_ Leto, HI. i i izhaja v Trstu Tsalf petelc oi 5. pop. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovina pisma se ne sprejemajo. Ondsištro li ipririiim ul. del Lavatolo it. I, I. Telefon 18-67. I—-" ■ Štv. 46. 1 ' — .. ! 3M'- 1 ! I_____ , Posamezna Atov. •• 0 prodajajo po • atol Inaeratl se računajo na milimetre r Uro-kosti na kolone, in sicer po 8 stot. u vsaki mm. Za toč nego 10kratijo obja vo pa po dogovoru N a r o č n i n a za celo leto K 4.—; za pol In četrt leta razmerno 11 i,.. | | Glasilo »Narodne delavske organizacije" in „Zveze jugoslovanskih železničarjev". Preosnovanje NPO. V zadnjem času je bilo čuti iz krogov, so sovražni NDO in njenemu stremljenju, glasov, čtš da v NDO pok«, da obstoji nevarna kriza, da stoji NDO pred svojim propadom, to pa zato, k r so nastala velika nasprotja i med posame mirni osebami v NDO in izven nje i med NDO kot tako ter zlasti m d p liričnim vodstvom tržaških Slovencev. V zadnji številki „Na-rodnega D.lavca“ smo že odgovorili na te škodoželjne glasove, a danes naj dodamo še nekaj, da bo odgovor popolnejša Ne tadmo, d. so obstala nekaka na-protna mnenja med posamezniki in to ne toliko glede na namene in cilje N. D. O., kakor pa glede na pota, pn katerih naj stopa „Narodna Delav ka Organizacija", da doseže svoje namene in cilje, ne tajimo, da obstoje tudi še dandanes morda taka nasprotu oča si mnenja med posamezniki, ne tajimo, da vidijo nekateri, zlasti pa tisti, katerim je žal lepega napredka tržaškega slovenskega delavstva, doseženega po NDO tudi nasprotja med NDO in poetičnim vodstvom tržaških Slovencev ; toda umeti je pri vsem tem treba eno : naj obstoje ta nasprotna mnenia, saj ne obstije iz slabega namena, škodovati NDO na eni, ali pa morda tržašk-mu Sl-venstvu sploh na drugi strani, t mveč imajo svoj vir, ako že ob toje, le v nsjbol ši volji, kori-titi tržaškemu narodnemu delav tvu in prav po njem tudi celemu tržnškemuSlovenstvu, katerega got ivo štiri petine piipada de-lav-kemu stanu. Da, mi gremo še dalje in trdimo, da je šele dob o za dobro stvar, ako ni vednega soglasja, kajti tako soglasje le prerado zapeljuje v mlačno prikimavanje k vsemu, kar se zdi dobro enemu ali drugemu, k malomarnosti in brezdelnosti. Drugače pa je, ak > se krešejo misli, saj prav iz morebiti si nasprotujočih mnenj nastaia tekma v delu za dos go postavljenih skupnih končnih ciljev. Odločno pa vztrajamo pri svoji trditvi, da ni in ne more biti nikakega nasprotja med NDO in političnim društvom „E linostjo“, kar se tako zelo rado trdi v nasprotniških nam krog h, in to iz enostavnega razloga, ker im d društvi ma ki imata tako strogo ločen dtlokr g, kakor NDO in /Edinost", ne more in ne sme biti niti kakih zvez niti kakih nasprotstev, Tu strogo nepolitična, strokovna, na razrednem delavskem stališču stoječa, le koristi delav. stanu kot takega zashdujoča organizacija, tam pa politično, na vse sloje tižaškegi in okoličanskega slovenskega prebivala1 va brez razlike svoj d lokrog raztezajoče društvo -- dva strogo ločena delokn ga, kat-ra se ne moreta in tudi ne smeta nikdar kriti, pa tudi nikdar križati. Ako zasleduje politično društvo »Edinost" končni cilj — emancipacijo c e-iega tržaškega Slovenstva od tujstva, nazadnjaštva iu gospodarskega robstva — s pomočjo političnega d la, zasleduje NDO svoj končni cilj — emancipacijo narodnega delavstva od tujstva, nazadnjaštva in gospodarskega robstva — s pomočjo nepolitičnega strokovnega dela med tem narodnim delavstvom in tudi samo med njim. Ako je narodno delavstvo del shmn-kega naroda, je potemtakem delo NDO delo za del slovenski ga naroda, torej tudi v k nst sploš-nosti slovenske, a zato pa še ni njen de-lokiog podrejen del« krogu političnega društva „Edinost“, temveč pi polnoma samostojen, obe društvi pač ki rakate vsako po svoji poti samostojno do svoji ga cilja. Izključena je torej vsaka kolizija, izključen vsak boj, izključena vsaka kapitulacija. NDO je kot strokovna, strogo nepolitična organiz cija vedno in vselej čuvala to svojo samostojnost, a da ji da tem jasnejši ga izraza, je na svojem izrednem občnem zboru dne 16. julija t. 1. tudi iz-prem' nila svoja glavna pravila v toliko, da je sprejela v najjasnejši obliki določbo: »Narodna delavska organizacija je nepolirično, strogo Strokovno društvo ter ima namen strokovno organizirati narodno delavstvo vseh strok brez razlike". S to določbo jo značaj NDO kot društva tako jasno izražen, da mora biti vsaka dvoumnost izključena že takoj na prvi pogled, namen NDO pa začrtan tako nedvoumno, da bi bilo pač naravnost brezmiselno izgubiti le še besedo o tem. NDO je, kakor smo že večkrat pisali o t°m, vi žila nova pravila v potrditev ministrstvu notranjih zadev, ki ps je za-branilo preobrazbo NDO na podlagi teh novih pravil. Treba je bilo na o malenkostne, le s ilistične izpremembe, in pravila so se sredi prešlega meseca vložila ponovno v potrditev. Med tem se jo vršil občni zb r NDO, po katerem je prevzel vodstvo NDO novi odbor, ki je zaslišavii mneme raznih oseb, bklenil podvreči nova pravila ponovni reviziji. O tej stvari je bilo res različnih mnenj. Bilo je dri.štve-nikov, ki so z vso vnemo zagovarjali v potrditev vložena pravila, drugi so pa zopet želeli izprememb, vsi skupaj pa so priznavali, da so pravila izborna, in tisti, ki so želeli njih ponovne izpremembe, so poudarjali le, da ne bi bilo mogoče izvesti naenkrat vsega organizacijskega Statuta, da bi primanjkovalo sposobnih oseb zato. Vršila so se v tej zadevi razna po svetovi n ja vse do začetka tekočega meseca, a med t-m je — dne 4 novembra — ministrstvo za notranie zadeve potrd i) vložena pravila Seveda je namestništvo obvestilu NDO o tej ministrski naredbi šele z odlokom z dne 15. novembra t. 1„ ki je bil dostavljen NDO dne 17. novembra. Tako ima torej NDO potrjena svoja nova glavna pravila in žnjimi tudi novi organizacijski Statut, kar ji zagotavlja, kakor smo že rekli, popolno samostojnost in neodvisnost, obenem pa tudi najuspešnejši razvoj, saj se po no ih pravilih razteza delokrog NDO po vseh v drž vnem zboru zastopanih jugoslovanskih d želah, novi organizacijski Statut pa veže vse po t h deželah ustanovljene tvorbe NDO v eno skupno celoto, v kateri vladaj en duh, ena m sel — osamosvojitev jugoslovanskega delavstva v stanovskem, gospodarskem, kulturnem oziru. V- rjamemo, da 6-tka z izvedbo novega organizacijskega štatuts NDO vsa sila dela, vemo, dt ho tu trebi uporabiti vse moči treba bo žrtev, gmotnih, telesnih in duševnih, toda ravno tako pa tudi upamo, da bo to novo delo našlo tudi novih, nav-vdušenih sodelavcev, saj so se prav v zadnjem času prav radi odzvali vabilu NDO in p svetili svoje moči delu za naše delavstvo. A ne samo v Trstu, tudi izVen Trsta bo treba zastaviti z delom, saj so že tu in tam tako težko pr čakovali, da dobe z novimi pravili NDO tudi prilike, da morejo i rg nizirati naše delavstvo, da ga morejo rešiti ne samo delavstvu kot takemu, temveč po n em tudi našemu narodu splošno občutno škodujočega tujega vpliva. Ako so bili torej upraviči m pomi leki onih, ki so trdili, da izvedba novega organizacijskega št tuta zahteva več moči, kakor jih pa je na razpolago NDO, ako so v tem pomanjkanju moči vid li morebiten neuspeh sicer vse hvale vrednega Statuta, glejmo torej da pridobimo novih moči. podvojimo, potrojimo svoje de o da si jih vsaj sami vzgojimo, ako jib še n mamo! Zlasti pa prič.klijemo, da bodo o-dali zvesti NDO vsi oni, ki so ji zagota ljali sv jo naklonjenost v lažjih časih; čemu bi je ne izkazali tudi v težjih, ko je treba, da se vsak poprime dela z zavihanimi rokavi, saj vendar smemo upati, da njihova ljubezen in naklonjenost ter njihova dobra vol|a ni bila samo sad trenutnega razpoloženja, temveč resnega razmotrivanja in izpoznanja. K lor resno ž li našemu delavstvu napredka, ne bo izostal, komur pa ni do resnega dela za naše delavstvo, pa itak ne bi storil nič, tudi ako bi se stvar napravila tako ali pa tako. In dela je treba za delavstvo, ne pa sladkih besedi in lepih obljub! O organizacijskem štatutu samem ne bomo pisali obširnejše, saj smo ga pojasnili že v par številk h in zunanjim podružnicam smo ga d iposlali že pred dalj ča som, da so se l.hko poučile o nj m. Izjavile so tudi že vse, da ga sprejmejo ne z-premenjenega. V centrali so izgotovljena tudi že nova, novemu štatutu odgovarjajoča pravila za podruž niče in deželne centrale, tako da se lahko začne s preorga nizacjjo takoj in sicer pred vsem v Trstu, pobm pa drugod. Trstu bo pred vsem sledila Istra s sedežem deželne centrale v Puli, potem pa Gorška s sedežem d-želne oentr.de v Goric. Po drugih deže ah se morajo šele ustanoviti organizac jske tvorbe najnižje vrste — podružnice, katerim sled-) pottm nada^jne. Vse naenkrat se seveda ne bo dalo izvest, temveč lepo postopno Najprej je treba da se utrdi Trst, potem stepimo šele vun iz centrale, a d lo bo gotovo hitro napredovalo, če se bo tudi delavstvo samo živo zanimalo za stvar. In tega zanimanja ne manjka niti v Tr-tu niti zunaj. Zato pa gojimo tudi najboljše upanje, da ne bo dolgo, ko bo stala pred nami trdno zgrajena cela organizacijska stavba NDO. Zato pa le ne od ašati, temveč povsod odločno in samozavestno na delo, ne meneč se za-razne krive preroke, ki iščoč dlako v jajcu, skušajo šaodovati' NDO s svojim obr. kovanjem in zabavljanjem. Najboljše jim bomo zavezali njihove jezike, ko jim dokažemo, da je vse nji hovo govoričenje laž, ko jim dokažemo to, toda ne z besedami, temveč s amotrenim, samozavestnim delom za blagor našega de lavstva. Torej : Kdor je z nami, na delo, kdor pa proti nam, *pa tudi, pa, naj se pokaže, ali bo zmagala pravica ali krivica, ali naša dobra, ali pa njihova zla stvar! •• ZVEZA " JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIČARJEV V znamenju dijet. • Avstrijsko ž lezničarstvo, kakor sploh avstrijsko birokracijo si je težko misliti brez dijet. Vživeli smo se že v te dijete, kakor turški uradniki v bakšiš, brez dijet ni karijere. Vsak uradnik, ki hoče pri železnici napraviti karijero, pred vsem izračuna, v kateri stroki je več dijet, potem gleda še-le na plačo. To pa zato, ker je plača povsod enaka, dijete pa so vendar dar boginje sreče. Kdor ima Boga za botra, mu sv. Peter ne bo pred nosom zaprl vrat — in za to je dandanes gonja »a dijetami tolika, kakor gonja za karijero in povod novoveškega malikovalstva, birokratizma, ki je najrodovitne. še gnojišče onega znanega zla — protekcije Ves birokratizem se kaže v dijetah in v protekciji. To sta dna malika, pred katerima pla i po tleh ne samo železniški sistem, temv. č ravno tako tudi sistem vseh drigih uprav, in tudi priva nih zavodov — „povS' d vlada protekcija" — to je vendar splošno znan izrek. Pomen protekcije v ž lezniškem poklicu pa je gotovo najbolj tuj pripadnikom naš ga naroda. Kuku daleč smo za Nemci, koliko vplivnih mest — koliko dijet — nam je všlo in to celo z izgubo našega vpliva za naše budi. Dosedaj nismo znali izrabiti slabosti našega časa, in zato nas odrivajo, ker se sami odrivamo, če pa kedai pade takole „iz bož e milosti" komu naših pečen golob v usta, smo mi sami prvi, ki kričimo, ne da bi videli, da so vsa vplivna mesta nekako čudežno padla v naročje ljudem čudne kakovo-ti, samo pa da ni^o pripadniki n.šega naroda. Ti pojavi se kažejo že des tletja sem in mi smo se navadili smatrati jih za popolnoma naravae. Zadnji čas je pač, da bi se zan mali za vse to, pa naj bi imele kaj od tega tudi le posamezne osebe. Ali z pet bo nastal krik v i-th krogih, češ, da se ruši disciplina, kajti karakteristični znak okostenelega birokratizma je in je bilo že od nekdaj posebno po movanje besede »disciplina", kakor hitro čuje, da gre zt dijete onemi), ki mu je usoda določila, da mora molčati in vli či, dokler ne omaga. Vzemimo v roke nulo knjižico, ki se imenuje »regulativ dohodkov in na strani 28. najdemo postranske dohodke, imenovane dijete, in primerjajmo jih z urnino sprevodnikov na straoi 56 E.o: »Na službenem potovanju in pri vr-šitvi službe izven službeuega mesta se računajo dijete uradnikom v IV. službenem razredu K 18*—-n V’ a n » 16’~ n » n » 1^” a VII. * VIII. a IV. » „ „ 8-— n N. n „ »G’ za 24 ur nenavzočnosti v svojem lastnem službenem mestu. Za nenavzočnost, ki je kra.