9. štev. Inaeratl ■« sprejemajo in veljfc tustouiia vratu: 8 ltr,, ča n» tisk» lkrat. 1*1 o II ti M " - 'I ' " 51 U i? 1| 3 „ Pri večkratnem tiskanji s« Muh primerne «manjša. Rokopisi »e ne vračajo, nefrankovnu» pisma se ue sprejemajo. I* »ročnino prejema opravniitvu (administracija) in ekspedicija na Dunajski cesti St. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. V Ljubljani, v četrtek 22. januarja 1880. Letnik VIII. Politicen list za slovenski naroü. Po pošti prejemar veliš : Z» celo loto 10 gi. — kr. ta poileta o — ,, i» četrt ieta . •» 50 V administraciji velia: Za ceio ieto . . 8 ih poi leta * ,, ta četrt itt» U ,, V Ljubijaui na dom uošilj velii 60 kr. več na leto. Vredništvo je v Medijatovi hiii, ilev. 16. Izhaja po trikrat ua teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Vladni predlogi, \ lada je predložila državnemu zboru sledeče postave v pretres: J. Plača duhovnim oskrbnikom iz verskega zaklada. §. 1. Samostojuimj katoliškim duhovo m oskrbnikom in njih rednim pomočnikom se stanovska plača (kongrua) v toliki meri iz verskega zaklada dopolni, v kolikor še ni dopolnjena po drugih dohodkih , izvirajoč:h iz duhovnega službovanja. K tem iz duhovnega službovanja izvira-ječim dohodkom se prišteva : 1. Dohodek, ki ga dobiva duhovni oskrbnik po postavi od 7. maja 1874 §. 54, drž. zak. št. 50 iz preostankov cerkvenega premo žtnja; 2. dohodki iz cerkvtnh ustanov (dotacij) in podpornih zakladov. §. 2. Stanovska duhovna plača se bo določila z ozirom na krajne razmere po mini-sterskih ukazih. Pri tej določitvi se bo moralo gledati na velikost kreditov v finančnih postavah dovoljenih. §. 3. V koliki meri se ima duhovnim oskrbnikom vsakemu posebej plača zvišati, to se bo zvedelo tako, da bo vsak za se naredil izkaz o svojih duhovniških dohodkih in stroških, iu ga izročil vladi, ktera ga bo preiskala, če je istinit. Ministerski ukazi bodo povedali, kako se morajo v tem izkazu dohodki in stroški računati, in napovedali tudi nasledke in kazni za prekasno dopošiljatev izkaza ali pa za neresnične izpovedbe. §. 4. Za redovne zadruge, ki imajo kak duhovni okraj v oskrbi, ta postava ne velja.' Izvzete so tudi zadruge posvetnih duhovnikov, ki so zadosti premožne. da zamorejo same svojim opraviteljem zagotoviti stanu primerno plačo. §. 5. Ako se kaka duhovna oskrbniška postaja za nepotrebno spozna, zgubi takoj podporo iz verskega zaklada. Isto velja za slučaj, ako se dokaže, da kak duhovni oskrbnik iz cerkvenega premoženja lahko toliko dohodka potegne, da se z njim kongrua pokrije. V obeh slučajih ima določevati minister za bogočastje vporazumljenji z dotičnm škofom. §. G. Ta postava stopi v veljavo si. prosincem 1881. Za njeno izvršitev imata skrbeti minister bogočastja in minister finaoc. — Tako se glasi vladni predlog, in je menda toliko vgoden, da se bo vsaj nekterim duhovnim oskrbnikom plača zvišala, ker do zdaj so bili res tako slabo plačani, kakor hlapci, da jim je vkljub dolgoletnemu šolanju težko bilo, stanu primerno živeti. in pri tem še na vse strani reveže podpirati, narodne vstunove vzdr-žavati itd. Opozorujomo pa, da postava še ni sprejeta, ona pride v državnem zboru še le v razgovor ; zato je še zmirom čas , da se stavijo drugi nujni nasveti, ali pa dopolnitve k raznim paragrafom. Kdor .rna v tej zadevi še kako željo ali idejo, se še lahko obrne do gospoda Kluna, ali kterega druzega državnega podanca, ker bo gotovo vsakemu izmed njih všeč, ako še uataučneje izve mnenje svojih volilcev. 11. Podpora revnim deželam. Tega predloga ne bomo od besede do besede navedli, ampak povemo le glavno stvar. Dežele, ki so imele slabo letino, namreč Istra in Gorica. Šlezija, Moravska, Galicija in Dalmacija dobodo posojila iz državue kase, za ktera posojila morsjo deželni odbori, oziroma zastopi dotičnih dežel dobri stati, da se posojilo v desetih letnih obrokih, pa brez obresti, nazaj plača. Nekaj tega denarja se bo porabilo za zidanje ali popravljanje cesta, nekaj se bo pa občinam posodilo za nakup semena. Istri se bo posodilo vsega vkup 241 tisoč, Moravi 300, Šleziji 70, Galiciji 235 in Dalmaciji 195 tisoč goldinarjev. Pri tej priliki omenjamo, da tudi ta postava še ni sklenjena, da pa pride v kratkem na vrsto. Če so tedaj tudi Notranjci slabo letino imeli, in če nimajo toliko, da bi si spomladi semena nakupili, je še zmirom čas, da Be za brezobrestno posojilo oglase, pa to se mora v kratkem zgoditi, ker pride ta postava kmalo na vrsto razgovora. Politični pregled. Avstrijske dežele V Ljubljani 21. januarja. Naš poslanec gosp. Sclmeiri je v velikem, s pohvalo sprejetem govoru zagovarjal Lienbacherjev predlog, naj posel državnega pravduika opravljajo župani dotičnih sodnijskih krajev. Govorilo je sedem govornikov. Učili minister bode skoraj imenovau nam ugodno. Vravnava plače duhovnikov se je izroč la posebnemu odseku 24 udov. Kako sem se jaz likal. Črtice za poduk in kratek čas. Lili. Tukaj se prične Huda luknja. In res „huda luknja" je ta, jaz nisem vedel, da je tako samotna in dolga, to je bilo že preveč pota za en dan. V začetku doline ali marveč soteske hem zamislil se v preteklost, v zgodovino srednjega veka, ko so še nemški lopovski vitezi ob takih izhodih iu vhodih popotnikom nastavljali pasti, kakoršmh je bila ta razvalina gotovo tudi ena, če pa to ue, je bila veaj kaka „f.wingburg", pred ktero se je ubogi kmetič tresel in kamor je hodil tlako delat. Hvala Bogu, da so ti časi minu'i, ker bi, če bi še bili, šaleška dolina ne bila tako lepa in vsaj na videz premožna, kakor je zdaj. Take in enake misli me obhajajo, ko korakam naprej po samotni dolini, a zložni cesti. Malo nad mlinom, kjer je presek, spominj nadvojvodi Ivanu iu neka podzemeljska jama, se mi pridruži nek človek, podoben potujočemu rokodelcu, ki ob potu kakor