Leto LXVI PoStnfna plačana » gotovini. \ V Ljubljani," v torek, dne 24, maja 1938 Stev. 118« Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi nI. 6/111 VEK Telefoni uredništva ia uprave: 40-01, 40-08, 10-03, <0 04, 40-01 — Izhaja vsak dan zjntraj Cek. račun; Ljubljana št. 10.6S0 in 10.349 za inscrate, Sarajevo štv. 7363. Zagreb štv. 39.01«, Pragn-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Budimpešta \e sprejeta papeževega legata 34. mednarodni Evharistični kongres se je pričel Ljubljana, 23. maja. V Budimpešti so «e pričele prve slovesnosti 34. mednarodnega evharističnega kongresa. Ko so proti koncu preteklega leta izšli prvi pozivi na mednarodni katoliški svet, naj se tega kongresa udeleži, so bile razmere v Evropi še precej drugačne, kakor pa so danes. Med pripravami za eno samo mednarodno versko slovesnost so se razmere že tako preslikale, da je marsikak del priprav pred nekaj meseci še nujen, danes že odveč. In še sc izpreminjajo, še se dogodki tako hitro pode drug za drugim, kakor bi hoteli tudi organizatorjem mednarodnih verskih slovesnosti pokazati, da so predaleč računali, da bo stalnost mednarodnega stanja obstala še nekaj mesecev, da se slovesnost pripravi in zaključi. Marsikateri narod se je radostno odzval prvim vabilom, pa so njegove prijave obležale prazne v velikih pisarnah pripravljalnega odbora - Kakorkoli gledamo ta nagli razvoj, se ne moremo ubraniti vtisa, da hiti v tisto smer, ki je mednarodnim prireditvam čimdalje manj prijazna. Že danes si je težko misliti kako svetno mednarodno prireditev, ki bi jo bilo mogoče izvesti zares ob sodelovanju vseh narodov. Olimpijade so danes edina svetna mednarodna prireditev, ki bi si še nekako mogle lastiti ta naslov, dasi že malokatera nosi na sebi pečat prave mednarodnosti. Ob bučnem zunanjem sijaju pride razklanost med narodi le še bolj do izraza. V vsako se vpreže ves državni aparat, in ko ena bolj ali manj srečno mine, se že pojavi mučno vprašanje: ali jo bo čez štiri leta še mogoče prirediti ali ne in ali bo imela vsaj toliko značaja mednarodnosti kakor prav kar minula. Iz sožitja narodov se mednarodnost izmika, kakor da jo peha ven zla sila, zoper katero ni leka V tem zastrupljenem ozračju stopajo pred pjodnarodni svet veliki evharistični kongresi. Vsaki dve leti, že od leta 1881 (Lille v Franciji). Doslej jih je že bilo 33 v vseh delih sveta: v Evropi, v Ameriki, v Afriki, v Avstraliji, v Aziji — zadnji je bil na Japonskem, v Manilli na Filipinskih otokih (1 1936) in zdaj evharistična misel v katoliški Cerkvi kliče vse narode sveta v Budimpešto, da tu v zemljepisnem središču Srednje Evrope, tudi na zunaj proslave največjo skrivnost človeštva, ki veže čas in večnost. Sv Evharistija stoji nad vsemi narodi kot luč, edina nedotaknjena in neskaljena, ki jih vsaki dve leti vse zbira in edina ohranja pri življenju misel na svetovno bratstvo in obenem vzdržuje hrepenenje po mirnem sožitju. Ob evharističnih oltarjih, pod palmami in ob severnem zelenju, ob velikih morjih in ob celinskih vodah se zbirajo narodi vseh jezikov in vseh ras in misel na možnost mirnega sožitja ni več mrtva točka, saj jc ob takih prilikah izvedena. Čez dve leti se zastopniki narodov spet sestanejo v drugem koncu sveta in spet je pred njimi — evharistični oltar: človeštvo je ena družina, dokler je Bog v njegovi sredi. To je poleg Evharistije kot zakramenta, dušnega pastirstva in socialnega skrbstva tudi osnovna misel teh mednarodnih evharističnih kongresov. >Za mir in edinost med narodi« molijo narodi po vsem svetu v pripravah za udeležbo na kongresu. Tako stoji v človeštvu ta od Boga dani ideal, o katerem zgodovina priča, da ni podvržen izpremenljivosti od človeka postavljenih ali ukazanih idealov. Od prvega mednarodnega evharističnega kongresa 1. 1881 se je že veliko izpremenilo. Na marsikaterih krajih, kjer so morali udeleženci vmesnih kongresov kazati potne liste in jim je svetna oblast pregledovala prtljago, tega danes ni več. Koliko svetnih veličin, ki so, bile videti večne in neporušne, ki so s svojo iskreno ali pa zgolj prirediteljsko udeležbo povzdigovale zunanji sijaj tega ali onega kongresa, danes ni več. Trenja zgolj s človeško modrostjo urejenega mednarodnega sožitja so že marsikaj odpravila. Kar je na diplomaciji slonelo, je na diplomaciji padlo. Mednarodnost evharističnih kongresov pa je ostala in vsaki dve leti znova vidno oživi, kakor da je odsev nekega drugega sveta, bolj trajnega in bolj stalnega, ki sočutno spremlja trpeče človeštvo skozi vse trpljenje zunanjih izprememb. Marsikateri narod, ki je tudi že doživel v svojih središčih kak mednarodni evharistični kongres, ki je tudi že molil »za mir in edinost med narodi«, se je oddaljil od sv. Evharistije in danes ne mara več slaviti njenih oltarjev, ker je planil za bolj kričečimi gesli in danes hoče uveljaviti svoj način mednarodnega sožitja, pa drugi narodi ne marajo pristati nanj. In tako jc vpitje po znosni mednarodnosti vsak dan večje, prave mednarodnosti pa vsak dan manj, ker vsak vpije tako, da bi ga nihče ne prevpil. V ta krik človeštva, ki se v usodnem samo-ljubju brani edino prave poti, pa zvene mehki akordi evharističnih himen, ki jih pojo vsi narodi, zbrani pred enim oltarjem. Samo v luči teh oltarjev se narodi zberejo tako. da vlada bratstvo med njimi. IJ ud je boj za prvenstvo med narodi. Ob vsaki svetni mednarodni prireditvi, kolikor jih pač še je, je vprašanje, kdo naj bo prvi, težko in mtično, ki se reši tako. da je nekaj poraženih in užaljenih in takoj zasnujejo načrt, kako bi se odškodovali, eden pa zmaga — za enkrat. Na mednarodnih evharističnih kongresih tega vprašanja ni Že 42 let ne, od leta 1906, ko je na kongresu v Tournai prvič šel papežev legat, kot zastopnik najvišje oblasti v tisti Cerkvi, ki objema vse narode in vse kliče k evharističnim oltarjem. V nedeljo smo v Ljubljani pozdravili papeževega legata za kongres v Budimpešti — on bo v tistem mednarodnem svetu prvi. Danes ima tako ime, čez dve leti drugo, čez dvajset let spet drugo. Zastopnik Cerkve je v tem resničnem in trajnem mednarodnem svetu prvi in s tem je vprašanje precedencc rešeno. Tudi v mnogih drugih prilikah se mednarodna vljudnost zateče k tej rešitvi: papeževemu zastopniku daje častno prvenstvo in s tem reši vljudnost in se obenem izogne sporu. Kadar se v sijaju mednarodnosti zberejo zastopniki svetnih sil in velesil in hočejo. da bi jim sestanek minul vsaj v zunanjem bratstvu, posadc na prvo mesto papeževega zastopnika, ne iz ljubezni do mednarodnosti po božji volji, ampak iz. strahu pred skaženo človeško. Na evharističnih kongresih je ta zastopnik večkrat sam. vljudna diplomacija pred evharistični oltar ne gre za njim, pač pa so zbrani pred njim narodi — »vsa ljudstva, vsi jeziki«. Tu, pred »kruhom močnih«, je prava mednarodnost, ne zgolj vljudnostna. Tudi sv. Evharistija, najvišja 111 najlepša skrivnost krščanstva, je zakrament, ki ga je božja ljubezen dala človeštvu kol hrano in protistrup v tegobah na tej strani življenja. Milijoni posameznikov- se hranijo z njim in ti milijoni so vsi zbrani v narode. In čim tesnejša je ta vez s sv. Evharistijo, tem večji je mir v dušah, tem lepše zvene himne vseh ljudstev v vseh jezikih Da bi se to božje bratstvo, ki se razodeva na evharističnih kongresih, vkore-ninilo med narodi in obstalo, moli vesoljna Cerkev. Budimpešta, 23. maja. c, Zjutraj oh fi se je papežev legat kardinal Paecelli pripeljal na madžarsko ozemlje. Na obmejni postaji so v Murake-resztern sestavili posebni vlak iz več vozov, v katerih so zavzeli svoja mesta dostojanstveniki, ki jih jc madžarska vlada določila za zastopnika sv. očeta za ves čas njegovega bivanja na Madžarskem. Prvi večji uradni sprejem je bil malo pred 8 v Nagykaniszi, kjer je kardinala Paccellija pozdravil najprej zastopnik regenta Horthyja in nato še zastopnik vlade. Vse postaje od meje do prestolice so bile v cvetju in vse v papeških in madžarskih zastavah. Na vseh postajah, majhnih in velikih, sc je zbra- lo ogromno vernikov, ki so pod vodstvom STojih dušnih pastirjev in s ccrkvenimi zastavami na čelu pozdravljali visokega cerkvcncga kneza. Kjer sc vlak ni ustavljal, jc vozil počasneje in kardinal iu njegovo spremstvo so se ob oknih zahvaljevali za lep sprejem. Najlepši in najveličastnejši pa jc bil sprejem v prestolnici sami. Posebni vlak je privozil na glavno južno postajo ob 10.30. Pred dvorno čakalnico so žc čakali nanj sam regent Horthy z madžarskim primasom kardinalom Szeredyjcm, vsi člani madžarske vlade in najvišji zastopniki madžarskega javnega in zasebnega življenja. Ves kolodvor jo bil v morju papeških in madžarskih za- Državni tajnik kardinal Paeelli. papežev legat na 34. mednarodnem cvharističncm kongresu stav. Ko se je vlak ustavil, je pristopil h kardinalu najprej regent Horthy, ki ga je prisrčno pozdravil. Nato so ga pozdravili vsi ostali (Miličniki. Častna četa mu je izkazala vse časti, dolžne zastopniku vladarja, nato pa sc je zastopnik sv. očeta skozi dvorno čakalnico podal na trg pred kolodvorom. Skozi mesto sc je nato razvil veličasten sprevod dvornih avtomobilov s kolodvora v kraljevi dvorec, kjer bo kardinal-legat bival ves čas svojega bivanja v Budimpešti. Mesto je v zastavah in rvelju in po ulicah, koder je šel sprevod, jc stalo vco lftfl.000 oseb, ki so navdušeno pozdravljale zastopnika sv. očeta in odličnike katoliške Cerkve. (»P o n c d c 1 j s k i S1 o v c n c c« in Slovenski do m« sta obširno opisala pot kardinala-legata skozi Slovenijo ter sprejemov, ki jih jc bil deležen na Rakeku in v Ljubljani v noči od nedelje na ponedeljek. — Op. ured.) Občinske volitve v CSR so zaradi energičnih ukrepov vlade potekle mirno Henlein, Ribbentrop, Goring, Keiie 1, Brauchilsch pri Hitlerju na posvetovanju Včerajšnji prvi'volivni dan na Češkoslovaškem je potekel povsem v miru in redu. Preteklo soboto in petek so 6e pojavili po nekaterih krajih države očividno naročeni hujskači, ki so na V6ak način hoteli izzvati nerede ter tako priklicati mednarodne težave. Napetost je dosegla svoj višek v soboto popoldne, ko so vzhodnoevropski listi tako rekoč že napovedovali nasilno rešitev. Toda odločen govor predsednika dr. H o d ž e , v katerem je razodel načrt češkoslovaške vlade, da hoče iti do skrajne meje ter ponuditi Nemcem na Češkoslovaškem upravno avtonomijo ter številčno sorazmerno udeležbo pri vodstvu države, je Evropi pokazal, da krivda ne bo pri praški vladi, ako nastanejo zaplet-ljaji in da bodo vse simpatije na češkoslovaški strani, ako bi sudetski Nemci po takšni ponudbi povzročili nasilne rešitve. Tudi govor predsednika B e n e š a , v katerem je pozval narod k miru in hladni disciplini, a k vedm pripravljenosti, da brani svojo svobodo, je imel zelo pomirljiv učinek tako doma kakor v tujini. Končno je mobilizacija dveh letnikov rezervistov, ki naj za časa volitev varujejo red in mir po vseh ogroženih krajih, imela svoj zdrav učinek. Hujskači so se takoj poskrili, inozemstvo pa je spoznalo, da računa češkoslovaška z vsemi možnostmi in da ve, kaj dela. Tako so volitve potekle mirno in je napetost zelo popustila. Značilne so vesti, ki prihajajo iz Londona, o vsebini razgovorov med angleškim poslanikom v Berlinu Hendersonom in zunanjim ministrom Rib-bentropom. Nemški zunanji minister ni prikrival svoje zaskrbljenosti in je angleškemu diplomatu povedal, »da Nemčija ne misli na kakšno nasilno rešitev, to se pravi na napad na Češkoslovaško, toda nikdo naj ne pričakuje, da bo držala roke križem, če bi se delal krivica ljudem nemškega plemena onstran meje.« Na to je angleški poslanik baje obrazložil stališče angleške vlade, ki da bi tudi ne mogla mirno gledati, če bi v osrčju Evrope nastopile kakšne zmede. Razgovor je bil potem nekoliko pri6rčnejši, a še pri izhodu je nemški zunanji minister ponovno poudaril, »da ni mogoče dopuščati, da bi se prelivalo preveč nemške krvi.« Angleški poslanik je vsebino svojega razgovora javil takoj v Londonu, kjer je bila seja vlade. V večernih urah pa so že v časopisju izšla poročila, da se je napetost med Nemčijo in Češkoslovaško polegla, ker ves dan volitev ni bilo nikjer nobenega nereda. Sedaj pričakujejo samo še poročil iz B c r c h t e s -g a d e n a , kamor so poklicani k Hitlerju na posvet Konrad Henlein, zunanji minister Ribbentrop, maršal Goring, vrhovni poveljnik nemške oborožene sile general von Keitel, vrhovni poveljnik suho-zemske vojske general Brauchitsch in še nekateri drugi politični in vojaški odličniki. Berlin, 23. maja. b. Britanski poslanik Hender-son je v teku včerajšnjega dne dvakrat obiskal zunanjega ministra von Ribbentropa. Znano je, da je Nemčija zbrala na češkoslovaški meji štiri divizije ter je važno, da se nemško vojaštvo na meji ne okreoi z novimi rezervami. Po včerajšnjem sestanku Hendersona z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom je slednji odpotoval v Bercbtesga-den. Kaže namreč, da bo Nemčija zahtevala od Londona in Pariza, da češkoslovaška vlada takoj ukine vojne ukrepe, ki jih je storila z ozirom na volitve, ker bo sicer Nemčija storila slične protiukrepe. Angleški parlament o tem vprašanju London, 23. maja. c. Danes popoldne se je v spodnji zbornici začela razprava o položaju v Srednji Evropi v zvezi z volitvami v CSR. Oba, Chamberlain in lord Halifax sta v obeh zbornicah napovedala, da bosta podala daljši izjavi o mednarodnem položaju. V spodnji zbornici je govoril Chamberlain in se uvodoma ustavil najprej pri zgodovinskem razvoju vprašanja. Šele proti koncu je prešel na češkoslovaški problem in izjavil, da je njegova vlada storila vse, da bi se položaj pomiril in da bi napetost popustila. Preprečiti je bilo treba spopade v ČSR sami in nato omejiti možnost sporov izven ČSR. Pogajanja se bodo seveda še nadaljevala. Izjaviti mora, da jc v vsem tem času francoska podpirala vse angleške korake, posebno v Pragi. Toda angleška vlada želi splošno pomirjenje v Evropi. V tej smeri bi prav rada sodelovala tudi z nemško vlado. Vlada upa. da bo to lahko dosegla, ker je nemški zunanji minister von Ribbentrop izjavil zastopniku angleške vlade v Berlinu, da nemška vlada razume posredovanje angleške vlade in ceni njen trud. Nemška vlada je odgovorila, da želi, da bi se pogajanja med češkoslovaško vlado in nemško manjšino ugodno zaključila. V svojem govoru v spodnji zbornici je min. predsednik Chamberlain tudi rekel, da se bosta Hodža in Henlein sestala žc nocoj ali pa vsaj jutri. Po Chamberlainovi izjavi je vodja opozicije Atlee dejal, da je položaj zdaj tak, da je najbolje, da nihče ne zahteva od predsednika vlade širših pojasnil. Pred govorom v spodnji zbornici je namreč Chamberlain sprejel vse vodilne opozici-onalce in jim v dolgem pojasnilu razložil položaj. Henlein pri Hodži Praga. 23. maja. AA. DNB: Konrad Henlein jc danes ob 16 prispel v Prago. Ob 18 jc obiskal ministrskega predsednika dr. Milana Hodio na njegovo povabilo. Po končanem sestanku bo sti-detsko-nemška stranka izdala uradno poročilo. Beck preko Berlina v Stockholm Berlin, 23. maja. c Danes bi moral iz Gdi-lijo odpotovati v Stokholm na večdnevno bivanje poljski zunanji minister Beck. Beck pa je I v zadnjem trenutku smer potovanja nenadoma spremenil in odpotoval v Stokholm če/. Berlin. V Berlinu bo ostal vsaj nekaj ur iti se z nemškimi državniki posvetoval o sedanjem mednarodnem položaju. Volivni izidi Praga, 23. maja. AA. Po prvih izidih o včerajšnjih volitvah, ki so jih prejeli snoči do 22, je 6udel-ska nemška slranka v krajih, kjer žive Nemci, dobila večino v več kot 80% občinah. Tako je na primer sudetska nemška stranska v 29 občinah dobila 509 mandatov, nemški socialni demokrati pa so dobili samo 58 mandatov. V teh občinah so nemški socialni demokrati imeli dosedaj 160 mandatov. V mestih Ustje na Labi in Turnu, kjer so dosedaj imeli nemški socialni demokrati močno večino in sta mesti veljali za njihovi trdnjavi, je sedaj sudetsko nemška stranka sijajno zmagala. Rezultati včerajšnjih volitev v Veliki Pragi so tile: Češkoslovaška narodno socialistična stranka 142.400 glasov in 26 mandatov. Pri občinskih volitvah leta 1931 je stranka dobila 107.146 glasov, pri parlamentarnih leta 1935 pa 107.200 glasov. Komunistična stranka 90.375 glasov in 17 mandatov (leta 1931 je dobila 38.731, pri parlamentar-niv volitvah leta 1935 pa 69.762 glasov). Češkoslovaška socialno demokratska stranka 77.530 glasov in 14 mandatov (66.922; 79.773). Stranka narodne unije 64.734 glasov in 12 mandatov (leta 1931 70.203 glasov, leta 1935 pa skupaj z nacionalno ligo 140.107). Češkoslovaška ljudska stranka 37.342 glasov in 7 mandatov (27.214; 29.267). Stranka trgovcev 35.740 glasov in 7 mandatov (23.843; 36.501). Nacionalna liga 29.236 glasov in 6 mandatov (leta 1931 48.425 glasov, leta 1935 pa skupaj s stranko narodne unije 110.107). Češkoslovaška agrarna stranka 29.174 glasov in 5 mandatov (8289; 17.009). Stranka sudetskih Nemcev 13.420 glasov in 3 mandate (15.520; 10.589). Židovska stranka 8990 glasov in 2 mandata (leta 1931 8707 glasov, leta 1935 pa stranka ni kandidirala). Fašistična stranka je dobila 8038 glasov in 1 mandat (5358; 4801). Varšava, 23. maja. AA. (Pat.) V Kolkijevki blizu Dublina jc izbruhnil strašen požar, ki je napravil strašno škodo. Zgorelo jc več sto hiš in veliko žitno skladišče. Stotine družin so brez strehe. London, 23. maja. AA. (DNB.) Reuter objavlja vest, da je bil v pristanišču v Valcnciji zadet tudi angleški parnik »Pcntenis«. Na parnik je padla bomba z nacionalističnega letala in ga zažgala. Ranjeni so trije mornarji. Varšava, 23. maja. AA. (Havas.) Jutri odpotuje zunanji minister Beck v Stockholm, kjer bo ostal tri dni. Split, 23. maja. AA. Snoči ob 20.30 se je pripeljalo s parnik mi i/ Benetk «0 francoskih železničarjev, ki so prišli na obisk k jugoslov. železničarjem. Francoske goste se sprejeli člani društva jugoslov. železničarjev in brodarjev z. godbo. Zagrebška vrem. napoved: Deloma oblačno. Dunajska vremenska napoved: Prehodno nekoliko lioljše vreme, posebno v Južnih Alpah, sicer pa še precej oblačno, toplotno stanje (=«> ne ho spremenilo. Pojasnila k preiskavi, ki je našla zaloge komunističnega gradiva na belgrajski univerzi Belgrad, 23. maja. AA. V zvezi s preiskavo na tehnični fakulteti in z odkritjem komunistične organizacije med belgrajskimi študenti širijo komunistični elementi govorice, ki so od začetka do konca izmišljene. Trdijo, da je kršena avtonomija vseučilišča in da se je baje izvršila nekakšna protizakonitost s tem, ker se je organom oblastev, (»srečilo odkriti na tehnični fakulteti skladišče komunističnega materiala. Poleg tega navajajo v istih krogih, da 6e je preiskava vršila v nasprotju z obstoječimi zakonskimi določili, brez navzočnosti drugih državljanov in vseučiliških oblastev itd. Da bo javnost točno poučena, se poleg uradnega ]>oročila, ki je že izšlo, sporoča tole: Pristojne preiskovalne oblasti, v tem primeru uprava mesta Belgrada. so v preiskavi ugotovili, da se razen drugih krajev nahaja eno izmed skladišč nezakonitega komunističnega materiala tudi na tehnični fakulteti. Na podlagi tega je uprava mesta Belgrada v smislu pozitivnih zakonskih določil sklenila izvesti na navedenih krajih na tehnični fakulteti preiskavo. Uprava mesta Belgrada je 2 uri pred začetkom preiskave z aktom obvestila dekana tehnične fakultete o tem, da se takšen in takšen material nahaja na tehnični fakulteti, in navedla kraje, kjer se nahaja Ta akt je dekan tehnične fakultete v navzočnosti uradnika uprave mesta Belgrada sporočil tudi rektorju bel-grajskega vseučilišča. Šele ko se je to zgodilo, so organi "odšli z odlokom na tehnično fakulteto in tamkaj v navzočnosti tajnika tehnične fakultete V o j e M a r k o v i č a , ki ga je dekan tehnične fakultete pooblastil, da v imenu fakultete prisostvuje preiskavi, in inž. Bože Jovanovi-ča, knjižničarja