ša od 24 ur, se računa, ako spada med 6. urn zvečer in 6. uro zjutraj ravno tako cela diieta, kakor za 24 ur, sicer se pa računa nad 6 ur polovična djjeti". Po tej razpredelbi bi č'ovek mislil, da je tem vtč dela, čim večja je dijeta« K rešitvi te uganke je treba navesti, da se na tako imenovanih koi fer ncah, na katerih se si stajajo visoki in višji dostojanstveniki v najlepših krajih, o katerih nižji uradnik ob dovoljenem dopustu, da se oddahne, niti samati ne sme, dela samo po 1 do 2 ure na dan. Asistent s 6 kronami dijete pa mora opravljati 18 urno prometno službo v kaki a snegom zamerim samoti, kjer mnogokrat za obed ne more dobiti niti koščka sira. Obrnimo torej in primerjajmo stran 56, kjer so urnine za vozno osobje sledeče: sprevodnik kot vlakovodja dobi na uro 30 vinarjev, ako pa ne vozi v službi, 8 vinarjev; sprevodnik kot manipulant dobi za uro 26 vinarjev, ako ni v službi, 8 vinarjev; sprevodnik kot sprevodnik dobi za uro 20 vinarjev (pri tovornih vlakih 18 vinarjev), ako se ne vozi v službi, 6 vin. Ako torej ob najvišji urnini vozi na dau 12 ur, ne glede na noč ali vreme, dob* 3 K 60 vinarjev, ali zato pa sme ponosno nositi velikansko odgovornost za življenje sto in sto ljudi, med njimi tudi mnogo takih v I. razredu, v rezerviranem kupeju, dočim si sladao speč »težavno" zasluži za svoje oddaljenje. od svojega d ima dunajski gospod svojih »ubogih" 10 do 18 kron. (Njemu se seveda ne raču a 8 vinarjev za uro, ako se ne vozi v službi) Nikakor pa morda ne primerjamo teh postranskih prejemkov za oddaljenje od svojega d >ma v službi zato, da bi vzbudili zavist, naj bi se pač meril) tuintam ako že ne popolnoma pošteno, človeško, pa vsaj ne s tako nepoštenim, nečloveškim merilom. Naš centralistično - birokratični sist m je namestil na Dunaju dijetarje in ti dijetarji dobivajo s t mi dijetami več, kakor pa znaša njihova služba; če pa pomislimo, da je mnogo izmed n ib določsnih le v to, da izvršujejo oni že davnaj vkore-ntnjeni korobačni sistem, kater, mu so dali prijazno ime »kontrol a", in vsak, kdor le troh co pozna ž lezniško slnžbo in življenje, mora priznati da denar za djete ni samo nič druzega, kakor metanje državnega kapitala skozi okno, tem-vtč naravnost greh, storjen na ziravena razvoju našega železništva, kajti kontrolna s užba, kakor so se je naučili naši birokrati, v železništvu, ki je humano podjetje, kulturno naj zrelejše, je karikatura, označ na s prav prim ruo frazo : »g o n j a za n u m a r c a m i". Zato so poklicani k taki stroki po-največ lo tisti, katerim gospod Bog sicer ni dal lastne pameti, temveč protektorjev. Malo pa je takih, ki so sicer po srečni usodi, toda po lastni modrosti ali zmožnosti post li dijetarji. Kako se izpoznajo nekateri g ispodje v gonji za dijetami, v tem se lahko prepričamo vsak dan. Tako se prav muogokrat sliši, kako vprašujejo sprevodnike: „Ali se je morda danes raz- * NARODNI DELAVEC" 8 .' V ,.t t trgala rreča samih gospodov z inšpektorata in ravnateljeva ? I Kaj se je vendar zgodilo, da so se v»i spravili skupaj na progi ?‘ — Zgodilo se ni nič, toda spravljajo skupaj .iiumaroe" in — dijete. O, kako težak je ta poklic? Seveda je težak ker je težko umljiv, po birokratizma zaveden na stran-pota. — Ako bi na teh dijetarskih potovanjih odg varjal uspeh višini diiet, seveda uspeh, značeč resnično korist železništva, ne pa število ..numarc" in drugim nakopanih kazni, potem bi se še moglo reči, da že lezniški dijetarji še vis ,ko stoje nad dije-tarji drugih stanov, ker pa uspeh odg i varja navadnemu sistemu nedostojnemu za inteligentnega človeka sploh in za uradnika še posebej — označenemu deloma z besedo .ovaduitvo" —je škoda vsakega vinarja in naši dijetarji ni zd »leč ne vzd že, kar se takta in morale tiče, primere z dijetarji drugih stanov, ki bi smatral za razžaljenje svojega stanu lov na numarce", ovajanje in nakopavanje kazni drugim in to za stvari, k°tere more že vsak sam iz spoštovanja do samega sebe ured.ti s po-učenjem ali opominom na licu mesta. Seveda, saj naši kontrol rji tudi včasih opominjajo in pouču.ejo — toda boljše e, da molč mo o tem. Res, drag je ta naš birokratski aparat, a pri tem pa ob vsej svoji dragoti še dela škodo s svojim delovanjem. Ljudem, od katerih se zahteva poleg inteligence tudi še telesno delo, se nakazujejo vinarji za ure ali kilometre in ti zneski se dajejo še kot nekak izliv prav posebne dobrohotnosti. Zakaj niso določene dijete ali pa pavšal za vse železniške uslužbence, ki so prisiljeni oddaljiti se iz svojega službenega bi ališča, zakaj se meri tistim, ki žrtvujejo svoje zdravje, po vinarjih ? Ser naš birokratizem nikakor ne more pripustiti, da bi se uredilo računov od »tvo priprostejše in ker si morda marsikater gospodov na Dunaju ne more predstavljati »prevodnika brez knjižice, v katero vpisuje ■in zaračunava vlakovodja, da tako skrbi vsako minuto za varnost vlakov, ure in minute poleg vsega druzega svoj* ga sluz benega pismenega dela. Noši potomci, ako dobe kedaj v roke tak zapisnik urnega dela, si bodo res morali misliti, kakšni barbari, ali pa kaki umetniki smo bili, da smo znali s tako res posebno rafi dranostjo napraviti iz naj pripre stejših stvari težko zam tane in komplicirane. Z uredbo pavšala ali pa dijet (seveda bi morale biti enako vi»oke, kakor sedanja takozvana urnina) za službo voznega 09obja bi se uredilo marsikaj enostavnejše in zvišala bi se varnost prometa, ki je z raznim pismenim delom itak ogrožena že do skrajnosti. Ali pa morda dočakamo, da se odpravijo dijete in da bodo gospodje, ki sede sicer pri zeleni mizi, nosili seboj tudi knjižice in si dali zapisavati ure iu minute — si dajali te potem potrditi in si izračunati v v inarjih ? To bo pač težko! To pa že zato, ker bi mogla marsikatera „numarca", ki je vendar za varnost prometa tako silno važna, kakor morda počečkanje vuza z ostrim svinčnikom, uiti bistremu očesu kontrolnega organa in to prav zato, ker bi bit zaposlen z računanjem svojih lastnih minut. zjž. — Nekateri gospodje pri tržaškem ravnateljstvu drž. železnic, namreč taki gjseodje, o katerih se z »so upravičenostjo da dvomit*, ali so sploh ..gospodje" ali ne, imajo lepo navado, da kolikor mogoče surovo ravnajo s s ugami in drugim takim železniškim osobjem, a pri tem ne pomislijo, da sami niso bogve kaki visoki bogovi ia da jim prav lahko odleti ona namišljena glorija, s katero se znajo obdati, kadar „službeno" občujejo s kakim slugo. Eden takih „gospodov'1 je neki diurmst Becker, ki pač nima p av nikake pravice stresati svojih sitnosti nad slugami, kaj še-le, da bi jih obkladal s tak mi priimki, kakor se je to zgodilo pred kratkim. Na neki popolnoma upravičen ugovor neki ga sluge na njegov visoki *bel hi" je namreč ta visoka glava odvrnil dotičniku: „Etu schiavo krepiert nicht so bald !