z zemlje zraste, da se ga jaz kar vstrašim. Na hrbtu je imel nekak torniater na pol okol života ovit, v roki debelo palico, v ustih že precčj oguljeno pipo Obleka je bila še slabša od moje, Čeravno že za mojo starinar ne bi bil skoro nič dal. „Dober dan" — se oglasi ta nenadua prikazen v nemškem jeziku — „kam pa, kam tako naglo?" Meni ni mož kar nič všeč, zato še nagleje ■*topaje kratko odgovorim: ,,Ne daleč!' „Tako? smo blizo doma? dijak morda?' — poprašuje sitnež in stopa ravno tako naglo na drugi strani vštric mene. , Da, da!' — je moj kratek odgovor, sto pati začnem pa še hitreje. ,.To je pa ravno prav, jaz sem tudi dijak, greva lahko skup, da bo kaj drušine in krajša pot'1 — govori sitnež in mi ostane vedno v Stric. Jaz ga še enkrat od strani pogledam iu mislim: „če je to dijak, sem pa jaz kovač ali pa cigan", zato ue odgovorim nič , ampak se podvizam, da bi ga zad pustil, kar pa ne gre, čeravno v hudo sapo pridem in me začno na podplatih noge skleti. Ko vidim , da je vse moje prizadevanje zastonj, postojim iu rečem, da bom malo počil, kake pol ure, on pa naj gre le naprej, ga bom že došel. „Prav prav" — reče on na to — „tudi mene bole uoge, ker sem danes že s Celja prišel. Pa leživa v senco, tu je ravno pripraven kraj." Res vkrene v stran in izbere prostor, jaz pa ležem kar tik pota. „Ei, sem pojdite, se me li bojite?" — reče tujec, ko se je vlegel. .,Hvala , je že tukaj dobro, nerad zopet vstanem" — je moj odgovor. Kaj li ta človek hoče, da se me tako drži v tej samoti ? Saj mora videti, da ne maram njegove družbe. Iu te očitne laži! To je sumljivo! Da bi se kaka hiša pokazala ali vsaj kak človek prišel! On je močneji od mene, to vidim, jaz razen palice brez vsega orodja. Teči tudi ne morem naglo, da bi mu všel, ker me uoge že preveč bole. Toraj ni druzega, ko pripraviti se na vse. Če me napade, mu bom dal denar, kar ga imam, morda me potem pusti. Kaj pa, če me ne? Koliko bi dal v tej sili za kako orožje! Stoj, fant! Ko te je dečka doma enkrat napadel Brgantov Jernej, ki je bil veliko močneji od tebe, kako si ga vžugal ? S prahom in peskom, kterega si mu v obraz gel. Karvr zaupil je, prhal in si jel oči meti, Kdor «e najbolj vpir» ravnoprav- iionti Slovanov, to ho nemški Pemci in pa uaši nemškutarji. Tako je Herbst podrl v svoj čas pogodbo med Čehi in Nemci, in tako ?e oklepajo nemškutarji na Moravskem in Slo venskem z vbo močjo svoje hegemonije in svojih dosedanjih prelepih, pa neopravičenih po-zcij. Če pravega Nemca vprašaš, je li pravično , aa sc Slovanu krati pravica do njegovega jezika, rekel bo vsak, da to oi prav; le zagrizen renegat, kteremu je do zdaj pšenica cvetela, boloponiral, dokler zamore. Važuo je to, da so najviši krogi naši strauki šc vedoo prijazni. Tako poroča „Narod", da se je nadvojvoda Albreht izjavil v tem smislu, da se mora pritiskanje Slovanov v slovenskem Primorji enkrat nehati, ker oni so prava podpora Avstrije v teh po lahonih spod-jedenih krajih, oni so zanesljivi element na obali Jadre. Vodje desne stranke pa so bili povabljeni k cesarju, in je cesar z grofom Hohenvvurtom dolgo govoril, nasproti Sraolki se je izrazil, da ga veseli složnost desne stranke, tudi z dr. Riegerom je cesar prijazno govoril. Pri takem razpoloženji najviših krogov smemo pač upati, da se časi Giskrov, Herbstov in Auersperg-Lasserjev več ne povrnejo. 22 lastnikov nemško pemskih časnikov je poslalo prošnjo na državni zbor za odpravo časnikarskega koleka. Na predlog poslanca Bareutherja se je cela prošnja prebrala. Ne da se tajiti , da časniki v Avstriji težke verige nosijo, tako kavcijo, objektivno postopanje pri konfiskacijah, iu slednjič velikanski davek, ki se imenuje časnikarski kolek. Pod-vzetje, ki dostikrat nič ne nese in še v zgubo dela, mora na stotine in tisoče davka plačevati, akoravno že tiskar davek plačuje, ravno tako vreduik, če ima toliko plače in tovarna za papir ravno tako: potem pride še poštni kolek zraven, tako je umljivo, da časniki ne morejo po ceni biti in da ne morejo shajati. Za ljudsko omiko pa je to velika škoda, da se mu duševna brana tako draga stori. Posebno pri malih narodih, kakor pri Slovencih, je silno težko literaturo množiti pri takih postavnih naredbah. Tudi kolportaža se mora dovoliti, ako hočemo slovensko knjigo med ljudstvo razširiti, ako nečemo, da bi pisatelji, ki morajo pri nas žalibog knjige sami zakladati, vedno škode ne imeli; zakaj bi moral ravno on, ki je najbolj navdušen za napredek naroda, in mu podučne knjige piše, zakaj bi moral ravno on najslabše živeti, zakaj bi moral ravno on največe žrtve donašati, saj je ravno on navadno največi revež! Ker prideta tedaj v državnem zboru na vrsto oba predloga, za odpravo koleka in za dovoljenje kolportaže, upamo, da bodo naši sloven ski poslanci za oba predloga glasovali; ker dosedajne tiskovne postave in naredbe se ne vjemajo z ustavno svobodo, ktera nam je bila do zdaj le v teoriji obljubljena, a je nismo videli. Vnauje države.. Na Francoskem sta umrla dva slavna državnika, Julius Favre, svoj čas velik nasprotnik Napoleonov, in vojvoda Graraont, nekdaj poročnik na Dunaju. Kuski car bo obhajal letos svoj petindvajsetletni jubilej, in se delajo velike priprave za to slovesnost po celi Rusiji. — Da se zabrani nihilistično ravnanje po univerzah, dobi vsaka ruska univerza svojega nadzorniku, kteri bo nihiliBtičnim agentom na prste gledal , in razširjevaDje teh naukov zabranil, če bo mogel. Knez ftiobanov, novi ruski poročnik za Angležko, se je podal v London. Tedaj razmere med Angleži in Rusi še vendar niso tako slabe, kakor se je govorilo v pogledu na ta moment, ker Rusi toliko časa niso poslali nobenega poročnika v London. Izvirni dopisi. 