Razne novlce. Pozlvl Vse cenjene narofinike, katerim potežo te dni naročnina, prosimo, da isto takoj ponove, posebno pa &e prosimo dotične, ki so zaoslali z naroftnino, da storijo svojo dcflžnost. — Ob tej priliki po- novno pozivamo vse svoje somišljenike in prijatelje, da neumorno agitirajoiza razSdrjanje našeiga lista. Celjski liberajci so se s strastno agitacijo vrgli na razširjanje fevojih listov. Mi nikakor ne^ smemo zaostati za njimi, pač pa jih moramo v tem ozinu prekositi. Zato pa na dfelo — podp\Jra|te in razširjajte »Slovenskjega Gospodarja." * Iz datčne slnžbe. Premeščeai so: Začasni davčni a^isteat Alfoaz RibiS iz Gomjegagrada v Radgono, davčni oficijal Alfred Drobnič iz Radgone v Mareoberg kot kontrolor, davčni asiatent Ferdinand Tičar iz Ormoža v Rogatec. — Davdni asistent Jožef Wresaik pri davčnem referata okrajnega glavarstva v Ptuju je prideljen davčnema nrada v Ptnja, davčni asistent Simon Ftihrer pri davčnem aradn v Ptajo je prideljen davčaema referata okrajnega glavarstva v Ptnja. — Finančno ravnateljstvo v Ljabljani je imenovalo davčnega asistenta Jožefa Trajaika v Rogatca davčnim asistentom kranjskega fiaančnega okraja. Za obmejne Slotence so darovali dahovniki ialeške dekanije, zbrani na dekanijski konfereaci 50 E. Hvala! Drnžba sv. Mohorja ae bode letoa ponašala z najvišjim številom adov, odkar ob^toji; danes jih šteje 84.931, torej za 542 več nego leta 1908, in za 333 več nego leta 1904. Nadejamo ae pa, da bomo prekoraoili število 85 000, ker še vedno apamo, da se oglasijo tudi tiate štiri koroške žnpnije, ki ae še vedno obotavljajo, pa so lani štele 187 udor. Pomnožile so se naše čete kljab slabi letini in hadi bedi v mnogih sloveaakih pokrajinah, vendar niao napredovale vae škofije, nego le goriška (+ 552), tržaška (+ 259), lavantinaka (+ 246), porešfca in krška (+ 31), djakovaka (+ 2), razni evropski kraji (+ 23), Amerika (+ 59); majhen napredek se bode pokazal tadi pri Eoroški, ko bodo zakaanele žapnije vposlale svoje Mohorjane. Vpliv gospodarske bede se kaže najbolj pri ljabIjanski škofiji (— 244, pri senjski in dalmatinskih škofijah (— 14), pri zagrebški (— 14), pri somboteljski (— 56), sekovski (— 33), pri bosaiskih (— 7), pri afriških (— 6). Šolnina se bo po srednjih šolah dragače pobirala kot dozdaj, ko se morajo, kakor mano, od leta 1866. sem kapovati po državnih srednjih šolah šolske denarne znamke. Nančno ministrstvo je zdsj akazalo, da se od bodočega šolskega leta nadalje šolnina ne bo več plačevala s šolninskimi zaamkami, marveč po poštni hranilnici. Ravnateljstva srednjih šol se zato priklcpijo šekovnema in elearinškemu prometa poštnega hranilničaega urada. Prodaja sedanjih šolninskih znamk po javnih blagajnah in davkarijah e& nstavi koncem jnlija letos. Do takrat kapljene, nepoškodovane in neporabljene zaamke ae vzamejo do konca septembra Ietos nazaj in ae povrne njihova vrednost po proŠDJi na deželno iolsko oblast. * Skrbi in huda leta, more ubogega kmeta! Hudo je, 6e je saša. Travniki ne ozelenijo, polja ne obrode in ne zraste živež ne za ljadi, ne za živino. Treba je vse, kar človek rabi zase in živino, kupovati, toda kaj, ko je saša tudi v mošnji. To je ha<ia saša, pa še hnja aegodi, če je snSa v grln. Clovek ni za njbeno rabo, če nima kake steklenice za podporo, poaeatva s sahim grlom ne more obdelovati. Ta saša, katero vsak vedno rad, še preveč rad gasi, je večkrat vzrok, da žalibog, premnogokrat, da se tadi posestniki vedno bolj saiijo, vedao manj jih je, in kar jih je, še čakajo, da jim posestvo nadležni krčmar proda. Hndo je tadi, če je prevelika mokrota. Na polja gajijejo pridelki ter ae morejo dozoreti, ljadje so pa vsled tega prisiljeni, sedeti doma, kjer žaloatno gledajo skozi okno, kdaj bo prenehalo liti, da bi zopet delali na polja in vinogradih. A Se haje je, če po grlu preved dežaje. Dokler ima človek kaj cvenka v žepa, redno v gostilai poseda in nima ne časa, ne volje za nobeno delo. Eo pa zavlada v žepu saša, ga go8tilničar vrže v obcestai jarek5 kjer zopet v mokroti nadaljaje svojo pot. — Bojimo se in trepečemo, ko izza daljnih gora vstajajo oblaki, dolgi, gosti, črai, ne obetajoč nič dobrega. Privihrajo z viharjem, z dežjem in todo ia celi letni pridelek je v par minntah aničen in abogi kmet vidi beraštvo v vsej bleateči podobi pred aeboj. A še hnje je, če toča ne privihra iz črnih oblakov, ampak iz steklenic v gostilni. Mladi ljadje se napijejo in v pijanosti pride do pretepov, pobojev, kri teče in ne malo kedaj se za marsikaterega koačajo taki prizori na mrliških parah. Dragi pa pridejo v roke c. kr. oblasti, kjer dobe za plačilo dolgo, hado kazen, hado sašo v človeškem iivljenja. Ob eaem pa se zagreni življeaje atarišem, bratom in sestram, in za marsikatero dekle je bil »ak pretep toča, ki ji je pobila vso prihodnjoat Na mnogih krajih pa mesto te toče divja vihar, ki 8e časth več škodaje. Pijaa oče, brat razsaja doma, razbija, preklinja, vae ae ga boji in beži pred Djim kot pred viharjem. V taki rodbini nastane tako kot r zelaika, polnem gosenio. Raatlina ne more rasti, ampak 86 mači in hira. Premnogokrat pa pride žali bog jetika, vodeaioa, blazooat i. t. d., posledice alkoholnega življenja, ki mnogotaega mačijo tako dolgo, da vsled ajih stori aesrečao smrt v nedolžni vodi! Hada leta more kmeta, a še bolje ga mori alkohol, ki hoče vseposTod imeti svoja posestva. — Vaak bolnik vzame zdravila za svojo bolezen, tadi za razne elementarae nezgode imamo pomoč in zakaj bi se proti tej nevaraosti ae pojtavili v bran. To gibaaje se je že začelo, a še vse premalo, še bolj, ae mora raz?iti, še bolj razširiti. V ta namen se vrSi dne 4. jalija v Ljabljani velik protialkoholni shod, ki bo prinesel med naš narod noFO navdašeDJe in spozaanje za to velevažao narodao obrambno delo. Vsak, komar le dopušča čas in denaraa sredstva, naj pohiti na ta shod! Na delo za obrambo naroda, katerema preti največja nevernoat v — pijančevanja! * Slovenska zmaga. V občini Blato pri Plibrka 60 86 na kres vršile občinske volitve. Zmagali so v vseh treh razredih zavedni sloveaski volilei. * Na Primorskem je razpisano mesto potovalnega poljedelskega ačitelja 8 slovenskim ačaim jezikom in aicer za političai okraj sežanaki, sodni okraj Podgrad in tržaSko okolico s sedežem v Sežani. Prosilci za to mesto naj vlo- Kjo S7oje prošnje z dokazom starosti, avstrijskega driavljaastva, dovršenih študij, delovanja v kmetijaki praksi in jezikovnega znanja najdalje do 28. julija t. 1. na c. kr. namestništvo v Trsta. * Zreza napredne mladine. Zadnji BNar. List." nainanja, da se vrši v kratkem zaapni pogovor mladeničev in mladenk, kot predpriprava za aatanovitev BZveze napredne mladine". Glaailo te nove BZveze" bo BNarodai Lisf, ki si hoče s tem pomagati do novih naročnikov, ker ga trezno misleči naročaiki zapaščajo, kakor podgane potapljajočo ladjo. Mi k tetna samo rečemo: Mladeniči, mladenke, pod zastavo! Edor še ni pri naa, n»j takoj pristopi k naši organizaciji, da bo vsa poštena slorenska mladina v enem taborn. Pretepafie in v gostilnah in kavarnah vzgojeno toladino pa rade volje prepaščamo celjski nnapredai (?)" BZvezi", ker za isto v naših vrstah tako ni prostora * Odprto pismo ZemljičeTO! V zadnji nSlogia je obelodanil radenski Zemljič odprto pismo čč. gg. dahovnikom in BSlov. Goapodarju", da se ga naj več ne napada in blati. Menda se mi8li sedaj poboljšati. Zravea pa je še padel enkrat v staro grešno navado, ter zmerja nekega nfantiča z nezdravimi mozgani". Čadimo se tej izjavi g. Zemljiča, ki je še sam istega Bfaati6a" svojedasno pred svojim velikim padcem celo dragače sodil. Mi se sicer ne bomo kregali, kdo ima nezdrave možgane, a Zemljiča pa le povemo, da je on a tem vse kaj drazega dosegel, kot je mislil! * Veliko duševno izobrazbo in napredaost je pokazal zopet zadnji ^Nar. Liat" s svojim dahovitim (?) podliatkom: BŠtas — Naa — Skus". Dejanje se godi v Podsredi, menda za to, ker so že tam liberalci parkrat propadli (7. in 17. maja). Iz celega spisa spoznamo veliko sašo MNar. Liata". * Eam yodi ,,Syobodna misel"? Na to nam odgovori oajbolje sledeči dogodek v Idriji: Slab napredek r šoli in akrb zaradi slabega spričerala, zdražena z versko mlačnostjo, je nardala dva realca idrijake realke z mislijo, da si boata končala svoje mlado življenje. Dobila sta revolver in dD6 16. junija na vse zgodaj odšla iz Idrije proti Ljabljani. V Ljubljani sta med drngim obiskala tudi pokopališče ia odšla. Ob angeljevem češčenjn sta prišla nazaj na pokopališče in se vstavila pri groba matere enega izmed nesrečnežev. Cerkvenik, ki je govoril, je slišal dva poka, Sel je takoj pogledat in nažel oba mrtva na tleh." To je ciJj, ki do njega vodi mladino nSvobodna misel" in podobno časopisje, in zato opozarjamo ponovno vse merodajne osebe, da skrbe za to, da mladina teh spisor ne bo dobila v roka! * Eranjski kmetje, zdrnženi v mogočni ,,Slov. Ljad. Stranki", se krepko borijo in hodijo redno iz boja kot zmagovalci. Lepo zmago so si priborili pri obd. volitvak v Vel. Račni, Selcih, Blokah, Škocijana pri Tarjaku itd., porsod zanagaje katoliška kmečka misel. Eakor so se oni veselili lepe zmage štajerske kmečke zvoze pri deželno zborskih volitvah, tako se tadi mi radnjemo lepih aspehov kraojskih tovanšev. * Za nami. Eao zadoščenje nam vendar ponujajo celjski liberalci: v organizaciji naa posnemajo do pičice vestao. Mi