“ („Ščavo ne crkne tako kmdu !“) Naj 'e nikar ne misli ta nemškonacijonslni nadutež, da sme zato, ker je pnvandral z lačnim trebuhom za kruhom med nas, brez kazni obkladati s psovkam naše l|iuli! Smo že marsikateremu takemu petelinu podrezali greben, pa ga bomo tudi njemu. Povemo mu toliko, da je bil ta slučaj zadnji, da je otresal svoj neinškonacijonalni šovenizem uad slovenskim železn.čariem. Zadnjikrat in nikdar več I z ž. — čuvajem državnih železnic pri sv. Andreju! Podpisani predsednik zaupniškega odbora sklicujmo za dan 2. decembra vse čuvaje državne železnice pri sv. Andreju na zaupni sestanek, ki se vrši ob 9. uri dopoludne v gostilni g. Bob.ča ulica Istria pri sv. Jakobu št. 658. Pirc. zjž — Z državnega kolodvora pri sv. Andreju nam p š jo: Pri nas imamo nekega „intel gentnega" m< žakarja, po im nu Franc Stare, iz katerega u»t pač ni sliSati lepe besede, tem eč edino le kričaiye, in to tako, da se zgl dujejo ljudje, ki hodijo po cesti mimo. Nič druzega, kakor vedno zmerjanje ! Premikači i i čuvaji ne slišijo druge besede iz njegovih ust, kakor „hnlt die gošen* a i pa „holt die papen". Povemo temu kričaču, da si prepovemo enkrat za vselej tako post-panje z nami. Na nas ni treba kričati, saj znamo vsak svoje delo, ki s-* lahko opravlja brez krika in zmerjanja, Naj bi pač ona višja gospoda, ki ima sicer povsod svoj nos, kj r bi ne bilo treba, malo poučila tega možakarja, da bo imel malo več pam ti, da nas ne bodo ljudje, ki sicer nimajo nič opraviti z železnico, i praševali, kaj je vendar, da jo tak krik in vik po posta j. To naj bi zadostovalo za enkrat; če se pa stv»r ne obrne na boljše, pa izpre- govorim še jasnejše. Več prizadetih. zjž— Zahvala. Podpisana se zahvaljujeta Zvezi jugoslovanskih železničarjev" za izr. dno podporo, ki sva jo dobila vsak v znesku 5 K. F. Vouk, A. Pišot, člana Z. J. Ž. v Ajdovščini. zjž— Zahvala. Podpisani izrekamo najprisrčnejšo zahvalo za podporo, ki smo jo prejeli od Z. J. Ž. v naši bolezni ift si cer jaz Anton Goljevšek v Plavah v znesku K 18'60, Andrej Vaentinčič v Plavah K 4—, Tomaž Kral v Plavah K 4’— in Ivan Petrič v A čah K 4' —. Obenem pa tudi vsem slovenskim železničarjem k.r najtoplejše priporočamo Z J. Ž kot edino železu čarsko organizacijo, ki ima res pred očmi kor sti slovenskega železničarja in mu to tudi dejansko pokaže v vsakem slučaju. Slovenski železničarji, v *Zvezo jugoslovanskih železničarjev" ! zjž— Nemškonacionalni kurz pri tržaškem ravnate jstvu c. kr. drž. železnic Bilo je menda meseca junija ali julija, ko je bila pri tiž.škem ravnateljstvu c. kr. drž. železnic odpuščenih cela »r ta pomožnih moči, zlasti v tehničnem oddelku. Bili so to sami Slovani, večinoma Cehi. Odpuščeni so bili, dasiravno jih je ravnat ljstro uporablialo nepretrgoma že po dve leti, da, tudi tri leta, češ da m denarja, da je zinsnjkalo kredita za pomožne moči. Ali glejte si veliko čudo ! Mnogo pozneje, kot pa oni tedaj odpuščeni Slovani, sta stopila v enaki lastnosti pomožnih moči v službo ravnateljstva dva trda Nemca, ki pa nista bila odpuščena, ko so bili odpuščeni oni drugi, dasiravno so bili oni uvedeni že v vsa dela, dasiravno so bili zato uporabni za vsako delo, Nemca novinca pa sta bila v resnici še popolna novinca. Za ta dva je bilo kredita, za ta dva ni manjkalo denarja, kajti za Nemca ima ravnateljstvo c. kr. državnih železnic denarja vedno dovolj, seveda zato, k r je Nemec, za Slovana pa ne, ker je Slova i. In ta dva Nemca sta danes oba stalno namaščena kot asistenta. To je zgled, kaka ravnopravnost vlada pri našem ravnateljstvu c. kr. drža ml) železnic, kako tu odločuje le dejstvo, da je kdo Nemec ali Ne-nemec, da mu cvete pšenica ali pa le osat. Res skrajni čas je, da bi se za te kričeče razmere nekoliko pobrigali tisti, kat rim je ljudska volja naložila skrb za blagor našega ljudstva, med tem pa tudi za ravnopravnost pripadnikov našega naroda v blužbi c. kr. državnih železnic ! zjž — Podružnica Z J. Ž. „Gorica“. Vse člane podružnice Z. J. Ž. „ Gorica" poživljamo, da do 27. t. m. oddajo svoje članske k jižnice podružničnemu predsedniku tov. L a n g o f u, pa naj so redao plačili udnino, ali pa zao.tali. Potrebno je to v svrho izvedbe natančne kontrole. Po zivl amo torej člane, da store to prav gotovo do omenjenega dne, da se etvar uredi v čim najkrajš m času. zjž. — Zt hvala. Podpisani se naj-prisrčnejše zah aliujem centrali „Z. J. Ž“. za podporo, ki mi jo je izdačala v slučaju t moje bolezni v znesku K 16'80 in v znak hvaležnosti darujem podpornemu zakladu Z. J. Ž. 1 krono. Trat, dne 23. novembra 1910. Ivan Ostrouška, delavec južne železnice. z’ž. — Zahvala. Podpisani se zahvaljujem »Zvezi Jugoslovanskih Železničarjev za podporo, ki mi jo je izplačala v moji bolezni v znesku K 18 40. Alo zij Valentinčič, pisar državne želez .ice, Vrdela. Zopet novi davki! Ministri tam gori na Dunaiu že več ne vedo, kako bi zopet napolnili blagaine, izprazniene vsled famozne aneksije in drugih tak h zmot, katere so mogoče samo v naši »kulturni" državi; rešiti hočejo na vsak način potapljajočo se barko, a to na stroške proletarcev, kakor je že p»č stara navada. Mod e glavico ved >0 kaj novega iztuhtajo, kar naj bi jim prineslo novih dohodkov, danes monopol žigic, jutri m< nopol petrol ja i. t. d., a v zadnjem času so vzeli za c lj kar direktno žepe delavcev! Zidnjednijenamr*č tukajšnja finančna oblast razposlala raznim delavcem neke listine, katere se imajo za izpolniti in iz katerih ista oblast potem dožene, koliko dohodkov ima dotična oseba, da se ji na- I loži osebni davek. Imenovane listo so se poslale celo tak m siromašnim delavcem, kateri zaslužijo komaj 2<> kron tedensko. Namen jo torei jasen ; gledaio na to, da ' bi kolikor je več mog če izžemali ljudstvo, ti-to l,uditvo, katero s prav ovčjo ponižnostjo gleda in trpi take krivico ! Da more finančna oblast tirjati osebni davek < d osebe, treba da ima doiičuik letno 1200 kron dohodkov ; je sicer res, dn je takih delavcev, kateri toliko zaslužijo, ampak kaj je ta svota napram v> lik m stroškom, katere danes zah eva življenje ? Tukaj ta brezobzirna gospoda nič ne pomisli ! Ali naj morda delav* c živi od zraka?! In ako si kak delavec kaj prihrani od svojih zaslužkov, je to naravno, kajti ko je postal star in za delo nesposoben, ga kapitalist vrže na ulico, in država mu got< vo ne pomaga. Ni zadosti, da je delavec izsesan od krutegt kapitalizma, ni zadosti, da mu državna carinska politika ne dovoli dovolj tečne hrane, ni dovolj, da mora plačevati naravnost oderuške stanarine, plačevati indirektne davke sploh ; pridejo na zadnje še ti »ti zlatoovratneži, kateri še ni »o nikdar poskusili, kaj je trdo delavčevo življenje, ki živijo v udobnosti in razkošju, in mu hočejo iztrgati izpred ust še tisto mrvico kruha, prisluženo z velikim trudom in znojem. Namesto, da bi se za bedno delavstvo naredile razne naprave, delavska stanovanja i. t. d. in mu se s tem olajšalo njegovo trdo življenje, se mu hočejo naložiti — direktni davki; to pa preš- ga že vse meje! Državni d>nar se lahkomiselno raz-8i'pl e za oboroževanja, za nove topove, utrdbp, za nove vojne ladje, katere se v slučaju vojne v vsakem trenutku lahko potopijo v par minutah, in milj oni, prislu-ženi od tisočev in tisočev bednih delavcev, gredo na morsko duo. Denar se trosi za velikanske plače in penzije ministrov, generalov in raznih ttakih nebod jihrreba, za ljudi, kateri še nikoli k"ristnega dela niso nap avili, ampak samo zlo, a potemtakem gotovo, da morajo biti blagajno prazne, 11 vse to naj pot* m poravna ubogi delavec, in to celč z direktnimi davki ? ! Namesto, da bi se delavec malo bolje branil in oblačil, zahteva ta gos oda od njega, da svoj tižko pr s užeoi denar po loži na oltar mololjt militarizma tistega militarizma, kateii je prava r na člov. štva, in kateri dela vse prej, nego čast kulturi dvajsetega stoletja ! A do kedaj se bo tako zatiralo ubogo dela»stvo ? Odgovor na to je prav kratek : Dokler bo ljudstvo mo čalo in se pustilo izžemati.. — Dolžnost vseh zavednih d lav-cev je, da se zdramjo iz spanja in da s prav krepkim glasom zakričijo tistim birokratom na ušesa: „Proč z zatiraujem l udstva! K stvari sami naj pa pripomnimo še to le: finančna oMast mo da računa tu naravnost na delavsko brezbr žnost za njene odloke in n loge. Delavec namreč dobi odlok, s katerim se mu pr. dpisuje toliko in t'*liko osebne dohodarine. DjlaveC P ve, da ne more nihče tirjati od ni®8* *T davka, dokler nima 1200 kron letn b bodkov, zato se tudi ne briga za o t PJJP,' ki mu ga dostavi finančna oblast. 1° posledice ! K*r ne plača, mu pošljejo oponnn> ker š-* ni plačal, ga zarubijo, ii kon&n 1- plača, al pa mu proda o zarubi®” pohištvo. Potem seveda začne premišlj®'fltl’ kak • bi dobil nazaj svoj denar, toda «a' vadno je pot tako doiga, da se mu n® zdi vredno izgubljati časa, potov in atruš* kov, in tako plaču e in plača e. ne d*, imela finančna oblast tudi pičico pr* ,ce terjati kaj od njega. Zato pa poživljamo delavstvo, ki dobiva od davčne adrnim»traci e pole, v »*' terih je treba označiti davku p >dv žen® dohodku, da teh pol ne vrže proč. tem''® jih izpolni po oredpisu. Ako dotič 'ik s8® ne zna i/po^iti pole, naj se * brne na N. D. O., ki mu bo rada na razpolago. Vsekako pa svetujemo delavstvu, naj ®e prezira o takih „ apirjev , bko nočejo imeti škode ! 0 Lev Nikolajevič Tolstoj Umrl je in že spi pod h’adno gr«d°. največji mislec današndh ča*ov največ)1 priatelj in 1 ubiteli člov* štva, zlasti P1 na tlačene š b nieg >vih slojev, na veke J® zatisnil oči veliki rmki pnatelj gr o LevNikolajevič Tolstoj. V obširnih člankih in razpravah j® pisalo o tem dogodku dnev o č sojiisj®' zato mislimo, da nam ni treba obširneje pisati o tem duševnem velikanu o nje® in njegovem de ovanju temveč le zakličemo za njim, ki je iz dna svoje v like duš® tako z lo ljubil prav ubogi delavski sta® naš h v ležoi: večni mu spomin! NDO namerava v najkraišem času \ zvezi z drugimi narodnimi društvi prirediti veiko spominsko slavlje za umrl m a vendar neumrlim pesnikom in fi ozuf »m i® tako proslaviti med našim občiust >ra, zlft' sti pa delavstvom nj. gov spomin. Natančnejše o tem v dnevnem časopisju, a • »š® d lavstvo vabimo že danes, da se udelež' proslave v cim naivečjem številu ! Domače vesti. d— Iz seje centralnega odbor* NDO V zadn,i svoji redni seji v sredo, due 23. t. m., je central ii odbor Nt)0. vzel soglasno naznanje odlok ministrstva, s kater m se potrju ejo nova glavna >>ra' vila NDO in org .nizac jski št .tut Z ozi- j rom nato se je tudi sklenilo, da se skliče j meseca decembra izredni obč»i zbor n» katerem se izvoli n v društveni odbor p° novih p avilih Dan in kraj občnega zbora so d. loči v prih .doji seji. Odbor je nadalje razpravljal <> večili nutranjeorganiza* ciiskib zadevah manjšega p*.m na ter do" loril, da se vrši me seča decembra velik javni shod. Odbor je izrekel svo,e soždl® društvenem i I. podpreds dmku Jedlovr sk mu in članu odbora tov, G doiku n» smrti gospe Jedlovrske. Izraz sožalja se zab 1< ži v sejnem zap sniku. d - Za štursko in ajdovsko narodno delavstvo je bil prošli petek da« posebn ga veselja. Ta dan se je namreč vršila p i c. kr. okrajnem sodišču v Vipavi obravnava, kat ro je »»led * vadbe župnika Kromarja v Štorijah vložilo c. kr. državno pravdništvo v Ljubljani proti tovarišem dr Mandiču in strokovnemu tajriku tkarju iz Trsta ter An-t« nu Bratini, A tonu Nemcu in Antonu Vadnalu v U tju oziroma Aidovšči i, češ da so motili in onem. gočili dne 8. sep tembra t. 1. po kmečki zvezi za vipa»ski okraj sklicani sb d v Šturjah, Stvar je sicer znana, a vendar nai v kratkem povemo, kako se je izvršila. Župnik Kromar v Šturjah je zagrizen nasprotnik NDO. v Ajdovščini Šturjah, zlasti pa oudotne kon umne zadruge članov NDO., ki od dne do dne k že vedno lepše uspehe Kaj je povod temu sovraštvu, je teško umeti, ko jo vendar NDO vedno in vselej p »v-d»rjala, da se nikakor noče vtikati v kako str«nkar»ko politiko, da je vsa njena po-lrika le skrb za to, da bo imel sloven-ki dt-lavec na svojih domačih tleh pošten kos kruha, kakor mu gre. Umljivo je to