'Mi Dunaja, 16. januarja. Državni zbor ae je včeraj zopet sošel, vendar je manjkalo še veliko poblaDCev, zlasti iz bolj oddaljenih dežel. Reči, ki so sc obravnavale, pa tudi niso bile posebno važne. Dolenjski poslanec princ Ernst Windischgr*tz je storil obljubo. Kronawettrov predlog, da bi smeli vsi poslanci hoditi k sejam obrtnij-skega odseka, je bil sprejet, dr. Gregrov predlog za omejenje tako imenovanega objektivnega ravnanja pri časnikih, kterega je vteme-Ijeval v dolgem govoru, in kterega je podpiral tudi poslanec Foregger, se je pa izročil po njegovem nasvetu v pretres kazenskemu od- seku. Minister Taaffe je v tej seji odgovoril na Mauthnerjevo interpelacijo glede ljudskega številjenja, ki se bode izvršilo do konca tekočega leta po postavi od 29. marca 1. 186». Če bode treba k dosedanjim rubrikam še kaj dostaviti, sc bode to zgodilo pri sostavi do-tičmh formularov, v kterih se bode ljudstvo popisovalo. Minister Stremajer je odgovoril na interpelacijo dalmatinskega poslanca dr. Montija, da porotne seje v Dalmaciji zato tako dolgo trpe. ker nekteri porotniki prepozno prihajajo, nekteri pa prezgodaj odhajajo domu. Predsednik višje sodnije v Zadru je vsled tega razposlal ukaz, ki daje upanje, da se bode breme porotnih soduij zlasti za kmečko ljudstvo zlajšalo. G. Chertek je dalje odgovoril na interpelacijo Mengerjevo glede davka, ki se naklada pomožnim društvom in blagaj-nicam. Rekel je, da se ta davek res uakiada tako, kakor interpelacija trdi, da pa to ne nasprotuje dosedanji postavi. Zato pa tudi nima vzroka, da bi v tem oziru kaj vkrenil. Sitnosti, ki jih imajo pri določitvi dotičnega davka vradniki takih društev prenašati, ae bodo pa odpravile po postavi, ktero je vlada glede nekterih prememb pri prihodninskem davku izročila visoki zbornici. V tej seji je vlada izročila zbornici tudi načrt postave o plači duhovnikov, dodatek k noveli o zemljišnem davku, in postavo o vravnauju dolenje Soče. Prvi pride v prvem branji na vrsto že v prihodnji seji, ki bode v pouedeljek 19. t. m., drugi pa se je po nasvetu kneza Lobkovica takoj izročil davkar-skemu odseku. Tudi Lienbacherjev predlog o državnopravdniških namestnikih pri okrajnih sodnijah, kteri bi se bil imel obravnavati v včerajšnji seji, se je preložil na prihodnjo sejo. Politično Btanje je še zmerom kakoršno je bilo; novih ministrov še zdaj nimamo, dasiravno se o njih mnogo govori in ugiba. Včeraj se je pravilo, da se bode ministerstvo tako-le vravnalo: Taaffe ostane predsednik in notranji minister, Stremajer vnovič minister uka in bogočaatja, Pražak minister prava, Plener minister kupčijstva, Falkcn-havn miuister denarstva, Schiinborn minister poljedelstva. Koliko da je na tem resničnega, ne vem, lala. da vsaj mesec dni ne bo po svojih nogah hodil." Pa ni ga bilo za nami, še celo ne, ko se je noč naredila, zato sta menila moja tovarša, da sem mu že jaz dosti dal. V Slovenji Gradec smo prišli že ponoči, moja tovarša me peljeta v prvo gostilno na levi ter me priporočita krčmarju, sama pa gresta drugam. Jaz se jima zahvalim za spremstvo, potem grem v sobo, dobim za mal denar dobro večerjo in posteljo, pa sem le slabo spal, ker so me noge preveč »klele, pa se mi je tudi vedno sanjalo vse to, kar se mi je podnevi zgodilo. Zjutraj sem bil zgodaj na nogah, šel najprej v cerkev iakat maše in zahvalit se Bogu za dobro misel, ki mi jo je včeraj dal, potem k peku, da sem si torbo z zemljami napolnil in povsem tem sem si ogledal mestice, kar ni dolgo trajalo. Zunaj mesta Bedem na kamen , razgrnem zemljevid in premišljujem, kam bi se zdaj obrnil. Po tako samotnih potih ne več, rajši po velikih cestah , po kterih se zmiraj nahajajo ljudje in hiše. Najboljša bo toraj cesta ob Dravi do Maribora. Popotnine mi zdaj ravno ti pa si mu vtekel. Dobra misel, preskrbeti 8e s tem strelom. Polagoma se začnem proti cesti pomikati, kjer je prahu v obilnosti, in v tem, ko me tujec izprašuje, če imam kaj denarja, jaz pa rečem, da par krajcarjev še, nabašem desni žep suknje s cestnim prahom in peskom iu čakam, kaj bo. Naenkrat tujec vstane in gre proti meni češ, naj mu dam ognja. Ravno tako naglo sem jaz na nogah in se umaknem na ono stran ceste. A on skoči proti meni, me skuša za vratom za snkujo prijeti in vzdigne palico s krikom: „Dosti je te komedije ! Daj denar, kar ga imaš, če ne, te ubijem 1" „Tu ga imaš" — zakričim jaz in mu vržem pest prahu v obraz, pa brž še eno. i>Ti pr...... h...." — zarujove on m šine z obema rokama v obraz brisat prah in pesek z očes, nosu in ust. Jaz ga naglo z vso močjo vdarim parkrat s svojo palico po glavi, da se opoteče, in ko to vidim , ga pahnem še 8 ccBte, da se zvali dol, potem pa ee spustim v tek in tečem, dokler morem. Kmalu pridem do samotne hiše, bila je gostilnica, pred ktero ste stali dve govedi. V to stopim še ves spehan, si naročim vina in sedem za mizo k dvema kmetiškima človekoma, ki me, ko »lišita, da sem si vina naročil v slovenskem jeziku, prašata, kam da grem. „Do Slovenjega gradea bi rad prišel, pa ne vem, če bo mogoče mi še do drevi." Moža rečeta, da bo že šlo. saj ženeta tudi ona dva živino tje; če hočem iti ž njima, naj le naglo izpijem, pa gremo: malo v temi bomo hodili. Meni je bila ta ponudba všeč, to bo V3ak vedel. To sta poštena moža, pri njih sem varen, če bi prav tisti človek za nami prišel. Zato brž izpijem in pojem nekoliko kruha, druzega pa seboj vzamem, ko odrinemo. Nova moja tovarša sta zgovorna , kmalu smo v živahnem pogovoru, v kterem jaz tudi povem, kaj se mi je danes pripetilo in kako sem Be rešil nevarnosti. Moža se strašno čudita in hvalita mojo previdnost, jaz pa se spomuim, da imam še poln žep prahu, kterega zdaj ven stresem. To orožje jima je čisto novo. „Zdaj ae vamni več bati" — pravi eden I izmed nju — „če pride potepuh za nami, se kam Bkrite, mi-dva ga bova pa že tako obde- poslanci to slišavši so z glavami