PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Let« XXX. Št. 168 (8874) TRST, sobota, 20. julija 1974 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. tiskovna konferenca tajnikov sindikalne federacije SPLOŠNA MOBILIZACIJA DELAVCEV Moro podprl politično ZA SPREMEMBO DAVČNIH UKREPOV M« ta/nika Fanfanija «Dneva boja» 24. julija se bodo udeležili vsi delavci - Udeležbo so napovedali tudi mali trgovci, ki podpirajo sindikalne zahteve RIM, 19. — Trije glavni tajniki sindikalne federacije Lama (CGIL), Storti (CISL) in Vanni (UIL) so imeli danes tiskovno konferenco, J’a kateri so obrazložili sindiqalne zahteve za spremembo vladnih konjunkturnih ukrepov, ki so jih odobrili na nedavnem zasedanju IZVr*ne9a odbora federacije. Obenem so obrazložili tudi pomen «dneva •mobilizacije in boja», ki bo 24. julija, med katerim bodo delavci «avkali od tri do štiri ure. Tiskovno konferenco je začel taj-. UIL Vanni, nakar je Lama po-Jasnil, zakaj je bilo zadnje zase-anje izvršnega odbora pri zaprtih ratih. Dejal je, da sindikati že-'!?/ časniki čimveč pišejo o muhovi dejavnosti, da pa se je v adnjih časih zgodilo, da so neka-®fi časniki vnaprej objavili poroči-a, ki bi morala biti prečitana na Seiah. Trije glavni tajniki so izjavili, da akcija v zvezi z vladnimi ko-junkturnimi ukrepi ne bo zaklju-1, 24. julija, temveč bo nadalje-aia, dokler ne bodo vladni ukrepi premenjeni in dokler ne bo vlada Premenila svoje gospodarske poli-Ke- «To naše perspektivno delova- nje — so izjavili trije tajniki — bomo predočili demokratičnim strankam in parlamentarnim skupinam, s katerimi se bomo sestali v prihodnjih dneh, da jim obrazložimo zahteve italijanskih delavcev.» Lama je še posebno poudaril, da sindikati niso prepričani, da imajo nedavni ukrepi, ki jih je sprejela vlada na davčnem in drugih področjih, namen omogočiti v prihodnosti spremembo razvojnega sistema. Sindikati menijo, je dejal Lama, da so ti ukrepi samo v okviru deflacijske politike in da bodo bremenili predvsem delavce. Zato so se sindikati odločili, da sprožijo boj za uveljavitev svojih zahtev. niiiiiiiiiii|„|lll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||I||||I||||||||||I|||llll„l|l||||||||||l||||iiiiiiiiiiiiiiiitniil PO IZJAVAH MINISTRA ZA IDRAVSTVO ZDRAVSTVENA REFORMA BO STOPILA V VELJAVO PRVEGA JANUARJA 1975 Ukinjene bodo vse bolniške blagajne .RIM, 19. — Minister za zdravstvo . Minister poudarja, da so mnogi ìli. w . » . • .4«-» mr\cfr\T‘P Uttormo Colombo razlaga v inter-vJ'Jju, ki ga je dal tedniku Panogama, napovedano zdravstveno re-10nno. Minister pravi: «Zdravstvena reforma bo končno uresničena. Dalton je pripravljen. Vlada ga bo °dobrila konec tega meseca, dan Pp^eje pa bo predložen poslanski zbornici, če ne bo prišlo do nepričakovanega, bo zakon stopil v veljavo januarja 1975.» Yest je sama po sebi izredno »ažna, saj se o zdravstveni reformi dolgo časa govori, delavci pa 1° zahtevajo, ker pričakujejo, da se bo z njo izboljšala zdravstvena oskrba vsega prebivalstva. Minister 23 zdravstvo pravi, da je stari tradicionalni zdravstveni sistem na robu prepada. Pojasnjuje, da bol b‘ške blagajne danes zdravijo 51 bilijonov Italijanov in da porabijo Za njih letno 5 tisoč milijard lir; rt so se bolniške blagajne zaužile pri bolnišnicah za 2 500 mi-bjard in da je morala vlada spreleti posebni zakonski odlok in pooblastiti finančno ministrstvo, da Poravna te dolgove. se včeraj spet sestali v Trstu, ha bi proučili vprašanje gradnje plovnega kanala Donava - Sava -adransko morje. Pomembnega srebanja so se udeležili za SRS Slovenijo sekretar za urbanistiko Mikoš, ?a Furlanijo - Julijsko krajino deželni podpredsednik ter odbornik za načrtovanje in proračun De arti ter za Veneto deželni odbornik za urbanistiko in javna dela Ullia-?• Prisotni so bili še nekateri funkcionarji urbanističnega inštituta oR Slovenije, predsednik pokrajinske uprave iz Trevisa Bernini ter deželni funkcionarji. Včerajšnje srečanje v Trtsu je bilo ze druga priložnost za izmenjavo Ipuenja 0 tem pomembnem vpra-anJU, za uresničitev katerega so zainteresirane vse tri dežele. Po-obno srečanje je bilo v prvi pologi« preteklega junija. Kakor je “uo poudarjeno že na prvem to-rstoem srečanju, so predstavniki weh italijanskih dežel še enkrat Potrdili vso svojo naklonjenost na-crtater obenem podčrtali medna-"hdm značaj realizacije, ki pa jo mora ravno zaradi tega podpreti o-srednja vlada. Ob tem so pred-tavmki Furlanije - Julijske krajine mr Veneta zagotovili, da bosta njihovi deželni upravi prenesli ta Problem na vsedržavno raven ter Posredovali, da bi čimprej prišlo do sporazuma med osrednjima vla-dama Jugoslavije in Italije. Podpredsednik deželne uprave urlanije - Julijske krajine je obe-om poudaril, da bi bila uresniči-t h- ^ P0!3ud® nedvomno prispevek udi k reševanju sedanje gospodarske krize v državi ter da bi jo kot masno lahko vključili v srediijeroč-m Sospodarski načrt. Odbornik za urbanistiko in javna eia Veneta Ulliana pa je s svoje ram ugotavljal, da bi bilo treba azhkovati med prvo fazo raziskave m načrtovanja ier drugo fazo dejanskega uresničevanja zamisli o ponzavi. Donave z Jadranskim mor-n'1*1 Medtem ko bo za uresničevanje druge faze zamisli potreben do-Sovor med obema državama, je de-JkJ odbornik Ulliana, bi s prvo fazo anko začeli že na deželni ravni. Sekretar za urbanistiko SR Slo-dnije Mikoš pa je na včerajšnjem ječanju predložil dokument z nor-mami za sodelovanje na politični dvrii med tremi deželami. Dokument, ki je bil na včerajšnjem Donarne podpore dežele za kmetijstvo in živinorejo Deželni odbor je pod predsedstvom Comellija na svoji zadnji seji sprejel vrsto ukrepov za razvoj kmetijstva in živinoreje v naši deželi. Kar zadeva živinorejo, bo dežela nakazala, na podlagi novega zakona št. 18, eno milijardo lir podpor. Denarna sredstva bodo živinorejcem nakazali v obliki nagrad za umno rejo živine. V obliki nagrad za rejo bo dežela, po sklepu deželnega odbora, nakazala živinorejcem še na-daljnih 220 milijonov lir, medtem ko bo 80 milijonov namenila za nakup živine priznane pasme. Tretji sklep deželnega odbora zadeva posege za preprečevanje škode, ki bi jo kmetijskemu pridelku morebiti povzročila toča ali hudo neurje. V ta namen bo dežela na- VČERAJ SO ZBOROVALI VODITELJI CGIL, CISL IN VIL Jutri se v Ljubljani prične šestdnevni seminar Alpe-Adria, namenjen študentom ekonomije, medicine in inženirstva, ki so v tem času na praksi v Sloveniji in v naši deželi. Seminar, ki ga prirejata združenja AIESEC iz Trsta in ZMISP iz Ljubljane, je zelo pomemben, saj se skupina kakih 50 akademikov seznani z najpomembnejšimi industrijskimi, trgovinskimi in turističnimi dejavnostmi treh dežel. Tudi letošnji seminar bo razdeljen na dva dela, ljubljanskega in tržaškega. Začel se bo jutri, ko pa bo na sporedu le zbor udeležencev. V ponedeljek dopoldne bo predavanje in razprava o mestu, ki ga ima Jugoslavija v svetu, popoldne pa predavanje o sodelovanju treh dežel Alpe-Adria. Zvečer si bodo udeleženci ogledali prireditev v poletnem gledališču v Križankah. V torek dopoldne bo predavanje ’ *** na v^ci. ojoiijtin . * *-- recanju soglasno sprejet in ki ga | o samoupravnem sistemu, nato pa “ddo morale naknadno odobriti po- ' si bodo udeleženci ogledali repu-samezne deželne uprave, obsega bliški center za obravnavo podat-pdvezo, da bo nobuda za uresniči- kov. Popoldan je namenjen obisku narodne in moderne galerije ter izletu po mestu z ogledom ljubljanskega grada. V sredo bo predavanje o tujih investicijah v Jugoslaviji, popoldne pa se bodo udeleženci srečali med seboj v košarski, nogometu in odbojki, že v sredo zvečer da bo pobuda za uresniči-z.amisli o plovnem kanalu pre- Pusčen3 osrednjima vladama Jugo-lavije in Italije, kar zadeva tehnič-d° plat te uresničitve pa obvezo po ® tesnejših stikih in sodelovanju ì?^d SR Slovenijo, Furlanijo - Ju-Jsko krajino in Venetom. ........................... s SEJE DEŽELNEGA ODBORA ZA OBRTNIŠTVO VLADNI DAVČNI UKREPI POMENIJO HUD UDAREC ZA MALE OBRTNIKE Odbor je sprejel resolucijo, v kateri zahteva od deželne uprave posege pri osrednji vladi Način reševanja sedanje hude gospodarske krize v državi z ukrepi, jt,rSne Je pred nedavnim sprejela Jelijanska vlada, ko je spet navila evke in omejila kredite, in proti jleremu so se odločno izrekli predle® nižji in najbolj prizadeti družeči sloji, je naletel na močan od-tudi med manjšimi in večjimi obrtniki naše dežele, ki so z novi-Jc* davčnimi ukrepi vlade ravno tako udo prizadeti. Včeraj se je nam-eč sestal deželni odbor za obrtniš-V0, ki je podrobno proučil sedanji Položaj v tem sektorju na deželni ravni. Odbor je v prvi vrsti ugotavljal, da niso bila z omenjenimi ukrepi aciotrno porazdeljena bremena, ki lui mora v sedanjem položaju prena-^ti obrtniški sektor poleg drugih gospodarskih in družinskih sektorjev okviru svojih dejanskih možnosti. Se kuje pa je to. da ni bil vzpo-redno s temi ukrepi izdelan še kak-®eri drug točnejši načrt za premos-dtev sedanje gospodarske krize. Z bovim režimom bodo morala manjša Podjetja prenašati poleg povečanja davčnih bremen tudi vse zapletene formalnosti, kakršne so predvidene ra večja podjetja. Poleg tega vzbujajo zaskrbljenost 'ddi nove tarife električne energije tor ukrepi, ki zadevajo kredite. Med-fo® ko so mala podjetja pričakovala olajšave v tem pogledu, kakor JI,n je bilo obljubljeno, bodo tarife električne energije nasprotno poviša- Poprečno za deset odstotkov, poleg ’ lii lire poviška za vsako kilovat df0 električne porabe. Kar zadeva vladne posege v kredit-P* politiki, obrtniki pričakujejo, da P°do pri razdeljevanju sredstev upoš-fevali njihove potrebe, v trenutku, ko sl°ni ravno na tem sektorju velik del naloge ustvarjanja narodnega do-bocika ter ohranjevanja ter večana žaPoslitvene ravni. Dejstvo pa Ugotavlja deželni odbor za obrtn v svojem poročilu, da bo orne, Sospodarstvo Podjetij. posameznih kazala 550 milijonov lir. S 500 milijoni bo omogočila kmetovalcem iz-piačitev zavarovalne police proti toči, preostalo vsoto pa bo namenila konzorcijem, ki skrbijo za obrambo pridelka pred točo. Deželni Mibor je na zadnji seji sprejel še nekaj manjših sklepov, ki zadevajo kmetijstvo v nekaterih posameznih področjih naše dežele. Nalezljivi1 bolezni v tržaški občini V tržaški občini so prejšnji teden zabeležili devetnajst primerov nalezljivih obolenj. Po podatkih občinskega zdravstvenega urada je bilo v obdobju od 8. do 14. julija sedem primerov ošpis, tri primeri noric, dva primera škarlatinke, po en primer tifusne mrzlice, otroškega gastroenteritisa, šena. vnetja priušesne slinavke ter srbečice ter dva primera nalezljivega vnetja jeter. PRIHODNJI TEDEN V SLOVENIJI IN V F-JK Potujoči seminar Alpe-Adria o dejavnostih obeh dežel Seminarja se bo udeležilo približno 50 študentov iz raznih držav se bodo z avtobusom odpravili v Trst, kjer bodo prenočili v slovenskem Dijaškem domu. V Trstu sta na sporedu dve predavanji: o sodelovanju med Trstom in Slovenijo in o stanju na tržaški univerzi. V dveh dneh, kolikor se bo potujoči seminar ustavil v Trstu, si bodo študentje ogledali še tržaško pristanišče. tovarno Stock in čistilnico Total ter predstavo «Luči in zvoki» Zadnja dva dneva seminarja sta namenjena ogledu nekaterih turističnih znamenitosti. Seminar se bo «presemi» iz Trsta čez Gorico, Soško dolino in Bovec na Vršič, kjer bodo študentje prespali, v nedeljo pa se bo z ogledom Bleda in piknikom v Radovni zaključil. Seminar nima posebnega pomena za obe deželi, ker gre predvsem za vrsto informativnih predavanj, ki so namenjena tujim 'študentom. Le malo udeležencev seminarja je namreč iz Italije ali Jugoslavije. Večina je iz ostalih evropskih držav, nekaj študentov pa je tudi iz izvenevrop-skih držav. Tako so se lani udeležili seminarja po en Kanadčan, Mehikanec in Filipinka in tudi letos je predvidena udeležba študentov z drugih celin. Nagrada človečanske dobrote in vzajemnosti «Devinski grad» Tudi letos bo dodeljena letna nagrada človečanske dobrote in vzajemnosti «Devinski grad» po pobudi kneza Rajmunda della Torre e Tasso, ki naj bi pospeševala čut občanske skupnosti in tekmovalnega duha na področju moralnih in duhovnih vrednot. V ta namen je bilo lani u-stanovljeno posebno združenje. Nagrado bodo dodeljevali dne 31. avgusta med javno svečanostjo v Devinskem gradu. Obstajala bo v pergamentni diplomi, ki jo bo u-temljevala in v skupnih 400.000 lir tako razdeljenih: 50.000 lir otroku od 6 do 15 let starosti, ki se je odlikoval s posebnim dejanjem dobrote; 150.000 lir mladeniču od 15 do 25 let starosti; 200.000 lir starejšim od 25 let, obnašanje katerih dokazuje posebno človečansko vza jemnost. Za nagrado «Devinski grad» se bodo lahko potegovali vsi občani občine Devin - Nabrežina, moški in ženske, glede katerih dva občana bosta morala najkasneje do 31. julija predložiti osebne podatke pred lagane osebe za nagrado in zadevno utemeljitev v prošnji, naslovljeni na razsojevalno komisijo nagrade «Devinski grad», ki ima sedež v Devinskem gradu. Razsojevalno komisijo nagrade «Devinski grad» sestavljajo župan Devina - Nabrežine ali njegov pooblaščenec, ki bo njen predsednik, predsednik občinske podporne ustanove ali njegov pooblaščenec; zdravstveni referent občine Devin-Nabrežina; didaktični ravnatelj šol s slovenskim učnim jezikom občine Devin - Nabrežina, župnik ene od župnij Devin - Nabrežina z rotacijskim turnom, ki ga bodo določili župniki sami, in tri osebe, bivajoče v občini Devin - Nabrežina, ki jih bo iz leta v leto izbral knez della Torre e Tasso. Obvestilo živinorejcem Pokrajmsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu obvešča vse živinorejce, da dne 22. julija letos zapade rok za predložitev prošenj za nagrade ob rojstvu telic, teličkov in brejih junic v smislu deželnega zakona z dne 13. 5. 1974. štev. 18, člen 3. Prošnje za nagrade za telice rojene med 24. januarjem in 24. majem in za junice, ki so breje vsaj 6 mesecev, je treba predložiti na Pokrajinskem združenju rejcev v Trstu, àkorkljev trg štev. 4, prošnje za teličke rojene v omenjenem razdobju v hlevih prosilcev pa je treba vložiti na Pokrajinskem kmetijskem nad zoruštvu v Trstu, Ul. Ghega štev. 6. Deželni odbor za obrtništvo je v ta namen na včerajšnji seji sprejel resolucijo, v kateri zahteva takojšnje posege deželne uprave pri italijanski vladi z namenom, da bi prišlo do pravičnejših in smotrnejših posegov pri sanaciji gospodarstva. Natfifij ta ttbniia zdravniške radiologije Pokrajinski protituberkulozni kon zorcij je razpisal javni natečaj za mesto tehnika zdravniške radiologije. Prošnje je treba predložiti na tajništvu konzorcija na Trgu San-sovino 3 najpozneje do 12. ure 4. septembra letos. Natečaja se lahko udeležijo diplomirani radiološki tehniki pod 30. letom starosti. Za vse nadaljne infromacije je na razpolago tajništvo konzorcija, tel. 793533 in 762747. Gradbeno dovoljenje v šentjakobski konzulti V torek. 