tehnične fakultete, in Dragu-1 i n a N i k o 1 i č a , domačina tehnične fakultete, kot prisotnih državljanov, začeli in izvedli preiskavo. Vse zapisnike o preiskavi so vsi trije podpisali. Dekan tehnične fakultete je sam prišel okoli polnoči in se osebno prepričal, kakšen je material in koliko so ga našli. O vsem tem je nato, spet v navzočnosti uradnikov uprave mesta Belgrada, telefonsko sporočil rektorju belgrajskega vseučilišča. Glede na trditve o kršitvi univerzitetne avtonomije naj navedemo čl. 30 zakona o vseučiliščih, ki pravi, da je visokošolski pouk svoboden, in čl. 206 vseučiliške uredbe, ki pravi, da na univerzi ne sme biti političnih društev. Toda iz gornjega se vidi, da ni bila na belgrajskem vseučilišču nikdar in pri nobeni priložnosti ogrožena svoboda pouka, temveč so pristojni organi oblastev intervenirali po zakonu in izvedli preiskavo, ko je bilo nedvoumno ugotovljeno, da se vrši na vseučilišču zločinska akcija proti državi, ki je kazniva po pozitivnih zakonih te države. Iz zapisnika se vidi, da so pri preiskavi našli več sto letakov proti obstoječemu redu v državi, več sto proglasov osrednjega odbora komunistične stranke Jugoslavije s jKHlpisom »Centralni komite«, več desetin elaboratov pod naslovom »Pismo sodruga Ivanova iu odgovor sodruga Staljina« s podpisom »Staljin, 11. februarja 1938<, več desetin elaboratov pod naslovom »O [>omanjkljivostih strankarskega delovanja, o varnostnih ukrepih za likvidacijo troc-Kističnih in drugih dvoličnikov«, več sto propagandnih znamk za »komunistično fronto na Španskem«, več deset brošur pod naslovom »Kozmo-polit — S stranko do konca«, celo Kopico komunističnih listov, in sicer »Rundschau:, »Izvestja«, »Pravda«, »Boljševik«, »Proleter«, več sto raznih letakov s podpisom »Zveza komunistične stranke Jugoslavije«, več slo izvodov elaborata pod naslovom »Izgradnja socializma v sovjetski zvezi in protirevolucionarni trockizem«, 100 izvodov ela-ljorata pod naslovom »Trockisti in zinovljevci — izdajalci«, mnogo brošur pod naslovom »V miru je napredek«, o nalogah komunistične stranke v zvezi z imperialističnim pripravljanjem nove svetovne vojne«, »Rezultati socialistične izgradnje v SSSR«, »Razredni boj za junij 1935«, »Položaj v državi in naloge komunistične stranke Jugoslavije«, in mnogo drugih elaboratov, letakov in brošur ter knjig, vse natisnjeno v tujini in nezakonito uvoženo k nam. Na vseučilišču samem so komunistični študentje razmnožili več tisoč letakov čisto komunistične vsebine. Navajamo samo nekatere, ki 60 jih našli v ve? slo izvodih, kakor »Miroljubni javnosti«, »Resolucije s sestanka študentov iz Slovenije, Črne gore, Makedonije, Vojvodine in Bosne in Hercegovine«, elaborati za letak z naslovom »Temeljne naloge zveze komunistične mladine«, letaki pod naslovom »Vsej pošteni in demokratski javnosti« itd. Razen tega so našli veliko količino komunističnih elaboratov in letakov ter drugih pisanih navodil, katerih vsebine ni moči objaviti v interesu preiskave. Da je preiskava našla vse to, so ugotovili navzočni vse-učiliški organi; to se bere v zapisniku in so oni to podpisali, prav tako kakor tudi to, da so v prostorih »Društva študentov strojne tehnike« našli revolver kalibra 9 mm s 14 naboji. To so torej našli na vseučilišču in tisti, ki žele napraviti zmedo, imenujejo to znanstveni material in za takšno delo zahtevajo nekakšno avtonomijo in nedotakljivost. Preiskava sama je doslej ugotovila, da je na belgrajskem vseučilišču organiziranih več komunističnih forumov, ki so delovali ne samo na univerzi, temveč tudi zunaj nje. V zvezi s to preiskavo so doslej aretirali 22 članov in funkcionarjev raznih nezakonitih komunističnih forumov. Vsi glasovi, da se z aretiranimi študenti ne ravna spodobno, so neresnični in so samo eden izmed detajlov v celi vrsti neresnic, ki jih širijo komunisti na podlagi komunističnih navodil o zadržanju njihovih članov pred policijo in na sodišču. Ves material, ki so ga našli pri preiskavi, in rezultati preiskave, ki je odkrila destruktivno in zločinsko delovanje komunistov, bodo predmet javne sodne razprave in se bo pri tej priložnosti javnost točno seznanila, do katere meje in kani je vodilo takšno delovanje na belgrajskem vseučilišču. Javnost naj pa ve tudi lo, da vse zlonamerne vesti, ki jih širijo, in letaki, ki jih nezakonito tiskajo in širijo baje za varstvo univerze, niso nič drugega, kakor po komunističnih navodilih organizirana akcija za ustvarjanje zmede. Vozne olajšave za mladinski tabor v Ljubljani Belgrad, 23. maja. m. Prometni minister dr. Spaho je odobril četrtinsko v o z n i n o članstvu Zveze fantovskih odsekov za udeleibo na mednarodnem mladinskem taboru, ki bo od 26.—29. junija v Ljubljani. Za vse ostale udeležence je odobril polovično v o z n i n o. Naš izvoz in uvoz v aprilu Belgrad, 23. maja. m. Na osnovi podatkov finančnega ministrstva znaša naš izvoz v mesecu aprilu t. 1. vrednost 395.7 milij. din napram 432.3 milij. v aprilu 1937. To pomeni za letos 30% manj. Uvoz v aprilu t. 1. znaša 432.3 milij. napram 462.6 milij. v aprilu 1937, to je letos 6.5% manj. Naš izvoz v prvih štirih mesecih 1938 znaša 1.569,500.000 din napram 1.903,400.000 din v letu 1937, to je letos za 17.5% manj. Naš uvoz v prvih štirih mesecih 1938 znaša 1.743,800,000 din napram 1.568,800.000 din v prvih štirih mesecih 1937, to je letos 11% več. Kakor se iz gornjih podatkov vidi, je naša zunanja trgovina v aprilu t. 1. bila za 36.600.000 din pasivna, medtem ko je bila v aprilu 1937 za 107,600.000 din aktivna. Isto velja za dobo prvih štirih mesecev 1938, v katerih je bila naša zunanja trgovina za 174,300.000 din pasivna, med tem ko je bila v isti dobi lanskega leta za 334,600.000 ■ din aktivna. Naš izvoz je lelos v aprilu padel v glavnem zaradi manjšega izvoza pšenice, lesa in rud, dasi se je izvoz koruze povečal. Izvoz koruze v aprilu 1938 znaša 151,300.000 din (lani v aprilu 68,300.000), pšenice 500.000 din (lani 76.700.000 din), gradbenega lesa 35,700.000 din (83.400.000 din), bakra 21,100.000 din (lani 75,200.000), rud 24,600.000 (65 milij. 600 tisoč din). V uvozu so razlike med izvozom v aprilu lanskega leta in letos majhne. Glavni uvozni predmet je bombaž in bombažno blago z 72 niilij din. za tem sledi železo in železni material za 56 milij. din ter stroji 41 milij. din, prevozna sredstva 27 milij. din, premog 19 milij. din, elektrotehnični material 18 milij. din. Številčno razmerje verstev v Jugoslaviji Uradni podatki po ljudskem štetju I. 1931 Belgrad, 23. maja. m. Od skupnega števila prebivalstva 13,931.038 odpade po ravnokar objavljenih definitivnih podatkih na podlagi štetja dne 31. marca 1931 na pripadnike pravoslavne vere 6,785.501 vernik ali 48.77%, na pripadnike riin-sko-katoliške vero 5,217.847 vernikov ali 37.35%, na muslimane 1,561.166 vernikov ali 11.20%, na vse ostale vere pa 369.524 vernikov ali 2.65%. Katoličani imajo večino v treh banovinah, in sicer: v dravski, kjer jih je 1,107.155 ali 96.76 odst., v savski, kjer jih je 2,122.631 ali 78.49 odst., v primorski, kjer jih je 696.496 ali 76.80 odst. Dalje je katoličanov: v donavski banovini 774.691 ali 32.45 odst., v vrbaski banovini 172.787 ali 16.66 odst., v drinski banovini 169.613 ali 11.05 odst., v zetski banovini 92.165 ali 9.96 odst., v var-darski banovini 18.472 ali 1.15 odst., v moravski banovini 11.061 ali 0.77 odst. Pravoslavna vera ima večino v šestih banovinah, in sicer: v moravski, kjer jih je 1,361.490 ali 95,05%, v vardarski, kjer jih je 1,046.039 ali 66.45%, v drinski, kjer jih je 992.924 ali 64.70%, v donavski, kjer jih je 1,393,269. ali 58.36%, v vrbaski, kjer jih je 600.529 ali 57.89%, v zetski, kjer jih je 516.490 ali 55.81%. Dalje je pravoslavnih v savski banovini 517.191 ali 19.20%, v primorski banovini 138.375 ali 15.35%, v dravski 6745 ali 0.59%. Grških katolikov pa je v naši državi 44.608, starokatolikov 7.273, protestantov nemških 113.218, slovaških 62.061. Žid je se delijo na Žide sefardske vere. katerih je 26.168, na Žide aškenazke vere 39.010 in na Žide ortodoksne vere 3.227, skupaj je torej Revolucija v Mehiki Nevvvork. 23. maja. h. (Havas) Times« poroča iz Austina (Texas), da je generalni konzul USA v Mexicu, kakor poročajo potniki, ki so prišli iz raznih krajev ob reki Rio Grande, svetoval ameriškim izletnikom, da zapuste Metliko. — Vlake spremljajo oddelki zveznih čet vse garnizije ob državni cesti Largo-Mexico so pa pomnožene. — Dopisnik lista »Newyork Times« poroča svojemu listu iz VValesa, glavnega stana pristašev generala Cedillo v zvezni državi San Luis, da imajo (»ristaši tega generala v rokah večino te zvezne države. Uporniške čete obvladujejo skoraj vso cesto iz San Lnisa v Antiguo, zvezne čote so pa gospodarji železniške proge v teh krajih. Po dopisnikovi sodbi bo dolgo trajalo, preden bodo vladne čete zatrle upor v teh krajih, ki so po neprehodnosti podobni afriški džungli. Po nekem drugem poročilu iz Brownsvilla razj)olaga general Sebilo s 57 letali, med njimi jih je več najnovejšega tipa. Razen tega je zadnje čase prispelo več pošiljk letal iz USA. * San Luis, 23. maja. AA. Po zadnjih vesteh je vlada popoln gospodar položaja v V6eh pokrajinah, kjer je prišlo do vstaje. Guverner province San Luis Nero je podal ostavko in se pridružil uporniškemu guvernerju Cedillu. Pri nekem spopadu z uporniki v Laguniti je bilo ubitih 12 vstašev, V Tempiku je policija aretirala nekaj trgovcev, ki 60 obtoženi, da so bili v zvezi z uporniki. Po neki vesti iz San Luisa, kjer se nahaja predeednik Car-denas, so nad tem mestom letala uporniška letala. Vladna letala so takoj odletela na zasledovanje, toda brez uspeha. Oh plebiscitu v Alexandretti Kemal v Mersini ob Sredozemskem morju Židov 68.405. Večina Židov je v donavski banovini. V dravski banovini je po zadnjem štetju leta 1931 vsega 820 Zidov, od tega v Ljubljani z okolico 97, v Mariboru z okolico 101, v okraju Murska Sobota 269, v okraju Dolnja Lendava 207, Ptuj 42, Celje 34, Kran 16, Ljutomer 15, Slovenj Gradec 9, Brežice 9, Šmarje 6, Radovljica 5, Laško 3, Dravograd 2, Novo mesto 2, Črnomelj 1, Kamnik, Litija 1, v ostalih slovenskih okrajih ni nobenega Zida. Belgrad, 23. maja. m. Gospodarski odbor ministrov se bo sestal zopet v sredo 25. t. m. Na dnevnem redu je poleg že objavljenih zakonskih osnutkov in uredb tudi uredba o nacionalnih parkih. Tenis Jugoslavija - Anglija 5:0 Zagreb, 23. maja. Danes 6e je tukaj nadaljevalo tekmovanje med teniškima reprezentancama Anglije in Jugoslavije za Davisov pokal. Kljub delavniku je prisostvovalo tekmi na teniškem stadionu na Ša-lati okoli 3000 navdušenih gledalcev. Točno ob 14 30 so nastopili v igri parov: Angleža Butler in Wilde ter Jugoslovana Punčec in Mitič. Napeta igra v parih se je končala & 7 :5, 6 : 4, 3 : 6, 5 :7, 6 :3 za Jugoslavijo, ter je Jugoslavija že zmagala, ker vodi s 3 točkami. Takoj zatem sta nastopila v igri posameznikov angleški prvak Schayes in naš Mitič. Mitič je s 6:2, 6:3 in 11:9 priboril že četrto točko za Jugoslavijo. V zadnji igri posameznikov sta zaigrala jugoslovanski prvak Punčec in drugi anglež Butler. Punčec je odločil v četrtem selu tudi to zadnjo igro za Jugoslavijo s 6 : 3, 6 : 2, 3 : 6, 6 : 3. Tako se je Jugoslavija z zmago nad Angleži postavila v nadaljnje tretje ko'o za Davisov pokal. Ker je Švedska premagala Švico s 4 :1, nastopi v prihodnjem kolu Jugoslavija proti Švedski. Dvoboj se bo odigral od 27.-29. t. m. v Zagrebu. Švedski igralci bodo že jutri dospeli v Zagreb. Osebne vesli Belgrad, 23. maja. m. Z odlokom poštnega ministra je prestavljen v poštno-brzojavno-telefonsko delavnico v Ljubljani inž. Rajko Leske, pomožni tehnični uradnik mestne brzojavnotelefonske sekcije v Ljubljani. V poštni urad Šmarje pri Jelšah pa je prestavljena Erka Korenini, doslej poštna uslužbenka v Marenbergu. Iz Španije Barcelona, 23. maja. b. (Havas) Rdeče čete nadaljujejo svojo ofenzivo in so včeraj z napadom v gornjih Pirenejih pretrgale zveze med Bala-guero in Trento, ter železniško zvezo med Sor-tom in Trentom, južno od Balaguera so pa zavzele važne vrhove ob Riu Sergu. Napad se jo razširil na vso pirenejsko fronto, vendar je omejen na reko Pallaves. Po najnovejših poročilih s fronte se operacije uspešno nadaljujejo. Na levant-ski fronti, in sicer na zahodni in vzhodni strani te fronte, so rdeče čete udušile vse poskuse nacionalistov, da prekoračijo Sierro de Gudar, ki predstavlja naravno oviro za prodiranje proti Moru de Rufielu. Bilbao, 23. maja. AA. (DNB.) Zaradi zadnjih uspešnih napredovanj na bojišču pri Teruellu je zdaj razdalja med Teruellom in sredozemsko obalo skrajšana za kakih 80 km. Na gotovih odsekih tega bojišča so nacionalistične čete napredovale za 40 do 60 km. Na teruellskem bojišču 60 zavzeli okoli 4000 kvadr. km zemlje, Na strani rdečih je bilo ubitih v zadnjih bojih 5000 vojakov, Nacionalisti imajo sedaj v svojih rokah vse glavne prometne žile. Pariz, 23. maja. A A. Havas: »Matin« objavlja iz Londona naslednjo vest: Po neki vesti iz Gibraltarja je po poročilih iz nacionalističnih vrst general Jague izvršil samomor. General je igral zelo veliko vlogo v prvem delu državljanske vojne v Španiji. Kakor znano so generala Jagueja nedavno zaprli zaradi govora, v katerem je napadel neko tujo velesilo. Poročajo, da so generalu, ko so ga zaprli, pustili revolver. (O generalu Jagueu je neka poročevalska družba že pred nekai tedni poročala, da je bil na Francov ukaz ustreJ$^VSultanova hči in dobri vrtnar«, katero so igralci brezhibno prikazali pod skrbno režijo gosp. kaplana Pogačnika. S celotno prireditvijo so bili vsi navzoči prav zadovoljni. Slavie slovenske pesmi v Kočevju Kočevje, 22. maja. Minula nedelja bo ostala v neizbrisnem spominu pevcem Akademskega pevskega zbora, kočevskim Slovencem, pa tudi ostalim. Pevcem kot dokaz pravilnega njihovega dela. kočevskim Slovencem kot izpodbuda k nadaljnemu delu za slovenstvo, ostalim pa kot dokaz, da smo še tu, da se ne damo odplaviti. To da je, po pripovedovanju ljudi, zdruzil v bratskem objemu vse kočevske Slovence, ki so napolnili dvorano, kar se do tedaj še ni zgodilo. To ni bila izumetničena prireditev, ne pompozna slavnost, ampak krepka, spontana, srce in dušo obsegajoča manifestacija za slovenstvo in slovensko pesem. Ko je sprevod krenil po ulicah, je zaorila slovenska pesem, odmevala in s silnim dojniom osvajala. Z oken so ljudje ganjeni pozdravljali, navdušeni vzklikali. Ko pa se je sprevod pred cerkvijo ustavil in je jeknila iz neštevilnih grl pesem od »Urala do Triglava«: ter Adamičeva pesem »Zdravica«, je navdušenje doseglo višek. Kinodvorana, kjer se je koncert vršil, je bila napolnjena do zadnjega kotička. Koncerta so se udeležili vsi sloji od krajevnih odličnikov do kmetov in delavcev. Pesem je združila vse, vsem je enako blizu in enako lepa. Znanemu »fiihrerju« kočevskih Nemcev se je zdelo vredno pripomniti, da na koncert »pricipielno« ne bo šel. To je dr. Ilans (Janez) Arko. Vendar se je koncerta udeležilo par kočevskih pol-Nemcev. Koncert, ki se je vršil in končal v spontani manifestaciji slovenske pesmi in slovenstva, je pokazal, kako žejna so naša srca podobnih prireditev. Vemo, da to ni zadnji obisk in kličemo: na svidenje! Zborovanje invalidov v Kamniku Kamnik. 23. maja. Te dni je bil v Kamniku občni zbor Združenja vojnih invalidov za okraj Kamnik. Udeležba je bila prav lepa — nad 270. Kot delegati so se občnega zbora udeležili: predsednik Oblastnega odbora g. Štefe, tajnik obl. odbora g. Vuka ter tajnik krajnega združenja g. Kosmač iz Kranja. Zborovanje je začel predsednik kamniškega združenja g. feokalič France, ki je pozdravil tudi številne odličnike. Nato je predsedstvo občnega zbora prevzel predsednik in delegat oblastnega odbora g. Štefe, ki je izrazil splošno obžalovanje, da je moral po toliko letih tudi letos stopiti^ pred svoje vojne tovariše zopet z istim uspehom kot prejšnja leta. Med svojim obširnim govorom je delegat g. Štefe podal tudi poročilo, ki je vzra-dostilo vse udeležence, »da je načrt novega invalidskega zakona« že izdelan po drž. komisiji, v kateri so bili zastopani tudi vojni invalidi. Ministrski svet je ta načrt že pretresal in odobril, sedaj pa je samo še odvisno od narodne skupščine in senata, da se sestaneta, ga sprejmeta in uzakonita. Sledilo je poročilo tajnika g. Bremšaka in blagajnika Janežiča. Posebna zahvala je bila izrečena kino-upravi, ki letno prispeva 800 din, in tvrdki DAJ-DAM v Ljubljani, ki ,je naklonila invalidskem skladu 400 din namesto venca n::'grob umrlemu tovarišu. Po izglasovanju razrešnice odboru ozir. blagajniku, je član banskega sveta in predsednik R. K. g. dr. Fr. Vidic izrazil željo, da bi bil invalidski zakon v tekočem letu uzakonjen. Zastopnik okr. načelstva, podnačelnik g. Vadnjal, je v imenu okr. načelnika pozdravil vse vojne invalide in vdove ter izrekel željo, da bi bilo invalidsko vprašanje čimprej ugodno rešeno. Za njim je spregovoril mostni župan g. Novak, ki je med drugim iKinovil izjavo ministra za socialno politiko, pri katerem je osebno interveniral na prošnjo predsednika g. Bokaliča, da se čimprej uzakoni novi invalidski zakon. Odgovor ministra jo bil: da je ua rešitvi invalidskega problema sam zelo zainteresiran in je zastavil svojo besedo, da bo rešil to vprašanje. Invalidski zakon pride pred skupščino, kakor hitro se ho sestala, ter bo eden prvih, ki se Im obravnaval v skupščini. kar upa, da se bo kmalu zgodilo. Predsednik občnega zbora se je zahvalil vsem govornikom za izvajanja in predlagal, da se takoj pošljejo spomenice Nj. kr. Vis. knezu-namestniku Pavlu, ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču, socialnemu ministru dr. Cvetkoviču in vojnemu ministru generalu Mariču. Vse spomenice so bile soglasno sprejete. Umor pri Vitanju pred sodiščem Celje, 23. maja 1938. IJniiis ob 8 zjutraj se je pričela preti velikim senatom okrožnega sodišča v Celju tajna razprava proti 34 letnemu nadiičitelju v p. Za-gažni Ivanu iz Rakovca pri Vitanju in 19 letnemu posestniškemu sinu Lazniku Jožefu i/. Kamcnika. O umoru je nas časopis že poročal takoj po nesrečn.-m dnevu Dne 17 februarja sc je odigral v Trnovem gojdu v Paki pri Vitanju grozen zločin. 19 letni Laznik Jože je zaklal v gozdu graščinskega gozdnega čuvaja r ranča Grabnarja, cla je podlopol poškodbam. Novica o umoru se je hitro razširila daleč naokoli in ljudstvo se jc zgrozilo ob teh vesteh. Morilca in nadučitelja Zagažna so odpeljali v konjiške zapore, odtod pa v celjske. Na vse načine so ljudje razlagali ta umor. razjasnila ga je šele današnja razprava. Sodišče je obsodilo Laznika Jožeta na 12 let robije, Zagažna oprostilo umora in navajanja k umoru, obsodilo pa ga jo po S 283. zaradi nemorale nn šest mesecev strogega zapora. V obrazložili je sodišče utemeljevalo krivdo Laznika in dokazalo, da je storil brezvestno dejanje z lastno voljo in nc na prigovarjanje nadučitelja. Morilec pp zanika, tla bi zločinskega dejanja ne storil, vendar je celo po razpravi ponovil, da ga je k temu navedel Zagažen, kar pa ga seveda nc bi rešilo sodbe. Obsojenca sta kazen sprejela. Za Binkošti posebni vlak v Trst katerega priredi Zveza za tujski promet v Sloveniji. Prijave in informncijc do 30. maja v izletni pisarni M. Okorn Ljubljana — hotel »Slon«. — Telefon št. 2S-4.ri. Vhod Iz Prešernovo ullee. Tri prijavi se plača samo 20 Jin za kol. potni tist, ostali znesek za vožnjo pa najkasneje do 3. junija. Prijavite se čimprej, ker jo število udeležencev omejeno Elektrika na Krškem polju Cerklje ob Krki, 23. maja. Pred 13 leti in pozneje se je veliko govorilo in pisalo o hidrocentrali, ki naj bi jo bila takrat zgradila mestna občina Zagreb na Krškem polju in to prav na ozemlju občine in župnije Cerklje. Akcija mestne občine Zagreb je propadla, ker ni dobila posojila pod dovolj ugodnimi pogoji. Samo po sebi je pa razumljivo, m Na obisku pri prazgodovinarju Pred 14 dnevi sem se, kakor že večkrat prejšnja leta, odpravil v Celje k prazgodovinarju. To storim vedno z nekim tihim, neskaljenim veseljem; kajti za 1—2 uri človek pozabi vso sivino današnjih problemov: tam bo govor o mamutih, medvedih, jamskih lovcih, koščenih šilih, kvarcit-nih zabadalcih, Potočki zijalki itd.; videl bom nove najdbe našega prazgodovinarja, govoril mi bo o Špehovki, najstarejši kulturni dobi Jugoslavije itd. Ko pozvonim v II. nadstr. na vratih njegovega stanovanja, mi brž odpre in pravi: Prejel sem Vašo dopisnic«, in me kar odvede v »prazgodovinsko« svetišče; njegov obraz je tako umerjen in njegov nasmeh tako pristen, da mu prazgodovinski medvedje in aurignaški lovci oči-vidno niso motili živcev. Stopim v lepo, mi že znano 6obico: tam stoji ona mi že znana vitrina, v njej pa so razpoloženi kamneni in koščeui arte-fakti s toliko skrbjo, kakor bi samo zlatar porazdelil svoje bisere in prstane. Tam na sredi stoji pult z notami 1 >Ste tudi godbenik?