8bi>4
801OO^UO
OSREDNJA KNJI2n£Ca
SKI DNEVNIK
poštnina plačana v gotovini Postale I grupo«
Cena 200 lir
Leto XXXIII. Št. 189 (9797)
TRST, sreda, 17. a^usla 1977
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel iziiajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» J? Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
KRIVEC POKOLA PRI ARDEATINSKIH JAMAH ŽE V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI
Pobeg nacističnega zločinca Kapplerja žalitev demokratičnih čustev italijanskega ljudstva
Odložitev obiska zveznega kanclerja Schmidta v Italiji prva politična posledica dogodka - Premeščeni vodilni karabinjerski častniki v Rimu - Nobene možnosti, da bi nemške oblasti vrnile nacističnega krvnika Italiji, saj je za ZRN Kappler svoboden državljan - Pri Ardeatinskih jamah svečanost za Kapplerjevimi žrtvami
jrenki veliki šmaren
l^fnokratična in antifašistična I->la' tista, ki je zrasla iz krva-^Oa boja proti nacizmu in fašiz-j ' 4'e danes upravičeno čuti u-tferf110’	so kile vse tiste
“flote, ki so se uveljavile v od-llj n<Kvu in ki so osnova republi-Uslave, grobo poteptane. Pred-„e,m P« se sprašuje, kako se je takega moglo zgoditi.
r^r.ai' to je vprašanje, na kate-p0 ,e treba dati ustrezen odgovor Ca ’!everietnem pobegu nacistične-° Herberta Kapplerja iz ske vojaške bolnišnice Celio. In i-rjrne dre toliko zb osebne odgo-la n°sti tega ali, onega policijske-karabinjerskega agenta ali sta, C"marja, tega ali onega pred: bor jfk? obveščevalne službe, o-list	a8 obrambnega mi-
%^a. Take odgovornosti — če rja*”10 oerjeti, česar nihče ne ve-.e’ namreč da je vse sama or-irl)lZlrala Kapplerjeva žena — ne-jajf nn° obstajajo in jih bo treba ti 1° uQotoviti ter krivce kaznova-i. Teha pa se je predvsem vpra-'* kje tičijo politične in zgodo-če je bil an-
Ve _b<
zaves^ ogromne večine
odgovornosti.
šmarnu, kot ga je označil dnil
lene"1’ . niso bile ustrezno zašči-
Pj* °
iJ^ednik vlade Andreotti
ugo-
K
i ««*
n, Je' »e smemo po drugi strnil jQbiti, da se to ne dogaja od biti I' oioremo na primer poza-
tiste vrednote, ki bi morale krmiti temelje italijanske demo-
na’ ostanemo pri vojnih zlo-
li
razlogov izredno milost-
tojj(. ’ da je bila uradna Italija iz '"i0 en*bi razlogov izredno milost-v j ’ tisti, ki so se leta 1945 znašli ifehi°rU' so kib* kaj kmalu izpu-oej0 n° svobodo, nekateri pa so dobili odlikovanja, kot na prilil r. T*aškim Slovencem dobro zna-^etano Collotti.
lijj ^ takrat so se razmere v Ha-to «*no spremenile, toda zmot-| bito, ki bi Kapplerjev pobeg koto golo naključje. Dej-3e> da italijanske oblasti niso osebe, ki je
°tei
“to
Ne'
Ifor .^stražiti
ve-
kot simbol, oziroma kot. ne-
vse9a
N
h
tega, na čemer je
Povojna, demokratična lta-
iio N <ato sliši
se nekolika čudit java iz kateri je predvsem .skrb, da ne bi prišlo do ^iev v italijansko-nemških k * *■ Mnogo večjo skrb vzbu-\ ^re<5 dejstvo, da je bil za-„ e ®fl hud udarec prestižu ‘hlij or’teti Italije po svetu ter Sfefli« IS,Ce°a demokratičnega si-No/ ■V	samih italijanskih
N	In takih udarcev je
■ Andreottijeva
Cna-
tadnjih
Nje
letih, še posebno *%'^‘]lh osmih letih, od milan-°fl«b bo danes, na ducate. °ct0o Je torej, da gre za verigo pr"','Umi’ ki. jo je treba enkrat \tjjf r0ati, in to takoj. Politični Netn tct tak preokret danes jj	sta ja jo.
J« b^n ja«no je, da Kapplerja Pikoli več nazaj, saj so iz *e dali vedeti, da je NfeJj *nec za nemške oblasti S ' en državljan», kot so da-Set Nkpdni državljani Oberhau-%, t-erch, katerih imeni sta %Hrat odjeknili v tržaških ? d0/Voranah °k Procesu zara-'e, kr’n°v v Hižarni, in Drusch-^ iz Begunj. Toda to je c* c,;,1 ’ ki mora zaskrbljati Nem-. ! fttm-^rijce; nas, ki živimo da n’ Wl0ra skrbeti predvsem % (• enkrat za vselej odpra-Ne)/,! P°a°ii. v katerih je Ml Ni	,apPlerjev beg. V nasprot-
SQre^nieru bo rgrenki veliki e d/« ** Pv°d v mnogo bolj grm-
TOM MARC
Arhivski posnetek nacističnega l<v vnika Herberta Kapplerja (ANSA)
Kako je mogoče, da karabinjerji ne pregledajo vsebine
obsojenemu vojnemu /lo-
%eJn°v zadan tako krut in boleč
^riajajo namreč odgovornosti, ig0^egaio v bližnjo preteklost, v i^mo teh tridesetih let po %	nacifašizmom. če mora-
“afles _ 0b tem grenkem ve-
RIM
kovčkov, ki jib nesejo k na dosmrtno ječo
čincu ali pa tiste, ki jih nesejo iz njegove sobe v bolnišnici? To se danes sprašujejo v Italiji, potem ko se .je iz rok italijanske pravice izmuznil bivši esesovski polkovnik Herbert Kappler, šef gestapa v Rimu in človek, ki je dal pomoriti nad 300 nedolžnih ljudi v Ar-deathiskih jamah.
Vsa zadeva je skorajda neverjet-
na, saj že meji na absurd. Kapplerjeva žena je imela namreč dovoljenje od vojaških oblasti, da obišče hudo bolnega moža, ki jc ležal v vojaški bolnišnici Celio v Rimu. To .je delala nepretrgoma že skoraj dva meseca. Pred časom je odšla v Nemčijo in se vrnila pred vcli-košmarnimi prazniki ter najela dva avta: fiat 132 in lancio betu. S fiatom je prihajala obiskovat tudi vojnega žločinca Kapplerja. Tako je prišla tudi v nedeljo zvečer, s seboj pa je tokrat privlekla velik kovček, ki ga je nemoteno odnesla v moževo sobo. Odšla je, ob eni uri po polnoči, vedno z istim kovčkom, ki je bil videti še kar težak. Kako bi ne bil, ko so kasneje ugotovili, da je vanj skrila močno shujšanega esesovca (na zadnjem zdravniškem pregledu julija je tehtal 48 kg). Nekdo celo trdi, da ji je trojica u-služnih karabinjerjev, ki so stražili pred vrati, celo pomagala nesti kovček do dvigala. Iz kasnejše preiskave je razvidno, da je kovček spravila v prtljažnik najetega rde-
čega fiata 132, nakar se je odpeljala. Pred tem pa je na vrata Kappler-jeve sobe obesila tablo «ne moti pred 10. urro, ki so jo v vojaški bolnišnici dosledno spoštovali. Pogledali so skozi špranjo na vratih, ali možakar spi in ker so videM pod rjuhami človeškemu telesu podobno obliko,, so domnevali, da je vse v najiepšem redu. Kapplerjeva žena pa je bila tako zvita (kakšne posebne zvijače pri tem pa res ni treba, saj so podobnih potegavščin polne vse kriminalke in pustolovski roma ni, od Dumasa naprej), da je pod rjuhe skrila dve blazini, na blazino pa položila lasuljo.
Kaj je bilo potem lahko samo ugibamo. Za rdečim fiatom ni nobene sledi, na letališču v Rimu trdijo, da zadnje letalc za Nemčijo odleti ob 19.50, torej je nemogoče, da bi Kappler odpotoval v Nemčijo z letalom. Najbolj^ verjetna je domneva, da je Kanclerjeva pustila nekje fiat, za katerega je vedela, da ga bo kaj kmalu iskala vsa italijanska policija in je moža premestila v drug avto, s katerim je lahko nemoteno
prišla do italijansko - avstrijske meje pri Brenaerju in se je nemoteno zatekla domov. Nekateri to izključujejo. češ da je Kapplerjeva prešibka da bi mogla nepretrgano voziti devet ur, kolikor je potrebno, da prevozi pot od Rima do italijansko -avstrijske meje, kar pa, tudi ob u poštevanju dejstva, da je bila zmožna odnesti moža iz sobe v kovčku, zanjo najbrž ni bilo težko, še posebno če pomislimo, da je zelo malo verjetno, da 11 si Kapplerjeva sama izmislila vso potegavščino in da ji pri tem ni nihče pomagal.
Kakorkoli že, zahodnonem.ška tiskovna agencija je že sporočila, da je Kappler na ženinem domu v Soll-tauu v zvezni deželi Niedersachsen, kar pomeni, da je nemoteno prekoračil mejo, morda celo preoblečen v duhovnika, kot trdi dunajski dnevnik «Kronen Zeitung». V prejšnjih dneh naj bi njegova žena spraševala, kje bi lahko kupila duhovniško obleko. Avstrijski dnevnik nekoliko zlobno tudi podtika, da se v Italiji sedaj bojijo, da bi nemški turisti lahko bili deležni represalij, kar sicer sodi v okvir kampanje, ki jo nekateri avstrijski in nemški časopisi vodijo proti Italiji,' da bi preusmerili turistične tokove v dežele, kot so n.pr. Španija, kjer imajo nemški kapitalisti večje interese.
Kapplerjev beg je imel že prve posledice na politični ravni. Uradni obisk nemškega kanclerja Schmidta, ki je bil predviden za petek, so odložili na jesen, uradno zato da bi obiska ne motile morebitne demon stracije zaradi pobega vojnega zločinca Kapplerja in da ne bi nemški gost dobil napačne predstave o ču stvih Italijanov do Nemčije, saj o-stane prijateljstvo med nemškim in italijanskim ljudstvom slej ko prej trdno. Pri tem ne gre pozabiti, dodajamo mi, da je italijansko-nem-ško prijateljstvo bilo najbolj trdno v dokaj črnem obdobju italijanske polpretekle zgodovine. Zlobni jeziki pravijo, da je bev bivšega šefa gestapa v Rimu prišel kot naročen, saj je bila nemška zahteva po njegovi o-svoboditvi, po tridesetih letih zapora, na dnevnem redu v vsakem italijansko - nemškem uradnem in poluradnem pogovoru. Na vsakem sestanku med italijanskimi in nemški mi voditelji je prihajalo do nemškega pritiska v tej smeri. Z njegovim pobegom naj bi bilo zadoščeno nemškim zahtevam, italijanske oblast« pa bi obenem «ne izgubile o-braza*.
S tem da je Kappler že dosegel varno zatočišče na ženinem domu v Solltauu, lahko italijansko sodstvo odpiše možnost, da bi ga spet dobilo v svoje roke. To je i-talijanskemu veleooslaniku v Bonnu, ko je vložil uraden, sicer nekoliko mlačen protest italijanske vlade
nemškemu zunanjemu ministrstvu, tudi odkrito povedal podtajnik za zunanje zadeve. Nemško pravosodje izrecno prepoveduje izročitev nemškega državljana, pa naj je vojni zločinec ali navaden tat, tujim oblastem. Italijansko pravosodno ministrstvo je sicer napovedalo, da bo zahtevalo izročitev, vendar gre za bob ob steno in za prazno tratenje časa. Herbert Kappler je v Zahodni Nemčiji prost človek, kot so prosti ljudje Druschke in vrsta drugih nacističnih vojnih zločincev. To so potrdili tudi v krogih nemškega sodstva, kjer sploh ne jemljejo v poštev možnosti, da bi mu sodili ali da bi Kappler presedel svojo
(Nadaljevanje na zadnji strani)
KOROŠKI SLOVENCI SE NE BODO NIKDAR ODPOVEDALI SVOJIM PRA VICAM
Manifestacija v Škofijami v znamenju odpora proti zapostavljanju Slovencev
Dvojezični napis, ki so ga slovenski mladinci postavili na vhodu v Skocijan, so heimatdienstovci pred očmi iandarjev nemoteno odstranili - Pretepen novinar «Našega tednika' Florijan Zablačan
CELOVEC — Avstrijski zakon o narodnih skupinah, ki ga ja vlada prikazovala kot popolno izpolnitev sedmega člena državne pogodbe in ga dajala kot zgled reševanja manjšinskih vprašanj, je težko uda ril po pravicah koroških Slovencev. Nekaj deset dvojezičnih krajevnih napisov, nekaj primerov, ko se slovenščini dovoljuje, po poprejšnji prijavi prizadetih pripadnikov manjšine, da zavzame na sodišču mesto pomožnega uradnega jezika, to je vse, kar je prinesel toliko hva ljeni zakon. V resnici pa je avstrijska vlada hudo skrčila dvojezično ozemlje Koroške, na katero se nanaša sedmi člen državne pogodbe. Nad dvajset občin južne Koroške, se pravi vsa upravna, kulturna in gospodarska središča so z novim zakonom čez noč tudi u-radno postala povsem nemška, saj zanje ne velja predpis o dvojezič-
nih krajevnih napisih. Pa vendar so kraji kot so Dobrla vas. ško-cijan. Št. Jakob, Pliberg in mnogi drugi že od nekdaj pomembna kulturna. prosvetna in gospodarska središča Slovencev. V teh krajih Slovenci od vekov žive, v njih obstajajo desetletja in desetletja razna prosvetna društva, kulturni domovi, kmetijske zadruge in druge slovenske ustanove. Zdaj so vsi ti kraji zbrisani iz seznama dvojezičnih krajev, kar naj bi pomenilo, da Slovencev v njih ni. oziroma jih kaj kmalu ne bo smelo biti.
Prav zato so se pripadniki slovenske manjšine takoj ko je stopil v veljavo novi zakon, lotili široko zasnovane akcije proti kršitvam državne pogodbe, ki, jo pomeni ta zakon. Pri tem ie zlasti dejavna slovenska mladina. Znan k’ primer, ko sp pred tedni v St. Jakobu sami postavili dvojezično ta-
HiiiliiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniimiiiuiiMiiiiiiifiimiiiiiiiiiiiiiituiiKiiMiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiHiiinminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiMiiiMiiiiiiii
JUGOSLOVANSKI PREDSEDNIK VČERAJ DOPOTOVAL V MOSKVO
Red oktobrske revolucije za Tita ob začetku obiska v Sovjetski zvezi
Zelo prisrčen sprejem - Danes začetek uradnih pogovorov z Brež-njevom - Tita spremljajo številni visoki jugoslovanski predstavniki
MOSKVA — Jugoslovanski predsednik je včeraj začel osemdnevni uradni in prijateljski obisk v Sovjetski zvezi, kamor sta ga povabila centralni komite komunistične partije in prezidij vrhovnega sovjeta SZ. Na letališču *Vnukovo 2», kjer je ob 14. ort po krajevnem času pristalo posebno jugoslovansko letalo, so Titu priredili slovesen sprejem, ki ga je neposredno prena šala tudi sovjetska televizija. Jugo slovanskemu voditelju so izkazali najvišje časti, ki jih predvideva sovjetski protokol za tuje državnike. Tita so pozdravili partijski in državni voditelj Sovjetske zveze Leonid Brežnjev, član partrskega politbiroja Andrej Kirilenko, zunanji minister Andrej Gromiko in drugi visoki predstavniki, V jugoslovanski delegaciji, ki je pod Titovim vodstvom prispela v Moskvo, so tajnik predsedstva Črne gore Veljko Milatinovič, zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic, tajnik v partijskem izvršnem komiteju Alek sandar Grličkov, zvezni tajnik za zunanjo trgovino Emil Ludviger in drugi.
Na letališču se je zbrala tudi večja skupina Jugoslovanov, ki delajo v Sovjetski zvezi, in navdušeno
DOMNEVNO TERORISTKO SO V PO'JEDEL JEK POSPREMILI IZ ŠVICE V NEAPELJ
Petra Krause v italijanskem zaporu
Neapeljske sodne oblasti bodo morda že danes odločale o zahtevi po njeni izpustitvi na začasno svobodo
NEAPELJ — Petra Krause je končno v Italiji, ni pa še na svobodi. V ambulanti zapora v Poz-zuoliju čaka na sklep neapeljskih sodnih oblasti, ki bodo morale vzeti v pretres — morda bodo to storile še danes — prošnjo Petrinih odvetnikov za njeno izpustitev na začasno svobodo.
V spremstvu dveh švicarskih oo-licijskih funkcionarjev je «terorist-ka» Petra Krause dopotovala v Italijo v ponedeljek v zgodnjih do poldanskih urah. z linijskim letalom iz Zuricna v Rim. V Fiumici-nu, kjer so uvedli najstrožje varnostne ukrepe in kjer je kar mrgolelo agentov antiterorističnega od delka, so jo vzeli v varstvo italijanski policisti. Najprej ie morala prestati še en zdravniški pregled, ki ga je opravil vojaški zdravnik (kaj je imel pregledovati, ni povsem jasno), čez kaki dve uri pa so jo spet vkrcali na linijsko letalo namenjeno v Neapeli. kamor je Petra Krause prispela ob 18.20, Tu so sc funkcionarjem Criminal-pola pridružili še predstavniki neapeljske kvesture, ki so žensko oo-spremili v ženski zapor v Foz-zuoliju.
Odvetniki Petre Krause so V Neaplju priredili tiskovno konferenco — navzoča sta bila tudi Petrin sin Marco Ognissanti in radikalna poslanka Adele Faccio — na kateri so sporočili, da so predložili zahtevo po začasni svoboda. V tej zvezi so že imeli nrvo srečanje s predstavnikoma neapeljskih sodnih oblasti, ki pa so ga
odvetniki označili kot «prav nič obetavnega*, saj sta sodnika baje pokazala «precejšnjo zaprtost* in nerazumevanje do argumentov branilcev Petre Krause. Italijanske poslanke, ki sestavljajo italijanski odbor za solidarnost s Petro Krause, so se sicer ponudile, da bi o-sebno zajamčile, da ženska v primeru osvoboditve ne bo zapustila Italije, vendar ne kaže, da bi to lahko bistveno vplivalo na sklep neapeljskih sodnikov.
Odvetniki so tudi potrdili, da je Petra Krause v zaporu v Pozzuo-liju odklonila nov zdravniški ore-gled. saj je že bila deležna neštetih pregledov in analiz, predvsem pa obstaja zajetna dokumentacija ziiriške univerze, iz katere jasno izhaja, da je nadaljnje bivanje v zaporu za Petro Krause izredno nevarno.
Odvetniki so tudi poudarili kon tradiktornost švicarskih oblasti: najprej so Petro izgnali iz države, sedaj pa so .jo izročili italijanskim oblastem samo s pogojem, da se pravočasno vrne v Švico. Po mnenju branilcev je treba vsekakor rok 19. septembra, ko naj bi bil v Švici proces proti Petri Krause, jemati ohlapno, saj je zelo verjetno, da Petra ne bo mogla prestati novega in napornega potovanja, po drugi strani pa tudi. švicarske sodne oblasti ne bi smele imeti težav za odložitev procesa. (tm)
Na sliki (telefotn ANSA): prihod Petre Krause na rimsko letališče
pozdravljala svojega predsednika z vzkliki «mi smo Titovi — Tito je naš*. Predsedniku Titu je dobrodo šlico zaželela tudi skupina sovjetskih pionirjev, ki so mu izročili šopke cvetja, zatem pa sta se Tito in Brežnjev napotila k častnemu ešalo-nu. sestavljenemu iz treh rodo.v voj ske. Komandant ešalona je rapor-tiral, godba je zaigrala državni himni, nakar je Tito v spremstvu svojega gostitelja pregledal častno e-noto sovjetske vojske.
Z letališča sta se Tito in Brežnjev odpeljala proti Kremlju, kjer bo rezidenca jugoslovanskega predsednika med njegovim bivanjem v Moskvi. Vzdolž poti so jugoslovanskega voditelja toplo pozdravili številni prebivalci sovjetske prestolnice.
V današnjem programu je bila tudi slovesnost, na kateri je Brežnjev izročil Titu eno od najvišjih sovjetskih odlikovanj — red oktobrske revolucije. Slovesnosti v velikem kremeljskem dvorcu so se udeležili poleg članov jugoslovanske delegacije tudi številni visoki sovjetski oredstavniki. Program prvega dne Titovega obiska v Sovjetski zvezi se je končrl s slovesno večerjo, ki jo je sovjetski partijski in državni voditelj Leonid Brežnjev priredil svo jemu gostu iz Jugoslavije, predsedniku SFRJ in ŽKJ Titu, (vb)
Pred Vanccjcvim obiskom v Lit Kitajski
PEKING — Po skoraj osmih me secih so oblasti spet odprle občinstvu veliki Trg nebeškega miru — Tien An-Men. Kot je znano, so pred osmimi meseci začeli graditi «spo-minsko dvorano*, kjer bodo namestili posmrtne ostanke pokojnega Maocetunga. Nekateri pravijo, da bodo morda odprli dvorano ob obletnici smrti velikega voditelja (9. septembra), drugi pa so mnenja, da se bo to zgodilo ob zaključku kongresa KP Kitajske.
V	kitajski zunanji politiki pa stopa sedaj v ospredje predvsem obisk ameriškega državnega tajnika Cyru-sa Vancea, ki bo odpotoval iz Wa shingtona prihodnjo soboto ter ostal v LR Kitajski do 26. avgusta.
V	ameriških krogih se polemike glede Kitajske stopnjujejo. Demo kratski senator Edward Kennedy je brez obotavljanja zahteval naj ZDA prekinejo diplomatske stike s Taj vanorn (Formoza) in naj poskrbijo za normalizacijo diplomatskih odno sov z LR Kitajsko na ravni velepo slanikov.
Ameriška obveščevalna služba pa meni, da normalizacijo potrebujejo predvsem Kitajci in da se zato A-merikai.cem ne mudi. Po mnenju CIA LR Kitajska potrebuje ameriško finančno in tehnološko pomoč. Zato se vsiljuje mnenje, da Carterjeva administracija ne bo poslušala sen. Kennedyja, tudi zaradi močnega odpora konservativnih krogov.
Na koncu naj še zabeležimo, vedno v zvezi z ameriškimi stališči, tudi posebno poročilo, ki ga je pripravila obveščevalna služba CIA. V tem poročilu je rečeno, da so potresi na Kitajskem povzročili lani popolen zastoj v razvoju gospodarstva. Do sedaj so zabeležili letni porast v proizvodnji za tO odst.
Tu morda ocene mednarodne or-
ganizacije OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj) nt- sovpadajo s CIA. OECD v svoji študiji meni, da gre le za začasen zastoj. Gotovo pa bodo velike spremembe v gospodarstvu napotile kitajske voditelje na tesnejše sodelovanje ,z,..razvitnimi državami.
epa-
Nkomo in Vanče » usodi Rodezije
WASHINGTON - Vodja biotske fronte Zimbabveja* Jošua Nkcmo se je v ponedeljek sestal z državnim tajnikom Vanceom. Obravnavala sla žgoče vprašanje rodezijske krize.
Nkomo je časnikarjem povedal, da ga zunanji minister ZDA ni seznanil z najnovejšim britansko ameriškim načrtom glede postopnega prehoda oblasti v Salisburyju iz rok Pelepolte manjšine v roke temnopolte večine ter pripomnil, da se nikakor ne strinja v Vanceovim predlogom o čimprejšnjem izoblikovanju nove ustave v Rodeziji. Najprej treba storiti konec «vojni», je naglasil afriški voditelj, šele nato pride na vrsto ustava.
blo. Znano je, kako so Slovenci v Dobrli vasi priredili protestni tabor in z raz.nimi prireditvami dokazali, da tu žive Slovenci.
Ena takih manifestacij, ki je izzvenela v znamenju odpora o roti zapostavljanju slovenske manjšine in kratenju njenih zakonitih pravic, je bila v nedeljo v ško-cijanu. v tistem kraju, kjer so lani ,orožniki tako grobo ravnali s slovenskimi mladinci samo zato. ker so protestirali proti provokacijam Heimatdiensta.
Pod geslom «Za dvojezični Škocf-jan* so škocijanski Slovenci priredili protestni, pohod iz vasi Sela ob Klo-pinskem jezeru pa do konca škoci-jana. Večstoglava množica je vzklikala gesla o pravicah Slovencev, v sprevodu so nosili napise proti zatiranju Slovencev, polno dvojezičnih transparentov pa je bilo izpisanih z najbolj udarnimi gesli kot je «člen sedem, naša pravica* in piodobno. Vrsta nazivov izpisanih v nemščini in slovenščini (Post — Pošta, Ge-meinde — Občina, Gerecht o- Sodišče in podobno), je nazorno izražala zahtevo Slovencev za popolno dvojezičnost.
Med pohodom, ki so ga skušali izzivati skupaj zbobnani heimatdienstovci in ki so ga stražili kordoni žandarmerije, so številni govorniki poudarjali namen in cilje sedanjega boja koroških Slovencev. Predsednik narodnega sveta dr. Matevž Grilc je v imenu obeh osrednjih organizacij zagotovil, da se Slovenci nikdar ne bodo odpovedali svojim pravicam, da nikoli ne bodo sprejeli vsiljenega jim zakona, ki grobo krati zakonite pravice, ki so si jih Slovenci priborili s krvjo v protifašističnem boju.
Posebnega pomena je bil tudi govor predstavnika večinskega naroda, u-niverzitetnega profesorja iz Celovca, Saxerja, ki je bil dolgoletni predsednik Katoliške izobraževalne zveze Koroške. Orisal je krivično stanje, i!i ,4W^Prem ie Prisiljena živeti slovenska manjšina, izpostavljena nenehnemu ponemčevanju. Zato se demokratična javnost Avstrije odločno poteguje za izpolnitev državne pogodbe, kar naj zagotovi Slovencem enakopraven položaj. Boj manjšine za njene pravice je sestavni del boja vseh demokratičnih sil Avstrije za ohranitev demokracije v deželi.
Protestni pohod se je končal na izhodu iz vasi. kjer so mladinci postavili dvojezičen napis svojega kraja, ki je izvzet iz seznama krajev z dvojezičnimi napisi.
Kljub številnim policijskim okrepitvam pa so heimatdienstovci lahko izpeljali nemoteno svojo protislovensko akcijo. Po odhodu slovenskih u-deležencev protestnega pohoda so pred očmi policije zruvali in razbili dvojezično tablo. Hkrati pa so ves svoj bes proti Slovencem izkazali s fizičnim napadom na Florijana Za-blačana. novinarja glasila narodnega sveta «Naš tednik*.
DRAGO KOŠMRLJ
.....................Milinimi..
POBUDA OSREDNJIH SLOVENSKIH ORGANIZACIJ NA KOROŠKEM
Slovenci so pisali podkomisiji OZN
CELOVEC — Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev sta 15. avgusta članom podkomisije OZN za preprečevanje diskriminacije in za zaščito manjšin, ki zaseda od 15. 8. do 1. 9. v Ženevi, posredovala dokumentacijo o trenutnem položaju slovenske manjšine na Koroškem. Na svojem 30. zasedanju bo podkomisija obravnavala študijo svojega posebnega poročevalca Francesca Capoportija o pravicah oseb, ki pripadajo etničnim, verskim in jezikovnim manjšinam.
V spremnem pismu k dokumentaciji, ki obsega knižico «Twenty years overdue* (knjižica podaja sliko o slovenski manjšini na Koroškem in hrvaški manjšini na Gradiščanskem od podpisa avstrijske državne pogodbe do leta 1975). kratek oris sedanje pravne situacije ter kartografski material, pravita organizaciji: «študija vsebuje od avstrijske vlade predloženo informacijo o položaju slovenske narodne manjšine v Avstriji. Ta informacija je enostranska in ne prikazuje problemov, s kate rimi je soočena manjšina. Prosili smo avstrijsko vlado, da bi informirala podkomisijo o stališčih slovenske narodne manjšine v Avstriji. Odgovor, ki smo ga dobili, je bil izmikajoč. Avstrijska vlada nam je odgovorila, da je manjšini pripuščeno, da informira odgovarjajoča telesa OZN o svojih problemih (That the minoritu is free to inform the re spective bodies. . .).
Tako si .jemljemo svobodo, da čla nom podkomisije posredujemo priloženo informacijo, ki vsebuje stali-
šča slovenske manjšine v Avstriji* in ki «dajejo kritičen oris trenutnega poslabšanja pravnega položaja te manjšine, temelječega na najnovejših zakonih, ki v študiji Capoportija niso omenjeni*. (Sindok A)'
Polemike o jedrski oborožitvi naj ne bi skrhale enotnosti francoske levice
PARIZ — Polemika med komunističnim voditeljem Marchaisom ter socialističnim prvakom Mitter-random ni, kot kaže, kdo ve kako škodovala enotnosti , »združene levice*. Izsledki poizvedovanja, ki ga je izvršil zavod Louis Harri* France, namreč kažejo, da bi morala leva koalicija na prihodnjih volitvah marca 1978 brez težav zmagati.
Ža združeno levico se je opredelilo 51 od sto povprašanih, za stranke vladne koalicije pa 46. Nadaljnjih 51 od sto anketiranih je naklonjenih Mitterrandovemu predlogu, naj se Francozi izrečejo glede domače jedrske politike s posebnim referendumom (temu nasprotuje le 34 od sto vprašanih). Značilno je še, da se je 49 od sto tistih, ki bodo volili izrecno KPF, izreklo proti ohranitvi jedrskega o rožja, medtem ko je Machais z* njegovo ohranitev.
/
PRIMORSKI DNEVNIK 2
TRŽAŠKI DNEVNIK
17. avgusta 1977
ŠTIRI DNI PRAZNOVANJA NA OPČINAH
XIX. kmečki tabor manifestacija za priznanje vseh pravic kmetu
Bo^at kulturni program - Okrogli mizi o perečih problemih kmetijstva . Osim. ski sporazum predvideva dolgoročne načrte za razvoj kmetijskih dejavnosti
Včeraj zvečer se je s plesom zaključil XIX. kmečki tabor na Opčinah, ki ga je organizirala Kmetijska zadruga iz Trsta s sodelovanjem PD Tabor z Opčin. Letošnji kmečki tabor je doživel velik obisk občinstva, ki je, zlasti zveče/, dodobra napolnilo prireditveni prostor. Tu so se lahko vsi zavrteli ob zvokih ansambla «The Lords« ali o-krepčali ob dobro založenih stojnicah, kjer so točili domače vino in postregli z jedačo. Vreme je bilo vse štiri dni organizatorjem naklonjeno, tako da je tabor vsestransko uspel. Poleg razvedrila pa je bilo poskrbljeno tudi' za kulturno izživljanje obiskovalcev. Tako je bila v prostorih prosvetnega doma razstava razglednic Mile Daneu - Perkove, ki je prikazala res zanimivo zbirko. Razglednice so lahko tudi verodostojen zgodovinski dokument Trsta in njegove okolice, predvsem je lepo razvidna raznarodovalna akcija, ko so italijanske oblasti pačile imena naših vasi in jim spreminjale prvotni naziv. Razstavo je organiziralo PD Tabor in bo trajala do nedelje. Poleg tega so bila na panojih razobešena dela turinskega slikarja Maria Viterbija, ki kažejo prizadevno voljo umetnika pri iskanju preprostega, a veljavnega sporočila. Kmečki tabor pa je bil tudi priložnost, da se kmetje srečajo in izmenjajo mnenja, da pokramljajo o problemih, ki tarejo kmetijstvo in i-
17. avgusta 1927
Na današnji dan s« pred petdesetimi leti fašisti razpustili naslednja društva:
Mladinska društvo »VIŠAVA« na Kontovelu
Dijaški krožek »NICOLD TOM MASEO» v Trstu Športni krožek »CONCORDIA« v Škednju
Mladinsko društvo »OBZOR« pri Sv. Mariji Magdaleni Zgornji Mladinsko društvo »MAGDALENA« pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji
Mladinsko društvo »PROSVETA« pri Sv. Jakobu
Mladinsko društvo »ZARJA« v Rojanu