23. julija, se bo ob 20.30 sestala šentjakobska rajonska kon-zulta, ki bo razpravljala o dovoljenju za gradnjo stanovanjskega poslopja med Ul. Vespucci in Ul. Colombo. To je prvič, odkar je stopil v veljavo novi gradbem pra-vilnik, da bo konzulta razpravljala o gradbenih dovoljenjih in zato vo-bijo vse šentjakobčane, da se udeležijo sestanka. Na zasedanju bo predsednik kon-zulte tudi obrazložil zamisel krajevnih zdravstvenih enot, ki bi jih morala občina ustanoviti septembra letos. OSMICA Dušan Mihč, Zagradec 2. toči rj domače belo in črno vino. Sindikati so zelo zaskrbljeni zaradi gospodarske krize. Položaj se bo še poslabšal, menijo sindikati, če vlada ne bo spremenila konjunk-turnih ukrepov in ne bo sprostila bančnih posojil, posebno mali in srednji industriji. O tem vprašanju je bil govor na včerajšnjem sestanku pokrajinskega vodstva Enotne sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL v Gorici. Poročilo o položaju v državi je imel član vodstva Elio Luviani. Ugotovil je, da je do gospodarske krize prišlo predvsem zaradi mednarodnih dogodkov, kot sta petrolejska kriza in špekulacija z evrodolarjem ter iz domačih vzrokov, kot so pomanjkanje programske politike s strani vlade, ki bi biia morala obnoviti stare strukture, ki niso več v skladu s časovnim razvojem. V debato so posegli vsi sindikalni voditelji. Ugotovili so, da je moč premostiti krizo, ki se najavlja za letošnjo jesen, s spremembo ukrepov, ki jih je sprejela pred 15 dnevi rimska vlada in da je treba vendarle začeti z reformami, o katerih je bilo že večkrat govora. Kar se tiče podrobneje našega področja, je treba preiti k izvajanju obmejnih infrastruktur avtoporta, treba je odpraviti težave z bančnimi posojili, zaradi katerih se mala in srednja industrija nahajata v težavah. Treba je tudi čimprej sprejeti sklep o obnovi proste cone, ki je izredne važnosti za goriško gospodarstvo. Vodstvo sindikalne federacije bo zahtevalo sestanke z zastopniki krajevnih uprav. Posebno bo važen sestanek z goriško občino zaradi važnosti vprašanja proste cone. Sindikat bo tudi sklical pokrajinsko gospodarsko konferenco, v kateri naj bi dobili jasno sliko o gospodarskem položaju v pokrajini. Istočasno si bo sindikalna federacija prizadevala, da bi naša pokrajina zares postala most na meji in da bi ta meja izginila z zemljevida vsaj za gospodarsko sodelovanje. Sindikat bo zahteval tudi spremembo videmskega sporazuma in večjo odprtost v obmejnem prometu v gospodarskem in kulturnem sodelovanju. Vodstvo pokrajinske sindikalne federacije je tudi napovedalo, da soglaša z osrednjim sindikalnim vodstvom in z «dnevom boja», ki bo v sredo, 24. julija. Ta dan bodo na Goriškem proglasili dveinpolurno stavko. V Tržiču bo sindikalno zborovanje, v tovarnah pa bodo sindikalne skupščine. Stavka v Tržiču se bo pričela ob 9.30, v drugih krajih pokrajine pa bo stavka zadnji dve uri in pol vsake izmene. Jutri množični izlet SPZ v Železnike zasebnih avtomobilov na tretje srečanje med zamejci in Gorenjci v Železnikih. Množični izlet prireja Slovenska prosvetna zveza v Gorici ob sodelovanju vaških prosvetnih društev. Naj omenimo, da bo 'na Gorenjsko odpotovalo približno 600 ljudi. Dolga kolona vozil se bo v jutranjih urah najprej ustavila pri Urhu, kjer si bodo ogledali domobransko mučilnico med drugo svetovno vojno. Prireditelji so poskrbeli, da bo zgodovinar iz Ljubljane obrazložil pomen tega kraja. Skupno kosilo bo v Škofji Loki, popoldne pa je predviden prihod v Železnike. Tu bo bogat kulturni spored, v katerem bodo sodelovali domačini in zamejci. Prav je, da še enkrat objavimo odhode avtobusov iz posameznih vasi. Izletniki v Števerjanu naj se zberejo ob 6.30 (iz vseh vasi bodo avtobusi odpeljali točno ob tej uri) pred Dvorom, avtobus bo nato odpeljal proti Bukovju; na Oslavju bo postajališče pred Pepijevo gostilno, v Pevmi pred spomenikom padlih, v Podgori pred gostilno Zadruga, v Štandrežu pred sedežem prosvetnega društva «Oton Župančič», v Sovodnjah pred Kulturnim domom, na Vrhu pred spomenikom NOB, v Dolu pred gostilno pri Devetakih, v Doberdobu pa pred sedežem nro-svetnega društva «Jezero». Vse u-deležence srečanja opozarjamo na točnost in naj ne nozabijo doma prepustnice ali potnih listov. Slovensko-ilalijanski več?r danes v Krminu V okviru praznika komunističnega tiska, ki je te dni na Krminski gori, bo drevi ob 21. uri italijansko-slovenski kulturni večer. Nastopili bodo: godba na pihala iz Goriških Brd, Briški oktet, oktet «Amis dal Friul» in mandolinistična skupina iz Krmina . SUA OBČINSKEGA SVETA V GORICI Razpravo o prosti coni spet prenesli na prihodnjo sejo Upravljanje proste cone naj si prevzame občinska uprava Tudi na sinočnji seji občinskega sveta so odložili odobritev osnutka o prosti coni, ki so ga prejšnji torek sestavih predstavniki političnih skupin. Po predlogu župana De Simoneja se bodo prihodnji teden sestali še enkrat vsi predstavniki političnih skupin, da bi podrobneje proučili nastali položaj. Vzrok te odložitve je zahteva večine svetovalcev, da mora upravljanje proste cone prevzeti goriška občinska u-prava in ne, kot se je to dogajalo do sedaj, trgovinska zbornica. Ta je v zvezi s prosto cono že sestavila svoj osnutek, ki se precej razlikuje od tistega, ki so ga sestavili na torkovi seji predstavniki političnih skupin, in ga je poslala v Rim. Tema dvema osnutkoma pa moramo prišteti še tretjega (predstavili so ga liberalci), ki ima tudi nekaj novih točk. Zaradi teh novosti glede proste cone, ki je zelo velikega pomena za naše gospodarstvo, so razpravo prenesli na prihodnjo sejo občinskega sveta. delegacijo Zveze komunistov iz Nove Gorice ter nastop okteta iz Nove Gorice ter folklorno - instrumentalne skupine iz Nove Gorice. 28. julija pa bo razstava risb za mladino. Vse dni bodo razne zabavne prireditve. • V Vemiiglianu bo prihodnji teden od 26. do 29. julija praznik komunističnega tiska. Na sporedu imajo med drugim 27. julija srečanje z tTniiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii<>iiii>iiii>iiii*»|||illl,ul,llll,llllillll,> TOVARNA «FRUCTAL-ALKO» V AJDOVŠČINI Naj večji proizvajalec sadnih sokov v SFRJ Dve novi popolnoma avtomatizirani liniji za polnjenje sadnih sokov V sadnolikerskem kombinatu i sokov. S tako veliko proizvodnjo bo- «Fructal - Alco» v Ajdovščini so povečali proizvajalne zmogljivosti. V okviru intenzivne investicijske dejavnosti, ki je to podjetje že pred leti uvrstila na prvo mesto med proizvajalci sadnih sokov v Jugoslaviji, sta namreč začeli obratovati dve nova popolnoma avtomatizirani liniji za polnjenje sadnih sokov. Na prvi proizvodni liniji polnijo stekleničke po dva decilitra, njena zmogljivost pa znaša 35 tisoč stekleničk na uro. Druga linija pa služi za polnjenje sadnih sokov v novo vrsto plastične embalaže, tako imenovano nepovratno hypa embalažo. Gre za novost na jugoslovanskem trgu, ki okusno predstavlja sadni sok v praktični embalaži po 7 decilitrov. Ta embalaža pa ima tudi to prednost, da je izredna lahka, s čimer bodo stroške pre-jjpza v primerjavi s sokovi v steklenicah znižali za 70 odstotkov. Ravnatelj tovarne Franc Bovcon je ob začetku obratovanja novih linij poudaril, da mora sodobna proizvodnja, če naj bo racionalna in donosna, temeljiti na moderni tehnologiji. Le-to pa mora seveda spremljati vzorna organizacija dela. Z izgradnjo omenjenih dveh novih polnilnih linij, bo kolektiv ajdovskega podjetja letošnjo proizvodnjo povečal že na 200 milijonov stekleničk oziroma vrečk sadnih Jutri zjutraj bo z Goriškega odpotovalo enajst avtobusov in veliko ...............................nul...........unii V 20 OBČINAH NA GORIŠKEM V goriški pokrajini obratuje osemdeset bencinskih črpalk Največ jih je v Gorici, Tržiču in Gra-dežu - Jutri dežurne bencinske črpalke V goriški pokrajini obratuje osemdeset bencinskih črpalk, ki so porazdeljene v dvajsetih od skupno petindvajset občin na Goriškem. Podrobni pregled nam pove, da samo števerjanu. Sovodnjah, Dolenjah, Moram in Moši nimajo bencinskih črpalk. Ob delavnikih obratujejo vse, medtem ko se ob nedeljah in praznikih vrstijo v dežurstvu, in sicer ob vsakem prazniku obratuje približno ena četrtma vseh črpalk. Kar se tiče nočne službe določa najnovejši dekret, da lahko v goriški pokrajini obratuje samo ena bencinska črpalka. Ta je AGIP pri mostu 9. avgusta v Gorici, ki je odprta od 22.30 do 7. ure zjutraj. Vedno po mimstrskem dekretu lahko o-bratujejo v Gradežu ob praznikih v poletnih mesecih vse črpalke v občini in to zaradi turističnega prometa. V spodnjem pregledu objavljamo število benemskih črpalk, ki obratujejo v posameznih občinah na Goriškem: Gorica 21, Gradišče 4, Krmin 3, Škocjan ob Soči 5, Ronke 4, Gradež 7, Tržič 15, šlovrenc 3, Zagraj 1, Mariano 3, Vileš 1, Doberdob 1, Fogliano - Redipuglia 2, Romans 2, Fara 2, Koprivno 1, štarancan 2, Medeja 1, špeter ob Soči 1, Turjak 1. Kar se tiče posameznih firm jih je na Goriškem kar 14, in sicer Esso (bencinskih črpalk s to firmo obratuje v goriški pokrajini 14), Texaco (1). Chevron (10), Shell (9), Agip (15), Api (3), Total (12), BP (7), Sarom (1), Mobil (2). Fina (2) Gulf (1), Moncisa (2) in Večal (D-Jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: Občina Gorica: BP, Ulica Lungo Isonzo Argentina; Mobil, Tržaška cesta; Agip. Tržaška cesta; Shell Ulica Don Bosco; Esso, Ulica 24. maja. Občina Gradišče: Agip, državna cesta št. 56. Občini Fogliano - Redipuglia: Agip, Ulica Terza Armata. Občina Medeja: Chevron, Trie .2. Občina šlovrenc ob Soči: Chevron, Trg Monte Santo. Občina Tržič: Total, Ulica Matteotti: Esso, Ulica 1. maja; BP, Ulica Bcito; Fina, Ulica Cosulich. Občina Gradež: Shell, Riva Gregori. Občina Škocjan ob Soči: Total, Fos-salon Občina Ronke: Total, črpalka pri letališču. Občina Romans: Moncisa, Trg Can-dussi. Občina špeter ob Soči: Agip, Ulica Battisti. Občina Fara: Chevron. Ulica Pitteri do šele lahko pokrili povprašava nje na tržišču, saj je bilo na primer doslej povpraševanje po sadnih sokovih iz Ajdovščine za polovico večje od proizvodnje. Vrednost njihove proizvodnje bo letos znašala približno 45 milijard starih dinarjev. Vsi ti podatki ponazarjajo napredek, ki ga je pravzaprav težko v celoti prikazati, če upoštevamo, da je ajdovsko podjetje ob ustanovitvi takoj po vojni imelo le nekaj delavcev in en kotel za kuhanje žganja. Stroški za zgraditev nove proizvodne hale na površini 1.600 kvadratnih metrov ter za nabavo in montažo obeh polnilnih linij, so znašali okoli 5 milijard starih dinarjev. Denarna sredstva so zbrali delavci iz tovarniških skladov, del denarja pa je dala tudi Ljubljanska banka. Naj ob zaključku poudarimo, da so sadni sokovi iz Ajdovščine — izdelujejo jih 15: vrst — zelo znani po vsej Jugoslaviji in tudi v tujini. Tovarna je zanje doslej prejela 670 priznanj, med njimi je 222 zlatih medalj. Njihovi izdelki že tri leta zapored zmagujejo na vseh o-cenjevanjih sadnih sokov v Ljubljani, Novem Sadu, Beogradu in v Sarajevu. Tečaj ENALC za kuharje in natakarje V ponedeljek se bo v hotelu ENALC v Nabrežini pričel tečaj za kuharje in natakarje na ladjah, ki ga prireja ENALC. Obveščamo morebitne interesente, da imajo še nekaj prostih mest na razpolago, Za podrobnejša pojasnila in za izpolnitev vpisovalnih pol naj se zainteresirani javijo v uradu ENALC v Gorici, Ul. Mazzini 4. Protest SUNIA proti večini v pokrajinskem svetu Vodstvo sindikata najemnikov ljudskih hiš SUNIA, ki ima za Goriško svoj sedež v Tržiču in ki združuje več sto stanovalcev, je poslalo predsedniku pokrajine, trem sindikatom in tovarniškim svetom ter političnim strankam pismo v katerem ostro protestira zato, ker je večina v pokrajinskem svetu v petek izvolila kot zastopnika najemnikov ljudskih hiš v upravni svet IACP Alda Bassa iz Krmina, ki zastopa združenje na- jemnikov, ki so ga ustanovili šele julija 1973. Sindikat SUNIA deluje že vrsto let. Lanskega 30. aprila je poslal predsedniku pokrajine pismo, v katerem je predlagal tri imena stanovalcev v ljudskih hišah, ki so zastopali tri najmočnejše stranke. Sindikat SUNIA tudi obžaluje, da ni pokrajinska uprava sklicala že obljubljene konference o gradnjah ljudskih hiš, kjer bi lahko prišlo do izraza tudi mnenje sindikatov stano valcev. LSpominska svečanost na vrhu Kalvarije Na vrhu Kalvarije, ob spomeniku, je bila včeraj svečanost ob ob letnici bitke v prvi svetovni vojni, v kateri so se oddelki karabinjerjev spoprijeli z avstrijskimi četami, ki so branile Kalvarijo. Prisotne so bile številne vojaške in civilne osebnosti, med njimi goriški župan De Simone, prefekta Gorice in Vidma, vrhovni poveljnik karabinjerjev general Enrico Mino, poveljnik karabinjerske divizije «Pa-strengo» iz Milana general Giovan Battista Palumbo. Priložnostni govor je imel poveljnik deželne legije karabinjerjev polkovnik Dino Mingarelli. Pred svečanostjo na Kalvariji so položili venec na pokopališču v Moši, kjer so pokopani padli v tisti bitki. Boni za nakup knjig za dijake nižje gimnazije Županstvo v Gorici obvešča vse zainteresirane družine, da lahko vložijo na posebnem uradu na županstvu prošnje za občinsko podporo za nakup šolskih knjig. Gre za podporo, ki jo predvideva deželni zakon št. 19 iz leta 1965 za dijake nižjih srednjih šol. Rok za vlaganje prošenj zapade 31. julija. Dijaki bodo lahko knjige kupili v katerikoli knjigarni v mestu. Občinske bone za knjige bodo morali starši izročiti knjigarnarju najkasneje do 15. oktobra. V Tržiču so v četrtek agenti kvesture aretirali in odvedli v go-riške zapore 34-letnega Luigija Ravena iz Gorice, Ul. Torriani 33. Rovena je goriška kvestura že dalj časa iskala, ker se je posluževal ponarejenih osebnih dokumentov. Danes in julri v Čepovanu zbor borcev zaščitnega bataljona IX. korpusa V čepovanu bo danes in jutri ob priliki praznika vstaje slovenskega naroda tovariško srečanje bivših borcev zaščitnega bataljona IX. korpusa. Drevi ob 20. uri (po jugoslovanskem času) bo amatersko dramsko društvo iz Cerkna uprizorilo Borove «Raztrgance». Delo je režiral Polde Dežman, član igralske skupine IX. korpusa. Jutri, v nedeljo, ob 10. uri bo zbor bataljona. Slavnostni govor bo imel Albert Jakopič - Kajtimir, nekdanji načelnik štaba IX. korpusa. V kulturnem programu jutrišnje proslave sodelujejo igralske skupine IX. korpusa, učenci osnovne šole iz Čepovana ter godba in pevski zbor iz Nove Gorice. Šolske vesti Pokopali so Jožefa Coljo Včeraj popoldne so sorodniki in prijatelji pospremili k zadnjemu počitku na mestno pokopališče v Gorici Jožefa Coljo iz Gorice, ki je po dolgi in mučni bolezni umrl v sredo v glavni bolnišnici v Gorici. Pokojnik je bil star 75 let ter je bil znan kot dober in vesten mizar, ki je delal pri raznih podjetjih, dokler mu je zdravje dopuščalo. Rodil se je v Ločniku ter je vse življenje preživel v Gorici s presledkom prve svetovne vojne, ko je bil v avstrijski vojski. Zapustil je ženo Tončko, ki je nad 20 let kot šolska postrežnica na slovenski srednji šoli v Ulici Randaccio v Gorici pomagala pri vzgoji slovenske mladine, hčerko Emilijo ter sinova Petra in Pina. Vsi, ki so ga poznali, bodo pokojnika ohranili v lepem spominu. Ravnateljstvo klasičnega liceja «Primož Trnbar» obvešča, da bo na tajništvu šole odprto vpisovanje do 24. jujija. Ravnateljstvo slovenskega učiteljišča «Simon Gregorčič» javlja, da bodo na tej šoli vpisovali do 24. t.m. Na slovenski trgovski šoli bo vpisovanje trajalo do konca meseca. Na nižji srednji šoli «Ivan Trinko» v Ul. Randaccio bo vpisovanje odprto do 25. julija. Ravnateljstvo slovenskega dijaškega doma sporoča, da se bodo prve dni avgusta pričeli tečaji za popravne izpite. Za vse informacije se je treba obrniti na upravo doma, Sveto-gorska cesta 84. Urad je odprt vsak delavnik od 10. do 12. ure. Vpisovanje sprejemajo do 20. julija. Izleti Vodstvo Slovenskega planinskega društva v Gorici obvešča izletnike na Jof di Miezegnot, naj se zberejo v jutri. 21. t. m., ob 5. uri na mejnem prehodu pri Rdeči hiši. Razna obvestila V pisarni Kmečke zveze v Gorici, Ulica Malta 2, lahko slovenski živinorejci vložijo prošnje za prispevke, ki jih bo dajala dežela za vrejo telet. Prošnje je treba vložiti na pristojnem deželnem uradu najkasneje do torka, 23. julija. Zato naj živinorejci pohitijo. V pisarni Kmečke zveze dobijo vsa potrebna pojasmla. Kino iiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiitmiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiMnniiiiimiiimiiiimiiiiiiiiiiiMimiiimmmiiiiiiMiiHHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimmiiiiimmiinmmin PRIPOROČILO USTANOVE ENPA Preprečiti trpinčenje šivali Sredi poletja smo, ko ljudje trumoma zapuščajo mesta, da bi si poiskali pri morju ali na svežem gorskem zraku zatočišče, počitek in obrambo pred poletno vročino. Pri tem pa se ponavlja vsako leto žalostni primer, da tisti, ki zapuščajo mesto, nimajo kam dati pse ali mačke, ter se jih skušajo včasih iznebiti tako, da jih spustijo na cesto ali na polje, kjer se potem klatijo prepuščeni samim sebi, brez hrane in nadzorstva. Take živali so izpostavljene preganjanju in trpinčenju. Zgodi se, da starši ali kak drug član družine prinese domov majhno mačko ali psička, da je v zabavo o-trokom. Že po nekaj mesecih pa se često dogaja, da se živali naveličajo in bi se jih radi znebili. To se zlasti rado dogaja, ko vsa družina odhaja na oddih, pa ne morejo takih živali pustiti samih v praznem stanovanju, niti nimajo nikogar, ki bi mu jih zaupali v varstvo. Logično je, da se psa ali mačke znebijo s tem, da jih naženejo iz hiše na polja ah na cesto. Ne pomislijo pa, da so Ulica | taka dejanja po zakonu za zaščito živali kazniva. Take primere imamo vsako leto poleti tudi v mestu in na podeželju in na pokrajinski zavod za zaščito živali prihajajo vsak dan opozorila na zapuščene živali, ki naj bi jim preskrbeli pravega gospodarja, ki bi bil voljan sprejeti jih v varstvo, žal je v mnogih primerih tako posredovanje brez uspeha. Po drugi strani pa imajo primere malih muck in psičkov, ki bi se jih lastniki radi znebili, ker jih je preveč in jih nimajo kam dati. Tudi v takih primerih prosi ustanova ENPA občane za pomoč in sodelovanje, da javijo take primere. Ustanova bo skusa’a najti ljudi, ki bi jih bili voljni prevzeti. A če pa to ne bi bilo mogoče, bodo poskrbeli za njihovo uničenje brez nepotrebnega trpinčenja. Tudi osrednji zavod za zaščito v Rimu priporoča in daje navodila za tak način odstranitve odvečnega mladega zaroda mačk m psov, ki so v nekaterih večjih mestih postali že prava nadloga. V Gorici je sedež ENPA v Ulici Diaz štev. 1, tel 82-175, kjer so uslužbenci na razpolago prizadetim vsak delavnik od 10. do 12. ure za vsa pojasnila in za eventualno njihovo sodelovanje v tej plemeniti akciji. Pri tem naj opozorimo še na nekatere primere nepotrebnega trpinčenja živali. Preko mejnih prehodov prihajajo vsak dan številni tovornjaki, na katerih prevažajo konje, kokoši, zajce in druge živali, namenjene potrošnikom v Italijo, šoferji se v o-poldanski vročini ustavijo pred gos-tilnami in pustijo po več ur Živah na žgočem soncu, da trpijo najhujšo žejo in često smo bili priča, da so živali poblaznele od vročine in tudi poginile. Tako ravnanje je kruto in neusmiljeno ter bi ga prizadeti organi morali preprečiti, občani sami pa bi jim morali pri tem pomagati in javiti primere šoferjev in odgovornih za prevoze Živah po železnici, ki bi morah imeti več razumevanja za po' ebo ubogih Živah, saj bi od teh imeli tudi sami neposredno korist. Taka skrb je še zlasti potrebna sedaj, ko smo sredi najhujše krize in bi morala biti skrb vseh, da pridejo transporti Živah v najboljšem stanja do kraja namembe in do potrošnika. Gorica VERDI 17.00—22.00 «La sculacciata», S. Rome in A. Salines. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CORSO 17.00—22.00 «Di Tresette ce n’è uno tutti gli altri son nessuno». J. Hilton. Barvni film. MODERNISSIMO 16.45-22.00 «Per favore non mordermi sul collo». Barv. ni film. Prepovedano mladim pod 14. letom. VITTORIA Zaprto. CENTRALE Zaprto. Tržič AZZURRO Zaprto. EXCELSIOR 17.30-22.00 «II coionello Buttigliene». Barvni film. PRINCIPE 18.00-22.00 «Quando le donne avevano la coda». Barvm film. .'Voto Corica SOČA «Tetoviran», francoski ban-ni film — ob 18.30 in 20.30. SVOBODA «Dama z diamanti», ameriški barvm film — ob 18.30 in 20.30. DESKLE «Dama s kamelijami», ameriški barvni film — ob 20.00. RENČE «Kralj Mitraljez», italijanski barvni film — ob 20.00. PRVAtČINA Prosto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Dudine, Trg sv. Frančiška 4 tel. 21-24. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Lekarna S. Antonio, UL Romana, tel. 40-497. V SLAVONIJI IN BARANJI JE ŽETEV V POLNEM TEKU Na nekaterih poljih tudi do 75 stotov zrnja na ha Kombajni delajo tudi po 17 ur na dan - Na družbenih posestvih pridelek veliko večji kot na zasebnih - Nevaren dež, ki bi znal zavreti delo Dež, ki je te dni ohladil že skoraj neznosno ozračje večjega dela Evrope in za mnoge prišel kot naročen, je druge motil, hudo motil. V mislih imamo kmete vse Panonske nižine, posebno kmete Slavonije in Baranje, pa tudi drugih predelov tega področja, ki so bili prav sredi svojega najpomembnejšega dela, sredi žetve. Poročila iz raznih centrov Baranje in Slavonije govore, da so tod doslej poželi približno polovico žitnih polj. da so s pridelkom zadovoljni, ponekod celo navdušeni, kar je tudi razumljivo, saj je pridelek nad pričakovanjem. Kdor je še pred mesecem ah še prej potoval od Zagreba proti Beogradu ali po drugih krajih te velikanske nižine, je mogel opaziti velika žitna polja, ki so zares veliko obetala. Kaže pa, da je pridelek nad tistim področjem, ki so ga a-gronomi napovedovali. Tako na primer poročajo iz Osijeka, da so na kmetijskem posestvu v Vukovaru dosegli izredno letino, rekord 75 stolov žita na hektar in to pri vlagi 13 do 14 odstotkov. Na nekem sosednem posestvu prav tako v bližini Osijeka so naželi skoraj 62 stotov žita na hektor. To so visoka, zelo visoka povprečja. Največ žetve so opravili na kme-tijsko-industrijskem kombinatu v Vin-kovcih, kjer so do pred dvemi dnevi poželi že skoraj 70 odstotkov pšeničnih polj, toda tu je pridelek nekoliko nižji, ker so naželi v poprečju od 45 do 50 stotov pšeničnega zrnja na hektar. Nekohko v zaostanku so na posestvu Belje, kjer so doslej poželi komaj 45 odstotkov površin. Toda poprečni pridelek je razmeroma visok, saj se bliža 59 stotom zrnja na hektar. Iz Bjelovara poročajo, da so dela pri žetvi v polnem teku, da so poželi že skoraj 60.000 hektarjev pšeničnih polj družbenega in zasebnega sektorja, kar da je približno 70 odstotkov pšeničnih polj. Največje rezultate so dosegli na družbenem posestvu v Garešnici, kjer so naželi od 56 do 61 stotov pšenice na hektar. Tudi na žitnih poljih največjega kombinata na tem področju, in sicer na kmetijsko-industrijskem kombinatu Virovitica so dosegli lepe rezultate, namreč 56 stotov zrnja na hektar, vtem ko je zasebni sektor nažel razmeroma malo, komaj 30 stotov zrnja na hektar. Iz Slovenskega Broda so pred dvemi dnevi sporočili, da so na po- ljih agrokombinata Jasinje opravih skoraj pol žetve. Na delu je bilo več desetin kombajnov, ki so delali da bo žetev na tem področju končana že v tednu dni. Poprečni donos tudi po 17 ur na dan in računajo, je 50 stotov žita na hektar, na posameznih parcelah pa so naželi tudi nad 70 stotov zrnja. Iz Slavonske Požege so predvčerajšnjim javili, da je kmetijsko-indu-strijski kombinat Kutjevo pospravil že dobro tretjino žetve, da so najboljši pridelek imeli na poljih, ki so jih posejah s sortama «sanja» in «zlata dolina», ki sta dali po 60 stotov zrnja na hektar, vtem ko bo poprečni prinos okoli 55 stotov zrnja na hektar. Za Slavonijo in Baranjo je letos izredna žitna letina. Nobeno od 11 velikih kmetijsko-industrijskih posestev ne bo imelo manj kot 50 stotov zrn j- na hektar, kar je vsekakor izredno visoko poprečje. Za kmetijs-ko-industrijski kombinat Vukovar, ki smo ga že omenili, trdijo, da bo verjetno imel najvišji poprečni pri- delek kajti najnovejše vesti govore, da so na vsem kombinatu naželi nad 62 stotov žita na hektar, kar zadeva zasebnike pa so se približali poprečju 45 stotov na hektar. Iz Djakova sporočajo, da so poželi sko.ai 60 odstotkov površij in da računajo s poprečjem obilnih 50 stotov zrnja na hektar. Na sevemobanat.skih poljih in sicer na področju okoli Zrenjanina hitijo z delom tako, da so kombajni na poljih tudi po 17 ur na dan. Mudi se jim spraviti letino pod streho, kajti v zrenjaninski občini je posejanih z žitom 25.000 hektarjev polj. V dosedanjem delu so imeli precejšna uspehe, pa čeprav pridelek ni najvišji. Poprečje 48 stotov zrnja na hektar letos ni odlična letina in tudi 30 stotov zrnja na zasebnem sektorju ni kdo ve kako dobra letina. In vendar so na velikem posestvu Elemir dosegli letošnji rekord, kjer so na parceh 22 hektarjev nažeh po 76 stotov žita na hektar, kar je vsekakor tudi za širše področje izreden pridelek. Celina v Južnem Atlantiku NEW YORK, 19. — Angleško-ame-riška znanstvena odprava je v južnem Atlantiku na področju Falklandskih otokov, odkrila dokončne in neizpodbitne dokaze, da je pred 200 milijoni let prekrivala velikanske predele južne hemisfere, torej južne poloble obsežna celina. O tem je poročal glasnik newyorške Columbia University, ki je še povedal, da so angleški in ameriški znanstveniki odkrili ali bolje ugotovili, da se je celina nižala in nižala in se hkrati «utapljala», seveda v dobi dolgih tisočletij zaradi tega, ker je po oceanu «šel svojo pot» Gondwana t.j. tisti del kopnega, ali bolje tisti del naše Zemlje, ki predstavlja sedaj nad pol sveta in sicer vso Afriko, vso Latinsko ali Južno Ameriko, Avstralijo in vso Novo Zelandijo ter končno Antarktiko, za katero je bilo prav pred nekaj leti ugotovljeno, da je bila del prvotne «veleceline» Gondwana, saj so na Antarktiki našli ostanke nekdanjega življenja v «zmerno toplem pasu». Ameriški in angleški znanstveniki so s sondiranjem in vrtanjem tal na razdalji kakih 1200 km vzhodno od Falklandskih otokov potegnili iz globine 2000 m vzorce zemlje, točneje skal, ki so stari okoli 600 milijonov let, torej starejši kot katera koli skala, kar so jih doslej odkrili na morskem dnu. SOBOTA, 20. JULIJA 1974 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15. 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Izbor iz tedenskih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorne skladbe domačih avtorjev; 19.00 Glasbeni collage; 19.10 Enciklopedija dovtipov. tretja oddaja: 19.25 Revija zborovskega petja; 20.00 Šport; 20.50 Josip Kravos: «V Dobravljah gori»; 21.10 Ritmični orkestri; KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30. 19.30. 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.50 Jutranja glasba; 9.00 Ansambel Venturi; 10.00 Z nami je...; 10.15 Ansambel lahke glasbe; 11.20 Od melodije do melodije; 11.30 Z nami je...; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Orkester Jack Woolf; 14.15 Plošče; 14.45 Pisana glasba; 15.00 Glasbeno-govor-ni spored; 16.00 Plesna glasba z orkestrom Romagna folk: 16.15 Pevci lahke glasbe; 16.45 Plošče Record; 16.50 Saksofonist Gii Ventu-la; 17.15 Poskočne; 17.40 Vrstijo se pevci; 18.00 Zapojmo in zaigrajmo; 18.45 Ansambel. NACIONALNI PROGRAM 7 00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 in 7.10 Jutranja glas- NAŠ NOVI STRIP, Zaradi dobrega odmeva, ki ga je imel pri čitateljih, zlasti mlajših, strip «Obračun v Postojni», smo se ponovno odločili za strip s partizansko tematiko, potem ko smo vmes postregli z zgodovinsko temo o E-razmu Predjamskem. Naslov našega novega stripa, ki bo začel izhajati v nedeljo, je: Gre za oris ene od tolikih situacij, v katerih so se znašli partizanski borci v zadnji vojni, situacij, iz katerih je bila pot v rešitev samo s prebitjem sovražnega obroča. To pa je zahtevalo ne le izrednega poguma, temveč često tudi preziranje smrti, pripravljenost na poslednji boj, na poslednjo žrtev. V stripu «Obroč smrti» boste podoživljali preboj iz nemškega obro- ča. Kraj ni posebej označen in to tudi ni potrebno. V takih železnih obročih so bili partizani neštetokrat po vsej slovenski zemlji, na Primorskem, Dolenjskem, štajerskem, Gorenjskem, v Istri, v Beneški Sloveniji, skratka povsod, kjer se je slovenski človek z orožjem v roki in proti ogromni sovražni premoči v ljudeh in orožju, boril za svojo svobodo. •— m ------------------------------------ ■> ba; 8.30 Jutranje popevke: 9.00 Vi in jaz; 11.30 Izbrane stare in nove plošče; 12.10 Lahka glasba; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.05 Domače pesmi: 14.50 Znanstveno srečanje: Metabiologija; 15.00 Oddaja za bolnike; 15.40 Veliki varieté z Valterjem Chiarijem in Vittoriom Gassmanom; 17.05 Izžrebanje loterije; 17.10 Veliki pevci: baritonist Giuseppe Taddei; 18.00 Nove i-talijanske popevke; 18.30 Italijanski orkestri lahke glasbe; 20.00 Ca-talanijeva «La Falce», Leoncavallo-vi «Pagliacci»; 22.35 Neapeljski program. II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe in ansambli; 8.40 Stare popevke; 9.30 Strnjena komedija, na sporedu je Moliere; 10.00 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeni varieté z Bra-mierijem; 11.50 Zbori z vsega sveta; 12.40 Kratka zgodovina ital. popevke; 13.35 Program z dvema komikoma; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Evropski festival: Aix — en Provence; 16.35 Popoldanski spored: 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Mednarodni oder; 19.55 Plošče; 21.20 Glasbeno-govorni spored z dvema komikoma; 22.50 Glasba v večeru. III. PROGRAM 8.25 Jutranji koncert; 9.25 Ameriška judovska literatura; 9.30 Koncert; 10.30 Velike vokalne interpretacije: Carmen; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 14.20 Pianistka Martha Alberich; 15.40 Petrassijeve skladbe; 17.10 Plesna in odrska glasba; 18.00 Plošče in skeči; 18.20 Lahka glasba; 19.15 Rimski koncert; 20.30 Nastopa: Vanda Landouska; Petrassijeve skladbe; 22.30 glasba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila: 7.59 Na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 Iz mladinskega glasbenega albuma; 11.15 Sedem dni na radiu: 12.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 čez travnike in polja; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 16.40 Paleta melodiji; 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 Majhni ansambli; 18.10 Instrumenti v ritmu; 18.20 Gremo v kino; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Dobimo se ob isti uri; 19.45 S knjižnega trga; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Ansambel Mihe Dovžana; 21.00 Gostje na slovenski popevki; 22.15 Radijska igra — Marjan Marinc: Skrivnost roke v smetnjaku — 3. epizoda; 23.20 Oddaja za naše izseljence; 00.05 S pesmijo teden. 21.30 Stara ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 17.30 18.45 18.50 19.15 19.30 20.00 20.40 21.50 23.00 15.15 18.30 20.30 21.00 22.00 18.30 19.00 19.15 20.15 20.45 21.00 21.25 21.40 22.30 22.35 23.25 20.45 21.15 21.30 22.20 22.50 Program za mladino Igre na prostem, ob morju, v hribih Izžrebanje loterije Teden dni v parlamentu Nabožna oddaja ŠPORTNI DNEVNIK Kronike dela in gospodarstva ter Vremenska slika DNEVNIK Glasbena prireditev «SENZA RETE» Vodi Pippo Baudo Nocoj bo na sporedu drugo nadaljevanje oddaje SENZA RETE. Režiser Stefano De Stefani bo posredoval občinstvu srečanje z dvema znanima italijanskima umetnikoma: Prvi je Domenico Modugno, druga je Gabriella Ferri. Domenico Modugno je znan in visoko cenjen italijanski umetnik, je pevec boljših italijanskih popevk, preizkusil se je v filmu preizkusil se je tudi v gledališču. Njegova umetnost je pritegnila pozornost celo Strehlerja, ki ga je pritegnil v sodelovanje pri zahtevnejših delih. Modugno spada tudi med tiste italijanske ustvarjalce, ki jim pripisujejo «krivdo», da so obnovili ali bolje prenovili italijansko pesem. To vlogo posebno pripisujejo njegovi pesmi «Volare». Gabriela Ferri spada med tako imenovane «intelektualke», vendar pa še vedno na področju tako imenovane folk-glasbe in ljudske tradicije nasploh. Vsekakor pa je njen nekoliko hripav, oster, hkrati pa tudi prijeten glas kot naročen za določene več ali manj folklorne motive. Svetovno prvenstvo v boksu: MUŠJA TEŽA Srečala se bosta UDELLA IN GONZALES Prenos iz Lignana Sabbiadoro DNEVNIK DRUGI KANAL Avtomobilska dirka VELIKA NAGRADA VELIKE BRITANIJE Prenos iz Brandsa Hatcha v evroviziji ITALIJANSKO KOLESARSKO PRVENSTVO NA DIRKALIŠČU Prenos iz Monteroni di Lecce DNEVNIK ČLOVEK IN ZNANOST Tedenska oddaja, ki jo vodi Paolo Glorioso Sodeluje Gaetano Manzione Taormina: Podelitev j Umskih nagrad Donatellov David Nocoj bodo v starem grško-rimskem gledališču v Taormini podelili nagrade «Donatellov David». Letošnja prireditev je že dvajseta in zato bo svečanost nekoliko pomembnejša. Prav gotovo se bodo tu zbrali mnogi znani filmski ljudje. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Narodno -zabavna oddaja: NASTOPA KVARTET DO Obzornik Legenda o divjem lovcu, serijski film Kaj počnemo ob nedeljah Risanka DNEVNIK TEDENSKI NOTRANJE - POLITIČNI KOMENTAR Zabavno -glasbena oddaja Propagandna oddaja Serijski film COLOMBO DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA LJUBEZEN NA PODSTREŠJU, serijski film DNEVNIK NEMOGOČI PODVIGI, serijski film NOCOJ RIDOLINI Humoristični film z znanim italijanskim komikom iz 30 let. SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA NA SPOREDU JE RAMOVŠEVA SIMFONIJA 68 ELEKTFDNIHfl PROTI mmm Mm [é mmmmm n,. —— ... ;. ; -V-,- '-v — , • : 'Xt&br&sàWm .. J r. mm mm Napravo za centralizirano urejevanje prometa s pomočjo elektronskega elaboratola je uredilo v Trstu podjetje ..„ SOCIETÀ ITALIANA TELECOMUNICAZIONI SIEMENS lilliilà Sistem, prvi v Italiji, analizira v slehernem trenutku stanje prometa in programira semaforske cikluse tako, da se doseže najboljša ureditev prometa v centru mesta, z možnostjo "preferenčnega zelenega vala” za javna mestna prevozna sredstva. . wn mmm m f; it ; • f. mi * aru lS999:j ..