« vprašam gospoda prazgodovinarja. >Nel pač pa moj sin zagode večkrat kako Mozartovo sonato med mojimi kamni in kostmi.« »Rad bi videl, gospod prazgodovin ar, oni gi-gantolit, ono fino orinjaško rezilo, koščeno zabadalo itd., ki 6te jih nam že v Ljubljani kazali na znanstvenem naravoslovnem tečaju in ki ste jih našli lani v Špehovki.« Gospod prazgodovina!' je ožival! Vzel je v roke celo zbirko in mi razlagal komad za komadom. »Vidite to retušo? To harpuno? To navidezno mustiersko konico?« In razlagal mi je z ono mojstrsko jasnostjo, ki je kazala pri vsaki besedi in kretnji tipičnega znanstvenega strokovnjaka na vsakem kosu zadnje detajle. Govoril mi je o tem, da je zdaj 10 let tako rekoč ves svoj prosti čas jiorabil za prazgodovinsko znanost. Saj sem to dobro vedel sam. Slučaj ga je peljal 1. avg. 1928 mimo znane Potočke zijalke. Sto drugih je hodilo tam mimo pred njim in za njim. A v njeni se je hipoma zbudil tako rekoč »prazgodovinski« gon. Tedaj je takoj zaslutil, da je tu mogel bivati nekdaj prazgodovinski jamski človek. V dolgih, trudapalnih izkopavanjih je prebrskah, pregledal, pretehtal vsako lopatico zemlje, ki eo jo njegovi delavci v naslednjih letih prekopavali pod njegovim vodstvom. Čudovite rezultate je ugotovil prazgodovinar: Tu je bival prazgodovinski človek, v p a 1 e o 1 i -t i k u ; izoblikoval je iz kosti in kamna orodja, ki so tipična za tako zvano orinjaško kulturo. A ta človek je živel v medledeni dobi! Kamen za svoja orodja je prinašal s seboj iz doline ali drugod. Koščenih izdelkov je našel prazgodovinar okrog 136, kamenitnih pa do '300. Izkopal pa je doslej v tej jami kosti od 1500 jamskih medvedov. Prihajali so gledal njegovo delo strokovnjaki iz inozemstva, tako dunajski prazgodovinar Bayer, 'iz Nemčije Zo'.z itd. Prazgodovinski »gonc goni prazgodovinarja naprej v druge jame: v Njivice, Mornovo zijalko, Špehovko... in leto za letom doživljamo nova odkritja. Slovenija je postala po zaslugi celjskega prazgodovinarja znana »paleolitska- provinca v mednarodnem svetu. Ob koncu razgovora sem ga poprosil, da mi blagovoli za nekaj tednov prepustiti nekaj artefaktov, da jih pokažem svojim slušateljem in vzbudim v njih »prazgodovinski« čut. Res je pristal na to in skrbno sva zavijala kamene in koščene artefakte, meni pa se je zdelo, ko sem se res hvaležno poslovil od prazgodovinarja. da nosim zaklade v aktovki. A ko stopim iz hiiie in gledani tja v nasprotno stran, so mi prišle hude misli. Ugibal sem: la strokovnjak, ki je edinstveni preiskovalec paleolitika na terenu od Kranjske gore do Kolpe, a recimo kar smelo do Gjevjelije, mora izčrpati svoje najboljše sile tam v tisti gimnaziji in si ubijali živce z dijaki. Jame pa zijajo in čakajo nanj, ki edini bi jim izvabil njihovo tisočletne tajnosti. A zdelo se mi je, kot bi ravnatelj iz gimnazije odgovarjal: Brodar je naš, samo mi ga imamo in ga znamo ceniti. Toda lako ne bo smelo biti! Kakorkoli in karkoli: časa, možnosti za nadaljne delo bo morala Jugoslavija dati temu strokovnjaku. Ko me je še celjski ravnatelj dr. J. Kotnik te dni v ljubljanskem muzeju ostro in hudo pogledal, češ: Kako, da kar molčite o našem Bro-rlarju, sem sklenil se poboljšati. Znanstveno delo Brodarjevo bom, kolikor bom vedel, predstavil čitateljem »Slovenca«. Torej na »prazgodovinsko svidenje«! L. Erlich. — Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Joseiova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Josefovo« vodo. Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35. da so interesenti tedaj stavili občini Zagreb utemeljene kompenzacijsko zahteve, pa je mestna občina Zagreb kar eno za drugo (razsodba je bila narejena na pokrajinski vladi v Ljubljani) odklanjala Prosilci Krške doline so meri drugimi stavili zahtevo, naj se občina Zagreb kot bodoča lastnica veliko elektrarne na Krškem polju zaveže, da bo dajala tok (razume sc po znosni ceni) industriji, ki bi mogla kdaj nastati na Krškem polju. Zagreb jo odgovoril, čc bi se kdaj mislila naseliti industrija nn Krškem polju, naj se raje naseli v Zagrebu. Bilo je še več podobnih zahtev, pa je z električno centralo. ki se ni gradila, pokopano vse. Nekateri domačini so takrat obžalovali, tla ni mesto Zagreb gradilo te centrale, danes so tega veseli, veseli pa zato, ker jc sedaj nn Krško polje in ludi v župnijo Cerklje prispela elektrika od KDK ter bo za celotno prebivalstvo Krške doline brez-rlvomno to večji in pomembnejši uspeli, kot bi bil v prvem primeru. Ko že imajo elektriko od K DE mesto Krško in Brežice in tudi l.eskovec. jc bila snoči priklopi jena na tn omrežje občina Cerklje in 4 sosednje vasi. Neverjetno velika množica — najmanj 3000 ljudi — se je zbrala pri slovesnosti. Zadržanega s. bana jo nadomeščal insp. inž Ruch. ki jc bil prisrčno pozdravljen in se jo tudi v banovem imenu zahvaljeval v lepih besedah /a prisrčen sprejem s strani župana, župnika, prosvetnoca društva, fantovskega odseka. gasilcev ter šolsko mladine. Kratko zgodovino boja za elcktrifikaciio Krške doline in Poteka prizadevanja zagrebške občine jc podal bivši cerkljanski župan. lahko rečemo, da takega navdušenja, kol je bilo v cerkljanski fari snoči. že davno ni bilo. Na obrazih jo bilo videti, kako so ljudje zadovoljni in hvaležni vsem tistim, ki so sc količka i trudili in pripomogli do teJour — Echo de PariS' smo pred nekaj dnevi brali v poročilu, ki na je dopisnik tega lista poslal s Češkoslovaške, da je imel nastop vojske zelo pomirjevalen vpliv in da so ljudje, ki so prej nosili razne znake in bele dokolenske nogavice, kar naenkrat zginili z ulic in se šli hitro preoblačit v manj kričeča odela. Kaj neki bi se moralo zgoditi, da bi tudi pri nas mladi fantje in mlada dekleta, ki nosijo bele nogavice in zelene lovske obleke, šli domov in se preoblekli. Morda niti ne vedo. kaj bele nogavice pomenijo? Če ne vedo. naj jim bo odpuščeno. Toda danes so časi takšni, dn skoraj ni verjetno, da bi mladina, posebno če je »nacionalna«, pravega pomena te novodobne nošnje ne razumela. Poklicani ljudje naj ji na primeren način pojasnijo, da bo treba izbirati: ali opustiti ime »nacionalistov* ali pa vreči stran »modo«, ki diši po narodnem izdajstvu. — Trgovski kongres. V želji, koristiti z našim kongresom tudi tujsko-prometni propagandi, smo za naše goste določili tretji kongresni dan. t. j. ponedeljek, 18. junija t. 1., kot dan ekskurzij in izletov po vsej Sloveniji. Da omogočimo izletnikom izbero izleta že naprej, smo izdali v nakladi 10.000 izvodov i/.letne prospekte z zgoščenimi opisi vseh krajev, kamor se vrše izleti, tako da bo izletnik imel možnost, odločiti se po vsestranskem preudarku za oni izlet, ki ga s strokovne oziroma poslovne ali pa s pokrajinske strani najbolj zanima. V prospektih emo priobčili tudi številne klišeje izletom namenjenih krajev odnosno zdravilišč in tujsko-prometno pomembnih postojank. Soglasna je sodbn, da so prospekti tako po vsebini, kakor tudi po opremi in izvedbi primerni in prav lični, tako da bodo v polni meri služili svojemu namenu. — Zveza trgovskih združenj. — II. mednarodni kongres za upodabljajočo umetnost bo letos poleti predvidoma v Amsterdamu. Za ta kongres je podpisani prejel častno povabilo oficielnega zastopnika za Jugoslavijo, kar je bil preteklo poletje tudi za I. kongres v ^■■^mmrnimmBmmmmKi^taammmmgmamKK^^mm^m^m^m^^m^^ KINO UIVION DflneS Prem,era' Predstave ob 16., 1915 in 21-15 Telefon 22—21 Velefilm najnapetejših dogodkov iz dobe krvave ruske revolucije, film ljubezni in hrepenenja, burnih pustolovščin! Najlepši film slovitega para oboževanih igralcev norlene Dfctrlch m Roberta Dona! »KSC-V.V >"3>S(i»| Koledar Torek, 24. maja: Marija devica, pomočnica kristjanov. v Sreda, 25. maja: Gregorij VII., papež; Urban L, papež. Island-Vatna Jakiill-Ekspedi, cija priporoča za sončenje samo Tschamba Fii. Drogerija Gregorič dr. z o. z.. Ljubljana, Prešernova ul. 5. _ Cenjene naročnike, ki so v za- stanku in jim je uprava poslala izpolnjene položnice, vljudno vabimo, da se teh položnic poslužijo, ako ne prej, vsaj v prvih dneh junija, da si s tem zagotove pravico do soudeležbe pri žrebanju za lepe razpisane nagrade. S pravočasno obnovitvijo naročnine se tudi znatno olajša delo, ki čaka upravo v prihodnjih tednih. — Minister dr. Korošec krstni boter. Minister za notranje zadeve g. dr. Anton Korošec je botroval v nedeljo 22. t. m ob 2 popoldne pri krstu desetemu otroku Antona Noseta iz Strug. Gospoda ministra je nadomestoval pri krstu župan g. Jože Strnad. Nose Anton je zaveden in odločen politični prijatelj g. ministra in je bil kot tak pod bivšim JNS režimom interniran v Kočevski reki. — Udeleženci evharističnega kongresa v Budimpešti, ki potujejo z avtobusi in so 6e priglasili pri Prosvetni zvezi, se zbero pred kolodvorom v Ljubljani ob K na 6. Avtobus odpelje točno ob 6 iz Ljubljane. Poslali smo vsem podrobna navodila z natančnim programom. Naslov za bivanje v Budimpešti je: Budapest II, Palffy-ter 4 Katoli-kus kor-Deli slavok. Udeleženci vzamejo s seboj narodne noše, fantje in dekleta kroje. — Svojcem romarjev na Ev h ari -b t i č n i kongres v Budimpešti! Pripravljalni odbor za evharistični kongres v Budimpešti sporoča vsem romarjem iu njih svojcem, da ho »Putiiik« v Mariboru v stalnem stiku z vsemi romarji. V primeru, da bi imeli romarju poslati kako nujno sporočilo, naj se svojci obrnejo na »Putnika« v Mariboru, Aleksandrova cesta, ki bo sporočilo odpreinil naprej v Budimpešto. — URE, nakit za birmo Čuden, Prešernova 1. — Razstava in borza znamk. V ča6u mednarodnega esperantskega kongresa od 6. do 11. avgusta priredi Filatelistični klub v Ljubljani svojo prvo razstavo znamk, združeno z borzo znamk, predvidoma v prostorih Trgovske akademije v Ljubljani. Pokroviteljstvo nad razstavo je blagovolil prevzeti g. direktor direkcije pošte, telefona in telegrafa dr. Vagaja v Ljubljani. Rastavljen bo tudi material poštnega muzeja, ki bo sedaj po dolgih letih na ogled obiskovalcem razstave. Razstava bo pod parolo: zgodovinski razvoj slovenskih znamk in bo to prva razstava, ki bo precizirala zgodovinski razvoj slovenskih znamk, znanih pod imenom »verigarji«. Podrobnejši spored bo razviden iz prospekta Fila-telističncga kluba Ljubljana, ki bo v kratkem razposlan. Ker so se že sedaj prijavili za razstavo odlični strokovnjaki s svojimi bogatimi zbirkami, ni dvoma, da bo razstava popolnoma uspela. Dopise glede razstave jc poslati na naslov: K. Peče, tajnik, Ljubljana, Beethovnova ulica 9. — Dragocenih perzijskih preprog je pri nas malo in ljudje, ki poznajo slabo preproge, mislijo, da so samo perzijske dragocene. Preproga pa ima svojo vrednost nc le zato, da je bila v Perziji, odnosno po perzijskem načinu izdelana, temveč tudi po tem, da napravi stanovanje udobno ter zbudi občutje domačnosti. V naši državi je mnogo tkalnic preprog, ki izdelujejo dobro blago po zmernih cenah. S krasnimi preprogami bo izpopolnjena pomladanska pohištvena razstava na Ljubljanskem vc-lesejmu od 4. do 13. junija. »Naš dom« v vaš dom! Zahtevajte prvo številko na ogled, do konca maja se lahko udeležile še žrebanja. Dobitek celotna zbirka Kari Maya! Celoletna naročnina znaša samo 20 din. Dosedanje čudo: Vsak, ki je naročil list na ogled, ga je obdržal! Poizkusite še vi. stane vas itak nič, če vam ne ugaja. Pišite ua upravo: >N a š do m«, Maribor, Koroška cesta št. 5. — Še danes smo priložili delu naklade našega lista položnice Protituberkulozne zveze v Ljubljani, ki prosi, da bi se naši čitatelji odzvali njeni prošnji za prispevek v letošnjem protituberkuloznem tednu. Potrebe Zveze so velike in jc zaradi tega prisiljena apelirati na javnost. Denarni prispevki 6e tudi lahko pošiljajo po uradnih položnicah, ki se dobe na vsaki pošti. Treba je napisati naslov: Protituberkulozna zveza, Ljubljana, čekovni račun štev, 15.531. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-loscf grenčice« — Tivar obleke, moda, kakovost in ccna cn pojem. Glavna zaloga Anton Brumec, Ljubljana. Prpiftrnnva ulica 54. nas oroti glavne pošte. Parizu. Lanski kongres je v znatni meri obravnaval najbolj pereča socialna vprašanja umetni-štva po vsem svetu in to zlasti v zvezi z lansko mednarodno razstavo v Parizu. Letošnji pa bo na podlagi lanskih zaključkov bolj podčrtava 1 smoter upodabljajoče umetnosti s splošno kulturnih vidikov. Kdor izmed jugoslovanskih umetnikov se podrobno zanima za lanski kongres in ako kdo morda želi fluidirati kako važno poročilo za prihodnji kongres, o katerem bo podpisani po končanem kongresu izčrpno poročal, naj se obrne na podpisanega: Prof. France Kralj. — Polovična vožnja je organietom dovoljen«. Vsakdo, ki se je hoče poslužiti, naj pošlje ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani prošnjo brez kolka, na kateri mu cerkveni predstojnik potrdi, da je v resnici organist, priloži naj pa v gotovini 20 din za legitimacijo in sliko 6X9cm. Cerkvena predstojnšitva prosimo, da opozore na to svoje srg. organiste. — Trije konji ukradeni. V noči od 18. na 19. maja so bili ukradeni v vasi Svetli potok, občina Koprivnik pri Kočevju, trije konji. Konj, last Kunipa Karola, je bil rjav z belo liso na glavi ter star 6 let. Istotako je bil rjav konj, last Stal-zerja Rudolfa, star 12 let. Konj, last Grila Andreja, pa je bil lisičje barve ter star 6 let. Naprošam vse čitatelje, da sporoče orožnikom, če bi zapazili sumljive prodajalce opisanih konj. — Ob koncu šolskega leta — kot darilo našemu dijaštvu obojega spola je namenjena knjiga: Luč z gora — iz življenja mladega fanta. ^Po Fr. VVeiserju poslovenil Joža Jagodic. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena nevezani 15, vezani 22 din. Prav takale knjiga, ki govori o mladostnih vzorih, je vsakemu dijaku-erednješolcu ali akademiku najboljši prijatelj in trdna opora. Kolikim nevarnostim in neprilikam je izpostavljen mlad človek, bo razumel vsak, ki se resno peča z mladinsko vzgojo. Treba mu je močne in trdne opore, da se brez nesreč obdrži na površju, ostane dober, značajen in veren. — Zgodba je jako prepričevalna, preprosta in poučna: Hinko je doslej študiral v Inomostu. Na Dunaju, kamor so ga poslali sedaj njegovi starši nadaljevat Študije, je stanoval pri versko brezbrižnem stricu. Tu je zašel med slabe tovariše, ki so ga kot zdravega, vedrega, nadarjenega in poštenega fanta hoteli na vsak način pridobiti zase. To pa se jim ni posrečilo zaradi odličnega, korajžnega nastopa Hinka. Nasprotno, od sedaj so se ga bali, a obenem spoštovali. Ustanovil je na gimnaziji Marijino kongregacije, h kateri je pritegnil s svojim zgledom ne le svojega bratranca Mirka, sledili so mu mnogi tovariši. Cela zgodba se razvija naravno, brez dolgoveznih moralizarij in vsiljivega pobožnjaštve, zato bo knjigo prebirala naša mladina z največjim zanimanjem. — Priporočamo. Torek, dne 24. maja Gledališče Drama. Torek. 24.: zaprto. (Gostovanje v Celju: Izpit za življenje). — Sreda, 25.: Lopovščine. Premierski abonma. — Četrtek, 26.: Izpit za življenje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Petek, 27.: Ženitev. Red četrtek. — Sobota. 28.: Pokojnik. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera. Torek. 24.: Manon Lescaut. Red B. — Sreda, 25.: Don Juan. Red Sreda. — Četrtek, 28.: Seviljski brivec. Gostuje italijanski tenorist Chri-sty Šolari. Izven. Cene od 50 din navzdol. — Petek, 27.: zaprto. — Sobota, 28.: Rigoletto. Red A. Ure, zlatnino za birmo najceneie pri A. Fuchs, Židovska ulica 3 __ Prireditve in zabave Nastop glasbenega otroškega vrtca, ki deluje v okviru šole Glasbene Matice, se ponovi v sredo, dne 25. t. m. zvečer ob četrt na 7 v Hubadovi pevski dvorani. Ponovitev je potrebna, ker je v nedeljo odšlo precej staršev, ki niso dobili vstopnic v dvorano zaradi ozkega prostora. Spored se bo dobil v knjigarni Glasbene Matice in pred pričetkom produkcije. Slovenska narodna in umetna pesem, in sicer: 7 umetnih zborov in 8 priredb narodnih pesmi, je na sporedu koncerta pevskega zbora Krakovo-Trnovo, ki bo v petek, dne 27. t. m. v veliki Filharmonični dvorani. Zbor je stalen, zelo agilen. vadi pod vodstvom svojega zborovodje g. Avseneka in uživa prav lep sloves. Zato vabimo na njegov koncert. Vstopnice so na razpolago v knjigarni Glasbene Matice po običajnih koncertnih cenah. Sestanki Geografsko društvo v Ljubljani vabi svoje člane na izredni občni zbor, ki bo 31. maja ob 17.30 v Geografskem institutu univerze. Dekliški krožek Trnovo ima drevi po šmarni-cah redni sestanek Tovarišice, pridite zanesljivo vse, da uredimo važne stvari. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa 6, mr. Hočevar, Celovška cesta 6 in mr Gar-tus, Moste. Velefilm Iskrenega, prepričujoče g a realizma namenjeni vsem materam, namenjen pa je tudi mladim dekletom, ki hrepene za življenjem, pa ga še ne poznajo... ŽENE NA PRODAJ Premiera danes! Kino Matica 21-24 rttammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Poizvedovanja Izgubila so se očala na poti od Rakovnika do Gosposvetske ceste. Pošten najditelj se naproša, da jih odda pri vratarju Jugoslov. tiskarne. Papiga sivomodre barve je ušla v nedeljo 8. t. m. Ponavlja in kliče »BoŽika«:. Oddati proti nagradi: Marušič, Trdinova ul. 5. Kongregacija Marije, srednice vseh milosti — živi Ljubljana, 23, maja. Nova kongregacija na bežigrajski gimnaziji je v soboto in včeraj dostojnp nastopila svojo važno življenjsko pot. V soboto zvečer je bila v dvorani Rokodelskega doma občestvena akademija, ki je privabila veliko število odličnega občinstva, med katerim smo opazili kanonika dr. Klinarja, ravnatelja Hočevarja, župnika p. Kazimirja in F. S. Fin-žgarja, univ. prof. dr. Fabjana, mnogo prosesorjev in drugih. 2e ob tej priliki se je pokazalo, da sme kongregacija računati na širok krog prijateljev, ki jo bodo spremljali v veselju in žalosti. Akademija je splošno prav dobro uspela. Množice nastopajo-čil so se na majhnem odru komaj mogle prav premikati, saj je nastopilo vsega skoraj 80 dijakov. Pozorno smo sledili stremljenju nove mladine, da v zmedi časov najde pravo pot in na njej tudi ostane. Ob sklepu je vsa dvorana zapela pesem: Povsod Boga. Včeraj popoldne je bil v cerkvi sv. Cirila in Metoda prvi slovesni sprejem, ki ga je opravil škof. voditelj Marijinih družb kanonik dr. Klinar ob asistenci g. župnika p. Zakrajška in gimnazijskih ka-tehetov. Cerkev je bila polna mladih fantov in njihovih staršev ter prijateljev. V svojem nagovoru je gospod kanonik opozarjal nove kongreganiste na iepoto in življenjsko važnost vstopa v Marijino družbo in jih pozval k zvestobi. Nato je stopilo pred oltar 50 višješolcev, molilo pred krščansko družbo Apostolsko vero in Posvečenje ter na vprašanje: Ali obljubite zvestobo Jezusu Kristusu, Mariji in Sveti Cerkvi: slovesno zatrdilo: Obljubimo zvestobo do smrti. Nepozaben je bil ta prizor. 