na* SLOVENSKE ŽENE! Zahtevajte v IIAI INflf A IA prodaja se v korist «ar. društvom vseh trgovinah samo pristno - - - IlULIlliilVU vllVUiUjU iz ED NE slov. tovarne v Ljubljana .narodni Dela vBc« sprotstvo le tadai, ako Človek ve, da je župnik Kromar • d**n onih liudi, ki hočejo biti edi i in tud popolnoma edini gospodarji tako d-deč naokrog, kakor daleč p*6 sega njihov resnični Di pa tudi samo dozdevni vpliv. Župnik Kromar hoče g -spo-'do* ati kot edini gospod v Šturj-ib in okolici, njemu naj hi «e moralo pokoriti vse, in seveda tudi NDO., ki pa je b la toliko predrzna, da se je ustanovila brez njego vega dovoljenja in proti megovi volti napreduje od dneva do dneva tem lepše. De ljivo j* po vsem t*m, da skuša župnik Kromar ob vsaki priliki pokazati svojo „lubezen“ nspram NDO. Tako se je raznesel g’as vmed narodnim delavstvom v Ajdovščini in Sturjah, da hoče župnik Kro-ni*r na shodu dne 8 septembra, ki je bil sklican, da poročita na njem poslanca dr. Z'tnik in Perhavec, obenem pa me di tudi poslanec Gostirčar, napasti NDO kolikor bi se pač d-lo. S-veda je ta vest precej razburili delavstvo, ki ljubi svojo organizac’10, in delsvci so napr isili tova riša dr. Mandič* in Ekarja, da pr deta 'a shod, da odgovarjata na morebitne napade "Shod seje vršil v Šturjah dne 8. septembra pop. ludne Navzočih je bilo gotovo do 600 ljudi, med temi pa, ne vemo, ali je bi o 100 župnik vib pristašev z ženskami in otroci vr< d, (Shoda po § 2 v njihovih društven h prostorih se ie udeležilo po javnem shodu naštetih 47 oseb!) Sh d je otvoril župnik Kromar v imenu kmečke .zveze ter le tud' h t»l >ad>lje vod ti predsedstvo. Tu ga vljudno vpraša tov, Bra tina, kdo pravzaprav pred-eduje, na kar ga pa župnik, dasiravno ga dobro pozna, ■osorno vpraša po njego em 'menu, ki mu ga Bratina tudi pove. En ko je po-t pal -župnik tudi z vsakim, ki je zahteval, da naj se voli pred ed tvo. Le tov. Vadnjala je enako vprašal, ne da bi bil ta kaj govoril. Ljudstvo je vedno burnejše zahtevalo volitev predsedstva, č š da je shod javen in se na javnih shodih vo i pr. d-sedstvo po nav/.očih. Žu|>nik se ni hotel udati. V tem zai ri st teri klic, da naj predseduje tov. Ekar, ki res zavzame predsedniško me torica po domenku motila in one uogočila sh d, bi je bil društveni shod Kmečke Z eze. Obravnava se je vršila torej v petek pri okrajnem sodišču v Vipavi. Obtoženci s i izpovedali o dogodku, kakor smo pisali zgoraj, a zagovarjali so se pred vsem s trditvijo, da je b 1 shod sklican kot javen, splošno dostopen shod, ne pa kot društveni samo na društvene člane in povabljene goste omejeni shod, • Kot dokaz so navedli deistvo, da je župnik Kromar ok ical -hod kot javen sh<.d v nedeljo, dne 4. septembra, v o e r k v i s p r i ž n i c e, da ob tej p i-liki ni niti omenil kmečke zveze, niti da je shod društven. Kot nad Ijni dokaz je bilo priloženo pisano vabilo na ta shod, ki da g sklicu i e kmečka zveza kot javen s,h o d. Isto dokazu e tudi poročilo o shodu v „Slovencu', kjer stoji pisano — nedvomno po župniku Kromarju samem — da je K. Z. sklicala javen shod Ž ip-nik Kromar se je skliceval v svoji famozni ovadbi na zakon v varstvo zborovalec svobode iz leta 1907. a prav § 15 tega zakona izr- eno pravi, da na zborovanjih, ki se ne vrše v smislu društ enega zakona, vodi zborovanje sklica- telj le toliko časa, dbkler zborovalci sami ne izvoljo vodstva zborovanju. Ker j i pa bil torej sklican ta shod kot javen, ne pa društveni shod, so im>li tudi na tem shodu zborovalci pravico voliti predsedstvo. Kot prva (bremenjevalna priča je bil zaslišan m ki Likar iz Ajdovščine, ali glej nesreč* : mož je potrdil vse, kar so nav. d!i obtoženci v svojo obrambo, da sam m bil osebno vablien, a je le šel na shod, dasiravno ni član kmečke zveze, da je župnik res v cerkvi oz an 1 shod kot javen itd., a o p sameznih obtožencih ni mogel po-rditi, da bi bdi na kak n čin m tili shod. Glavna priča župnik Kromar je nastopil jako samozavestno. Pomel si je rok , češ, sedaj pa le, in govo il je potem da bi človek mi41. mož e bil najmanj 20 seme.trov jurist na Dunaju, seveda — brez izpitov kajti z*k ni mu niso nič kaj „šli\ In kaka razlika med njegovo ovadbo in izpovedbo. Dr Mandič kar n»enkrat ni bil nič kriv, k jti župnik je izjavil, da je dr Mandič nastopil šel*, ko je že on (žu mil.) zaključ i zborovanje. Župnik kar nič ni mog- 1 p tem odgovorit' kako to, da je vzlic temu ovadi dr. Mandiča, da je motil zborovanje, ko je bilo vendar zb rova je že zakbučeno, in mu napravil toliko sitnosti in stroškov. Priznal je na-dal(e, da je res oznanil shod kot javen "hod s prižnice, da je res razposlal zgoraj omenjena vabila na javni shod, in celo, da je na shodu izjavil, da dobi vsak tudi nečlan K. Z. besedo, ako se priglasi. Vzl c temu pa je poudar al, da je bil shod društven, sklican v smislu § 14 dmštvenega zakona. Ko mu jo dr. Mandič očital nepoznsnje zakonov, dasiravno se tako sklicu e nan e, je mož m lčal. Priznal je nad lje, ds g* je tov. Bratina vljudno vprašal, kdo predseduje, da je sam poklical tov. Nemci predse in ga vprašal, za-kai naj se voli predsednik. Le pri tov. Vadnjalu je trdovratno trd.l, da je tudi Vadnjal klical, naj se voli pr dspdoik, dasiravno ima ta c»lo vrsto prič, d i tega ni storil. Tov. Vadnjal mu je zato trdi očitno povedal p rkrat, da 1 že, ako t. tudi, in da ni lepo za ka olišk ga duhovnika, da pred sodiščem laže. Župnik ni h tel nič odgovoriti, kako to, da politične shode oznanja s prižnice, in zelo čudno je, da se nikakor ni mogel spominjati stvari, ki so jih videli vsi zborovalci in ki bi bile v prilog obtožencev, kakor n. pr. da je tov. Ekar o’>raml župnika, da ga razburjeni zborovalci niso d -jamko napadli. Š > bolj čuien pa je bil nj gnv odgovor, ko je tov. Ekar dokazo al iz poročila v „Slovencu , da je bd shod javen in pripom il, da bo to gotovo tudi p trdil župnik, ko je vendar popolnoma gotovo on pisal poročilo v „Slove ca“. Žnpn k je odločno protestiral proti temu, da bi se njemu kot katoliškemu župniku očitalo, da dopi-uje v „Slovenca“. Stvar se je sploh n kako čudno zasuk da, namreč da obtoženi niso bili prav za-prav obtož nci. 1 mveč obtožitelji, župnik pa ne priča, temveč obtoženec. Om.il je t id to in