Mladinsko društvo »ROCOL« v Rocolu
športno društvo »PRIMORJE« na Proseku
Mladinsko društvo gADRIJA« na Proseku
Mladinsko društvo »PROSVETA« na Opčinah
T. C.
ščejo tudi poti, ki bi peljale k ponovnemu ovrednotenju tega važnega produktivnega sektorja. V ta namen sta bili tudi dve okrogli mizi, ki pa žal -nista izpolnili pričakovanj organizatorja, saj je bilo občinstva v nedeljo in ponedeljek zjutraj zelo malo. Postavlja se zato nujno vprašanje, ali je v prazničnih dneh sploh koristno organizirati diskusije na določenem nivoju, ko niso ljudje že prej na okrogle mize motivirani in pripravljeni.
#
Kljub temu pa so bile teme okroglih miz zanimive in važne. V nedeljo zjutraj je govoril dr. Alessan-dro Zenchi, odgovorni za gospodarski odsek vsedržavne zveze zadrug in posojilnic Furlanije - Julijske krajine, o »Poljedelstvu, industriji in vlogi zadružništva v osimskem sporazumu«. Govornika je predstavila predsednica zadružne zveze v Trstu L. Sorinijeva, ki je obenem poudarila aktualnost problema in perspektive kmetijstva po osimskem sporazumu. Dr. Zenchi je dejal, da osimski sporazum odpira nove možnosti razvoja, ki se ne omejujejo samo na prosto industrijsko cono, ampak tudi na druge strukture v deželi. Tako predvideva člen 10 o-simskega sporazuma tudi dolgoročne načrte za razvoj kmetijske dejavnosti v naši deželi. Zgradili bodo tovarno krmil in kmetijskega orodja, nove kmečke strukture v Nabrežini in Dolini, mlekarno in sirarno v Repnu. Poleg tega bi bilo treba o-vrednotiti pašnike nad tovarno Velikih motorjev, zgraditi nov vodovod na Krasu, ovrednotiti cvetličarstvo itd. Osimski sporazum bo pomenil tudi velik priliv denarnih sredstev v naše mesto in se bo s tem povečala tudi možnost izmenja ve italijanskih in jugoslovanskih pridelkov. Dr. Zenchi pa je podal tudi nekaj pomislekov glede vsega tega razvoja in obljub, saj bo glavni napor usmerjen k uresničitvi proste industrijske cone in bi lahko bilo to za kmetijstvo tudi negativnega značaja, saj bodo pri izvedbi proste cone pobrali mnogo zemljišč. To pa bi lahko imelo tragične posledice, saj je tako in tako naše kmetijstvo omejeno, predvsem zaradi nerodovitnega Krasa, kjer primanjkuje vode. Niti niso bili sprejeti u-strezni ukrepi, da bi se zaustavilo nazadovanje kmetijstva — to zveni kot obsodba vsem javnim upravam dežele, ki je delala predvsem v škodo Slovencem, saj je znano, da je v njihovih rokah skoraj vse tržaško kmetijstvo. Kmetijstvo naše pokrajine je treba ustrezno zaščititi in že sedaj je treba sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito kmeta. Nato je
Koliko je brezposelne mladine?
Preverjanja v uradih za delo
Na tržašker. uradu za delo se na daljuje štetje za razvrstitev števila prošenj o brezposelni mladini v sta tistične namene. V tržaški pokrajini so to delo opravile že štiri občine, miljska in tržaška pa ga še morata. Iz dolinskega urada za delo so. sporočili, da so se v seznam b-ezposel-ne mladine vpisali 4 mladinci in 5 mladink z diplomo nižje s: -dnje šole, dalje 5 mladincev in 4 mladinke z diplomo višje srednje šole in en študent, ki je doktoriral iz fizike. Na zgoniškem uradu za delo išče zaposlitev 1 knjigovodja, 2 študenta z diplomo .nižje srednje šole in 2 z osnovnošolsko izobrazbo, v repen-tabrski občini pa 1 knjigovodja in 1 nižjesrednješolec.
mmiMiiiitiiitttiiiiMitiiHiimiiMiiiiiiimiiiiiiiMitiftiimiHiintiimiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiiHiiiMiitnilintiitiiiiiiiiiiitmiiiiHiiiHiiiniiiiiMiiilMiiHittMiiiiHiittiiiHiiiiii
PO PRAZNIKIH SE TRŽAČANI VRAČAJO V VSAKODNEVNO ŽIVLJENJE
Veliki šmaren v znamenju lepega vremena izletov in prireditev v mestu in v okolici
Izredno uspel praznik sardele na nabrežju - Na cestah manj prometa kot prejšnja leta
dr. Zenchi poudaril vlogo zadružne zveze, nakar se je razvila diskusija, v kateri so prisotni obravnavali še druge probleme kmetijstva.
V ponedeljek zjutraj je imel dr. Pavel Fonda uvodno poročilo na temo »Kmetijsko zadružništvo in vključevanje handikapiranih v kmetijske dejavnosti«. Predavatelj je navedel poskuse, ki so bili storjeni v to smer in ugotovil, da ni bilo še prave prilike vključitve handikapiranih na poljedelsko področje, kjer pravzaprav ni bilo razpoložljivih delovnih mest in je malo odvisnih delavcev. V mnogih primerih bi bila vključitev mentalno bolnih o-sebkov v poljedelske dejavnosti mnogo lažja, ker človek tu ni vezan na nevrotični ritem stroja. Problema handikapirancev, je nadaljeval Fonda, se Slovenci niso zavedali. Diferencirane šole so samo v italijanskem jeziku in tako se prizadeti vključi v tako okolje, ki deluje obenem tudi raznarodovalno. Dr. Fonda je svoje poročilo zaključil z ugotovitvijo, da mora dati družba vsem enake možnosti razvoja, da se tudi handikapirani ljudje lahko vključijo v normalen razvoj okolja, kjer živijo. Tudi tu se je razvila diskusija, v katero so posegli neposredno zainteresirani handikapirani poslušalci.
Naj še omenimo, da je bil v nedeljo ponoldne nastop folklorne skupine iz Pasiana di Prato, ki je številnemu občinstvu prikazala nekaj tradicionalnih furlanskih plesov, v ponedeljek pa je bil uspel in dovršen koncert godbe na pihala Breg.
Letošnji veliki šmaren je za nami. Kolone avtomobilov pred mejnimi prehodi se vedno bolj krčijo, P"omet postaja vedno zmernejši, po enotedenskih skupnih dopustih so se uslužbenci industrijskih obratov vrnili na delovna mesta, druga za drugo se dvigujejo rulete trgovin, ki so bile v arejšnjih dneh zaprte, Tržačani se počasi vračajo v normalno vsakodnevno življenje.
Velikošmami prazniki so potekali letos v znamenju zmernosti. Tež je sicer Tržačanom in turistom v nedeljo dopoldne zagodel, vendar je kasneje prijetno sonce zvabilo ljudi iz mesta. Nekateri so se pomudili ob morju, drugi so s j odprav.li na izlet v bližnjo okolico in našli osvežitev v hladnih in senčnih kraških gozdičkih. Volilo jih je bilo tudi na tradicionalnem Kmečkem tabo*-: na Opčinah in na velikošmarnem praz niku sv. Roka na Repentabru. V mestu so tako ostali le starejši meščani, ki so si privoščili počitek v parkih.
Življenje je postalo v mestu živahnejše p”oti večeru ko so se začeli Tržačani vračati iz popoldanskih izletov. Najbolj živo je bilo seveda na prazniku sardele, katerega se je u-deležila velik." množica meščanov in turistov. Mnogo zanimanja je bilo tudi za koncert godbe na pihala Verdi na Trgu Unita, veliko uspeha so doživeli tudi ognjemeti z valobra na, medtem ko so mladi radi prisluhnili koncertu tržaškega pevca Lorenza Pilata. Kot v prejšnjih dneh pa so se tudi v ponedeljek p-edsta vili na Trgu Cavana gledališčniki skupine H Barracct..j z Molierovo komedijo »Šola ženinov«. Prijetnega počutja in zabave‘torej ni manjkalo, edini, ki so se lahko pritoževali nad uspelim praznikom v mestu, so bili le mestni redarji, ki so morali nadzorovati gost prome*
Med letošnjimi avgustovskimi praz niki je bilo na naših epstah manj prometa kot prejšnja leta. Pred mejnimi prehodi, je sicer prišlo do o-bičajnih kolon, vendar niso bile tako dolge F"' v istem obdobju lani. Organi javne varnosti so uspešno izvedli nadzorstveno akcijo, tako da ni bilo hujših prometnih nesreč, medtem ko je moralo osebje dežurnih mehaničn . delavnic večkrat poteči zaradi okvar na avtomobilih.
Včeraj je bil promet na naših ce stah skoraj normalen. Na mejnih prehodih so zabeležili le skromen preliv turistov iz Italije v Jugosla vi jo, medtem ko so se začeli vra
čati iz Jugoslavij j večinoma italijanski turisti. Nekoliko zastoja je bilo le pri Fernetičih, kjer je bil promet tudi najbolj gost.
Zahteva p« združitvi porodnišnice in ginekološke klinike
Primarij porodnišnice tržaške ho! nišnice, ki je nameščena v otroški bolnišnici Burlo Garofoio, prof. Rus-so, je včeraj na skupščini medicinske fakultete tržaške univerze, ki ji predseduje prof. Campailla, uradno zahteval, da bi / to bolnišnico premestili tudi.ginekološki oddelek. Svojo zahtevo je obrazložil z dejstvom, da samo v našem mestu sta ta dva oddelka deljena, medtem ko v drugih italijanskih bolnišnicah sta oddelka že zdavnaj združena v enega samega. Enako zahtevo so pred časom predložili tudi predstavniki sindikatov, o tem pa bo odločilo ministrstvo za zdravstvo, ki je za to edino pristojno.
skih kopa.išč »topolini« dve protile talski granati v dobrem stanju. Na kraj so nemudoma prihiteli ra;,stre ljevalci min iz Trsta, ki bedo verjet no že danes onesposobili granati. Nedaleč od barkovljanske obrle pa ju včeraj --•'oklne 16-letni Ivo Gril-lo odkril dnu morja šest puškinih nabojev v dobrem stanju in jih nemudoma nesel na kvesturo, kjer so uvedli preiskava, da bi ugotovili izvor teh r '.bojev.
• šolski skrbnik sporoča, da rok predložitve prošenj za suplenco na nižjih srednjih šolah zapade 25. avgusta 1977.
Koliko spominov so obudili gostje oh dobri kaplici openskega kmečkega tabora. Upamo, da so bili lepi,
*.	saj je grenkoba ob rujnem vincu neumestna
Nitmi miiiMiiii minili it •iiiiiimiiii w «iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii
ODMEVI NA POBEG NACISTIČNEGA ZLOČINCA
Pobeg vojnega kriminalca Kapplerja sprožil tudi v Trstu val ogorčenja
« Žalitev spomina žrtev Rižarne!»
Organiziran pobeg nacističnega krvnika Herberta Kapplerja je sprožil tudi v našem mestu in okolici val ogorčenja in protestov. Demokratični Trst .ostro obsoja dejanje in zahteva, naj se takoj izsledi tiste, ki so pomagali vojnemu kriminalcu ter naj se jih tudi zgledno kaznuje.
Med drugimi so izdale svoja sporočila in naslovile protestne brzojavke o podli in provokacijski akciji tudi nekatere politične organizacije in stranke. Pokrajinski od bor Vsedržavne zveze partizanov Italije VZPI-ANPI je. poslal predsedniku ministrskega' sveta' Andreottiju brzojavko, v kateri izraža gnev tržaškega prebivalstva nad tem pobegom, ki žali spomin žrtev uničevalnega taborišča Kižarne in demokratične ter antifašistične Italije, ki se je porodila iz odporništva, VZPI nadalje izraža svojo solidarnost vsem žrtvam nacifašističnega terorja in zahteva, da čimprej razkrinkajo in strogo kaznujejo organizatorje pobega.
Tudi pokrajinska sipdikalna federacija CGIL, CISL, UIL je naslovila predsedniku vlade brzojavko, v kateri prptesHpala protj provpkp-cijskemu dejanju, ki žali delavstvo in antifašistične sile. Ob koncu sin dikalna federacija zahteva naj se spet vzposfavi pravica in naj se kaznuje krivce.
Tajništvo KPI je izdalo ob pobegu Kapplerja letak, ki so ga razdeljevali pn mestu, v katerem ugotavlja, da pomeni pobeg morilca iz Ardea-tinskih jam žalitev antifašizma in italijanske demokracije. Komunisti ostro obsojajo dejanje in izražajo svojo solidarnost vsem, moškim in ženskam, ki so sodelovali pri odporništvu in sorodnikom žrtev nacističnih pokolov, ki jih Kapplerjev pobeg prizadeja v njihovih čustvih. Komunisti nadalje ugotavljajo, da podla akcija zadaja hud udarec republiki in njenim institucijam in spada mod rovarjenja tistih, ki hočejo omajati ugled Italije in netiti nezaupanje državljanov do zakona. KPI zato zahteva naj Kapplerja takoj vrnejo italijanskim o-blastem, naj se takoj pojasni ozadje pobega in naj krivce zgledno kaznujejo.
Teatro 4. Za kršilce, pa so predvidene globe od 100.000 do enega milijona lir ter objava obsodbe v dveh časopisih.
Bivšemu predsedniku, dolgoletnemu odborniku in pevcu Ivanu Riosi ob njegovi 70-letnici čestita šentjakobsko prosvetno društvo »I. Cankar» in mu želi še mnogo srečnih in zdravih let.
Prijava alkoholnih pijač
Glede na ministrski odlok z rine 24. julija 1976, ki uvaja norme za izstavitev prijav uskladiščenih vinskih in alkoholnih proizvodov, tržaška občina obvešča, da morajo vsi tisti, ki imajo te proizvode, to so kmetovalci, trgovci in drugi, sporočiti do vključno 6. septembra količino alkoholnih pijač, ki jih bodo imeli na zalogi opolnoči, 31. avgusta letos.
Zainteresiranim so na razpolago posebne izpolnjevalne pole, ki jih nudi občinski davčni urad v Ul. del
• Zveza žensk Italije priredi na Opčinah v dneh od 26. do 28. avgusta praznik tednika »Noi donne«. Poleg kulturnih programov z nastopom folklorne skupine iz. Rezije, s projekcijo filma «SpIav: žene spet v boj proti prostim strelcem«, bo v soboto razprava na temo «žene in časopisi«. Praznik se bo vsak dan začel ob. 18. uri, po 21. uri pa bo poskrbljeno za ples z ansamblom «The Kisses«. Za malčke bodo pripravili tudi otroški kotiček.
Roma z mrtvo materjo hotela ilegalno čez mejo
Nedaleč’ -d mejnega prehoda pri Škofijah je izvidnica italijanskih obmejnih stražnikov včeraj popoldne ustavila dva Roma, oba romunska državljana, ki sta hoUčiai 'llčgalfld v Jugoslavijo. *S sabo sta vlekla tri otroške vozičke, ki so 'bili natrpani
s preprogami, oblekami in drugimi predmeti. Po krajši preiskavi so finančni stražniki, ki so posegli na vabilo vojakov, ugotovili, da je v enem vozičku skrito truplo priletne ženske. Prestopnika, 53-letni Leiser Ungureanu in njegova 55-letna sestra Frida sta preiskovalcem .izjavila, da je to truplo njune matere, ki bi jo radi pokopali v rodni zemlji v Romuniji in da nista mogla legalno prestopiti meje, ker nimata nobenega dokumenta. Povedala sta, da ju je malo prej ustavila tudi izvidnica jugoslovanske obmejne policije, ki pa ju ni hotela sprejeti na svoje ozemlje.
Dežurni zdravnik Rdečega križa je ugotovil, da je priletna ženska umrla verjetno v nedeljo, preiskovalni sodnik Brenči pa je odredil obdukcijo trupla. Roma, ki nimata stalnega bivališča, so priprli in ju bodo danes ponovno zaslišali.
Revija francoskega filma na tržaškem gradu
Jutri bo na Gradu sv. Justa otvo-, ritvena slovesnost revije «Francoski film sedemdesetih let», ki jo organizirata avtonomna letoviščarskin turistična ustanova in «Cappella Underground» ob sodelovanju Uni-france film. Predvajali bodo 22 filmov, od katerih je polovica prava novost za tržaško občinstvo. Revija bo dokaj izčrpna slika filmskega ustvarjanja mladih francoskih režiserjev, kar 'jo jutri ob 19. uri na Gradu poudaril tudi francoski filmski kritik Jean-Pierre Jeanco-las. Otvoritvene svečanosti se bo u-deležil tudi režiser Jean-Louis Co-molli, katerega film »La Cecilia» je tudi ha sporedu revije.
Predstave bodo na Gradu sv. Justa, in sicer dve na večer, za skromno vstopnino 500 lir: V četrtek, 18. avgusta, sta na sporedu filma »Lm-roiere« režiserja Jeanna Moreaua in «France societe anonyme» režiserja Alaina Comeaua.
Od 28. avgusta do 4. ^ septembra
Prodaja likovnih del na festivalu «Avanti»
Sindikalne organizacije likovnikov vključenih v CGIL, CISL in UIL mbijo svoje člane, da sc udeležijo razstave v miljski občinski telovadnici ob priliki festivala «Avanti», ki bo od 28. avgusta do 4. septembra. Umetniki naj pošljejo svoja dela do 24. avgusta na sedež PSI — Goldonijev trg. Uokvirjene umetnine morajo imeti na notranji strani ime in naslov ter ceno. 20 od sto prodajne cene bo namenjeno festivalu. Posamezniki lahko pošljejo od tri do največ 5 slik, razen če se drugače ne zmenijo s prireditelji.
• Odsek za turizem pri vladnem komisariatu obvešča, da so premestili njegove urade iz Jeričljeve ulice 22 v palačo prefekttire, soba št. 28. Novi uradi bodo poslovali vsak dan od 9. do 13. ure, novi telefonski številki pa sta 31321 in 6445L
pred-
• Zveza trgovcev na drobno sporoča, da danes popoldne lahko poslujejo vse trgovine z jestvinami, pekarne, mlekarne. drogerije in cvetličarne, ki so po navadi zaradi kratkega tedna ob sredah zaprte.
• Ministrstvo za turizem in stave je razposlalo okrožnico z navedbo podpor gledališkim ustanovam za sezono 1977-1978. Vse informacije so na razpolago pri tiskovnem uradu vladnega komisariata.
Šolske vesti
Ravnateljstvo Slovenskega dijaškega doma »Srečko Kosovel« v Trstu, Ul. Ginnastica 72 ali Čampo S. Lui-gi 11, tel. 793-167 (avtobus št. 25 in 26, prva postaja nad polikliniko INAM) sporoča, da sprejema prošnje z,a vpis v dom za šolsko leto 1977-78, in sicer vsak delavnik od 9. do 13 ure. V dom se lahko vpišejo dijaki vseh vrst in stopenj slovenskih šol, dijaki slovenske narodnosti, ki obiskujejo italijanske strokovne šole, ki jih v slovenskem jeziku ni, in univerzitetni študentje. Vpisovanje traja do 10. septembra, oziroma do zasedbe prostih mest.
Kino
MIRAMARSK1 PARK: »l.uči in zvoki«
Predstavi: ob 21.00 «Maximilan o* Mexico an emperor's tragedy» (v an-1 gldščini); ob 22.15 «11 sogno imperiaie di Miramare« (v italijanščini). Pier , voz z motornim Čolnom od pomola Audace do grljanskega portiča (°® , j 19.50 in 21.20). Po predstavi I* : grljanskega portiča dva povratka.
Ariston 21.30 «11 portiere di notte«. Dirk Bogarde, ^Charlotte Rampli®g' Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Mignon 16.30 «La sua vita, la slia leggenda«. Bruce Lee. Barvni M1,
Nazionale 16.30 «Gli arnanti latini«. Toto, Ciccio Ingrassia.
Grattacielo 16.00—22.00 «La stanza ie‘‘ vescovo«. Ugo Tognazzi, Ornell* Muti. Prepovedan mladini pod 1’’•> letom. Barvni film.
Excclsior 15.30 »Ciao Norma Jean«-Prepovedan mladini pod 18. letom- . Barvni film.
Fcnice 16.30 «11 colosso di Rodi«. Barvni fiim.
Eden 16.00 «1 santissimi«. Gerard D*1. pardieu, Miau Miau. Prepoved«® mladini pod 18. letom. Barvni fil®1,'
Ritz 17.00 »Rapina: Mittente scc*®" sciuto». Bo Svenson, Cybill Shephef® Barvni film.
Cristallo 16.30 «11 figlio del gangster«-Alain Delon, Carla Gravina.
Aurora 16.30 »Pianeta proibito«. B«r' vni film«.
Capitol 16.30 «La collina degli stiv«®*' Bud Spencer, Terence Hill.
Moderno 16.30 Walt Dis,neyev «Incf*' dibile viaggio versp l’ignoto».
Filodrammatico 16.15 «La modeli**’ Prepovedan mladini pod 18. letom-Barvni film.	.	.
Ideale 15.00 «Hindenburg». George Scott. Ann Bancroft. Barvni filnj",.
Impero 17.00 «21 ore a Monaco«. liam Holden, Franco Nero.
Astra 16.30 «Zanna bianca«. Fran® Nero, Vima Lisi. Barvni film.
Razna obvestila
Zgoniška občinska uprava obvešča-da bo sprejela v začasno službo °~ 5. septembra 77 dalje, za šolsko let_' 77-78, vzgojiteljico v občinskem <*** škem vrtcu. Zainteresirane moral predložiti prošnjo na navadnem Papl ju na občinsko tajništvo do 12- u|.e' 17. avgusta 77. Podrobnejša pojasni na tajništvu občine.
Včeraj-danes
nHiiiiHiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiimiiinHiiiiiiuiiiittiiiiniiiiiiiiifiiitiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiitMiiiimiiiiitiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO STATISTIKAH TRŽAŠKE OBČINE
V zadnjem letu so življenjski stroški narasli za 20,7 od sto
Med življenjskimi potrebščinami prednjači kava, ki se je od julija lanskega leta podražila kar za 95 odst.
Statistična služba tržaške občine je pravkar objavila podatke o gibanju življenjskih stroškov na našem obin./cju v preteklem julrju. Iz pregleda je razvidno, da se je življenje v zadnjem mesecu podražilo — v primeri z junijem — za 1,31%, in sicer je bil ustrezni pokazatelj (1976 - 0) pri posameznih postavkah naslednji: prehrana 120,7, oblačila 126,8, električna energija, plin in gorivo 129,2, stanovanje 107,6 in razni drugi stroški 122,7. Poprečni indeks je po vsem tem dosegel 121,8.
Spremembe, ki jih beležijo na tem področju v mesečnih presledkih, ne dajejo tako zgovorne slike o večanju življenjskih stroškov kakor spremembe, ki nastajajo v letu dni- Iz primerjave med podatki za letošnje in lansko leto pa izhaja, da se je življenje pri nas od julija lani do julija letos podražilo kar za 20,7%. Drugih podatkov žal trenutno nimamo na razpolago, pač pa lahko zabeležimo spremembe,
. V TRŽAŠKI BOLNIŠNICI
Začasno ukinjeni roidgcnski pregledi
Vodstvo rentgeuološkega oddelka tržaške bolnišnice je včeraj nepričakovano ukinilo vse diagnostične preglede z utemeljitvijo, da v oddelku že dalj časa primanjkuje tako zd-av niško kot pomožno osebje, posebno pa tehničnih izvedencev. V oddelku je stalno zaposlenih deset zdravni-, kov, ki p po mnenju vodstva ne zadoščajo potrebam, kar zadeva primanjkovanj.. tehničnih izvedencev pa je vodstvo mnenja, da je treba ta problem povezati s krizo in nezadostnim številom strokovnih šol in usposobljenostnih tečajev v okviru tržaških bolnišnic.
V morju pri Barkovljah odkrili dve granati
Nadaljujejo se v našem mestu in okolici najdbe bomb in granat verjetno iz druge svetovne vojne.-Včeraj je skupina kopalcev odkrila na dnu morja nedaleč od barkovljan-
ki’ so v zadnjem letu nastale pri raznih vrstah prehrambenega blaga. Kava, na primer, se je v zadnjem letu podražila kar za 95%, in sicer (poprečno) s 5055 na 9875 lir kilogram. Močno je poskočila cena tudi parmezanu prve izbire, in sicer za 52%. to je s 5.492 na 8.350 lir kg; ovčji sir se je podražil za 49%, in sicer s 4.725 na 7.042 lir kg; riž v zavojčkih po en kilogram je poskočil za 44,7%, in sicer s 557 na 816 lir; cena pasteriziranemu kravjemu mleku je poskočila za 26,7%, mesnim konservam za 29,7%, fižolu za 29,1%, semenskemu olju za 26,7%, govejemu mesu od 6,2% do 23,1 različno po vrstah, navadnemu kruhu za 15%, itd. Kot posebnost naj o-menimo margarin, ki zavzema zad nje mesto na lestvici, s poviškom, ki je v zadnjem letu dosegel «le« 2,3%.
V Glinščici težka skala na poročnika
Na veliki šmaren so na kirurškem oddelku tržaške bolnišnice sprejeli 25-letnega poročnika vojske Paola Candilora, doma iz Milana, a začasno stanujočega v našem mestu, na katerega je v Glinščici padla skala, ki se je zakotalila iz bližnje stene. Mladenič se je skupno s prijatelji sončil ob potoku, ko se je nanj zavalila skala, ki se je verjetno zakotalila izpod nog kakega izletnika, ki pa se je takoj po nesreči oddaljil. Ranjencu so nemudoma priskočili na pomoč prijatelji, ki so obvestili oskrbnico koče Premuda. Ta je dala na razpolago nosilnico, s katero so poročnika odnesli v Boljunec, od tu pa z rešilcem Rdečega križa odpeljali v tržaško bolnišnico. Can-diloro se bo moral zaradi udarcev v rebra, stegnenico in poškodbe vranice zdraviti približno 30 dni.
šk(^ bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Zaradi udarcev in odrgnin po glavi se bo moral zdraviti od 20 do 30 dni.
Nadležna gosta
iz lokala v zapor
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so v sinoči med nedeljo in ponedeljkom aretirali dva nasilneža. ki sta v nočnem lokalu «Me-xico« brez vsakega razloga razbijala kozarce in zmerjala goste, med katerimi sta enega tudi pretepli. Mladeniča, 21-letna Armando Grieco in Sergio Fillini, se nista pomirila niti ko so prispeli agenti. Nasprotno. Tudi te sta zmerjala in jih napadla. Na koncu pa sta hotela zbežati, po krajšem zasledovanju so ju policisti dohiteli in in prijavili sodišču zaradi upiranja javnemu funkcionarju in zaradi nadlegovanja v javnem lokalu.
Danes, SREDA, 17. avgusta RADIVOJ
Sonce vzide ob 6.08 in zatone
oh
21.10.
Dolžina dneva 14.02.
21.13’
na vzide ob 8 52 in zatone ob
Jutri, ČETRTEK, 18. avgusta
HELENA
Vreme včeraj: Najvišja temperaturi 25,8 stopinje, najnižja 19,5 ob 13- uh
25.8	stopinje, zračni tlak 1018,6 ^ ustaljen, vlaga 55-odstotna. nebo J*, no, veter 5 km na uro severoza®0® nik, morje mirno, temperatura 'n°r
23.8	stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI .
Dne 16. avgusta 1977 se je v T®*. rodilo 16 otrok, umrlo pa je 19 U® UMRLI SO: 80-letna Maria Tesaa®* por. Quarantotto, 81-letna Ida Vol lina vd. Finazzer, 83-letna Marghefi Roncaldier por. Nimira, 50-letna terina Antonini( por. Radiani, 91-1® Celestina Bigot, 68-letna Iolhnda' Str« zabosco -vd. Pitacco, 79-letna Gi®s^j pina Miclauc vd. Merlach, 82-‘e Narciso Bellotto, 83-letni Carlo CleV 71-letni Francesco Pisano,. 60-letni lisse Bolzan, 68-letni Franc Brun®®^ 73-letni Leonardo Spezzacatena. letni Armandp Sitar, 55-letni Tedesco, 82-letna Maria Piciga Lavriha.
Zaradi nepazljivosti trčil v prometno tablo
Včeraj zjutraj se je v Mirarhar-skem drevoredu v bližini železniškega nadvoza pripetila prometna nesreča, pri kateri sta bila laže ranjena 53-letni Emil Kuonen, doma iz Ženeve in njegov 12-letini sin Enric, ki sta z avtomobilom trčila v obcestno prometno tablo. Oba so sprejeli v tržaško bolnišnico kjer so jima zdravniki nudili samo prvo pomoč in ju takoj odslovili. Mož je povedal, da je izgubil nadzorstvo nad avtom zato, da bi odgovoril na sinovo vprašanje.
DNEVNA SLUŽBA I.F.KARN (od 8.30 do 20.30)	^j.
Largo Piave 2, Borzni trg l3- g, ramarski drevored 117, Ul. Gon1®' (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.3"L Trg Ospedale 8, Istrska ulica
NOČNA SLUŽBA LEKARN
(od 20.30 dalje)	35,
Trg Ospedale 8, Istrska ulic«
ZDRAVSTVENA DEŽURNA
Nočna služba za zavarovance If" ,e;, in ENPAS od 22. do 7. ure: te* št. 732-627.
M
,V počastitev spomina Rikota^jjf teta daruje dr. /F. Tončič 5.000 ^ za Dijaško matico in 5.000 TPK Sirena.	_jkot»
Namesto cvetja na grob Pertota darujeta Ani in Ladi v pivec 10.000 lir za Glasbeno
V	spomin na pok. Rikota darujeta Ernesta in Dario V 10.000 lir za Glasbeno matic0, ^ isti namen darujeta družini ^:co. Jogan 10.000 lir za Glasbeno n®8 ^
V	počastitev spomina dragega® jjf ta daruje Nora Jankovič 100.0°u
za SPK Sirena.	garul*
V	spomin na Rika Pertota da'
Milan Bolčič 10.000 lir za D13® matico.	per
V	počastitev spomina Rikota 0
(Ji**
tota daruje Ema Tomažič 5.09®,, za Dijaško matico in 5.000 lir 28 beno matico.	■■ t9
Namesto cvetja na grob SilvD® jj lombina darujeta družini Hrovat'pj, Glavina (Lonjer) 10.000 lir za 1
Nekateri so se pražili na morju in gledali sosedine obline, drugi pa so šli raje z družinami na Kras, kjer so v prijetnem vzdušju preživeli najtoplejše ure dneva
Z avtom v drevo: prognoza 30 dni
Letošnji veliki šmaren se ni dobro iztekel za 19-letnega Guida Ab-bianija s Konkonela 65/3. Mladenič se je malo pred poldnevom peljal 7, avtomobilom vrste volksvvagen iz Nabrežine proti Sesljanju, ko se je iz še nepojasnjenih razlogov zaletel v drevo ob cesti. Z rešilcem Rdečega križa so ga prepeljali v trža-
Po dolgi bolezni nas je 14. avgusta zapustil naš dragi oče in nono
FRANC BRUNDULA
Pogreb bo danes, 17. avgusta, ob 12.30 iz župniske cerkve na Opčinah.
Žalostna vest sporočajo: žena Zo®*’ •in Nevo, snaha Majda, mali vnuček ter drugi sorodniki,
Opčine. 17. avgusta 1977
^morski dnevnik
GORIŠKI DNEVNIK
17. avgusta 1977
VELIKI ŠMAREN NA GORIŠKEM
Akcija za varen promet uspela: na Goriškem le nekaj manjših nesreč
Med Gradežem in Belvederejem našteli v ponedeljek zvečer kar 2300 vozil na uro Gneča tudi v drugih obmorskih letoviščih ■ Gost promet na meji, vendar tu niso
dosegli rekordnega števila prehodov
^ na Rcpentabru je bilo za srna renske praznike veliko ljudi, ki so najraje zahajali v osralco, kjer so
točili pristno domačo kapljico
L '......................................m...,,,.,....................................
Govor pokrajinskega tajnika PSI na prazniku v Nabrežini
Zahteva po globalni zaščiti slovenske manjšine v Italiji
Najprej vsestranska zagotovila v Rimu, nato ukrep deželnega nadzornega odbora, ki nasprotuje rabi slovenščine v pokrajinskem svetu
8,	1SSJKB) ,
Dl CREDITO Dl TRIESTE ZaSKA KREDITNA BANKA SPA'
' MUCA F. FILZI 10, - '■ 61-AAS
*ECAJi
VALU1 V MILANU
DNE 16. 8. 1977
briški dolar: debeli
V s.	drobnl
k Sterlin«
*>*i frank
CmC0,ski franit UemiSki franl£
Cka marl<a
kannJski šilin*
fete.
9hnaa: debeli tk. drobni 815 debeli drobni
879.— 860.— 1530.— 356.— 175.— 23,50 373,— 52,80 789,-352.— 139.— 189,— 160.— 22.— 22.— 43,-43,-