50 najboljših si jc pripelo znak Marjanske kongregaci-jc. Nato je bil še sprejem kandidatov. Slovesne litanije so zaključile ustanovne slavnosti nove dijaške kongregacije, ki ji želimo srečno pot, dolgo življenje in velikih uspehov za Boga in narod. Mednarodni mladinski tabor V zadnjih dneh meseca junija 1938 se vrši v Ljubljani mednarodni mladinski tabor in mednarodne tekme. Ker bo v teh dneh Ljubljana polna tujcev iz naše države in zamejstva, ne bodo mogli dobiti vsi prenočišč v hotelih. Zato prosi stanovanjski odsek za mladinski tabor, da mu ljubljanski prebivalci naznanijo, ako bi za časa prireditvenih dni mogli odstopiti kako sobo domačim ali tujim gostom. Vsak naj v prijavi točno navede ulico, hišno številko, stopnišče, nadstropje, število sob in postelj ter ceno za sobo (posteljo) za eno noč. Prijave je poslati na: Stanovanjski odsek za mladinski tabor, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. Tam se sprejemajo prijave tudi osebno. Ali že veste, da dobite sardine tovarna EPT U N", ki so prvors'ne kvalitete, po neverjetno znižanih cenah v delikatesni trgovini RAFKO K O R E T I Č Aleksandrova cest i 4. pole;; »Daj-Damac. Oglejte si nizke cene v izložbah! 1 Fantom in možem stolne in frančiškanske župnije! Opozarjamo vse fante in može naših dveh župnij na farni sestanek, ki bo v petek ob 20 v beli dvorani Uniona. Poročalo bo več govornikov, med njimi tudi predsednik prosv. društva Ljubljana-mesto g. dr. Josip Voršič. 1 Posestne spremembe. Frančiška Dermastja je prodala hišo št. 289 v Zg. Šiški z vrtom za 70.000 din višjemu kontrolorju drž. železnic v Ljubljani Antonu Seljaku. — Posestnik v Zavrhu št. 5 Alojzij Trojanšek je prodal posestnikovemu 6inu Antonu Jeraju iz Dobruše pri Vodicah na Gorenjskem posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem vi. št. 126 in vi. št. 322 k. o. Spodnje Pirniče za 110.000 dinarjev. Maribor m Majniški govori v stolnici so v tem lednu v sledečem redu: v torek, 24. maja: Poslednje dejanje ljubezni (prof. Jakob Richter); v sredo, 25. maja: Veliko veselje (dr. Ivan Žagar); v četrtek, 26. maja: Na Oljski gori (prof. Pavel Živortnik; v petek, 27. maja: Med apostoli (dr. Ant. Tretenjak); v soboto, 28. maja: Vnebovzetje (dr. Jožef Meško). m V grajski kapelici je ta in prihodnji mesec vsako soboto ob 6.30 tiha sv. maša. m Slovenska reprezentativna razstava v Mariboru bo prvič po dolgi dobi, gotovo pa prvič v Mariboru, združila vse slovenske kiparje in slikarje. Razen Mariborčanov in Celjanov bodo tokrat razstavili tudi člani »Društva likovnih umetnikov v Ljubljani« in vsi mladi v »Klubu mladih«. Svojo udeležbo 60 prijavili tudi naši stari mojstri Jama, Jakopič, Vesel in Šternen. Zelo zanimiv bo kiparski del razstave, ki bo tako bogat, kakor ga v Mariboru še nismo videli, Zastopani bodo vsi slovenski kiparji, med njimi Lojze Dolinar iz Belgrada, s svojimi skuiptirami nadnaravne velikosti. Razstavo, ki se odpre 29. t. m., bo uredil ravnatelj Umetniške galerije g. Zorman iz Ljubljane. Umetniški klub v Mariboru hoče s to razstavo dostojno manilestirati za 20. obletnico osvoboditve Maribora ter prikazati razvoj slovenske umetnosti v svobodni državi. m Štrajk v tovarni. Delavci v livarni inž. Ernsta Eylerta na Muti, po številu 20, so delo v tovarni ustavili ter zahtevajo višje plače. Svoje zahteve utemeljujejo z naraščajočo draginjo. Lastnik tovarne bi bil pripravljen pogajati se z vsakim delavcem posebej, kar pa so delavci odklonili. m Prosvetno društvo na Pobrežju je imelo v nedeljo pri Devici Mariji v Brezju svojo prvo prireditev. Ob pol 3 so bile v domači cerkvi večemice, ki jih je opravil magdalenski kaplan Poteko, nato pa 60 prijatelji in člani društva do zadnjega kotička napolnili dvorano g. Zupana in z zanimanjem sledili lepo izvedenim točkam sporeda, na katerem je bila dekiamacija himne slovenskih fantov, govor predsednika Strliča in lepa igra, ki 60 jo mladi igralci dovršeno podali. Celotna prireditev je pokazala, da je Katoliško prosvetno društvo zajelo velik del pobreškega prebivalstva in da je že sedaj po šele enomesečnem obstoju najmočnejše društvo na Pobrežju. m Občni zbor Podpornega druitva železniških delavcev in uslužbencev. V prostorih Ljudske univerze se je v nedeljo predpoldne vršil občni zbor železničarskega podpornega društva, ki je bil dobro obiskan. Iz poročil, ki so jih podali društveni funkcionarji, je videti, da se je društvo v zadnjih letih konsolidiralo. Društvo je lansko leto poraslo za 900 članov. Društvo je lansko leto na lastni parceli v Frankopanovi ulici sezidalo dvonadstropno hišo, sedaj pa namerava v Meljskem okraju postaviti še tri-nadstropoo hišo s 23 stanovanji. V društveni blagajni je 3 in pol milijona likvidnega denarja, vse društveno premoženje pa znaša 10,089.977 din, V društvu .je- sedaj včlanjenih 12.510 železniških delavcev bencev. m Občni zbor pedagoške centrale. Na državni učiteljski šoli se je v nedeljo dopoldne vršil pbŠni zbor Pedagoške centrale, ki ga je vodil prfedsidAlk prof. Šilih, ki je podal temeljito predsedniško poročilo. Za njim je poročal tajnik A. Kopriva. Centrala izdaja svoje glasilo »Roditeljski list«, priredila je IV. počitniški tečaj za učitelje, VII. vzgojni tečaj za starše in češki tečaj, sedaj pa pripravlja razstavo o svojem delovanju, ki bo priključeno kulturni razstavi Mariborskega tedna. Knjižničar Haberman je poročal, da ima društvena knjižnica 3047 knjig Ln 26 revij. Za knjige je društvo v preteklem letu izdalo 4000 din. Društvo je imelo 10.961 din dohodkov in 9652 din izdatkov. Pri volitvah je bil z malimi spremembami izvoljen dosedanji odbor. m Pevsko društvo »Maribor«. Moški zbor ima vaje vsak torek zvečer, ženski pa vsak petek. m Veliko obrtniško zborovanje je v nedeljo dopoldne priredilo Slovensko obrtno društvo v prostorih pivovarne Union. Zborovanje je vodil predsednik g. Sojč, govorili pa so L. Zorzut v imenu proslave 20. obletnice osvoboditve, Vahtar o pomenu obrtniških stanovskih organizacij, Rajher o novelizaciji obrtnega zakona, Novak o pavšaliranju davkov in boju proti draginji in Kac kot predsednik društva najemnikov o znižanju najemnin stanovanj in poslovnih lokalov. Na koncu zborovanja so bile sprejete številne resolucije, ki bodo odposlane merodajnim činiteljem. Nalaga te svoie prihranke v Mestno hranilnico v Mariboru 1 Prijavite sobe za trgovski kongresi Vsak dan prihajajo nove prijave udeležencev trgovskega kongresa. Prosimo, da prijavite vse proste sobe odnosno prenočišča kongresnemu stanovanjskemu odseku v Trgovskem domu, Gregorčičeva 27. 1 Obvezno lavno cepljenje proti kozam je končano. Zamudniki lahko prinesejo necepljene otroke še k naknadnemu cepljenju, ki bo ta teden vsakokrat ob pregledu že cepljenih otrok. Razpored pregledov in naknadnega cepljenja je razviden z lepakov na vseh občinskih deskah, cerkvah, šolah in drugih običajnih mestih. Ponovno opozarjamo, da je opustitev cepljenja brez zdravniško utemeljenega razloga kaznivo po zakonu. Moderne bluze, Karničnik, Nebotičnik. 1 Naknadni pregled avtomobilov in motociklov bo v Ljubljani dne 28. maja 1938 od 8 do 11 na Bregu št. 20; dohod iz Novega trga. Komisija bo izdala istodobno dovoljenje za uporabo vozila v smislu čl. 98/a taksnega in pristojbinskega pravilnika. K pregledu je pripeljati vsa motorna vozila, ki ob dosedanjih terminih letos še niso bila pregledana. Zamudnike bo zadela kazen in se jim bo prepovedalo obratovati z neodobrenim vozilom. 1 Zanimivosti iz zemljiške knjige. Na okrajnem sodišču v zemljiški knjigi sestavljajo novo katastrsko občino, ki bo nosila naziv katastrska občina Brinje. Ta zemljiškoknjižna katastrska občina bo obsegala zemljiške parcele in hiše, ki sedaj obsegajo vas Brinje, in bodo k njej prištete mnoge sosedne parcele iz občin kat, o. Petrsko predmestje, kat. o. Stožicc in kat. o. Spodnja Šiška. — V aprilu so bili vknjiženi na razna zemljišča in hiše v mestu kakor tudi v okolici prav visoki, a tudi nizki hipotečni krediti in razna posojila. Na neko večje posestvo in podjetje v Ljubljani je bilo aprila intabulirano posojilo za 7,000.00 din. Okoliški mali človek potrebuje kredit za to, da si zgradi primerne domove, kmet pa večidel, da krije najnujnejše obveznosti. Pri 150 posestvih v mestu in okolici je bilo aprila celotno vknjiženih do 23,5000.000 din raznih posojil in kreditov. Druga največja hipoteka je znašala 2,860.000 din, več jih je bilo po 1,000.000 din. Požar v tekstilni tovarni Maribor, 23. maja. Snoči ob četrt na 11 je v tekstilni tovarni »Texta< na Teznem izbruhnil požar, ki se je razvil v tovarniškem objektu, v katerem so bili shranjeni novi in že obrabljeni tovarn, stroji, na podstrešju pa je bilo skladišče lesene volne. Požar je prvi opazil prometni uradnik tezenske postaje g. Breznik, ki je takoj opozoril vodstvo tovarne, to pa požarne brambe iz Maribora, Peker, Pobrežja, Bohove, Hoč in M. Brezij, ki so v najkrajšem času prihitele na kraj požara ter pričele z gašenjem, ki ga je poleg vetrovnega vremena otežilo pomanjkanje vode. Na pomoč so zato morali poklicati škropilne vozove mariborske mestne občine, ki so motornim brizgalnam dovažali vodo. škoda na samem objektu in poškodovanih strojih znaša po dosedanjih cenitvah okoli četrt milijona dinarjev, vzroka požara pa dosedaj še niso mogli ugotoviti. Lastnici tovarne, ki izdeluje čipke, trakove in razno kratko robo, sta Ljubljanska kreditna banka in jugoslavenska baoika. Podjetje zaposluje zdaj 170 delavcev. Zaradi požara dela ne bo treba omejiti in delavstvo ne bo prizadeto. Vsa škoda je krita z zavarovalnino. Gledališče Torek, 24. maja, ob 20: »Sreča d. d.« Red R Krško V nedeljo, 22. maja je umrl zaradi vnetja trebušne mrene učenec IV. razr. osnovne šole Vojko T um a, 11 letni sin tukajšnjega trgovca. Z užaloščenimi starši sočustvujejo ob bridki izgubi tako živahnega, pa izredno postrežljivega Vojka vsi dob rom i sleči Krčani. Posebej izreka sožalje hudo prizadeti družini, ki razprodaja naš list, uredništvo in uprava »Slovenca«. Pogreb bo danes, 24. maja, ob pol 4 ua mestno pokopališče v Krškem. Naj sveti Vojkotu večna luc! Zahteve naših hranilnic Dne 22. t. ni. na VT1 redni glavni skupščini Zveze hranilnic kraljevine Jugoslavije v Splitu zbrani zastopniki samoupravnih hranilnic so med drugim soglasno sprejeli resolucijo, ki ugotavlja: 1. da še vedno ni razglašena — davno žc pripravljena — Uredba (zakon) o hranilnicah, na katero čakajo že leta in leta, kar zelo ovira pravilno delovanje samoupravnih hranilnic, ki so 6 svojimi 2300 mil. din vlog postale važne in najzanesljivejše opore naše štednje in našega narodnega gospodarstva; 2. da se od samoupravnih hranilnic ne more pričakovati krepkejšega udejstvovanja v kreditiranju javnopravnih teles vse dotlej, dokler se jim ne vrne in ne zagotovi pravica sprejemati zopet pu-pilni denar ter denar samoupravnih skladov in glavnic in dokler se jim ne zagotove ostale pravice, ki jih uživajo hranilnice v drugih državah; 3. da Narodna banka, ki v poslednjem času samoupravnim hranilnicam posveča potrebno pozornost, zasluži v polni meri njihovo hvaležnost in priznanje njihovih vlagateljev, ker je omogočila tem občekoristnim napravam izdatnejšo udeležbo v financiranju narodnega gospodarstva, zaradi česar ji Zveza izreka svojo posebno zahvalo; 4. da odredba o likvidaciji Hranilnice primorske banovine, objavljena kljub uradno potrjenemu dejstvu, da je njeno stanje in poslovanje normalno in da dosedaj še ni banovini iz zanjo prevzetega jamstva naprtila nikakega bremena, dokazuje, da se delovanje in pomen samoupravnih hranilnic še vedno premalo upošteva in premalo ceni ter da «e z načinom, kako se utemeljuje ukinitev te hranilnice, ustvarja nevaren predsodek za delo in razvoj samoupravnih hranilnic v obče; 5. da je v velikem interesu okrepitve državnega kredita, da se vendar končno že reši vprašanje izplačila predvojnih avstro-ogrskih državnih in deželnih posojil kakor tudi vprašanje izplačil vlog naših državljanov pri bivši ogrski poštni hranilnici v Budimpešti; .6. da bi bilo potrebno v isto svrho nostrifici-rati obveznice srbskih predvojnih posojil, ki se nahajajo v rokah jugoslovanskih državljanov. Vloge naraščajo V aprilu 1938, so narasle vloge pri slovenskih hranilnicah za 10 milijonov. Po podatkih Zvez jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so narasle vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah v aprilu 1938 za 10 milijonov 291.581 dinarjev na 1.064,519.906 dinarjev. Od porasta odpade 4,763.229 dinarjev na vloge na knjižice, ki znašajo 634,646.224 din, (ločim so porasle vloge v tekočem računu za 5,528.352 na 429,873.682 din. V primeri s 30. aprilom 1937 so torej narasle vloge za 37 milijonov. Vloge na knjižice so narasle pri 11, vloge v tekočem računu pri 10, skupne vloge pri 11 hranilnicah. Število vlagateljev je v celoti padlo in znaša 134.529. Vendar je naraslo število vlagateljev na knjižice pri 8, vlagateljev v tek. raS. pri 5, skupno število vlagateljev pri 7 hranilnicah. Značilno za znaten porast novih vlog je dejstvo, da so narasle nove vloge pri zaščitenih hranilnicah od 205,3 milij. dne 31. 12. 1937 na 231,6 milij. dne 31. marca 1938, torej za 26 milijonov. Nove vloge predstavljajo torej vedno večji odstotek vlog, zlasti odkar so pričele nekatere hranilnice oproščati s pomočjo likviditetnih kreditov Narodne banke stare vloge. Vlagatelji puščajo oproščene vloge večinoma pri hranilnicah. Zadružništvo držav, uslužbencev Iz poročila Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev za 1937 posnemamo, da je število včlanjenih zadrug lani naraslo od 270 na 304, od tega je naraslo število nabavljalnih zadrug od 115 na 125, kreditnih od 130 na 161, stanovanjskih od 10 na 11 in proizvajalnih od 6 na 7. Tudi število včlanjenih zadružnikov je naraslo od 141.916 na 153.427, od tega pri nabavljalnih zadrugah od 77.936 na 81.993, ipri kreditnih od 62.268 na 69.151 itd. Lastna sredstva vseh zadrug so narasla od 43,6' nft 46.36 milij. pri nabavljalnih zadrugah, ki prodale tudi članom blaga za 251.01 milij. din, tako da pride na 1 člana 3.104 din. Lastna sredstva kreditnih zadrug so narasla od 48.76 na '06.47 milij. din, od tega po stalnem varčevanju od 16.3 na 20.34 milij. din. Posojila kreditnih zadrug eo znašala na koncu 1. 1937 124.8 milij. din (Število dolžnikov 51.248). Zadruge v Sloveniji. Statistika poslovanja nabavljalnih zadrug v Sloveniji kaže, da je število članov v 14 zedrugah naraslo od 16.185 na 16.819, vrednost prodanega blaga od 81.8 na 88.2 milij. din, tako do pride na enega člana 5242 (5131)) din. Tudi režijski stroški eo se povečali od 8.4 na 9.2% prometa. Zaloga je bila obrnjena 4.6krat (L 1936 4.9 krat). Lastna sredstva slovenskih nabavljalnih zadruga so znašala 17.25 milij. din, torej 36.5% bilančne vsote. Imele pa so te zadruge v Sloveniji 19 (21) prodajaln 6 305 nameščenci (v vsej državi 164 poslovalnic in 988 nameščencev). Rezultat poslovanja je naslednji: čisti dobiček 1937 565.982 (1936 591.986) din, izguba 82.544 (—) din. V vsej državi je znašal čisti dobiček 5.5 (5.2). izguba 0.7 (0.64) milij. din. Kreditne zadruge (11 po številu v naši banovini) so imele na koncu lanskega leta 3.0 (2.8)% upravnih stroškov v primeri z danimi posojili. Lastna sredstva so znašala 5.56, posojila 16.45 (15.1) milij. din, članov 8.970 (8.217). Cisti dobiček je znašal 0.47 (0.36) milij. din, v vsej državi 1.7 (1.64) milij. din in izguba 0.011 (0.006) milij. din. Bilanca Zveze. Sama bilanca zve»ze izkazuje članskih deležev 1.4 (0.8 milij. glavnice 160.75 (138.0) in skladov 6.0 (3.0) milij din. Upniki so znašali 11.1 (5.0) milij. din, od tega je znašal reeskont pri Narodni banki 3.65 (2.25) milij. din. Med aktivi eo izkazane kot dolžniki v tek. računu zadruge s 100.16 (89.5) milij. din, nepremičnine pa s 50.6 (35.4) milij. din. Blagovne zaloge so bilanci rane s 3.5 (3.1) milij. din Pri brutodonosu 14.8 (11.75) milij. din znaša čisti dobiček skupno 1.53 (0.81) milij. din. Od tega je čisti dobiček seme zveze 1.206 (0.719) milij., mlinov 0.508 (0.09) milij. din zadružnega zavarovanja 12.276 din. Svetovna konjunktura popušča Iz polletnega poročila Instituta za proučevanje konjunkture v Berlinu je posneti, da se vedno bolj in bolj pojavljajo znaki nazadovanja. Še pred pol leta so bili znaki nazadovanja omeieni na tržišča efektov in cene blaga. Od tedaj uaprej pa se kaže nazadovanje v blagovnem gospodarstvu V večini industrijskih držav sta produkcija in zaposlenost prvi- E meri K samim znakom reakcije pri industrijah, ki so posebno občutljive, je prišlo marsikje do znatnega nazadovanja izvoza in občutne oslabitve investicijske delavnosti. Tudi dohodek in konzum sta začela stalneje pešati. Zaradi stalnega padca cen surovin in zmanjšanja uvoznih otreb industrijskih držav bo trpela doslej do-ra konjunktura surovinskih držav. V številnih agrarnih področjih se je plučilna bilanca poslabšala, kar je 'melo za delno posledico poostritev deviznega gospodarstva. * Trgovski zastopniki v Belgradu so osnovali svojo zadrugo. V zadružni register trgovskega sodišča v Belgradu je bila vpisana »Progres«, gospodarska zadruga trgovskih zastopnikov v Belgradu. Poilovni delež '.naša 500 din. Mestna hranilnica, Maribor. Iz računskega zaključka za 1937 je posneti, da je mestna občina Mariborska odplačala s posojilom Drž. hip. banke svoj dolg pri svojem zavodu, ki izkazuje zato znižanje občinskih posojih od 1936 na 1937 od 18.6 na 1.1 milij. din. Zaradi tega je narasla gotovina zavoda od 0.35 na 2.7 milij., naložbe v bankah pa od 1.54 na 3.07 milij. din. Hranilnica je začela dajati tudi nova posojila, kar se vidi iz povečanja tek. računov od 17.6 na 21.85 milij. din. Obenem pa je izplačala tudi znatne vsote vlog ter je zavod dosegel visoko likvidnost. Vloge so znašale na koncu 1937 86.26 (93.7) milij. din. Bilanca ne izkazuje dobička, ker je bil ves porabljen za odpise vojnih posojil in drugih vrednostnih papirjev. Avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmet-skih dolgov. Čl. 1, odst. 2 v zvezi z odst. 2, čl. 1 pravilnika: Pri zasebnih aktivnih nameščencih, kakor tudi pri zasebnih upokojencih se smatra, da jim je to v vsakem primeru glavni poklic, Odst. 2, čl. 24: Če znaša po odst. 2, čl. 24 uredbe skupno nezmanjšano dol-gcvanje, obseženo s predpisi te uredbe nad 50% dolžnikove imovine, mora biti zmanjšanje dolga večje kot 30%. — Predpis odst, 1 a, čL 24 uredbe se ne nanaša na primer, ko niti eden od sodolžnikov poleg tega skupnega dolga nima tudi posameznih dolgov. Avtentično tolmačenje uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov. Čl. 17 uredbe: Obveznosti vrnitve državnih vrednostnih papirjev, katero so vzeli denarni zavodi ob pravici služnosti, za katero služnost je pogodbena provizija služnosti, se izenačujejo glede vrnitve z dolgovanjem, za katerega velja odlog plačil v smislu uredbe. Združenje industrijcev za savsko banovino v Zagrebu ima občni zbor 9. junija ob 16 v dvorani zagrebške borze. Leta 1932 se je začelo obračali na bolje. Po teoriji o konjunkturnem valovanju traja doba gospodarskega poleta ali konjunkture po 4 in pol leta, gospodarska kriza pa 2 in pol leta. Konjunk-turni val torej traja 7 let. Konjunkturno valovanje je navadno zelo redno, vendar pa nastopajo od | časa do časa zaradi velikih svetovnih dogodkov, ; predvsem vojn, motnje. L. 1932 se je zabelo obračati | na bolje, a izboljšanja nismo mogli čutiti tako hi-1 ta-o. Vendar so zadnja leta industrijske panoge na-! predovale ter se prilagodile potrebam konsumen-tov in sodobnim zahtevam. To bodo pokazala na letošnjem pomladanskem Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. junija tudi naša industrijska podjetja: kovinske, tekstilna, papirniške, živilsike, mehanične stroke ind. Dve novi zadrugi. V zadružni register sta bili vpisani dve novi zadrugi: Električna zadruga v Križevcih pri Ljutomeru (za priključek na falski tok), Kmečkodelavska zadruga v Spodnji Vižingi, r. z. z o. z, Spodnja Vižinga pri Dravi. Izbris zadrug. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu je izbrisalo iz zadružnega registra, ker sploh niso poslovale, naslednje zadruge: Paš-niške in gozdne zadruge: Dedendol, Gorenje, Polje, Hrib, Loški Potok, Predgrad, Retje-Loški potok, Rob, Sela pri Osilnici, Spodnji Log in Struge (skupno 9), nadalje je izbrisana Zadruga za izdelovanje suhe robe r. z. z o. z. v Gotenici. — V Ljubljani je bila izbrisana iz zadružnega registra: Dimnikarska gospodarska in podporna zadruga za dravsko banovino v Ljubljani, r. z. z o. z. (ker sploh ni pričela poslovati). Potrjena poravnava: Romih Edmund, trgovec z mešanim blagom v Tratah št. 29. Likvidacija. Berger, d. d. za lesno trgovino v Zagrebu sklicuje za 31. maj občni zbor, na katerem je predlagana likvidacija družbe. Prepoved uvoza za češke bankovce v Češkoslovaško. Iz Prage poročajo, da je pretekli teden Češkoslovaška z ozirom na beg kapitala prepovedala uvoz not za 50 kron in bankovce Nar. ban., dočim je dovoljen le še uvoz kovancev in not za 10 in 20 kron do skupnega zneska 300 kron za osebo. To velja tudi za inozemce, ki pridejo v Češkoslovaško. Fuzija v avstrijskem bankarstvu. Z Dunaja poročajo, da bo Creditanstalt prevzelo bančno poslovanje družbe Avstrijski industrijski kredit. Nadalje pri slednji družbi ustanovljeni posebni oddelek za energijsko gospodarstvo, ki bo sodeloval z nedavno ustanovljeno družbo: Alpen-Elektro A. G., ki je last nemškega rajha. Borza Dne 23. maja 1938. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen: v Ljubljani 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20—238.80. Avstrijski šiling je danes narastel v Ljubljani na 9.09—9.19, v Zagrebu na 9.10—9.20, v Belgradu na 9.05—9.15. Grški boni so beležili v Zagrebu 28.40—29.10, v Belgradu 28.30—29.00. Nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 14.40 do 14.60. Devizni promet je znašal v Zagrebu 2.9-16.578, v Belgradu 5,284.000 dinarjev. V efektih je bilo v Belgradu prometa 1,556.000 dinarjev. Ljnbljana — tečaji s p rimom: Amsterdam 100 h. gold..........2415.65—2430.25 Berlin 100 mark............1754.52—1768.40 Bruselj 100 belg............735.95— 741.02 Curih 100 frankov............996.45—1003.52 London 1 funt.......216.16— 218.21 Newyork 100 dolarjev .... 4339.75—4376.06 Pariz 100 frankov............121.65— 123.09 Praga 100 kron..............152.33— 153.44 Trst 100 lir................229.24— 232.32 Curih. Belgrad 10, Pariz 12.245, London 21.75, Newyork 439.125, Bruselj 73.875, Milan 23.08, Ara-eterdam 242.375, Berlin 176.15, Dunai 43, Stock- hobn 112,15, Oslo 109.30, Kopenhagen 97.10, Praga 15.24, Varšava 82.50, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarišta 3.25, Helsingfors 9.615, Buenol-Aires 1J4.375. Vrednostni papirji Ljubljana. Drž. papirji: 7% invest. pos. 99.50 do 101, agrarji 63—64, vojna škoda promptna 484—486, begi. obvez. 93-94.50, dalm. agr. 92.50 do 93, 8% Bler. pos. 99.50-101, 7% Bler. pos. 94—95.50, 7% pos. DHB 100-101. Delnice: Narodna banka 7300—7400, Trboveljska 200—210. Zagreb. Državni papirji. 7% invest, posojilo 99 denar, agrarji 62.25 denar, vojna škoda promptna 484—486, begi. obv. 93—94, dalmatin. agrarji 92.25—93 (93), 4% sev, agrarji 62 den., 8% Blerovo posojilo 99.50—100 (99.75), 7% Bler. posojilo 94— 94.75. 7% posojilo Drž. hip. banke 99.50 denar, 7% stab. posojilo 99 den. — Delnice: Narodna banka 7.300 den., Priv. agrarna banka 228 den, Trboveljska 200—210, Gutmann 60—65, Isis 20 den., Tov. sladkorja Bečkerk 600 blago. Belgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo 99.50—100.50 (100), agrarji 62.75—63 (62.75), vojna škoda promptna 483,50—484 (484,. 483), begluške Obveznice 93.25—93.75 (93.50), dalmatinski agrarji 92—92.50 (92.50), 4% severni agrarji 63.25 denar, 8% Bler. posojilo (98.50), 7% Bler. posojilo 93.75—94.25, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar (100). — Delnice: Nar. banka 7.300—7.350, Priv. agrarna banka 234 blago (233). Žitni trg Položaj na žitnem trgu je miren. Ponudbe je malo, pa tudi kupev ni na trgu, ker vse čaka na nižje cene. Cene so sicer v primeri z začetkom prejšnjega tedna znatno padle, vendar je konzum še vedno rezerviran, ker čaka, da se bodo cene vrnile na ono višino, ki je bila pred velikim skokom. Za blago zahtevajo v Vojvodini še vedno okoli 225, kar pomeni v primeri z najvišjo ceno 250 din padec za 25 din. Tudi moka je v ceni popustila ter zahte- vajo zanjo okoli 340 din. Koruza je popustila na 116—118 pariteta Indjija. Tudi cene koruze so nad izvozno pariteto. Posevki kažejo v žitorodnih pokrajinah naše države zelo dobro. Kaže tudi, da bo v prihodnji kampanji postala večji kupec našega žita Francija, o čemer tudi že poročajo I isti. Francija računa z veliko uvozno potrebo okoli 40.000 vagonov pšenice ter namerava svoje potrebe kriti predvsem v podonavskih državah: Jugoslaviji, Romuniji in Madžarski. Obleka!! Ali se bo idala zopef popraviti? Pa Vaša dosmrtna obleka, Vaša koža, ali nje ne kvarijo razna slaba mila in kreme? Poskušajie Solea milo in kremo, ki krepita hormonsko delovanje Vaše kože, da poslane zopet kakor nova. *WUkrin kmtuL ' Novi Sad. Pšcnica: bč. 215—220, srem. 214—219, ban. 214—219, bč. potiska 216—222. — Koruza: bč. srem. 114—116, ban. 110—112. Vse ostalo neizpremenjeno, — Tendenca mirna. Promet srednji. 24. maja 1938. V Novem Sadu in Somboru bo borza zaprta, ■nOfjT K. Armjanov Gostovanje bolgarskega operetnega Kooperativnega teatra Umetnost blaži nasprotja; zbližuje misli in čustva. V tem se razkriva pomen, kot ga imajo številna gostovanja bolgarskih umetnikov pri nas v poslednjem času. Mnogo pevskih zborov smo že spoznali ter ob njih zaslutili lepote pristne bolgarske pesmi. Mladi plesalci so nam že prišli pokazat domače šege in plese. Končno smo doživeli v naši prestolnici še predstave bolgarskega gledališča. Res, da je dramska umetnost v narodu najbolj spojena in z domačimi umetninami najbolj sposobna in upravičena predstavljati tujini značaj in kulturo ljudstva, iz katerega izhaja; res, da se je opereta, kot posebna veja gledališke umetnosti, narodovemu bistvu najbolj odtujila in zašla v površni kozmojx)litizem. Bolgarska opereta, ki je v teh dneh gostovala pri nas, pa je vendar prinesla s seboj marsikaj pristnega domačega duha In življenja, ki se je z odra razlivalo v vse gledališče med številne gledalce ter jih v besedi in gibih seznanjalo z značajem duševnosti bratov iz zamejstva. Dosti številna gledališka družina (ca. 60 članov), ki jo selsavljajo solisti, pevski zbor in orkester, je nastopila v ljubljanskem dramskem gledališču tri zaporedne večere. Predstavljala je tri različne operete. Kalmanova »P r i n c e z a Juta« se vsebinsko bavi s problemi aristokratskih družb ter po dobro preizkušenih načelih operetne šablone rešuje ljubavni konflikt; glasba pa spremlja dejanje in je vsa pristno kalmanovska z razvpitimi motivi sentimentalnih romanc in divjih čar-dašov. — Kar se tiče prirodnega optimizma in živ-ljenske razposajenosti, ki vre brez posebne rahločutnosti, — stoji ob strani ostalih del opereta >H a r e m s k e skrivnosti«. S prav slovansko prostodušnostjo, ki utegne v svoji brezobzirnosti udariti tudi v obraz, orisuje ljubavna trenja in iskanja mohamedanske družbe ter drastično slika nasprotja starih načel do mladoturškega gibanja. Glasba, ki sta jo napisala V. Valentinov in A. Ka-rastojanov, nima posebne umetniške vrednosti, a se v svoji vzhodnjaško označeni življenjski razigranosti vsebini dobro prilega. — »K n e g i n j a Aleksandra« je vsebinsko zopet zazibana v dvor in v življenje aristokracije ter v sentimentalni fantastiki povezuje in razvezuje ljubavni konflikt trikota — žene in dveh mož. Glasba, ki jo je napisal A. Sirmaj, se v medlem značaju nič ne loči od sorodnih tvorb srednjeevropske operetno-glasbene produkcije, ki rada zadisi po madžarskem sentimentu. Uprizoritve, vezane le na bistveno, kar se da vzeti s seboj na pot, niso pogrešale tipičnega operetnega šarma. Navzven se je javljal zlasti v kostumih in v maskah, v kretnjah in v govorici. A ne dd se utajiti, da je značaj operetnega podajanja ta šarm tudi večkrat razmajal ter ga nekam trpko in grobo izverižil. — Solisti imajo večinoma že pristno, tipično operetno barvo. Toda v teh mejah je moč individualne karakterizacije vendar velika. Res je znana duševna lastnost, da se človek ob novem ugodnem pojavu zavzame in ga rad preceni, še ne zaznavajoč odvratnih potez, ki se razkrijejo šele s pogostnejšim opazovanjem. Toda v vrsti odrskega upodabljanja se je kljub temu povzpelo mnogo močnih stvaritev, ki so dale izvajalski skupnosti ceno. V ospredju stoji primadonna Mirni Balkanska, v dražesti svoje igre in petja na svojstven način prevzemajoča. V živi, ne-ugnano utripajoči igri, ki si (primerno vsaki posamezni vlogi) vedno z neko posebno poudarjeno koketerijo in drznostjo išče naklonjenosti gledalcev, dosega učinke in uspehe subreta Tinka Kra-jeva. Mladostna živahnost in prostodušnost je v prid mladi igralki in pevki V. Simeonovi, dočim si najde Ei. Ruskova uspeha v mirni in preudarni igri. Postarnim vlogam zna izdelati hu-moren značaj Rajna Koleva. Od dveh tenoristov v skupini si išče vsak na svoj individualni način upodab-Ijalnih možnosti: K. Armjanova vzdržuje igralska rutina ter prijeten, liričen dasi ne ravno izrazit glas; S. Itolarov pa prepričuje s svojo prikupno zunanjostjo, z naravnimi kretnjami, in z lepim petjem, ki je sestavina prožnega, nekoliko dramatičnega glasu in občutenega prednašanja. Ivan Stanev si zopet na svoj način osvaja gledalce in sicer z neko ležernostjo upodabljanja, ki se od nobenega, čeprav različnega osnovnega lipa neče odmakniti, a rija morda vprav v tej počivajoči neprisiljenosti. Nasprotno pa v jasni in močni karakterizaciji naravnost prevzema A. Ruskov. ki zna oblikovati prav v jedru značaj podano figure. Petku Nikovu so tip postarnega filistra v podajanju dobro posreči; pa tudi ostali igralci, kot so Georgijev, Popov, Ri-barov, Knoring, Vasilev, Jonov, Jordanov, Verce-lius in Bančevski, znajo vsak v svojem krogu mogel čutiti čut za čisto lepoto užaljenega. Pripomniti pa je treba, da kljub označenim prednostim uprizarjanje vendarle ni zapustilo ko-lovoznic plitke operetne tipike in se je nekajkrat celo pogreznilo v nevšečnosti, v katerih se jo mogel žaljen počutiti čut za čisto lepoto. Pevski zbor je maloštevilen (najbrž Ie na turneji), toda glasovi so tako izraziti, da morejo kvalitetno obvladati zahteve; zborov zvok je zvenel homogeno in čisto, prednašanje je bilo jasno in smiselno. Pri tem pa so pevci vsestransko izvežbani; ženski zbor je fungiral obenem celo tudi kot balet. Pač pa je bil maloštevilni orkester bolj boren, zvočno malo izrazit, a je vendar v glavnem zadostil operetnim zahtevam. Dirigent K. Stoja 11 o v je v vodstvu siguren in pozna postave, po katerih se oblikuje operetna, neproblematična glasba. Režiser obvlada oder-ski prostor povsem iu zna navzven upodabljati notranje odnose, zato je bila scena večinoma izrazita in živahna, posamezni odnosi pa plastično poudarjeni. — Posebno jasna je bila izgovarjava, ki je omogočala dojemati lepote bolgarske govorice; v smislu muzikalnosti, a . tudi v besednih poj- mih ima ta mnogo podobnosti s slovensko govorico, zato ni čudno, da so gledalci Vsebino sorazmerno mnogo dojemali. Ob tem gostovanju so se razvila iskrena bratska čustva, ki so si našla vsestranskega izraza. In prav je imel g. Drenovec, predsednik gledališkega združenja, ki je obenem s tajnikom g. Jermanom v imenu ljubljanskih igralcev pozdravil umetniške goste na poslednji predstavi, ko je poudaril pomen tega gostovnnja za zbližanjo slovanskih narodov na jugu — kar je lepo razumel in se zahvalil z obratnim povabilom g. Petko Nikov v imenu gostov. Topla čustva simpatij pa, ki so se razgrevala v gledalcih med predstavami ter se izvijala v vidna priznavanja, naj bodo milim bolgarskim gostom znak iskrene naklonjenosti, ki naj jim bo ob povralku zadoščenje in lep spomin na slovensko zemljo. v. U. Štev. 135. Ostanki indijanskih kmetij izza časa Inkov Ceste iz sirupa Indijski kemiki so iznašli nenavaden način, kako utrjevati podeželske ceste. Ta način ni le nenavaden, marveč za Indijo tudi cenen. Na cesto namreč razlijejo sladkega sirupa, ki ne zaostaja nič za najboljšim asfaltom. Kakor poroča indijski trgovinski oddelek, so indijski znanstveniki indijskega zavoda za tehnologijo sladkorja iznašli, da jo najbolje utrjevati ceste 6 sirupom, ki ga poprej dobro premešajo s katranom, asfaltom in raznimi kislinami. Ko je sladki sirup s temi snovmi dobro zmešan, ga polijejo čez ceste. Ko ga razlijejo, je še tekoč. Kmalu pa se na cesti strdi in se ne zmehča več, najsi tudi bi sonce še tako vroče pripekalo na cestno gladino. Zato je v tem oziru še celo precej boljši kakor pa asfalt, ki se zmehča, če je na cesti prevroče. Svetopisemska luha ob Rdečem morju odkrita Kakor poročajo iz New Yorka, je ameriški zavod za biblično raziskavanje naznanil, da je ravnatelj jeruzalemske podružnice tega zavoda ob Rdečem morju odkril ostanke svetopisemske luko Ezin-Geber, ki jo je, kakor piše sveto pismo, ustanovni sam kralj Salomon. Ta luka je najbolj cvetela v 10., 9. in 8. stoletju pred Kristusom. Pozneje je te kraje zasul pesek iu je luka izgubila svoj pomen, nazadnje pa je docela utonila v pesku. Tako razumemo, zakaj so razvaline te obmorske luke sedaj našli skoraj en kilometer daleč od morja. Slavnega zdravnika Kocha je hotel neki visoki uradnik osmešiti ter ga nagovori, rekoč: »Vi ste živinozdravnik, ali ne?« — »Da,« odgovori Koch, »kaj vam pa manjka?« ... * Bahač: »Koliko zob boste vstavili v zobovje?« Zobozdravnik- »Dva in trideset.« Bahač: »Le vstavite jih več, saj jih lahko plačam.« * Profesor: »No, kako se počuti vaša gospa?« Bivši dijak: »Toda, gospod profesor, saj sem še samec!« Profesor: »Da, da, ali že dolgo?« Kaj pravi kino v siogi »Sirote z Montmartrac, je filmsko delo odlične kakovosti in vse je tako prepričljivo in živo izraženo v tem filmu, vse do podrobnosti, da vsakdo z resničnim užitkom gleda ta film. »Sirote z Mont-lnartra« so izšle iz novele Paula Goncourta, ki jo je predela! in priredil za film J. Benoit-Levy. Ta mojster je prav živo zrežiral dejanje in življenje v sirotišnici, da je to že višek umetnosti. Slehernemu je dostopen svet teh najmanjših, ki žive v sirotišnici. Prepričevalno je izražena v filmu človečnost v revščini in v 6vetu najmanjših, presenečajo nas duhovni odtenki v nizu prizorov tega umetniškega filma. Dekletce, ki nastopa v vlogi Marije Ouerais, je čudovita umetnica in dasi brez imena kake zvezdnice, vendar prekaša doslej znane,.jji slavne otroke-zvezdnike. V Matici ••„, v nj. Kako je mogoče, da ima novi film tak tieSlo-venski naslov »Vedna prevara«, da ga človek ne razume! Nemški originalni naslov je »Frau Syl-velin«! Kakor je naslov »narobe pameten«, taka je tudi vsebina. Če povemo, da je izdelava nemška, povemo dovolj. Morda bi se te »vedne prevare« le kako dale razumeti, če bi jih obdelali kaki drugi igralci, pa ne nemški. Ne izplača se videti te »prevare«, ki so brez glave in brez nog. Locksley skrbi za denar Treba pa je bilo poprej premagati ne veliko oviro. Prior bi bil moral napisati pismo, ki naj bi ga Jud nesel templarju. Ni pa hotel pisati z Iza-kovim peresnikom, drugega pa ni bilo pri roki. »Če je že tako,« je dejal Locksley, »moram pa pomagali.« Napel jc svoj lok ter sprožil dolgo strelico v jato divjih gosi, ki 60 pravkar šumele nad njim. Kakor bi jo bila strela zadela, je ena izmed živali padla na tla. Locksley ji je izpulil cel šop peres, rekoč: »Tukaj imate, ljubi moj priorl Tukaj je dovolj pere« za pisanje za prva leta. Sedaj pa piši!« Prior je začel naglo pisati. Ko se je nato dogovoril še zaradi odkupnine, se je začel odpravljati na odhod. Ker pa je hotel na mulo natovoriti šc svoje dragocenosti in zaboje z oblačili, ga je Locksley zadržal: »Ne spodobi se za svetega moža, da bi tako otežen hodil po svetu. Zato bodo tc stvari ostale pri nas.« Prior jc ugovarjal in jih rotil. Ni pa vsa zemlja v rokah veleposestnikov. Tamkaj je ostala še ena oblika zemljiške posesti iz časa starih Inkov, ki so vladali v južni Ameriki, preden so jo zasedli beli ljudje. Tedaj so namreč indijanske občine bile lastnice zemlje. Indijanci so svojo zemljo skupno obdelovali Ko pa so prišli v deželo Evropci, so mnogo zemlje Indijancem pobrali. Vendar je marsikje ostalo pri starem. Kajpada ta način gospodarstva še vedno nazaduje, ker beli ljudje in mestici Indijance strahotno sleparijo za njihovo zemljo, Mestici so tisti prebivalci južne Amerike, ki izvirajo od mešanih indijansko-cvropskili zakonov. To so mešanci. Ti so navadno še hujši sleparji kot beli. Tako indijanske občinske skupnosti počasi izgubljajo svojo indijansko zemljo in se umikajo s svojim gospodarstvom vedno bolj v gore. Vendar je na visokih planotah Bolivije še vedno vsaj polovica vse zemlje v rokah Indijancev. Večkrat pa se dogaja, da morajo Indijanci svojo zemljo, kajpada po krivici, kar po večkrat odkupovati od belih ali rac-šancev, ki so si jo krivično prilastili, da jo znova lastniku prodado. V Boliviji se je zgodilo, da je Indijanec zemljo, ki jo je imel že od pradavnih časov, v teku 30 let svojo lastnino z velikimi žrtvami že večkrat odkupil. Lastnik zemlje pa v južni Ameriki lahko postane tudi človek, ki je zapuščeno zemljišče začel kar obdelovati. S tem si je tisto zemljo prilastil in je njegova. Tako so ponekod evropski naseljenci prišli do velikih zemljišč. To so kolonisti Zlasti Nemci so v tem oziru mnogo storili. Zadnje čase je pa Brazilija to preprečila z novimi zakoni zoper tuje naseljence. Ni izključeno, da je tudi v tem iskati vzroka za zadnje diplomatične spore med Brazilijo in Nemčijo. Peon - kmetijski delavec Tudi naši rojaki se v južni Ameriki naseljujejo ponekod kot kmetijski delavci. Njihov položaj jc različen. Vendar niso pravi južnoameriški poljedelski delavci, ki jih tamkaj imenujejo peone. Pravi južnoameriški peon je prav za prav nekaj takega, kakor je nekdaj pri nas bil tlačan. Ponekod pa AnlonLang, ki je v pasionskih igrah v Oberammer-gau igral Kristusa, je po hudi operaciji na želodcu te dni umrl na monakovski kliniki. Bil je star 63 let je njihov položaj domala precej podoben pravemu suženjstvu. Vsekakor pa so peoni povsod močno gospodarsko odvisni ljudje, ki obdelujejo zemljo svojih gospodarjev. Ponekod je njihov položaj prav znosen, zlasti tam, kjer je peon član gospodarjeve družine. Take razmere so še precej patrijarhalne in za kmetskega delavca nikakor neznosne. V Braziliji na primer je položaj peonov tak, da se jim prav nič slabo ne godi. Gospodar skrbi zanje kakor za člane svoje rodne družine. Zato pa je na drugi strani dolžnost teh peonov, da svojega gospodarja branijo, če treba, tudi z orožjem v roki. Mnogo slabše se jim pa godi v državah Peru :n Boliviji, kjer mora peon vse svoje potrebščine kupovati pri gospodarju, zaradi česar je od njega vedno odvisen. V provinci Paucartambo mora peon povprečno vsak teden po tri dni delati na zemljišču svotega gospodarja in zanj opravljati J> nekaj drugih del. Le kar mu časa ostane, lahko medtem obdeluje polje, ki mu ga je gospodar odstopil. Po drugih kr.uih države Peru smejo obdelovati toliko zemlje zase in svoie potrebe, kolikor le sami hočejo. Morajo pa seveda tudi za gospodarja delati tolikokrat, kolikor želi. Na ve likih posestvih držav Peru in Bolivije se skoraj nihče ne briga za državne postave ter je veleposestnik misli, da postave zanj ne veljaio. Abesinski katoliški nadškof msgr. Castettani pripoveduje uredniku „Slovenca"s Kako se Abesinija presnavlja Ljubljana, 23. majnika 1038. V spremstvu papeževega odposlanca na evhn-rietičnem