majali, tabo neverjetno se jim je zdelo to poročilo, in bralci „Slovenčevi" bodo zlasti glede nekterih oseb ž njimi enih misli. Zlasti jim to ne more iti v glavo, da bi po britkih skušnjah, ki jih imamo pri šolstvu, Stremajer še kedaj mogel biti učni minister I Mogoče je to pač, ker se je ne v šali, ampak prav resno govorilo, da je imel celo v zadnjem času mnogokrat imenovani vseučiliški profesor S t ein, ki bi bil zarad konkurza skoraj prišel ob službo, postati naačni minister! Iz mirne nn Dolenjskem, 17. jan. „Popotovanje bratje, je naše življenje" — prepeva slovenski pesnik Uršič, čeravno v drugem smislu, a tudi naše sedanje življenje je istinito tako, komaj je leto in malo mesecev prešlo, kar smo novega gospoda kaplana od sv. Križa poleg Turna dobili. Preden so gospod še k nam prišli, smo že tukaj po govorici izvedeli, da blagega gospoda, izvrstnega duhovnika v izvrševanji svojih duhovskih dolžnosti, ljubeznjivega v vsakdanjem življenji, velicega dobrotnika revnih in bolnikov, dobimo. In glej, resnica! Ni je bilo nobene lastnosti njemu pripisane, ktere mi pri njem ne bi bili, če mogoče', še v višji stopnji (kot dušni pastir) našli. Kaj bi rekli o njegovem vedenji kot dušni pastir, kot blagi tolažitelj revnih injbolnikov, ktere ni samo z božjo besedo, nego tudi dejansko z zdravili in denarno podpiral, kar je celi ob čini znano. Bil je gospod bolj slabega zdravja in bolehnega telesa, a zmiraj je z rajskim ve seljem težavna duhovna opravila izvrševal. Kako lepo je na svoje st-oške si doma vrt in vino grad vredil, tako , da bode njegov naslednik, kterega se kmalo nadejamo, našel vse v naj lepšem redu, kakor še ni nikdar poprej bilo. Rekel sem, da kmalo naslednika pričakujemo, kajti naša fara je dosti velika in dosti dohod kov prinese, da lahko dva gospoda imamo, in se nadejamo, da nas miloBtljivi knezo-škof ne bodo dalje časa brez duhovnega pomočnika pustili. Ali žali Bog, le kratko časa smo nam tako priljubljenega gospoda kaplana pri nas imeli. Njihovemu zdravju neugodni kraj in še druge reči so jih primorale, da so na drugo faro prosili, in bili so po svoji prošnji na Pre-serje prestavljeni. Pretečeni pondeljek so nas zapustili. V znamenje in dokaz, kako smo jih vsi farani brez izjemka ljubili, čislali in visoko častili, so jim pa tudi v soboto zvečer pred odhodom slovesno bakljado z godbo napravili. Bog jim daj srečo in zadovoljnost, kamor koli pridejo, po vseh potih in naj bi povsod tako ljubezen in tako hvaležne farane našli, kakor pri nas! Z Bogom 1 V Slovenjem Gradci 16. januarja. Dne 18. grudna je tukajšnji okrajni zastop zopet zboroval. Na dnevnem redu so bili naslednji predmeti. 1. Konečno rešenje okrajnega računa za leto 1878. 2. okrajni proračun za leto 1880. 3. Peticija do zbornice poslancev za popolno odpravljenje posilne legalizacije. 4. Prošnja č. g. Josipa Tombaha, župnika pri sv. Vidu blizo Valdeka, za oproščenje njegove du-hovnije od okrajnih priklad in 5. Prošnja slo-venjegraškega mesta za dovoljenje prodaje nekega kosa mestnega zemljišča. Gorkomer je kazal 23 stopinj pod ničljo. Ne samo mi konservativci, ampak tudi liberalci so mislili, da v tako strašni zimi kmetov k seji ne bo vseh, da jih zna pa vendar toliko priti, da nas bode vseh skupaj za postavno veljavno sklepanje zadosti. Te okoljščine so se menda mislili liberalci poslužiti, da bi nam konservativcem nagajali in nas preglaševali, in, ako mogoče, kaki manjši ali veči škandal provzročili, kajti, kar se že tri leta ni več zgodilo, kar imajo v zastopu Slovenci večino, se je 18 t. m. zgodilo, da so namreč vsi liberalci k seji prišli, pa prišlo je bilo tudi Slovencev, pač ne vseh 20, pa vsaj 13, in večina je bila proti 9 liberalno - nem-škutarskim glasovim naša; vendar je bilo liberalcem na dobro voljo puščeno, če nas hočejo zborovati pustiti ali ne. Ako bi bili liberalci dvorano zapustili, bi tudi mi ne bili kos več zborovati, ker postava tirja, da mora 17 zastopnikov navzočih biti, da se more zborovati. Ne mislim danes v obravnavah zastran 1. 2. 3. in 5. točke dnevnega reda poročati, ampak o 4. točki, prihranivši si poročila o drugih točkah za prihodnji list. Odborov referent o tej zadevi je bil blagorodni gospod Franjo Peharec, c. kr. okr. sodnik v Slov. Gradci, kojega so leta 1876 konservativni veliki posestniki zarad vsestranske Ipravicoljubnosti T okrajni zastop in pozneje tudi v okrajni odbor in šolski svet izvolili. Po poročilu g. referenta je č. g. J. Torn-bah lani šentvidsko faro nastopil. Ker pa ta duhovnija po spričevalu od računskega oddelka c. kr. uamestnije v Gradcu dne 17. septembra 1873 potrjene fasije na leto ne nese več kakor 303 gld., tedaj veliko manj kakor postavna Jo-žefinska kongrua določuje, je novi g. župnik pri c. kr. namestniji prošnjo za oproščenje od občinskih, okrajnih in deželnih priklad itd. vložil. — To prošnjo je c. kr. namestnija z odpisom od 30. septembra prošlega leta s sklicevanjem na določbo ministerstva za bogoča-stje in poduk od 22. sušca 1868 z opazko rešila, da mora prošnik najpoprej za oproščenje od okrajnih priklad okrajni zastop, in za oproščenje od deželnih priklad deželni odbor prositi, in da se mu bo še le potem ona svota, kojo kot okrajne iu deželne priklado plačuje, iz verozakonskega zaklada povrnila, ako ga okrajni zastop in deželni odbor od priklad nočeta odvezati. Vsled tega odloka c. kr. namestnije v Gradci je g. Tombah dne 5. novembra p. 1. pri tukajšnjem okrajnem odboru pismeno za oproščenje od okrajnih priklad prosil. Odbor je sklenil z ozirom na dolžnost države za plačo duhovnikov skrbeti, ker jo ravno ona s svojim postavodajstvom duhovske dohodke tako nedostojno skrčila ic okr. zastopu priporočiti, da to prošnjo sicer odbije pa s pristavkom , da tega ne stori iz duhovskemu stanu sovražnih namenov, ampak