imamo Slov. kršč. socialno zvezo, za to so si astanovili liberalci Zvezo narodnih drnštev. Mi imamo Zvezo slovenskih mladeničev, in aedaj si nstanavljajo liberalci Zvezo bberalnih mladeaičev. Samo ena napaka je zraven: Mojatri so v posnemanjn, ne pa v organiziranjn. * Od nekod. (Iz SIov. gorio). V BNar. Daev." zadnje sobote beremo pod teai naslovom dolgo klobaao, v kateri se neki mladenič, ki pa že dolgo ni več mladeaič, veseli filijalke Narodne Btranke, nZveze napredne mladine". Dopis sam ui vreden počenega groša, ampak zavrniti moramo samo neke nesramne laži. V dopisa beremo: ^Klerikalci bi nam s časoma lahko izvabili v svoja nazadnjaška nkatoliška" bralna draštva, v Zvezo kršdanakih mladeničev vso mladino. Saj žrtvajejo v ta namen tadi na raznih sooijalnih (beri hajskajočih) karzih kak glažek vina ali plačajo kak obed". To obrekovanje bomo mi katoliško misleči mladeniči liberalcem pošteno poplačali. Dobro veste, da mi nimamo Bvojega prepričanja na prodaj za glažek vina ali kak obed in je to marsikateri liberalni agitator pri zadnjih volitvah spoznal. Vi sodite naa le po aebi, ker menite, da če vi prodajate avojo narodnost za akledo leče, da storimo tadi mi iato. BLaž in obrekovanje je glavno orožje naših klerikalcev in z njimi seveda krščanakih mladeničev". Ako je dopisnik sam svoj dopis pazno prebral, tedaj mora priti do zakljačka, koma je laž in obrekovanje glavno orožje. BZveza napredne mladine" pa je tudi nas razveselila, ker bodo mladeniči sedaj še raje prišli v naSe vrste, uvidevši nesramne laži liberalae napredae mladine ! Vsem mladeničem širnega Spod. Štajerja pa kličem: Vai, ki pošteno mislite in čutite, pridite pod prapor BZveze slovenskih mladeničev" ! Slovenjgoriški mladenič. * Kdor diruje kako cigaro, napravi po § 426. colninskih in mooopolskih določb prestopek. Ta paragraf namreč prepovedaje, da bi kdo sprejel v svojo poseat od oseb, ki niso od države določene za prodajo, in sicer na onem kraja, kjer ae ta poaestna premena zvrši, kak monopolni predmet. Kakor neki drorai odlok pojaanjnje, spada v te dolofibe tadi darovaaje. Isto kakor za cigare velja tadi za sol, poštne zaamke, kolke itd. Torej pazite, tobakarji! * C. kr. drža?na železnica je avedla pri brzovlakih na progi Trst-Daaaj novo alužbeao oaobje. Ženake, oblečene črno z ramenim trakom na desni roki in železniškim znakom spremljajo te brzovlako ter ao na razpolago potnikom r malenkostno brezplačno postrežbo in da po vsakem izstopa potnikov iz enega kupeja takoj vse posnažijo, poberejo razne odpadke in prah pobrišejo. Nastavljenke 80 prideljeae le prvema in dragema raureda. Plače imajo 60 E meaečno. * Podpora. Zaradi Iannke saše še dobita podpore okraj Šmarje m Laško 4500 E. Izmed tega zneska dobi, kakor nam poroča g. žapao Eajtoa, občina Jnrklcšter 650 E. * Romarska vlaka k fflariji Pomagaj na Brezje iz Celja in iz Brežic bodeta t&ko urejena, da bodo obiskovalci Bleda mogli vstopiti v Lescah in jiai ne bo treba hoditi nazaj na Brezje. Zaradi teh vlakov smo se obrnili že pred dobrim meeecem na ravnateljstvo jažne železnice, pa še do danes nismo dobili povoljnega odgovora. Upamo pa, da se bodo težave dale cdstraniti. Eo pride odgovor, takoj objavimo vse potrebno v BStraži" ia v ,,Slov. Gogpodarju" ter razpošljemo tudi lepake na razae žapnije. Somišljenike prosimo, naj že zdaj agitirajo za mnogobrojno adeležbo posebno v Marijinih dražbah. ZadDje bi se romanja lahko adeležile tudi z zastavami. Vodatvo romarakih vlakov bo letos v istih rokah, kakor lani. Lani so bili romarji nad vse zadovoljni, tndi letos ae bo vse storilo, da se bode romaaje vržilo v najlepšem redn. — BEršč. soc. Zveza." * Odbor Podpornega drnštra organistov je imel sejo dne 21. janija v Celja pri g. Bervarju. Odbor je skleail z ozirom na sedanjo velikansko draginjo, katero pač najbolj obČatijo organisti vsled alabih plač, znižati adoino od 1 K na 50 v na mesec, torej za polovico. Ta sklep odbora se bo na prihodnjem obd. zbora dal na glasovanje. Upamo, da bodo sedaj pristopili še tiati, kateri ao iraeli popred pomialke zaradi visoke ndnine. Da je mogoče adnino znižali, je pripomoglo tadi to, ker je pristopilo letos nenavadao mnogo dobrotaih podpornikov, posebno vlč. dahovščina. Bog povrni stoteroo! Odposlalo se je tadi zahvalno pismo prevzvišenem knezoškofu v Maribor za blagi dar K 100, katere so zopet darovaii draštva. Odobrilo se je izplačilo E 10 kot podpora vdovi Remic v Šoštaajn. Eje se vrši letoa obc". zbor, se določi pri prihodaji seji in se bo pravočasno razglasilo. * VII splošni avstrijski katoližki sbod se vrši letos na Danaja od 5. do 8. septembra v takozvanih BMasikvereinssale". Centralni odbor za katoliške shode v Avstriji razpošilja na avatrijske katolike sledeči oklie: Avstrijaki katoliki! Delegati avstrijskih škofij so sklenili 7. septembra preteklega leta, aaj se vrši prihodnji splošni katoliški shod na Daaaju v prvi polorici septembra in za kraj zborovanj tzv. ^MnsikFereinssa^e". Katoliki! 0 važaih Btvareh se imamo posvatovati in o dalekosežaih predlogih sklepati. Svojo organizacijo moramo poglobiti in razširiti na najraznovrstnejše stroke in sloje, pcsvetorati se nam je, kako spopolniti in še bolj razširiti katoliški tiak. Predvsem pa moramo posvetiti vso pczornost odraščajoči mladini, da spoznamo in odvrnemo od nje vse preteče nevarnostt. Iz nje mora nov rod vzrasti, rod kreposten in globokoveren. Ne toliko po številu predmetov, ki se imajo obravnavati, kolikor radi njib. visoke važnoati za kalturni in sooialDi razvoj naše dobe imej VII. splošni avatr. katoliški ahod častno mesto med 87ojimi kaitarno aspelimi predaiki Zato Tabimo najprisrfinejše vse katolike, da se vdeleže prevažnega shoda. Vai ste poklicani, da eodelujete s svetom in svojo izkušnjo v splošen blagor pri rešitfi teh tako važnih vprašanj. Vsemogočni nam daj Svojega Duha pri poavetnvanja in Svojo mod, da stoijene sklepe zvršimo! Vstopnice so se pričele izdajati 15. jan. Naročiti jih je ali pri škofij. odborih ali naravnost y pisarni BEatoliškega centralnega odbora za Avstrijo" (Eatholischer Volksband) Dunaj I., Fieischmarkt 15. * ,,0rli" za zgled Nemcem. BGrazer Tagblatt" 25. jua. t. 1. vabi v dragem avodniku koroške Nemoe in nemčarje na »tarnerski" izlet v Borovlje in pri tej priliki graja koroške ter alpske Nemce sploh, da ne polagajo zadosti važnosti na telovadsko misel. Da jih za delo vname, jih opozarja na BOrla", o katerega odsekh pravi, da so marljivi, disoiplinarni in požrtvovalni, da pa poapešajejo tudi vardnost ia abatiaenco, lastnosti, ki se pri cemški niladini pogrešajo. Zna&lno da je tadi, da se tudi slovenska dahov&čiaa aktivno ndeležaje telovadsko-izobraževalnega dela BOrla", kar slaži nGrazer Tagblatsa" za orožje proti nemški dahovščini, ki da za telovadsko gibanje nima smisla. Boji se pa ta lrst, da bo nemška dahovš&na po zgledn slovenske tnii jela astaaavljati krsčanska ljadaka lelovadna draštva in zato vabi naoionalce, da bo!j goje telovadbo. * SadOTi slabega berila. Neštetokrat se je že po na?em časopisjn svarilo pred raznovrstnim slabim berilom, posebao pred tistimi glaaovitimi roparskimi romani, indijanskimi poyeatmi itd. Zal, da je v veliki večini bilo to svarilo glas vpijočega v paščavi, maraikdo je ztnigail z ramami, češ, saj ni tako hndo. Posebao mladiaa je tiste povesti kar tako požirala in čadimo ae, da niso merodajni krogi delali na to, da bi se to branje omejilo. Po toči zvoniti, pravijo, je prepozno, in tako tadi sedaj zelo malo koristi, ako vpijemo, ne berite tega, ko je mladina že tega polna in ae nahajajo, ki nam lahko eao ali več takih povestij navedejo na pamet. Zal, da se kažcjo tadi že aledovi. Zadnji roparski napad v Maribora je tudi ssd slabega takega berila. Poročali smo, da je v Manbora ačiteljiščaik Eocbek poizknšal umoriti obtnika Wiedemanna, da bi ga oropal in z oropanim denarjem si kapil fotografični aparat, v Ljabljani je pa par prenapetih drngošolcev napravilo Bzarotou, češ, da hoče ncljnbe profesorje Bpostrelitia. Ti dogodki so v nemškem časopisja vzdign-li celo megle prahu Nemško časopisje je bilo vse takoj pokonca in elikalo svojim čitateljem, kaki so Sloveaci (nesrertni dijaki 80 namreč Slovenci), ni pa šlo stvari do dna, da bi se prepričalo, kaj je pravzaprav vzrok takim gotoro žaSostnim pojavom. Meato, da sedaj nemško časopUje slika aveta Slovence kot moriloe in napadMce, bi naj napadalo tiste, ki so neposredno tega dejaaja sokrivi ia to 80 razainemški založniki BRauberromaaov". Našim vzgojiteljem pa naj bo ta žalosten dogodek dovolj glasen memento, da varajejo ruladino tako pogabonoanih spisov, slabega berila! Marlborskl okrat Na Oklicih ata g dr. Fran Rosina, odvetnik v Maribora, in gospodična M. Ripšl v Colja. Poroka bo v Petrovčah. m St. Anton v Slov. gor. Emet Ivan Vršič v Aadrencih star 53 let, je v pondeljek 21. janija vozil seno iz pesniških travnikov poseatnici Štefaniji Gomzi pri Sv. Antoaa Na cesti pri Sv. Aadraža v Slov. gor. je hotel težki voz s senom naložen, vozeč navzdol, za\irati, ker pa voli niao hoteli obstati, je padel pod voz, ki ga je povozil. Vršiča so prepeljali k Stefaaiji Goiaii pri Sr. Antoan, kjer je prišel še do zaveati, ae apovedal in sprejel svete zakramente za amirajoče, ter je po polnoči mirno v Goapoda zaspal. Sveti mu večna lač! m Slor. Bistrica. Ne pozabite na reliko narodao veselico, ki jo priredi Sloveasko izobraževalno drnžtvo in Mladeaiška zveza v nedeljo 18. jalija na velikem dvorišču hotela BAv8trijea, da bodo videb sovražaiki, da še živi naš sloven8k.i narod. Mladeake in miadeniči se že pridao prL pravljajo. Ker je čisti dobiček nameajen za uarodne namene, ne sme nihče ostati doma. Daljše poročilo in rspored prinesemo prihodnjič. m SlOT. Bistrica. V sredo 23. juaija so obhajali naši Nemci ia poailinemci Bzonvend-feijertf. Pri tietem ogaja so skakali naši Nemci prek ognja. Nagovor je imel nadačitelj nemšfce šole. Naglašal je, da naj Slovenska Bistrica oatane redao NemSka Biatrica. Goap. nadačitelj, ali mste videli pri občinskih volitvah, da ni Nemška Biatriea, ni bila nikoli in ne bo nikoli ? To si zapomnite! Gat Heil! tm Makole. Nek dopisnik iz Slovenske Bistrice je nesram,no napadel v »»Mairbjurger Zeitung" gospoda kaplana. Vsa stvlar je iz trte izvita, kakor sploh zinajo naŠi nasprotniki. Zavijati in resnico zamoLčevati jim je slast. Niti ena trditev ni resnična, ppsebno pa zadnja je gorostaana laž, da bi bil gospod le kedaj izrekel y svojem življenju, da so Nemci psi. S takimi lažnjivostmi se ne ukvarjamo. Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Vsa Slovenska Bistrica komaj čaia, da pride vendar Že enkrat vlak in odpei^je roigovfleže iz nje. — Pozor, Ijorej, na <ia vlak! m Pekol pri Poljčanah. Dne 24. jnnija t. 1. je porodila takaj žeaa Ana Rancinger štiri deklice, ki ao prejele pri bv. krata imena: Terezija Amalija, Marjeta, Magdalena in Ana. Očo Štefan Rancinger je reren dniaar, ki že dalje časa boleha. m RnSka koča. 11. jnlija se rrši pri Sr. Arebn in Rnški koči planinska veBtlica po sledečem vsporedu: 1. ob 10. nri sv. msša (č, g. dr. Medved); 2. po maši edkritje Romanorega gtudenca; 3. planinska vtselica e mnogobrojuimi, zsoimivimi. a — tajnimi točkami. PodraTska podrtžnica bIot. pl. dr. m Poljčane. T»mbmaSki ibor priredi t nedeljo dae 4. jolija ob 3. nri popoldne v GnjSekovi goBtilni Ciril- Metodrvo Blamost na korist druStveni bUgajni. Ker so n» Tzporedu tudi podučni gOTori poelanceT, eato se za obilno ndeležbo priporoča Odbor. Ptujskl okraj. p Ptnj. Edor je mož, mota znati tadi nesreSo prenašati. Kako pa dela sedaj Ploj, to pa kaže, da se še vsled padca pri deželnozborski volitvi ni pomiril. Sedaj zanemarja naravnost svoje doižnosti nasproti svojim narodnim in kme6kim volilcem. Ali bi ne bilo dobro, da skličenso shode po celem okraja, na katerih pozovemo Ploja, da odloži mandat, katerega izvršnje v našo škodo. Vsakdo je boljši, če nam vsaj škodil ne bo. p Rogoznica pri Ptnjn. Pri nas so dne 19. 1 m. ptajski heilo?ci karili staropogaaski Bkre8a. Prostor za to je dal na razuoUgo tukajšnji puBeatnik in tesar A. Kukovec, ker v ljadskem vrta ni bilo primernega prostora. Pri tem nkreea" ae je seveda na vso moč talilo ^heil Later", BLos von Rom" itd. Žaioatno na tem je, da se je godilo to na ozemlja moža, ki je celo odbornik tukajšnjega bralnega društva. p St. Urban p. Ptuju. Zaradi nenravnosti je bil pi-etečeni teden pri c. k. okrožni Boaniji v Maribora, posestnik in krojač F. Voglar obsojen na 6 niesecev težke, njegova hči aa 2 meseca lahke je6e. Obsojeaeo 48 letni Voglar je had ^tajerčijaaec". p Šikole. Mi ši kolski faatje, ki smo vriakali ia peli pri Plojevem shoda, Se varajemo visok mlaj s slovensko trobojnieo, v Cirkovoah so ga pa že pred 14 daevi podrli, ker niK) dali mira trije plojevoi, da se no bi zamerili tistim aemškim kramarjem, ki 80 klobake pripeljali na prodaj. Nekatere je tudi jezil tiati Plojev zvoaček, o katerem smo čitali v BStraži", ker ni zvoail Ploja, marveč Kmečki zvezi na čast. BNeracem'1 tudi naš mlaj ni prav, grdo ga gledajo, in nekdo se je bahal, da bo zasadil brast sredi Šikol, da ga bo pripeljal b koreninnmi vred iz polskavskih travnikoy, da bo čez 50 let vredea tristo goldiaarjev, sedaj bi Be ga pa dohilo za tri kroae. S hraata bi bil lep razgled po sloveaskein našem po)ja, ki je bilo letos trikrat izdano  pri okr>-jnih volitv&h, zato se bo rek!o teosu hrasta: feld hrast namoro tri.  p Ivanjkovci. BNehraležnost je plačilo BTeta", ta  stari prego?or no gre liberalcem iz spomina, na njih se ne  sme are><niditi. Plpj se je sicer v svoji BNealogi" zahvalil j vsem, ki so zaoj delali ob ča?a voliter, pa beaeda je ' prazna, c"e ji ne aledi dejanje! Stlenil je, da hoče vaaj ¦ nejpotrobaejše svojo agitatorjo bogato plačati; med temi : najpotrčbnojšimi ja cerovski študeat dr. Polak. Veadar pa Polak ne bo porabil Pn»jeve nagrade za svoje potrebe, ampak hoče vse dati preiastiteoiu goapodu Bohancn, i šmarskema dekanu, da tako vsaj pokaže dobro voljo, da [ bo moral vsak nehvaleinež se pred ajiai globoko odkriti j ia rt*5i: Pri liberaloih pa velja načolo: Hvaležaost odpira \ dahovniške mošnje! p Cerovec. Na našem mladeniškem shoda se je baje zabavljalo samo proti liberalcem, aemškutarje se je pustilo pri mira! Zakaj tako? vpraša Polak, ki je za svojo pisateljsko vajo v BNar. Lista" aaelažil eno žemljo! Vefi zakaj, prijatolj! Zato, ker ste se liberalci od hofrata do zadajega kramarja zvezali z nemškutarji in ni v okraju dobil posiliaemški kaadidat nid ali prav malo glasov, ker je svoje odatopil Plojn! Ali zdaj razameš? Prazne slame pa se na naših mladeniških shodih ne m!ati! Svetoval bi Ti, da tadi stopiš med naše katoliške mladeaiče, 6e Ti niao preaizki, od njih se lahko marsikaj naačiš, česar se ne da aaačiti iz zapravljenih knjig ! p ZaTrč. BAvanti!u s to besedo kakor kak npoma~ ranSeatrogar" konča dopisnik v BNar. Lista" svoje laii. Taci med dragimi napada tndi mene. Neamao se mi zdi se s takim hadobnim lažnjivcem prepirati; da pa ne bo mialil, da je kaplaaa v kozji rog agaal, hočem na nekatere laži odgovoriti. Hvali se, kako me je pošteno zredil in na noge postaril. Če bi vai kaplana tako redili kakor ti, potem bi kaplan že bil zdavaa v krtovi deželi! Ti le rajši svoje otroke redi, kaplaaa bodo že drngi redili. Do | zdaj še mi paž oikdo ni v lice povedal, da takih dahornikov na mara, kakor sem jaz, saj tako hadobni, kakor si ti, zarrčki kmetje niso. Eo bi kaplan imenoval Ploja laterana in odpadaika od naše ?ere, ko bi nadalje grozil, da tistega ne bo spovedal, ki ne bo volil po njegovi volji, bi dopianik to že toplo nesel pred sodnijo, saj je tožarenje njegoy Bglavni opravek". Tadi mladine ae paeti pri miru;. ni ma všač, ker ne špila takih Bštikelcov", kakor jih je že on dosti po sveta zašpilal. Ear 86 tiče sleparij itd., recite liberalci: no^tra msiima calpa. Eaplan bi moral dopisaika tadi vprašati, koma sme dati piti. Na nho mn naj bo povedano, da so že Plojevi volilci tadi pri kaplann pili. Ali veš, kdo dela nemir v žagrada? Ljadje tvojega kalibra, ki vsako stoletje eakrat pridejo v cerkev. Med dragim tadi lažeš, da sem že dostikrat (!) koga iz sobe iztiral. Nikdar! E večjemu bi se to zgodilo tvojim grešnim kostem, če bi prišel 8 takimi hndobaimi in neamaimi 1 lažnai. Nič se ne boj, dobri Zavrčani, in teh je več ko slabih, bodo meni verovali, tvoji kimorci pa naj le verujejo tebi, ki zajemaš svoj evangelij iz nNar. Liata" in BStajerca" objednem. Povem ti pa, lažnjiveo, da je pod mojo častjo, se s kakim Bgedankenštrihomu prepirati, a ne bojim se takih obrekovalcev kakor si ti! — Vinko Eraner, kaplan. p Samonmor ali nmor. Na železniškem tira pri Pongercah je vlak razmesaril Marijo Fraugež iz Gornjih Jablan. Po čadnih govoricah soditi, so nekateri ponočnjaki krivi žalostoe smrti, ako ne, koačala je slaboamnost življeaje nbožne ženake. p Cirkovce. Trgovec g. Svenšek se je preselil v nove prostore pri eerkvi, kar bo gotovo vsem ljabo, ki ga po» znamo. Torej le k njema, kdor obiskaje še cerkev. p Sv. Lenart pri Vel. Nedelji. G. Veaenjak ne zna na naš dopis nič odgovoriti, ampak aamo želi, da naj nal dopisDik pride z imenom na dan. Bvetnjemo zgodovinsrjtt Vesenjaka, da naj on raje pove daa, ko bo šentlenartski taatje na nekoga čakali s koli. BSlogau je začela to lai razaašati, pa jo naj tadi dokaže. Dokler pa tega ne dokažete, pa ne maramo imeti z ljadmi Vaše vrste nič za oprariti. Toliko za daaes! p RogaSka Slatina. Nemoi delajo na vse kriplje na ponemčevanja takajšnjih ia okoliških Slovencev. 0 veliki  nofii so odprli nemški otroški vrtec in jeseai bodo odprli  na nemški ljadski ioli tretji razred, seve ne za 6 svojih  nemških otrok, ampak lovili bodo zopet na vse mogoče načiae sloveasko deoo v nemško mučilnico. Slovenci, postavimo se v bran! Podačajmo stariše pri vaaki priliki, naj svojih aedolžaih otrok ne dajo v nemško šolo; za silo Btaj6 pohrastat", nikogar ne bo obogatilo in zveličalo. Dne 11. jalija popoldne ob 3. pa pojdimo vsi k 8y. Križu v čitalnico na veliko Ciril-Metodovo slavnost. Slavnostai govor bo imel g. jarist Aat. Ogrizek, nato bo dražba krasaih dobitkov in veselica na vrta Fr. Ogrizeka. Vea dobiček se bo obrnil v prid abogim sloFenakim šolarjem pii St. Erižtu Tadi V8i soi?edje so na to alavnost iakreno povabljeai. p Izpied Boča. Saj poznate bočk^ga pnščavnika. Malo pridem med svet in še takrat nič veaelega ne zrem. Oai dan sem jo mahnil čez Gornjo Sečovo na Slatino. V Sefiovi se oglasim pri starem znanca, moža poštenjaka. In kaj mi je ta povedal ? Na binkoštno soboto je bil pri njem neki orožnik, ki je hado zabavljal čez dahovnike in S. E. Zrezo. Viaoka vlada, alt za to plačnjemo orožnike ? Kaj ? Oaema orožaika pa svetajom, aaj ne hodi v šolo k ntkema | slatinnkema širokoastaežu, sicer bo tako nesrečea, kakor tiati revež, ki je laai po krivem pričal zoper nekega dahoTnika. Razamete? Paščavnik. p Z Ložnega pri Rogatcu. Dae 27. jnnija smo imeli žalostao lepo nedeljo. V soboto ata hodila cerkvena kljačarja Fr. Dolšak in Fr. Dacman y Rogatec po smodnik. Eapila sta ga 10 kil. Med potom se jima ves raztreae. Spravita ga v vrečico aazaj. Kar ga je na tleh oatalo, pa Dneman DŽge, pri tem pa se ažge tadi oai smodaik, ki ga je v roki držal Dolšak in tega po eni straai života strahovito opeče, da je zdsj smrtno bolaa. Nesreča nikoli ne miruje. LjutomerskJ okra). 