kongresu v Budimpešti, državnega tajnika kardinala Pacellija, ki se je v noči od nedelje na ponedeljek peljal skozi Ljubljano in je bil tako na Rakeku kakor v Ljubljani deležen prisrčnega sprejema od strani na-ših državnih in cerkvenih obasti, je bil tudi nadškof msgr. Castellani. apostolski delegat za vso italijansko Vzhodno Afriko, s sedežem v Addis Abebi. Po sprejemu pri kardinalu Pacelliju, ki mu ga je predstavil ban dr. Marko Natlačen, je urednik ^Slovenca« med vožnjo od Rakeka do Ljubljane navezal daljši pogovor z nadškofom iz Addis Abebe, ki spada brez dvoma med trenutno najbolj zanimive osebnosti širšega spremstva kardinala -legaia PaceMija. Apostolski delegat za italijansko Vzhodno Afriko — tako imenujejo sedaj zidruženo ozemlje Eritreje, Abesinije in -Somalije — je veder človek. S prirojeno mu gostobesednostjo je v slikovitih s krščansko toplino prežetih besedah opisoval svoj delokrog v italijanskem afriškem imperiju ter govoril o nalogah, ki tamkaj čakajo katoliško cerkev. Abesinija je sedaj s cerkvenega stališča razdeljena v šest apostolskih vikarijatov in -1 apostolske prefekture. Na čelu vsakega vikarijata in vsake prefekture je titularni škof. Sedeži apostolskih vikarijatov so naslednji: Asmara (kjer sta dva apostolska vikarja, in sicer eden za Italijane, drugi pa za domačine; slednji je abe6inskega rodu)), Addis Abcba, ki je obenem tudi sedež vrhovnega poglavarja cerkvene organizacije v Vzhodni Afriki. to je apostolskega delegata nadškofa msgr. Ca-slellanija, Harrar, tihima za južni del Abesinije in Mogadisk za ozemlje nekdanje italijanske Somalije. Apostolske prefekture pa so nastanjene v naslednjih mestih: Dcsje, Adigrat, Gondar in Ne-giielli Katoliško cerkev čakajo v Abesiniji velike naloge, je dejal nadškof Castellani, ker je tamkaj našla še popolnoma neobdelano polje. Koptska cerkev je životarila več ali manj samo čustveno brez vsake trdne dogmatične osnove. Saj tudi drugače ni moglo biti. Koptska duhovščina je neuka, večji del sploh še pismen ni. Pri posvečevanju di-jakonov in duhovnikov sploh niso nikdar zahtevali poznanja verskih resnic. Pozntti so morali — in še lo samo površno — le najnujnejše cerkvene obrede. V dijakone so posvečali že otroke 10 let. Duhovnike pa potrebi obredov. V vsaki večji vasi je po pet do osem duhovnikov, ki 6lužijo l>ožjo službo, a nimajo skoraj nobene duhovne izobrazbe. Kdorkoli se je oglasil, da bi bil rad duhovnik, so ga brez nadaljnega posvetili. Ni čudno, če se v takšnih razmerah ni mogel razviti noben pravi krščanski nauk in če koptska cerkev ni mogla zajeti narodove duše, da bi jo izoblikovala v utrjenih čednostih, marveč je pod krščansko pobarvano zunanjostjo živela dalje popolnoma poganska duša. Le najvišja duhovščina se je šolala po Evropi in je imela dogmalično izobrazbo, toda kaj je par izobražencev na tako ogromnem ozemlju in med tako neukim ljudstvom. Veleposestniki in kmetje južne Amerike Brazilija je pred kratkim zadušila poskusen upor nacionalistov, ki so se hoteli polastiti državne oblasti ter uvesti fašizem menda po nemškem vzorcu. Zaradi tega je tudi razmerje med Brazilijo in Nemčijo zelo napeto. Dasi je brazilski predsednik Vargas mož, ki zatira komunizem ter hoče stanovsko ureditev države, so ga nacionalisti hoteli vreči ter po svoje zavladati. — Zanimalo bo, kakšne so kmetijske razmere v Braziliji V založbi oxfordske univerze je izšla znanstvena knjiga o državah južne Amerike. Iz te knjige posnemamo tele podatke o tamkajšnjem kmetijstvu: Južna Amerika je dežela poljedelstva. Dve tretjini ljudi živi od kmetije. Dasi nekatere države Južne Amerike izvažajo važne rudnine, na primer Čile salpeter, Bolivija cin, Venezuela petrolej, Peru pa razne kovi- ne in petrolej, vendar je tudi v teh državah glavna gospodarska panoga kmetijstvo. Dežela velikanskih latilandij Velikansko vlogo igrajo velika posestva, ki jih imenujejo latifundije. Težko pa je reči, koliko zemlje pripada velepo6esnikom, ker tamkaj še manjka statistik. Celo brazilske in argentinske statistike niso natančne, medtem ko jih v drugih manjših republikah sploh ni. Vendar poznavalci trde, da so veleposestva v Južni Ameriki silno velika. Tako je na primer veleposestvo v Argentini povprečno 9 krat večje kakor pa v Združenih državah severne Amerike. V republiki Čile je 3000 ljudi, ki so lastniki štiri petine vse čilske zemlje. V Braziliji 60 veleposestva, ki so precej večja kakor pa vsa Anglija skupaj. Kajpada ta silna veleposestva niso obdelana in je na njih nerazvito gozdno gospodarstvo. Če se človek pelje (po ogromnem veletoku "'Amacona, se vozi celih osem dni, ne da bi prestopil mejo istega veleposestnika. ! Katoliška cerkev ne bo delala nobenega pro-/elitizma v Abesiniji, je podčrtal apostolski delegat. Ona bo s šolami in s krščanskimi deli usmiljenja pokazala, kaj je katoliška vera, kaj ustvarja in kam vodi. Na ta način se bo skušala približati ljudstvu, ki je po svojih lastnostih zelo dobro, ple-; menito in dostopno za dobroto srca ter za lepo i besedo. Ustanovili bomo, v kolikor nam bodo sredstva na razpolago, bolnišnice, okrevališča, leteča zdravilišča, sirotišnice, domove za stare in onemogle. V Abesinijo pride večje število očetov frančiškanov in sester-misijonark, tako da bo v kratkem mogoče delo, ki se za enkrat razvija samo po osrednjih večjih naselbinah, razširiti tudi v no-Ironjost dežele. Tudi nekaj šol namerava odpreti apostolski delegat. Morda bo italijanska vlada prosila sveto Stolico, da prevzame tudi nekaj državnih šol, ki se počasi ustanavljajo. Tudi tamkaj bo katoliška cerkev opravljala svoje delo v duhu pravega katoliškega misijonstva. Polje je ogromno, rodovitno, obilen sad obljublja, samo d« bi imeli dosli delavcev in da bi bil božji blagoslov z nami, je dejal nadškof Castellani. Aposloski delegat te obiskal večinoma vse večje kraje svojega ogromnega delokroga. Povsod je naletel na prijazno ljudstvo, delovno in miroljubno. Povsod so ga z veliko prisrčnostjo pozdravljali. Tudi njegova duhovščina uživa povsod velik ugled, ker se vneto žrtvuje, da bi ljudstvu prišla na pomoč z dejanskimi deli usmiljenja. Potovanje po italijanski Vzhodni Afriki je sedaj že mnogo lažje. Doslej je Italija tamkaj že zgradila avlomobilske ceste iz Masave do Teeene; ob egiptski meji (čez Asmaro). Iz Asmare pa vodi velika cesta čez Adigrat, Desje v Addis Abebo, druga pa iz Asmare do jezera Tana, kjer leži mesto Gondar. Tudi iz Asaba ob Rdečem morju čez danakilsko puščavo grade cesto v Desje. Končana bo še letos. Iz Addis Abebe grade cesto v ravni črti do sudanske meje. Do polovice je že dograjena in vozna za avtomobile. Nadaljnje ceste, ki so že dograjene, vodijo iz Addis Abebe v Gimmo na jugu in proti Džibutiju na vzhodu. Prav tako so skoraj že dogradili veliko pot z juga iz Modagiska do Muslahila na vzhodu in do Neghellija na zahodu. V par letih bo vsa Abesinija prekrižana z velikimi avtomobilskimi cestami in bo misijonsko delo mnogo lažje napredovalo, ker misijonarjem potovanje ne bo več delalo toliko ovir ko danes. Nadškof 6i je v svoj grb zapisal geslo »Z ljubeznijo do resnice«. To geslo je tudi osnova njegovega delovanja. Ljubezen naj počasi zaceli vse, kar je ta narod moral pretrpeti, in ljubezen naj ga vzgoji, da bo ljubil resnico. Na ljubljanskem kolodvoru, kjer so nadškofa pozdravljali številni naši duhovniki, se je vedri prelat iz sončne Afrike, kjer se za katoliško cerkev odpirajo nova ogromna ozemlja in milijoni dobrih, v svoji osnovi plemenitih duš, lepo ]X>-slovil in povabil Slovence, naj ga pridejo obiskat v Addis Abebo. kjer bo vrnil vse cvetlice, ki 60 mu jih za kardinala Pacellija poklonile slovenske katoliške žene. Indijski voditelj Ganili je obiskal severno-zahodne jeli. Na sliki vidimo Gandija, ko ga sprejemajo v Gafar Kan, ki mu pravijo dežele Indije, kjer so ga ljudje navdušeno spre-mestu Pešavar. Desno od njega stoji Kan Abdul tudi »Obmejni Gandi«. Ceškoslovšhi Orli se odpravljalo v Ljubljano Češkoslovaški listi prinašajo že dva meseca razna vabila in članke, ki so posvečeni mednarodnemu mladinskemu taboru (26.-29. junija) v Ljubljani. Tako je posvetil list »Orel« zadnjič temu taboru kar vso svojo številko. V tej številki prinaša na drugi strani veliko reprodukcijo plakata, ki ga je bila za ta tabor izdala Zveza fantovskih odsekov. Ob plakatu pa je z velikimi črkami napisano sledeče: V Ljubljano vabi vas vse jugoslovansko orlovstvo, združeno v Zvezi fantovskih odsekov! Na drugi polovici strani pa je priobčen sledeči poziv: Katoliški javnosti! Orel-skemu bratstvu! Tik pred svetovno vojno je odšlo češkoslovaško orlovsko bratstvo prvič v belo Ljubljano, na prvi tabor slovanskega orlovstva. Na ta način je pokazalo solidarnost in enotnost slovanskih katoliških ljudi, ki so igrali pomembno vlogo v mišljenju in čustvovanju za burnih let svetovne vojne. Zdaj, po 25 letih češkoslov. Orel spet pripravlja svoj mogočni pohod v Jugoslavijo na talx>r katoliške slovanske mladine v dnevih od 25. do 29. junija v Ljubljani. Češkoslovaški Orel hoče pokazali svojim bratom na jugu, kako se je v teh dvajsetih letih razrasel in okrepil ob svobodnem razvoju v svobodni domovini. Hoče v teh prevaž-nih dneh znova izpričati svojo ljubezen do jugoslovanskega človeka, hoče poživiti prijateljske stike, okrepiti bratske vezi, manifestirati polno enotnost v veri in bratstvu. Katoliški Slovani morajo pokazati svetu, da znajo tudi dandanašnji ohranjevati in gojiti krščansko kulturo proti vsakemu barbarstvu z istim mogočnim pogumom, s katerim so jo branili v časih divjih pohodov z barbarskega vzhoda. Združeni v veri, spojeni v bratstvu, bomo zgradba, bomo trdnjava, ki bo umela ohraniti Evropi najdražje kulturne pridobitve. Češkoslovaški Orel pripravlj.- svoj pohod v letu pred svojim zletom. Zato hoče vzbuditi tem večje zanimanje za svoj tretji zlet leta 1939 v Pragi. Hoče s tem svojim dejanjem sklicati vse slovanske brate na jugu in vse sprijate-ljene zamejske organizacije, zbrane v Ljubljani, na svoj zlet, hoče zbrati vse delegacije, da pose-tijo Prago ie našo domovino v prihodnjem letu. Zato pozivamo vse orlovstvo, da bo delalo neutrudno za uspeh svojega pohoda v Jugoslavijo, da bo budilo zanimanje za poznavanje naših slovanskih bratov na jugu, za njih narodno kulturo, njihovo krasno zemljo, njihova čista mesta, gorska jezera in širno morje. Letošnji naš pohod v Jugoslavijo mora biti po 6vojeni uspehu krona vseh naših pohodov v tujino. Vabimo vse k sodelovanju pri tem delu, pozivamo slehernega k skrbnim pripravam. Pohod v Jugoslavijo mora biti naš najmočnejši nastop v predzletnem letu. Obračamo se tedaj v imenu vsega našega orlovstva k naši široki katoliški javnosti in jo vabimo, da bi se nam pridružila, da bi si z nami ogledala krasoto jugoslovanske zemlje, da bi z nami v velikem in enotnem katoliškem skupu manifestirala močno in bojno enotnost slovanstva v katoliški veri in bratovski vzajemnosti. Na naši široki katoliški javnosti je predvsem, da ia orlovski pohod postane zgodovinsko znamenje, da sta se slovanska enotnost in sila okrepili, s tem pa da se je tudi okrepil mir in pokoj ter utrdila krščanska kultura v srcih slovanskih ljudi. Bela Ljubljana nas pričakuje. Nosimo vanjo svojo ljubezen, pa tudi svojo silo in odločnost, da bomo pritegnili jugoslovansko ljudstvo za svoj boj za svobodo naroda, cerkve in domovine! Predsedništvo Čsl. Orla.' Zastopnika csl. Orla v Ljubljani Ljubljana, 23. maja. Včeraj sta dospela v Ljubljano dva zastopnika češkoslovaškega Orla, in sicer tajnik J u r a k ter tehnični referent prof. Svoboda, ki imata nalogo, da pripravita vse potrebno za obisk češkoslovaškega Orla na velikem mednarodnem telovadnem nastopu, ki ga prirede slovenski fantje v Ljubljani v dnevih od 26. do 29. junija. Oba sta obiskala tukajšnjega češkoslovaškega konzula g. Minovskega ter predsednika češkoslovaško-jugosiovanske lige dr. Stareta. Dalje sta obiskala prostore Zveze fantovskih odsekov v prostorih Prosvetne zveze v Ljubljani, ter sta konferirala s predsednikom pripravljalnega odbora za mednarodni telovadni zbor g. Hvaletom in načelnikom tehničnega odbora g. Kermavnerjem. Oba zastopnika se bosta mudila v Ljubljani nekaj dni. PO SLOVENSKI DOMOVINI Celje c »Izpit za življenje« na celjskem odru. Drevi ob 8 bo gostovala v celjskem gledališču ljubljanska drama s Švarkinovo dramo »Izpit za življenje«. c Javni telovadni nastop vseh oddelkov državne realne gimnazije in meščanskih šol v Celju bo v nedeljo 29. maja ob 10 dopoldne na Glaziji. c V Novi vasi je umrla v 52. letu starosti žena nočnega čuvaja Gajšek Katarina. — Naj v miru počiva! c Brezposelnost rapidno pada. Število brez-,po?e!n$ v Celju je tekom meseca rapidno padlo. lO. maja je bilo še 537 brezposelnih, zadnje dni pa je število podlo na 292 oseb. c Avtomobil ga je podrl. V Zidanem mostu je v nedeljo podrl neki avtomobil 49 letnega dninarja Braliča Matijo iz Jablanovca pri Senju. Bra-lič je dobil hude poškodbe na glavi. c Kino Metropol: Danes zabavna komedija »Lord lakaj«. KINO UNION Danes premiera najlepšega filma sezone z Daniclle Darrieux v ctlavni vlogi »ZLORABA ZAUPANJA« V spomin na ta krasni film bo podelila uprava kina obiskovalcem 15 krasnih daril, ki so razstavljena v izložbi drogerije »Sanitas«. Vstopnice si lahko nabavite in rezervirate ves dan v pisarni. c Poizkusna vožnja z novim avtobusom na Koroško. Upravni odbor avtobusa mesla Celja se ee vidno prizadeva, da bi ugodil potnikom. Tako opažamo, da je na celjskih avtobusih doma vzoren red in gostoljubnost. Letos je avtobusno podjetje kupilo krasen Krupp-Diesel motor; avtobus je moderno opremljen, luksuzno urejen, z 42 sedeži. V nedeljo je bila z novim avtobueom poizkusna vožnja na Koroško. Kljub temu, da vreme ni bilo sončno, je bil izlet zelo lep in bo ostal vsem v trajnem spominu. Poizkusne vožnje so se udeležili zastopniki evtobus-podjetja, mestne občine in tiska. Preko Domžal, Kranja, Brezja, kjer so bili izletniki pri sv. maši, je peljal avtobus skozi Jesenice, Kranjsko goro, Podkorensko sedlo, Beljak, ob Vrbskem jezeru v Celovec, h Gospe Sveti, kjer smo si ogledali vojvodski prestol, skozi Labud in Dravograd v Celje. Ceste na Koroškem so vzorne, kar smo občutili posebno, ko smo prišli zopet na naše ceste. Naši mostovi so ne-sigurni, saj smo morali n. pr. pri Dravogradu, kjer je velik most čez Dravo, izstopiti, ker je čez most dovoljen le prevoz s težo 3 tone. — Katoliško prosvetno društvo je priredilo v nedeljo z avtobusom izlet h Gospe Sveti. Izlet je vodil g. prof. Kovacič. Vsekakor moramo pozdraviti take izlete in prosimo KPD, da jih še priredi. Zagorje Materinsko proslavo je v soboto zvečer pripravila meščanska šola. Program je bil zelo srečno izbran in je rekordno število občinstva mnogokrat s solznimi očmi sledilo recitacijam, dekla-macijam in pevskim točkam, ki so proslavo še poživile. Posebej pa moramo omeniti nepozabni prizor »Sirota Jerica«, ki je bil nagrajen z dolgotrajnim glasnim odobravanjem gledalcev, ter recitacijo Cankarjeve črtice »Njen grob«, dovršene so bile pa prav tako tudi pevske točke. Med občinstvom smo opazili upravitelja meščanske šole g. Škerjanca s soprogo, upravitelja ljudske šole in mnogo uradništva TPD. Vseh navzočih pa je bilo okoli 500. Pohvaliti moramo moderno, umetniško dovršeno inscenacijo, kakršne v Zagorju še nismo videli. Tako akademijo bi si moral ogledati prav vsak Zagorjan in bi jo bilo vredno ponoviti. V četrtek ob 8 zvečer nam bodo pokazali bojevniki v Zadružnem domu učinkovito dramo »Vest«. R emšnik Cesta iz Brezna na Remšnik se ja da urediti za avtomobilsko, ko je že nekaj popravila izvršenega, zato prosimo vse liste, ki morejo kaj pripomoči, da se delo nadaljuje, na) zastavijo svojo besedo in svoj vpliv tam, kjer bo zaleglo in jc pomoč mogoča. Ta cceta jc najkrajša od Drave do meje in najlaže izpeljiva. zato bo v interesu države 6ame, da ima pota urejena, bo pa tudi za kraj kot tak nekaj storjeno, ko se oglašajo izletniki in leto-viščarji! Ko bo cesta, bo tudi napredek kraja zagotovljen, saj se mora toliko predmetov od drugod sem voziti in v slabi cesti gre z veliko težavo m z velikimi stroški! Da je vse to res, pridite pogledat inuživat naravne lepote! Župnijski urad izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo gospodu referentu za turizem pri baneki upravi kakor tudi vsem ostalim gospodom pri tej upravi za vso pozornost in naklonjenost za naš obmejni kraj! — Vid Pavlic, župnik. Vrhnika Novi prosvetni dom bo gotovo ena najlepših tovrstnih stavb na Slovenskem. Načrti so sedaj popolnoma gotovi in vzbujajo splošno občudovanje Izvršil jih je domačin in član domačega Prosvetnega društva, gospod Jože Si- kyta, ki je uslužben v arhitektonskem oddelku kr. ba nske uprave G. Sikvta je že večkrat razveselil Vrhničane s plodovi svoje bogate umetniške fantazije, zlasti v prejšnji jeseni .s kcli-hom, ki smo ga dali po njegovih načrtih izdelati v slovo prejšnjemu g. dekanu, toda vendar se nobeno njegovo dosedanje delo ne da primerjati z njegovo veličastno zamislijo stavbe Prosvetnega doma. G, Sikyta izdeluje sedaj plastični model, ki ga bomo objavili, ko bo končan. Medlem so pa naši fantje in možje že nakopali in uavozili na stotine metrov peska in kamenja in včasih pride kar cela procesija voznikov, ki vozijo v dolgih sprevodih material iz Staj skozi Vrhniko, kjer pokujo z biči, kot bi streljale strojnice, na stuvDiu prostor. Poleg Vrhničanov so vneti posebno Starovrhničani Ligojnoi in Drenovci. \eselega izraza svojemu navdušenju za novi prosvetni dom pa bosta dali Vrhnika in okolica posebno prihodnji četrtek, na praznik Vnebohodu, ko bo naš gospod dekan popoldne ob 3 blagoslovil temeljni kamen. Po blagoslovu bodo sledile pevske in glasbene točke, predsednik stavbnega odbora bo udeležencem obrazložil dosedanje in bodoče delo, vsakdo, ki do sedaj načrtov šc ni videl, pa bo imel priliko ogledati si jih. Naj nihče ta dan ne Dstane doma! Bre zmea Preteklo nedeljo je tukajšnje prosvetno društvo zaključilo svojo igralsko sezono z igro »Podrti križ'! Namen zadnje uprizoritve je bil občinstvu pokazati one temne elemente, ki bi jejo boj proti farnemu občestvu, Cerkvi, Bogu in sploh proti vsemu, kar je vzvišenega, lepega in dobrega. Povsem jasno in razumljivo je, da zaradi tega nekaterim igra ni bila všeč. — Tem je bolj ugajala >Golgota«, ki jo je na veliko noč tukajšnje sokolsko društvo kot nasprotje krščanski Golgoti postavilo na svoj oder, in kjer se krščanska morala ter njeni predstavniki prikazujejo v kaj čudni luči! Ali je za splošno korist res potrebno, da se jemlje ugled vzgojnim činiteljem. ki se z vso silo bore proti toku surovosti in breznačel-nosti? Kolikšno pomanjkanje vzgojnega čuta in odgovornosti vlada v nekaterih vrstah, dokazuje tudi grd in surov napad na tuk. šolskega upravitelja, ki ga je pred kratkim izvršil vpričo šolarjev na kolodvoru v Žirovnici član nekega društva, s čimer je pač dal sam sebi lepo spričevalo. Vse ljubitelje dramatike vabimo danes na uprizoritev lepe igre »Pred maturo«, ki jo priredi ob treh (po litanijah) v tukajšnjem Prosvetnem domu prosvetno društvo iz Dovjega! Obeta se veliko duševnega užitka! Pridite! Jesenice Za XX. jubilejni mednarodni katoliški espe-rantski kongres so darovali na Jesenicah: Pibro-vec Leon 50 din; po 30 din: lekarna Koželj, Čufer Andrej in inž. Rudesch; po 20 din eo darovali: Klabus Avgust, trgovina Brejc, Kastelic Anton, župnik, Klein Emil, dr. Bergelj, Klinar Anica, Bajželj Ciril, dr Keržan; po 10 din: Krašovec Marija, dr. Vovk Janko, inž. Bartenjev, Jože Košir, Hojer & Pisanski, Sedej Pavel, J. Tramšek, Turnšek, Jekler, Hrovat Ignacij, Pintar Rozika, MežikRihard, Torkar Franc, Pavla Amež, Moho-rič, Ivan Zvezda, Ivan Vergles, Paar Jože, Pože-nel Stanko, Bogataj, Savnik, Majer, Bacbmann, R. Preve, Gospodarič Jakob, Ravnik Ana, Kenda Anton, Majetič Anton, Rapovš, Novak Jakob, Vav]x>-tič; po 15 din: Miloš Regovc. Markeš; M. Peklar 14 din; po 5 din: Kovačič Miha, Cilka Presicek, Žen Jakob, A. Balon, Schrott Marija, Mešiček Sa-binka, Gostinčar; Rabič Berta 3 dm; Gluhar Anton 2 din. Skupaj 709 din. — Pripravljalni odbor se vsem darovalcem najiskreneje zahvaljuje. Bog plačaj! — Golobic Peter. VRELCI ITALIJA (pri PADOVI), železniška STOPINJ postaja BENETKE B0L0UNA BLATNE KOPELI, KOPELI, MASAŽA V VSAKEM HOTELU ZDRAVLJENJI; V HISJ Cene peusiuna za Klavno »ožijo OROtOGlO fefli. l O-M tODESCHINI Nu l 14-44 rRlESTt • VICTORIA COHIESI MtGGIORATO . 