vseh tujih valut

lekarne v okolici
tel. 228-124; Bazovica: tel. H 5,; Opčine: tel. 211-001; Prosek: ^'59(j. 11’ Božje polje - Zgonik: tel.
Prazniki so za nami in z njimi najrazličnejše prireditve. V Nabrežini je bilo na prazniku socialističnega tiska te dni prav živo, predvsem v nedeljo, ko sta nastopili folklorna skupina iz Rezije in kriški pevski zbor «Vesna». To je ponoven dokaz, da na nodoonlih prireditvah domači kulturni programi privabljajo številne gledalce in poslušalce. Samo po sebi umevno je šla dobro v promet hrana in pristna domača kapljica. V večernili urah je bilo tudi lepo število mladine, saj je ples ob zvokih znanega ansambla privabil mlade ljudi, ki so za te praznike ostali dama.
Včeraj je bilo tudi precej živo, čeprav nekoliko manj, saj je prekrasno vreme prav vabilo na izlete in kopanje. V večernih urah sta spregovorila član uredniškega sveta «Naprej* Igor Tuta in pokrajinski tajnik socialistične stranke Gianfranco Carbone. Tuta se je v svojem govoru predvsem dotaknil problematike slovenske manjšine in
S- , Nabrožina: tel. 200-121; Se-209-197; Zavije: tel. 213-137;
, ' ‘el- 271-124.
N.,«,,
I|"iiiiiiiiIIi„iIiiiiII| umu HiiiiiiimuiiiiiHimimniiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiMiiuiiiiiimiiiiiMiimiiiii
uradni dan naše dežele v celovgu
SJOPPER PRIKAZAL MOŽNOSTI
'LCJEGA tranzita čez trst
V paviljonu Furlanije - Julijske krajine poudarjena luška dejavnost in turizem
JVi&cu so v soboto odprli 26. r Herice lesni sejem, ki bo trajal p ni Je' 21- avgusta. Na 100.000 3 lftoZstavne Površine nastopa "‘st. : 7 tvrdk, od tega okrog 5(1 {k.; ‘ojine, in sicer iz 35 držav.
S ne man.)ka na njo™ prika-itiejca za široko potrošnjo in za Porabo, je celovški sejem "Sne ,nern namenjen prikazu lesa, e, gozdarstva ter de-

^rišča v k' So tesno povezane z iz-tV(dov J\ttl £°zda ‘n njegovih pro-i	Celovcu je zato vsako le-
1 Hrti j ysa tehnika, ki je v opojne .dejavnostim, leto za letom J’ ttau Prikazujejo na.inovej.ši stro-i? Qr0r|. rJ>. dvigala, žage in raz-Drm ,za industrijsko in obrtni-I’ kUJ avo 'esa- Kakor že nekaj iNiij °, so tudi letos na sejmišču
1 ornpleten žagarski .obrat, k!' rta h kar Pred odmi obiskoval-iJišL drugem mestu pa deluje o-3ova;. Ravnica ža proizvodnjo nJske opreme v kmečkem ^V/iskovalce nadalje posebno lt°*tv'ru , *Vas» '2 vveek-end hišic, C kiotil- .atere je razstavljena vr-v« at'io'lZnib objektov od preproste v> s ,e do zahtevnejših »bungalovi^, ar razkošno opremo.
razstavi.šča stojita drug ob V ^.'Paviljon prijateljstva* na-3viiiA ln jugoslovanski paviljon, tj je\au Furlanije - Julijske kralj Ur^j, °vinska zbornica iz Vid-(kjiištva a Po nalogu deželnega od-,a Za industrijo in trgovino C lukBrn10g^j‘vosti tržaške in tržijo. 5 ter pristanišča Porto No-li, Popfj Panoji, slikami in maketami VAwl,J.eoa predvsem zmogljivost tli* iti umnost tukajšnjega pomola C' in * ej?a skladišča pod šked-W *i hkrati tudi skoraj vse, ^»•»kovalec *ahk° ogleda v