le vsled določbe II. člena državnih temeljnih postav od 21. decembra 1867 v zvezi 8 § 5.1. deželue štirske postave od 14. junija 1866. Pa komaj je bil okrajni odbor svoj poziv k javni splošni seji okrajnega zastopa z dnevnim redom vred razposlal, mu že prifrči iz Beča slovesni protest g. M. Lohningerja, drj žavnega poslanca, ob enem pa tudi uda tukajšnjega okrajnega odbora iu zastopa zoper 4. točko dnevnega reda , to je zoper prošnjo č. g. J. Tombaha; taki protest je omenjeni gospod tudi pri tukajšnjem okrajnem glavarstvu in tudi neposredno pri c. kr. namestniku v ni treba, dosti, če kje dobim kaj za zobe; pa če tudi ne, saj se lahko shaja s 30 kr. na dan. Proti Mariboru tedaj, na koroško stran ne ; tam govore tudi tako čudno nemščino, da človek ljudi ne razumi, ljudje pa človeka ne. Napotim se toraj proti Dravberku, Tam je most čez Dravo in koliko ljudi razne vrste! Meni se to čudno zdi, zato prašam gosposkega človeka, kaj to pomeni. „Ali ne veste, da se dela železnica?' — se čudi in pokaže s prstom ob Dravi navzdol, kjer je res vse živo delavcev. To je bilo meni nekaj čisto novega, do zdaj nisem videl še nikdar takega dela. Mene je to bolj mikalo, kakor bi mikalo bralce, če bi hotel to nadrobneje popisati. Skoro vsak je že kaj tacega videl, tudi jaz pozneje že večkrat, zato to reč preskočim in hitim naprej V Marenberku se nisem nič mudil, le nekoliko počasnejih korakov sem stopal skoz trg Tudi o daljni hoji po cesti nad Dravo ne vem nič mikavnega povedati. Železnica se je delala na oni strani, pa tudi po tej cesti je bilo poluo ljudi, živine in vozov. Skusil sem le, kar poje stara pesem (ki je pa morda ravno takrat skovana bila), da „od Celovca pa do Marburga — je strašno draga „cerenga". Do bro, da sem imel drobiža! Na tej dolgi poti sem se kratkočasil s petjem in žvižganjem, in kedar sem se tega naveličal, z botaniko za prof. Vrečkota. Prenočil pa sem v neki krčmi ob cesti, kjer sem se s krčmarjem za večerjo in posteljo v svi-slih pogodil za 50 kr. Predno sem šel spat, sem doživel še nrčno episodo, ktero sem si kolikor mogoče natančno zapisal. Trije Korošci so pili skup žganje in jedli hlebec kruha. Prenočiti niso hoteli tu rekoč, da gredo naprej, ker je noč hladna, toraj so poklicali krčmarja k računu. Govorili so nemški, pa tako, da 6em jaz napenjal oči in ušesa, da bi jih razumil, ko so se začeli prepirati s krčmarjem. Račun je bil 28 kr. za žganje a 16 kr. za kruh, tako, da je vsega skup bilo 44 kr. Korošci pa tega ne razumijo, tudi ne zaupajo krčmarju, da bi jih ne opeharil, zato zahtevajo, naj jim krčmar naredi račun nadrobneje. Ta prinese kredo in zapiše na mizo: štiri (rakeline po 7 kr. je 28 kr., dva hlebčka kruha po 8 kr. je 16 kr., to skup da 44 kr. Ali s tem Korošcem ni vstreženo, ker krčmar lahko zapiše, kar hoče, oni pa vsi trije skup ne poznajo ne ene številke; zato reko, naj jim le vsako reč posebej povč, bodo že sami na prste zračunili. Krčmar pogleda mene postrani češ, naj pazim na vse to, in začne praviti ceno vsake reči: „Štiri frakeljne žganja 28 kr." „Nič, nič, to ne gre. Najprej smo pil enega. Koliko je veljal?" „7 kr." reče krčmar. ,.No, dobro! Jaka, vzdigni 7 prstov kvišku!" Jaka stori to in moli tri manj ko deset prstov kvišku. Te prešteje prvi in praša vnovič: „Potlej smo pili še enega. Koliko je ta veljal?" „Tudi 7 kr." — se smeje krčmar. Zdaj mora drugi vzdigniti 7 prstov in tako gre naprej. V tem pa prvemu spdc muha na nos, in ko to spodi, moli na eni roki namestu dveh — tri prste kvišku , drugi pa po enaki dogodbi na vsaki roki vseh pet. Krčmar se smeje, jaz tudi. Računarjh na ta način za četrti frakelj zmanjka prstov, toraj sešteje kvišku moleče in spravi skup 25 kr., ktere vsi skup plačajo tako, da po vrsti da vsak svoj krajcar in krčmar mora menjati. Nato gre računanje na enak način naprej za četrti frakelj in za kruh in to se dvakrat ponovi, ker se računarju prav ne zdi. Slednjič se vendar sporazumijo med seboj, ker ni na vsakega enako prišlo, ampak je moral prvi plačati kraj- Gradci vložil. — In glej čudež! akoravno je vlada s svojim reskriptom g. Tombaha do okrajnega zastopa napotila, je ravno vladni komisar pred sejo in pri seji najbolj na to delal, da se g. Tombahova prošnja ovrže; gotovo je hotela vlada sitnostim v okom priti, koje bi jej bili sicer liberalci v državnem zboru zarad tega delali. Še drugi moment je bil pri obravnavi te točke dnevnega reda pomenljiv ; g dr. Tomschegg, slovenjegraški župan, jereferento-vemu ravno nasproten predlog stavil, namreč, naj se sklene, da je okrajni zastop v tej zadevi pačkompetenten, pa da g. Tombahove prošnje noče vslišati; vendar je pa ta predlog z vsem slovenskimi in tudi nekterimi nemčursko-libe-ralnimi glasovi padel, ker je bilo preveč očividno kam da liberalna zaušnica tega predloga meri. Ta protest g. Lohninger-ja pa je bil večino okrajnih zastopnikov jako razkačil, kajti oni so živo čutili, da si g. Lobninger pravico prilastuje sam odločevati, o kteri točki dnevnega reda da sme okr. zastop obravnavati, o kteri pa ne. Da bi temu čutu okrajnih zastopnikov zadostoval, je stavil dr. Šuc; predlog, naj se g. Lohnin-ger v rešitvi njegovega protesta pismeno k redu zavrne, in sicer zato, ker ima g. Lohninger kot ud okrajnega zastopa po postavi pač pravico , da sme pri obravnavi vsake točke pro ali contra govoriti in glasovati, in če s sklepom potem ni zadovoljen, zoper njega v 14 dneh rekurz položiti, nikakor pa ne zoper kako točko dnevnega reda protest polagati; tako zavračanje k redu ima namreč značaj parlamentarične kazni. Ta predlog je nektere liberalce jako osupnil in brž so napeli vse kriplje g. Lohningerja te kazni rešiti. Toraj stavi g. dr. Tomschegg drug predlog, naj se namreč čez omenjeni pro test na dnevni red prestopi, tudi g. vitez