21 K« OUt tORRl SAtUS . 22 21 MENtCOtll .»v KOMA . 20-2« CASINO NUOVO . ttoe aURORA . IM7 etIVEDt« IM7 FOBMENIIN na MCHINO . 16-20 PICCOIO TRIE5TE . 16-23 MIONI PEZZATO . 20-28' SOREllf MIONI . 10-27 MBA . IK« (uja monteortone . 1621 MASSAGGIO . IS-Z7 MOROSINt . 16-21 soie . H-fl VENA OORO . t Pojasnila pri zdraviliški upravi ABANO (Italija) in pri ENIT. Petra Koelc« br. 6, BEOGRAD Komenda Ena izmed najvidnejših manifestacij Gorenjske bo gotovo Prosvetni tabor v Komendi, ki ob ot> priliki blagoslovitve novega Prosvetnega doma. Dom bo po zunanjosti in po notranji ureditvi eden izmed najlepših v Sloveniji. Blagoslovitev bo 13. julija, na kar opozarjamo vsa Prosvetna društva, Fantovske odseke, Dekliške krožke in vse naše prijatelje. Kamnih Društveno življenje v Mekinjah. Kolikor nam je znano, so redka prosvetna društva v našem okraju, ki bi se lahko kosala z delavnostjo prosvetnega društva v Mekinjah. Saj ni večera med tednom, da ne bi bili društveni prostori zasedeni, kjer imajo razni društveni odseki svoje vaje in sestanke zaradi dogovora za nadaljnje delo. To lepo in zavidljivo društveno življenje je od svojega bivanja v Mekinjah še posipešii šolski upravitelj g Janko Malešič. ki je prava duša vsega razvoja društvenega življenja. Vse se ga oklepa kot otroci svojega ljubega očeta in se igralci nikakor ne morejo zvrstiti, da bi prišli vsi v poštev pri raznih dramatskih in drugih nastopih. Dobiček vseh predstav in prireditev so v zadnjem času prepustili g. župniku mekinjske fare — kot prispevek za preslikatije božjega hrama. Imajo pa naši vrli Mekinjci v načrtu, da bi v doglednem času preuredili tudi svoje društvene prostore, ki so zaradi svojega izrednega napredka očividno premajhni in deloma nepraktično urejeni. Sklenili so, da prirede 12. junija t. 1. popoldne pred prosvetnim domom v Mekinjah dobrodelno tombolo. na kateri bo vsakomur dana prilika, da poskusi svojo srečo. Krasni in praktični dobitki za tombolo: moderna kuhinjska oprava (mojstrsko delo domačega mizarja Koncilje), 3 moška in 3 ženska kolesa, katera je dobavila priznana tvrd-ka Cerar Vilko iz Kamnika, so naravnost mikavni in smo prepričani, da bo vsakdo segel po tablicah, da si, ako mu bo sreča naklonjena, za mal denar pridobi enega izmed glavnih dobitkov tombole, kateri bodo zadnje dni razstavljeni v knjižnici prosvetnega društva Kamnik v Kamniku. Dalje bo za dobitek pri tomboli tudi izvrsten fotoaparat in še innogo drugih praktičnih dobitkov. ŠIRITE KATOLIŠKO ČASOPISJE! Spoti Akademska plavalna reprezentanca v Neaplju Neapelj, 20. maja. Italijanska plavalna zveza je povabila našo akademsko plavalno reprezentanco na mednarodno tekmo v Neaplju, ki bo 22. t. m. zvečer. Naša ekipa za plavanje in vvaterpolo je odpotovala v četrtek (»poldne iz Ljubljane. V reprezentanci so med drugim: Cerer, inž. Gazzari, Stoker, inž. Marčeta, Polič, Orlič, Čuden, Linhart in Bonačiž. Potovanje je bilo precej naporno kljub temu, da so nam stavili italijanski študenti na razpolago par kupejev drugega razreda. Na poti so se nam pridružili na svoje stroške potujoči zagrebški plavalec. Bleivajs in neki študent veterine iz Zagreba. Pravijo, da je dobro, če imamo doktorja med seboj. Med Št. Petrom in Trstom smo se morali podvreči ostremu carinskemu pregledu. Zlasti so bili strogi zaradi valute — na našo žalost je pri nas niso našli. Na potu smo imeli priliko čitati italijanske športne liste. Veliko reklamo delajo za nastop naše nogometne reprezentance pod devizo »po dvanajstih letih«. Veliko zanimanje pa vzbuja tudi nastop francoske državne plavalne reprezentance 20. in 24. t. m. v Genovi, odnosno Neaplju. Naš prihod v Neapelj nam je prinesel malce razočaranja. Znan je pregovor »Vedi Napoli e poi mori« — na nas pa je Neapelj v prvem momentu napravil neugoden vtis. Prišli smo ravno v največjem dežju in povrh tega še okolica okrog kolodvora ni ravno mikavna. Razgled iz naših hotelskih sob je seveda temu primeren. Stanujemo v hotelu Terminu«, ki je zelo lep in velik. Popoldne se ,je vršil prvi trening. Basen je pokrit in meri 50X21 m. Na vsaki strani so mra-mornate tribune. Je to največji jiokriti športni bazen v Italiji, po luksuzti pa zaostaja za bazenom v Rimu, ki je bolj namenjen kopalcem. Naši fantje so kar začeli s treningom. Ljubljančanom se pozna dosedanji sistematični trening v Ljubljani, le prehod iz 14 metrskega bazenčka v 50 metrskega je malo težak. Tudi pri ostalih tekmovalcih se vidi, da so sicer že trenirali, toda šele v nekakem pripravljalnem stadiju se nahajajo. Za walerpoio imamo par dobrih igralcev Kakor Orlič, Polič, Fux in Marčeta. ne smemo pa pozabiti, da -so tudi Italijani zelo močni in bo težko zmagati v njihovi domovini, posebno še, ker je ravno Neapelj najmočnejši center Italije za vvaterpolo. Niso še potrjene vesti, toda skoraj gotovo se tekem ne bodo udeležili Angleži in Nemci. Angleška plavalna zveza je zaposlila svoje plavalce na Škotskem. Nemci pa imajo v svojih akademskih vrstah le enega dobrega plavalca za prsno plavanje. Neapelj, 21. maja. Še vedno dežuje. Nismo še imeli prilike ogledati si mesta, nismo šc videli Vezuva. Ob desetih imamo trening. Spočiti smo dobro in upamo, da bo šlo danes boljše. Tekma bo jutri zvečer. Mir. Lahkoatletski dvoboj srednješolcev 3. drž. realna gimnazija za Bežigradom je pozvala na dvoboj reprezentanco vseh mariborskih šol. Ker imajo Mariborčani odlične atlete so se radi odzvali povabilu svojih tovarišev iz Ljubljane. Toda tudi »Bežigrajcn niso od muh, saj je za to šolo znano, da ima najboljše športnike-di-jake v Ljubljani. Nekaj najboljših ligaških igralcev (Erber, Cankar itd.) je iz tega zavoda; ravno tako je nekaj odličnih tenis in tabel-tenis igralcev (Lozar, Kosmina itd.) in plavačev od tam. Zavidljivo dobro moštvo pa imajo »Bežigra.ici« v lahki atletiki, saj je v moštvu celo Bratovž, re-prezentant Jugoslavije na Balkanskih igrali v Bukarešti na tej šoli. V nedeljo nam bodo dokazali, da so povsod odlični, od skokov, preko metrov do tekov. Srečanje se vrši že to nedeljo, to je 28. t. m ob 10 na Stadinonu, ki ga je v ta namen dala uprava popolnoma brezplačno na razpolago. Kljub temu pa imajo ti fantje mnogo stroškov, saj se vrši tekmovanje v njihovi režiji. Dokažite, da znate ceniti delo teh idealnih fantov in jih podprite s svojo udeležbo. Storili bosle mnogo, saj bodo dobili še več veselja do nadaljnjega dela na uspehi ne bodo izostali. Udeležite se torej tega tekmovanja; priča boste mnogim plemenitim borbam na zelenem polju. Po 2 din se bodo prodajali programi, ki veljajo obenem kot vstopnina. Posebno so vabljeni dijaki in njihovi starši. Po športnem sveta 0 nogometni tekmi med Anglijo in Nemčijo, v kateri so Angleži premagali Nemce s 6:3, se obširno bavijo vsi evropski listi, zlasli pa nemški. Tekma sc je vršila v berlinskem oIimpijsk"m stadionu, ki je bil nabito poln. Angleški tini je sigurno in zasluženo premagal nemškega in rezul-lat odgovarja igri, katero ?o pokazali Angleži. Nemci so hoteli uvesti VV-sietem, ni se im pa ni posrečil. Tudi njihova obramba ni bila popolnoma na višini. Drugi dan so zopet igrali in so zopet zmagali Angleži, toda le 3:2. Obe enajelorici sta pokazali sijajno igro. • Nov svetovni rekord v dviganju uteži za moštva se je posrečilo postaviti športnemu klubu »Freising« iz. Nemčije. Rekord so zboljšali za 12 in pol kg in sicer na 1930 kg. Odločilen je bil uspeh olimpijskega zmagovalca Langerja v težki kategoriji, ki je vsega skupaj dvignil 430 kg. Tekmovanje je bilo v Ntirnbergu. * Nemška olimpijska in svetovna prvakinja v I alpskih disciplinah Christl Cranz kar naprej zma- j guje. Pri Feldbergu je biio prelekio nedeljo med- i narodno tekmovanje v slalomu, na katerem sta postala prvaka brat in sestra Cranz, Harro Cranz je zmagal pri moških pred Norvežanom Koern-bergom, pri ženskah pa Cranz-evi ni mogla nobena blizu. * Nov svetovni rekord v štafeti 4 krat 110 jar-dov je postavila četvorica univerze južne Kalifornije, kf je pretekla omenjeno progo v času 40.5 sek. Štafeto so sestavljali: Luufond, Anderson, Jordan in Talley. Čas, ki so ga postavili ti visoko-šolci je za tri desetinke boljši od svetovnega rekorda, ki ga je postavila ista univerza pred sedmimi leti. * Ameriški sprinter Nutting je z vetrom v hrbet pretekel progo 100 jardov v 9.4 sekundah, s čemer je izenačil svetovni rekord. Poleg tega pa so bili v Ameriki v zadnjem času doseženi še ti-le pomembni uspehi: 440 jardov Malott 47.1 sek., skok v daljavo: Manuel 7.71 m; disk: Levy 51.78, Carpenter 51.20, Dunn pa 50.38 m. * Šest narodov bo tekmovalo na mednarodnih telovadnih tekmah v Pragi. Za mednarodne telovadne tekme o priliki vsesokolskega zleta, ki bo zadnjo dni junija in prve dni julija v Pragi, se je prijavilo za svetovno telovadno prvenstvo šest narodov in to: Belgija, Francija, Jugoslavija, Madžarska, Švica in Češkoslovaška. Končno veljavno so odpovedali svojo udeležbo Finci, Nemci, Danci, Nizozemci in Norvežani, medtem, ko odločitev glede italijanske udeležbe še ni definitivna. Zelo obžalujejo Švicarji, da ne bo Nemcev zraven, ker bi se jim radi revanžirali za berlinsko olim-ptjado in to tembolj, ker pišejo Nemci v svojem telovadnem glasilu, da vse narode nadkriljujejo v telovadbi in da bi mogel edini švicarski telovadec. Reusch na nekaterih orodjih korakati v vrsti nemških mojstrov. Kolesarska zveza kralj. Jugoslavije v Zagreba razpisuje za dne 12. junija t. 1. kolesarsko državno prvenstvo juniorjev na progi Celje—Konjicc— slovenska Bistrica—Maribor; skupno ineri proga 62 km. Start je Celje na Marihorski cesti pri gostilni Svetel ločno ob 9 dopoldne. Cilj bo v Mariboru na Tržaški cesti pri Stadionu S. K. Železničarja. Podrobnejše |K>dalke glede dirke je dobiti pri kolesarski zvezi kralj. Jugoslavije v Zagrebu. RAZPIS Table-tenis Iptng-pong) turnirja :a prvenstvo nilske gimnazije n I. /M8. Turnir so vrši pod okriljem ',,,," stražo im pod pokroviteljstvom p. nror. A. »olliarja dne 28. maja ob pot dveh popoldne v Kii„ noztjski telovadnici. J«ra se v sledečih disciplinah: 1. RinKle, 2. razredna moštva, 3. sinple dam (v »silila iu zadostnega števila prijav). \ siilt razred Inliko postavi poljubno število moštev, ki kh tvorita dv» jpralca. Prijave sprejema A K r e i Anton (Vil. h) do všlislcfia -i. I. 111. dopoldne s prijavnimi, /'rljavnina .1 din, za moSIva 4 din, ki se plačn prod »rebanjem, ki Im J7. t. m. popoldne. Igra se po eoup sistemu nn rtra dobljena seta do filial, finale na tli sete. \a(frade: zn prvi dve mesti v prvi disciplini plakete, zn prvo inc^n discipline lepa plnki>tn. Prvnk v prvi disciplini prej-me naslov -Prvak jrlinnazijc zn I. lflljs , prnv tako ludi prvaki drnKih disciplin. Iprraloi morajo l>| t i lo<'-no ob dnlnPenl url lia mostn. Ipra so z NcivVIlta lmrI-c.ami. Pritožbe sc sprejemajo samo, ako so vini -no Isko.i. pri vodstvu turnirja. Vodla tnrnlrig h., n-..,. Rihard. f'c Litifa Dva lepa pogreba smo imeli ta leden v Litiji. K zadnjemu počitku na litijsko pokopališče smo v velikem spremstvu spremili komaj 20 letno posest-nikovo hčerko gdč. Almo Anželj, ki je po daljšem trpljenju podlegla jetiki. Ob svežem grobu ji je v slovo spregovorila njena sošolka Vida Babnikova. Pokoj njeni duši! — Po daljšem trpljenju je umrla 74 letna gospa Antonija Koibe, vdova po upravitelju pošte v Litiji. Staro gospo je velika množica sorodnikov in znancev spremila do železniškega prevoza v Gradcu, nakar so njeno truplo z avto-furgonom prepeljali v Ljubljano, kjer smo jo položili na ljubljanskem polju pri Sv. Križu k večnemu počitku poleg njenega moža. Zapušča številno sorodstvo, od katerih je sin g. Cvetko upravnik pošte v Litiji. Blago, vedno šegavo in dobrosrčno gospo ohranimo v najlepšem spominu. Žalujočim naše sožalje! Litijska občina si je po dolgem odlašanju vendar enkrat nabavila prepotreben škropilni sod. G. župan je sedaj odredil škropljenje cest tudi za vas Grbin ter del vasi Gradca do kolodvora in do pre-dilniških stavb, Vsekakor pridobitev za Litijo, katero pa je treba izpopolniti tako, da se bo sod lahko napolnjeval z vodo sredi Litije in nc pod »Kisletom«, kjer še voda komaj in komaj curlja. Glede na stvarno ugotovitev našega dopisnika o zasačenih mladih vlomilcih, ki so kradli kot srake po litijski okolici, se je čutil prizadetega tudi oče mladega F. R. ter v »Delavski politiki« zadevo prikazuje po 6voje, kakor da bi za te 6tvari prav ničesar ne vedel, »Delavska politika«, oziroma do-tični, ki je staremu R. F. ta članek napisal, je .storil g. R. F. slabo uslugo, ker so litijski orožniki prišli 6edaj na sled ravno tema fantoma, ki sta ukradla v neki veži v Litiji dve vreči semenskega krompirja ter ga vsak eno vrečo zanesla na 6voj dom, kje rso ga pri gospodinjstvu rabili. Sicer bo pa sodna priskava ugotovila, v koliko so za stvar vedeli tudi njih starši. Radio Programi Radio Lfnbffanai Torek, U. maja: 11 Šolska ura: Letalstvo v službi prometa in znanosti — razgovor z učenci — 12 Rusi igrajo (plošče) — 12.45 Poročila — 1.1 Napovedi — 13.20 Večni Strauss (igra Radijski orkester) — 14 Napovedi — 18 Zn boljšo voljo (šramel štirje fantje*) — 18.40 Kako voliva narava na ohleko in prehrano sredozemskih narodov (g. dr. Valter Bohince) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nae. ura: Aleksa Šantič, o pri 1 iki70-letnice rojstva (Siniš.i Kordič, knjiž.) — M..VI Zabavni •zvočni tednik — 20 Zvoki 7. juga (plošče) — 20.15 lira-nisiav Nušič: Svet. komedija iz polpreteklega časa (1/. rajajo člani rad. igr. druž.) — 21.15 Italijanska operna glasba (Radijski orkester) - 22 Napovedi, poročila — 22.13 Za oddih (igra Radijski orkester, poje g. Mirko Premelč). Oragi programii Torek, 31. maja: Belgrad: 20 Nar. pesmi, 20..HI Zab. koncert, 21.43 Vok. koncert — Zagreb: 20 Violina, 20.30 Ženski kvartet, 21 Lahka glasba, 21.30 Tamburice, 22.20 Kvartet kitar — Praga: 19.23 Lahka glasba, 20 43 Or!:. koncert, 22.33 Pihalni kvintet — I'ariava- 30 Igra, 21 Sinf. koncert 22 Plesna glasba — Sofija• 19.43 Kvartet, 30.43 Sodobna lioigarska klavirska glasba, 21.23 Ruske romance, 22.10 Lahka in plesna gla-shn — Budimi>elta: 18 Prenos slavnosti v počastitev papeževega legata, 20 Ork. koncert, 21.45 C'ig orkoster, 23.10 Plesna glasba — Trst Milan: 21 Sinf. koncert — Him-Bari: 17.13 Klavir, 41 Opera — Dunaj: 19.25 IVAlbertova opera Nižava«, 22.30 Ork. koncert, 24 Komorni orkester — Berlin: 19.10 Plosna glasba, 20 Operetni koncert — tlamburg-Mona-koro: 19.10 Vojaška godba - Koln: 19.10 Zah. koncert, •JO Sinf koncert, J1.4.5 Plesna glasba — Frankfurt: 20 Lortzingova opera «Wormski orožar — "h Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je umrl naš dobri soprog, očka, stric in bratranec, gospod Rok Bohinc upokojeni skladiščnik Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 24. maja ob pol 3 pop. iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Kamna gorica. Ljubljana. Maribor, dne 23. maja 1938. Žalujoči ostali. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženitovanjski oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Šivilja v Celju gre na dom. Naslov v upravi »Slovenca« v Celju pod št, 8258. (a) 17 letno dekle vajeno hišnih del in šivanja Išče službo kot natakarica ali k otrokom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8249. (a) St užkin jo-kuharico In za vsa hišna dela takoj sprejmem. Služba ln plača dobra družina brez otrok. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Hado-voljnost« 8261. (a) iluzbodobe izvežbane šivilje sprejme modni atelje Nu-ša Dermastla, Miklošičeva e 17 Ljubljana, (b) Šivilja dobro izurjena ln pridna dobi začasno zaposlitev. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8275. (b) Mlinarja vajenega tudi na žagi zn ireljino, samskega, poštenega, treznega, sprejmem takoj. Janez Bizjak, Mirna, Doionjsko. (b) Prodajalko dobro izvežbano, zmožno slovenščino in nomščinc, sprejmem v trgovino 7. mešanim blagom. Viljem Zotll, trgovec, Vo.inik pri Celju. — Sprejmem tudi učenko, ki ima nekaj razredov mešč. šole. (b) Mlad sluga Pekovskega pomočnika alt vajenca sprejmem. — Gale Anton Grosuplje 51 Vajenka Išče mesta k šivilji. Ima dve leti učne dobe. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. Naslov v upravi »Slovenca« pod 8265. Kupimo Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah OBRNE, juvelir, Ljubljana VVolfova ulica št 8 Koleselj rabljen, dobro ohranjen, ali voz na peresih za za-prego enega konja, za uporabljanje hribovitih cest - bi takoj kupil. — Opis in naslov poslati: Mihael Doberšek, p. Loka pri žusmu, Dolgi potok št. 39 (k) lUTtfiHiiff] Za potovanje se priporoča vse vrste kovčegov, aktovk, nahrbtnikov itd. v veliki Izbiri Ivan Kravos Maribor Aleksandrova 13 Javna dražba raznega pohištva in vsakovrstnih drugih predmetov bo v petek, dne 27. t. m. ob 15 v prostorih tvrdke ABC, Ljubljana, Medvedova cesta 8, tel. 24-44, poleg Gor. kolodvora. (1) perfeklen, samski, prost vojaščine, vešč serviranja, pospravljanja, likanja, 7. znanjem slovenskega in nemškega jezika, z dobrimi spričevali, dobi takoj stalno službo v gosposki hiši nn deželi. Ponudbe s sliko poslati upravi »Slovenca-pod »Sluga« 8110. (b) KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji i/.beri naprodaj po neverjetne nizkih cenah Nova trgovina Ljubljana - Ivrieva cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze) IMWHHH» Zahvala Za sožalja, katera smo prejeli ob izgubi naše drage matere Terezife Kodela se vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno pa se zahvaljujemo Krščanski ženski zvezi za častno spremstvo, za poklonjeno cvetje in vence Jn vsem, ki so našo drago mater spremili na zadnji poti. Maribor, dne 23. maja 1938. Žalujoči ostali. Za vsakogar najboljši nakup obleke, perila Itd. pri Presker Sv. Tetra cesta 14, Ljubljana. ' (1) Cvetlični med zdravilni, najfinejši, novi, 10 kg 150 din, 30 kg 450 din franko voznina razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (li Priznana »BRENNABOR« lahka motorna kolesa 100 ccm, eleganten model, so zopet prispela. KLEINDIENST & POSCH Maribor Aleksandrova 44 Izbira ni težka kadar je treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, s katerim bo prišel zagotovo v stik z najširšimi kupnomočnlmt sloji prebivalstva. In to jo naš dnevnik »SLOVENEC«, kl ga bere, posebno ob nedeljah, z malo Izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepriča. BSSSffll Kunaver Ludvik gradbeno • strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra St 15, telefon 87-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov trgovskih ln stanovanjskih hiš tn vil. Pooblaščeni graditelj tn sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago. 0* f^/^ nudi najceneje trgovina H. NIČMAN LJUBLJANA, Kopitarjeva ul. 2 • lo'1-' Telet. 