Paviljona. Pred zgrad-
liSkih Postavili kompozicijo ko-‘tiie Polic s propagando za tu-(|\lj . v'ačnosti naše dežele.
t>(«1‘0s*UJOs'?vanski paviljon je tu-
V)S|>iih i j. bogato založen kot v IJW letih. Del razpoložljive-t, ‘iu so namreč namenili de-Lk : lte.ia, v preostalem prosto-in(j,...razstavlieno pohištvo, iz-V>, ? ?iskih in obrtniških iz-%nen.eeji poudarek pa je tudi vjliiij.. Jt!n ‘uristični propagandi, lijjrt pohodni Nemčiji, Jugoslaviji) nat/ski so letos na celovškem iiht?jen' Posebni uradni dne-C ie l.. Furlanije - Julijske kralju l v ponedeljek, na veliki ‘ ,?o	0 je Celovec obiskalo de-
ki ga je vodil V^ksti.--lk odbora in odbornik jtal Ob » in trgovino Nereo Stop-Vs'l'analn- ,Pr'bk| je Stopper na Vi. ‘lskovni konferenci pri-lt'jskeš* 1 * * * V°sti nadaljnjega razvoja tranzita čez deželne lu-
ke. V tej zvezi je orisal načrte za izboljšanje prometnih zvez z Avstrijo, dotaknil pa se je tudi zamisli o speljavi plovne poti Jadran -Sava - Donava. Avstrijski promet čez Trst zavzema danes približno 22 odst. celotnega tranzita, v prihodnje pa bi se lahko občutno povečal bodisi zaradi povečanega obse ga mednarodne trgovine, bodisi zaradi boljših prometnih zvez in raznih novih pobud, ki nastajajo na Jadrapu. Tako je Stopper posebej omenil razvoj avstrijskega pomorstva, v okviru katerega je v prvih sedmih mesecili letošnjega leta priplulo v tržaško luko dvajset av strijskih ladij. Stopper je omenil tudi zamisel o speljavi premogovo-da od Katovvic do Trsta, na katerega bi se lahko priključili tudi Avstrijci. Na koncu se je podpredsednik deželnega odbora ponovno zahvalil Avstrijcem za pomoč, ki so jo namenili naši deželi po lanskem potresu.
Danes bo na celovški sejem dopotovalo poslovno odposlanstvo iz Jugoslavije, saj bo na vrsti uradni «dan» naše matične domovine. Danes .se bodo sestali tudi lesni strokovnjaki iz 16 držav, ki bodo na specializiranem seminarju obravnavali vprašanje porabe lesa v protipožarni tehniki. Udeleženci seminarja si bodo ogledali tudi zaščitene gozdove ob Rabeljskem jezeru in pri Fužinah, kjer jih bo sprejel deželni odbornik za kmetijstvo in gozdarstvo Del Gobbo.
Pismo uredništvu
Cenjeno uredništvo.
Pretekli petek, 12. avgusta, ste objavili krajše pismo neke anonimne žalostne ženske iz Mavhinj, ki me poziva «naj se sam lepo prepričam o nevzdržnem stanju mavhinj-skega pokopališča)). Ona trdi, da «vsepovsod je preraščeno s travo, ki je visoka tudi meter, v njem lahko vidiš kačo, pred njim pa je za dober tovornjak odpadkov in smeti».
Istega dne, navsezgodaj, brž ko sem prečital njeno pismo, sem se podal na lice mesta, to je na mav hinjsko pokopališče, da bi ugotovil resnico. Namesto opisanega nevzdržnega stanja sem opazil, z zadovoljstvom. da je bilo pokopališče v najlepšem redu: nikjer ne poraščene trave, ne kač in niti kupa odpadkov in smeti!
Toliko v vednost javnosti in ne dovolj obveščeni žalostni ženski iz Mavhinj.
ALBIN ŠKERK
župan devinsko-nabrežinske občine
izgledov, ki jih slednja ima z vidika osimskega sporazuma. Samo po sebi umevno pa te prednosti ne bodo'prišle same po sebi, temveč bodo zahtevale angažiranost vseh nas.
Pokrajinski tajnik Carbone pa je posvetil svoj govor bolj političnim problemom, predvsem giede na jesenske volitve. Tudi on se je dotaknil osimskega sporazuma, pobliže pa je analiziral gospodarsko stanje v Trstu. Spomnil je, da so bili med pdpisniki za prosto industrijsko co-no tudi levičarji, kar je treba upoštevati in je tudi navajal razloge, zakaj je ta pobuda požela nekaj u-speha v našem mestu, čaka nas še ogromno delo, je dejal Carbone, v tem kratkem obdobju, ki nas še loči od volitev. Naši volivci morajo biti prepričani, da je socialistična stranka nadvse budna in kritično a-nalizira dogovore med šestimi, tako na državni kot na krajevni ravni. Krščanska demokracija bi rada speljala vode na svoj mlin, zaradi česar je potrebna budnost. Popolnoma nesprejemljivo je ravnanje KD v preteklih dneh, ko je Andreotti sprejel delegacijo predstavnikov slovenske manjšine in' ji dhl najširša zagotovila za svoj obstanek, obenem pa je na krajevni ravni deželni nadzorni odbor zavrnil spremembo pokrajinskega pravilnika, ki dovoljuje rabo slovenščine v pokrajinskem svetu. Socialistična stranka se bo vsestransko zavzela, da bodo Slovenci končno dobili zakon o globalni zaščiti. Treba je preprečiti tako izigravanje in to bo možno, le če bodo napredne sile složne, je zaključil svoj govor pokrajinski tajnik PSI Carbone.
Vsak praznik, vsaka prireditev i-ma svoje sončne in senčne strani, zgrešeno bi bilo skrivati slednje, saj je poštena kritika umestna in služi za odpravo napake. Pri tej prireditvi nas je motilo predvsem nekaj, kar ni motilo samo nas, temveč tudi same organizatorje; prema lo je bilo slovtnskih napisov na tran-r. arentih, lepljenke, ki so jih ob vhodih delili, pa so bile samo v italijanščini.
Prošnje za popravilo poškodovanih stavb v Furlaniji
Uradni list dežele Furlanije - Julijske krajine-je v četrtek, '11. avgusta, objavil dekret predsednika deželnega odbora Comellija o razmejitvi področij, za katere velja odstavek 2 zakona št. 30 o popravilu poškodovanih stavb iz lanskega potresa. Izredno tajništvo, ki skrbi za obnovo Furlanije, je izdalo poseb ne tiskovine, ki imajo namen olajšati delo zainteresiranih. Tiskovine, ki so na razpolago pri vseh občinskih upravah, so dvojne vrste: za zasebno uporabo in javno uporabo, Izpolnitev tiskovin ni obvezna, ker posamezniki lahko predstavijo svoje prošnje tudi na navadnem pa pirju in v obliki, ki jo imajo za naj boljšo.
Veliko ljudi je ostalo doma. Veliki šmaren v mejah gospodarske krize. Vse zasedeno v letoviščarskih krajih: tako ali vsaj približno tako ocenjujejo italijanski časopisi letošnje velikošmarne praznike, ki pomenijo višek turistične sezone in s tem polne blagajne zlasti dragocenih tujih valut obenem pa precejšnjo gnečo na cestah, nesreče in vrsto hudih prometnih prekrškov. Vsi ti zunanji znaki, ki dajejo posebno obeležje največjemu poletnemu prazniku, pa so bili na Goriškem dokaj umerjeni. Začnimo kar pri prometu. Po cestah je res krožilo precej vozil, veliko več kakor ob običajnih praznikih, vendar je obračun nesreč 13., 14. in 15. avgusta močno pozitiven. Tako je cestna policija v treh dneh zabeležila le šest manjših nesreč, od katerih pet samo z gmotno škodo, pri eni pa so bile tudi ranjene osebe, vendar le lažje. Torej vsekakor razveseljiv podatek, ki dokazuje, da so vozniki upoštevali opozorila in da je poostreno nadzorstvo v teh dneh zaleglo. Naval domačih in tujih turistov je bil kajpak usmerjen v nekatere znane turistične kraje. Cestna policija, ki je v teh dneh merila gostoto prometa na petih različnih točkah, je največ zabeležila na državni cesti št. 352 med Belvederejem in Gradežem. V ponedeljek okrog 19. ure je bil promet izredno gost, tako da So namerili kar 2.300 prehodov vozil na uro. Akcija za varnost v prometu, ki je sicer stekla že v začetku avgusta, te dni pa so bili sprejeti še strožji ukrepi, je tako v celoti uspela. Pri vzdrževanju reda na cestah goriške pokrajine je sodelovalo 62 delavcev cestna policija, ki je imelo na razpolago 15 avtomobi lov ter 24 motornih koles Skupaj so ob velikem šmarnu prevozili približno 7 tisoč kilometrov. Letos pa je po zatrjevanju cestne policije bi lo opaziti precejšen kvaliteten skok pri voznikih. Tako se ni povečalo število hudih prometnih prekrškov, prav tako se ni, ob upoštevanju obsega prometa, bistveno povečalo število manjših prometnih prekrškov.
Precej dela so imeli pretekle dni tudi na mejnih prehodih na Goriškem, predvsem na mednarodnem mejnem prehodu pri Rdeči hiši. čeprav niso dosegli rekordnega števila prehodov meje, kakor v začetku avgusta letos. Najbolj živahno je bilo 13. avgusta, ko je preko meje šlo sko raj 37 tisoč italijanskih in tujih državljanovi, 14,: avgusta je promet precej upadel, v ponedeljek se je spet zvišal. V ponedeljek so tako našteli skoraj 20 tisoč prehodov. Nekoliko bolj živahen kot običajno pa je bil promet na prehodih druge kategorije, čeprav ni bilo prave gneče.
Največ ljudi je iskalo ohladitve pri morju, kljub dokaj muhastemu nedeljskemu vremenu. Tako poročajo, da se ;e veliko Goričanov odpravilo v Gradež. Tu so se ve-likošmarni izletniki pridružili turistom, ki že dalj časa letujejo v lem največjem počitniškem sredi šču naše pokrajine. Podatki za letošnje prvo polletje so zelo zado voljivi. Do 31. julija letaš so v Gradežu zabeležili 64 tisoč prihodov (13 odstotkov več kot, lani') in 703 tisoč prenočitev, kar je v nri meri z lanskim letom za skoraj 6 odstotkov več. še zlasti razve seljiv za turistične delavce pa je podatek u obisku gostov iz tujine. Letos jih je približno za 20 odstotkov več kakor lani. Med tujimi gosti, naj omenimo, da se je skoraj podvojilo število Holandcev, pa tudi Avstrijcev in Nemcev je bilo za 23 oziroma 15 odstotkov več kakor lani. Za 8 odstotkov se je povečalo tudi število prihodov italijanskih turistov, ki pa s 450 tisoči prenočitvami, kolikor so jih letos zabeležili, niso bistveno presegli lanskega števila. Očitno je torej, da je na zadnji podatek vplivala gospodarska kriza, saj se je marsikdo odločil za krajše počitni-
ce kot prejšnja leta. Kljub temu pa so na turistični ustanovi zadovoljni z dosedanjim potekom sezone. Kar zadeva velikošmarne praznike, so nam povedali, da je bil obisk zelo ugoden. Čeprav še ne razpolagajo s točnimi podatki, sklepajo^ da je bila prisotnost turistov v teh dneh rekordna, saj so gostje napolnili tako rekoč vsak kotiček obalnega središča.
Zelo obiskane so bile številne prireditve, ki jih v teh dneh ni manjkalo. V soboto je pritegnila ljudi večerna predstava z napovedovalcem Albertom Lupom in pevko Marcello ter z izvolitvijo lepotice Furlanije - Julijske krajine. V
nedeljo so bile razne športne prireditve, med katerimi velja omeniti zaključek desetega teniškega turnirja, ki ga vsako leto prirejajo v Gradežu, ter uspel netekmo-valni ekološki sprehod po grade-ških ulicah. Prireditve so se v ponedeljek zvečer zaključile z ognjemetom.
Sicer je bilo priložnosti za zabavo in razvedrilo dovolj tudi v bližnjih krajih Furlanije, kjer je bila vrsta tradicionalnih praznikov. Marsikdo pa je letos, in v tem so si skoraj vsi edini, rajši preživel veliki šmaren doma v krogu svoje družine. Navsezadnje pa le imamo opravka z gospodarsko krizo...
TUDI OD KAMNA SE DA ŽIVETI
KAMNOSEŠKA DELAVNICA DOLANA V BLIŽINI BON K
Leopold Visintin ti je s trdim delom zgradil lastno delavnico - Oče in trije sinovi delajo, hči pa uraduje - Za vsak poklic je treba ljubezen
Leopold Visintin in Silvan Visintin v lastni kamnoseški dela ulici
.............................................
IZ DEJAVNOSTI ZAVODA ZA SPOMENIŠKO VARSTVO V NOVI GORICI
Posegi za zavarovanje najpomembnejših kulturno - zgodovinskih objektov
Popravljajo hiše v Šmartnem v Brdih ter grad na Dobrovem - Kmalu bodo odprli obnovljen letni dvorec na griču Zemono pri Vipavi
Strokovnjaki in drugi delavci medobčinskega Zavoda za sporne niško varstvo v Novi Gorici tudi čez poletje opravljajo razna pomembna dela. Gre zlasti za pose ge, ki naj zaščitijo oziroma zavarujejo nekatere izmed najpomembnejših kulturno-zgodovinskih in drugih spomenikov iz raznih zgodovinskih obdobij na Goriškem in v sosednjih občinah. Tako so na primer pripravili načrte za obnovo dveh starih stanovanjskih hiš v Kobaridu, ki sta bili med potre si lani huje poškodovani. Gre za Mašerovo hišo v Gregorčičevi u lici št. 10, v kateri bi uredili tudi iikovno galerijo in knjižnico, ter za stanovanjsko poslopje v Volaričevi ulici št. 11. V slednji zgradbi bodo morda uredili trgovine o-ziroma jo preuredili v namene, ki jili bo določil pristojni organ tolminske občine.
S sodelovanjem Zavoda za spomeniško varstvo so nadalje začeli z obnovitvenimi deli v vasi Šmartno v Goriških Brdih. Naselje, ki je bilo med potresi poškodovano, je primer srednjeveške utrdbe, ki jo še zdaj obdajajo štirje stolpi. Kmalu bodo nadalje začeli popravljati tud: grad na Dobrovem v Brdih, ki bi ga v prihodnje uporabljala Goriški muzej za eno izmed svojih zbirk ter tamkajšnja zadružna organizacija za stalno razstavo briških vin.
Nadaljuje se tudi obnova Štanjela, tega naselja iz daljne preteklosti, ki spada k največiim dragocenostim slovepske arhitekture iz kamna Naselje je v celoti spomeniško zaščiteno, oziroma je slo. venski nacionalni spomenik prve kategorije. Nekaj stavi) so že popravili, vako da je Štaniel tudi z glavne ceste, ki vodi iz N>»ve Goric* proti Sežani, videti čedalje bolj mikaven. Goriški muzej bo v osrednjem grajskem poslopju, ki ga sicer še obnavljajo, uredi! arheološko zbirko za območje sežanskega Krasa.
Med večje uspehe obnovitvenih prizadevanj medobčinskega Zavoda za spomeniško varstvo v Novi Gorici sodi tudi bližnji zaključek re stavriranja nekdanjega letnega dvogca iz leta 1689 na razglednem griču Zemono pri Vipavi. Gre za arhitektonsko slikovito zgradbo, ki je obdana z arkadami. Dvorec je propadal, dokler ga od zasebnega lastnika ni odkupila tovarna pohi-•štva LIPA iz Ajdovščine. V njem bo uredila stalno razstavo in pro-
dajalno svojih izdelkov. V dvorcu pa bo tudi poročni urad za ženine in neveste iz gornje Vipavske doline. Do nekdanjega dvorca, ki ga krasc tudi izredno obsežne freske iz obdobja baroka, so zgradili tudi novo asfaltirano cesto, ki se povezuje z glavno cesto Ajdovščina -Vipava.
Letos tudi športne prireditve v okviru «Settembre (ioriziano»
Kakor je že nekaj let običaj, prireja tudi letos goriška občina meseca septembra vrsto manifestacij, ki so znane pod skupnim nazivom «Settembre Goriziano*. Letos bo med drugim prvič na vrsti mednarodni pohod z nazivom «Settemhre
Goriziano». Organizacijo pohoua, ki bo obenem tekmovalnega in netek-movalnega značaja, je prevzelo društvo «Gruppo Marciatori Gorizia*.
Start in cilj pohoda, ki bo v nedeljo 25. septembra, bosta na atletskem šolskem stadionu. Udeleženci bodo morali prehoJiti ali preteči v štirih urah 22 km dolgo pot, ki se bo vila po manj znanih predelih go-riških Brd. Mlajši udeleženci in vsi tisti, ki niso pripravljeni na dolge razdalje, "a se bodo lahko pomerili na krajši, 9 km dolgi progi, ki bo speljana ob levem bregu Soče in ki jo bodo morali opraviti v treh urah.
Organizator bo poskrbel za številne nagrade, ki jih bodo prejeli tako posamezni udeleženci kakor skupine, ki morajo šteti vsaj petnajst ljudi.
Vpisovanje za oba pohoda se bo pričelo 1. septembra na tajništvu Pro Looo, Verdijev korzo 100/e (pasaža).
LETO SE ŽE NAGIBLJE V JESEN
14. A VGUSTA ODPRTA LOVSKA SEZONA NA PTICE SELIVKE
Na Goriškem armada 1200 lovcev. Živahno puškarjenje že od zgodnjih ju Iran jih ur - Je naša dežela res lovski raj?
Veliki šmaren pomeni višek turi- lin divjad, ne zmenijo pa se za oko-sticne sezone v naših krajih. Lovci lico.
pa ga nestrpno pričakujejo, saj po meni začetek lovske sezone. 14. avgusta se je namreč tudi letos odprla zelena luč za lov na selivce. Na srečo pa je dobršen del približno 1.200-član-ske zelene bratovščine na oddihu, la/o da naval na polja in gmajne le ni bi! prevelik. Kljub temu je bilo že od zgodnjih jutranjih ur slišati streljanje. Na dogodek so se lovci oč:tno dobro pripravili in založili z naboji, tako da je bilo streljanja kar preeej. Po tem bi lahko sodili, da je naša dežela pravi lovski raj. Kako se giblje stalež divjadi ugotavljamo na žalost iz leta v leto in podatki niso najbolj razveseljivi. Zato lahko sklepamo, da je v torbah preveč strastnih lovcev izginilo tudi marsikaj, kar ni za odstrel. Poročil o nesrečah zaenkrat še ni, pač pa se kmetovalci pritožujejo, da zaradi nevarnosti ne morejo več niti mimo delati na poljih. Vse preveč je namreč «lovcev», ki vidijo samo puško
llll•ll•IIIIIIIIIIIIIIIMIIIMII|||MII•ll1ll•nlll|U||||||||||||||||||||||||M||||||||||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||„,„|,|||,,|,,,|||||||||,|||,|,„||fl|„„|,,||lua||||M||||||m||t|||
Spuščene navojnice - nejevolja kupcev
Nad 3 milijarde lir predujma za Furlanijo
Deželni odbornik za kmetijstvo Del Gobbo je v preteklih dneh o-dobril osem odlokov, ki se nanaša jo na predujem v višini 70 odstot kov od predvidenega zneska za u resničitev del na potresnem podro čju Furlanije. Gre predvsem za po novno vzpostavitev podeželskih cest in za ureditev manjših rek, ki jih je lanski potres spravil iz svojih strug. Celoten znesek znaša 3 mili jarde in 206 milijonov lir.
Pet odlokov se nanaša na uredi tev hidrogeološkega stanja gorskih potokov. Dela bo vodila gorska skupnost iz Karnije in družba «A1 to Tagliamento - Fella* iz Tolme ča. Ostali trije odloki pa predvide vajo popravilo podeželskih cest; ob novitvena dela bodo potekala pod vodstvom furlanske ustanove za gor sko gospodarstvo iz Vidma. Za ob čini Podbonesec in Sv. Lenart je predvidenih 315 milijonov lir pre dujma, za občino Bardo pa 357 milijonov lir.
Vesti Iz bolnišnice
Včeraj su sprejeli v goriško bol-hišnico 58 letnega Virgilia Tonelutti-ja, iz Krmina, Trg Republike 9. Ko se je z motornim kolesom vozil preko križišča v bližini podvoza, ki pelje iz Krmina na državno cesto proti Gorici, je v poskusu, da bi se izognil nasproti vozečemu avtomobilu, izgubil nadzorstv nad vozilom in se zaletel v drevo. Zaradi udarca v ramo in raznih manjših poškodb bo okreval v 20 dneh.
Pet dni se bo v goriški bolnišnici zdravila Angela Bertogna por. To-nut, iz Tržiča, ki je s svojim avtomobilom fiat 500 trčila v avtomobil, ki ga je upravljal 30-letni Giovanni Marsili iz Genove. Nesreča se je pripetila ob pol devetih na Trgu Republike v Tržiču.
Tudi trgovci so si v teli dneh privoščili letno zaporo, kar pa je sprožilo precejšnje negodovanje predvsem
■ned upokojenci in kupci z onstran ineje
Kriv j*e semafor
Nepazljivost je največkrat vzrok prometnih nesreč, posebno v mestih. Večkrat pa botruje tudi predrznost. Tako je bilo tudi včeraj na goriš-kem Korzu, na križišču pred nekdanjo kavarno Garibaldi. Nekaj po 15.30, sta sredi križišča močno trčili dve vozili in sicer A 112 goriške registracije 68496 ter opel kadett prav tako goriške registracije 41956. Medtem, ko je voznik kadetta Valter Tra-gis privozil na Korzo iz Drevoreda 24. maja, je Carmine Vitale s svojim vozilom peljal po Korzu proti središču mesta. Najbrž je eden od dveh spregledal semafor ali pa zapeljal na križišče z rdečo lučjo kakor se žal vse prepogpsto dogaja v zadnjem času na goriških ulicah.
Trčenje, ki je bilo neizbežna se je izteklo na srečo samo s precejšnjo gmotno škodo, saj so Tragisovo sopotnico, Luciano Figar, po pregledu v bolnišnici, odpustili.
Vlom v bencinske
črpalke
Vlomilci ob velikem šmamu ne mirujejo. Tako .je bil lastnik bencinske črpalke Esso v Ulici Lungo I-sonzo Argentina, Mario Dean nemalo presenečen, ko so ga v soboto obvestili, da so neznanci skušali v petek ponoči vlomiti v kiosk bencinske črpalke. Na srečo vrata niso popustila in tako so morali oditi praznih rok. Ni pa mogoče izklučiti druge možnosti, to je, da jih je kdo zmotil med delom. Več sreče pa so za zdaj neznani vlomilci imeli samo nekaj korakov stran, na bencinski črpalki Match, kjer se jim je vlom posrečil in so odnesli nekaj denarja. Oba primera raziskuje goriška kvestura.
Že večkrat smo pisali o dejavnostih, ki se jim najraje posvečajo Slovenci v naših krajih. V tem smislu smo se tudi odločili, da bomo obiskali Leopolda Visintina, ki ima svojo delavnico pri Ronkah. Leopold se že več let ukvarja z obdelovanjem kamna. Delati je začel pri Cotiču v Sovodnjah, od tu je odšel v Nabrežino, šele nato pa se ie odločil, da bo začel delati na lastno roko.
S samostojnim delom j'e začel v Folianu, kjer je imel na razpolago le najnujnejše orodje in nobenega stroja, tako da je moral delati v s« na roko. Od tu se je preselil v Vi-leš, kjer je najel staro delavnico. Stroji so bili stari in izrabljeni, tako da se je moral zelo potruditi, da je vzdržal. Deset let or] tega pa se je odločil, da si bo zgl adil novo delavnico. Primeren prostor jo našel v bližini Ronk, nedaleč od ceste, ki pelje proti Sredipolju. Tu si je zgradil primerno lopo, kupil pa je tudi nekaj strojev, brez katerih je danes težko izhajati. Ko smo se pogovarjali z njim nam je priznal, da je bilo njegovo delo v začetku precej . težko, ker ni imel niti najnujnejšega za delo. šele ko si je nabavil z velikimi žrtvami prve stroje, je lahko začel delati bolj sproščeno.
«Nekaj časa sem imel tudi nekaj delavcev», nam je povedal, »vendar sedaj je težko dobiti sposobne delavce, ki bi obvladali ta poklic. Zaradi tega so mi priskočili na pomoč trije sinovi, hči Marjetka pa skrbi za uradniške posle. Zaslužek ni slab vendar je treba resno delati, predvsem proti novembru, ko dobim največ naročil za nagrobne spomenike. Vendar tudi v ostalih mesecih imam precej naročil, predvsem za stopnice in ostale izdelke, ki služijo v gradbeništvu.
Največ kamna dobim iz Repna in Nabrežine, večkrat kupim tudi kamen, ki prihaja iz inozemstva, predvsem iz švedske in Afrike, štiri vrste kamna pa mi dostavljajo tudi iz Jugoslavije*.
Tako nam je povedal medtem pa nam je tudi pokazal nove stroje za katerimi je delal njegov sin Silvan. Vprašali smo ga kaj misli o tem poklicu in kje vidi vzrok, da se ga mladi izogibajo. «Tudi za ta poklic. kakor za mnoge druge je nujna šolo. Najprej si moraš pridobiti osnovno znanje, ki si ga pridobiš v šoli, nato začneš s prakso, ki gre od najenostavnejših del do umetnine. Vedno odkriješ kaj novega, tako da daš v vsako delo nekaj svojega. Tu sicer ne izdelujemo nobenih kipcev, vendar vsak nagrobni spomenik mora biti estetsko izoblikovan*.
«Za družinsko delo sem se odločil, ko sem videl, da tudi sinove zanima ta poklic. Zaslužek si zdaj delimo v petih in jaz dobim najmanjši del,* nam je dejal z nasmeškom, preden smo se poslovili iz njegove delavnice.
Kino
Gorica
VERDI 17.00—22.00 »Oh Serafina*. Renato Pozzetto in Dalila dl Lazza-ro. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.15-22.00 »Fraulein Kitty». Claudine Beccarie in M. Longo. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. • letom.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «11 me-diatore*. J. Miller, Linda Hajnes. Barvni film.
VITTORIA:	Danes zaprto. Jutri:
17.30—22.00 «11 trucidatore e lo sbirro*. Thomas Milian. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CENTRALE Zaprto.
Tržiti
PRINCIPE 18.00—22.00 »Dinamite ag-guato pištola*.
EXCELS10R 18.00—22.00 »Savana vio-letna*.
LETNI KINO MARCELLIANA: ob 21. uri »Ci rissiamo, vero Provviden-za?»
Nova Gorica in okolica
SOČA »človek z ulice deli pravico* (ital.) ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA »Fanto* (franc.) ob 18.30 in 20.30.
DESKLE »Ivanhoe* (amer.), ob 20.00
DE/URNA LEKARNA V GORICI
Od danes naprej je v Gorici dežurna lekarna Pontoni e Bassi, Ul. Rastello 52, tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Od danes naprej je v Tržuču dežurna Lekarna bolnišnice, Ul. Teren-ziana 26, tel. 44387.
PRIMORSKI DNEVNIK 4
17. avgusta
■ ; K i
fflm V:
RAZMIŠLJANJA OB NEKI »ZNANSTVENI* ŠTUDIJI
Gre za resnično grožnjo ali le za izsiljevanje?
Južna Afrika bo postala na j večji dobavitelj urana na svetu - Ce svet hoče uran, naj belopolte oblastnike podpre proti «marksističnim» črncem
V Škocijanu ponovno stoji dvojezični krajevni napis
V	zadnjih časih se v svetovnem javnem mnenju čuti čedalje hujši odpor prati ameriški nevtronski bombi. Poleg uradnih opozoril, kakršno je n. pr. moskovsko, je tudi več opozoril, ki so prišla iz najrazličnejših krogov, na primer tudi z varšavske univerze, kjer študenti v svoji izjavi pravijo, da nočejo doživeti enake usode, ka-karšno so doživljali njihovi očetje, ki so bili žrtve druge svetovne vojne. Pii tem je značilno to, da se je prav v dneh, ko je bila polemika o nevtronski bombi na vrhuncu. oglasila k besedi tudi Južnoafriška unija, pa čeprav preko »nevtralne* znanosti. V Pretorii ali bolje na tamkajšnji univerzi je izšla «temeljita in utemeljena* študija, ki zatrjuje, da * Južna A-trika bo v prihodnjih 30 letih več zaslužila s prodajo urana kot je v vsem preteklem stoletju . zaslužila s predajo zlata.* Če računamo. da .je Južnoafriška unija orvi proizvajalec diamantov in drugi proizvajalec zlata na svetu, pomeni, da v Pretori' računajo z iz rednimi dohodki od urana K temu velja dodati še nekaj, kar gornjo trditev postavlja še v posebno luč. V omenjeni študiji se poudarja, da so svetovne zaloge nafte t«v zadnjem desetletju drastične Polj siromašne* in da bo potrebno «čim hitreje, vsekakor hitreje kot se je računalo, preiti na uran kot gorivo, kot surovino za proizvodnjo energije, elektrike.* Strokovnjaki, ki so sestavili študijo, poudarjajo, da so se glede tega ušteli celo znanstveniki, ki niso računali s tako naglim prodorom atomske e-nergetike pač pa so ostajali še vedno pri klasičnih izvorih, pri termo in hidrocenlralah.
V	tem gredo predvidevanja strokovnjakov iz Pretorie še bolj daleč. Po njihovi prognozi bo do konca našega stoletja «velika večina dežel skoraj v celoti nrešla na uporabo atomske energije.*
Ob vsem tem se postavljata dve vprašanji in sicer vprašanje, ali ni študija prišla v teh dneh v javnost po nekem naročilu, recimo na namig nekoga ali Da je prišla na dan prav sedaj le po naključju. Ker je uran osnova za vso tovrstno energetiko in ker bi v določenih krogih radi speljali svetovno zanimanje z glavne poti, bi ne bilo nič čudnega, da je bila študija naročena. Drugo vprašanje pa je. če so ta predvidevanja, te prognoze s pretorijske univerze realne? Ustavili se bomo pri analiziranju tega vprašarijk.
V	Italiji se že vrsto let govori o gradnji jedrskih central. V načrtu jil) je bilo 13 ali celo 17, nakar se je njihovo število omejilo na 10 in «če bo šlo vse do sreči*, bodo v desetih letih morda zgradili pet ali šest central. Seveda bo zakasnitev šla na škodo energetike, ki bi znala tudi v Italiji postati ozko grlo nadaljnjega ekonomskega razvoja. Toda to je problem za sebe. kajti tu bi morali analizirati tudi vprašanje umestnosti gradnje teh central prav na določenih mestih. Pustimo to delikatno vprašanje ob strani in stopimo «malo v svet*.
•Francija ima v načrtu, da bo že 1985. leta imela toliko jedrskih central, da bodo te dajale že 70 odst. vse njene električne energije. Združene države, ki so doslej prišle na tem -področju dokaj daieč, bodo istega leto, torej 1985, dobivale iz jedrskih central okoli 30 odstotkov elektrike. Če računamo, da proizvajajo v ZDA že danes okoli ali celo nad 2000 milijard kWh električne energije, bi to pomenilo, da bodo 1985. leta dajale ameriške atomske centrale že okoli tisoč milijard kWh električne energije. Pa tudi Sovjetska zveza, ki je bila v miroljubnem izkoriščanju atoma v ospredju, a
V Lokvah na Trnovskem so se ponovno srečali upokojenci iz vse Primorske
Dr. Alešu Beblerju so v priznanje izročili posebno plaketo ob njegovi 70-letnici
je nato nekoliko upočasnila korak. bo 1985. leta krila okoli 30 odst. svoje porabe električe energije z elektriko iz central. V teku zadnjih štirih let se je pozornost sveta zares usmerila v je drsko energijo in sicer zaradi dejstva. da se .je nafta za štirikrat podražila.
Ker se je podražila nafta, se je podražil tudi uran. Hkrati se je tudi kopanje urana povečalo. Letno nakopljejo urana na svetu za približno 30 tisoč ton, do 1980 leto pa se bo ,to količina oodvo-jila. do 1985. leto pa potrojila.
In tu prihaja do izraza že omenjena teza o vlogi Južne Afrike. Predvsem je treba vedeti, da imajo na črni celini največje zaloge urana na svetu. Južna Afrika. Gabon in Nigerija dajo vsako leto ckoli 6 tisoč ton urana, torej tretjino svetovne proizvodnje, kolikor ne upoštevamo socialističnega sveta, od koder točnih podatkov ni. Velike zaloge urana pa so odkrili še na Madagaskarju, v Centrali Afriki, v Čadu in v Zairu, hkrati pa iščejo uran še v Zambiji, Alžiru, Zahodni Sahari ter v Angoli.
In vendar bo v vsem tem številu afriških dežel, ki razpolagalo z uranom, Južna Afrika ostala ali bolje postala «velesila nad velesilami*. Lani so v Južni Afriki proizvedli 2.700 ton urana, 1985. leta ga bodo proizvedli že najmanj 13 tisoč ton. Geologi pa trdijo. da razpolaga Južna Afrika i eno četrtino vseh uranskih za log vsega zahodnega ali točneje vsega nesocialističnega sveta Rasistični režim v Južni Afriki pa pri tem računa tudi na režim v Namibiji, torej v deželi, ki je tri krat večja kot Italija in ki jo je Južnoafriška vojska zasedla pred 62. leti. Nedaleč od atlantskih obal so začeli izkoriščati na.jveč.ji rudnik urana na svetu. Samo tu pridobijo sedaj na leto 500 ton urana. Čeprav je OZN prepovedala izvoz pri rodnih bogastev iz Namibije, je Velika Britanija sklenila sporazum (o nakupu 7.500 ton namibijskega urana).
In ta pomembna «surovina» postaja iz dneva v dan vedno polj pomembno »orožje* v rokah rasi stičnega režima. To bogastvo služi belopoltim oblastnikom tudi v boju proti črnskemu prebivalstvu To se na prvi pogled zdi čudno, tnorda pretirano, in vendar je tako. Gre dobesedno za domače, interno in za mednarodno izsiljevanje. Vorster je lani ameriškemu zunanjemu ministru Kissingerju, nedavno pa ameriškemu podpredsedniku Mondaleu odkrito • rekel: «Če vhm je do urana, morate ščititi 'belo' Južno Afriko.* Nasproti temnopoltemu prebivalstvu Južne Afrike pa so belopolti oblastniki »zelo odkriti*. Pravijo jim, da če bo treba, bodo proti njim uporabili tudi atomsko bombo. In ko je prefi nedavnim ameriški ambasador v ZN Andrew Jung obiskal Pretorio jn rekel skupini belopoltih poslovnih l.jtidi; da je grožnja z atomskim orožjem no-

RFŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. DOLINA, 7. Platon. 13. akordi, 14. robida, 15. stiki. 16. bede, 17. od, 18. ara, 19. Pavel. 20. B.J., 21. ave, 22. boren, 23. pri, 24. ni, 25. Kalič. 26. kri, 27. oj, 28. orel, 29. briti, 31. Danton, 33. Frater. 34. antika, 35. pasiva.
NAVPIČNO: 1. das, 2. Oktavi-jan, 3. Loire, 4. Irka, 5. ndi, 6. A.I., 7. preveč. 8. loden, 9. Abel, 10. ti. 11. odobritev, 12. Nadja, 16. baril, 19. polena, 21. anoda, 22. barok, 23. priti, 25. koti. 26. Kras, 29. Bra, 30. IRA, 32. N.T., 33. P.P.
MANIFESTACIJA, KI POSTAJA ČEDALJE BOLJ MNOŽIČNA
ril dr. Aleš Bebler, ki je v svojem sproščenem nagovoru podal tudi nekaj svojih spominov iz dobe NOB v teh krajih. Povedal je marsikaj. kar ni še nikjer zapisano, podčrtal pa je tudi napredek, ki so ga ti kraji dosegli od časov, ko se je tu začel boj proti naeifašiz-mu pa do današnjih dni.
Ganljiv jc bil trenutek, ko je Ivo Poberaj v imenu upokojencev iz Nove Gorice čestital dr. Beblerju ob njegov! 70-letnici in mu izročil plaketo Nove Gorice. Kakor je znano, spada dr. Aleš Bebler-med tiste prve aktiviste, ki so tako rekoč od samega začetka dvigali na Goriškem in v Vipanski dolini upor proti fašizmu.
V programu proslave je bil tudi nastop pevskih z,borov upokojencev iz Postojne, Sežane, Idrije in Divače, ki so ob zaključku prireditve zapeli skupno še šest pesmi.
Sledila je prosta zabava, na kateri so se znanci in prijatelji sre^ čavali, si stiskali roke in obujali spomine. Vsekakor je bila ta manifestacija zares uspešno srečanje, ki ga je treba pripisati tudi zares skrbni pripravi novogoriških upokojencev. Ob tem je pa treba o-meniti še sodelovanje podružnice Ljubljanske banke v Novi Gorici, ki je tudi letos pripravila udeležencem srečanja prijetno presenečenje. Po končanem kulturnem programu se je namreč nad množico pojavilo dokaj nizko leteče letalo, ki je spustilo s padalom sodček dobre kapljice.
B. F.
rost, ker bi bomba ne uničila le črncev, pač pa tudi belopolto prebivalstvo. so mu ti rekli, da oni že vedo. kako je treba s tem ravnati, kajti «v primeru zmage marksistov (črnskih siromakov) bi belopolti ljudje zapustili Južno A-friko in nato proti črncem uporabili atomsko bombo*.
Ko človek prebira toke vesli in o njih razmišlja, se mu avtomatično vsiljuje misel: In kaj, če Južna Afrika izdela svojo atomsko bombo?
Če upoštevamo dejstvo, da so od 1985. leta do danes ZDA prodale belopoltemu režimu v Pretorii ogromne količine visoko obo gatenega urana, ki bi ga bilo dovolj za 15 do 20 atomskih bomb in da so dale belemu režimu tudi znatne količine «težke vode* ter usposobile na svojih visokih šolah kakih 150 jušnoafriških atomistov, potem bi ne bilo nič čudnega, če bi sicer bogata Južnoafriška unij-i kar čez noč* postala članica tako imenovanega atomskega kluba, če bi se torej vpisala v seznam tistih za sedaj še redkih dežel, ki razpolagajo z atomsko bombo.
Na koncu le nekaj ugotovitev: Alrika ima veiiko urana, največ ga ima -Južnoafriška unija, ki ima j hkrati tudi največ sredstev. In če I to silno bogastvo pride v roke ra- i sistem, ki so pripravljeni na vse in ki jim pomagajo še njihovi somišljeniki z onstran Atlantika, potem bi ne bila nič čudnega, če bi se v sedanjem vzdušju napetosti zapletlo še kaj hujšega v južnih delih afriške celine.
Protestnega zborovanja v Škocijanu na Koroškem, o katerem obširno poročamo na 1. strani, sta se udeležila tudi <lr. Franci Zvvitter in dr. Matevž Grile, ki ju vidimo na gornji sliki. Dvojezični napis Ima res «dobro» siražo, ki je pa ni, ko neonacisti dvojezične napise odstranjujejo
Ivo Poberaj izroča dr. Alešu Beblerju priznanje ob njegovi sedemdesetletnici
Že vrsto let prireja društvo upokojencev iz Nove Gorice vsakoletna srečanja upokojencev na Lokvah. Prva leta je bila prireditev namenjena predvsem članom društva, vedno večje zanimanje upokojencev iz vse Primorske pa je dalo društvu v Novi Gorici pobudo, da . je začelo pripravljati ta srečanja v širšem obsegu, da so srečanja zadobila že regionalni pomen. In danes v društvu upokojencev na Primorskem upravičeno menijo, da so njihova avgustovska srečanja na Lokvah že tradicija. Tako so Lokve postale središče vsakoletnega srečanja prijateljev in znancev, ki se tu sestanejo, da
bi obudili spomine. Med njimi je mnogo takih, ki so se tod kot partizani borili y času druge svetovne vojne. In Lokve, ta znani partizanski kraj sredi trnovskih gozdov tudi zaslužijo, da se jih spomnimo. V času NOB so bile Lokve središče Velikih dogajanj, saj je tu nekoč bil tudi štab IX. korpusa.
Danes so Lokve znane tudi kot priporočljivo klimatsko letovišče. Od Nove Gorice so oddaljene le 20 kilometrov in zato jih radi obiskujejo ljudje sredi poletja, kot tudi pozimi, ko prihajajo sem na smučanje.
Danes bomo. čeprav z manjšo zamudo, zabeležili tudi letošnje
srečanje upokojencev, ki je bilo v Lokvah prejšnjo nedeljo. Tu se je zbralo kakih 6 t^isoč ljudi. Organizatorjem srečanja je bilo tudi vreme naklonjeno, tako da so se v lepi sončni nedelji vsi zelo dobro počutili. Posebni avtobusi so pripeljali v Lokve številne u-pokojence in njihove družine z vseh koncev Primorske pa tudi z Jesenic, iz Ljubljane in Železnikov. Nekaj ljudi pa je bilo tudi iz zamejstva.
Letošnje srečanje je bilo posvečeno tudi 85-letnici maršala Tita ter 40-letnici, od kar je Tito prišel na čelo partije. O tem je spregovo
Napad oziroma preboj pri Bovcu je v glavnih potezah potekal takole:
22. avstrijska strelska divizija je iz rajona vasi Koritnica in Soča 24. oktobra okrog devetih v meglenem vremenu napadla italijanske položaje pred Bovcem in jih v prvem naletu osvojila. Pri tem ni naletela na resnejši odpor branilcev, konkretno enot brigade «Friuli». Te enote so branile zelo utrjene in po globini razporejene položaje, ki pa so bili že pri avstrijskem topovskem ognju nekaj ur prej razbiti. In še nekaj. Okrog tretje ure zjutraj se je z avstrijske strani ob čudnem piskanju začel valiti zelenkasto - rumen oblak strupenih plinov in pokril dno kotline. Italijanski pehotni polk št. 87 je zaradi plina in topniškega obstreljevanja že v začetku napada zgubil polovico sil, ostale pa so bile zajete (okrog 3.000 vojakov in 66 topov). Kar jih je preživelo, so se v neredu umikali čez Bovec proti vasi Žaga. Komanda 50. italijanske divizije in komande podrejenih polkov in samostojnih bataljonov so zaradi prekinjenih zvez iz panike izgubile orientacijo in pravo sliko o dogodkih v prvih bojnih črtah in na sosednjih sektorjih. Tako niso mogle
več, a tudi znale niso vplivati n., dogodke, ki so kot hudournik drveli in menjavali položaj na fronti. Enote niso bile več 'v njihovih rokah, a se tudi niso preveč brigalo za svoje komande.
V dveh letih in pol relativno mirnega -»bojevanja« ob gornji Soči so Italijani v Bovški kotlini zgradili tri zaporedne utrjene črte, ki so se naslanjale desno na planino Polovnik in levo na pobočje Rombona in na masiv Ka-
PREBOJ
S TOLMINSKEGA MOSTIŠČA
o I m in
«12
nina. Avstrijska 22. divizija je morala ves ta obrambni sistem prebijati frontalno. Zato je bila tretja utrjena črta, imenovana <>Pri Poljanci« (kota 646), zaselek Padilovca. zavzeta šele okrog 17. ure. Tako je divizija v osmih urah borbe napredovala za okrog 3 km v globino italijanskega razporeda. V soteski pri Podčelu (kota 353) so se Italijani še držali do 20. ure, nakar so se umaknili. Pred tem so porušili most na hudourniškem potoku Boka, kar je začasno ustavilo avstrijsko napredovanje. Sele okrog polnoči so Avstrijci ta most usposobili za prehod.
Komandant 50. italijanske divizije, ki je branila ta sektor (general Arrigli) bi lahko dobro zaprl in dalj časa uspešno branil sotesko pred Žago. «Enota hrabrih borcev in nekaj strojnic bi zadostovalo,« je izjavil nemški general Kraft. Toda razbito, med seboj pomešano in demoralizirano vojaštvo se je že umikalo po dolini potoka Učeje proti državni meji. Hkrati je brez vsake volje za kak odpor tudi druga kolona ubirala strmo planinsko pot čez Hum proti grebenu Stola. Topove in vozove so vojaki porinili v prepade. 34. italijanska divizija, ki je bila v okolici Kreda v rezervi, bi lahko bila koristno uporabljena za nujno zaporo in mašilo vseh razpok do prihoda pomoči, če ne bi bila nestrokovno in nepravilno uporabljena. Njene polke so namreč poslali na razna druga mesta, zato se je ta divizija tako rekoč nekoristno razšla, ravno tako kot 50. divizija pri Bovcu in Žagi.
Po prvotnem načrtu komandanta avstrijske »skupine Kraus« bi bile morale njegove enote osvojiti vrh gore Stol tkota 1458) že prvega dne. toda šele drugi dan, 5. oktobra, ob 5. uri zjutraj je začel lovski polk 22. divizije plezati proti vrhu.
POLOVNIK, KRASJI VRH IN VRATA OSVOJENI
55. avstrijska divizija iz skupine Kraus je 24. oktobra s svojih postojank na črti Javoršček (kota 1549) - Glava (kota 1867) - Lemež (kota 2041) napadla italijanske po-
1977
SREDA, 17. AVGUSTA 1977
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00
13.30
18.15
18.35
19.20
19.45
20.00
20.40
21.40
Musič America - Jazz koncert
DNEVNIK
Yoga za zdravje
Med včeraj in danes, vzoj-
na oddaja
TARZAN V PREPOVEDANI DŽUNGLI
Almanah, Vremenska slika DNEVNIK
ČLOVEK IN MORJE sedma, zadnja epizoda IjA TRAVERSATA Dl PA-RIGI, film
Ob zaključku DNEVNIK
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.15	Pop koncert Nevv Trolls
13.55 Vaterpolo: ITALIJA - HOLANDSKA
18.15	Programi za mladino Ledena hiša - Narvik in volk
18.45	DNEVNIK 2 - Športne vesti
19.00	DOSSIER MATA HARI. prvo nadaljevanje
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.40 COLOMBO, film
22.00	BAUHAUS
Bauhaus je bil znan inštitut, ki ga je leta 1919 torej takoj po končani prvi svetovni vojni arhitekt in urbanist Walter Gropius u-stanovil v Weimarju s tem, da je združil dve akademiji, akademijo za likovne umetnosti in akademijo za uporabmo umetnost. Je to bila tedaj šola, ki je pritegnila veliko zelo znanih likovnih ustvarjalcev in bila za dobo 1920-1930 nekakšno idealno središče za vso napredno umetniško gibanje na svetu.
Ol) zaključku DNEVNIK 2 -Zadnje vesti
V evroviziji: Evropsko prvenstvo v plavanju
V naslednjem prispevku & bodo zvrstili novi d°se/,„
na področju energetike.
so jih ustvarjalci Dredsta' li na posebnem sejmu , Za kmetovalce bo zar.iurt preprosta in poceni rešit za bolj učinkovito oranJf| Tudi za ljubitelje letejpJ3 zmaji imamo tokrat sp? . čilo. Francoski strokovni^ so se resno lotili oroučcvj n ja mehanike letenja. _ o*® odkrili vzroke številnih sreč in tako zmanjšali ^ varnost tega mladega a« navtičnega športa. , 19.28 W. A. Mozart: ČAR0pN PIŠČAL, odlomki iz 0Pel 20.30 DNEVNIK 21.00 Film tedna:
UBIJALEC STOLETJA^ (,
Režija Alberto Lattuada 1972), v glavnih vlogah . stopajo Giancarlo GiaJ”j'
Silvia Motiti, Hiram Ke
Orazio Orlando, Gius v Maffioli.	jj.
Lattuada je že v zrnu dokazal svoj posju%a probleme malega ^ rje-(Mlin na Padu. Luči va‘ teja in še posebej s|(i po Gogoljevi isto«
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
16.25 Nogomet: BUDUČNOST-PA-NATHANAIKOS 18.40 OBZORNIK 18.55 SPEKTER
Dobro leto je od tega. ko je vesoljsko vozilo Viking uspešno pristalo na Marsu. Ta dogodek pomeni novo obdobje v medplanetnem raziskovanju. Prvi filmski posnetek prikazuje poti in naloge obeh Vikingov ter neštete podatke o Marsu, ki sta jih vozili posredovali na zemljo.
zgodbi). Tokrat ic «*a.
‘ ;r star
ven. Zvečer dela kot st®-
junak pomivalec oken v "
lanu. ki bi rad pos
111 ia-
ital s .
v™-	jasi1
v milanski Scali. v prve predstave je ubita
,dor>a-
va zvezda — Pr'r!iaxo.si)-«Uboj stoletja* poln' . ' v pisne stolpce in Biaf' t, tem dogodku vidi pnlu*
11 Pnhi>
da opozori nase. UD'« se prostovoljno preda sj
zna umor. še prci ba &
rra	frvTpn alibi. ^ hi
zagotovi trden alibi »■ $ misli uveljaviti potem, _ , vsa stvar postala Prevr 22.35 DNEVNIK	..
22.50 Vaterpolo: JUGOSLAV ZRN
ji(i»
23.40 Evropsko prvenstvo
tonili r\ncl anplt IZ
vanju, postanek iz pinga
Koper
20.55 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK
f#J'
21.35 Na zatožni klopi: NA^.
ŠI OD VSEH, prvi ®1 ey 22.25 Plavanje - Jonkopmš' ropsko prvenstvo
ŠVICA
20.00 Poletni programi za dino
20.45 Ljudje in avtomobil]
i#
2100 HUDIČEV PROSTOR, 22.50 Portreti
'
TRST A
7.00,	8.00.	9.00,	10.00,	11.30,
13.30.	14.00.	15.30. 17.00, 18.00,
19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro; 8.05, 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Liki iz preteklosti; 9.40 Koncert; 10.05. 11.35 Predpoldanski omnibus; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni almanah; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Glasba na našem valu: 15.35 Klasični album; 16.05 Melodije; 16.30 Za najmlajše; 17.05 Deželni solisti; 17.25 Glasbena panorama; 18.05 «Edini», radijska drama.
KOPER
7.30, 8.30, 10.30,*' 12.30. 13.30,
14.30,	17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro;
9.30	Plošče; 10.00 Z nami je...; 10.10 Otroški kotiček; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Festivalbar 77;
11.30	Lepo poletje; 12.05 Glasba jx> željah; 14.10 Popevke: 14.35 Pismo iz. . .; 15.00 Glasbeno razvedrilo;
15.30	Par besed; 16.00 Folk ansambel; 16.15 Glasbeni program; 16.45 La Vera Romagna; 17.10 Poslušajmo jih skupaj; 17.40 Glasbeni notes; 17.45 Med zamejskimi rojaki; 18.00 Ob petih popoldne; 19.35 Iz opusa velikih mojstrov;
zvoni. .	11.00 Strnjena 0|j2,#
11.30 La fidanzata di. ■	, n«
Par besed; 12.30 Ena de«1^j
enkrat: Ligurija; 13.30 Gla^fje
m
Bruno Šali; 14.20 Drobec sG,as 14.30 Komorna glasba; 15“. $ beni programi; 15.30 Stolčki ^j; tov; 16.15 E. . .stote con < 18.05 Tandem; 18.35 Si'eCf.
VIP; 19.20 Večerni programu^; Jeans in stare čipke; 21-0, jj.D se zabavaš?; 21.25 Orkestri, », j, Sonate; 22.30 Naj g°v°
SLOVENIJA iam
6.00, 7.00, 7.30, 8.00. jrf
11.00,	12.00, 13.00. 15.00- e.H
19.00.	20.00. 23.00 Porocu^jf
i
Danes za vas; 7.20 Re*P; m) 7.50 Dobro jutro, otrocih Q\)[
seda na današnji dan;	,
bena matineja; 10.05 Ob la'’ \y
bi; 10.40 Zapojmo pesen];
Turistični najiotki; 12.03 Ra ^ glasbe; 13.10 Veliki zabavn' ^
stri; 13.30 Kmetijski nasve
Stil, A.O.OV IVI 1 Iv! LlJoIVl	n
Pihalne godbe; 14.20 Zabavn . ba; 14.30 Priporočajo ej; 1]
15.05 Ob izvirih ljudske
umetnosti 15.30 Glasba P°
15.30 Glasbeni intermez2® /
m
Spomini in pisma; 17.00
i • i. m ni? Tti..- tr«1nl
loto f