1 Ljntomer. Naši liberalčeki predbacivajo pristaSem I katoliSke straake pomaajkanje narodae zaveati in mlačaost, I ker Bbaje" zadostno ne podpirajo liberalaih draJtev in ; njih podje.tja. Na to predbacivacje atavimo mi katoliški \ Slovenci dve vprašanji: 1. Zakaj toga greha ne predbacivate 1 v prvi vreti svojim somiŠTjenikom, ki se, kakor vcmo, saiai ao brigajo za prireditve ia podjetja svojcev? 2. Eje pa je : Vaša narodna zaveat, kadar ae gre za podpiranje strogo i narodaih, obče koristnih, a žalibožo na katoliški podlsgi stojefiih draštev? Dokszano je, da liberalni stranki v takih Bločajib. ae iado8toje preziranje, temveS da skaša škodovati Tsakema podjetja, ki ima svoj vir v katoliško narodnem tabora. Liberaloi, kje je vaša logika, kje vača doslednost? Vedkrat napaden katoliSki Slovenec. I Ljutomer. Našim naprednjakom se čim dolje haje meša. Reano se bojimo, da kje celo ne pridejo ob pamet! Da to ni prazea strah, evo Tam dokaza iz »Narodaega Dnevnika" od 24. janija t. 1.! List piše: BLjatomeraki remškutarji neovirano najskajo ia razgrajajo po okolici e kresnimi slavnostmi — vse na hvalo Baaiodnemaa dela ia političnema vodstvn kaplaaa Škamleca". Res je, da so ljutomerski nemSkatarji 19. jnnija obhajali svoj običajni BSoanwendfeiera, kakor prejšnja leta. Pa kdo bo jim zameril, ako po vsej aili hočejo pokazati, da so pri — Bmnknjeni! ? Lotiuerškega nemštva tndi ti poganski ognji ne bodo reSili! Ravno nasprotno! Iz njihovega heilaoja bo Ijnd8tvo spoznalo Bvisoko kaltttro" teh posilinemcev in se bo jih tem raje izogibalo. Kako je BN. D." našega g. Škamleca epravil v zvezo s tem kresom, to more razameti edino le Bnaprednaa batica! Goapod kaplan si ni nikdar prisojal kakega političnega vodstva; pa reoimo, da bi res bilo vodatvo v njegovih rokah, kje bi bila j;veza s kresom?! — Dosledno lahko sklepamo po Bliberalniu logiki, da so Nemci prejšnja leta žgali kreaove Bna" hvalo narodnemn dela BMnrskega Sokola" in političnemn vodatva Eakovca, Grossmaana, Chloapeka, Misja itd. Če ae trhlo Ijatom6rsko nemštvo ima kaj veseliti, se pač lahko veseli nad prisraojenostjo liberalnega časopisja! Liberalci b svojim naspametnim ravnanjem čim dalje bolj razkrivajo svojo nezmožnoBt! Edo bo Be bal takih ljadi?! Nihče jih ne smatra vec" za resne! 1 Sv. Eriž pri Ljntomein. Prihodnjo nedeljo po večernicah ae vrši v šoli občai zbor posojilnice, pri katerem btde predaval o zelo važnsh gospodarskih zadevah naš rojak nadrevizor, VI. Pašenjak. Moije in mladeniči, adeležite so v obilaem števila zborovanjal 1 St. JurlJ ob Ščavnicl. Tukajšnje bralno društro naznanja, da piiredi dne 11. jnlija t. 1. reselico b petjem in gledališko igro nDeseti brat". Natančnejši vspored še objaTimo. Odbor. 1 CTen. Prostotoljno gasilno društvo na Cvenu ima v nedeljo dne 4. julija stojo letno tombolo v prostorih g. Eolaiiča na Cvenu. Začetek ob 6. uri zveder. K obilni »deležbi Tljudno Tabi Odbor. 1 Podporno dmštvo Franc Jožefote šole t Ljntomeru prircdi t nedeljo 11. jnlija v dvorani g. Fer. EnkoTec (restaTracija) po Tečernicah ob 3. ori popoldne šolarsko predstavo 6 Bledečim vsporedom: A. »Blafa domoTini1'! Spevoigra z deklamacijami, dvo in triglasnimi zbori s spremljevapjein harmoDija. Sestavil A. Eosi. B. BČašica kavt". Veaeloigra v 1 dejanjn. Vstopnina: I. gedeži 1 K; II. sedeži 80 vin.; III. sedeži 60 Tin.; stojišča 20 rin.; galerija 80 vin. E obilni udeležbi vabi odbof. KonjiškJ okraj- k Eonjice. Ker se zopet in zopet ponavljajo od nasprotaikov napadi na Emečko hranilnioo in posojilnico med Ijadstvom, kakor tudi r nasprotnem časopisja, zato podamo svojim zvestim pristašem pa tadi zlasti onim, kateri še sedaj ne zaapajo naai deaarni zadragi, sledeče podatke iz poslovanja v prvem polletjn 1. 1. Sknpnega denaraega prometa je imela Hranilnica 152 217 E 40 v. Hranilaih vlog se je vložilo 59.427-96 E in vzdignilo 13.356 90 K; stanje vaeb hranilnih vlog pa znaša okroglo 123.000 E, kar je za naše razmere gotovo lepa svota, ki kaže veliko zaapanje do hranilnice. Posojil pa se je dalo, kar je vecjih večinoma na varao vknjižbo, skapao 29.140 E, nazaj pa se je plaSalo 1502 E. Članov je na novo pri8topilo 32, tako da šteje zadiaga že 106 Člaaov. — Eaj pomeni Kmečka hranilaioa in posojilnica v Eonjicah in kakega zaapanja je vredna, najboljše dokazaje poročilo o redni reviziji g. nadrevizorja V. Pašenjaka Zadražni zvezi v Ljabljaai, kjer med dragim pravi: ^Emečka hranilaioa ia poaojilnica je velikega pomena za prebivaloe v okolišn, ker jim nadi pcd zelo agodnimi pogoji pomoč posojil. To dejstvo, kakor zla8ti azorao poslovanje in požrtvovalno delo članov načelatva je pridobilo mlademu zavoda velik agled in zaapaaje, ter se zavod zelo lepo razvija." To so beaede najskrbnejšega g. nadrevizorja in iivratnega pozaavaloa in pospeševatelja slov. zadružae organizacije na Štajerskem. Elevetniki, vi pa le obrekajte naprej, naše dftbro 8lovenako okoliško ljadatvo tako ve, da iz vas gorori le zavist in aovraštvo. k Gabrovlje. Na veaeli goatiji pri Boraekarjn eo vrli pristaši Kmeeke zveze nabrali 5 E 60 v za BObmejne SloTenoe". Živio in hvala lepa! Celjskl okraj. e Celje. Poroka. G. Leače, gozdarski nradnik tvrdke Zandonatti pri Sv. Lovreaca na Pohorja je bil 26. jan. t. 1. poročen v Petrovdah z gdčao Korošso iz Celja. Gostijo sta obhajala s povabljeaimi gosti v zaaebai dvorani hotela BPri belem vola^ v Celju. Bila srečaa! e Celje. Na tnkajšnjih samcstojaih nemško-sloveD^kih gimnazijakih razredih se bodo vpiaovali nčenci za prihodnje šolsko leto v I. razred 8. jalija ob 10. ari in 16. Beptembra od 8. do 10. are dopoldae. c Celje. Med tukajSnjo liberalno naselbino Š6 vedno vlada poparjenost vsled zadajih deželaozborskih volitev. Maogi ao aiti boja, ker vidijo, da se z osebnimi napadi io zmerjanjem ae more držati nobcna straaka Dragi so v arcn za to, da se išče zopet način, kako bi vei spodnještajerski Sloveaci lahko skapaj delovali. Toda nepremagijive ovire 80 ravno pri vodilnih oaebah. Dr. Kakovec se je popolnoma poavetil politiki ia časnikarakeina delovanja, kaj potem ž njim, ako ee do8eže sloga. Spiadler ima krnh Hamo pri sedanji stranki, istotako Lesničar, oba sta pod kapom, ako 86 razpaate liberalne organizacije in opaate liati. Zaradi par oseb še bo torej Slovenski Štajer Dadalje moral živeti v razdora. c V hotela ,,Pri belem toIu" t Celju so po diomesečnem dela zidarji, alikarji, mizarji itd. dovi^ili marsikake izpremembe. Zlasti bo zaniinal stare Celjane ia okoličaae lokal za trgoviao. Ti ae bodo spoarinjali, da je bila tu nekdaj zase hiša Graške ulice štev. 7., ki se je pa k hotelu prikapila ia prenaredila tako, kakor da bi bila s hotelom ena hiša. V tem deln v pritličja je bila dolgo let mesarija, nekaj let trgoviaa, nazadnje trgoviiia z jestvinami prejšajega lastaika Terscheka. Zdaj ae je pa ta proator popolnoma preaaredil in opremil z modernim pročeljem, na katerem se bleati napi8 Goričar in Leskovšek. Ta d?a trgovaka strokovajaka bota odprla ta trgovino za papir, tiskoviae, devocijoaalije in sveče. Na to trgovino že zdaj opozarjamo in jo priporočamo. Priporočamo tadi hotel nPri belem voln", ki je ediao slovensko podjetje na Štajerskem v takem obsega. Slovenci, če morate prenočiti v Celja, zahajajte sem, ker dragega aloveaskega hotela ni, če hodite v gostilne, zahajajte v veliko goatilao BPri belem vola", ker tn se je vse preakrbelo, da se zadovoljite v vsakem ozira. <5e potrebnjete voz, vzemite ga v hotelu, ker drnge slovenske fijakerije v Celju ni in ker tu dobite voz bolj po ceni kot dragje. Hotel ima namreč 17 oraloT lastnih travnikov in vsled tega lahko koakarira z vsakim dragim fijakerjem, ki si mora seao drago kapovati. Vaakega Slovenca narodna dolžnost je, da podpira to slovensko podjetje. c Gaberje pri Celju. Takaj sta sedem let žirela v divjem zakonu neka Marija Voah in 60 let atari delavec Jaaez Plevčak. Zadnji čaa je vrgla Voahova svoje oko na mlajšega delavca Uarechta. V nedeljo dae 20. janija je Plevčak zasačil Unrechta v svojem stanovanja, zagrabil nož in Uarechta tako etrahovito z nožem razparal trebah, da so iatemu iz trebnha stopila čreva. Unrechta so prepeljali v bolaišaico, Plevčaka pa v zapor. c i^alec. Liberalai glasili sta bili tako prijazni, da sta priaeBli govor našega neodvisaega poslanca Robleka v državai zboraici. Z zaDiiaaDJem smo iskali mest, na katerih govori o hmeljarstvn. Omenja tudi hmeljarsko drnštvo ter pravi, da je vršilo avojo dolžaost. Mi pa pravimo, da je ni, kajti za ime našega hmeija je vse premaio storilo, in to zravca nadprodakcije hmeljarji moramo težko občatiti. Vsled izborne kakovoati našega hmelja bi moral priti savinjaki hmelj do sloveaa, ako bi draštvo bi!o na svojem mestn. Vodstvo našega hmeljarakega pokreta so pač