Naredi se za g. Lohningerja potegne in podpira predlog gsp. dr. Tomschegg-a naglasujoč, tla tudi ta predlog je kaznivnega pomena, četudi niže vrste; ker se je g. Naredi-ju tudi eden govornik iz konservativne stranke pridružil, so se glasi jako razcepili in g. dr. Šucov predlog je vsled tega padel, ako so tudi nekteri liberalci, ki si tudi od g. Lohningerja ne dajo po nogah hoditi, za njega glasovali; g. dr. Tom-scheggov predlog je s pristavkom obveljal, naj se Lohninger-ju pismeno odgovori, daje okrajni zastop čez njegov protest na dnevni red prestopil. Š Štajarskega, 12. jan. (Črtica o ruskem kot vseslovanskem jeziku.) (Konec.) Toda kako odgojiti tudi pisatelje temu jeziku ? Ako hočemo tudi pri občeslovanskem jeziku car več — tako, da sta ona dva mu oba skup krajcar dolžna, in odšli so zadovoljni, zadnji je celo rekel krčmarju pri odhodu, da si ne dajo računov delati po krčmarjih, ampak jih že sami znajo. Krčmar se je smijal, ker je namestu 44 kr. dobil 49 kr. Tudi mene je ta dogodba spravila v dobro voljo, zato sera si naročil še maselček vina, kterega je krčmar plačal polovico, sedel k meni in se pogovarjal z mano, ter tako zvedel, kaj sem. Ko sem šel slednjič spat in hotel plačati vse skup, je rekel: „Ej, kaj bo plačal študent! Samo spričalo mi tu pustite, da bom mogel izkazati se, koga imam pod streho, če bi utegnili žandarji priti, da potlej vsega ne prevrnejo. Jaz ga tako ne bom pogledal." Jaz mu dam svoje spričevalo, on ga dene v omarico in mi z laterno sam posveti na svisli, kjer se površno slečem, sezujem in ležem v slamo ali mrvo, ker mehko ravno ni bilo. kako deležje zavzemati, moramo skrbeti za take pisateljske moči. Tukaj pa bi sploh najbolje kazalo, da bi stopilo v zvezo več vešča-kov ruskega jezika v Jugoslaviji, ki bi se usta novili skupni „Zbornik" ali „Vadnico," v kterem bi se spisi raznih predmetov pisani od Nerusov tiskali. Vodstvo bi sprejel kdo, ki je tega jezika že dosti zmožen , a naročniki bi bili vsi, kteri hotč se ruske literature poprijeti ier se tega jezika privaditi. Na tak način bi se znanje cirilice jako razšiiilo , ktero priporoča tudi slavni slovanoljub Perwolf onim Slovanom, ki z latinico pišejo, sprejeti. On piše : „Jako proni krok k takovemu sjednoceni Slovanuv v budoucnosti nčktefi llusovč odpo-ručuji pfijeti ruskč abecedy SlovaDy , pišicimi latinskou, myšlenky, kterou u nas pčstovali zvliištč horhvž Fr. Jezbera, a u Jihoslovanflv Slovenec Majar. Na Rusi profesor Nil Popov vyslovil se v podobnem smysle (VoproB ob obščeslovjanskoj azbukč 18G5), a llifferding sestavil ce)y plan, jak psati ruskym pismeno slovanska nareči. (ObŠČeslavjanskaja azbuka 187l)." „llazdruženost v pismu", pravi Per-wolf, ni ena poslednih slovanskih beda; če so pa zamogli Rumuni zameniti staro svojo Ciril co z lalinico in s tem svoj jezik storili pristopen tudi ostalim romanskim narodom, zamogli bi tudi Slovani pisajoč z latinico zameniti to pismenost s cirilico." I a se bi to kmalo zgodilo, to je sicer težko misliti. pa da se to nikdar ne bo zgodilo, to ne zamore nihče trditi, ker še ni znano, kaj prinese bodočnost; dasi tudi vem, da bi tej idej, če bi imela res nastopiti, vsak rad pot pripravljal, da bo potem res enkrat istina beseda slovanska vzajemnost. Opomniti pa je treba, da če se od druge strani že omenjeno pismo Pogodina izpolni, da smo dolžni tudi mi Slovenci ruskemu jeziku kaj v žrtev prinesti. Tako postavim si bodemo pridržali črko e pred r, ktero smo se že deloma navadili izpuščati. Vsaj trde nekteri, da se izreka uekterim začetnikom le oteži, če se r kot samoglasnik v besedo vzame , in zakaj bi naj to potem bilo ? Vsaj ga poleg Rusov pišejo še Poljaki in Bolgari. Dalje pri pridevnikih, ki se končujejo na en bodemo pisali po izgledu ruščine ni; t. p. svobodni, mesto svoboden, radodarni, m. radodaren, hladni, m. hladen itd. To je takšna malenkost, da marsikdo na njo niti naletel ue bo, če bo čital hladni grob, mesto hladen grob, svobodni gospod, m. svoboden gospod ; a za vseslovenski jezik bo vendar dosti veliko zbli-ženje. Tudi besede lehki, nagli, bo le malokdo razločeval od našega navadnega sistema lehek, nagel, ki je sploh pri vseh severnih Slovanih v rabi. Da bo pa preosnova popolna, ter namenu primerna, treba bo tudi opustiti oni i, ki ga pri glagolih na koncu pišemo. Vsaj je le malo pokrajin, kjer bi se govorilo p. gledati, hoditi, bežati itd. temveč izgovarja se po načinu ruščine le gledat, hodit, bežat. Ko bi pisali s cirilico, zaznamovali bi oni dozdevni i z ruskim 'i, a v latinici ga menda pisati ni potreba. Sploh pa moramo imeti vedno pred očmi, da je to mala žrtvica, ktero utrpeti bo gotovo sleherni v našem pismenem jeziku pripravljen. Učenjak Jungmsnn bil je pripravljen splošnemu vseBlovanskemu jeziku celo češki jezik žrto-vati, ter je djal pri tem , da naj že vzamemo za ta jezik narnčje kterokoli , da pri tem le Slovani ostanemo. In v resnici, mi Slovani moramo stopiti enkrat v ožjo zvezo, ker le potem bomo kaj druzega, kar smo sedaj, namreč ne več podlaga tujčevi peti. Dalje v prilog-i. Prosijo se toraj prvaki našega slovstva, kakor Bploh jezikoslovci, naj bi ta nasvet malo pretresli in sicer iz slovanskega stališča, ter izrekli o njem svoje mnenje. Prvi korak bo pa k uresničenju te ideje pri nas storjen z usta-novljenjem že više imenovane „Vadnice", ktera bi se gotovo ne smela pogrešati. V spomin pak treba imeti vedno besede : ,,V literature narodni jsme samy svymi piiny neobmezenvmi, však take odpovčd nymi pred soudem sou-časnym a prištim. V veči tč nikdo nam ani braniti , ani pomahati nemuže to musime mezi sebou vyfiditi sami. Co z literatury udč*-lamc, to z ni bude. Alu to bude takč zna9!"