21.00 Zbori; 21.35 Rock party.
RADIO 1
7.00,	8.00, 12.00. 13.00, 14.00,
18.00, 19.00 Poročila; 6.00, 7.20 Glasba in kramljanje; 8.40 Resna glasba; 9.00, Vi in jaz; 10.25 Komu
?!
ljak 19.05 Utrinki iz slovv-fff()»^ goslovanske in svetovne 2 -■ “ glasbe; 19.30 Edvard L- r nata za violino in klav1 ' Zabavna glasba; 20.35	g,!#1
otroci!; 20.45 Minute z an^ (Ji* (• Collegium singidunum; , .[jri1 beni večeri; 23.20 S
ložaje na črti Polovnik - Vršič (kota 1897) -	^
2014). Italijanske komande so glavnino predčasno v & ^
le nazaj, a za zaščito pustile na postojankah	jjj
stezah v dolino proti Drežnici in Kobaridu ter Pr°j.j f
niče. Vse vojaštvo se je spustilo po vijugastih P1"' a
Trnovo v dolini Soče, da bi se izognili obkolit^’ . i \ je grozila, ker so enote lovske divizije prodiralo ? k lini Soče od Žage proti Srpenici in Trnovemu. ^ .11 avstrijske divizije so se na drugi strani, s krns^ v, i J rovja že spuščale proti vasema Ladra in Kanu10 lini Soče.	. If
Na sektorju fronte od Vrat (kota 2014)
čez f
Pleč (kota 1304) napadalci namerno niso pritisk3'’ ^ ^ t diteje napadali, ker so tu hoteli italijanske en°tQCiii'^ l
vezati nase in zadržati, medtem ko bi jih	^
avstrijsko - nemške enote z Vršiča in Vrat ter ^ h u---'
vrha obkoljevale. To se je tudi uresničilo. Pri

bušnje in Ladra so se namreč klešče sklenile- ' ji^jj
so branile italijanske 43. in 46. ter deloma 34-
Vj
%
ojačena z «alpinsko skupino«, bersaljerskimi
samostojno brigado. Te enote so bile nasproti aV^ f' j*, številnejše, vendar to dejstvo v teh okoliščinah ^
do veljave.	„ If k
_ ..redi Al1
Na tem delu fronte,
od Rombona nad ®°vC je j1^ Polovnik in Krn do Mrzlega vrha nad TolminohJ’ t,jj
riral IV. italijanski korpus, ki mu je poveljev®^ ^ ^
Cavaciocchi; sedež njegovega štaba je bil v
•	24* ^
Komandant sam in njegov generalštab do poldne 1
bra še nista imela jasne slike o polomu fronte
t <i>
pusa, kar je bilo'jasno že vsem, a nihče si
ni <t\

magati. V takem položaju je tega dne pred P0,t* rčllj j tj
v Kred vrhovni komandant italijanske vojske je tk o Emanuele III. Kar ie videl in kar ie zvede ’ <0<l t^.
torio Emanuele III. Kar je videl in kar je zvet^’ d^i le lepši del poraznega položaja. Tudi to je k' da se je razočaran obrnil in se odpeljal protl
, (1 !1»' ni* dlef' epP4
e*’'
Ma
veU»
arie"
u
18'*
, Ufi-
sia;
tati*
čas"
iif
Jo*'
;as»
i0 t flO^'
stel*1
It*;
a
i
k«
VATERPOLO
%slavija-SZ 10:7
Vir
je v vaterpolu se je pri-' SDni! ■ Pedeljo. Že prvi dan sta ) Juo„7',e'.'. reprezentanci Italije iti to slfJvije; po tehnično slabi *vSvz®agala Jugoslavija, ki pa !lavr J1 dvugi tekmi zgubila pro-jja?r|u favoritu za končno zma-Jugoslavija je proti 'je S]V zaigrala kot proti Italiji, »lija V zato je poraz upravičen.
2Rvt^e. v dregem kolu premamit. 14 ‘n pospravila prvi par
Si??1 LIN 2-K0LA
[JA'
j#
solJ'
fiim
.v
4
\ f m »
J^ORSKI DNEVNIK
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
17. avgusta 1977
NA 14. EVROPSKEM PLAVALNEM PRVENSTVU V JOENKOEPINGU
Jugoslovanskim vaterpolistom že srebro?
«Plavi» so v tretjem kolu zanesljivo premagali Sovjetsko zvezo - NDR uspešna v skokih v vodo - B. Petrič izboljšal jugoslovanski rekord na 200 m metuljček
'v'.)a - Italija Ulja'.™—"- Jugoslavija
5:4 4:3
« —•	6:4
■J Sf> odigrali tekme tretje-
SS ■
Sr,™
W ST° OC.B......to »to.4to
pr«' Jugoslovanski vaterpolisti *ko J\nptljivo premagali SZ in * “Svnir ’' konkretne možnosti, Vn,v0 ^nla.ino. Po prvih dveh KlVfj11 tekmah, je včeraj Just^, .Zajgvala kot prenovljena; -, /ip ninii kombinacijami je poli1 i S p-L edla Sovjete, ki pa so do-da niso več takšna Sitp’ teot so bili še pred ne-
V j '
Vn .V Preseneča predvsem ne-'d. ki ga je ZRN vsilila *ko „ Jjuei Madžarske, ki je tre-luoljša svetovna ekipa.
Slav ZIDI 3' K0LA 4!®V,'Ja - SZ	10:7
rska - ZRN	6:6
k PLAVANJE
fve kolajne
* Kliti ziutraj se je v Jonkopin-jj So°,KP v plavanju. Na spodil ai ?He izločilne skupine iz J_ClPlin: 200 m prsno in 200
3’34”01, Anglija 3'34”09.
V finalč na 100 m metuljček za ženske so se uvrstile.
Knacke (NDR', 1’00”67; Pollack (NDR) 1'OrOO; Ran (Niz.) 1'03”47; Seick (ZRN) 1'03"61; Jenner (VB) 1’03”76; Šelofastova (SZ) 1'04”01; Taylor (VB, l’D4”04; Clug (Francija ro4”ii.
■ V večernih urah so tudi v plavanju podelili prve kolajne. \
IZIDI
MOŠKI - Finale 200	m	metuljček
1.	Michael Kraus (ZRN)	2’00"40
2.	Pyttel (NDR)	2'00”55
3.	Arvidsson (Šve.)	2’01”37
4.	Gorolik (SZ)	2'02”01
5.	Manačinski (SZ)	2’03”77
6.	Mikola (Madž.)	2'04’'25
7.	Sparkes (VB)	2’05"42
8.	Griffith (It.)	2'06"32
3.	Kosenkov (SZ)
4.	Korsten (ZRN)
5.	Huda (ZRN) .
6.	Lindberg (šve.)
7.	Vegard (Nor.)
8.	Krčma (CSSR)
9.	Camacho (Šp.) 10. Strahov (SZ)
ZENSKE - 10-metrski stolp
1.	Schopke (NDR) točk 363
2.	Vajčekovskaja (SZ)	359,19
3.	Kalinina (SŽ)	347,46
536,67	4. Metteskog (šve.)	332,10
526,68	5. Piotraschke (ZRN)	318,81
521,61	6. Kelemen (Mad.)	311,61
500,73	7. Johansson (Šve.)	303,30
488,58	8. Bonde (VB)	288,90
482,28	9. Fagetan (Rom.)	288,18
481,74 476,76	10. Mealli (It.)	272,31
		
		
m prosto 3'26”57
3’28"58
3’28”91
3’30”62
3’31”26
3'32”17
3’35”57
% ‘ Za ženske ter 200 m me ilt Št
'alej : ^ finale so se uvrstili
štafeta 4x100 m prosto
uiiS(Jj ??-. Plavalke, ki so v vsa-lni dosegli prvih osem JO k. časov, fitialPrsn° ženske:
'...j	so se uvrstile naslednje
w
Hjtl-I?!? (SZ) 2’36”50, Niellsson “JiaS l f l? H Haakansson (Šve.) G>	(VB) 2’38"33, Havaas
5K21. ,3.8 77> Penkavskaite (SZ)
tj
tf
0
V^azereevn (Niz.) 2’40’'23, }C0R) 2’40”54. i! rti Kek moški: ,^ciPHni je nastopil tudi Bo-
?a se “ uvrstil v
r ’lO) Lege* Je 12. najboljši čas m0»- iNliZ pa ’e nov iugoslovan-IjDdi jlUtn* rekord. Polovico pro-m Preplaval v 59”93 in s
j ?<dizbo,jšai miadinski dr-
KLirf iSsl^^nskih plavalcev se je V s Vrs*-H Alessandro Griffith i fj	2’05”13 izboljšal itali-
tNlt o d- Drugi italijanski pred 5> f1 izb5rl° Rossato, (2’06"45) pa
N**,
so
SpHU»ve.) 2’01”22, Pyttel VtttoL34. Gorelik (SZ) 2’01”88, 86 T1) 2 02"65, Mikola (Madž.) S rv£načinski (SZ) 2’03”91, |jl3, lVB) 2’04”96, Griffith (It.)
Ht)j?rosto ženske: ,
? i! 14 P'avalk, med ka-v Pa i pijanka Savi Scarpo-
%
A
y
a
ff
ii
r,
v
v's6te bda 'zl°dena-
^5-n,(^R)	2’01”83, Maas
A V,1 9°, Brigitha (Niz.) l\(S2r^r (NDR) 2’02”73, Ča-KS R 2 63”54, Gogstad (Nor.) & (Zadale (VB) 2*05”61, ft^RN) 2’07”31.
moški:
v'a s n" štafeta se je v finale Casom 3’30”41, kar je nov
fe ^'23, Italija 3’30”41, SZ fr^edska 3’32”33, NDR V ancija 3’34”64, Norveška
MOŠKI - Finale 4x100
1.	ZRN
(nov evropski rekord)
2.	Italija
(nov italijanski rekord)
3.	SZ
4.	NDR
5.	Švedska
6.	Ve^ka Britanija
7.	Norveška Francija je bila diskvalificirana.
ŽENSKE - Finale 200 m prosto
1.	Petra Thumer (NDR) 2’00"29
2.	Krause (NDR)	2'01”40
3.	Maas (Niz.)	2’01"76
4.	Brigitha (Niz.)	2’02”02
5.	Čareva (SZ,	2’03”89
6.	Kigstad (Nor.)	2'04"80
7.	Klevakina (SZ)	2’05"57
8.	Brazendale (VB)	2’06”20
ŽENSKE - Finale 200 m prsno
1.	Julja Bogdanova (SZ) 2'35"04
2.	Niclsson (Dan.)	2’35"34
3.	ilakansson (Šve.)	2’38"05
4.	Gose (NDR'	2’38”79
5.	Havaas (Šve.)	'2’38"86
6.	Rudd (VB'	2'39’’04
7.	Penkavskaite (SZ)	2'39"05
8.	Mazereeuw (Niz.)	2’40"07
SKOKI V VODO
Dvojno slavje NDR
Na 14. ■ EP so prv odličja podelili skakalcem v vodo. Po pričakovanju so zlate kolajne osvojili skakalci iz NDR. Pri moških je zmagal Hoffman pred Italijanom Cagnottom, pri ženskah pa Schopke pred Sov-jetinjo Bajčekovskajo,
IZITI
MOŠKI - 3-metrska deska 1. Hoffman (NDR) točk 595,20
2. Cagnotto (It.)
572,70
KOLAJNE EP 77
NDR
SZ
ZRN
Italija
Danska
Švedska
Nizozemska
b
0
3
0
0
0
2
1
VN ANGLIJE
BaHington dvakrat
SILVERSTONE — V nedeljo so bile v Silverstonu motociklistične vožnje za SP. Presenečenje dneva je bil vsekakor Južnoafričan Kork Ballington, ki je zmagal v dveh raz redih.
IZIDI
Razred do 250 ccm:
1. Ballington (Juž. Af.) — yama-ha), 2. Nannini (Venezuela — yama-ha), 3. Saul (Fr. — yamaha)
Lestvica SP
1. Lega (It.) 85, 2. Uncini (It.) 72, 3. Villa (It.) 67
Razred do 350 ccm:
1. Ballingtnn (Juž. Af. — yama-ha), 2. Chevallier (Fr. — yamaha), 3. Williams (VB — yamaha)
, Lestvica SP 1 Katayama (Jap.) 95, 2. Herron (Sev. Ir.) 56. 3. Ekerold (Juž. Af.) 54 točk
Razred do 500 ccm:
1. Hennen (ZDA — suzuki), 2. Baker (ZDA — yamana), 3. Lansi-vuori (Fin. — suzuki)
Lestvica SP
1. Sheene (VB) 107, 2. Baker (ZDA) 80, 3. Hennen (ZDA) 67
TORONTO — Italijan Corrado Ba-razzutti je v prvem kolu mednarod; nega teniškega turnirja Kanade premagal Američana Briana Teacher-ja s 6:1, 7:5.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii<iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimili,,iintiillll|l|l|l|||||||||||l|||l||ll|l|lll||1|l||„,((!,(„!
OD DANES DO 21, AVGUSTA V GLAVNEM MESTU BOLf.AMJČ
UNIVERZIADA - 4.533 ŠPORTNIKOV
Uradno odprtje tc velike prireditve bo danes - NDR le s 65 tekmovalci
Olimpiada v malem... Tako bi lah ko označili cUniverziado 77», ki se bo danes pričela v Sofiji. In res, njena pomembnost ni nič manjša, če pomislimo, da se bo letošnjih svetovnih študentovskih športnih iger udeležilo kar 4.53.3 športnikov s petih celin. 88 državnih reprezentanc se bo v bolgarski prestolnici pomerilo v desetih športih, in sicer atletiki, plavanju, gimnastiki, odbojki, košarki, sabljanju, vaterpolu, skokih v vodo, tenisu in rokoborbi.
Podatki se kopičijo. To veliko mednarodno športno srečanje bo torej trajalo od 17. do 21. avgusta.
Najštevilnejša bo reprezentanca SZ s 303 tekmovalci, nič manj številna pa je vrsta domačinov, ki šteje približno 300 športnikov. I-talija je v Sofijo dopotovala s 130 predstavniki, medtem ko je v vrstah Jugoslovanov osem ljudi več.
Treba pa je poudariti, da sestavlja dobršen del posameznih reprezentanc mnogo trenerjev in tehničnih pomočnikov, ki so v zgoraj navedene številke všteti. Presenečenje so za to univerziado pripravili
vzhodni Nemci, katerih je le 65. Da so pač te številke relativne, pa kaže primer SZ, pri kateri je 204 športnikov in kar 63 spremljevalcev.
Kronika je izčrpna, vendar ne moremo mimo nekaterih bistvenih i-men svetovnega športa. Juantorena (Kuba) olimpijski zmagovalec v teku na 800 m, Adrianov, zlato odličje v Montrealu v gimnastiki, Poljak Wszola (skok v višino), Madžar Nemeth (kopje), Hargitaj in Verraszto (Bol. - plavanje), Simeo-
ZAKLJUČENO EP V HELSINKIH
ATLETIKA
Zmagoslavje Vzhodne Nemčije
NDR premočna v obeh konkurencah - Med moškimi Italijani le osmi
Letvica se zatrese, samo za trenutek, nato obstane: nov svetovni rekord! Tako se je z najboljšo znamko vseh časov (197 cm), ki jo je v ženskem tekmovanju skoka v višino dosegla Rose Marie Ackermann, zaključil helsinški finale evropskega pokala. Finale, ki ni bil skop z rezultati v tem pogledu. Poleg tega podviga, ki ga je opravila prejšnja svetovna rekorderka v višino, s tem da je za 1 cm izboljšala svoj najboljši osebni dosežek, velja namreč omeniti tudi odlično znamko 5,60 m Poljaka Ko-zakiewicza v skoku s palico. Dva bisera nedeljskega tekmovanja!
In če se je za NDR vse izteklo po predvidevanjih, je Italija občutila vso grenkobo osmega mesta, kateremu so se «azzurri» skušali na vse kriplje izogniti v tem zaključnem dnevu evropskega pokala. Pa ni jim uspelo. Italijani so se domov vrnili s tolažbo, da Mennea zaradi gripe ni nastopal v tekih na 200 m ter v štafetah 4x100 m in 4x400 m, tako da le niso pokazali vsega, kar znajo . .. Mimo dejstva, da bi morebitna dobra uvrstitev sprinterja iz Barlette bistveno vplivala na skupni izid, pa ostaja dej-

niiiniiiiinmiiiimi
iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiniHMii
A £
iD
ni	ittv, , a*cunji, io. pentlji,
” Sir<faI odlično ter pregazil ant nasprotnika. V tej ie J	v,Jetski velemojster imel
tetrS' (;0 *,or na sicilijansko o-!)Hi javori! z zaprto varian
K«
po svetu
h ROLFinale sp
Rasski vodi
Aasski
V
iif l. DanTfasski prvič v vodstvu! ffZ‘it v. je	Po daljši prekinitvi,
-oD i V žat,.osmih urah boja in 75
5jHjSia ^adžarski velemojster v liV i il ^AevA.^ienem položaju na-ioA1(il "Aotnii no napako ter dovo-
y$SalU' da na koncu par'
v dvobojski praksi ra-Mto., v naslednji, 13. partiji,

‘i h™ a_a njegovi dolgi šahov-a že mnogo uspehov.
f Sihr D^lji imt'l majhno Pred-iD1 C N fisijo" ly° zaključil z lepo i 14v kri*’ Rezultat je tako 7 ' r SrSja° lst Spasskega, do kon ■* ^ ? it. 6o na manjkajo samo tri l8i	(V^ačinv	orRschu	uspelo	dvo-
^	Jo.	da bo	ime!
.Jr	|V Pe tpnkrat	črne figure,
'	\t.sRastt.’Jamenin'	da bo	nav'
°hrja> sv°j°
bo
minimalno
V PRIJATELJSKIH TEKMAH
Jugoslavija-ZDA 2:1
V	okviru priprav na bližnje EP, ki bo v Belgiji, je jugoslovanska državna reprezentanca odigrala tri prijateljske tekme z mlado ameriško selekcijo, ki se bo udeležila univer-ziade v Sofiji.
V	treh obračunih (Reka, Pulj in Ljubljana) so dvakrat zmagali Jugoslovani, enkrat pa so slavili Američani.
Daleč najbolj razburljivo srečanje je bilo v Ljubljani, kjer so «plavi» zmagali s točko razlike, potem ko je na igrišču prišlo večkrat do pravega pretepa.
IZIDI PRIJATELJSKIH TEKEM • REKA: Jugoslavija - ZDA 100:95 -	93:88
91:90
PULJ: ZDA Jugoslavija LJUBLJANA:
Jugoslavija - ZDA
Cibona zmagala
V Poreču r jt zaključil mednarodni košarkarski turnir, na katerem je zagrebška Cibona osvojila prvo mesi. " odločilnem srečanju so Zagrebčani premagali ameriško selekcijo sedmih univerz s 115:87.
stvo, da so mladi italijanski atleti popolnoma razočarali. In ne samo ti. Pričakovanj nista izpolnila niti Fa-va in Zarcone v tekih na 3000 m z zaprekami in na 5000 m. Razumljivo torej, da v boju s homogenimi reprezentancami, kot so Francija in Finska, Italija ni mogla doseči zastavljenega cilja. Če izvzamemo Finsko, ki je nastopala doma, ni opravičljivo, da so «azzurri» klonili v borbi s Francijo, ki se je vračala z napornega malega finala v Goteborgu.
Prosto pot pa so imeli vzhodni Nemci, ki so s tremi nedeljskimi zmagami še bolj utrdili svoj položaj na skupni lestvici in tako premočno zmagali. V Evropi nimajo konkurence. Tudi v ženskih tekmovanjih, saj so tu atletinje NDR naravnost «zmlele» nasprotnice. Dobro se je odrezala tudi SZ, ki je v moški konkurenci klonila ZRN v boju za drugo mesto, vendar se ji je oddolžila pri ženskah, kjer sta si tako reprezentanci zamenjali mesto.
Konec koncev pa je bil to finale, ki je zadovoljil vse. tako atlete, kot organizatorje in gledalce, ki so z zanimanjem sledili predvsem o-bema svetovnima rekordoma (na 400 m z ovirami in v skoku v višino — ženske).
IZIDI ZADNJEGA DNE
MOŠKI
palica:
1.	Kozakiewicz (Pol.)	5,60	m
2.	Kalliomaki (Fin.)	5,35	m
3.	Lohre (ZRN)	5,30	m
110 m ovire:
Munkelt (NDR)	13”37
Pusty (Pol.)	13”60
Perevertsev (SZ)	13”63
disk:
Tuokko (Fin.)	67,06	m
Schmidt (ZRN)	66,68	m
Viktor (SZ)	61,50	m
800 m:
1. ,Wuelbeck (ZRN)	1’47"21
Beyer (NDR)	1’47”29
Marajo (Fr.)	1’47”49
3000 m zapreke:
Kars, (ZRN)	8’27”87
Baumgartel (NDR)	8’31”53
Kantanen (Fin.)	8'33”27
kopje:
Grebnev (SZ)	87,18 m
Hovinen (Fin.)	84,06 m
Bielczyk (Pol.)	79.62 m
tnikliiiL' *
Piskulin (SZ)	17,09	m
Kukaarvi (Fin.)	16,32	m
Biskupski (Pol.)	16,19	m
200 m:
Ray (NDR.)	20”86
Borzov (SZ)	2t”10
Bennett (VB)	21 "27
5000 m:
Rose (VB)	13’27”84
2.	Sellik	(SZ)	13'29"20
3.	Fleschen (NDR)	13’29’’44
4x400 m:
1. ZRN 3’02''66, 2. NDR 3'03 ’24, 3. Poljska 3’03"83.
KONČNI VRSTNI RED
1.	NDR	123
2.	ZRN	110
3.	SZ	99
4.	Velika	Britanija 93, Poljska 91,
Finska 82, Francija 68, Italija 52.
ŽENSKE
kronist:
1. Slupianek (NDR) 21,20 m, 2. Wilms (ZRN) 20,01 m, 3. Kravičev-skaja (SZ) 19,76 m;
4x400 m:
1. NDR 3’23”70, 2. SZ 3’26”62, 3. Poljska 3'27”76;
daljina:
1. Kunzel (NDR) 6,76 m, 2. Strie-zel (ZRN) 6,39 m, 3. Rdeve (VB) 6,35 m;
3000 m:
1. Bragina (SZ) 8’49”86, 2. Puica (Rom.) 8'50”69, 3. Meinel (NDR) 8’53”91;
100 m ovire:
1. Klier - Schaller (NDR) 12”83, 2. Lebeevija (SZ) 13"08, 3. Nowakow-ska (Pol.) 13”35;
1500 m:
1. Kazankina (SZ) -4’04”35, 2. Bruns (NDR) 4'04"52, 3. Marace-sku (Rom.) 4’05"08;
200 m:
1. Szewinska (Pol.) 22”71, Lanna-mann (VB) 22”83, 3. Eckert (NDR) 22”99;
višina:
1. Ackermann (NDR) 197 cm, 2. Holzapfel (ZRN) 188 cm, 3. Popa (Rom.) 184 cm.
SKUPNI VRSTNI RED 1. NDR	114
2 SZ	93
3. Velika Britanija in ZRN * 67
5.	Poljska 57, 6. Romunija 54, 7. Bolgarija 52, 8. Finska 35.
		