-.v t ' m M i--V" vìV • ;■$ •■ j-iArč-v 20. julij 1974 „8 in 7" k 5ao Bento General Spinola, ki se je dva meseca skrival za predsednikom Spinolo, je znova nastopil v vojaški uniformi: vladno krizo, ki jo je 9. julija izzval premier Palma Carlos s trojno zahtevo — več pooblastil premierà, od-OOditev splošnih volitev za eno leto in predhodna volitev predsednika republike — je razrešil po vojaško, v vladi, ki jo je sestavil polkovnik Vasco Gongalves, je osem oficirjev in sedem civilistov po jormuh »S + 7«; komunist Cunhal je ostal minister brez listnice in socialist Soares ]e obdržal zunanje ministrstvo. Z drugimi besedami, vojska, lei je po prevratu izjavljala, da nima političnih ambicij, je okrepila svojo vlogo pri neposrednem upravljanju de-žele, v kateri je ključni problem vprašanje oblasti: hkrati je preveč osebna in preveč »razredčena«, da ne bi porajala trenj in se kot institucija pogosto vrtela v »prazno«. Preveč osebna: medtem ko so levičarske stranke zahtevale, naj bivšega premiera in bivšega predsednika postavijo pred sodišče, jima je Spinola dovolil, da nekaznovana odideta v Brazilijo; sam je imenoval bivšega prosvetnega ministra Veigo Samoa za predstavnika v OZN, v pogajanjih z Gvinejci pa je postavljal take pogoje, da so pogovori pri priči zamrli... In preveč razredčena: upravlja predsednik Spinola, pa hunta in gibanje oboroženih sil, državni svet in nazadnje še vlada. .. Preveč medsebojno nerazmejenih elementov, da bi bila uprava lahko harmonična in učinkovita. Nelagodnost te vrste je obstajala ves čas po prevratu, le da jo je v prvem obdobju prikrivalo vsesplošno navdušenje, izzvano s padcem fašizma. Ob novi vladi premiera Gongalesa bi lahko rekli, da se je okrepila predvsem vloga »gibanja oboroženih sil«, to je mladih oficirjev, in to v škodo tako političnih strank kot osebnega odločanja predsednika republike generala Spinole. Državni svet smatran doslej kot orodje v rokah predsednika republike, je namreč postal »najviSji organ gibanja oboroženih sil« in s tem prešel v roke mladih oficirjev, ki so tudi sicer v odnosu na palačo Belem in hunto okrepili svojo pozicijo: major Saraiva de Carvalho, duša m gonilo puča 25. aprila je bil imenovan za generala. Postal je poveljnik lizbonske vojne oblasti ter namestnik poveljnika »kontinentalnega operacijskega poveljstva«, s čimer je dobil v svoje roke vzvod za vojaško intervencijo, č" b-bili ogroženi »cilji in program 25. aprila«. Sam je poudaril, da je aobil nova pooblastila »po volji svojih tovarišev« (mladih oficirjev), torej ne po volji predsednika Spinole. Kako je torej razlagati potezo generala Spinole? Gre za obračanje krmila ah za novo razdelitev kart? Je avtor te rešitve v celoti general Spinola, ali mu je bila vsaj delno vsiljena od mladi oficirjev? Predvsem pa, ali bo z vojaško metodo in disciplino v vladi mogoče premagati težave, ki tarejo pojašiflično Portugalsko pri likvidnnii fašistične dediščine? Letos bo-namreč dežela prvič po dolgem obdobju imela deficit v trgovinski in plačilni bilanci, pritok deviz usiha, kolonialistična desnica v Angoli m Mozambiku pa se spušča v pustolovščine, ki utegnejo resno kompromitirati vse načrte za politično rešitev. Vlado po formuli »8 + 7« čakajo torej težavne naloge. M. SUSTAB Letošnji karlovarski festival se izteka in kot da bi tudi vreme gledalo njegove filme, se je dokončno skisaio. Mednarodna eleganca, s katero so gostje prve dni hrabro kljubovali jutranjemu in večernemu mrazu, je opešala. Sedaj se pod gostimi deževnimi kapljami vsakdo zavija v vso razpoložljivo volno, ki jo je za rezervo stlačil v kovček med poletno garderobo. Vesele in lahne obleke smo torej odpisali. Odšteti pa smo morali tudi že marsikateri up v avtorje, ka«. Pa ne zato, ker bi Viderberg za spremembo naredil slab film. Njegova skorajda pravljična zgodbica o šestletnem fantiču, ki postane nogometna zvezda in član švedske državne reprezentance v kvalifikacijskih tekmovanjih za pravkar minulo svetovno prvenstvo, je polna šegavosti, vizualnih atrakcij in duhovitosti, med katerimi ni najmanjša ta, da športniki in nogometni funkcionarji »igrajo« v filmu avtentične vloge. Toda iz dejstva, da nogomet v življenju ni Prevladuje odštevanje ki naj bi končno le dvignili opešano festivalsko raven. Pravega presenečenja na njem doslej še nismo dočakali, kar pa najbrž ni krivda Karlovih Varov, pač pa usoda mnogih festivalov. Čakali smo na iskrivega Francoza V ve s a Roberta, saj še m tako dolgo, kar smo v Ljubljani uživali ob njegovi parodiji »Plavolasi agent z enim črnim čevljem«. Odšteli smo njegov tukajšnji film »Pozdravljen, umetnik« kljub dobri zasedbi z Ma-stroianijem na čelu in kljub bodicam, ki jih stresa na račun skomerciali-zirane gledališke umetnosti, katera služi kabaretu, filmskemu spektaklu in televizijski reklami. Odšteli zato, ker je zelo površen v razčlenjevanju tistih skritih zamotanih medsebojnih odnosov, ki jim je prišel pod kožo zavzet v filmu »Malenkosti, ki so življenje«. Na spisku odštetih filmov. se je v veliko presenečenje znašel tudi veliki Bo Viderberg s filmom »Fimpen«, ki bi ga kazalo prevesti v »Palč- vse in da kuje v zvezde ljudi, ki se še podpisati ne znajo, bi režiser Vider-bergovega kova mogel in skorajda moral izvleči kakšno ostrejšo poanto. Tako pa se je zadovoljil z ljubeznivim nepretenci-oznim filmčkom. Med odštetimi avtorji se je znašel tudi slavni Mehičan EmiUo Fernan-dez z melodramo »Zaznamovani«, ki v nabreklem stilu in z naivno gradacijo prispodob govori o časti in izdaji, o ljubosumnosti in maščevanju. Tudi sovjetski režiser Andrej Mihalkov Končalovski ni ' izpolnil vseh pričakovanj z »Romanco o zaljubljenih«, ki plaho, vizualno bolj zanesljivo kakor pa vsebinsko, išče pot v območje musicala z angažirano vsebino in nadomešča koreografijo s pokrajinskimi posnetki in z značilnim ruskim lirizmom, ki je precej blizu patosa. In tako sta veliko bolj vidno uvrščena filma, od katerih pravzaprav nismo kdovekaj pričakovali, bolgarski in kanadski. Bolgarsko »Drevo brez korenin« na pripoved o stari kmečki grči, ki usahne v mestnem življenju, navezuje širšo in globljo misel o usodi generacije prvoborcev, ki ji dandanes velja neosebno, hladno spoštovanje, korektnost sicer, v kateri pa ni človeške bližine in topline. Kanadski film se iz sfere westema odmika v bližino socialno in etično angažirane družbene drame, ki jo lepša srečanje z mnogimi avtentičnimi običaji kanadskih Indijancev, izzveni pa seveda v baladen konec, v obračun, v katerem kanadska konjeniška policija z vsem paradnim vojaškim pom-pom obračuna s tremi indijanskimi borci. Zagrešili niso drugega kot to, da so pobili svojo lastno kravo, a žal brez dovoljenja belih oblasti, Neznanka, ki nas zanima, je pravzaprav le še Nanni Loy s svojim »V Ameriko in nazaj«. Ker smo poučen- vnaprej, vemo, da se bo festival s češkoslovaškim filmom, »Zaljubljenca leta prvega« iztekel v enega svojih svetlih trenutkov, v preprosto, neocvetličeno pripoved o lepoti medsebojA ne privrženosti in skupnega čustvovanja, v temo skratka, kakršnih je bilo na festivalu, posvečenemu boljšemu razumevanju med ljudmi, globljemu prijateljstvu med narodi, vse premalo. STANKA GODNIČ VESELO, SE PRAVI REDKO — Nizozemski filmi so redkost na festivalih, redkost so tudi komedije. Van der Heydenov film »Na pomoč, doktor tone« pa je zares spravil v smeh karlovarsko občinstvo. Težave zaradi mesa Prepoved izvoza govedine v EGS bo prizadela izvoznice RIO DE JANEIRO, 18. jul. (Tanjug). Brazilijo, Argentino in Urugvaj bo spet hudo prizadel zadnji ukrep EGS o začasni ustavitvi uvoza govedine. Odločitev gospodarske skupnosti so v Latinski Ameriki sprejeli z velikim presenečenjem, še zlasti, ker so izvoz svežega in zmrznjenega govejega mesa iz teh treh držav, največjih proizvajalk na celini, že prizadele omejitve EGS v začetku leta. Po predvidevanjih se bodo posledice politike EGS v Braziliji pokazale v zmanjšanju izvoza govedine za 45,8 odstotka. Argentinski izvoz bo manjši za približno 35 odstotkov. Zapiranje evropskega tržišča je imelo zelo neugoden odmev med udeleženkami parlamentarne konference latinskoameriških držav. Čas žetve Optimistične napovedi v SZ — Letos predvidevajo 200 milijonov ton žita OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA MOSKVA, 16. jul. Na jugu SZ so začeli z žetvijo. Prve napovedi so optimistične Čeprav trenutno žetev teče v enajstih od 15 sovjetskih republik, se odločilni boj za žito še ni začel, žetev bo dobila poln zamah šele čez nekaj dni, ko bodo začeli s pobiranjem pridelka tudi v osrednjih predelih ruske federacije. Računajo, da bodo letos želi na 130 milijonih ha zasejanih površin ali 1,8 milijona več kot lani. Žetev je v SZ vedno pomenila gospodarski in politični dogodek izrednega pomena. Pred dvema letoma je sovjetsko kmetijstvo doživelo ka tastrofalen neuspeh, ki mu je botrovalo tudi slabo vreme. Pridelali so 168 milijonov ton žita, oziroma okoli 30 milijonov ton manj kot so načrtovali. Primanjkljaj so morali nadomestiti z uvo zom. Lani pa so dosegli naj večjo žetev žitaric v zgodovini SZ, več kot 220 milijonov ton, oziroma 17,6 meterske ga stota na hektar. K tak šnemu uspehu je vsekakor prispevalo tudi izredno ugod no vreme. Na lanskoletnem decembrskem plenumu CK KPSZ pa je Brežnjer glav no zaslugo za uspeh pripisal političnim delavnikom. »Za pridelek v 1973. letu se nt mamo ka) zahvaliti gospodu bogu. Začeli smo postopoma žeti plodove tiste usmeritve v naši kmetijski proizvodnji, ki Jo je zakoličila partija, ki jo sedaj tudi izvaja ...« Sovjeti so po marčnem plenumu CK 1965. leta, ki je bil posvečen vprašanjem kmetijstva, osredotočili trud na štiri osnovna področja kmetijske politike: velike investicije v kmetijstvo, uporabo sodobnih agrotehničnih dosežkov, neposrednejše uvajanje ekonomskih dejavnikov v kmetijsko politiko ter moč no zboljšanje socialnega položaja kolhoznikov in sovhoz- nikov. Po predlanski slabi letini pa so sprejeli tudi nekatere neposredne sanacijske ukrepe. Menjali so dosedanjega kmetijskega ministra Mac-keviča in na njegovo mesto postavili člana politbiroja Poljanskega. Zamenjali so okoli 50 predsednikov kolhozov in direktorjev sovhozov, določili 16,4 milijarde rubljev za pospeševanje mehanizacije kmetijske proizvodnje, melioracijo m kemizacijo zemljišč. Pred nedavnim pa je CK izdal tudi posebne predpise o stimulativnem nagrajevanju kmetijskih delavcev. V sedanjem trenutku je glavni poudarek partije in države, ki sta pri žetvi neposredno angažirani, na mehanizaciji kmetijskih del in še zlasti na takojšnjem prevozu pridelka v skladišča in na niegovem pravilnem uskladiš-čenju. V minulih letih je zaradi površne žetve ostajalo precej žita nepobranega na polju Dokajšen del pridelka je šel* v izgubo tudi zaradi neorganiziranega prevoza in zaradi nestrokovnega uskla-diščenja. Sovjetsko kmetijstvo razpolaga sedaj z blizu 5 milijonov traktorjev, s 700.000 kombajni in 1,5 milijoni kamionov. V vsej Sovjetski zvezi naj bi letos pridelali okoli 200 milijonov ton žitaric. MARKO KOZMAN Sovjetski pogledi na demografijo Vrag ni tako črn Surovin in hrane bi bilo lahko dovolj za vse Prihodnji mesec ho v Bukarešti pod okriljem OZN svetovna konferen-ca o demografiji- Program konferen-ce predvideva razpravo o »glavnih demografskih vprašanjih, o njihovi po-vezanosti z gospodarskim in socialnim razvojem, o demografski politiki ter o programu akcij, ki so potrebne za blagostanje ljudi in razvoj«. Konferenca se bo torej ukvarjala z vprašanji, ki jim demografi, sociologi, ekonomisti, politiki in celo verski voditelji že dolgo let posvečajo veliko pozornosti. O tako imenovani demografski eksploziji je bilo napisanih že za kar čedno knjižnico knjig, bilo je tudi že veliko akcijskih programov in načrtov, dokaj manj pa je bilo zares storjenega. Glavni vzrok, da imamo v zvezi s tem vprašanjem veliko inflacijo besed, hkrati pa hudo pomanjkanje dejanj, je bržda ta, da se s svetovnimi dimenzijami »demografske eksplozije« ukvarjajo večinoma v industrijsko visoko razvitih državah, kjer je prirast prebivalstva praviloma majhen in o kakšni »eksploziji« ni mogoče govoriti; v tako imenovanem tretjem svetu (se pravi v večini afriških, azijskih in latinskoameriških držav), kjer je do »eksplozije« v zadnjih desetletjih zares prišlo, pa so v ospredju druga, vsaj na videz bolj pereča vprašanja. Nesoglasja na »fronti razvitih« Ce je to glavni vzrok, pa je eden dodatnih tudi ta, da na »fronti razvitih« glede teh vprašanj obstajajo globoke razlike. Predvsem obe velesili — ZDA in ZSSR — širše pa tudi ves Vzhod in Zahod, namreč zagovarjajo močno nasprotujoča si stališča in v bližnji prihodnosti ni videti prav nobenih možnosti, da bi se pogledi zbližali. To pa seveda onemogoča vsakršno dogovorjeno in v svetovnih okvirih izpeljano akcijo ali vsaj dolgoroč no politiko. Jasno je namreč, da bi taka akcija, oziroma politika, morala potekati pod okriljem OZN. če naj bi bila res svetovna in da bi torej morali dobiti zanjo vsaj privoljenje, če že ne sodelovanje in podporo obeh velesil. Brez strahu pred zmoto lahko že zdaj napovemo, da Usti del dnevnega reda konference v Bukarešti ki govori o »programu akcij«, ne no prinesel Kakšnih konkretnih dogovorov v svetovnem okviru in da bo praktič na demografska politika še vnaprej ostala zadeva pogledov in ocen posa meznih držav -„k Poglejmo si zdaj nekoliko podrob-neie. 'kakšno je eno od obeh nasprotujočih si stališč — stališče Sovjet S^eToda za ilustracijo si najprej oglej; m0 tisto, kar je nesporno, se pravi definicijo »demografske eksplozije« in .iste temeljne podatke o njej, ki jihpri-mav-ita obe strani. S pojmom samim tako v ZSSR kot v ZDA označujejo nitro naraščanje svetovnega prebivalstva ki smo mu priče v zadnjih desetletjih in ki je v bistvu značilno pravzaprav samo za Afriko, Azijo m Latinsko Ameriko, oziroma je vsaj problematično samo tu. Prebivalstvo našega planeta v povprečju naraste vsako leto za 1,9 odstotka. Toda k temu povprečju prispeva Latipska Amerika 2,9 odstotno letno naraščanje prebivalstva, Afrika 2,5 odstotno in Azija 2,1 odstotno. Te številke dovolj zgovorno pričajo, v katerih delih sveta je osredotočena vsa teža »demografske eksplozije«. Prav tako kot ti podatki, tudi ni sporna ugotovitev, kaj je glavni vzrok »eksplozije«: to je predvsem splošni zdravstveni napredek zaradi katerega se je močno zmanjšala smrtnost med novorojenčki in otroci, življenska doba pa se je znatno podaljšala. Se en podatek je nesporen; tiče se gibanja prebivalstva na Zemlji- Po podatkih OZN se giblje takole: Leta 1900 1,5 milijarde ljudi Leta 1960 3,0 milijarde Leta 1970 3,6 milijarde Leta 1974 4,1 milijarde (ocena) Leta 2000 6,0 milijard (prognoza) Leta 2030 13,0 milijard (prognoza) S tem pa se soglasje v pogledih na demografsko problematiko našega sveta praktično končuje. Obstajajo le še razlike, ki jih sovjetski avtorji (in v tem članku želimo prikazati le sov-jerska stališča) združujejo v tri temeljne skupine: gospodarska, politična in ideološka. Kar se prve tiče, gre predvsem za povsem nasprotujoče si ocene o razvojnih perspektivah sedanjega tipa civilizacije Sovjetski strokovnjaki očitajo svojim ameriškim kolegom skrajno črnogledost, češ da hudo pretira vajo s svojimi pesimističnimi ocena mi o zalogah surovin, ki jih ima člo-vešto še na razpolago in o možnostih za povečano proizvodnjo hrane. Res ie da mnogi ameriški znanstveniki (med drugimi na primer G. Taylor v knjigi Sodni dan, ki je prevedena tudi v slovenščino in ki jo v ZSSR pogosto navajajo kot obrazec pesimizma, brezizhodnosti in napačnih predpo-stavk) napovedujejo, da se bo člove štvo v začetku novega tisočletja zna šlo pred resno krizo surovin, kar se za tako številno prebivalstvo (6 milijard) utegne spremeniti v katastrofo. Po teh (ameriških) mnenjih, naj bi naiorej začelo primanjkovati tako pomembnih surovin kot so nafta, baker aluminij, železo, cink in svinec. Sovjetski strokovnjaki pravijo, da 1e ta skrb hudo pretirana Predvsem — pravijo — temelji na mnenju da so nam že danes znane vse zaloge teh surovin kar pa ni res Poleg tega bo tehnološki in znanstveni napredek nedvomno omogočil ekonomsko upravi čeno pridobivanje naštetih surovin iz spojin,, kjer je njihova koncentracija tako majhna, da se danes pridobivanje ne izplača. Poleg tega sovjetski strokovnjaki opozarjajo, da so praktično neizčrpne (za današnje pojme in potrebe) količine surovin v morski vodi in na dnu oceanov. Tako torej po sovjetskem mnenju »surovinska lakota« ni vprašanje zalog, ampak samo vprašanje znanstvenega in tehnološkega napredka, ki bo omogočil nove načine pridobivanja. Hrana za nove milijarde Drugo vprašanje je hrana. Tudi tu sovjetski znanstveniki menijo, da so v ZDA in na Zahodu sploh veliko preveč črnogledi- Tudi v ZSSR se sicer strinjajo z oceno OZN, da je danes na svetu 375 milijonov ljudi, ki jim dobesedno neprestano grozi, da bodo umrli od lakote — in od katerih jih veliko vsak dan tudi zares umre. Vendar pa hkrati opozarjajo, da prebivalstvo narašča za 2,6 odstotka na leto, proizvodnja hrane pa za 2,8 odstotka (pri tem pa resda »pozabljajo«, da se proizvodnja hrane povečuje v razvitem in že tako presitem svetu, ne pa tudi v tistih predelih, ki so najbolj prizadeti z »demografsko eksplozijo«). Ker je primerjava med naraščanjem prebivalstva in večanjem proizvodnje hrane očitno precej slaba točka te polemike, se sovjetski strokovnjaki obračajo bolj v prihodnost in navajajo takele podatke: obdelanega je samo 10 odstotkov kopnega (okrog 1,5 milijarde hektarjev), čeprav bi že pri sedanjem razvoju kmetijske tehnike lahko obdelali 9,3 milijarde hektarjev, ki bi ob sodobnem obdelovanju lahko dajali hrano kar za 36 milijard ljudi. Da bi to dosegli, bi bilo potrebno samo dvoje: osvojiti za kmetijstvo vsa tropska področja in najti cenen način za raz-soljevanje morske vode, da bi lahko namakali na novo obdelane površine. Možnosti za pridelovanje hrane je torej več kot dovolj, samo izkoristiti jih je treba. Ti izračuni so gotovo točni, vprašanje je samo, kako jih spremeniti v prakso. S tem pa že prihajamo na področje obeh ostalih temeljnih skupin nesoglasij: političnih in ideoloških. Kar se Uče prvih v Sovjetski zvezi poudarjajo, da v ZDA in na Zahodu ženejo tolikšen hrup zaradi »demografske eksplozije« in zahtevajo ukrepe samo zato, ker se bojijo da bi kapitalizem izgubil vire cenenih surovin in s tem svoj priviligiran, gospo darski n politični položaj v svetu Pri tem so zlasti ogorčeni nad zahtevami ki jih je pogosto slišati z »druge strani«, naj bi se svet zavestno odločil za omejitev rasti in jo prilagodil sedanjim zalogam surovin in hrane »Poskusimo si zamisliti, kaj bi pomenila uresničitev tega recepta,« je v študiji posvečeni bukareštanski konferenci zapisala ugledna sovjetska re- vija Meždunarodnaja žizn. »Za imperialistične države bi to pomenilo ohranitev njihove gospodarske prednosti pred ostalim svetom in večno vodilno vlogo v kapitalističnem sistemu svetovnega gospodarstva; za dežele v razvoju bi to pomenilo ovekovečenje njihove gospodarske in kulturne zaostalosti in konserviranje njihove odvisnosti od imperializma; za socialistične države pa bi to pomenilo odreči se napredku in gospodarskemu tekmovanju