vedno imeli preknpci v rokah, ia to je gla\na ovira, da se kapčija hmelja ni razvijala v pravem smiala. c Braslovie. Tadi letos naa suša hado stiska, kajti sena smo še manj nakosili, kakor lani, ker je trava silno redka; to je nasiedek lanske saše. Posobuo pa je naša občina najhaje prizadeta. To pa takole: lani je dal naš občiaaki odbcr škodo, katero je snša ia toča povzročila po cbčini komiaijonalao ceniri in sicer zato, da bi narn c k. davkarija itekaj davka odpisala, kar se je pri vseh aosednih občinah zgodilo, samo pri nas ne. Cenitev je stala, kakor se spložno gorori, veliko nad 200 kroa. Ako žapaastro ni imelo namena, da bi se nam nekaj davka odpisalo, zakaj je pust lo škodo ceniti in občini stroške povzročiti? Eoliko je resniee na tem? In kdo je to povzročil? To nam naj žnpanatvo blagovoli pojasaiti. Več davkoplačilcev. o Luče. Zahvala • Podpisano Solsko vodatvo ae v imena pogoščeaih Solakih otrok na dan sv. Alojzija v Podvolovleka iskreno zahvaljaje posebno $. g. žapaikn Ivan Lekše-ta, g. Rajmaad Brataničn, trgovcn r Lnčah, g. načelaika Lovro Robnik in g. Zanierja i sia, kateri 80 res dobrotao pripomogli, da se je izlet vrlo obaesel. Bog plati. Šolsko vodstvo Lače 25. jnaija 1909. c Šmarje pri Jelšah. Ptnjaki Štajero res nima dragega dela, kakor da blati naSe dnhovnike. Eakor vsako leto, smo tadi letos šli Šmarčani na božjo pot v Zagorje in smo naprosili našega č. g. kaplana Siakota, da so nas apremili. Štajere, ki pobere vsako neamnost, ki ma je kdo pošlje, je takoj prinesel poročilo, da ima naš kaplan Siako preeej nrazb»8aai želodec" in bi bil skoraj vae Bpovlečjeke" iz cekerjev poliza). Vsak pameten človek ve, da je to grda laž in dopis sploh nima dragega namena, kakor da neosaovano napada in obrekaje našega g. kaplaaa. Celi dopis je tako seatavljea, da se mora človeku gabiti. Zato pa proč s takim listom, ki saruo laže. c IV. izkaz darovalesv za nDruštveni dom" t Trbovljah. Niko Putrih nabral 10 K, Neimenoran 9 K 12 t., AngeU Eurnik nabrala 6 E 70 v., Afg. Šinko*ec, žnpnik v Škofji Loki 5 E, Jožef Tombah, žapnik pri 8v. Petru pod St. gor»mi 2 E, J. Hirti, žnpnsk t 81imici 2 K, Eadanc Fraočiška Dabrala 4A K in sicer so darotali: Niko Patrih st. 1 K, Fr. Godec 1 E, Neimfnovan 2 E, A. Erulej 3 E, A. WeBsner 10 E, Anton Dobičar 10 E, M. Toryj 3 E, A. Eonžan 1 E, 6. Tentsehert S E, NfpozDan 6 E, Poznan 1 K, NeimenoTan 4 E. Nadalje so darovali: Helens Kolenc 5 0 v., Angela Ecrnik 1 E, G. Moll 5 K, Marija Sitar 2 K, Mar. Sapctoik 40 t., Jozefa Smrekar 40 t., Rozal. Sapotnik 20 t., FrančiSka Čamer 40 v., Ana Anžar 10 v., Ivan* Lerc 40 t., Mar. Požun 10 t,, Ana Poznič 20 v., Rozal. Merio 40 v., Jožefa Srfe 10 v, Terezija Hl*8tan 1 E, Terezija Hlastan 2 K, Kerz 1 E, Amalga Klcpčič 40 t., Anialija Drnovšek 40 y., Jera Elop6ič 1 E — Slovenc ! !'ri Tolitrah Bte spcrnali, da nas čaia v Trborljah še mnogo krfča-.sVf. soc^alnega dela. Kapredovali pa bomo gamo tedaj, ie bomo im»); -\(ij,i diaštTene prostore Z»torej pomagajtel c BraslOTČe. V vedeljo, dne 4. julja ob pol 4. popoldiie s« vrši t korst pevBke^a m bralnega društva t BrasloTčah na nLegantuB gledališka predstava z igrama nNajdeua hiiu in rPijanec". Med posaneznimi d«janji nastopi domači pevnki zbor. Sedeži I. vnte 1 E, aedeži II. vrste 50 vin., Btojišča 30 ti'h. Msogobrojne rdeležbe prijaknjeta oba odbora. c Zgornfa Ponikra. Vabilo ta »eBelico, katfro priredi n»še braloo in pevsko društvo na vrtu g. M. Jelen dne 4. julija ob 8. cri popoldne Vspored je ta-le: 1. peBem ^TriglaT"; 2. pozdrav predsednika; 3. slavcoatni goror (govori č. g P. Jorak, kaplan t Galiciji); 4. gledališka pred-ttara nBoj za dato"; 5 godba; 6. petje; 7. proata labaia b šsljivo posto. E mncgobrojni vdeležbi vljudno tabi odbor. služila sv. ma^Sa, pred mašo bo prrcesija, po sv. maši pa se vrfii zborovanje na prostem. Siišali bomo dva poačna govora. Če bo vreme agodao, vabimo tadi štajerske brate iz bližnje Savinjske doline in aploh vse zaredae in verae Slovence. Drobfinlce.  d Čnden samomor. Neka Breslei r Londona je iz-  vršila aamomor na ta način, da je požrla 144 šivaak. Eo  so ji ujod groznimi bolednami pobrali v bolnici 134 Sivank je umrla. Razteleseaje je pokazalo, da je prodrla med tem ena šivanka že do srca in ga nabodla, kar je povzročilo  takojšno smrt. Vestnik h druiih slovanskih dežei. t Železna kapla na Eoroškem. Na god naših blagove8tnikov sv. Cirila in Metoda dne 4. julija ae bo vršilo pri nas cerkveno zborovanje. Ob 9. ori predpoldne se bo inlacliiislte oi^ani^aeije. Mladeniško gibanje r Halozah. Naša velika mladeniška armada ss je dne 28. jnn. 1.1. pomnožila z muogoštevilnimi novimi bojevniki, ki so nam jih med pogumne čete naSdh mladih poslale vinorodne Haloze, Nabor pa je bil na prijaznem hribu Sv. Ane v barbarski župniji. Mladeniški shod se je začel s cerkvenim opravilom, pri katerem je g. p. Benedikt Cirič z ^govorno besedo pokladal mladini na srce prav lepe nauke, Zlborovatije. je otvoril in vodil prol. dr. Hohnjec. Omenja, da je še pred nedavnim po haloških goricah ležala puščoba in praznota, sedaj pa tukaj zopet bujno raste vinska trta. Kakor so Haložani že z velike večine premagali tisti Bkodljivi tnrčes, ki jim je razdejal vinograde, tako morajo tudi vztrajati v boju in konftno docela premagati tisti Še bolj škodljivi mrfies, M bi se rad zagriznil v duha človeSkega in v njegovo srce ter ga razdejal, in ta mrčes Je — liberalizem in nemškutarstvo. Vrli predsednik Z. S. M. Žebot razvija program te prepotrebne zveze ter v poljudnih in iskrenih besedah priporofia mladeničem pred vsem bratoljubje, izobrazbo in zvestobo. Nato zopet povzame besedo dr. Hohnjeo. Razpravlja o temeljih in ciljih na§e mladeniške organizacije ter o njenem velikem pomenu za oliranitev slovenskega naroda na naši spodnještajerski zemlji. Daje nekaj potr6binih pojasnil o snujofii se zvezi napredniti mladeničeV). Z veliMm veselljem amo pozdravila n^ed seboj gosta s Koro9k(e, gospoda župnika 'ArnuSa iz PodIjubelja. Njegove besede, v katerih je primerjal koroSke razmere s Štajerskimi, in bodril naše vrle mladeniče, naj vztjrajajo pri tako lepo započetem delu ter naj gredo naprej od uspeha do uspeha v blagor skuptie slo^ejnsike domoviiie, so izzvale natvduši&iio pritrjevainje. Potem so nastopali naši vrli mladeničd ter v vznesenih besedah pozdravljali svoje tovarige. Govorili so Franc Sešek iz ZavrCa, Josip Mlakar od Sv. Trojice v Halozah, Martin Rfihtarifi iz Zavrča, predsednik završkega bralnega društva Janez Pungračič, Ver iz KarSovine, Poplataik od Sv, Lenarta. Se enlcrat izpregovori gospod župnik ArnuŠ ter z drastičnimi besedami razloži, na kateri kraj pravzaprav spada »Stajerc." Domafii gospod župnik Vogrin izraža svoje veselje, 'da so mladeniči njegove župtoije v tako velikem Šfevilu pristopili Marijini družbi ter tako pridno lizpolnujejo svoje dolžnosti kot 81ani; želi, naj bi mladinska organizacija in ž njo cela ljudska orgajiizacija napredovala, Predsednik dr. Holmjec končno izpregovori besede zahvale z zagotovilom, da je vrla haloška mladina nanj napravi],a najboljSi utisek; nato zakl|u6i zborovanje z željo, naj bi naša mlaidinska armiada vedno korakala na Celu nage ljudske orgamizacije. Po zborovanju so ud^eleženci šli v cerkev, kjer je imel završki gospod kaplan Kraner kratek nagovor in se je cela mladinska slovesnost končala z litanijami in sv. bl&goslovom. Siivnica pri Mariborn. Mi gremo nsprej, mi mladi! To 8mo pokarali na Petrovo tadi mi slivniški mladeniči s krepkim korakom, astanovili smo si namreč mladeniško zvezo. Že do!go smo gojili željo, naj bi Be tadi pri nas po vzorn drugih, dobro delnjočih mlad. zvez aatanovila taka zveza, ki je za našo žnpnijo prepotrebaa. Na Petrovo se nam je ta ,želja izpolnila. Po »ečeraioah se je zbralo veliko Stevilo mladeaičev, pa tadi deklet in mož iz cele žapaije. Soba je bila popolnoma napolnjeaa. Na vaporedu je bila najprej igra nVedeževalkau, katero so fantje v obče zadovoljstvo igrali. Pred ia po igri so sas zabavali tambnraši z abranim brenkanjem in pa mladenke z lopim petjem. Hvala jim ! Po igri je predsedaik bralnega draštva g. drž. ia dež. poslanec Pišek otroril mladeniško zbcrovanje ter dal be8edo mladeniču Kolmann, ki nara v kratkih besedah pojasni namen tega iborovanja. Mi moramo iti naprej in da bomo Sli, aam najbolj znači aaSe maogoštevilno obiskano iborovanje. Za njim dobi besedo č. g. Kranjc, ki v daljšem govora razvija mladeniSki program, to gibacje dragod in pri nas in daje lepe zlate aaake navzoči mladini. Nato govori tajaik Šat, ki povdarja, da je proti raznobarvnim Tarkom in Ciganom, ki nadlegujejo našo domovino, najboljša obramba in odpor mladiaska orgaoizacija, posebao mladeniške zveze. Nasprotniki, eni in dragi ae boje organizirane mladiae, in mi 86 tega zavedajmo! Navede v kratkem poaien in naraea mlad. zvei in mladiaskoga gibanja sploh, ter v imenu Z. S. M. vabi vae mladeaiče k obilni pristopitvi in da za Zvezo tadi agitirajo. Govori še mladenič Cvahte iz Slov. Bistrice. Naglaša posebno, da bomo O hišno-razrednem davku. Piie posl. Pišek. Se^anji Mšai razredni davek je razdeljen v 16 razredov. Plača se po tem, koliko ima prostorov za statniovanje. V 16. razredu so najmanjŠe hiše — bajte — ki imajo samo po eno sobo za stanovanje ter plačajo po 3 K davka na leto. V 15. razredu so hiše z dvema za stanovanje primernima sobama in