skušal kolikor h tro oditi. Ko ste b li zaslišani še dve razbremenjeval™ priči, ki ste potrdili zagovor obtožencev, je tudi odšel župnik s svojo pričo in ni bil navzoč pri proglas tri razmdbe. Tov. dr. M ndič je v svojem razgovoru, v katerem je branil vse obt' žence, jasno dokazal, da je bil shod sklican kot javen ne pa kot društveni shod, da je imel torej vsak pravico ud b žiti se sh'di in prav po § 15 postave iz leta 1907 zahtevati vo itev predsed tva. Spl 'h pa so se vsi obtoženci obnašali dostojno in nikakor niso motili ali hotel motiti shoda. Sodnik je končno proglasil razsodbo, da so vsi o bto-ž ■ n c i oproščeni. — M d delavstvom v Sturjah in Ajdovščini je ta razsodba povzročila veliko r«d st in zadoščenje, ker je župniku Kromarju tako lepo izpodletelo, da bi oškodoval s svojo ovadbo ne samo oproščence, temveč po njih tudi NDO. Zt župnika Kromarja je bila to dobra šola in z»to upam*, da bo odslej pustil NDO in njene člane v miru. Ako pa ima kaj proti NDO, nai se pa oglasi na qjenih shodih, dobil bo vselej besedo, pa tudi pošten, toda dostojen odgovor! d— Stavkuj >či livarji v stiski In bed'. Socialni demokrati so s stavko livarjev zopet poka-ali nepremišlj°n korak in se presneto blamirali. Mislili so si, da bnd > dočno ob 7. uri zvečer v prostorih NDO. pri Sv. Jakobu. Dominik Kapelj, t. č. pnds. O— Tovariše odbornike podntž-nfc NDO Iz Doline B irŠta Irt Ricmanj ul ud m vab'm na sestan k, ki se bode vršil prihodnjo nedel|o, dne 27. t. m. v B (juncu ob 4 uri popolud ie v prostorih „Kons. društva”. Tovariši, to kar bi morali napraviti pri u-tanovitvi teh podružnic. to moramo storiti d m s! V Bregu bodi za vse vasi ena podružnici NDO, in ako ne pride do tegi sktapa, treba reči, da je delavstvo proti sebi da n >č * čuvati svojih koristi i J Podružnice v posameznih, vaseh je od-čno n*m ig »če, di bi mpe-vale ! Pričakujem, da se tovariši odi irniki g toV«» udeleže tega se-tinka, pri kite-em se bode razpravljalo ed no o vprašanju: „Združ tev podruž ic NDO iz Ricmani, Boršta in Doline v eno pidružnico' — Ker so pa nekateri tovariši odborniki iz Boršta in R omanj od>otni, tadaj orosim, da se mesto t h udelež i njih namestniki ali nadzorniki! Fr. Venturini tč. pr dsednik dolinske podružnice NDO o. — Sestanek krajevne skupine — „Rojan“ se vrši v nedeljo, 27. t. m. ob 9. uri in pol dopoludue v prostorih .Konsumnega društva' v R janu. P ziv-Ijumo tovariše člane, da se se-tanka udeleže točno in v polnem številu. Iz Pule. p— Nesnosno stanje radirka zaposlenih kod leugsdepota. Kod Zeugi- depnta ovdješnjeg topništva zaposleno je 25 radmka koii imaju r -diti sa municiiom i pr»hom. Potažij tih radmka u pogledu njiho»ih plač* je mizeran. I»ti su više puta pitali uredienje plača, nu nijesu mkada dobili u ruke odgovora. Sto se tiče osigu-ranja za starost, isti su os gurani k id „ VeriorgurjgiarHtaUa” bečkog arsenala, mu propis i t iga su ist .tako mizerui. Prekosatni rid im plačiju sa 49 h na sat, bez obz ra, da li radi po danu iii po ■ £2 CENE ZMER..S. TELEFON 16-83 ti bl m i Kf S? \a obroke 3! c CD mmmm Oj " to E o O CL Ueiika zaloga izdelanih oblek s sr CD co ... «“ s- E « a> ~ '« o Vpl'ka Izbira Timskih oblek za gospode In dečke, sukeol, površnikov kratkih ter dolgih kožuhov va=h kakovosti. - Specljaliteta v vožnji. s: 3 PJ A> co fij cL *“ GO II Adolf Kostorls, m. S. Glovannl IS, L n. zrn en „BUF ET AUTOMA T"ICO“ < O T" Il S3« POtaRI aaladišce ni v prilil- H požjRI Skiaulšču ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju. čju, ampak v prvem nadvtropju BI D4 Zagrebška tovarna tvrdke Henrik francka sinovi, v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših siPOVin. V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, to iz zagrebške tovarne. ž »1 aaiva V. Y1102,12:911. V. Prodajalne: ulica Bosco 17. ||. „|. Miramare ’■ Telefon: štev. 23-21. :: y skednju. Čisti dobiček tega Vašega prvega spodarskega podletja le na*nen|en Vam In Vaši s-etl stvari I .VAROD^I* DELAVFC noči. T»ko su prije nekoliko dnna rabili do 1 nat p<» pol mči, a da im za n« dni rad njtBU dali nikukve po-ebne naplate. Dok za topove troši državi mljune, ista fžr. bliU.je svoje radnike do skrajnosti i no da im uiti pristojne opiate za njihov ml. pl— Zabava u korist „Pufke kojiž-nice“ odgodjena ra 3. decembra. Radi nepredvdive zapreke obdržavat če se sabora u kori t „Pučke kn ižnice" mjesto ove buduce subote dne 3. dtcembra u 8 sati večer. p— Mjesečni sastancl strukovne skupine drvodjelaca. Odbor str. sk. drvo-d elaca u sporazumu sa pouzdsnic nia za-kliučio je, da obdržava miesečn su »tanke. Prvi lakav sastanak biti de u subotu dne 10. dfcembra. Upozoruju se drv-djelci, da na ist) brojno pristupe i da agitiraju mtc(ju drugovima. p— Sastanak u Vinkuranu. U Vinkuranu biti de u mdjtlju 27. ov mj. sastanak tamošniih radnika u s>rhu osnovanja prtdiielne skupine. p— Skupština str. sk. zldara. Dne 10. ov. mj. obdržavala je str. skupina zi-dara izvanrednu glavnu »kupšti u, koja je bila veoma dobro popečena. B la su pri-sutna 82 zidara. Glavna točka dnevnog reda bilo je izbor odbora, te je jodno-• glasno izabran odbor, koji se je ovako koost tuirao : Pred-jednik ŠojatJ., — pod-predsjednik Klai far. tajnik Matušid L., blagajnik Br» čevid Š., odbornik Bogdanid I. Zamjenici: Iveša A i Grubišič. p— Izbori uprave bol. blag jne radnika zaposlenih kod mornar-ce i *Lavatore“. „Lavi ratore** u zadnjem broju tuži se, da je prvi izbor oprave bol. blagajne radnika zaposlenih kod mornarice bio ukinut i to na način, da bi izglodalo, kao da je tim poglavarstvo i namjedničtvo učinilo jednu nepraulu u soc. demokratima. Mi smo u svoje doba p« tanko prikazali nezakonitost izbora počihjenu od soc.-demokrata. Nu rek bi da soc. demokrate pripravljaju i za nedielnu skupštinu štogod sličnoga, jer govore o eventualnoj pobjedi soc.