s kapitalizmom«. Zaradi tega v ZSSR nočejo niti slišati o omejevanju rasti. Obenem pa seveda priznavajo, da je naraščanje prebivalstva vendarle resen problem, zlasti — oziroma samo — za dežele v razvoju. Prav tako kot Američani, ki govorijo o omejevanju rasti, strogo izvajanem nadzorstvu rojstev in podobnih ukrepih, imajo tudi v ZSSR svoj recept za rešitev demografskega vozla. Glasi se: družbo je treba organizirati in razvijati tako, da bo zmožna pravično deliti razpoložljive dobrine ter da bo sposobna zagotoviti in uresničiti civilizacijski, znanstveni, tehnični, tehnološki in kulturni napredek, ki je potreben za to, da bi lahko smotrno izkoriščali vsa naravna bogastva na kopnem, v morjih in pod morsko gladino. Ce bo namreč to zagotovljeno ne bo nošenega pomanjkanja surovin in hrane in tudi ljudi ne bo preveč. To je hkrati seveda tudi tisti tretji veliki sklop nasprotij — ideološki. Vsak po svoje Iz povedanega je dovolj jasno razvidno, da gre za nasprotja, ki so take narave, da kompromisi niso mogoči. Govorjeno brez ovinkov in olepšav je mogoče reči, da Sovjetska zveza ni zainteresirana za kakršnokoli sodelovanje na tem področju. Vzrokov je gotovo več, najbolj na dlani pa so naslednji: ZSSR ne čuti in gotovo še ne bo kmalu čutila kakšnega resnejšega pomanjkanja surovin: kakršen koli skupni program v svetovnih okvirih in pod okriljem OZN bi zahteval sredstva, ki bi jih največ morali prispevati ZDA in ZSSR; Sovjetska zveza se boji, da bi kakršnakoli akcija na temelju ameriških zamisli (sama namreč nima nobenega konkretnega programa) peljala vodo na ameriški mlin in krepila ameriško gospodarsko in politično dominacijo v deželah v razvoju. Zaradi vsega tega prihaja Sovjet ska zveza na konferenco v Bukarešto z neomajno tezo, da vse skupaj ni tako hudo. da Zahod močno preti rava in da je na Zemlji prostora, surovin in hrane še za mnogo milijard ljudi,, če si bodo znali vse pametno preskrbeti in razdeliti. Janez Stanič Tudi v »tretjem svetu« bi bilo dovolj hrane, če bi bilo več takih zglednih živinorejskih farm. kot je tale v Mavretaniji._________________________________________ K parku vojašnice Vojak sklesal Stanetov kip V četrtek v Mariboru odkrili spomenik legendarnemu komandantu Francu Rozmanu — Kaj pravi avtor V jeklobetonu. je zaživel lik legendarnega komandanta slovenskih partizanov Staneta. Vojak Miroljub Kostič iz vojašnice, ki nosi ime legendarnega heroja Franca Rozmana, se je po odkritju poslovil od dleta, vojašnice in Slovenije. Vrnil se je v Srbijo. V spomin na njegovo vojaško službo pa bosta ostali v Mariboru dve skulpturi. Doprsni kip Slave Klavore so odkrili že pred dnevi, njegovo največje delo, kip heroja Staneta, pa bo ostalo v parku stare kadetnice. To je pravzaprav svojevrstno darilo vojaka — kiparja vojski, mestu Mariboru in slovenski partizanski tradiciji. Pri spomeniku heroju Stanetu smo se tudi pogovarjali z doslej neznanim srbskim kiparjem. — Pravijo, da je v vojaškem okolju težko ustvarjati, da za umetniško delo ni spodbudno? »Meni je nasprotno vojaško okolje mnogo pomagalo, da sem se lahko vživel in našel bližnji stik s takima osebnosti-ma, kot sta bila Slava Klavora in komandant Stane, čim sem sl šal zanju, sta me zarad: svoje človeške veličine pritegnila. Začel sem zbirati ustrezno dokumentacijo in graditi svojo idejo in vizijo, kako ju obl kovati. Kot sedaj vid-te, gre za realist čno jedro, vendar pa tudi za ustrezno likovno stilizacijo. Moj namen je bil, da poudarim človeško veličina obeh herojev, kajti ?e ta sama po sebi je odločilna in prevladujoča, zato niso potrebn takšni poudarki v drži in kretnji, ki pranapenjajo in naturalistično izražajo patos ali ekstazo. To je sicer simbolika, vendar simbolika čioveka trdnosti, neupogljivosti in zrelost'.« — Strokovnjaki pravijo, da vam je pri obeh skulpturah to zelo usoolo. Kako ste sami zadovoljni z doseženim? »Še bolj bi bil zadovoljen, če bi lahko delal z ustreznim orodjem m boljšim mater slom, recimo v kamnu. Vojska mi je pomagala z gradivom, omogočila »a mi je tudi delo. če upoštevam vse okoliščine, povhru pa še zelo pomanjkljivo dokumentacijo o obeh likih, upam, da sem se kljub vsemu približal resničnosti, ki sem jo hotel izraziti. Zame so stvarnost, resničnost in danost temelj, iz katerega izhajam. Abstrakcija je lahko dekoracija, v človeški in zgodovinski resničnosti, kakršno vsebujejo liki herojev, ki eo dali vse, svoje življenje, ni uporabna. Stvari lahko razbijamo in abstrahiramo, resničnih ljudi ne. Treba je biti do resničnosti in resničnih ljudi pošten. V poštenem ustvarjalnem odnosu je vse. Meni obeh stvaritev ni nihče naročal, ideja in volja sta prišli od mene.« Morda še nekaj podatkov o vojaku z dletom. Miroljub Kostič se je rodil v vasi Salaš pri Zaječaru kot sin manjšega kmeta. Star je 26 let. Končal je srednjo umetmško šolo v Nišu, lani poleti pa je diplomiral na akademiji uporabnih umetnosti v Beogradu. Takoj po diplomi je odšel v vojsko, tako da njegov prvi umetniški nastop ^odi v čas odslužitve vojaškega reka v iMarlboru. Skromen in resen fant še ne ve, kam se bo namenil, ko bo slekel vojaško suknjo. »Moral bcm v Beegracl,« pravi. »Najti bom moral kakšno sobico. Ò ateljeju in takih rečeh še ne upam nrsliti, začeti bom moral iz n;č. Ne vem, kako bo, toda nekako bo že, treba je delati. ž;vi se cd dela. Sicer sem specializiran za industri iško oblikovanje, ampak pri nas bo težko najti ustrezno delo. Rad bi se seveda posvetil kparstvu, nadaljeval podiplomski študij v tej smeri, ampak to je še vse zvezano s če . . .« DRAGO VRESNIK mm MED DELOM — Miroljub Kostič 'med oblikovanjem kipa Franca Rozmana — Staneta. Foto: Bogo Čerin lasen uredniški koncept Ob dvojni številki Teorije in prakse — Kakšna hoče biti revija V junijski dvojni številki Teorije in prakse je objavljena uredniška zasnova, ki jo je sprejel svet fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo po obravnavi v tiskovnem svetu SZDL. člani uredništva se v njej zavzemajo za širok koncept revije, ki naj, kar se da mno-gosirano, obravnava številne vidike družbenih odnosov. Iz bajajoč iz marksistične teore tične osnove nameravajo pri-i tegniti k sodelovanju veliko število teoretikov in praktikov z najrazličnejših področij družbenega življenja. V žarišču uredniške politike pa se bodo znašli vsi tisti prispevki, katerih predmet obravnavanja bo položaj in vloga de'avskega razreda v na ši družbi. Zelo kritičen odnos namerava uredništvo zavzeti do vseh člankov, ki bi izhajali s pozicij funkcionalizma in dogmatizma ter vu'gamega ekonomizma in ultraievlčar-stva. Z marksistično kritiko osvetljevati takšne ideje in stvarnost, iz katere klijejo, predstavlja pomembno nalogo napredne, znanstveno zasnovane družbene revije. Pri tem so merila naprednosti zaobjeta zlasti v razkrivanju monopolov in centrov takšne ali drugačne vrste družbene moči, ki bi se odtujevala ustvarjalcem družbenega bo gastva. Uspešno sredstvo za preprečevanje navedenih pro cesov je prizadevanje za integralnim samoupravljanjem. V tem okviru namerava Teorija in praksa posvetiti pozornost obravnavanju družbe nega dogovarjanja in planiranja, delegatskega sistema in federalizma, družbenopolitičnih organizacij in vloge modeme države v našem in svetovnem proštom. Svoje mesto bodo še naprej v reviji dobivala področja socialne politike, izobraževanja in kulture. Ustrezne teoretične študije ter glose in komentarji pa bodo tudi osvetljevali povezovalne tokove socializma kot svetovnega procesa, problematiko dežel v razvoju ter pogostokrat z njo povezano aktivnost različnih svetovnih žandarjev in stricev. Napovedani intervjuji, okrogle mize, polemike in tematske številke utegnejo uspešno zavreti morebitni prodor oblikovne suhoparnosti. K vsebinski pestrosti pa bodo tudi v bodoče lahko mnogo prispevali avtorji iz drugih republik in držav, na sproti katerim nastopa Teorija in praksa kot odprta revija v mejah razkritega uredniškega programa. V skladu z njim je zasnovana tudi junijska številka revije. Med drugimi aktualnimi članki je v njej zanimiv prikaz študija družboslovnih predmetov na budimpeštan-ski tehniški univerzi, prezre ti pa ne gre niti ostalih prispevkov in študij. ALBIN IGLIČAR ači gost je le najboljši Ob slovenski obali bodo znižali turistične cene za 10 do 40 odstotkov — Na »celini« so našteli več gostov kot lani, dosegli boljše finančne rezultate, cene pa prav zato ostajajo pri starem LJUBLJANA, 17. jul. Čeprav je turistični promet ob morju letos občutno slabši, kot je bil lani, tega nikakor ne moremo trditi za celino, kar predvsem velja za tranzitna središča v naši republiki, manj pa za znane turistične centre. Prav zato morda ni nič čudnega, da ob slovenski obali razmišljamo o 10 do 40 odstotnih popustih pri penzionskih cenah, na kopnem pa vztrajajo pri starih cenah. Tomaž Peternel, referent v maloprodaji trgovskega podjetja Nanos Postona, TOZD Portorož: Z letošnjo sezono ne moremo biti zadovoljni. Iztržek je manjši kljub temu, da so cene višje. Padec prometa se najbolj občuti v trgovinah, ki so odvisne od števila turistov, ki letujejo pri nas. Trenutno še ne vemo, kako bi lahko povečali prodajo«. Alojz Požar, direktor TOZD hoteli Palače Portorož: »Trenutno nam gre na bolje, saj so turisti začeli prihajati v nekoliko večjem številu. Obračun za prvih šest mesecev bo prav gotovo slabši v primerjavi z lanskim letom, saj so se samo stroški za gorivo v prvih petih mesecih dvignili z lanskih 50 na 130 starih milijonov, izvenpenzionska potrošnja je padla, dvignili pa so se tudi drugi stroski Da bi v Portorož privabili čim več gostov, se udeležujemo sejmov v tujini, v ZR Nemčiji — verjetno v Miin-chnu — bomo organizirali tiskovno konferenco, na kateri bomo seznanili novinarje in predstavnike turističnih agencij z možnostmi letovanja pri nas. Vsem individualnim gostom, ki so bili že pri nas smo poslali pisma, v katerih jih vabimo k nam, za domače goste pa smo pripravili od 10 do 40-odstotne popuste. Povečali bomo tudi propagando na mejnih prehodih.« Več turistov v Celju V Celju, kjer se uveljavlja predvsem tranzitni turizem, je letošnja sezona v primerjavi z lanskim letom boljša. Vsi hoteli so povečali število nočitev in se lahko pohvalijo z 80-odstotno zasedenostjo, kar je 20 odstotkov nad slovenskim povprečjem. Povsod I.a je število domačih gostov večje kot tujih, medtem ko Je bilo lani ravno obratno. Hotel Celeia, ki je lani ob polletju delal z izgubo 50 tisoč dinarjev, je letos presegel plan kar za 35 odstotkov ob 20 odstotnem povečanju osebnih dohodkov. Temu je pripomogla obnova kuhinje, ki je stala 250 tisoč dina i jev in prenovitev Celjske koče, kjer se obisk povečal kar za trikrat. Hotel Merx uspešno sodeluje s celjskim mestnim kopališčem, ki mu je ponudilo gostinske usluge. Za naprej ne načrtujejo nobenih popustov, sodelovali pa bodo tudi pri organizaciji vseh turističnih prireditev in atletskih tekmovanj. Pokrajinski muzej v Celju beleži 80 odstotkov večji obisk, ki je predvsem skupinski, manj pa je posameznikov. Povečanje sovpada z otvoritvijo novih prostorov. V času obrtnega sejma bodo v njegovih prostorih odprli zlatarsko razstavo. Zdravilišča v Rogaški Slatini in Laškem se lahko pohvalijo z velikim obiskom, saj skoraj ni mogoče dobiti prostega mesta. Cene sicer niso ravno nizke — v Rog. Slatini je dvoposteljna soba od 110 do 143 dinarjev, v Dobrni pa od 94 do 105 brez kopalnice in 125 dinarjev s kopalnico. V primerjavi z lanskim letom je število nočitev v prvem polletju naraslo v Rog. Slatini z 88.000 na 105 tisoč 1^ se je tako maščeval Pisiču « drugo mesto na državnem prvenstvu v Zrenjaninu. V teku na suo metrov pa ni mogel storiti Jugoslovan Alebič nič proti hitremu ameriškemu predstavniku Boldin-sU- Pri ženskih tekih pa je dva-fat zmagala Avstrijka Koeferje-ya, ki je osvojila prvo mesto v mku na 100 metrov ter na progi p metrov, kjer ni hotela Jelica avličič nastopati zaradi spora s Pr^editelji. v daljini pa je pri de-kietih zmagala Djurdja Fočič pred izletno Kanadčanko Elliotovo. Zanimiv je bil skok v višino, kjer c je Prezelj meril s svetovnima rekorderjema Matzdorfom in Sto-nesom, ki je odnehal pri višini 218 cm ter s tem postavil nov rekord **®ona v Celju. V metu diska Pn moških je zmagal Američan owell, ki je vseh šest metov vrgel preko 60 metrov, medtem ko J® Zdravko Pečar opravil le dva eijavna meta, oba okrog 58 me-rov. v metu krogle pa je imel meričan Woods lahko delo in je Premagal celo svetovnega prvaka euerbacha. V teku na 800 metrov J® o končni zmagovalki odločal še-in {utofiniš, saj sta Urankarjeva pj,. Nikoličeva prispeli skupaj na toii Vendar pa je bila slovenska tekmovalka, ki je tudi državna prekinja, hitrejša. Zadnja pa je bi-a na sporedu štafeta 4x100 me-ov- kjer je zmagala jugoslovan-ea državna reprezentanca, v ka-*Pri Pa je manjkal Stek^:, namesto lega pa je nastopal Alebič. MOŠKI 100 m 1. Karasi 10”5 2- Pisič 3. Križan 400 m 1- Bolding (ZDA) 46”2 2. Alebič fiisk L Povvell (ZDA) 63,90 m , 2. Pečar 58,16 m Višina 1- Stones (ZDA) 218 cm 2. Matzdorf (ZDA) 215 cm 3. Prezelj 208 cm 1500 m 1- Božinovič 3’45”5 2. Lisec 3’46”6 Krogla 1- Woods (ZDA) 20,41 m 2. Feuerbach (ZDA) 20,34 m . 2. Ivančič 18,50 m 800 m E Sušanj (jugoslovanski rekord) 2. Winzenried (ZDA) 3000 m 1- Hilton (ZDA) 2- Jevremovič 1’44”7 3. Svet „ (nov slovenski rekord) Daljina 7'58”2 L Rak 7,14 m 2- Dutkovič 6,80 m , 3. Košir Štafeta 4x100 m 6,80 m Jugoslavija 41”2 (Alebič, Pisič, Karasi, 2- Avstrija 3. Kladivar , ŽENSKE 100 m Križan) !• Koefer (Av.) 11”6 2. Pavličič <00 m 11”7 1. Koefer (Av.) 52"6 2. Marič 55”5 3. Juras 56'*7 Daljina 1. Fočič 2. Elliot (Kan.) 3. Štančeva Kopje 1. Urbančič (nov državni rekord) 2. Sokolovič 3. Blagojevič 800 m 1. Urankar 2. Nikolič 3. Larieux (ZDA) 5,75 m 5,35 m 4,31 m 60 m 52,06 m 2’05'T9 SIENA, 19. — Na 15. mednarodnem atletskem «Mitingu prijaielj-stva», ki bo v nedeljo v Sieni, bodo nastopili tudi nekateri sovjetski tekmovalci. V skoku v višino bosta tekmovala Loumi in 18-letni Mo-lotilov, ki je že preskočil 2,20 m. V metu krogle bo nastopil Skapas, ki ima osebni rekord 20,24 m. So- Na nedeljskem mitingu bodo nastopile poleg Sovjetske zveze še e-kipe Kube, Kenije, ZRN, Alžirije; Italije, Francije, Nove Zelandije, NDR in ZDA. VIDEM, 19. — Pivot goriške košarkarske ekipe Spliigen, Pieric, bo nastopal v prihodnjem prvenstvu za videmski Snaidero. Goriško peterko pa bosta okrepila dva bivša igralca Snaidera, playmaker Savio in pivot Fortunato. MILAN, 19. — Danes se je pričelo italijansko prvenstvo v skokih v vodo. V prvem dnevu so podelili dva naslova. Nova članska prvakinja v skokih v vodo s 3-meU'ske deske je Nasettijeva, ki je nepri čakovano premagala Marchijevo. vjetsko ekipo sestavljajo še sprin-1 Med mladinkami je v isti discipli- ter Ratouhnij, srednjeprogaš Dou- ni zmagala Isabella Martini pred j Star način igranja in zastareli koda in srednjeprogašica Gladnikova. 