r m i	limit, m ilmiiiiiil	i IJ
1.	—	1.	Good Hope	X
2.	Kiorcnza	X
2.	—	1.	Reginald	1
2.	Virglniano	1
3.	—	1.	Poldo di Caorle	1
2.	Dolzago	X
4.	—	L	Nuala	1
2.	Inardo	2
5.	—	1.	Norduwest	2
2.	Paso Doblc	1
6.	—	1.	Dott. Zivago	1
2.	Artus di Boisy	2
KVOTE
12 - 8.040.577 lir 11 - 247.400 lir 10 —	20.800 lir
nijeva (It. - višina) bodo glavni protagonisti teh iger.
Organizacija? Brezhibna, če pomislimo. na udeležence, ki jih bo morala bolgarska prestolnica gostovati. Medtem pa so domačini že ocenili v dolarjih njihov trud. 28 milijonov so porabili za obnovo in gradnjo novih infrastruktur. Rezultati pa so se konkretizirali v lepem olimpijskem pokritem bazenu in v funkcionalni dvorani za odbojkarska in košarkarska tekmovanja. Svetovne študentske športne igre bodo odprli v folklorno - koreografskem vzdušju, ki ga bodo organizatorji u-stvarili na državnem stadionu Lev-ski.
Italija se v tem smislu lahko ponaša z bogato tradicijo. Prve tovrstne igre so priredili prav v Turinu, leta 1959 in njihov pobudnik je bil Primo Nebbiolo. Sedaj bodo «az-zurri» skušali braniti to tradicijo, ki je bila resnici na ljubo zanje vedno ugodna. In to v nepopolni postavi, saj sta atletiki v Sofiji rekla zanje «ne» tako Mennea kot Fava. Razlogi so po finalu evropskega pokala,v Helsinkih že znani. Škoda, saj šteje tek na l(j0 m nekatere prvovrstne tekmovalce, med katerimi velja- o meniti zlasti Kubanca Silvia Leonarda, ki je pred kratkim dosegel fantastični čas 9"9R in na dvojni razdalji odličen 20”08. No, Leonard bo tu glavni in nesporni favorit.
Član italijanske reprezentance bo tudi Goričan Edi Podberšček, ki je v metu kladiva dosegel že dobre re-, zultate v državnem merilu in bo j v Sofiji pridobil nekaj pozitivnih i mednarodnih izkušenj. Toliko za a- i tletiko. Ne gre pa prezreti ostalih j športov, kjer se bo Italija predsta vila z močnimi ekipami.
V svetovno elito sodi tudi največje ime jugoslovanske atletike: Nenad Stekič. Skakalec v daljino bo, i po nedavnem primoranem počitku, j zopet na zaletišču. Kakšna pa bo njegova forma? To je uganka, ki tare jugoslovansko atletiko, saj jo; bo Stekič zastopal tudi na svetovnem pokalu v Diisseldorfu in mu bo zato ta preizkušnja močno koristila. Jugoslovani bodo tekmovali v vseh desetih predvidenih športih. Veliko upov polagajo tudi v drugega evropskega reprezentanta Puljčana Saviča, ki pa bo imel v boju s Juanto-reno zelo težko nalogo.
Letošnja univerziada v Sofiji pa bo obenem tudi velika politična pridobitev. Po osemnajstletni odsotnosti se namreč zopet vrača na tekmovalne steze LR Kitajska, kar je za vso športno javnost velika pridobitev. Tu velja predvsem poudariti vlogo, ki jo šport zavzema pri zbli-žanju narodov.
To tradicijo bodo skušali nadaljevati tudi v naslednjih vseučiliških športnih igrah, saj je to pravzaprav edini bistveni pomen tovrstnih sre čanj.
HA NEDELJSKEM ATLETSKEM TROBOJU TREH DEŽEL V TRBIŽU
Slovenija zanesljivo zmagala
Slovenska reprezentanca je bila boljša v obeh konkurencah
V	nedeljo je bil v Trbižu tretji tradicionalni attetski troboj treh dežel: Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in Koroške.
Prvič sq na tem troboju nastopile tudi atletinje. V obeh konkurencah je premočno zmagala reprezentanca Slovenije, ki je bila v skoraj vseh disciplinah zanesljivo boljša od nasprotnikov. Še zlasti je slovenska reprezentanca prednjačila na srednjih in dolgih progah ter v metih. Medtem ko so se Korošci uveljavili v sprintih, pa so bili zastopniki Furlanije - Julijske krajine boljši v skokih.
V	moški konkurenci je Slovenija osvojila prvo mesto s 105 točkami pred Furlanijo - Julijsko krajino, xi je zbrala 74 točk, tretja pa je bila Koroška z 71 točkami.
V	ženski konkurenci, kjer je Potnikova osvojila dve zmagi, je Slovenija zmagala z 68 točkami, druga je bila presenetljiva Koroška s 53 točkami, tretja pa Furlanija -Julijska krajina, ki je s samimi 48 točkami krepko razočarala.
Tekmovanje je dokaj dobro uspelo in je, kot je dejal predsednik atletske zveze Furlanije - Julijske krajine inženir. Zafred, še v večji meri okrepilo prijateljstvo meri mladino treh obmejnih dežel.
IZIDI
MOŠKI
110 m ovire: 1. Siissenbacher (K) I5”6, 2. Ebner (K) 15”8. 3. Tartic-chio (F-Jk) 16’'3, 4. Tavčar (S) 16”4, 5. Grbec (S) 16"5.
100 m: 1. Writzer (K) 10"7, 2. Godnič (S) 10 ”9, 3. Sagadin (S) U”0.	r
400 m: Prstec (S) 49”2, 2. Roban (K) 49”5, 3. Keržan (S) 49"9.
1500 m: 1. Krof! (S) 3'55"8, 2. Lenarduzzi (F-Jk) 4’03”8, 3. Gursch (K) 4’07”0.
5000 m: l. Lisec (S) 14’27”6, 2. Žužek (S) 14’53”8, 3. Miani (F Jk) 15’26”5.
4x100 m: 1. Koroška 42"7, 2. Slovenija 43”8. 3. Furlanija - Julij ska krajina 44"8.
4 x 400 m: 1. Slovenija 3’19”2, 2. Furlanija - Julijska krajina 3’25"5, 3. Koroška 3’39"5.
Skok v višino: 1. Tomasini (F--Tk) 210 cm, 2. Del Forno (F-Jk) 200 cm, 3. Čop (S) 195 cm, 4. Miklič (S) 195 cm.
Skok v daljavo: 1. Udovič (S) 703 cm, 2. Režek (S) 693 cm, 3. Mel. čari (F .Jk) 689 cm.
Skok s palico: 1. Pontonutti (F-Jk) 470 cm. 2. Bizjak (S) 460 cm, 3. Cargnoli (F-Jk) 420 cm.
Met diska: 1. Pečar (S) -54,96 m, 2. Mijač (S) 52,24 m, 3. David (F-Jk) 40,46.
Kopje: 1. Malic fK) ‘65,82 m, 2.
špilar (S) 62,98 m, 3. Cujnik (S) 60,"89 m.
Ekipno: 1. Slovenija 105, 2. Furlanija - Julijska krajina 74, 3. Koroška 72.
ŽENSKE
100 m ovire: 1. Potnik (S) 14”7, 2. VVigotschnik (.K) 16 ”1 in Caili garis (F-Jk) 16"2.
200 m: 1. Seliškar (S) 25”0. 2. Pistrino (F-Jk) 25”5, 3. Lasolich (K) 25”7.
800 m: 1. Šober (S) 2'08”4, 2. Šverc (S) 2'09"0 in 3. Kiemenjak (K) 2’12”2.
4 x 400 m: 1. Slovenija 3'51’’8 (nov republiški rekord), 2. Koroška 4'02" in 2, 3. Furlanija - Julijska krajina 4'02”9.
Višina: 1. Lovše (S) 179 cm, 2. Bulfoni (F-Jk) 179 cm, 3. Benede-tič (S) 170 cm.
Daljava: 1. Potnik (S) 586 cm, 2 Drufonka (F-Jk) 562 cm, 3. Vi-nazza (S) 556 cm.
Disk: 1. Sammt (K) 45,79 m, 2. Tonini (F-Jk) 43,38 m, 3. Achima-rello (F-Jk), 38,34 m, 5. Kastelic (S) 36,90 m, 6. Lovše (S) 31,69 m.
Kopje: 1. Sammt (K) 43,28 m, 2.
Kovač (S) 42,61 m, 3. Ambrosio (F-Jk) 42,27 m, 5. Kovšca (S) 36,26 m.
Ekipno: 1 Slovenija 68, 2. Koroška 53, 3. Furlanija - Julijska krajina 48.
(bi)
DREVI NA ROJCAH (21.00)
Pro Gorizia-Triestina
Drevi bo v Gorici, na Rojcah, ob 21. uri, prijateljska nogometna tekma med domačo Pro Gorizio in Trie-stino.
Tako za Pro Gorizio kot za Trie-stino bo srečanje tehtna preizkušnja v okviru priprav za bližnji prvenstvi.
Udinese klonil
V eni izmed številnin predprven-stvenih tekem je prvoligaš Napoli premagal tretjeligaša Udinese z 2:0 po zaslugi golov Savoldija in Chiaru-gija. Videmčani so predvajali vseskozi zanimivo igro in so tudi u-stvarili nekaj zrelih priložnosti, vendar je bil viden predvsem različen kakovostni nivoj obeh enajsti '.c.

NOGOMET
1. KOLO 1. ZNL
Dober start novincev
V prvem nastopu v Beogradu je ljubljanska Olimpija izgubila
V	nedeljo se je pričelo 32. jugoslovansko državno nogometno prvenstvo 1. zvezne lige. Že na prvi ogled izidov lahko ugotovimo, da so bili v 1. kolu doseženi pričakovani izidi, kar pa preseneča, je dober start obeh novincev lige, ki sta skupno zbrala tri točke, in to celo v gosteh. Osijek je zasluženo slavil na Kantridi, Trepča pa je odnesla dragofceno točko iz Mostarja. Lahko torej pričakujemo, da obe moštvi ne bosta na prvenstvu igrali podrejene vloge.
Državni prvaki Crvene zvezde so po razburljivi tekmi izenačili v Ze niči, potem ko so domačini že vodili z 2:0. Gotovo je, da bodo imeli Beograjčani v letošnji sezoni zelo težko nalogo, če bodo hoteli ponoviti uspeh iz lanske.
V	1. kolu je vladalo največje zanimanje za tekmo Haiduk - Dinamo; ogledalo si jo j^ 35.000 gledalcev, ki niso razočarani nad končnim i-zidom.
Ljubljanska Olimpija je gostovala v Beogradu, kjer jo je Partizan premagal z golom razlike. Ljubljančani so pokazali dobro formo, vendar pa
so zagrešili veliko napak v obrambi. Vratar Dalanovič je bil najbolj zaposlen in tudi najboljši mož na igrišču, poraza pa ni mogel preprečiti. Bečejac bo moral v prihodnjih srečanjih predvsem spremeniti igro zvezne vrste, saj je na nedeljskem srečanju pahnila ekipo v podrejen položaj.
IZIDI 1. KOLA
Hajduk - Dinamo	2:1
Zagreb - Radnički	0:0
Sloboda - Vojvodina	2:1
Budučnost - Beograd	1:0
Partizan - Olimpija	2:1
Borac - Sarajevo	2:1
Rijeka - Osijek	1:2
Velež - Trepča	1:1
Čelik - Crvena zvezda	2:2