te plaSajo po 3.40 K na leto hi&nega davka. Proti hišno-razrednemu davku se upirajo poslainci in v ta odSek sta izvoljema iz Slovemskega kluba za Stajersko poslanec Pišek in za Kranjsko poslaneo Povše. Poslanci pravimo, da tisti, komur hiŠa kaj nese — jo ima v najemu, že tako plačuje najemniinski davek, in kdor jo pa rabi za svojo potrebo, naj bi od tega ne plačeval nobenega diavka. Za zdravje je dolžna tudi država skrbeti. Cim slabše je stanovanje in fcim več ljudi prebiva v enem prostoru, tem bolj je nezdravo. Zdravniki pravijo, davsak človek potrebuje povprek po 14 kubičirih metrov zrakaj V hiši, kjer je premnogo ljudi, se rade i,zeiinijo razme kužne bolezni, kakor: vročica, jetika itd. Tudi pošteno nravno življenje hira, kjer jih preve<5 v eni hiši stanuje. Vlada bi morala na vso mo5 skrbeti za to, da dobe ljudje — njeni državljani — dovolj in zdrave prostore za stanovanje. Vlada je te dni izdala novo predlogo, po kateri se M&oi davek nekoliko spremeni, in vlada pravi, da se bo vsled tega, ker se 151- in 16. razred davfca čisto oprosti, to so tiste hiše, ki imajo samo eno, oziroma po dve sobi, Mšni davek odpustil ter imenbvana razreda ne bosta plafiala nobenegja hi&nega davka več. S tem se bo odpisalo okoli sedem mil^onov davka. Na Stajerskem Šteje 16. razred 74.872 in 15. razred 60.323 MŠ, Davek bi se zmanjšal za 419.700 kron. Na slovensld del bi prišlo okoli 300.000 kron htšno razredinega davka odpisapega. iTo so lepe obIjube, človek bi sodil, da skrbi vlada res za zdravje in blagostanje Ijudstva. Ko sem to predlogo v rokie dobil, prebral in premišljeval, sem pa spoznal, da bi po novi predlogi, Če bi bila v davčnem odsekju nespremetnjena in v parlamentu sprejeta, ne imeli nobene olajšave, temveč Še ve5ji hišno razredni daveK, Evo, nova dav&ia predloga v hišno razredmem 3avku se glasi: § A. Pri vpisovanju hiŠ za hišno razredni kataster na novo so kot davfcu podvrženi prostori v poštev vzetiii 1, za stanovanje porabne in v ta namen primerae sobe in čumnate,, hiŠe 7ia stanovianje, družinski prostori, dvorane za plesišča, krčme, pisarne, kabineti itd., in iialja < M I 2. Prodajalnice, shrambe za blago, delavnice i. t. d. Davku niso podvržene: a) kuhinje, fie ište niso za stanovanje porabne: b) Jizjemtoo za gospodarstvo porabni prostori, kakor za zaloge, gospodarski prostori, gkednji, hlevi in drugi, c) prostori, kateri niso od vseh 4 strani obdani, kakor odprte delavnice za kovaCe itd,, •d) kleti, prostori okoli stORuic, lope, Hodniki in podstrešja. So prostori pod 2 napovedani v odstranjenib. poslopjih, tedaj se tisti, kakor pri glavnein poslopju. naznanijo. § 4 tedaj določa davku podvržene prostore in pravi, da za stanovanje porabne in zato primerne hiše in čumnate so davku podvrženi prostori. Po do sedaj veljavnem dvornam odloku od 2G~ lebr. 1820 so se obdačile le tiste hiše in čum-nate, v katerih se stainuje ali so za stanovanje odločene. Iz tega je razvidno, da je nova davčna postava mnogo ostrejša, ker določa, da morajo vse za stanovanje primerne hiše in Šumnate plaSati hiŠnorazredni da^ek. Ros je, da $ na deželi več prostorov, ki so za stanovaoije pripravni, pa se nujno rabijo za druge shrambe, na primer ?,n obl^ko, ležišfta Z& družino, prostore za obleko itd., in nov davek bi bil, če bi se vsi ti prostori obdačili. Na tak način bi se našlo pri vsaki hiši ve5 kot dva davku podvržena prostora, in'6e se v odseku ne posreči, da se v yladni predlogi besedilo 1 premeni v: za stanovanje rabIjene in od lastnika v ta namen določene hiSe in 5umfna,te — tedaj po novem hišnem davku nimamo nobene olajšave prifiakovati, 5e se nam poslancem ne posrefii, da se predloga prenaredi. Stran & SLOVENSKI DOSPODABt 1. julija 1900. Pojasnila § Insentili daje apravništvo samo tistim, ki priloiijo vpraSanjn znamko 10 vinaijev. Listnica uredmštva. 8v- Peter pod Sv. gorami, Podsreda, Zayr8, Šikole, 8t. Ilj pod Tnijakom, Smartno ob Paki, Zgor. Ponikra, Eapela, Celje: Pride prihodnjie. — Bužečorci: Brei podpija t koš Loterijike šteTilke. Dne 26. junija 1909. Ghradec 28 19 53 88 34 Dunaj 61 21 65 79 66 14 do 15 let stara deklica brez Btariiev se gprejme pri Antoniji Eoza, trgovina z osojem, ttaribor, Tegetthoffova cesta štv. 34. Pla^a 6 E. 518 Dva nčenca, katera bi imela Teselje do krojaškfga obrta, sprejme takoj Jožef Pristovnik, krojaški mojater v Slov. BiBtrici na glavnem trgn. 521 Prldna, poštena knharica želi priti v kako žapnišče. NaBlov t npravnišhn. 518 Oženjen vinlčar, zm<5žen gloTenščine in nemščine, se sprejme pod ngodnimi pogoji pri Francn Hausbaum v Celju. 623 Jako lepo doblčkanosno posestvo z okolu 9 oralov zemlje, obstoječe is sadovnjaka, njiv in gozda ter t dobrem Btanu se nabajajoče hišno in gogpodarsko poBlopje, ae ceno, za 5.000 K proda. Vefi pove Josip Sernec, km. ain t Gradiški, pošta Pesnica. 519 Krojači, pozorl V neki jako obljndeni, trgu podobni župniji t jako prij»znem kraju so radi bolesmi lastnika takoj proda krasna novozidana vila, katera ima 5 prcratornih Bob, kuhinjo ia 2 kleti. Hiša etoji 100 korakor od f*rne cerkve in 10 minut od kriodvora ter spada k njej krasen vrt in nji»a. Hiša je jako primema za kaksnega boljšega krojača-Slovenoa, kateremn je obilen promet zajamčen, kar priža dejatvo, da je sedanji lastnik krojač z delom preobložen. Cena je 10.200 kron. Vknjižbe je 4000 kron. Natančna pojasnila daje Josip Sernec, km. sin v Gradiški, pošta: Pesnica. 520 ¦alo posestvo »e proda pol nre od Maribora, poleg glarne ceste, nad dva orala zemlje, z opeko krito poslopje, z dobro studenčno vodo, g tremi sobami, primerno za vsakega obrtnika. Cena Ł800 kron, Več pove Miheal Rutnik v Pobrežju št. 234, weta na Brezje (Fraustauden) p. Maribor. 495 Uprara Mayer]eye ekonomije in trtne šole Pobiežje pri Mariboru sprejme 1. jolija dva krepka zdrava In treina hlapca h konjem. Mesečna plača 24 kron b hrano in perilom. 491 Ifalo posestvo blizn Maribora, 5 minut od želemiške postaje se proda za 12 000 E. Proda se tudi r manjši meri kakor kdo želi s poBlopjem vred od 60C0 E naprej. Poizredeti je v gostilni Eramberger, Leitersberg pri Maribora. 496 ! Kupci "srina ! Na prodaj ]e prlstnega moslerja (Grtinaner). Cena 50 ? liter. Oglasiti se je pri g. Francu Vraz, žnpann y Cerorcu, IvanjkoTci pri Ormoža. 497 Hlša z gospodarekim poBlopjem, 1 oral zemlje zraren, kot Btavb. proBtor se prcd«. Notavas štev. 5 pri Mariborn. 498 Dčenec se sprejme pri gosp. Jož. Dafek, B'ečar in medičar v Mariboru, Vetrinjska uliea 80. 510 Kovaikl nčenee se sprejme pri g. Jarijn Bregant, kovažki moster t Hočah pri Mariborn. 504 Krojaikega ponačnlka in ačenca sprejme takoj Anton Ulbl, krojač pri Sv. Urbanu nad Maiiborom. S06 Učeoec poštenih staršev se takoj sprejme v trgovini mešanega blaga Davorin Tombah, Sv. Vid pri Ptaju. 499 Lepo posestro se proda na Po* | lenšaku, okoli 8 oralov velik sa- ! dovnjak njive, zidani hram. Labki : plačilni pogoji. Več pove Ana Sorko čt. 2 na Polenšakn. 496 Posestvo 12 oralov je ia prodaj. 8 orali vinograda, 3 orali sadovnjtka, 2 orala njiv, 2 oraJa travnika, 2 orala gozda. Ili^no poBlopje in preša je nova. Cena 8000 kroa. 6000 lahko OBtane Tknjiženo. Edor želi kupiti, naj ge oglasi pri g. Matiju Emeršič v Dogošah 8t. 24 pri Mariborn. 500 TrgoTina mešanega blaga blizn cerkve in pcSte a traiiko z blagom in opravo vred ge proda. Naalov t upravnižtvn. Cena vsega je 2400 Eion. 474 Frane Divjak, glikar in pleskar t Mariboru, žapnijska nlica St. 7, sprejme takoj dobrega Blikarja. 488 Zdravi delaTCi in dela^ke, tudi cele drnžine dobijo t tovarni vžigalic t Rnšah pri Mariboru trajno in dobro plačano službo in tndi prosta stanovanja. 476 Dva nčenca, karera bi imela yegelje do podobarske ali kamnoklesarske obrti, sprejme takoj pod zelo ogodnimi pogoji Jakob Golobič, pcdobir y Ljutomeru. 478 Ctostilna, oddaljena 2 minuti od farne cerkve z ei-onadstropno hišo 8 sedmimi sobami, tremi kuhinjami, b kletjo in celim gospodarskim poglopjem, se proda ali pa da v najem. E temu spada tudi 14 oraloy zemlje, obstoječe iz travnikov, njiv in gozda. Proda se tudi mlin, kateri je na Ščavnici in pri dobri cesti. Natančnejša pojasnUa daje lastnica Marija Trstenjak, erostilničarka, St. Juri ob Šžavnici blizu Radgone, katera prosi, da ge njej par dni prej pismeno naznani, predno pride kedo ogledat. 484 Ženitna ponndba. Vdova, stara 85 let 8 6 let Btarim ginčkom, ki ima na deželi malo, toda jako lepo in plodonosno posestvo, deset minnt od Velikih toplic, ki je jako primeino za kakega penzijoniata,obrtnika, pa tadi za goatilno, se želi poročiti z od 80 do 45 let Btarim Bamcem. Prednost imajo obrtuiki, rokodelci in uslužbenci železnice. Tudi vdovec z enim ali dvema otrekoma ni izključen. Ponudbe do 1. avgngta. Odgovarjalo se bo le na resne ponudbe, ako mogoče 8 sliko. Nengajajo2e ae poBJJejo nazaj. Tajaogt strogo zajančena. Ponudbe se naj pošljejo pod šifro nregno 2000" na upravništvo Slov. Gospodarja. 486 | Zahtevajte po gostilnah računske listke S. K. S. Z. v korist obmejnemu skladu. Tržna porocila. Oen*» clo^olnfli pridelkov. Slradne %avitke * natisom in brea natlsa, vttatee veMlUostl In teatcovostl priporoča Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. kmitji in fantjil Y moji lekarniski prakai, ka tero izvrfnjem že 25 let, m ml je posrečilo b časoma iznajti gred8tro za ragt brk in las, protl iipadanjn las in za odstranite? prklja (luskin) na gbiri, to je Eapilor ši L Cena je (franko na vgako pofito): 1 lončič 8 E 60 rin., 2 lončks 5 E. ProBim, da m naroži lamc od mene. NasloT je: P. Jurišid. lekanuur v Pakraca, Slavonija, Denar ge pošlje naprej ali l po itnim poTzetjem. Stefan Kaufmam trgorec i želoom priporoča najboIjSe ocelne motike in lopate, dobre kose in Brpe, pravo Stejarako železo 8e dobi po najnižji ceni :: in golidni postrežbi. 