1 Crepazijevo in Giongojevo. i šarkarski treningi so SZ onemogočili. Vse kaže, da je bila zmaga članske sovjetske ekipe na svetovnem prvenstvu v Portoriku res labodji spev. Sovjetska zveza, ki je že štirikrat zaporedoma osvojila naslov mladinskega evropskega prvaka, jo tokrat v Franciji razočarala na vsej črti. Sovjeti so namreč v prvem kolu zgubili .proti Španiji, v drugem kolu pa so prav tako morali poraženi z igrišča, za kar je poskrbela Italija, ki je sicer tesno, a zasluženo premagala favorite tega prvenstva. Tekma je bila dokaj izenačena in se je odločila le v poslednjih sekundah, ko so bili itabjanski košarkarji le pri-sebnejši in so tako zmagali s košem razlike. Končni izid je bil namreč 61.59 za Italijo, ki ima tako res dobre možnosti, da se uvrsti v finale skupno s Španijo. Sovjetska košarka je torej v krizi. da bi lahko udobno osvajala zlate kolajne vsepovsod in v vseh kategorijah. Po odličnih košarkarjih kot Paulaskasu, Sergeju in Aleksandru Belovu. Polivodi in drugimi je trenutno v SZ košarka doživela močan zastoj, o čemer nam priča tudi slab nastop te mladinske reprezentance, ki si je že v kvalifikacijskem delu zapravila vsako možnost za vstop v finale. Jugoslovani so želi drugo zaporedno zn ago. Tokrat (proti švedski) pa so jugoslovanski košarkarji naleteli na žilavega nasprotnika, ki so ga pre- magali le s štirimi točkami razlike. Končni izid je bil 54:50 za Jugoslavijo. Kljub tesni zmagi pa vlada v jugoslovanskem taboru dokajšnji optimizem, saj bo prav kmalu okreval najboljši jugoslovanski mladinski ko- šarkar žižič, član OFK Beograda, žižič bo namreč predvsem pod ko- šem Jugoslaviji izredno koristil. ATLETIKA • PRED ITALIJANSKIM PRVENSTVOM Nezadovoljstvo nad privilegiranim položajem Fiasconara in Mennee v Sletje bolnih in zdravih - Usodna poškodba Areseja V italijanski atletiki se je letos, Italija utegne imeti še težave pri nekaj obrnilo in zgleda, da v dobro, izbiri. Bolj težaven je položaj na krajši Nedavni miting v Milanu in mednarodno srečanje s Francijo in Madžarsko v Firencah sta prinesla na površje nekaj novih imen in tudi izpostavila nekatere rane, katere atletska zveza skriva pod raznimi krinkami. Najuspešnejši atlet je bil doslej Fava, ki je rekord na 3000 m zapreke privedel do znamke 8’23”, ki je svetovne vrednosti. Fava pa je v glavnem nadaljeval lansko uspešno sezono, ki je že obetala letošnje podvige. Veliko presenečenje srednjih prog je poprečni Zarcone, ki se je vrinil med evropsko elito z napredkom celih 8 sekund na progi 1500 m. Njegov čas 3’37’’8 je sedaj zasenčil A-reseja (3’38” v istem nastopu), ki pa toži zaradi nategnjene mišice in ni niti gotov, če bo lahko v Rimu branil naslov evropskega prvaka. Pod 3'40” se je spravil tudi Riga in nillllllllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllillllillllllllllll^llHIffll^lll^llHllllllllllllllllimillllllllllllllMIIIIIIIlIllIlllllllIllliiiiiiiiiiitiiitillllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllIlliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiii KOLESARSTVO DIRKA PO FRANCIJI SE BLIŽA KONCU G. Vianen zmagal z naskokom Nobene ovire več za Merckxa Prireditelj je mora! včeraj delno spremeniti progo zaradi zapore na cesti NANTES, 19. — V današnji 20. etapi mednarodne profesionalne kolesarske dirke po Franciji se tekmovalci in spremljevalci prav gotovo niso dolgočasili. Najprej je šofer avtomobila nekega športnega direktorja zgubil nadzorstvo nad vozilom ter zavozil med gledalce, ki so sledili dirki v kraju Beauvoir sur mer v pokrajini Vandèja. Do nesreče je prišlo eno uro po startu. Na srečo pa se ni poškodovalo dosti ljudi, tako da so pet oseb, ki so jih prepeljali v bolnišnico, takoj odslovili. Še najhuje se. je poškodoval neki policaj, ki si je zlomil nogo. Voznik avtomobila, ki je pripadal eni cd španskih nji^ouru, je zgubil nadzorstvo nad vozilom zaradi utrujenosti. Proti koncu dirke - pa je prišlo do novega zapleta. -Zaradi-zapore na cesti, ki so jo pripravili stavkajoči delavci, je moral prireditelj delno spremeniti progo, tako da so morali kolesarji prevoziti 5 km več, kot jih je bilo na sporedu. Iz športnega vidika pa ni oda današnja etapa preveč zanimiva, saj so se tekmovalci v glavnem borili le za etapno zmago, ne pa za rumeno majico, ki je trdno na Merckxovih ramenih m ki mu je ne bi smel nihče več odvzeti, če ne pride prav do česa nepričakovanega. Belgijski kolesar, ki vodi po včerajšnji poletapi na kronometer kar s tremi minutami in pol naskoka, je lahko miren, saj bo imel na razpolago še eno etapo na kronometer, ne bo pa več vzponov, na katerih je zgedalo, da ga bodo napadli španski kolesarji in mu zagrenili življenje. Do tega pa ni prišlo in še najnevarnejši so bili Francozi s svojim starim Poulidor-jem, ki že leta brezuspešno zasleduje končno zmago na Touru. Po 117 kilometrih dirke je danes zmagal nizozemski kolesar Gerar-dus Vianen, ki je ušel kakih 15 kilometrov pred ciljem in si nabral 20 sekund prednosti, ki jih je obdržal vse do dirkališča v Nantesu. Na drugo mesto se je po sprintu glavnine uvrstil Belgijec Sercu, ki je z letošnjim Tourom lahko zadovoljen, saj je osvojil nekaj etap, nekaj časa pa je bil tudi nosilec rumene majice. Z glavnino je prispel na cilj tudi Italijan Pamzza, ki je še vedno četrti na skupni lestvici, pa čeprav ima šest minut in pol zamude za Belgijcem Mcrck-xotn. Vrstni red 20. etape (Saint Gilles — Nantes, 117 km): 1. Gerardus Vianen (Niz.) 2.53'21" 1500 m — Walker (N. Zel.) s poprečno hitrostjo 42,227 km na uro 2.53’41” 2.53’41” 2. Sercu (Bel.) 3. De Meyer (Bel.) 4. Hoban (VB) 5. Karstens (Niz.) 6. Baert (Bel.) 7. Merckx (Bel.) 8. Van Springel (Bel.) 9. Van Katwyk (Niz.) 10. Mintkiewicz (Fr.) Skupna lestvica: 1. Eddy Merckx (Bel.) 109.20TM" 2. Lòpéz Carri! (Šp.) zaost. 3'28” 3. Poulidor (Fr.) 5'44” 4. Panizza (It.) 6’36'' 5. Aja (Šp.) 6’59'’ 6. Agostinho (Port.) 11'51” 7. Martinez (Fr) 14’34” 8. ■Pollentier'.(Bel.) 14'17” 9. Santy (frnrinc 15'53” 10. Van SptingeL (Bel.) 2001” NANTES. 19. — V današnji etapi mednarodnem amaterske kolesarske dirke po Franciji je zmagal Poljak Mytnik, medtem ko je na skupni lestvici še vedno prvi Španec Mar-tinez. Vrstni red: 1. Mytnik (Polj.) km 30,800 v 40 poprečna hitrost 46,19 km/h 2. Danguillaume (Fr.) 41’55”02 3. Steinmayer (Av.) 4. Brzezny (Polj.) 5. Martinez (Šp.) 6. Mittereger (Av.) 7. Kuhn (Švi.) 8. Pronk (Niz.) 9. Mirri (It.) 10. Vallet (Fr.) Skupna lestvica po 9. etapi: 1. Martinez (Šp.) 28.23’49” 2. Steinmayer (Av.) 3. Mirri (It.) 4. Kaczmarek (Polj.) 5. Leleu (Fr.) 6. Nazabal (Šp.) ATLETIKA 42’00'’U? 42W0? 42'03’04 42’06"04 42T6"01 42’23’'03 42’24"01 42'25' 09 28.27’S3” 28.30'42” 28.30’43” 28.35’40” 28.36’30" Mednarodni miting v Stockholmu Premoč ZDA STOCKHOLM, 19. — Na mednarodnem atletskem «meetingu» v Stockholmu na Švedskem so dosegli nekaj odličnih rezultatov. Američan Wohl-huter je v teku na 800 m dosegel izreden čas T43"9, kar je le za dve desetinki sekunde slabše od svetovnega rekorda naturaliziranega I-talijana Marcella Fiasconara. OSTALI REZULTATI: 400 m ovire — Bolding (ZDA) 48"9 3’35” 4 100 m — Williams (ZDA) 10”3 Disk — Powel! (ZDA) 65,04 m Višina — Stones (ZDA) in Toerring Danska) 2,21 m Krogla — Feuerbach (ZDA) 20,96 m 2 milji — Dixon (N. Zel. 8T4”4 5.000 m — Ngeno (Ken.) 13’40”2 Daljina (ženske) — Watson (ZDA) 6,58 m PLAVANJE RIM, 19. — Italijanski plavalec Lorenzo Morpurgo je postavil nov državni rekord na progi 400 m mešano. Morpurgo je preplaval pro-.4’46”9 ter je tako popravil svoj prejšnji rekord za 2”3. DANES POPOLDNE NA STADIONU V TRSTU Atletsko srečanje mladincev med Italijo in Jugoslavijo Italijani favoriti na papirju ■ Nastopili bodo tudi atleti iz naše dežele Deželni odbor italijanske nogometne zveze je objavil datume začetka raznih amaterskih prvenstev, ki se bodo pričela zadnjo nedeljo septembra (promocijsko prvenstvo, prva in druga kategorija) ter 13. oktobra (tretja amaterska liga). SABLJANJE SP v Grcnoblu Romankovu (SZ) prvo zlato GRENOBLE, 19. — Sovjet Sergej Romankov je osvojil v floretu prvo zlato kolajno na svetovnem sabljaš-kem prvenstvu v Grenoblu. Romankov je v finalnem delu tega tekmovanja štirigrat zmagal, zgubil pa je le proti Francozu Revenu. Italijani, ki so v finalni del uvrstili kar dva svoja zastopnika, so z Montanom osvojili odlično drugo mesto, medtem ko je bil Simoncelli šesti. KONČNA LESTVICA: 1. Sergej Romankov (SZ) — 4 zmage (proti Simoncelliju 5:4. Woj-ciehowskemu 5:3, Montano 5:3, Pietruski 5:0). 2. Carlo Montano (Italija) — 3 zmage 3. Frederic Pietruska (Francija) — 3 zmage 4. Jemovic Wojciehowski (Poljska) — 2 zmagi 5. Daniel Revenu (Francija) — 2 zmagi 6. Stefano Simoncelli (Italija) — 1 zmaga. Danes bo na tržaškem stadionu «Pino Grezar» mednarodni atletski dvoboj mladinskih reprezentanc I-talije in Jugoslavije. Deželni odbor italijanske atletske zveze je ob tej priložnosti poskrbel za izboljšanje tekmovalnih stez na tržaškem stadionu. Tako so na primer popravili s tartanom zaletišče za skoke in mete. Tekmovanje bo prenašala tudi koprska barvna televizija. Jugoslovanska mladinska reprezentanca je prispela včeraj v Trst. Jugoslovani razpolagajo z dobrimi posamezniki, v skupnem seštevku točk pa so vsaj na papirju favoriti Italijani. Na srečanju, ki se bo pričelo ob 17.30 in se bo zaključilo ob 22. uri, ko bo na sporedu štafeta 4x400 m, bomo lahko sledili vrsti zanimivih dvobojev. Med temi bo prav gotovo dvoboj v metu krogle med Jugoslovanom Miličem in Miljčanom Zecchijčm. Jugoslovanski atlet je že vrgel kroglo 16,51 m daleč. Jugoslovanski skakalec v višino in državni prvak Temin, ki je že preskočil 215 cm, ne bo imel resnejših nasprotnikov. Isto velja za Srejeviča in Hegedi-ša. Oba sta namreč v troskoku večkrat zabeležila rezultat nad 15 m. Izenačen bo tek na 400 m z ovirami, kjer bo Zorn resen nasprotnik Jugoslovana Gluhaka. V italijanski reprezentanci bodo nastopili tudi atleti iz naše dežele. Poleg Miljčana Zecchija bosta tekmovala še Videmčan Mauro Barella in Walter Nonnino. Prvi bo nastopil v skoku s palico, kjer je že preskočil 4,55 m, Nonnino pa bo tekmoval v skoku v višino, kjer pa skoraj nima možnosti za zmago. TENIS V tekmovanju za Davisov pokal Švedska-Kalija 1:1 SZ-Juj>osIavija 1:1 BAASTAD, 19. — Po prvem dnevu teniškega dvoboja med Italijo in Švedsko, veljavnem za polfinale A skupine evropske cone tekmovanja za Davisov pokal, je rezultat izenačen, 1:1. V tekmovanju posameznikov je švedski as Bjom Borg najprej premagal Italijana Bertoluc-cija s čistun 3:0 (7:5, 6:1. 6:0). Italijan Panatta pa je odpravil do- mačina Johanssona s 3:1 (8'6, 8:1, 4:6, 6:1). Jutri bo na sporedu dvoboj dvojic, kjer so Švedi veliki favoriti. * « * DONJECK, 19. — V teniškem sre Čanju med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo je po prvem dnevu rezultat neodločen 1:1. Sovjet Metreveli je premagal Jovanoviča Jugoso-van Pilič pa sovjetskega igralca Kokolja. Dvoboj velja za polfinale ! 400 m pa v Ballatiju očitno niso progi 800 m, kjer ima Italija «uvo ženega» svetovnega rekorderja Fias conara. Južnoafričan letos še ni nastopil. V Milanu se je v teku na 400 m spretno izognil gotovemu porazu proti Kubancu Juantoreni, v Firencah pa ni startal na 800 m proti zelo močnemu Francozu Philippu. V obeh primerih so bile izgovor, ali resnica še neprebolele poškodbe na mišicah, poldrugi mesec pred evropskim prvenstvom pa postaja položaj svetovnega rekorderja mučen. Proti Fiasconaru se verjetno v ekipi ustvarja neke vrsta fronta atletov, ki niso zadovoljni s posebnimi skrbmi, ki jih zveza izkazuje atletu, ki sam velja več kot polovica reprezentance (v denarju namreč). Tako fronto so odkrito pokazali tudi šprinterji proti Mennei, ki je prehitro postal zvezdnik. Opogumila sta jih dosežka v Firencah, kjer je Benedetti kmalu zbrisal Menneo iz liste rekorderjev z izrednim časom 20"3 na 200 m, štafeta pa je brez Mennee dosegla odličen čas 39”2. Tudi Mennea že dolgo trpi za mišičnimi poškodbami in zanj slaba kaže pred evropskim prvenstvom. Morda zanj ne bo niti v štafeti prostora, izključitev enega sedanjih tekačev v njegovo korist pa bi brez dvoma sprožila punt. Stalni bolnik italijanske atletike Dionisi je doživel operacije na tetivah in je vsaj uradno popolnoma ozdravel. Po nekaj uspešnih nastopih pa se sedaj spet govori o skrivnostnih bolečinah in strah pred bodočnostjo je res velik, ker zasleduje Dionisi uspehe na velikih tekmovanjih že kakih 6 let in ima letos brez običajnega prvaka Nord-wiga zadnje možnosti, da v konkurenci, ki še ni našla vrednega naslednika vzhodnonemškemu asu, doseže toliko zaželeni cilj. Tradicionalna italijanska moč v tekih čez ovire je že pred dolgim časom splahnela. Na 110 m je sedaj še kar dober samo Buttar!, na B skupine evropske cone teniškega ! našli naslednika evropskim prva-tekmovanja za Davisov pokal. kom Moraieju in Frinolliju, čeprav je to v prejšnjih sezonah tako kazalo. Tehnične panoge so bile v Italiji vselej slabe ali celo poprečne. Samo skok v višino je sedaj na višku in Del Forno spada med kandidate za evropski naslov. Pri metih se le v disku pričakuje napredek do zanimive kakovosti, ostali trije meti pa ne spadajo na evropsko prvenstvo, če ne le iz reprezentančnih razlogov. KOLESARSTVO MONTERONI, 19. — Na italijanskem kolesarskem prvenstvu v dir-kališčnih disciplinah je osvojila naslov državne prvakinje v hitrostni vožnji Luigina Bissoli. Bissoiijeva je v finalu v dveh vožnjah premagala klubsko tovarišico Monegal-dijevo. V zasledovalni vožnji amaterjev je zmagal Pizzoferrato iz Bergama, ki je v zadnji preskušnji odpravil bivšega državnega prvaka Masija. Oba kolesarja sta prevozila 4 km v istem času: 4’56”54f zmaga pa je pripadla Pizzoferra-tu, ker je bil hitrejši v zadnjem krogu. Luciano Borgognoni je zmagal v finalu v zasledovalni vožnji profesionalcev. Na drugo mesto se je uvrstil Fraccaro, tretji pa je bil Bazzan. Bivši državni prvak Solfava pa se je moral zadovoljiti s četrtim mestom. V hitrostni vožnji amaterjev je zmagal Giorgio Rossi, ki je v finalu po treh vožnjah premagal Massima Marina. » • • KRUŠEVAC, 19. — Danes so se pričele balkanske igre v kolesarstvu. Na sporedu je bila ekipna vožnja na kronometer, kjer je zmagala reprezentanca Bolgarije pred Romunijo in Jugoslavijo. « » » VERONA, 19. — Jutri in v nedeljo bo v mestecu Villafranca Veronese svetovno kolesarsko prvenstvo za gluhoneme. Kolesarji l><>do tekmovali v hitrostni vožnji in na krožni cestni dirki. Prvenstva se bodo udeležili gluhonemi kolesarji iz Italije, Francije. Belgije, Jugoslavije, Anglije, Španije, Zahodne Nemčije in Švice. Rumena majica na letošnjem Touru Merckx OBVESTILO Odbojkarski tečaj v Rovinju Tajništvo ZSšD obvešča vse udeleženke prve skupine odbojkarskega tečaja v Rovinju, da bo odhod jutri, 21. t. m. Vse tečajnice naj se zberejo ob 7. uri na pomorski postaji, od koder sc bo odpotovalo z ladjo «Edra». Vsa društva, ki bodo poslala svoje članice na tečaj, naj dajo za vsaki dve tečajnici na razpolago najmanj po eno žogo. Udeleženke naj prinesejo s seboj poleg običajne osebne opreme še opremo za kopanje in seveda športno opremo za treniranja (hlačke, copate, majice, nogavice, trenirko, ščitnike za kolena, če jih imajo). Vse ostalo pa dobijo v taboru (posteljnino in jedilni pribor). Za tiste, ki nimajo skupnega potnega Usta, pa se priporočamo, da ne bi pozabili osebnih dokumentov oziroma potnega lista. * * » ZSŠDI sporoča, da bo urad v Ul. Geppa 9 zaprt v dneh od petka, 26. julija, do torka, 30. julija. 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 2 1 2 1 X X 1 X 2 X 1 X Žerjavi ob reki Ob Skušam si priklicati poetične podobe mojstra lija Repina in drugih ruskih slikarjev... Široki Ob, največja in najdaljša reka zahodne Sibirije nam je kmalu pred očmi. Male in velike ladje, pristaniški žerjavi, tovorni vagoni in nešteta skladišča pričajo o pomembni vodni poti. Ob je štiri in pol tisoč kilometrov dolga reka, plovna v dolžini tri tisoč kilometrov. Ta plovna žila veže sever in jug zahodne Sibirije in se tod v Novosibirsku zliva v Obsko morje. Sibirija je kontinentalna. Vendar pravijo v Sovjetski zvezi vsakemu večjemu jezeru morje. Peljemo se čez dva in pol kilometra dolgi most, najdaljši most v Sovjetski zvezi. V sibirskem prostranstvu skoraj ni stvari, ki bi ne bile bodisi največje, najdaljše ali najširše, najgloblje in kaj vem še. S podobnimi poveličevanji se bomo pri opisovanju naše poti še velikokrat srečali. Na desni strani reke nas presenetijo široke, ravne asfaltirane ceste in večnadstropni stanovanjski bloki, trgovine, kinematografi, knjigarne, s travo in cvetjem negovani parki in otroška igrišča, obdana z gozdiči svetlih brez, temnih ceder in srebrnkastih jelk. Po pločnikih je precej ljudi, oblečenih v glavnem v šuškavce in škornje, ki so jim blatni kot v predmestjih. Ceste z nasadi, nekatere široke do dvajset metrov, povedo, da tod ni stiske za prostor. Tudi trdno zgrajene, najpogosteje pet in osemnadstropne nove stanovanjske hiše izkazujejo širokogrudno gradnjo. Čeprav modeme, so po videzu čisto drugačne kot smo jih vajeni v Evropi. Skoraj enake so in učinkujejo dolgočasno sivkasto belino s tem se bolj poudarja sajasta črnina, ki se zgrinja nad mesto iz neštetih tovarniških dimnikov. Vendar poskušajo razbiti monotonost balkoni z vzpenjajčim se zelenjem. Masivnost stavb potrjuje ugotovitev, da je robustna gradnja verjetno najbolj učinkovita v sibirski zimi. Le tako preprečujejo strupenemu mrazu prodreti v stanovanja, v šole in urade. Podnebje je ostro kontinentalno z dolgo mrzlo zimo, v kateri zdrkne živo srebro na minus dvajset stopinj. Sicer v Novosibirsku zaradi, za Sibirijo kar precej nenavadno ugodne lege, ne zapade toliko snega kot drugod v Sibiriji, največ petintrideset centimetrov. Kratka poletja trajajo nekako tri in pol mesece, v kar sta všteti tudi že pomlad in jesen. Nekaj dni so poletja suha in vroča od petintrideset pa tudi do petinštirideset stopinj. Vendar poleti rado dežuje, kar smo precej občutili tudi mi. Bežen pogled na mesto iz avtobusa med vožnjo od letališča do našega hotela je potrjeval vtis, da je sibirska prestolnica kljub razpotegnjenosti mogočna in da življenje v njej diha s polnimi pljuči. Zato je bilo naše zanimanje za milijonsko mesto v osrčju Sibirije toliko večje. VZNIK NOVOSIBIRSKA Po osvežitvi pod tušem, ki je izpral s telesa znoj prejšnjega dne neznosno vroče Moskve in po krajšem počitku in ureditvi v preprosti, a kar čedni sobi hotela «Sibirija», smo se podali na kosilo in takoj nato na ogled mesta. Deloma se je zjasnilo, vendar je bilo še vedno čemerno vreme, ki je nekako dišalo po neprijaznem sibirskem podnebju. Vtis čemernosti je tudi v mestu samem kljub mnogim presenečenjem, ki jih sicer ne bi pričakovali v kraju, v katerem so še v nedavni preteklosti Rusi sami dejali, da je bogu za hrbtom ali na koncu sveta. Novosibirsk je s štiristo osemdesetimi kvadratnimi kilometri naseljene površine za Moskvo in Leningradom tretje največje mesto Sovjetske zveze, po številu prebivalcev pa osmo. Je naj večje sibirsko mesto med Uralom in Pacifikom. Mesto se je v komaj osemdesetih letih razvilo v današnjo sibirsko prestolnico na pomembnem križišču dveh velikih