Posnetek s sobotne prijateljske nogometne tekme v Bazovici med domačo Zarjo in tržaškim Portualejem. Zmagali so gostje s 4:0
iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiMHiirfMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiia
AVTOMOBILIZEM
VN AVSTRIJE
Tudi tokrat presenečenje: Jones
Na lestvici SP ima Niki Lauda 16 točk prednosti pred Scheckterjem
Kot je že tradicija, je na nedeljski dirki formule 1 za VN Avstrije zmagal dirkač, ki ni bil med favoriti. Tokrat je to uspelo 31-letnemu avstralskemu pilotu Alanu Jonesu, ki je s shadowom prvič zmagal na VN za svetovno prvenstvo. Med zmagovalce pa lahko prištevamo tudi domačina Nikija Laudo, ki je sicer zasedel drugo mesto, vendar je z novimi točkami povečal svojo prednost na lestvici SP na 16 točk. Tako visok naskok je vsekakor odločilne važnosti, posebno če pomislimo, da Laudovi nasprotniki na zadnjih dirkah zaradi različnih okvar pogostoma odstopajo, medtem ko so ferrariji solidni avtomobili, ki skoraj vedno dirke zaključijo.
Nedeljska dirka se je začela na še mokrem dirkališču, tako da je prišlo v prvih krogih večkrat do menjav med vodečimi. Lauda, ki je startal iz «pole positiona* je o-
hranil vodstvo le za nekaj sto metrov, saj so ga kmalu prehiteli vsi najboljši dirkači; to pa zaradi manjše okvare na avtomobilu, ki pa je v teku preostalih krogov sama izginila. Zdrknil je celo na 10. mesto, kar je seveda razočaralo njegove številne navijače.
Andretti, eden od favoritov za končno zmago SP, je zaradi okvare odstopil že v 11. krogu, dirko pa je odtlej vodil svetovni prvak James Hunt, ki si je kmalu pridobil zanesljivo prednost. Dobro se je vedel Jones, ki je iz zadnjih pozicij kmalu prišel na drugo mesto in ga tudi zanesljivo hranil. Tudi Lauda se je približeval vodečim in drse-gel tretje mesto. V 44. krogu pa je mo^al tudi Hunt odstopiti, tako da je vodstvo prevzel Jones: Lauda je bil drugi Scheckter pa tretji Tri kroge pozneje je Južnoafričan zavozil s proge in tako je iz nadaljnjega tekmovanja izpadel še edini
pilot, ki lahko Laudi ogroža sveto-ni naslov. Zmagal je tako Avstralec Jones pred Laudo in Stuckom, drugi ferrarijev pilot Reutemann pa je bil četrti. .
VRSTNI RED
1.	Alan Jones (Avstralija — sha-dov), ki je prevozil 320,868 km dolgo progo v 1.37’ 16”49 s poprečno hitrostjo 197,940 km na uro.
2.	Lauda (Av. — ferrari) po 20”13
3.	Stuck (ZRN) —
brabham alfa)	34”50
4.	Reutemann (Arg. —
ferrari)	34"75
5.	Peterson (Šve. — tyrrell) 41’'96
LESTVICA
Osijek, Hajduk, Sloboda, Budud-nost, Partizan, Borac 2; Zagreb, Radnički, Velež, Trepča, Čelik, Črve-na zvezda 1; Vojvodina, Beograd, 0-limpija, Sarajevo, Rijeka 0.
PRIHODNJE KOLO (21. 8.)
Radnički - Dinamo, Beograd -Hajduk, Crvena zvezda - Budučnost, Trepča - Čelik, Vojvodina - Velež, Osijek - Sloboda, Sarajevo - Rijeka, Olimpija - Borac, Zagreb - Partizan.
\
V 2. JUGOSLOVANSKI LIGI
Maribor zmagal v Velenju
0:1
2:1
0:0
1:1
1:1
1:0
IZIDI 1. KOLA Rudar (V) - Maribor Varteks — Crvenka Kikinda - Famos B8K - Jedinstvo (Br)
Novi Sad - Rudar (Lj)
Dinamo - Radnik Željezničar - Jedinstvo (BiH) 1:0 Iskra - Proleter	1 1:0
Vrbas - Lectar	1:1
LESTVICA
Varteks, Dinamo, Iskra, Maribor, Željezničar 2, BSK, Jedinstvo (Br), Leotar, Novi Sad, Rudar (Lj), Vrbas, Famos, Kikinda 1, Crvenka, Jedinstvo, Proleter, Radnik, Rudar (V) 0.
PRIHODNJE KOLO (21.8.) Maribor - BSK, Famos - Rudar (V), Crvenka - Leotar, Proleter -Vrbas, Jedinstvo (BiH) - Iskra, Radnik - Željezničar, Rudar (Lj) - Dinamo, Jedinstvo (Br) - Novi Sad, Varteks - Kikinda.
6. Mass (ZRN - melaren) 1 krogu LESTVICA SP
1.	Niki Lauda	54
2.	Jody Scheckter	38
3.	Carlos Reutemann	34
4	Mario Andretti	32
5.	James Hunt	22
6.	Gunnar Nilsson	20
OD NEDELJE NA KORČULI
Polet in Sloga na desetdnevnih pripravah
Kot smo že poročali, se mudi na Korčuli, točneje v športnem centru Hrvaške na Badiji, večja skupina naših športnikov.
Na priprave so namreč v nedeljo odpotovali Poletovi kotalkarji, nekaj košarkarjev in pa prva odbojkarska ekipa Sloge. Spremlja jih pa še večja število openskili staršev. V Dalmaciji bodo ostali deset dni, športnim pripravam pa bodo dodali seveda št prijetne počitnice.
Poletovi športniki so na Badiji leti« že drugič, prvič pa se je letos tja odpravila Sloga.
Mladi kotalkarji bodo na Badiji v glavnem nabirali kondicijo, ki jim bo prav kmalu zelo potrebna. V kratkem se bo namreč za openske kotalkarje začelo težko prvenstvo, kjer si bodo morali s točkami priboriti prestop v višjo kategorijo.
Tudi košarkarjem se obetajo v glavnem telovadni dnevi. Že večkrat smo pri vseh naših društvih opazili vrzel prav v fizični pripravi mladih atletov. Zato se nam zdi zamisel o predprvenstvenih pripravah več kot umestna.
Tudi Slogo čaka v bodočem prvenstvu težka naloga. Slogašice so si namreč priborile prestop v italijansko C ligo in borba za zadovoljivo uvrstitev bo zelo težka. Bivanje na Korčuli predstavlja za slogašice začetek nove sezone.
Ob koncu bi še omenili, da bodo imeli naši najmlajši popoldne tudi plavalno šolo. Vsi neplavalci bodo morali v teh dneh pozabiti na plavutke in obročke in sami splavati.
Naj navedemo še naslov naših športnikov: Sportski centar Hrvat-ske — Badija, 50260 Korčula.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRSI, Ul MonUcchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08	79 46 38	79 58 23	76 14 70
Podružnica	Gorica, Ul 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000. lir. Letna naročnina za inozemstvo 38 000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN»J V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 lerno 350.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Oglasi
žiro račun 50101-603-45361 »ADIT. • DZS . 61000 Ut*1!"1 Gradišče 10/11 nad, telefon 22207	,
Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) 99 lavnikih 13,000, ob praznikih 15 000 Finančno.upravni 500 legalni 500 osmrtnice in sožal|a 250 Ur za mm v širini 1'stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tristo, goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku *' upravi Iz v.eh “rl pokrajin Italije pri SPI.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
.17. avgusta 1977
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in liska
H
ZTT
Trst
Član italijanske
zveze časopis’!'!: založnikov riw
POBEG ZLOČINCA KAPPLERJA
Tiskovna konferenca, med katero je obrambni minister Lattanzio seznanil množico časnikarjev s prvinn skopimi podatki o beku nacističnega vojnega zločinca Kapplcrja: ob ministru sedi poveljnik karabinjerskega rodu
Mino.
(Telefoto ANSA)
-NATIONAL FRONT* JE V PONEDELJEK PRIREDIL ZBOROVANJE
Desničarski shod povzročil nerede tudi v Birminghamu
Oster nastop policije proti demonstrantom, češ da so skrajneži
BIRMINGHAM • - Razdejanje v strogem mestnem središču z razbitinami po vseh ulicah, nekaj nad šestdeset ranjenih in pribižno deset oseb zaprtih je obračun ponedeljkovih spopadov v Birminghamu med policijo, ki je branila udeležence shoda fašistične organizacije «Na-tional front» in levičarskimi demonstranti, ki so temu ostro nasprotovali.
Skupine prostovoljcev so včeraj zjutraj z mestnih ulič odstranjevale najvidnejše znake spopadov, med katerimi je bilo ranjenih kar 58 policijskih agentov. Ravr.o na njihov račun, oziroma na zavzetost, s katero so branili izzivaške desničarje, tako v Londonu kot, v Bir-minghanu, so z več strani prišle ostre pripombe, ki so seveda zajele tudi najvišjega odgovornega za varnost in red v Veliki Britaniji,
Predstavniki liberalne stranke, nekateri laburistični parlamentarci, southwarški škof, sindikalni voditelji in pobudniki gibanja za civilne svoboščine so ministra in vodstvo policije obtožili, da sta z neverjetno lahkomiselnostjo izdala dovoljenje za sobotno desničarsko manife-
stacijo, kar je poleg dramatičnih spopadov v Londonu povzročilo tudi ponedeljkove v Birminghamu.
Policijski vrh zavrača vse obtožbe, češ da so «protidemonstra-cijo* (proti desničarjem, ki je potekala brez ustreznega dovoljenja) vodili »ekstremisti in tepisti*.
Vsekakor pa se je v Veliki Britaniji po dramatičnih dogodkih razvila mnogo širša razprava o političnih svoboščinah. Marsikdo se namreč sprašuje do kod lahko sega strpnost do različnih ali popolnoma nasprotnih prepričanj in gledanj. Očitnemu sobotnemu izzivanju »National front* prav gotovo ne bi smela kloniti, so poudarili z več strani.
Ugovorom tistih, ki do skrajnosti izvajajo načelo, da ima vsakdo pravico do svobodnega izražanja, je kaj lahko odvrniti, da je potemtakem svoboda last vseh in ne samo tistih, ki so dobili ustrezni pečat. Ne glede na »filozofsko* plat vprašanja, pa so hudi spopadi med policijo in demonstranti nekoliko načeli uglajeno lice britanskega «fair playa*,. ki pa se je od nekdaj bolj naslanjal na formalnost kot na vsebinsko poglabljanje, (bp)
ČE SE BODO SPOPADI NA SPORNIH OZEMLJIH ŠE NADALJEVALI
Predsednik OAE o «modrih čelad»
možnosti posredovanja v Ogadenu in Eritrej
Nemška demokratična republika in Irak pozivata Etiopijo in Somalijo k pofflitf11 Kitajska ponuja mogadiški vladi vojaško pomoč in napada sovjetsko polit1*'
LIBREVILLE — Vse večja nevarnost, da izbruhne med Etiopijo in 'Somalijo odkrita vojna, je narekovala gabonskemu državnemu poglavarju in hkrati predsedniku organizacije afriške enotnosti Omarju Bongu drastično odločitev:	če v
najkrajšem ne prenehajo spopadi v Ogadenu, bo vodja OAE zahteval, naj varnostni svet OZN pošlje na prizorišče bojev «plave čelade*, se pravi mirovne čete; te naj bi se u-sidrale tudi na eritrejskem bojnem polju. Bongo je pripomnil, da bo ob potrebi zahteval prisotnost vojaških enot OZN povsod na afriški celini, kjer so v teku boji med samimi A-fričani, tako npr. v republiki Čad (nekdanjem ozemlju francoske E-kvatorialne Afrike, ki je postalo neodvisno 1. 1960).
Čedalje vztrajnejši pozivi k pomiritvi med vzhodnoafriškima deželama prihajajo medtem z najrazličnejših strani zemlje. Berlinski dnevnik »Berliner Zeitung* je objavil komentar uradne tiskovne a-gencije NDR «ADN», ki poudarja med drugim, da etiopsko - somalski
spor koristi imperializmu oziroma tistim arabskim in afriškim reakcionarnim režimom, ki bi radi oslabili napredne sile in države na afriški celini. Gre za prvo uradno stališče pankovske vlade o zadevi. Vzhodna Nemčija že od začetka leta da je Etiopiji gospodarsko pomoč, a v zahodnih krogih zatrjujejo, da ji pošilja tudi vojaški material in svetovalce.
Oglasile so se tudi iraške oblasti, ali bolje glasilo stranke Baas, ki je na vladi, «A1-Tavra». Med drugim je zapisalo, da Irak odločno podpira tako eritrejske kakor proso-malske gverilce v Etiopiji, obenem pa označuje kot zgrešeno sovjetsko zaslombo adisabebški vladi. «če bodo moskovske oblasti dokončno o-stale na strani Mengistujeve vlade, bodo s tem potisnile Somalijo na-ravnst v objem zahodnih imperialistov*.
V Bejrutu se je medtem razširi la vest, da je LR Kitajska znova ponudila vojaško pomoč Somaliji, in sicer naj bi ji dobavljala nadomestne dele za sovjetsko orožje in
(nadaljevanje s 1. strani)
kazen v nekem nemškem zaporu. Državni tožilec pri centru za raziskovanje nacističnih zločinov dr. Ruckerl je dejal, da bi Kepplerju »v teoriji* lahko ponovno sodili v Zvezni republiki Nemčiji, ker pa je že presedel trideset let v italijanskem zaporu, bi vsako nemško sodišče bilo mnenja, da je pravici zadostil.
Na svoji tiskovni konlerenci je obrambni minister Lattanzio povedal, da je uradno preklical odlok prejšnjega obrambnega ministra For-lanija, ki je pred časom, ob upoštevanju hudega zdravstvenega stanja Herberta Kapplerja začasno u-kinil zaporno kazen in da je obenem ukazal vojaškemu tožilstvu, naj izda zaporni nalog za pobeglega vojnega zločinca. Njegova izjava je izzvenela, milo rečeno, kot odvečna, še zlasti ker ni najmanjšega upanja, da bi Kapplerja aretirali kje na italijanskem ozemlju.
Vojaško tožilstvo je uvedlo preiskavo. da bi ugotovilo, kako je do ■pobega sploh lahko prišlo. Preiskavo vodi gen. Foscolo, ki je že zaslišal vseh 12 karabinjerjev, ki so bili zadolženi, da stražijo Kapplerja 24 ur na dan. Posebno pozornost polagajo preiskovalci izjavam treh ka rabinjerjev, ki so bili na straži, ko je Kapplerjeva žena odnesla kovček s svojim možem. Skušajo tudi ugotoviti, ali ji je nekdo znotraj vojaške bolnišnice pomagal. V zvezi s preiskavo so že premestili vse vodil ne karabinjerske častnike v Rimu in sicer poveljnika šeste brigade generala Casarica, poveljnika rimske le-g je polkovnika Fiorletto, poveljnika prve skupine rimskih karabinjerjev polkovnika Oresta ter poveljnika oddelka, ki skrbi za varnost v bolnišnici Celio, kapetana Capoz-zello.
Rimski župan Giulio Carlo Ar-gan, predstavniki deželnih svetovalskih skupin protilašističnih strank, župan Marzabotta Cruicchi ter vrsta drugih osebnosti so odšli danes popoldne k Ardeatinskim jamam, da bi se poklonili spominu žrtev krvoločne nacistične represalije. V popolnem molku so se udeležili verske svečanosti, ki jo je vodil rabin Piatteili. Bilo je prisotnih približno tisoč Rimljanov, med katerimi so bili številni svojci Kap-plerjevih žrtev in predstavniki židovske. skupnosti.
V pogovoru s časnikarji je župan Marzabotta pozval nemške demokrate, naj pripomorejo k temu, da bi v celoti odsedel svojo pravično kazen. S svoje strani pa je rimski župan Argan dejal, da je Kapplerjev beg žalitev italijanskih zakonov ter s tem v zvezi izrazil upanje, da bodo italijanske oblasti znale vsaj kaznovati, če že niso znale preprečiti njegovega pobega. Argan je predsedniku republike poslal brzojavko, v kateri pravi, da je beg nacističnega krvnika žalitev italijanskega zakona, italijanskih oblasti ter čuta do pravičnosti vse italijanske demo kratične javnosti. V imenu rimskih občanov je župan Argan zahteval, naj takoj ugotovijo morebitne odgovornosti, ter s tem v zvezi sprejmejo stroge ukrepe Tajništvo italijanske komunistične oar-tije ie objavilo komunike, v kate rem izraža ogorčenje nad sramotnih) dogodkom ' ter solidarnost s svojci žrtev nacističnih pokolov, ki so bili s Kapplerjevim begom naj bolj prizadeti. Beg nacističnega zločinca, nadaljuje komunike, na pumeni obenem hudo žalitev itali janske republike in njenih ustanov ter je tesno povezan z dejavnostjo tistih, ki bi hoteli omajati prestiž Italije ter zaupanje njenih državljanov v zakon demokratične repu blike. Komunisti zahtevajo takojšnjo in učinkovito preiskavo, ki naj ugotovi odgovornosti in pomaniklji vosti v mc.t ' službi, obenem pa pa zahtevajo zgledno kaznovanje morebitnih krivcev.
Član vodstva PSI Cičchitto je na slovil na obrambnega ministra Lat-tanzia vprašanje, v katerem zahteva pojasnila o morebitnih objektivnih odgovornostih pri Kapplerjevem begu, ki je čedalje bolj videti kot izmenjava uslug med raznimi »službami* ter med starimi soborci in
vedno- manj kot samostojna pobuda Kapplerjeve žene.
Tajnik zunanje politične komisije poslanske zbornice demokristjan Fracanzani je dal zelo zanimivo izjavo, v kateri pravi, da je zaščita vrednot odporništva in nasplošno pravice nič manj pomembna kot zaščita italijanskega gospodarskega položaja. Dejal je tudi, da se ne sme zavlačevati s preiskavo in da je treba čimprej sprožiti razpravo v parlamentu.
V intervjuj i italijanskemu radiu je Simon VViesenlhal izrazil mnenje, da bodo Kapplerjev beg iz Italije izkoristili neonacisti in neofašis' i ter ga prikaz vi kot svojo zmago. Wie-senthal je nato izrazil dvome o resničnem zdravstvenem stanju nacističnega zločinca, ter poudaril, da je malo verjetno, da bi tako težko bolan človek, prenesel deseturno potovanje iz Italije v Nemčijo. Prav tako je dejal, da ne razume, kako je lahko prišlo do bega iz vojaške bolnišnice, kjer bi nadzorstvo mo ralo biti toliko bolj strogo.
Popoldne je notranji minister Cos-siga sprejel delegacijo KPI, ki jo je vodila Carla Capponi in ki je prej obiskala ‘ vojaško bolnišnico Celio, kje- se je sestala s poveljnikom. (if)
•iiitlttllltiiillililiiliiilli 1111 lil ii ii ii 11111| 1111 ■ i ti 111II i II Hi i lil i iiiiiiiiiiiiiiiii Ml 11 lini i#i i iiill lili l ii lili l II71 il 111 i llliii i iiiiiiiiiiii iiiiii i irniiillllll l lili lllllllll lllllillllllil lllliiillll llililMIiiaiiliillil lil II11 lili l lil 1111 lil ll lil lil ll lit II lllli lil li>l iitii lil I liill lr>l lllll llllii 1111 ii ilill III l IIIII til 111 lil mri
PRAZNIK VELIKEGA ŠMARNA OD PIEMONTA DO SICILIJE
POLNA ZASEDBA LETOVIŠČ OB SONČNEM VREMENU PROMETNE NESREČE: 2« MRTVIH IN 120 RANJENIH
V
Številne nesreče v gorah, nekaj utopljencev in požari v gozdovih
RIM — Letošnje velikošmarne i Če pogledamo, kakšen je položaj počitnice so petekle po vsej Italiji v posameznih pokrajinah, lahko re-ztiaku lepega vremena in vsaj ] čemo, da je bil obračun pozitiven
dozdevne vedrosti, čeprav živimo v časih, ko pritiska kriza in bodočnost ni nič kaj gotova. Tako Italijani, kot tudi številni tuji turisti so zasedli turistične kraje, kjer so hoteli in penzioni zabeležili polno zasedbo. Avtomobilski promet na ce-»tahu.se je„ precej., povečal, čeprav ni bilo opaziti, da bi bil preveč o-težkerčen. Sodeč po še nepopolnih podatkih sd na obmejnih prehodih zabeležili za kakih 15 odstotkov več prometa.
ZARADI ZRAHLJANEGA NADZORSTVA OB VELIKEM ŠMARNU
Iz kaznilnic v Bergamu in Altamuri pri Bariju pobegnilo 11 jetnikov
Karabinjerji zajeli dva ubežnika iz neapeljskih zaporov
BERGAMO - Ob velikem šmarnu, ko sta pripeka in dolgčas segla tudi v vrste jetnišniških paznikov, je »izbralo prostost* kar 11 zapornikov. Osem jih je pobegnilo iz tukajšnje, trije pa iz kaznilnice v Bariju.
Iz bergamskih zaporov so zbežali pozno zvečer 24-letni Vineerv-O Scia-16, ter enako stari Francesco Viscon-ti iz Cinisell.. Balsama oz. Melza (v milanski pokrajini) ter 29-letni Francesco Alberti, 27-letni Giuseppe Ravella, 23-letni Francesco Rivel-lini, 25-letni Enrico Cavagna, 30-letrvi Gianluigi Bortolotti in 26-letni Claudio Lombardi (iz bergams' i pokrajine).
Bortolotti, ki je čakal na proces pod obtožbo ropa v podružnici nekega dena-nega zavoda, je z Albertijem, obsojenim prav tako zaradi ropa. ukanil 21-letnega čuvaja Gennara T.-ezzo, mu iztrgal ključe celic, udaril po glavi z revolverjem ter pošteno zvezal, nakar sta napadalca odprla vrata pajdašem. Prežagali so rešetke, splezali na streho, od tod pa brez težav skočili na cesto ter izginili brez sledu. Pred tem so napadli in zvezali še drugega paznika, sicer 30-letnega Bruna Chiarella, ki je prišel službovat v jetnisnico šele pred tremi dnevi.
Sodno oblast, ri j- uvedla preiskavo, zanima predvsem, kako so si zaporniki priskrbeli revolver (morda so imeli celo dva ali tri). Zanimivo je, da je bil alarm sprožen šele uro po begu: neznanec je sporočil tukajšnji kvesturi, da mu je skupina mož ukradla avtomobil, a iz njihovega pogovora je sklepal, da gre za pobegle jetnike. S policij skega ravnateljstva so telefonsko pozvali kaznilnico in nekaj minut zatem je bil beg odkrit.
V jetnišnici se trenutno nahaja o-koli 130 za Jarnikov, ponoči pa jih stražijo le štirje čuvaji. Proti koncu leta dobi .nesto novo, sodobneje urejeno kaznilnico, kjer bo pro štora za 200 jetnikov, a bo zahtevala tudi navzočnost najmanj 100 paznikov: doslej so si jih pristojne oblasti zagotovile samo deset.
Zadnji beg iz bergamskih zaporov je bil zaznamovan 22. junija. Zbežala sta jetnika, ki so ju tri tedne pozneje karabinjerji aretirali.
Približno ob isti uri so zapustili
jetnišnico v Altamuri (Bari) 31-let-ni Antonio Rogliero, 29-letni Leonardo Montani in 22-letni Francesco Battista (prva dva sta iz apulijskega glavnega mesta, tretji pa iz Ta-ranta). Onesposobili so edinega paz-nika(i), 50-letnega Nicola Clemente-ja, nasilno odprli glavna vhodna vrata in se pomešali med množico, ki se je ravr.o tedaj udeleževala krajevne slovesnosti ob orazniku vnebovzetja. Najnevarnejši je Rogliero, «il gobbo*, ki se je v preteklosti udeležil številnih ropov in strelnih spopadov. *
V zaporu (vsega 18 jetnikov' bi morala trojica ostati ie do pomladi prihodnjega leta.
Iz Neaplja so medtem sporočili, da je skupina karabinjerjev aretirala Luigija Pina ter Adolfa Ferraro, ki sta v noči od 2. na 3. avgust zbežala iz bolnišnice »Cardarelli* (kamoir sta bila iz zdravstvenih razlogov prepeljana iz kaznilnice Pog-gioreale). Obtožena sta izsiljevanja in ropov. Orožniki so hkrati zajeli še tri moške in tri ženske, ki so jima pomagali pri begu oz. ju skrivali. Šesteric'« je obtožena tudi nezakonite posesti orožja, (dg)
Ladjar in hotelir prijavljen zaradi onesnaženja morja
GIARDINI (Mesina) — Skupina 20 letoviščarjev je prijavila sodni oblasti lastnika hotela «Holiday Inn* v Naxosu (vzhodna sicilska obala), ker odplake spušča neposredno v morje. Turisti so naključno zapazili v grmovju blizu plaže cev. skozi katero se pretakajo odplake.	i
Hotel (2. kat.. 700 ležišč) je last mesinskega ladjarja Sebastiana Russottija. Le-ta je bil 30. maja obsojen na mesec dni pripora in na plačilo večje »»lobe, ker je zgradil plavalni bazen na ozemlju, ki je državno last. Razen tega je bil Russotti pred kratkim vpleten v sodno preiskavo o nepravilnostih pri najemu ladij plovne družbe «A-driatica*.
Pertini pa v Val Gardeni. Komunistični poslanec Bufalini je v Novi Ponente. Fanfani pa se je zatekel v Portofino.
V dneh velikošmarnih počitnic so zabeležili v prometnih nesrečah 20 mrtvih in 120 ranjenih. Računajo. da je avtomobilski promet v Lombardiji znašal okoli 300 tisoč avtov na dan (70 incidentov s 4 mrtvimi). Pri Codroipu sta trčila dva avta in pet ljudi je izgubilo- življenje. Podobne številke bi lahko nanizali za številne druge pokrajitič zžtčehši od Piemonta pa tja do Sicilije.
Poglavje zase so nesreče v gorah.
Na srednjem vrhu Treh Cim se je ponesrečil neki 23-letni narednik vojaškega letalstva, ki je padel 200 m globoko. Pri Bocnu še vedno i-ščejo dva gornika, ki sta že prejšnji četrtek izginila brez sledu in sta verjetno mrtva. Na gori Como Stella se je ponesrečil neki turist iz Brescie: 56-letni moški je padel v prepad. Celo na Siciliji se je ponesrečila neka 20-letna študentka, ki je padla z neke stene. Zabeležili so tudi nekaj primerov utopitev.
Velikošmarne počttrlice so zabeležile tudi številne tatvine. Neki tatovi so odnesli pete brez sledu,
drugi pa so imeli smolo, kot na primer dva mladeniča v Rimu, ki sta baje hotela krasti ribiške rekvizite v neki vili. Ker je bilo ponoči, sta prižgala vžigalico, toda na nesrečo je bil prostor poln plina. Prišlo je do eksplozije in oba sta seveda za zapahi. Potem sledijo ropi turistov v kampingih, streljanje med karabinjerji in tatovi in številni ropi na jadranski obali pri Ravenni. -—uij«/
Končno naj še zabeležimo, da je prišlo posebno na Siciliji in tudi na Sardiniji do številnih gozdnih požarov, (vk)
lil ' m rhh
skoraj povsod, a še posebno v dneh pred velikim šmarnom. Sonce je sijalo nad Piemontom ter nad Dolino Aoste, kamor so prihajale trume turistov. Mnogi pa so se zaradi toplega vremena podali na plaže v Liguriji. Rekorden je bil obisk v San Remu, kjer so bili zlasti navzoči Nemci, Francozi in Angleži, medtem ko so se Italijani rajše podajali na Ažurno obalo. V Montecarlu so seveda navalili na tamkajšnji casino, seveda tisti, ki so bolj petični.
V	Lombardiji pa je bilo vreme nestalno, čeprav zelo vroče. Milan se je popolnoma izpraznil. Tisti, ki so ostali doma so si privoščili kvečjemu krajše izlete do jezer alj pa v bližnje gorske doline.
Polna zasedba tudi v turističnih krajih vzhodnega alpskega gorovja. Prebivalci Emilie in Romagne pa so šli večinoma v letoviščarske kraje ob Jadranski obali, kjer so zabeležili tudi številne tuje turiste.
V	Toskani so v mestih prevlado vali večinoma tuji turisti, domačini pa so iskali razvedrila in hlada v bližnjih krajih. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v Rimu, čeprav se je mesto kot tako skoraj popolno ma izpraznilo.
Skoraj v vseh drugih krajih južne Italije so zabeležili velik dotok tujih in domačih /turistov.
Kje so italijanski politični voditelji preživeli svoje počitnice? Vsaj nekateri od njih so si izbrali trident-sko pokrajino, ali pa Zgornje Poa-dižje. Predsednik ministrskega sveta Andreotti je v Meranu, od koder pazljivo sledi Kapplerjevi a- it feri. V Rim se bo vrnil 25. avgu- ! sta. Aldo Moro je v Bellamontu (Trident), v Brizenu pa je minister za prosveto Maifatti. Minister za prevoze Ruffini je v Saronicu, bivši predsednik poslanske zbornice
opremo, kot npr. za tanke 1 ^ reaktivce «mig-17» (ponudbo v » smislu so pekinške oblasti PoSc((j vale mogadi.škim že maja in P1 li mesec).	jL
Z druge strani je agencija ^ Kitajska* včeraj prvič pp?>'e®% tolmačila širšemu krogu braln®^ lišče LRK do konflikta na. Ljif «afriškega roga*. Kot je bilo P f kovati, gre za nov napad 0 a vjetsko politiko v Afriki. j je zatrdila, da gre pri etiopsl® ^ malskem ozemeljskem sporu * diščino nekdanjega koloni*^ »Sovjeti to dobro vedo, a so S® vsemu vmešali v zadevo in še znatno poslabšali*. M°s vlada naj bi se ravnala P° j- / gu Fidela Castra o ustanovi^ ^ kakšne ((konfederacije držav oj> j čem morju*, ki ga je somals®1 v sednik Mohamed Siad Bari® u ■ no zavrnil, s tem pa po pis®,„ menjene agencije povzročil® j plamtitev konflikta. Sploh n,'e|i SZ sistematično ribarila v / tako je — pravi. «Nova Kitajs® j) ščuvala drugega proti drug®01.^ bijce ter Egipčane pa tud' neresnične vesti, da se Sun®n pravlja na invazijo Etiopije- j Diplomatska vojna med adi®8^ ško in mogadiško vlado s® ( vztrajno nadaljuje in stopnFjv i tiopska tiskovna agencija obtožila «somalski fašistični Njf da je začel priprave na «%]? vojno*, s katero se namera''® jjj stiti ozemelj, ki po pravi®1 u-t čejo Etiopeem. V Etiopiji .ie ^ širokopotezna mobilizacija: cu minulega tedna se je z-grnjV središče za urjenje vojakov ^ ko število delavcev, ki so s® jf pridružili tisočim 'delavskih $ nikom’*. V okviru drugega d®1 ^jj črta za oblikovanje «]judsk® Jjj ce» je po poročanju «Ena» Pl/ deno, da sleherno podjetje 111 na stavita na razpolago z® . sj vojaškega vežbanja v adisab®® ^ predmestju 7-8 od sto delov®? ^ Prvi kontingent kakih 13O.0P1' ,i ličnikov*, ki so skoraj izkllu. yjf vrst kmečkega življa, naj bl ško poveljstvo že poslalo n® polja v Ogadenu oz. EritreF ^ Uradna somalska agencij® na* je na drugi strani zopet v la, da v boje niso vpletene Lji mogadiške čete, temveč šaro® jr ((fronte za osvoboditev zahoo^. ji mali je* (WSLF). V tej zV? značilna izjava glasnika to I / Hasana Mahmuda: »Slebei'111 g r bivalec Ogadena je bojevni®« ^ gadensko prebivalstvo se hoč®^ prej iznebiti etiopskega z®ui' jarma*. Mogadiške oblasti so ^ čile, da so borci WSLF zaje1' ((f spopadi tri častnike etioP^jL ir-1 ske in več pripadnikov «l-iu lice*. Ti naj bi med zasliš®v'^ povedali, da sploh ne vedo; jjef se morajo bojevati na ozemUuyl Etiopcev ljudje ne marajo in.gjf vojna, ki ne sloni na nobe*11 ški podlagi*, (dg)

Ob velikem šmarnu se je gnetlo na pomolih obuiorskih mest in letovišč Slika je bila posnela v Cesenaticu (Emilija - Romagna) na jadranski obali
tisoče turistov in vikendašev.
, (Telefoto ANSA)
PREBIVALCEM C1SJ0RDAN1JE IN GAZE »ENAKE JAVNE USLUGE* KOT DRŽAVLJANOM
> ______ . _________________________ ___ r
Humanitarne pobude» izraelske vlade
Politični opazovalci si sklep raje tolmačijo kot prvi korak k aneksiji zasedenega področja
TEL AVI V — Od včeraj so prebivalci zasedenih .ozemelj Cisjordanije in Gaze deležni »humanitarnih* pobud izraelske države. Sklep, da bo tudi na »osvobojenem področju* razvila mrežo javnih uslug je telaviv-ska .vlada sprejela v nedeljo, obenem pa zagotavlja, da to ni prvi korak k aneksiji leta 1967 vojaško zavzetih področij.
V izvajanja premiera Begina ni, poleg tujih političnih opazovalcev, da o Arabcih ne govorimo, slepo zaupala niti notranja opozicija, ki jim je očitala neustrezno obliko in čašovno neoportunost. Med posegom v jeruzalemskem knesetu je nekdanji zunanji minister Alon izjavil, dš bo vladni sklep «vzbudil sumničenje glede namenov, ki jih ima Izrael in izzval bo .sovražne reakcije*.
Ker moramo pač namene ocenjevati po dejstvih in nam je pogled v skrite duševne nagibe zabranjen, so sumi o pripravljenosti Izraela na resnična mirovna pogajanja dokaj upravičeni. Tovrstnemu zagotavljanju z , izraelske strani so si namreč
sledile enostranske odločitve brez kakršnegakoli pomirjevalnega u-činka.
Takoj p<, svojem prihodu z obiska v ZDA je Begin pravno priznal tri nove izraelske naselbine v Cis-jordaniji, skoraj nemudoma po Van-ceovem odhodu z Bližnjega vzhoda pa je prebivalcem zasedenih območij podelil pravico do «enakih jav nih uslug* kot jo uživajo izraelski državljani. Malo verjetno je, da bi Američani, katerim so šla številna Beginova pomirjevalna zagotovila, verjeli v slučajnost ali v zgolj humanitarne izraelske vzgibe, zlasti še po neuspeli «mirovni misiji* zunanjega ministra Vancea.
«Za ameriško - izraelske odnose zdaj dnevi niso lahki, ✓kaže pa, da prihajajo še težji,* je preroško še pred zadnjo Bcginovo potezo napisal ugledni ameriški dnevnik «New York Times*, ki zastopa izrazito proizra-eJska stališča. Nenehno telavivsko izzivanje spravlja Washington večkrat v zagato tako znotraj, kot izven državnih meja. Vplivni židovski «lob-
by» namreč često pogojuje izzide glasovanj v ameriškem parlamentu in Carterja čakajo v kratkem precej srdite bitke. <
Že «legalizacijo» izraelskih naselbin v Cisjordaniji j^: Carter obsodil, češ da zapira pot miroljubni rešitvi arabsko-izraelskega spora, še z večjo nejevoljo pa je sprejel vztrajno izraelsko zavračanje pogovorov s predstavniki palestinske osvobodilne organizacije, zato se zelo verjetno preveč pohvalno ne bo izrazil niti ob zadnji Beginovi pobudi, ki je še poslabšala obračun nedavnega Van-cebvega obiska na Bližnjem vzhodu.
Arabska stran, ki je nedeljski sklep izraelske vlade ostro obsodila, pa si prizadeva, da bi edini razveseljivi rezultat Vanceove misije zadobil jasnejše obrise in trdnejše osnove. PLO je že večkrat zatrdila, da se ne misli potegovati za spremembo ali dodatek v resoluciji 242 OZN, temveč za novo formulacijo besedila, kjer bodo I egiptovski vojski rezervih delov, temeljne pravice palestinskega na-1	(bp)
roda jasno opredeljene. Nov dokument, ki ustreza zahtevam palestinske organizacije naj bi »prijateljske države* še to jesen predložile varnostnemu svetu Združenih narodov. Kaj natančnejšega pa Ka-dumi. dejansko «zunanji minister* PLO, ni hotel povedati.
Ob nenehnem prizadevanju, da bi se na mednarodni ravni kolikor to liko ugodno začelo reševati vprašanje njihovega obstoja, pa so morali Palestinci še poseči v egiptov-sko-libi.jski spor, ki nikakor ne koristi arabskemu svetu. Poziv, in to ni prvič, je prišel od Arafata, ki je »prijateljski državi* povabil k spravi.
Predsednik PLO pa je v prejšnjih dneh prejel že tretje »pomembno in nujno* sporočilo iz Sovjetske zveze, ki izreka vso podporo palestinskim stališčem. Veliko bolj se in ne samo zadnje čase! razhajata Moskva in Kairo, ki je ukinil izvoz bombaža kot odgovor SZ. ki ne namerava več dobavljati
POTRES POD JONSKIM
Mnogo panike nobene škode
RIM — Predvčerajšnji^1 je osebje osrednjega sei/m0'?,^ opazovališča v Monteporz111 in skoraj vseh drugih a®°,0 dj’ nih središč Italije zaznamo'8* močnejša potresna sunka močju Jonskega morja. seizmološko opazovališče n®' (!" kost 7. stopnje po Merčami po Richterju).	^ <jt
Epicenter naj bi sc nah®W podatkih zasebnega meteor°^j#j
sicj
s®
in geofizikalnega urada v; «Luigi Ferraiolo* kakih jCe( od mesta v južni smeri. s N globini 20-30 km nekje v
zemlja tresla 6 sekund. « / brez škode. Domačini, kot bivalci Viba Valentie (Cat® ptr Barija in Mesine so iz str® 0uS*18 morebitnimi novimi sunki *® jr domove ter se zbrali na trg de ni bilo.
a” J)
Prvi sunek so zaznamo' g 23.12,17 v ponedeljek, drug le nekaj sekund pozneje-
Peklenski stroj pred sedežem * karabinjerjev
A
RIM — že tretji pel4’®119^* p1'8,;, v petih mesecih je eksplodiran''8", včerajšnjim ponoči pred K m stvom karabinjerjev ladJ®8 vr.

jt. Eksplozija ni povzročd škode, toda precej panike risti, ki so se sprehajali »del popolo*. Nihče si 111 9 očetovstva nad dejanjem.
Elvis PrCjSley umrl
NEW YORK - V boinj^j ij Memphisu (Tennessee) je dihnil v 45. letu sloviti ®^,jS^ popevkar in »kralj rock' n' r° Presley. Smrt je nastopu® zadušitve.
,!d.