*) Izza Svete gore 18. januarija. Slovenci na Goriškem so se začeli gibati. Železo se mora kovati, dokler je gorko; tudi Slovencem je morda napočil ugoden čas. Treba ga je tedaj porabiti, kajti gotovo je, da ne bomo nič dosegli, ako ne bomo nič tirjali. Dne 11. januarja oglasila seje „katoliško politiška čitalnica v Čepovanu", ter sklenila prošnjo do vis. c. kr. pravnega ministerstva za napravo sodnije s slovenskim uradnim jezikom za goriško okolico. To prošnjo je predlagal g. M. Šuligoj in jo prav krepko podkoval. Našteval je krivice, ki se Slovencem gode, ker so navezani na mestno „preturo" v italijanskem jeziku, kterega večina Slovencev ne razume. Osebstvo te sodnije večinoma ni zmožno slovenskega jez'ka, zato slovenskega kmeta nerado posluša, ampak ga navadno odganja z besedami: „hodi per doktar". Tudi drugi govornik, g. Anton Bratuž, občinski tajnik v Lo-kavcu, je naštel še marsiktere težave, ktere prizadeva Slovencem mestna sodnija v Gorici glede časa in stroškov. Tretji govornik je predlagal, da naj društvo sklene tudi prošnjo za ločitev sedanje porotne sodnije v slovensko za Slovence in v italijansko za Furlane. Kako je to potrebno , tega pač razumnemu človeku ni treba praviti. Čuditi pa se je slovenski potrpežljivosti in krivičnosti nasprotnikov, ki Slovencem celo sodnikov ne privošči, da bi ga razumeli in sodili v njegovem jeziku. Ta predloga sta bila z navdušenostjo sprejeta. Dalje je društvo sklenilo prošnjo do goriškega iu tolminskega cestnega odbora, da bi se goriško-čepovansko skladno cesto sklenila s tolminsko-cirkljansko Ta zveza bi bila silno koristna za cirkljansko stran, pa tudi za Idrijo in Loko, ker bi bili s to cesto po najkrajši poti zvezani z Gorico in Trstom. Pri tej priliki je imela katoliško-politična čitalnica svoj občni zbor. Č. g. predsednik BI. Grčaje zbor odprl z nagovorom. Med drugim je rekel: „Ako kedo misli, da je naše društvo nepotrebno ali da nima še nobenega vspeha, rečem, da to ni res. Prvič društvo je bilo nam šola : učili smo se z branjem časopisev in poslušanjem govorov. Drugič je že društvo samo na sebi glas katoliškega slovenskega ljudstva. Ako bi vsaka občina na Slovenskem imela našemu podobno društvo, bilo bi to toliko glasov našega naroda; in teh glasov bi nobena vlada ne smela in ne mogla preslišati." Vabii je potem društveuike k ustrajnosti in delavnosti. G. Josip Srebernič, tajnik društva, je poročal o ustanovitvi, o delavnosti in besedah društva. Pohvalil je tudi tiste osebe, ki so se posebno trudile za blagor in razcvet društva. V odbor so bili voljeni zopet vbi dosedanji odborniki. Konečno je č. g. predsednik zbor sklenil Po želji gosp. dopisDika amo priobčili ta dopis nespremenjen, d»-si nismo v vsem njepo^ih misli. Vredn. s slavo-klicem na presvitlega cesarja, in zbor mu je navdušeno segel v slavo klic. Iz Ključu v IIOMiii, 9. januarja. Čitajoč v štev. 112 od 28. dec. I. I. članek „nekaj o Bosni" uatnenil sem se spregovoriti tudi svojo — posebno, ker sem h koncu tega članka razvidel, da poživljate rodoljube, uaj svoje mnenje o tej zadevi izrečejo. Ker se tudi jaz še veduo čutim pravega slovenskega rodoljuba, sprejmite tudi od mene kratek dopis, v kojem nočem druzega nego tamo istino in zopet istino govoriti, — po že dolgi skušnji. Gola istiua je, da je tukaj po vsi Bosni, oso-bito v Krajini, zemljišča obilno na prodaj in to prav poceni. Navel bi Vam samo nekoje kraje v kijučkem kotoru, kjer bi se vredno kupilo ali pa od bega vzelo na obdelovanje. Najbolja zemlja bi se dobila v Sanici gornji in doljni, rodovitna je tako kakor nikjir na Kranjskem, in mislim da bi se „dan'1 (to je dan oranja) od 20-40 gld. lahko kupila Memo grede pak moram omeniti, da vsak, prodá samo zemljo, brez gozdov, kertehnikdo nima svojih. Gozdi so vsi cesarski in kmetje imajo samo pravico drva za kurjavo in za na-pravljanje h'š brezplačno dobivati, les za kup čijo tudi dobe, ali morajo za to primeren davek plačevati. Cerkvenega premoženja (zemljišča) tukaj v našem kotoru ui, drugje morebiti da bi se dobilo. ,,Džamijska vakufa" (turških cerkva premoženje), tega je dosti, ali kupiti je težko, ker Turki tega po zakonu ne smejo prodajati, pač pa v najem dajati Tako zemljišče bi se 2;a obdelovanje prav lahko dobilo, ali zopet brez gozdov. Za gozde, pak mislim, da bode viada s časom kako drugačno postavo dala, ker Avstrijci ne bodo hoteli kupovati zemljišč brez svojega gozda. Tedaj istina je, da je zemljišč dosti in zmirom vtč j.h bode, ker se begovi iu neza dovoljntži izseljujejo, treba pak je vendar paziti, kdor misli kuj početi, ker „čifuti", Italijani in tudi „švabr počeli so prihajati in dobro žanjejo. Slovencev je najmanj. Prehodil, prejabal in prevozil sem že polovico Bosne, ali Slovenca nisem nikjer našel, da bi z dobrim vspehom trgoval, razun v Sarajevu par sloveuskih Štajarcev. Kdor misli tedaj ua poljedelstvo, naj brez vse skrbi misli na pre^eljenje v boljšo slovansko domovino, kjer je vsaj vse v slovanskem (srbsko-hrvatskem) jeziku in mu ne usiljuje nikdo turškega iu nemškega jezika. Da je pa mnogo potrpeti, to moram zopet omeniti. Ceste so slabe, hiše lepe ne najdeš v vsi Krajini, nego samo kolibe, tudi cerkvá šol itd. še ni, n. pr. v kijučkem okraji nimajo ne katoličani ne pravoslavni ne ene cer kve in samo eno šolo. Tudi preveč varno še ni. Turki so razsrdeni še vedno in predno jih človek popolnem spozna, osleparijo ga, tržijo ga in vse počenjajo, samo da bi ga spravili iz svoje bližine. Najboljša pomoč pa je ta, da jim človek zobé pokaže, potem dobé rešpekt in strah pred njim in Turčin rajši svojo zem Ijo prodá, nego da bi komu sosed bil. To pa ne bode dolgo trajalo, Avstrija počela je vse „pol8gano" kakor Hrvat pravi in „polagano Be daleko dojde."