prometnih žil: mogočne reke Ob in čezsibirske železnice, ki so jo zgradili ob koncu prejšnjega stoletja prodirajoč skozi neprehodna področja. Kot eno mlajših sovjetskih mest nima pomembnejših zgodvinskih zgradb in drugih pomnikov, ima pa zato v svojem presenetljivem naglem razvoju izredno zanimivo, pravo gigantsko in burno herojsko preteklost. Do leta 1895 je bila na tem mestu nepredirna valovita divjina, skozi katero se je osamljeno vil in ozemlje često pre- plavljal orjaški veletok Ob. Ruski car Aleksander III. je po priporočilih železniških strokovnjakov hitro doumel pomen čezsibirske železnice za veliko imperialistično Rusijo in 5. marca 1891 izdal ukaz o njeni gradnji. Večino delavcev so transportirali iz Evrope. Sibirskim kaznjencem, ki so jih bili vključili v prisilno delo, pa so odpustili polovico kazni, če so se izkazali pri delu. Tako je delo ceneje in hitreje napredovalo čeprav so mogli zaradi snega in ledu na nekaterih odsekih delati komaj tretjino leta. Na nekaterih predelih stepe ni bilo ne lesa ne kamenja, niti vode; drugod spet so morali v nevarnosti pred divjimi živalmi prodirati skozi vlažno tajgo, izsekavati pragozdove in izsuševati velikanska močvirja prepolna hudih sibirskih komarjev. Le nadčloveški napori v nečloveških razmerah so lahko rodili izredno zmago, saj je čezsibirska železnica postala najhitreje zgrajena proga na svetu. Leta 1892 so dosegli Čeljabinsk na sibirski strani Urala, 1894 pa že Omsk. Leta 1893 so pričeli graditi velikanski železni most čez reko Ob in položili nanj tračnice novosibirske železnice. Tako ja na tem izseku leta 1897 stekla čez Ob čezsibirska železnica, ki je leto pozneje dosegla že Irkutsk ob reki Angara v vzhodni Sibiriji, čez nekaj let, leta 1904 pa končni cilj Vladivostok na Daljnem Vzhodu. S tem je bila totalitarnemu carističnemu režimu odprta strateško pomembna trgovska pot do pacifiškega morja, do katerega so poslej potrebovali, za tedanje prometna razmere, le pičlih enajst dni. (Nadaljevanje sled») Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, UL 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi’ 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pt' oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L 20. julija 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska M ZTT - Trst NA UKAZ BRESCIANSKEGA PREISKOVALNEGA SODNIKA ARCAIA Voditelj zloglasne «maggioranza silenziosa» odvetnik Adamo Degli Occhi aretiran v Milanu Dolžijo ga atentata na ustavo, hujskanja k državljanski vojni, poskusa pokola in drugih prestopkov Adamo Degli Occhi MILAN. 19. — Karabinjerji bre-scianskega preiskovalnega oddelka so davi ob 6.15 aretirali v Milanu odvetnika Adama Degli Occhi-ja, voditelja skrajnodesničarske organizacije «maggioranza silenziosa». Proti njemu je preiskovalni sodnik dr. Arcai, ki vodi preiskavo o pokolu na Trgu della Loggia v Brescii, izdal zalomi nalog zaradi atentata na ustavo, hujskanja k državljanski vojni, poskus pokola in drugih hudih prestopkov. Po kratkem zasliševanju v Milanu so orožniki odpeljali odvetnika v Brescio, kjer ga je zaslišal dr. Arcai. Vodja prevratniškega gibanja, kljub hudim obtožbam, ni zgubil živcev: ko so ga odpeljali v brescianski zapor, je pozdravil časnikarje z razprtima kazalcem in sredincem v znak zmage. Že nekaj dni se je v Brescii šušljajo, da so preiskovalci pred pomembno odločitvijo. Dr. Arcai se je včeraj sestal skupaj z javnim tožilcem dr. Trovatom s častniki karabinjerjev, ki se ukvarjajo s preiskavo, da bi preučili položaj. Čeprav gre le za domneve, kaže, da bodo aretaciji Adama Degli Occhija sledile še druge. Brescianski sodnik naj bi imel v predalu pripravljena vsaj dva zaporna naloga. Pomembna je bila tudi njegova izjava: «Obroč se počasi stiska okrog vplivnih osebnosti.» Zakaj so se sodniki odločili za a-retacijo voditelja «tihe večine»? Na to vprašanje, ki si ga postavljajo vsi, je mogoče odgovoriti le z domnevami, kajti preiskovalcem ni bilo mogoče v tej zvezi izvleči niti besedice. V zadnjih dneh so brescianski sodniki in orožniki, ki vodijo tri vzporedne preiskave o delovanju prevratniške skupine MAR Carla Fumagallija, o smrti mladega neofašista Silvia Ferrari ja, ki ga je razmesarila bomba, ki jo je vozil na motornem kolesu in o pokolu na Trgu della Loggia — znatno pospešili delo in zaslišali vrsto aretiranih prevratnikov. Kaže, da je marsikdo od teh izpraznil malho, da bi nekoliko izboljšal svoj položaj. Med temi naj bi bil tudi Giovanni Colombo, Fu-magallijeva desna roka, ki si je prejšnji teden hotel vzeti življenje v zaporu. Colombo ni postranska osebnost v organizaciji MAR, pretepač, ki bi za nekaj stotisočakov izvedel a-tentat ali pretepel političnega nasprotnika. V Milanu je vodil tako imenovano «rdečo cerkev», zbirališče in pribežališče neofašistov, ki so se odpravljali na teroristične akcije in varno zavetišče tistih, ki so prišli navzkriž z zakonom. Kaže, da je Colombo povedal preiskovalcem marsikaj zanimivega, če so lahko izdali zaporni nalog proti Adamu Degli Occhiju. Druga pot, ki naj bi vodila do milanskega odvetnika, pelje čez planoto Rascino, kjer je «stotnik» MAR Giancarlo Esposti padel v spopadu z orožniki. V Espostijevem žepu so preiskovalci našli ček za 600 tisoč lir, na katerem naj bi bil podpis vodje «tihe večine». S tem naj bi sodniki prišli do coka-za, da naj bi bil Degli Occhi posrednik med Fumagallijevo organizacijo in tistimi, ki so jo finansirali. Do kakšne mere je utemeljena domneva je težko reči, ker je preiskovalci niso ne potrdili ne demantirali, dejstvo pa je, da so se davi vztrajno širile govorice, da je prav omenjeni ček pokopal milanskega odvetnika. Brescianski preiskovalci se zelo zavzemajo, da bi odkrili, kako so Esposti, DTntino, Vivirito in Danie-letti zbežali iz Milana, ko je sodnik izdal proti njim zaporni nalog. Kaže, da je nekdo, ki je imel stike s preiskovalci, pravočasno obvestil kamerade o nevarnosti. Informacije, ki jih je dal obveščevalec so bile zelo točne, saj so se begunci lahko izognili vsem cestnim blokom in se nemoteno skrili na planoti Rascino. Preiskovalci sedaj aktivno iščejo obveščevalca. Izvedelo se je tudi, da so orožniki na ukaz dr. Arcaia opravili šest hišnih preiskav. Pregledali so stanovanje in urad odvetnika Degli Occhija, sedež gibanja «maggioranza silenziosa» in tri sedeže desničarskih izvenparlamentarnih organizacij. Kaže, da so zaplenili1 nekaj pomembnih dokumentov. V Milan je danes dopotoval tudi padovski preiskovalni sódnik dr. Tamburino, ki vodi preiskavo o prevratniškem delovanju Vetrovnice. Kaže, da imajo sodniki v rokah trdne dokaže, da sta bila Vetrovnica in MAR tesno povezani organizaciji. Dr. Tamburino je o tej vezi zaslišal Gianfranca Bertolija, terorista, ki je odgovoren za pokol pred milansko kvesturo. Kakšno vlogo je imel Bertoli v omenjenih organizacijah ni znamo, kaže pa, da so sodniki našli neizpodbitne dokaze o tej povezavi. Bertoli je kot doslej vztrajno gonil svojo, da se je za bombni atentat odločil v zadnjem trenutku, ne da bi o tem govoril z nikomer. Priznal je le, da je pred desetimi leti spoznal v zaporu Sandra Sedono, fašističnega prevratnika, ki že dalj časa sedi v zaporu zaradi sodelovanja z veljaki Vetrovnice, pribil pa je tudi, da se pozneje ni nikoli sešel z njim. Kdo je odvetnik Adamo Degli Occhi Odvetnik Adamo Degli Occhi, voditelj skrajnodesničarske «maggioranza silenziosa», ki so ga včeraj aretirali v Milanu na ukaz brescian-skega sodnika dr. Arcaia, je že dalj časa eden od najvplivnejših voditeljev izvenparlamentarne desnice v lombardskem glavnem mestu. Leta 1970 je bil med ustanovitelji zveze «Italia Unita», h kateri je pristopil tudi Carlo Fumagalli s svojim gibanjem MAR. Ta organizacija je leto dni pozneje izvedla vrsto atentatov proti nosilcem daljnovodov visoke napetosti v dolini Tellina, kar je povzročilo krizo «združene Italije», ki se je kmalu pozneje vsaj uradno razpustila. Adamo Degli Occhi je nato ustanovil gibanje «maggioranza silenziosa», katerega cilj je bil braniti Italijo pred «prevratniškim komunizmom». Na čelu svojih pristašev se je večkrat udeležil pouličnih manifestacij in se enkrat pojavil celo ovit v italijansko trobojnico. Omenjene manifestacije so bile večkrat povod za nerede in spopade s policijo kot na primer 17. marca 1971, ko je bilo 22 ljudi ranjenih in so agenti priprli 82 manifestantov. Milanski odvetnik je bil tudi zelo znan kot branilec neofašistov. Branil je Carla Fumagallija, Alessandra D’Intina in druge milanske desničarske pretepače, ko so, sicer zelo poredkoma, imeli opravka s pravico zaradi svoje prevratniške in pretepaške dejavnosti. Brescianski preiskovalni sodnik Arcai je v zvezi s preiskavo o MAR in s pokolom na Trgu della Loggia dvakrat zaslišal milanskega odvetnika, obakrat pa ni ukrenil proti njemu ničesar. Ukazal mu je ie, naj bo na razpolago pravici. In to kljub temu, da je DTntino pokazal na vodjo «tihe večine» kot enega od načelnikov in denarnih podpornikov MAR. Še ostreje je proti milanskemu odvetniku nastopil časnikar Giorgio Zicari. Ko je le ta javno priznal, da je sodeloval s SID, je poudaril, da ga je Fumagalliju predstavil A-damo Degli Occhi. V pogovorih z voditelji prevratniške organizacije pa naj bi tudi spoznal, da je odvetnik tesno povezan z MAR in to ne le kot občasni branilec. GEDDA, 19. — Ameriški zakladni minister William Simon je prispel v Geddo iz Tel Avi va. Tu se bo pogovarjal s kraljem Feisalom ter z drugimi vladnimi predstavniki Saudske Arabije. Med drugim se bo pogovarjal o gospodarskem sodelovanju med ZDA in to državo. IA RAZVIJANJE REVOLUCIONARNE TRADICIJE MED Ml A DIM S Uredništvu Pionirja nagrada Vstaja slovenskega naroda Nagrajeni so bili še Radosav Isakovic za knjigo «Kosovelova Brigada», Božo Vranešic in Janez Trozg za scenarij in režijo drame «Proces», Kare! Zelenko za ciklus gralik na temo NOB in Črtomir Šinkovec za pesniško zbirko «Brazgotine» LJUBLJANA, 19. — Danes, na predvečer dneva vstaje slovenskega naroda, je predsednik republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije Janko Rudolf izročil letošnje nagrade Vstaje slovenskega naroda za leto 1974. Pionirski list je prejel letošnjo nagrado za razvijanje in negovanje revolucionarnih tradicij med mladimi. V obrazložitvi nagrade, ki jo je prebral predsednik žirije, pesnik Matej Bor, je rečeno, da je Pionirski list vzgojno-informativni list za pionirje osnovnih šol Slovenije in izhaja že 26 let z naklado 45.000 izvodov. Vsebina lista je tesno naslonjena nc tradicije NOB, na samoupravno socialistično idejno usmerjenost in na program sodobne, socialistično angažirane šole. Uspešnost uredniške politike lista je razvidna v obsegu in kvaliteti sestavkov in informacij o dogajanjih v NOB in po njej. Posebno dragocena je dejavnost Pionirskega lista v spodbujanju in razvijanju ustvarjalnih sposobnosti mladih dopisnikov in sodelovanju pri vseh pomembnejših akcijah v okviru raz-vijanja tradicij NOB in v jugoslovanskih pionirskih igrah. Pomembna sestavina teh prizadevanj lista so tradicije NOB, revolucionarne in moralne podobe borcev za svobodo. I Janez Trozg za režijo televizijske Zato naj nagrada vstaje uredništvu ‘ drame «Proces». Celjski sodni prolista pripomore k novim razpisom ' na temo NOB v prihodnjem jubilejnem letu. Radosav Isakovič — Rade je prejel nagrado za knjigo z naslovom: «Kosovelova brigada». Avtor je bil nagrajen za svoj izredno doživeto napisani zgodovinopisni oris vojne poti XIX. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Srečka Kosovela. Ta slavna kraška brigada, ki se je v sestavi IX. korpusa NOB in POJ bojevala po vsem Slovenskem primorju in na Gorenjskem in je svojo bojno pot zaključila v osvobojenem Trstu, je znova zaživela na straneh avtorjeve knjige v vsej svoji individualnosti, vzponih in padcih, zmagah in porazih realistično prepričljivo, toplo in človeško kot del veličastne epopeje boja slovenskega in primorskega ljudstva za svobodo in revolucijo. Avtorjevo delo odlikuje vestno zbiranje gradiva, saj je razen tega, da je uporabil obsežno dokumentacijo, ki jo hranijo arhivske ustanove, zaslišal še kakih 450 njenih še živečih borcev in bork ter okoli sto drugih udeležencev njenih bojev. Nagrado Vstaje sta nadalje prejela Božo Vranešič za scenarij in lilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIHIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIHIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllir KASNO SOVRAŠTVO V ANGOIJ DOSEGLO VIŠEK Krvavi spopadi med belopoltimi priseljenci in Afričani /Osvobodilna gibanja obtožujejo oblasti v Luandi, da se kljub padcu Caetana stanje v Angoli ni spremenilo LUANDA, 19. — Val nasilja, zaradi katerega je bilo v zadnjem tednu prelite toliko krvi v angolski prestolnici, ni začel še upadati. V predmestnih četrtih se noč za nočjo eblMWjjajo. «popadi, med belopoltim in temnopoltim prebivalstvom, izbruhnejo požari, nadaljujejo se pustošenja trgovin in barov. Zjutraj pa se v luandske bolnišnice steka reka ranjenih, mrtvašnice so natrpane s trupli, razmesarjenimi od eksplozij ročnih bomb ali udarcev z «machetom». Zdravniki in bolničarji so na delu noč in dan, da bi olajšali bolečine ranjencem, ki jih morajo nameščati tudi na hodnike in v vhode. Vzporedno z nasiljem se stopnjuje tudi rasna mržnja. Da bi zajezilo val krvnih neredov, je poveljstvo portugalske vojske v Angoli ukazalo vojakom, naj streljajo na vsakega oboroženega civilista, ki bi imel «napadalne namene». Nediskrimini-rano streljanje je terjalo že veliko nedolžnih žrtev, kot je primer nekega univerzitetnega študenta, ki so ga vojaki ubili po pomoti. Povod za Izbruh tako žolčnega rasnega sovraštva je bil umor nekega belopoltega taksista, škvadre •iiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiifiHiimimmiiiiiiiiiiiinmiiiiinimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii REŠEVANJE KRIZE NA BLIŽNJEM VZHODU Sadatu pripadel levji delež pri pogajanjih s Huseinom Palestinsko osvobodilno gibanje obsoja sporazum, ker omejuje bodočo morebitno palestinsko državo na meje pred letom 1967 KAIRO, 19. — Pogovori med aljem Huseinom ter predsednikom idatom so izzvali v arabskem sve-številne in tudi ostre reakcije, ihko rečemo, da je dobršen del lestinskega osvobodilnega gibanja ločno nasproten političnim smer-3am, ki so izšle iz srečanj med išemitskim vladarjem ter egip-vskim predsednikom. Vse kaže, da je jordanska kralje-na skušala s pogajanji z Egiptom seči svojo izključno posest nad o-mlji, ki gredo preko reke Jorda-i (Cisjordanija). Nadalje je hotela gotoviti sebi nadzorstvo nad velini številom Palestincev (govori se lo o milijonu in še več ljudi), naj ne bi bili priznani kot idstvo, nad katerim palestinsko vobodilno gibanje (Jaser Arafat) vaja svoje izključno nadzorstvo. Zdi se, da Jordanija ni hotela ipustiti glede zahteve ustanovit-> palestinske neodvisne države, t bi prepustitev ozemlja onkraj ke Jordana pomenila za hašemit-;o kraljevino usoden gospodarski larec. Upoštevati je treba nam-:č, da je veliki del jordanske aljevine gospodarsko pasiven. Egiptovski minister za zunanje za-?ve je danes pojasnil pomen skup-?ga jordaasko - egiptovskega sposila. Fahmi je med drugim dejal, a je Jordanpa priznala, da je za-idni breg reke Jordana ozemlje, i je bilo zaupano Jordanij' v mrstvo» tako kot je bil sektor ri Gazi zaupan «varstvu» Egiptu. : teh Izjav je razvidno, da sta F-ipt in Jordanija že v določeni me- ri začrtala teoretično meje bodoče palestinske države: te meje naj bi obsegale Cisjordanijo in področje pri Gazi. Omejitev sama pa ne more zadovoljiti splošnega palestinskega gibanja, ki sedaj ugotavlja da so Egipčani in Jordanci priznali obstoj izraelske države ter so se praktično omejili na «status quo» pred letom 1967. Kdo je na pogovorih med Sadatom in Huseinom dosegel največ? Zelo verjetno gre levji delež E-giptu. Sadat je namreč dosegel, da se začenja izvajati na Bližnjem vzhodu politika, ki naj bi zagotovila Egiptu in posredno tudi drugim a-rabskim državam možnost, da napravijo konec tistemu mučnemu vzdušju, ki je vladalo na tistih področjih od leta 1967. Egipt prav gotovo potrebuje leta in leta trdega in zavzetega dela, da bi se izvlekel iz položaja v katerega je bil pahnjen pred sedmimi leti, ko je prišlo do prejšnjega konflikta z Izraelom. Egiptovsko gospodarstvo je bilo pa robu propada ter je bilo treba sprejeti odločne ukrepe, da bi se država izvlekla iz težav v katere je zabredla. Vojaška konfrontacija z Izraelom (zahvaliuioč se sovietski pomoči) je dala Egiptu prav to možnost. Prav zato lahko sklepamo, da ie bil pri aleksandrijskih pogovorih Husein le drugovrsten partner in da ie prav egiptovska politika bila tista ki ie začrtala pot za nadel'-pii razvoi političnega noložaia ne Rližninm vzhodu. Krali Husein io moral priznati stvarnost palestinske- ga osvobodilnega gibanja, čeprav je vztrajal pri tem, da to gibanje ne sme imeti nobenega vpliva v notranjosti njegove države. Palestinsko gibanje naj bi bilo omejeno samo na zasedena področja, na Sirijo, na Libanon