-demokratH. Upozorujem > sve naša debgate, da budno paze na njihov postu pak i da se sri nadju na svom mjestu. za štur ajd Odgovorni urednik : STEFAN KOS. Lattnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu Tinka: TI8KAKNA „EDIN08T“ v Trstu g UGL DN*» FRiLlKA S (f V veliki fini botiljeiiji i slaščičarni % | vogal ul. Ghega | gP in trgavojaSnice (bi zu Nar. Doma in Fabrisa) ^ % Bogat izbor najboljili vin in liker ev jp tP prvih tovaren naše države. — Izvrstne % % slaščice. Cene zm me. £> g Asti Spumanti, Refušk, zagrebški Pe S {f linkovac in Soki I. Pose ne vrste fj 4 Rus« po naizmarnejsih cenah. i1 g FAVE po 2 K kg. - J dPllCilKPlltPllCfftltffcltPftcPfttPlHPftlPll Anton Zavadlal TRST, ul. Istria 12. ipri sv. Jakobu.) Priporoča svoio PEKARNO in SLAŠC ČARttO Večkrat na dan svež kruh in slaščice. Za' loga moke vsake vrste iz prvih mlinov. Likerji in vino v steklenic h. Postrežba na dpm. — Priporoča tudi svojo staro in dobroznano pekarno v ulici Mirco Poiio št. 6 (vogal Concordia). CIRIL ŠUC TRST — ulica to cordia št. 4. — TRST. Priporoča slavnemu občinstvu sv- jo trgovino jei-tvin kolonijalnega blaga. Testenine „Pekatet“, d< mače in napolitanske, trevizanske (Tre iso) ter iz tovarne bratov Zatka. — Vino v steklenicah. Pošilja se tudi na dom ter po roštl. Paketi od 5 kilogramov naprej ! Cene brez konkurence! F 'V J t» s ff X A fe* Česky hostinec v Terstu /lila Meidurcale Čampo B?! /vdere Češka gostilna v Trstu V v a r k • ■ • ■ žganjarno ulica Petronto Številka 1. A. B. Popisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel pekarno in sladščičarno u . Mohn Grande štv 9. kjer ima na razpolago tr.krat i. a dan svež kruh in razne sladščice, potice itd. Udani Josip Taučar. Filip Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vina : la oni pridelek v Jesenicah or) Oraišu v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1406) v kateri prodaja na malo in veliko — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gost e „All’Adrla“ ol. Nuova štv. II in „AI fratelll dalmati“ ulici Zndec he štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst. Podpisani priporoča sl. < bčinstvo svojo Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkat Jakob Perhavc TRST — Via delle Acque - TRST Veliki izbor vsakovrstnih najlliejšlh in stari 1 vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec m tamarindo. Članom N. D. O. pozor Po služite se vsi -ur in zlatanine ulica del Rivo 26 Alojz Povh Velika zaloga žepnih in stenskih ur ter vsakovrstne zlatanine. izvršuje vsako popravo, ter jamči za 2 leti. Članom N D 0, so zn Žane cene. Slovensko podietje! Slovenska trgovina! ,,Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici1* vpisana zadruga z omenjeno zadrugo je odprla svojo prodajalno v Trstu, ul. Bariera vechia —7-= Št. 38. == dobijo se vsakovstne obuvala od najpriprost* ga pa do najiinejšega ter sprejema tudi poprave. Naročila se izvršujejo točno. ! Slovenke! KUPUJTE VSE Kolinsko kavino primes! Slavnemu otč nstvu v Trstu in okolici! Usojam si vam priporočati mojo trgovino K. CVENKEL T RS r - Corso št. 32. - TRS T z veliko zalogo k obukov, dežnikov, nogavi t, ovratnik jv, sra,c rokavice itd. itd. Vse blago naročujem iz prvih tovaren in zagotavljam za solidno in točno postrežbo. K. Cvenkel. Književne novosti: GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. . . . K 3-2« vezano „ 2'2® GOVEKAR: -D brt goirodl-J«-, gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano..........* -»jj" Šttr ra.Uo »11*0“ povesti . . . . „ RENEŠ: Biodikovtkl odvetnik" . , K p Gregorčiča..............- 4' Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah. NOVOST! NOVOST! tioKltl zn d orane In vrsto pri — zabavah — v helo-ino Irn-rud 61« barvah, komad po * metre dolg stanc po 40, 50, 60 in 80 vinarjev. Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v Josip Gorenjec Trst, Via della Case^ma T6. as Usi Slovenci v slovensko trgovino! V. DOBAUSCHEK TKST - ulica Giosue Carduccl II. - TEST ■ ■ Omenjena tvrdka si dovoljuje naznaniti cenjenim odjemalcem kakor sl. občinstvu da ima popolno zalogo-najnovejšega jesenskega in zimskega blaga. Bogata izbira oblek za moške in dečke zimskih suken (Palto, Ulsker, Raglan) površ likov, zimskih jopičev, jo ji pičev, telovnikov, hlač, kostumov, sukenj za dečke, nepremočljive pelerine i. dr. Nadalje ima veliko izbiro perila, kakor srajce, spodnje-hlače, j -pice, nogavice, ovratnike, zapestnice, kravate, čepice, dežnike, i. t. d. Velika izbira pralnih hlač lastnega izdelka za delavce, monture modre, rujave in rumene, za kovače, strojevodje in mehaniste. Zgotovljajo se moške obleke po meri v lastni krojačnici- Postrežha točna in solidna in cene jako nizke Priporočajoč se za blagohotno naklonjenost. / udani V. DOBAUSCHEK. AUBTRO AMERIK AN A - TRST Rodna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. Prvi odhodi iz Trsta: 5. novembra parnik , Aliča" Nowi-Y< rk via Patrasso-Palernm. 10 novembra piraik „Atlanta‘‘ 7 Buer.os-Aires via Alm«ra-[As Palmas. Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijak-m, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trata, ulica Molla Piooolo it. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. S1 Cene nizke IV L l W n n E brez Konkurence Velika zaloga z manifakturnim blagom ulica Nuova št. 36, vogal ul. S. Laziaro, s podružnica ul. S. Lazzaro 5. m m V obeh prodaialnicali dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi vel kanska izbera platnega in bombažnega blaga, prtov in prtičev ter vsake vrste perila tudi iz bombaža, ali platna. Vel ki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltri lastm ga izdelka. Platemke, svil nine, raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke. VELIKANSKI IZBOR SNOVI ZA NARODNE ZASTAVE IN DRUŠTVENE ZNAKE. Kupljen« blago katero slučajno ni ugajalo, se zamenja ali pa se denar vrne brez uikaklh zadržkov. Poskusi l in se prepričati. J AOKANSK A BANKA v Tit ST C — Cassa di Risparmio št. 5. (lastno poslopje). Via della KUPUJE IN PRODAJA 1/fiEDNOSTNE PAPIRJE (RENTE, OBL.IGACIJE ZASTAVNA P1SJSAH, PR1UURITETE, DEL.N1CE, SREČRE i. t. d.) ____VALUTE UM DEVIZE---------- PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. ---- ----- Uradne ure: 9 — Eskim Mic in iikiso, borzna narocua SAFE-DEPOSITS Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk. Menjalnica 4' 01 VLOGE NA KNJIŽICE i. L - TEKOČI IN ŽIRO RAČUN -I4 r VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : STAVBNI KREDITI-KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.--------- 2 30 — 5-30. Brzojavi: ,JaDRANSKA“ — Tnt. — Te efon : 1463 li^973.