} Kdor tedaj namerava preseliti se, mora vsakako tudi vse poljedelske priprave soboj prinesti n. pr. voz, hišno orodje in druge enake stvari, kar kmet potrebuje, tukaj ne najdeš nič, ako pa kaj dobiš, moraš „čilutom" neizmerno drago plačati. Pred vsem drugim pak je razumljivo, da mora vsak, kdor semkaj pride pricesti vsaj nekaj sto denarja, ker brez tega ne dobi nikdo nič. Prilog-a „Slovencu" štev. 9 Kar se kupčije tiče, je uajboljša v malih mesticih, n. pr. bi i-e dalo dobro kupčevati, kdor bi pilo (žago) na vodi napravil, ker pile mislim, da v v.-i Krajini lahko na prstih šteješ; v kijučkem kotoru ne ene ni; eno je pričel davno že nek Slovenec delati, siromak pa ue more je dogotoviti, ker nima denarjev. Za pile bi svetoval vsecemu kraje bližje Bauja-luke, Pridora, Petrove» ali BišČa, kjer so lepe ceste in dosti gozdov, kakor v sredini Krajine, in iz cesarskih gozdov lahko vsak dobi kolikor hoče lesa, samo da takso plača. Davek tukaj ni velik, pobira se še po turški šegi in meri, samo z razločkom , da ae desetina v denarjih mora plačevati, kar ste pa morebiti že v časopisih čitali. Predrugačilo pa se bode tudi to in potem ne bode veliko razločka od Slovenske. Kar se društva delniškega tiče, bi pač dobro bilo, ker zemlja bo s časom draga kakor na Slovenskem in akcije bi gotovo nikdar ne propale in sčasom najboljše obresti nosile, poleg tega pak marsikojega Slovenca srečnega storile. Navedeni vzroki, zarad kterih bi dobro bilo, da bi se Slovenci preseljevati začeli, so pač istiniti, dodati pa moram le še to, da bi vlada gotovo nnjraiše Slovane za Bosno pridobila, ker se vse vrste narodi tukaj naselč, bi bila velika muka /a vlado, ako ne zarad druzega , vendar že zavoljo uradovauja pri oblastih itd. Zato naj državni poslanci posebno to povdarjajo in prosijo, naj bi jim vlada carska zemljišča na odplačevanje podelila, iu takih carskih zemljišč je polno tukaj. Kar se jezika tiče, je pač velika razlika med slovenskim in tuko zvanim bosanskim in to zarad tega, ker Bošnjak sam hrvatsko-srb-skega ne razumi, in čul sem sam v Sarajevu Bošsjaka, koji me je vprašal, kaj je Hrvat govoril, ker ga je le malo razumil. To pa iz tega izvira, da Bošnjaki polovico turškega mešajo. Ali v enem letu bi bil peč prav gotovo vsak Slovencc trd „štokanec", ako ne že v pol leta. Konečno, dragi Slovenci I misel jo dobra, volja tudi , samo izberite si narodnjake, koji bodo sproženo misel dovršili. Nezadovoljni, siromaki in zat:rani pak oklenite se vaših voditeljev, da nam ,.prije pružite ruku", tudi nekdaj zatiranim. Domače novice. V Ljubljani, 22. januarja. (Zasežen) je bil zadnji list „Slovenca" zavoljo prvega članka govorečega o neugodnih razmerah, v kterih je slovenski jezik in narodna zavest na Štajarskem in Koroškem. Mi se zasege nismo nadjali. Za nekoliko odškodovanje naročnikom je današnjemu listu pri-djana priloga — Tudi ,,Narod" je včeraj za dela težka roka policije. (Vabilo) k občnemu zboru udov društva Marijne bratovščine v Ljubljani, kteri bode nedeljo 25. januarja 1880 v mestni dvorani na rotovžu. Dnevni red: 1 Nagovor prestojnika in čitanje zapisnika občnega zbora 1. 1879. 2. Sporočilo za leto 1879. 3. Nadopolnilna volitev vodstva in volitev pregledovalnega odseka. 4. Nasveti vodstva. 5. Nasveti posamnih dru-štvenikov. Zborovanje Be prične ob 10. uri dopoldan. (Odbor razposlal je naslednje vabilo) p n. gospodom udom podpornega društva za duhovne ljubljanske škofije v občni zbor, ki bo 28. prosinca 1880 dopoldoe ob desetih v se-meniši (v sobi IV. leta.) Vrsta obravnavam: 1, Pozdrav predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo -m» 3. Nasvčti posameznih društvenikov. 4. Volitev treh pregledovalcev za rečune. 5. Volitev predsednika, podpredsednika, 8 odbornikov in 5 namestnikov. (Ovacijo £. .ja Papirna rent» 70.40 — Sreberna renta 71.SO — ¿lata renta S3 60 — 18B01et.no državno posojilo 132 — Hankine »kcije 844 — Kreditne akcije 289.26- London 116.76— — Ce». kr. cekini 6.62. — 20-frankov 9.«4. Za toliko ljubezen in spoštovanje do preblazega, nepozabljivega, pokojnega ujca mojega prečastitega g. župnika Ločkega, slovenskega pesnika Jožeta Virk, ki so 4. t. m. ob eui zjutraj po kratki bolezni, prevideni s sv. zakrameuti v 70. letu svoje starosti mirno v Gospodu za-splaii, in sv. treh kraljev dan med prelepim spremstvom pri sv. Duhu v Lučah na slovenskem Štirskem bili hladni gomili iztočeni, kakor tudi za srčno sočutje vsim prijateljem in znancem, vsiin?.častiteljem raujega, izreka uajprisrčnejšo zahvalo, in. drazega pokojnika priporoča v spomin žalujoči sestrič Itok Itlcrčan, duhovnik in prefekt AlojzniSki, z vso žalujočo rodbino. V Avstro Ogerski, Nemčiji, Franciji, Angliji Ruinuniji, Španiji, IIuLudiji in Portugalski varovani Wilhelmov čaj za čiščenje krvi proti pro-tinu in putiko je edino pomagalno zimsko zdravilo. NîiÎiïïïïîN Dovoljeno od ^ ^ ces kancelije ^ £ Dunaj Hj U 7. gi urina H š< 1868. » « Rxïïïîîii» Sttïïïxïxxx* Jj g Vsled patent« g « Nj. velič. se ^ sme pona- >1 «E S ►i K Dunaj 12.maja>{ H S 1868- 3 ÏZZXfH58 »S*.S******* Poskušeno za dobro spoznano. Ta čaj seisti vis život, on preišče celo telo in vse bolezni iz njega prežene. Z n /.mirom ozdravi protin, pntiko, trganje-odprte rano iu zastarele bolezni v noguh, spolske bo-lezni. kraste, gube, lešaje na životu in v licu, in sifi-litičue bule. Posebno dober ja pri bolnih jetrih, pri hemo-roidah, pri rumeniei, okrepča slabe žile, odpravi bolečine v rokah in nogah, v Zelodcn, zapretje v spodnjem telesu, polucije, tok pri ženskah itd. liolezni, kakor skri.feljne, bule in enake odpravijo se hitro in dobro, Če se ta čaj skoz več časa pije, ker ima to moč, da vse lezveže, iu na vodo žene. Pravega izdeluje le 3r protin in putiko, pred kterimi vsai ega svarimo. Pravi \Villiclinov kričistilni čaj zoper protin in putiko imajo ua prodaj : (4) Peter Lnsnik v Ljubljani, Anton Leban, lekar v Postojni, Kari Šavnik, lekar v Kranji, 7