in na inozemstvo. Nekateri krogi se sprašujejo, za kaj je kralj Husein popustil glede Cisjordanije ter priznal to področje le za ozemlje nad katerim je Jordanija izvajala svoje «varstvo». Zelo verjetno je, da je hašemitski vladar popustil glede tega vprašanja v upanju, da bo obdržal določeno kontrolo nad tem ozemljem, potem ko bi prišlo do odmika čet ob reki Jordan. Kot smo že poročali, se je palestinsko gibanje upiralo in se upira še vedno zamisli, da bi tudi v primeru Jordanije uveljavili odmik čet, kot se ie zgodilo na Sinajskem polotoku ter na Golanskem področju. Kralju Huseinu pa ta odmik prija. O vseh teh vprašanjih bo že pojutrišnjem razpravljal izraelski ministrski svet. čeprav še ni gotovo, da bo spieiel ustrezne sklepe. V izraelskih vladnih krogih vladajo namreč sporna mnenja. Nekateri so bolj popustljivi, drugi pa odločno zahtevajo, da Izrael ne sme popustiti glede bistvenih arabskih zahtev Posebno kočljivo je vprašanje ustanovitve arabske države v Cis-tordaniji. Pravijo celo, da se bo ženevska konferenca o miru na Bližnjem vzho du lahko začela šele potem, ko bo prišlo do odmika. kolonialistov so kot represalije napadle četrti, v katerih živijo Afričani in znesle svoj morilski bes nad nedolžnim in neoboroženim prebivalstvom. Po podatkih osvobodilnih gibanj je bilo v eni noči ubitih 38 ljudi in hudo ranjenih 75. Portugalska vojska ni mogla (ali ni hotela) preprečiti kazenske odprave kolonialistov, na katero je afriško prebivalstvo odgovorilo z mogočno demonstracijo, kateri so se pridru SLABO JE NALETEL V okolici Bratislave je neki nasilnež napadel 19-letno dekle, da bi jo posilil. Poskus je drago plačal. Napadeno dekle mu je najprej zlomilo roko, nato pa ga treščilo na tla s tako silo, da je omedlel. Bila je namreč ena najboljših češkoslovaških tekmovalk v judu, ki je nastopila že na vrsti mednarodnih turnirjev. Dekletova in napadalčevega imena niso sporočili. Nasvet: če mislite napasti dekle in jo posiliti, se vsaj prej pozanimajte, če se ukvarja z judom. SEDEMKRAT PREPLAVAL ROKAVSKI PRELIV Na srečo družbe, ki ima v zakupu trajektno službo od Dovra do Calaisa. navadni ljudje niso tako strastni plavalci kot 25-letni Britanec Mervyn Sharp, ki je včeraj že sedmič preplaval Rokovski preliv. Sharp je startal v Dovru in priplaval do francoskega brega v slabih 14 urah. Z današnjim podvigom je Sharp postavil svetovni rekord, saj je prvi človek na svetu, ki je kar sedemkrat preplaval ledeno mrzle vode Rokovskega preliva. Takoj za petami sta mu Američan Tom Herzel in Bengalec Brojen Das, ki sta šestkrat preplavala preliv. PAST Teksaška policija je začela preganjati prostitucijo po načelu: «Če ni kupca, ni kupčije.» Mlada in lepa policajka se vsak večer odpravlja na lov. Kdor se ji približa z nedvoumnim predlogom, mora plačati 200 dolarjev (okrog 130 tisoč lir) globe. V dveh tednih je 26-letna policajka naletela poprečno vsako noč na kupca ljubezni. mokratičnem vzdušju. General je pudaril, da ni bilo mogoče doslej še določiti datuma za referendum, ker bo treba prej razpisati volitve v ustavodajno skupščino in delno spremeniti nekatere člene ustave. Zagotovil je tudi, da bodo imele vse politične stranke na razpplg-go vsa občila za propagandno kampanjo. Silveira Marques je naprtil odgovornost za krvave incidenthe mačističnim krogom, ki da dobivajo pomoč — materialno in finančno — predvsem iz Alžirije in s Kube. Povsem drugačne je ocena, ki jo o položaju v Angoli in o vzrokih krize, dajejo osvobodilna gibanja. Afričani odločno zavračajo obtožbe guvernerja in poudarjajo, da se v državi, kljub padcu Caetanovega režima v Lizboni, ni spremenilo ničesar. Silveira Marques, poudarjajo, vodi Angolo od leta 1962, ko se je začela represija proti angolskim rodoljubom, veljaki Salaza-rovega režima imajo še vedno o-blast v rokah, policija in uprava vodita še vedno fašistično in kolonialistično politiko, osvobodilna gibanja pa so, kljub večkratnim ob-Ijubem in zagotovilom, še vedno i-legalna. Proti izpadom kolonialistov v Angoli je snoči okrog tri tisoč ljudi manifestiralo pred predsednikovo palačo. Demonstranti so zahtevali takojšnje priznanje neodvisnosti kolonijam in konec kolonialistične politike. Demonstracijo so organizirala gibanja izvenparlamentarpe levice. letalska nesreča blizu Kaira KAIRO, 19. — V bližini letališča Camps Shans, kjer imajo svoj sedež oborožene sile OZN, je strmoglavilo letalo tipa «antonov 14», ki pripada egiptovskemu letalstvu. Vest je sporočil neki glasnik OZN, ki je dejal, da v vrstah oboroženih sil OZN niso zabeležili nobene žrtve. Vsi štirje člani posadke pa so izgubili življenje. Zdi se, da je prišlo do nesreče zaradi okvare na motorju. Letalo se je zažgalo pri pristanku. BEJRUT, 19. — Sporočajo, da je po vesteh, ki prihajajo iz Egipta, prišlo do precej pomembnega upora v vrstah egiptovskih oboroženih sil ces, je rečeno v obrazložitvi nagrade, je v razvoju slovenske TV-dra-maturgije ena prvih dokumentarnih iger. Njen pomen je toliko bolj važen zato, ker se je snovno oprla na pomemben dogodek iz zgodovine slovenskega in jugoslovanskega delavskega gibanja — na organizirani odpor našega proletariata polvoja-škim fašističnim formacijam v stari Jugoslaviji, na znameniti zlom tako imenovane Orjune v Trbovljah leta 1924, na proces, ki so ga oblasti uprizorile v Celju, da bi oblatile komuniste. TV igra Celjski sodni proces, o-prta na izvirne stenografske zapiske, je strnjeno, a z drobnimi retrospektivnimi dramatično ukompo-niranimi opozorili pokazala na grožnjo prodirajočega fašizma, na boj delavcev, na divjanje in zločine or-junašev, na organizacijsko vlogo mlade KP, na žrtve in tako pred gledalci razgrnila revolucionarne like bojevnikov, ki so se kot obtoženci znašli pred sodiščem in tam pogumno izpovedali svoje prepričanje in to sodišče na koncu zapustili kot zmagovalci. Nič prigodniška, ampak polnokrvno z umetniškimi sredstvi rekonstruirana in plastično oživljena je požela izjemno priznanje tako gledalcev kot ocenjevalcev in se tudi sicer po resnosti vseh sodelujočih ter domiselnosti posameznih igralskih podob uvrstila med opazne dosežke domače televizijske ustvarjalnosti. Nagrado Vstaje je dalje za likovne dosežke prejel Karel Zelenko za ciklus grafik na temo narodnoosvobodilnega boja. V obrazložitvi je rečeno, da je Karel Zelenko umetnik, ki dosledno vztraja na realističnem in predvsem humanističnem izhodišču. V bistvu se je naslonil na klasično grafiko, ki je bila vedno izpovedna in tudi pripovedna v najboljšem pomenu besede. V tem okviru lahko rečemo, da so listi, ki se navezujejo povsem neposredno (seveda le po izhodiščih in v načelu) na umetnost NOB. Nagrado Vstaje za književnost pa je prejel Črtomir Šinkovec za pesniško zbirko «Brazgotine». Šinkovec se je s svojo zbirko po dolgih 30 letih, odkar je večina pesmi nastala, dokončno predstavil slovenski javnosti kot pesnik. Njegov svet je Vojsko nad Idrijo, tista tragična junaška vas, ki so jo nemški nacisti uničili in požgali, ker je bila ena izmed pomembnih središč NOB. Šinkovčeva pesem je pesem njegove vasi. In kot je bila grenka njena usoda, so grenki tudi verzi, ki o tej usodi pojò — ali pripovedujejo, kajti v šinkovčevi zbirki so zelo močne baladne prvine. Pesniška zbirka «Brazgotine» ni samo dokument naše NOB, temveč tudi resnična obogatitev partizanskega pesniškega izročila in s tem tudi slovenske poezije. Razveseljiva tem bolj, če skozi njo pogledamo na neurejena odlagališča besed, v kar se naše pesniške zbirke kaj rade spreminjajo, razen redkih izjem. Šinkovčeve «Brazgotine» so ena izmed njih. Dušan željeznov ........IM.III............... PO ŠESTNAJSTDNEVNEM VESOUSKEM POLETU žili tudi temnopolti vojaki pomožnih čet. Vojska pa je tokrat ostro nastopila proti demonstrantom in v krvavih spopadih je 50 Afričanov obležalo mrtvih pred guvernerjevo palačo. Iskra rasnega sovraštva, ki je dolgo tlela pod pepelom, se je tako razplamtela v neustavljiv požar, ki zažari noč za nočjo z nezmanjšano silo. V vseh angolskih krogih, tako evropskih kot afriških soglašajo z oceno, da val nasilja ne bo upadel, če se politični položaj v državi ne bo hitro spremenil. Portugalski guverner general Silveira Marques je izjavil, da je sklenil vzpostaviti red za vsako ceno, da bo referendum, ki bo odločal o usodi Angole, potekal v de- Popovič in Artiukin srečno pristala pri mestu Džeskazgan v Kazakstanu Zdravstveno stanje vesoljcev zadovoljivo - Ladji sojuz in saljut delovali brezhibno Odločna podpora (Nadaljevanje z 2. strani) MOSKVA, 19. — Po šestnajstih dneh dela v vesolju sta se sovjetska kozmonavta Pavei Popovič in Jurij Artiukin danes popoldne vrnila na Zemljo. Njuna vesoljska ladjica je ob 15.21 po moskovskem času (ob 14.21 po italijanskem poletnem času) pristala 140 km jugozahodno od mesta Džeskazgana (Ka-zakstan). Kljub dvem tednom, ki sta jih kozmonavta preživela v breztežnostnem stanju, kaže, da je njuno zdravstveno stanje zadovoljivo. Povratek za Zemljo ni povzročil Popoviču in Artiukinu nobenih preglavic. Kozmonavta sta se davi preselila v vesoljsko ladjico sojuz-14, ki je bila 14 dni «privezana» k vesoljskemu laboratoriju saljut - 3, in vzela s seboj fotografske in kinematografske postnetke ter drugo gradivo, ki sta ga zbrala v teh dneh. Ob 12.03 po moskovskem času se je sojuz ločila od saljuta. Ladjici sta nekaj časa leteli vštric, nato pa sta kozmonavta prižgala zaviralne rakete in se začel- spuščati proti Zemljo. V zadnji fazi spuščanja so se odprla padala in ladjica je mehko pristala na že prej določenem kraju, kjer so čakali tehniki in zdravstveno osebje, zadolženi za iskanje in morebitno pomoč vesoljcem. Popovič in Artiukin sta startela s kozmodroma v Bajkonuru 3. julija in sta se vselila v vesoljski laboratorij dva dni pozneje. V štirinajstih dneh, ki sta jih prebila v saljutu, sta opravila vrsto znanstvenih poskusov in opazovanj, fizičnega, kemijskega in zdravniško - bio- loškega značaja, poleg tega pa sta preverila delovanje vseh naprav, s katerimi je bila opremljena vesoljska ladja. Po prvih razpoložljivih podatkih kaže, da je ta sovjetski vesoljski podvig v celoti uspel. Cilj poleta je bil, poleg že običajnega zbiranja znanstvenih podatkov, preveriti delovanje vseh naprav vesoljskega laboratorija in preizkusiti zdržnost človeškega organizma v tako neobičajnih pogojih, kot je delo v breztežnostnem stanju v vesol j) Saljut - 3 je dobro prestala «ognjeni krst». Po delnih neusr. -hih s prvima ladjama te vrste, sr 'ovjet-ski strokovnjaki popolnoma preos-novali vesoljski laboratorij, ki ga je za približno četrtino ameriškega skylaba. Vesoljca, ki sta preživela v saljutu 14 dni, nista imela nobenih nevšečnosti z napravami za vodenje ladje ne z aparaturami za zbiranje znanstvenih podatkov. Tudi sistem za pilklopljanje, ki je doslej večkrat povzročal težave sovjetskim kozmonavtom, je deloval brezhibno. Zdravstveni pregled takoj po povratku vesoljcev na Zemljo je pokazal, da se Popovič in Artiukin počutita dobro in da sta njuna organizma dobro zdržala življenje v breztežnostnem stanju. To pomeni, da je tudi sovjetska vesoljska zdravstvena tehnika učinkovita. Kozmonavta sta imela v saljutu posebno telovadno napravo, s katero sta vadila vsak dan, da bi razgibala mišice predvsem pa «zaposlila» srce in ožilje, da bi ob povratku v atmosfero in v objem zemeljske težnostne sile ne preveč trpela. Uspeh vesoljskega podviga pa je pomemben tudi s psihološkega vidika. Po nesreči sojuza-l 1, v kateri so izgubili življenje Dobrovoiski, Volkov in Pacajev, so sovjetski znanstveniki za dve leti prekinili vesoljske polete s človeško posadko. V tem času so prenovili ladjico sojuz, v kateri je zaradi raznih varnostnih ukrepov (med drugim mora posadka med poletom nositi težko m presunzirono vesoljsko obleko) sedaj prostora le za dva kozmonavta. Po uspelih poskusih z ladjicama sojuz 12 in 13, ki sta poleteli lani jeseni in pozimi, so se odločili za daljši polet in za preiskus z vesoljskim laboratorijem, prav tak poskus kot s soljutom-1, ki se je tragično končal s smrtjo Volkova. Pacajeva in Dobrovolskega. Uspeli poskus je pokazal, da so znanstveniki v teh dveh letih premostili vse težave predvsem tehničnega značaja, zaradi katerih je spodletel marsikateri vesoljski poskus. Preiskušnja je bila tudi potrebna kot priprava na skupen ameriško-sovjetski vesoljski polet, ki je predviden za junij prihodnjega leta. Pričakovati je torej, da bo po uspešnem podvigu Popoviča in Artiukina Sovjetska zveza pospešila polete vesoljskih ladij s Človeško posadko, ko so trije zaporedni uspeli poskusi pokazali, da je stopnja varnosti teh poletov na zelo visoki ravni. gledališči. Rossetti in Verdi, fe zastareli. V razpravo so nato posegli razni predstavniki, Dolhar je v svojstvu svetovalca Slovenske skupnosti govoril o kulturni vlogi slovenskega gledališča, ki ima na leto poprečno 7 premier z 200 ponovitvami in 60.000 obiskovalci v Trstu, Gorici in v videmski pokrajini. Svetovalec Dolhar je govoril o gledališču, ki predstavlja most med slovensko in italijansko kulturo in kot primer je navedel izredno učinkovito turnejo po Jugoslaviji. Dolhar je nato govoril o zelo hudi finančni krizi, ki tare gledališče, čeprav igralci in ostal» osebje prej(*»iajo zelo nizke plače-ki so mnogo nižje od prejemkov v italijanskih gledališčih. Dolhar j* nadaljeval, da bi se proračun uravnovesil v kolikor bi ministrstvo izplačalo, kar je dolžno. Nato j* Dolhar zaključil zahtevo po nujnem posegu občine pri odgovornih rimskih organih. Svetovalec Zimolo (PLI) je najprej analiziral stanje gledališč Verdi in Rossetti, nato pa je govor» o krizi slovenskega gledališča, do katerega imajo Slovenci pravico v okviru lastne kulture. Zimolo je o-menil podatke o krizi gledališča in se opredelil za publicizacijo, za kar se je že zavzemal takratni liberalni minister za turizem in prireditve Badini-Confalonieri. Svetovalec KPI Spetič je podčrtal, da je gledališče zelo važno kulturno sredstvo, ki bogati celotno skupnost in ne samo Slovence, žal pa slovensko gledališče ne more v celoti izvršiti svoje vloge kljub žrtvam gledaliških delavcev in kljub naporom slovenske narodne skupnosti. Ni dvoma, da nosi del krivde ministrstvo za turizem in predstave, vendar pa je treba tudi povedati, da obstaja prava zapora prispevkov, za katero je odgovorno ministrstvo za zunanje zadeve, ki ravna s Slovenci kot s talci, ki mu služijo za poravnavo računov v okviru mejnih sporov. Prav zato ni čudno, da je prišlo do teh težav v trenutku, ko je Stalno slovensko gledališče gostovalo po največjih jugoslovanskih mestih, kamor je pr»* neslo besedo prijateljstva velikega italijanskega dramatika De Filipp*; Očitno smo na razpotju: na eni strani je Farnesina, ki zagovarja stara stališča sporov in napetosti, na drugi pa kulturni ljudje, ki so za odprtost in za sodelovanje. Spetič je zaključil, da mora vlada priznati stalnost slovenskega gledališča, kot so to naredili gledališki ljudje, ki so slovensko gledališko ustanovo vključili v sindikalno organizacijo stalnih italijanskih gledališč. _ . V zaključku je župan Spaccim dejal, da kljub naporom in kljub dobri volji občine še niso dosegu rezultata, da bi publicizirali slovensko gledališče in da bi mu ministrstvo nakazalo ustrezne vsote. Občinska uprava je že naredila razne korake pri ministrstvu za turizem in predstave in pri predsedniku vlade Rumorju. Občini ni ni* znanega glede stališč zunanjega ministrstva, na vsak način pa bo občina ponovno naredila vse, kar j® v njenih močeh. Nato je prišlo do glasovanja in so soglasno odobrili prispevke za italijanska gledališča, pri galsova-nju za prispevek za Stalno slovensko gledališče pa so misovski svetovalci glasovali proti, kar je pokrajinski tajnik MSI Giacomelli oto razložil, češ da bi Slovenci hoteli samo finansiranje, nočejo pa da bi oblasti nadzorovale gledališko usta- Projiram predsedstva komisije za visokošolsko izobraževanje Predsedstvo posebne komisije deželnega sveta za visokošolsko izobraževanje ter znanstveno raziskavo v Furlaniji - Julijski krajini se je včeraj ponovno sestalo, da bi proučilo zahteve ministrstva za šolstvo, ki zadevajo razvoj visokošolskega izobraževanja in znanstvene raziskave ter določilo koledar posvetovalnih srečanj z vsemi dejavniki, ki delujejo na tem področju. Določili so. da bodo ta posvetovalna srečanja ves prihodnji teden, začela pa se bodo v ponedeljek s srečanjem s predstavniki tržaškega akademskega senata ter upravnega sveta tržaške univerze. Umestitev prve gorske skupnosti v Centi V čenti so včeraj s kratko slovesnostjo umestili prvo gorsko skupnost v deželi. To prvo gorsko skupnost sestavljajo občine Bardo. Tipa-na, Neme, Ahten, Fojda, Čenta. Magnano in Riviera in Povoletto. Slovesnosti, ki je bila v sejni dvorani občinskega sveta v Čenti. sta se udeležila tudi deželni predsednik Comelli ter odbornik za krajevne ustanove Varisco. V svojem priložnostnem govoru je predsednik Comelli poudaril pomen gorskih skupnosti kot nepogrešljivih dejavnikov gospodarskega in družbenega razvoja v goratih predelih.