988 Ime pridelka. Pšeniea . . Rž . . . . Ječmen . . Oves . . . Eoroza . . Proso . . . Ajda . . . Sladko seno. Eislo „ Slama . . . Fižola . . . Grah . . , Le& . . . Erompir . . Sir . . . . Sarovo maslo Maslo . . . Špeh, srež . Zelje, kislo . Repa, kisla . Mleko .... Smetana, sladka kisla. S Zelje, 100 glav Jajce, 1 kom. s G5 E t 84 I E 50 24 96 84 06 ? E 1)0 •8 Našim rodbinam priporočamo oKolinsho cikorijo. 290 Seravallovo %MSr želez. kina-vino. "%(SS Higien. razstava Duaaj 1906: Državna odb'^« in čaitaa diploma k zlati kolajni. 4 nas Erepilno sredstvo za slabotne, malokrvae ia reki*lfalescente. Povzroča voljo do jedi, atrjnje živoe in popravi kri. MT Izboren okas. Nad 6000 zdrayaiških spričeval. I. SERAVALLO, $ŁS&T Trst-Barcola. Knpi se t lekarnah v atekleaioah po 7» I a K 260 in po 1 1 a K 480. 445 c. in kr. dTorni pošiljatelj Sfeckenpferdmilo z lilijiniin mlekom Kajmehkejše mifo za kožo kakor proti pegam! Dobita se pojsodi. 128 Zahvala. Podpisaaa rodbisa se najtopleje zahvaljaje veem, ki so ji bili r tolažilo v smrti njenega nepozabaega sina V Viktorina Suman. V Dolgih njivah, dne 7. jnnija 1909. 514 Žalnjoči ostali. Polygon elektromagaetičea aparat, zdravi in pomaga celo pri najtrdovratnejših boleznih kakor revmatizem, protia, iachias, aespečnost, atrnjeaost in mrtvičaosti, kakor tadi pri maogih dragih boleznih. Vse aatančaeje povejo prospekti. Cena: 1 kom. velik 10 K, 1 kom. :: manjši 6 E. Pošilja le po pov^etju :: Alojz Schaumann, DUNAJ T. B. Leltgebgaue 7. 516 Nagluhi trpeči na aše8ih pozor! Ako 8i hočete bvojo bol olajšati oziroma ozdraviti, rabite mojo aovo izboljšano slašalko; iata se noai neposredno v ušesa. Ceaa 1 komad 7 E, 2 komada 13 K. Pošlje le po povzetjn JLlojz Sohaumann, Dunaj V. B. Leitgebgasse 7. 515 :: Prospekt zastonj in poštnine prosto. " %. Jolija im SEOffiHKSia DOSPDrEOt Stran 7. Siovensko trgovsko društvo v Mariboru....SnSke: M. E. SBPEC Orajskl tsrg S »IAHIBOR Burgplatz «i priporoča svojo popolnoma novo in veliko zalogo modnega rolnenega in perilnega blaga za ženske obieke, vsakovrstuo sukno (stofe) za moške obleke, srajce, ovratnike, kravate, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilih, perje za blazine itd.. vse po najnižji ceni. Premog iii iin prodaja, ter stavi tadi na dom A. VERTNIK trgorina z mešanim blagom, :: premogom in drvami :: Maribor, Koroška cesta. Obleke in perila kupujete po naj- nižji ceni v trgovini z manufak- turnim blagom FELIKS ROP MJtRIBORf Poštna uHca št 8. ¦srojl fe fitiarojiral Mof« frgevina Fr. Bureš, orai, »čalar ia slatasr ' V MflMribOFIa fSilft&OffolB CSStl U, priporoča ilaroomn občinstvu »Tojo bogato zalogo numorratnih zlatik, irebrnib. in niklastik ar, •2al, dalnogledoT, racnoˇrstne zlatnins in srabraine po najnižj ih een&k Garancij& vei let Ą»I popravkl m tožno in :. bitro IsttžIjo. :: 1000 Kron! ne dobite, ampak precej denarja si prihranite, ako kupujete vse za Vašo potrebo, kakor vsakorrstuo blago za žensko in naoško obleko, najlepse srilnate robce, perilo, preproge, rjuhe, platno belo in barvano in mnogo drugih različnih stvari v največji in najcenejsi trgovini JOŽEFA ULA6A T Tegeitboff-ova eesta šte?. 21. Največja zalogal 364 Največja zaioga! Pohlfttira t nVBtt nlofil, kakgr taai autraee, ilranl, otrtil« postell« tar ogteiala po aa]ali)l MaL Fnie Pleterfek, Maribor SoroiU «art* it 10. Narodna gostifn* h Pri pošti ™ fl^rl^Or, Tejrttttfava »8«ta4» prlporaia ?stet srcia plro, terrstna iamim Tiaa ter »ntie ic topla 1«4L Tovama za glinske izdein« v Rafiju zdelaje i paraiiaS stroji u najtelji«, re&zat jif«aii«» gline prka*as ujbolji« isdelk«, kakoi: pattHtovM« zarezno ia Ttakomtao drugo Btrašno opako, opaSta ta sid, sa oboka, dianika, nknntnt - opik^ pIoM* aa tlak, lončeaa o»n Hd. po najnižji ^oai, SCalega tndl v Maiilon, G«str»aa easta, ?rt 'keas^a^s 1 šte^v Veselice se prirede in sato nadi na:¦ rodna trgovina :: WEIXL, Vilko jk*. jeu^<! MARIBOR, Gosposka ulica 33 srečolor, šaljive do- lampijoae konfeti, kače, srečke za srečolor, šaljive dopisnice, slovenske raaglednice, barvan papir ia različae :: dobitke v najlepši izbiri po jako nizki ceni. :: Glavna zaloga Barthelnovega apna za poklajo! Bazne vrste travnega, deteljnega,gozdnega invrtnarskega semeDa priporoča MRoi«fflcilC MARIBOR BlaTnemu sloTenskemu p. e. obžinstra aljiidno naznanj&m, da sem otroril t Hariborn, Solaka nlica iteT. 2 naoproti kavame ,Central' moderno urejeno briTDico. Isto priporočam Tsem aavednim Slorencem ob čisti Ln toini poatrezbi v blagohotni obisk. Odližnim gpoetoTaajem IT&M BEROI.ES, briveo. <3ri*o5Kovite novosti za moške in za ženske pri Druškovič-u v Slovenjgradcu. Smrt doleti rsacega, ampak sreoa samo tiatega, kateri naroči sedaj belo platno v vele- trgovaki hiši R. Stermecki, Celje, Štajereko platno m po 36 v. Sloreasko platno m po 40 v. Saviaako platao m po 44 v. Vojaško platao m po 46 v. Domestik platno mehko m po 43 t. Gorsko platno debelo m po 60 v. Istrija tkanfna, mehka m po 54 v. Holaadska tkanina, mehka m po 60 t. — Vzoroi zastonj in pošiljatve črez 20 E franko. SpomladansM čas! Priporoča vsakovrstna gemen&, deteljno ataj., lucerno, rudežo, (iukarnat) tramo seme, oves ca seme, ropao, avinsko salatno, koreajeTO, zoljno seme itd. Nadalje: galico, brizgalnioe, motike, gami, trake, preja, ličje ter rae potrebščine za vinograde; Tom»že*a žlmdra. koae, Tile, grablje ter razno orodje. Barthelnovo klajao apno, Tsake vrBte ::: želeia, šine, cement itd. — Eapaje vae kmetijgko pridelke. ::: ^.lojzij E=>in.ter t Slov. Blstrlcl. Edina narodna sieislarska trgovin« FRAN STRUPI, Celjo, priporoča svojo bogato zalogo stekla, poroelana, karaenine, vsakovrstaih Sip, svetilk, ogledal in okviror za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri oerkrah in privatnih stavbah. Najnižje cene — Najsolidnejša postrežba. ISi* det»elo — JSu drotosi Podružnice SpSjet, Gelovec :: in Trst :: Ljnbljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 »prejma 7loge sa kajiŁce ii bs te- M |1rt Q|M H.M|itaJ ko*i rač» ter je ofcrat^je po Hstik * pB w\U J«T m> Oelnilka glavnloa X 3,000 litaj« la s>ip«4l^i» sreŁke In ts« vs-mt^ Trmtaoitnlh ftaptr- pM» dnsTBtni bnria.  3,000,000. — Be-^enml foad K 3OO.OOO. Podružnice Spljet, Celovec :: in Trst :: Južnostajerska hranilnica v Celju v Narodnem domu »pr«jema hTanilns vlctjo T»ak delaTnik od 8. do 12. nre dopoldne io jih obrestaje po i&tri »4ji$«tik« ter pripisuje obresti r»akega pol letb, h kapitalo. Eentol darek piačnje bxaailnlea saaa ter ga as udtegnje Tlagateiiea. Za rarnost vlog jamčijo okraji: 6oni]lgrad, Sevnlca, SKsrJe, Šoštan) ln Vraasko ln rsierriui saklata, featera m&Sata rže nad 280.000 I. Zato rasdeli znatnearote v objekorigtoe in dobrodelne nuceue za gori n»redene okraje. Dosedaj je doTulila xa dijaške nstaneve 30.000 K, za TodoTodne napr»vo 10.000 K, za nspravo potc.v 1500 K, različaim aimm zarodom in zs nstanofitu? slovsnske obrt&e Btrokorne šole 2.400 E, z» podpore railičaim p^arnim brambam in t kmetijeko gogpodanke namene nad 2.000 X, iknpno tedaj nad 45.000 K. SlOTeaei, po»luiujte m ill^nnStaiovftlrfii hs^nilnino Pri BaI>S*n]a avcjeg* sanarja al! kaiar xalagat« dssar za aladoUtne all »odižilb, fia se naloSI deaar sa Mladoletne ia Tarorance takljaftno l* t jUŽUUd&CljtjrdKU lirdllslfllbO. Za brczplačpo dt>požiljst«T d»oarj» bo pcloinice c. kr. pojtpohranilničnega račun> št. 18.818 vaakemn zut razpolago. SLAVIJA je najve<5ja slovanska zavarovalnica, proti požaru jn življen;u. ali brez pereea tndi za najhnjse kile, trebušne obreze, JVlllLtj L'flvStj 8°8penzorije, podloge za noge, bergle, pokončne drf»je, amj.xuv ^/M.wuj jjjne rargtrene atroje za teleaae poSkodbe, po sdravniskem predpitn i. t. d. izdelnj« po jako nicki c«ni, staroznana tTrdk» FRARC Pod^Oritk, bandažist in rokavičar Maribor, Grajaka alica 7. Zaloga TskkoTTgtnih t to stroko gpadajeiih zdravilnih in drugih potrebščin, tet rokavie t veliki iibiri. ^ Štampilje li k»TČuka ge dobijo v tiskarni ir. Cirila t Mariboru. Lcvske puške vseh BeBtav, priznano delo prve VTste, % najboljšim etreloun ačinkom priporoda Prva borovska tovarna orožja peter Wernl^ diaiba s omajeno »»toio t Borovljah (Korosko). Kemičfsa pratnica tMek H. Volk, Šoštanj se priporo&i za pranje in barvanje raznih oblek, kožnhovin, rokavic itd. Lišpa od oblek ni treba odstraniti/Edini slovenski sarod te vrete. Ifablralnlca v Haribora prl J. Ttijak, krojač, §olska allea 4. I Ivan Ravnikar Celje priporoča vrojo bogato mJo?o špecerijskega blaga, sohih in oljnatih barr, firneia in karboleja ter rseh vrst lakov, kupnje in prodaja deielne pridelke. UoBtilničarjem priporoiam rseh mt mineralae vode, nadalje domače in ogrske g&lame. Poljedelcem priporoiam xa pomlad rgakomtna poljska in trtna semena, za kat«rih kaJjiroBt ae jamči. :::: Ra aebelo ln drobno. — Nlzke oeaa : to6na pogtreiba. :::: S BpostoTanjem: IVAN RAVNIKAR ,,CROATIA" eflna hrraika MTararalnlea, pgaorana od obtlae gtobodnagatnkr. glar. ¦agtalajreba ,CR0iTLa', OBnovaiia n» temeljn TEajentiioBti, aprejema t saTaroTaoje proti požain in Tpepelitri po bliekn nepremičnine Tsake vrste: hiio, cocpooanka poslopja, tronjice. mline ltd. ter premičnine, kakor: jdino opraro, goupodaiBko orodje, opremo, stroje, blago, iito, blngo t trgoTiwkh itd. po ]ak« agoanlh pogojlh ln nlikih «enah. Ąn pojasnila daje: Pddminlca .CROATU1 t Tnhi, Oorao it. 1. Prri uTod la grarlranje ia lide:: l«van]e kaTČok itaMblll|. :: Anton Černe, St. Petra eeita 6. Zmuinja aaročila iarraujejo b« točno. Ceniki na sahtevo Bastonj in postnine proato. Konkurira z Tsasim gliinim podjetjem A. Jurea naslednik Alojzij Senčar v Ptujn, priporoča srojo bogato zalogo špeoerijskega blaga, sohih barv, firaeža in karboleja ter vseh vrat lakov, kapuje in prodaja deielne pridelke. Go8tilaičarjem priporočam rseh vrst miaeralne vode, nadalje domače in ograke salame. Poljedeloem priporočam za pomlad vaakovrstaa poljska ia trtaa semena, la katerih kaljivost se jannči. ¦aT* Na debelo . na drobno. — Nizke cene : tačna postreiba. Mnogovrstae razglednice priporoSa trgovina tiskarne sv. Cirila v Maribom, abnoKO, mnapro 1,O«O.OO#» kr«B bi ie nato t naieio oMantra lcteu t«< prigoepodarLli, ko b) b« p. n. po»««toik) poaloieTaii nPaJout', ki pospeio}« opitao)« vsakoTrsuuh perutiiih m dojivnli živali, jik obvaruje bol«ul ia OBdrari sigamo, fia «o bolane a difterijo aJi pa » preb»T'Uih. 1 E po&t. soiunk (nakazano 8 t. tož) priaes« Palma % n»»odaom poštnlno prosto; Bpod 4 E ni poT»etja: Priporodam te L E. Wtlzl, pripr»T. if*. firU. Mariboi, Zofljit trg S. (>i »to primnii. Pro«nt>k^ frot^o lOOt Btran & SJEOnNSKl DOSPOEBBg V Julija U0fc Spodnještajerska ljndska posojilnica v Mariborn, registrovana zadruga 2 neomejeno zavezo Grajski fr$ šf. 3 v hiši josfilne pri črnem orlu (SchwarzeD-Adl«r). Oenajrni promet je tefeoin oeemmesečnega pos©lovmnj*fc Čez en milijon kron Hranlln« vloje 86 sprejemajo od vsakega in se obrestajejo: navadne po 4%5 proti 3 meaečni odpovedi po 41/«Obresti se pripisajejo h kapitalu 1. jannaija in 1. jalija rsakega leta. Hraailne knjižioe se sprejemajo kot gotor denar, ne da bi se njih obreBtovanje kaj prekinilo. Za nalagaaje po poSti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača poaojilnica sama. posojlla »t dajejo le članom in sioer: na vknjitto proti papilarni varaoati po 4*/4%? ^* vkigišbo sploh po 5%i na vknjižbo in poroštvo po 5y,% m na osebni kredit po 6»/o- Nadalje iiposojaje na lastavo vredaostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodib prevzame posojilaioa ? srojo last proti poTrnitri gctovih atroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prešnje za vknjišbo dela posojiloioa breiplačno, stranka plafis 1q koleke. ilmdnc nrt 80 vsako sredo in četrtek od 9. do 1S. dopoldae in vsako eoboto od 8 do 12 dopoldne, isTsemai praznike. — V aradnih arah se spregema is fi- piačnje denar. pojasnlla s* dajtjo in prošnje SDrejemajo vsak delavnik ed 8.—13 dopoldne in od S.—5. popoHMt 6 P»a«SUnl«» («« tndl nat razpoSago 4om«Ł» fcurKisiJta« aatfctralmife«. Vsakovrstne slamnike priporoča goapodom trgovcem in slavnemn občinstva Fran Cerar, tovarna slamnikov v Stoba, pošta Domžale pri Ljabljani. Geae nizke, postrežba točna, 434 na zahtevo cenik požtnine prosto. Svoji k svojim! Svoji k svojim! Mllan Hočevar-Celje ^^= Glavnl trg štev. 10. ^^= Priporoda za napravo domače pijače posebno dobro pripiavo aii tvarino, tndi zs vse vret žganja fe likora. ^w»4W»»»»4H»»»»» Olja, švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg od 2 K naprej, rogateko in radajngko kislo Todo, galioo, žveplo in rafije. « « +» 180 jaBčlm u dobro in solidno postrežbo. Pozor! Slovensko podjetje! Pozor! Slavnema občiastra ee priporoča dae 11. febr. 1909 na noto otrorjena manafaktaraa trgovina 116 Frftnc Souvaii, si n 7 stari Souvanovi hiši na Mestnem trgn 22 Kapljice za želodčni krč: gg°e.Jna ^™0*sam0 ^ Žtfanip nrnti trfJanin ¦ ¦ Prav ^ODro maziio prf prehiaWe Pf0U '•rgdflJU. ¦ jenju y zglobih in ^ ^ ! K> ZaF1« JaV^ J< a^_J T" ^ Ti • mestna lekapna pri c. kr. orlu MARIBOR, Glavni trg stev. 15. 325 Pohištvo -W5 v veliki zalogi, lastaoročao izdelano, bledo polirano iz mehkega lesa, po najaižji oeni priporoda Aleksander Rochl, Maribor Koroška cesta štev. 34. Vaakovrstaa popravila točao! Laatna delavaica! Prevzame tadi V8a tapetniška dela! 485 ICeno posteljno perje. l kg alreca, p»ljeneg» K »¦—, pol bolop* K J'8*), belega K 4•— piitna perje mehke(?a kakor puh K 6-—, vcleprinia OBlaJenosf. najboljfe mte K 8-—, mehkega peija (paha) 6lreg» K 6'—, belega K 10—, prsness poha K 12*—, ed 5 k« naprej poitnlne proito. Narejene postelje b goatoniteKa, rdai«Ka, modre«a, rnicenega ali beloKa lnlota (nankltiRa). pernica vollkoet 170X116 cm % dvoira zglavntoama, te dve 80X88 ens sadoflti napolnjeno, x norim, sivim o<!lašeiiluif koŁatlm ln stanovitiilni peijeni K 1«—, napoi maha K «>•—, mahit K S4-, pernloa »ama E U-- , 14—, 16—, EBl»TT>lca K 3'—, 8-50,1—. raipošilj« po ponetjn, tavojnln» M7 saataoj, od E 10. - napraj poi'nlae praatc , Maks Bersrer ˇ Dešenicu štev. 1015, SaMava. ns ngaja, •« luinont ali poHje dcoar niuaj. Genlkl 0 blazinah, odejih, preTlekah in drogem posteljnam blagn »utonj ln poitnlne prosto. Kmetovalci, pozor! E bližajoči se dobi mlatitve priporoča se podpisani Tsem večjim poaestnikom za izvršeraaje mlatre s prevozao mlatilnico, katero goai bencinmotor. Namlati se v 10 arah 4000—7000 kg očišdeaega zraja ter je popolaoma ogaja varao, vsled česar se izvršaje brez nevarnosti tudi pod slamnato streho. Jnrij Skrbinšek, 505 pogestaik v Hajdini p. Ptaj, Štajersko. FW^ J| M mestna lekama • JaT M U.MM pri c. kr. orlu Marlbor« Glavni trg št 15 poieg mestne hiše. Kapljice za svinjs za rdečne bolezni. Je izvTstno in poskašeno zdravilo za rdečae bolezai. Gotovo pomaga, že bolani srinji se lahko daje 3krat na dan ena mala žlioa. Ceaa 1 steklenioe 1 K. Najboljša zdravila za domače živali ima in vsak dan po poštnem povzetja pošiljs Mootna lolrapna 1? Ppnll-ipira nnlpir mpctnp hiip ?s jHuAuia icidiiid r. riuii juVd pi^ uicoiiiu iim g Častna izjava. Jaz podpisani Jarij Terglav izrecno prekličem besedo, ki sem jih govoril glede O8ebe zaaebaega obtožitelja, namreč, da je Boga v Pihlbirtovi gostilni na tla vrgel ia tamkaj vse razbil, ter te besede kot neresaične obžalujem ter prosim Antoaa Rančigaj sa odpaščanje. Na Vranskem, dae 25. junija 1909. 522 Jnrij Terglav. Punl &- Citaj! Pakraške želodčne ka>pljioe. Stero alovito, izrrstno delnjoče sredstro pri holcsnih r ielodca in črevih, osobito se priporočajo — pri lapr^ja in nerednem odrajaojn — pohanja, — kongastiji — po* eanjkaoja teka, krčih i. t. d. Nedosežno sredstro sa rsdriaaje dobrega prebavanja. Delovanje bcvriBtno, vspeb. sigrnrein. G»khjl je za 12 steklenic (1 elvojaajsstorica.) 6 K franlio na vsaizo pošto po povxetjn aii de e<e pošlje denar naprej, lanj kot 12 ateklenio se ne pofiilja. Prosimo, da m na* oča naniTsost od: P. Jurišiča, «R« lekarnarja t Pakracn št. 201 (SlaTonija). Na BEftAI pri CELJU : lepa stanovanja za oddati: Poizvedeti pri oskrbništvu. Ivan Schindler, Dunaj lliA Erdbergstrasse Xiž pošilja že veliko let dobro znaae ¦•T stroje vsake vrste za poljedelstvo itd. -^ff kakor: mliae za sadje in grozdje, stiakalnice za sadje in grozdje, škropilaioe, poljsko orodje, stiakalnice za seno, mlatilaioe, vitle, trijeije,čistilnioe za žito, laščilnice za korazo. slamoreznioe, stroje za rezanje repe, mline za golaaje, kotle za kahanje klaje, sesalke za vodnjake in gaojnioe, vodovode, svinčene oevi, ž&lezne cevi itd., postraaake komade za vse atroje, četadi aiso bili pri meni naročeni. Kose za slamoreznioe ii prima jekla po izdatno znižanib cenah ravao tako vse priprave za kletarat?o, medene pipe, sesalke za vino, gamijeve in konopljeae ceri, gamijeve ploie, stroje za todenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za iadelovanje sodavode in penečih vin, mlia za dišave, kavo, itd., stroje za izdelovanje klobaa, tehtaioe za živino, tehtnioe na drog, steberske tehtaioe, aamizne tehtaioe, decimalne tehtaioe, železno pohištro, žeiezne blagajae, šivalne stroje vaeh sestav, orodje in Btaroje vsake rrste za klučavaičarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskaije, Tse pod dolgoletaim jamstrom po najngodnejših plačilnib. pogo]ik BaT* tadi na obrokel ŠX^c Ceniki z več kot 500 alikami brezplačno in pošt. prosto. Dopisuje se todi ˇ alov. jezika. PreUupel In »gentjt> zaželjenl. PiSe naj se naravnoat: Ivan ScJiindler, T>tnna.j 111/, 296 Erdbergstrasse 12. Patent aarezna strešna opeka in vse droge vrste streSne opeke se dobiva najboljSe vrste po najnižji coai na tovarai P. TOH\3?V|1 » Jurovcih pri Pfuju.ss» Zahvaia. Vaemogočaema je dopadlo k Sebi vzeti mojo drago soprogo ozir. mater, gospo Ano Dogša, roj. Gran , .. posestnico na Grabah pri Središču. Ob tej priliki se zahvaljajemo ceia obitelj Tsem, ki so jo v bolezni obiakali ia tolažili, vsem, ki so jo spremili k večaema počitka, prec". gg. dahovnikom, gg. ačiteljem, alar. vojaemu in veteranskema draatva v iSredižča za eožalno odposlaaat\ro, za kraane veace, rsej rodbini, sosedom in prijateljem. GRABE pri Središča, dae 17. janija 1909. Jorl] Dogša, soprog. Martln Stanislat Dogša, sia. 612 Iranka Dagša, linahi. MaMriJ ta alofaik: Kuoittk« tUnmo 4nitv» Odgommi mta&k ; fttm Raktv*. Itak ttasarm n-. CUla t Muribara.