01 Suho protje 2000 kg, proda ICavčnlk Alojz, Vnanje Gorice 86, Brezovica. (1) Košnjo travnikov po oglasu v nedeljski številki bo oddajal Pokojninski zavod za nameščence dražbenim potom dno 26, t. m, ob 8 zjutraj na licu mesta. Sestanek interesentov Je na Vodovodni cesti pri železniškem podvozu. (o) tfanoianja Trisobno stanovanje oddam za junij. Polzve se: Jaklič, Mestni trg 8, II nadstr levo. (č) Soba s štedilnikom prazna ali opremljena, se odda s 15. junijem. Bohoričeva ulica 20. (s) Širite »Slovenca«! Denar* Bančno kom. zavod - Maribor Aleksandrova cesta St. (I kupi takoj in plača najbolje HRANILNE KNJIŽICE bank ln hranilnio VREDNOSTNE PAPIRJE 3"/« obveznice, bone ter srečke, delnice itd. VALUTE VSEH DRŽAV PRODAJA SREČE državne razr. loterije. nizki in visoki, dajemo vzgojo ln plačamo v jeseni za pridelek 5 din za nizki in 8 din za visoki fižol. Sever & Komp., Ljubljana. Zahvala Vsem, ki so nas v globoki žalosti in težki izgubi naše dobre žene in ljubljene mamice, gospe Amalife Mesesnel tolažili, in vsem, ki so z nami sočustvovali, izrekamo tem potom iskreno zahvalo. Posebno zahvalo izražamo gospodu dr. Hausu, častiti duhovščini, godbi »Gradašca« za lepe ža-lostinke in vsem darovalcem prekrasnih vencev ter vsem prijateljem in znancem, ki so blagopokojno spremili na zadnji poti k večnemu počitku. Ljubljana-Vič, dne 23. maja 1938. Žalujoči ostali Naznanjamo, da nas je v nedeljo zjutraj v 85. letu starosti zapustila zvesta varuhinja v naših mladih letih, naša ljuba, dobra Micka Mravlje K zasluženemu počitku jo bomo spremili v torek, dne 24. maja 1938 ob 14 iz mrtvašnice v zavetišču sv. .Jožefa na Vidovdanski cesti na pokopališče k Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo brale skozi več mesecev v cerkvi sv. Jožefa. Beletovi Hngo Vfast: 54 Zlato večnega Juda »Videl sem delavnico, kjer Julius Ram iz svinca in živega srebra pridobiva finejše zlato, kakor pa je zlato iz transvaalskih rudnikov! Videl sem zajemalke polne prahu, ki je vreden milijone. Raztresali so ga kakor ostanke koksa po kakem vrtu. Videl sem tudi, kako se je prah topil v peči in se spreminjal v zlate palice. Ramova hči je napolnila s temi luskami steklenico in mi jo dala za spomin na obisk ... Kaj mislite, kaj je to?« Halevv je s svojimi strokovnjaškimi rokami pobrskal po tistem, kar se je zdelo kakor kupček zdrobljenega tršča in ves osupel vzkliknil: »Štiriindvajsetkaratno zlato! Ce bi imel to-pikiik!« Blumen je odprl vratca, ki jih je skrival visoki opaž ter pokazal Halovyiju majhen laboratorij, kjer sta bankir in njegova hči delala alki-mistiine poskuse. Vseh šest se jih je gnetlo za nekdanjim prodajalcem dragotin. Halevv je zagrabil dve veliki pesti tistega ne-prozornega rdečkastega peska in ju dal v ognja varno lončeno posodo, pod katero je prižgal sinji in močni plamen iz plinske pipe. V malo minutah so se zmea začela taliti in čez nekaj časa se je neprozorni pesek spremenil v tresočo se lesketajočo skupnost. Halevy je izpraznil topilnik v model in s kleščami dvignil iz njega palico ter jo spustil v posodo z mrzlo vodo. »Tu ga imate!« Vseh pet Judov je drug za drugim tipalo, pregledovalo in božalo palico, ki je bila očitno iz zlata brez primeri, bledorumena in bleščeča. Prav tako so pretopili ostali prah ter ulili šest palic. Vsakdo je spravil svojo. Vsi so rekli: »Za spomin na poskus,< Blumen je zmignil z rameni. »Ce greste v Ramovo hišo, si boste lahko napolnili vse žepe s takim peskom, ki ga boste dobili razstresenega po tleli.« lfalevy je vprašal: onoviI izjavo ministra za socialno politiko, pri katerem je osebno interveniral na prošnjo predsednika g. Bokaliča, da se čimprej uzakoni novi invalidski zakon. Odgovor ministra je bil: da je na rešitvi invalidskega problema sam zolo zainteresiran in je zastavil svojo besedo, da ho rešil to vprašanje. Invalidski zakon pride pred skupščino, kakor hitro sc ho sestala, ter ho eden prvih, ki se bo obravnaval v skupščini, kar upa, da se bo kmalu zgodilo. Predsednik občnega zbora se je zahvalil vsem govornikom za izvajanja in predlagal, da se takoj pošljejo spomenice Nj. kr. Vis. knezu-namestniku Pavlu, ministrskemu predsedniku dr. Stojadino-viču, socialnemu ministru dr. Cvetkoviču in vojnemu ministru generalu Mariču. Vse spomenice so bile soglasno sprejete. Umor pri Vitanju pred sodiščem Celje, 25. maja 1938. Danes ob 8 zjutraj sc je pričela pred velikim senatom okrožnega sodišča v Celju tajna razprava proti 54 letnemu nndučitelju v p. Za-gažni Ivanu iz Rakovca pri Vitanju in 19 letnemu posestniškemu sinu Lazniku Jožefu iz Kamenika. O umoru je naš časopis že poročal takoj po nesrečnem dnevu Dne 17. februarja se je odigral v Trnovem gojdu v Paki pri Vitanju grozen zločin. 19 letni Laznik Jože je zaklal v £o/du graščinskega gozdnega čuvaja Iranca Grabnarja, da je podlegel poškodbam. Novica o umoril se je hiiro razširila daleč naokoli in ljudstvo sc je zgrozilo ob teh vesteh. Morilca in nadučitelja Zagažna so odpeljali v konjiške zapore, odtod pa v celjske. Na vse načine so ljudje razlagali ta umor, razjasnila ga je šele današnja razprava. Sodišče je obsodilo Laznika Jožeta na 12 let robije, Zagažna oprostilo umora in navajanja k umoru, obsodilo pa ga je po S 285. zaradi nemorale na šest mesecev strogega zapora. V obrazložiti je sodišče utemeljevalo krivdo Laznika in dokazalo, da je storil brezvestno dejanje z lastno voljo in ne na prigovarjanje nadučitelja. Morilec ne zanika, da bi zločinskega dejanja ne storil, vendar jc celo po razpravi ponovil, da ga je k temu navedel Zagažen, kar pa ga seveda ne bi rešilo sodbe. Obsojenca sta kazen sprejela. Za Binkošti posebni vlak v Trst katerec« priredi Zveza za tujski promet t Sloveniji. Prijave in informacije do 30. maja v izletni pisarni M. Okorn Ljubljana — hotel >Stonc. — Tole Ton St :i-4S. | Vhod lz Preiernove ulice. I Pri prijavi so plača samo 20 din za kol. potni list, j ostnli znesek za vožnjo pn najkasneje do 3. junija. I Prijavile se čimprej, ker je število udelcžoncev omejeno da so interesenti tedaj stavili občini Zagreb utemeljene kompenzacijske zahteve, pa je mestna občina Zagreb kar eno /n drugo (razsodba je bila narejena na pokrajinski vladi v Ljubljani) odklanjala Prosilci Krške doline so med drugimi stavili zahtevo, naj sc občina Zagreb kot bodoča lastnica velike elektrarne na Krškem polju zaveže, da bo dajala lok (razume sc po znosni ceni) industriji, ki bi mogla kdaj nastati nn Krškem polju. Zagreb jc odgovoril, če bi sc kdaj mislila naseliti industrija nn Krškem polju, na j so raje naseli v Zagrebu. Bilo jc šc več podobnih zahtev, pa je z električno centralo. ki se ni gradila, pokopano vse. Nekateri domačini so takrat obžalovali, da ni mesto Zagreb gradilo tc centrale, danes so lega veseli, veseli pa zato, ker jc sedaj na Krško polje in tudi v župnijo Cerklje prispela elektrika oostala jio zaslugi celjskega prazgodovinarja znana »paleolilskat provinca v mednarodnem svetu. Ob koncu razgovora sem ga poprosil, da mi blagovoli za nekaj tednov prepustiti nekaj artefaktov, da jih pokažem svojim slušateljem in vzbudim v njih »prazgodovinski« čut. Res je pristal na lo in skrbno sva zavijala kamene in koščene arlefakte, meni pa se je zdelo, ko som se res hvaležno poslovil od prazgodovinarja. da nosim zaklade v aktovki. A ko stopim iz hiiie in gledam tja v nasprotno stran, so mi prišle hude misli. Ugibal sem: ta strokovnjak, ki je edinstveni preiskovalec paleolitika na terenu od Kranjske gore do Kolpe, a recimo kar smelo do Gjevjelije, mora izčrpati svoje najboljše sile tam v tisti gimnaziji in si ubijati živce z dijaki. Jame pa zijajo in čakajo nanj. ki edini bi jim izvabil njihove tisočletne tajnosti. A zdelo se mi je, kot bi ravnatelj iz gimnazije odgovarjal: Brodar je naš, samo mi ga imamo in ga znamo ceniti. Toda tako ne bo smelo biti! Kakorkoli in karkoli: časa, možnosti za nadaljne delo bo morala Jugoslavija dati temu strokovnjaku. Ko me je še celjski ravnatelj dr. J. Kotnik le dni v ljubljanskem muzeju ostro in hudo izgledal, češ: Kako, da kar molčite o našem Bro-darju, sem sklenil se poboljšati. Znanstveno delo Brodarjevo bom, kolikor bom vedel, predstavil čitateljem »Slovenca«. Torej na »prazgodovinsko svidenje«! L. Erlich. — Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Joseiova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Josefovo« vodo. Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35. sprejem župana dr. Adlešiča v New Elektrika na Krškem polju ■»»BDKSaKBaKaMSBSaBS«^^ Velefllm iskrenega, preprlčujofcega realizma namenjeni vsem ma terain. namenjen pa je tudi mladim dekletom, ki hrepene za življenjem, pa ga še ne poznajo... ŽENE NA PRODAT Premiera danes i Kino Matica 21-24 Kaj pravile ? V francoskem listu *Jour — Echn da Pariš*, smo pred nekaj dnevi brali v poročilu, lei ga je dopisnik tega Usta poslal s Češkoslovaške, da je imel nastop vojske zelo pomirjevalen vpliv in da so ljudje, ki so prej nosili razne znuke in bele dokolenske nogavice, kar naenkrat zginili z ulic in se šli hitro preoblačit v manj kričeča odela. Kaj neki bi se moralo zgoditi, da bi tudi pri nas mladi fantje in mlada dekleta, ki nosijo bele nogavice in zelene lovske obleke, šli domov in se preoblekli. Morda niti ne vedo, kaj bele nogavice pomenijo? Če ne vedo, naj jim bo odpuščeno. Toda danes so časi takšni, da skoraj ni verjetno, da bi mladina, posebno če je »nacionalnapravega pomena te novodobne nošnje ne razumela. Poklicani ljudje naj ji na primeren način pojasnijo. da bo treba izbirati: ali opustiti ime »nacionalistov« ali pa vreči stran »modoki diši po narodnem izdajstvu. KINO UNION Telefon 22—21 SIRA Koledar Torek, 24. maja: Marija devica, pomočnica kristjanov. Sreda. 25. maja: Gregorij VII., papež; Urban I., papež. Island-Vatna Jakull-Ekspedi, cija priporoča za sončenje samo Tschamba Fii. Drogerija Gregorič dr. z o. z.. Ljubljana, Prešernova ul. 5. — Cenjene naročnike, ki so v za-stanku in jim je uprava poslala izpolnjene položnice, vljudno vabimo, da se teh položnic poslužijo, ako ne prej, vsaj v prvih dneh junija, da si s tem zagotove pravico do soudeležbe pri žrebanju za lepe razpisane nagrade. S pravo- j časno obnovitvijo naročnine se tudi znatno olajša delo, ki čaka upravo v prihodnjih tednih. — Minister dr. Korošec krstni boter. Minister za notranje zadeve g. dr. Anton Korošec je botroval v nedeljo 22. t. m ob 2 popoldne pri krstu desetemu otroku Antona Noseta iz Strug. Gospoda ministra je nadomestoval pri krstu župan g. Jože Strnad. Nose Anion je zaveden in odločen politični prijatelj g. ministra in je bil kot tnk pod bivšim JNS režimom interniran v Kočevski reki. — Udeleženci evharističnega kongresa v Budimpešti, ki potujejo z avtobusi in so ee priglasili pri Prosvetni zvezi, se zbero pred kolodvorom v Ljubljani ob 'A na 6. Avtobus odpelje točno ob 6 iz Ljubljane. Poslali smo vsem podrobna navodila z natančnim programom. Naslov za bivanje v Budimpešti je: Budapest II, Palffy-ter 4 Katoli-kue kor-Dcli slavok. Udeleženci vzamejo s seboj narodne noše, fantje in dekleta kroje. — Svojcem romarjev na Evharistični kongres v Budimpešti! Pripravljalni odbor za evharistični kongres v Budimpešti sporoča vsem romarjem in njih svojcem, da bo »Putnik« v Mariboru v stalnem stiku z vsemi i romarji. V primeru, da bi imeli romarju poslati kako nujno sporočilo, naj so svojci obrnejo na t »Putnika« v Mariboru, Aleksandrova cesta, ki ho | sporočilo odpremil naprej v Budimpešto. — URE. nakit za birmo Čuden. Prešernova 1. — Razstava in borza znamk. V času mednarodnega esperantskega kongresa od 6. do 11. avgusta priredi Filatelistični klub v Ljubljani svojo prvo razstavo znamk, združeno z borzo znamk, predvidoma v prostorih Trgovske akademije v Ljubljani. Pokroviteljstvo nad razstavo je blagovolil prevzeti g. direktor direkcije pošte, telefona in telegrafa dr. Vagaja v Ljubljani. Rastavljen bo tudi material poštnega muzeja, ki bo sedaj po dolgih letih na ogled obiskovalcem razstave. Razstava bo pod parolo: zgodovinski razvoj slovenskih znamk in bo to prva razstava, ki bo precizirala zgodovinski razvoj slovenskih znamk, znanih pod imenom »verigarji«. Podrobnejši spored bo razviden iz prospekta Fila-telističnega kluba Ljubljana, ki bo v kratkem razposlan. Ker so se že sedaj prijavili za razstavo odlični strokovnjaki s svojimi bogatimi zbirkami, ni dvoma, da bo razstava popolnoma uspela. Dopise glede razstave je poslati na naslov: K. Peče, tajnik, Ljubljana, Beethovnova ulica 9. — Dragocenih perzijskih preprog je pri nas malo in ljudje, ki poznajo slabo preproge, mislijo, da so samo perzijske dragocene. Preproga pa ima svojo vrednost ne lc zato, da je bila v Perziji, odnosno po perzijskem načinu izdelana, temveč tudi po tem, da napravi stanovanje udobno ter zbudi občutje domačnosti. V naši državi jc mnogo tkalnic preprog, ki izdelujejo dobro blago po zmernih cenah. S krasnimi preprogami bo izpopolnjena pomladanska pohištvena razstava na Ljubljanskem ve-lesejmu od 4. do 13. junija. »Mas dom« v vsi dom S Zahtevajte prvo številko na ogled, do konca maja se lahko udeležite še žrebanja. Dobitek celotna zbirka Kari Maya! Celoletna naročnina znaša samo 20 din. Dosedanje čudo: Vsak, ki je naročil list nn ogled, ga je obdržali Poizkusite še vi. Ftane vas itak nič, če vam ne ugaja. Pišite na upravo: >N a š do m«, Maribor, Koroška cesta št. 5. — Se danes smo priložili delu naklade našega lista položnice Protituberkuloznc zveze v Ljubljani, ki prosi, da bi se naši čitatelji odzvali njeni prošnji za prispevek v letošnjem protituberkuloznem tednu. Potrebe Zveze so velike in jc zaradi tega prisiljena apelirati na javnost Denarni I prispevki se tudi lahko pošiljajo po uradnih polož- I nicah, ki se dobe na vsaki pošti. Treba je napisati : naslov: Protituberkulozna zveza, Ljubljana, čekov- j ni račun štev. 15.531. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite S zjutraj na prazen želodec kozarec naravne j »Franz-Jose.f grenčice« — Tivar obleke, moda, kakovost in cena cn [ tifvipm n!a„n-, Tulfiri, Anlnn Rrnmpr. Tiilhljani. —......a .....--1 — — ' - ' ■ j Prešernova ulica 51, nasproti glavne pošte. — Trgovski kongres. V želji, koristiti z našim kongresom tudi tujsko-proinetni propagandi, smo za naše goste določili tretji kongresni dan, t. j. ponedeljek, 13 junija t. 1„ kot dan ekskurzij in izletov po vsej Sloveniji. Da omogočimo izletnikom izbero izleta že naprej, smo izdali v nakladi 10.000 izvodov izletne prospekte z zgoščenimi opisi vseh krajev, kamor se vrže izleti, tako da bo izletnik imel možnost, odloČiti se po vsestranskem preudarku za oni izlet, ki ga 9 strokovno oziroma poslovne ali pa s pokrajinske strani najbolj zanima. V prospektih smo priobčili tudi številne klišeje izletom namenjenih krajev odnosno zdravilišč in tujsko-prometno pomembnih postojank. Soglasna je sodbn, da so prospekti lako po vsebini, kakor tudi po opremi in izvedbi primerni in prav lični, tako da bodo v polni meri služili svojemu namenu. — Zveza trgovskih združenj. — II. mednarodni kongres za upodabljajočo umetnost bo letos poleti predvidoma v Amsterdamu. Za ta kongres je podpisani prejel častno povabilo oficielnega zastopnika za Jugoslavijo, itar je bil preteklo poletje tudi za I. kongres v n III IUMlilUfUBUPmiBU W'iilllM lf'lll'1 liHlIliliimUlMillllli - Parizu. Lanski kongres je v znatni meri obravnaval najbolj pereča socialna vprašanja umetni-štva po vsem svetu in to zlasti v zvezi z lansko mednarodno razstavo v Parizu. Letošnji pa bo na podlagi lanskih zaključkov bolj podčrtaval smoter upodabljajoče umetnosti s splošno kulturnih vidikov. Kdor izmed jugoslovanskih umetnikov se podrobno zanima za lanski kongres in ako kdo morda želi fluidirati kako važno poročilo za prihodnji kongres, o katerem bo podpisani po končanem kongresu izčrpno poročal, naj se obrne na podpisanega: Prof. France Kralj. — Polovična vožnja je organistom dovoljena. Vsakdo, ki se je hoče poslužiti, naj pošlje ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani prošnjo brez kolka, na kateri mu cerkveni predstojnik potrdi, da je v resnici organist, priloži naj pa v gotovini 20 din za legitimacijo in sliko 6X9 cm. Cerkvena predstojnšitva prosimo, da opozore na to svoje gg. organiste. — Trije konji ukradeni. V noči od 18. na 19. maja so bili ukradeni v vasi Svetli potok, občina Koprivnik pri Kočevju, trije konji. Konj, last Kumpa Karola. je bil rjav z helo liso na glavi ter star 6 let. Istotako je bil rjav konj, last Slal-zerja Rudolfa, star 12 let. Konj, last Grila Andreja, pa je bil lisičje barve ter star 6 let. Naprošam vse čitatelje, da sporoče orožnikom, če bi zapazili sumljive prodajalce opisanih konj. — Ob koncu šolskega lota — kot darilo našemu dijaštvu obojega 6pola je namenjena knjiga: Luč z gora — iz življenja mladega fanta. Po Fr. Weiserju poslovenil Joža Jagodic. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena nevezani 15, vezani 22 din. Prav takale knjiga, ki govori o mladostnih vzorih, je vsakemu dijaku-srednješolcu ali akademiku najboljši prijatelj in trdna opora. Kolikim nevarnostim in neprilikam je izpostavljen mlad človek, bo razumel vsak, ki se resno peča z mladinsko vzgojo. Treba mu je močne in trdne opore, da ee brez nesreč obdrži na površju, ostane dober, značajen in veren. — Zgodba je jako prepričevalna, preprosta in poučna: Ilinko je doslej študiral v Inomostu. Na Dunaju, kamor so ga poslali sedaj njegovi starši nadaljevat študije, jo stanoval pri versko brezbrižnem 6tricu. Tu je zašel med slabe tovariše, ki so ga kot zdravega, vedrega, nadarjenega in poštenega fanta hoteli na vsak način pridobiti zase. To pa se jim ni posrečilo zaradi odličnega, korajžnega nastopa Hinka. Nasprotno, od sedaj so so ga bali. a obenem spoštovali. Ustanovil je na gimnaziji Marijino kongregacijo, h kateri je pritegnil s svojim zgledom ne le svojega bratranca Mirka, sledili so mu mnogi tovariši. Cela zgodba se razvija naravno, brez dolgoveznih moralizacij in vsiljivega pobožnjaštva, zato bo knjigo prebirala naša mladina z največjim zanimanjem. — Priporočamo. Ali žc veste, da dobite sardine tovarna „WEPTU N", ki so prvorstne kvalitete, po neverjetno znižanih cenah v delikatesni trgovini RAFKO K O R E T I Č Aleksandrova cesta 4, polea sDaj-Dama«. Oglejte si nizke cene v izložbah! Ljubljana Torek, dne 24. maja Ciieaališče Drama. Torek, 24.: zaprto. (Gostovanje v Celju: Izpit za življenje). — Sreda, 25.: Lopovščine. Premierski abonma. — Četrtek, 26.: Izpit za življenje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Petek, 27.: Ženitev. Red četrtek — Sobota, 28.: Pokojnik. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera. Torek, 24.: Manon Lescaut. Red B. — Sreda, 25.: Don Juan. Red Sreda. — Četrtek, 28.: Seviljski brivec. Gostuje italijanski tenorist Chri-sty Solari. Izven. Cene od 50 din navzdol. — Petek, 27.: zaprto. — Sobota, 28.: Rigoletto. Red A. Prireditve in zabave Nastop glasbenega otroškega vrtca, ki deluje v okviru šole Glasbene Matice, se ponovi v sredo, dne 25. t. m. zvečer ob četrt na 7 v Hubadovi pevski dvorani. Ponovitev je potrebna, ker je v nedeljo odšlo precej staršev, ki niso dobili vstopnic v dvorano zaradi ozkega prostora. Spored se bo dobil v knjigarni Glasbene Matice in pred pričetkoni produkcije. Slovenska narodna in umetna pesem, in sicer: 7 umetnih zborov in 8 priredb narodnih pesmi, je na sporedu koncerta pevskega zbora Krakovo-Trnovo, ki bo v petek, dne 27. t. m. v veliki Filharmonični dvorani. Zbor je stalen, zelo agilen, vadi pod vodstvom svojega zborovodje g. Avseneka in uživa prav lep sloves. Zato vabimo na njegov koncert. Vstopnice so na razpolago v knjigarni Glasbene Malice po običajnih koncertnih cenah. Sestanki Geografsko društvo v Ljubljani vabi svoje člane na izredni občni zbor, ki bo 31. maja ob 17.30 v Geografskem institutu univerze. Dekliški krožek Trnovo ima drevi po šmarni-cah redni sestanek Tovarišice, pridite zanesljivo V6e, da uredimo važne stvari. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa 6, mr. Hočevar, Celovška cesta 6 in mr. Gar-tus, Moste. Poizvedovanja Izgubila so se očala na poti od Rakovnika do Gosposvetske ceste. Pošten najditelj se naproša, da jih odda pri vratarju Jugoslov. tiskarne. Papiga sivomodre barve je ušla v nedeljo 8. t. m. Ponavlja in kliče »Bozika«. Oddati proti nagradi: Marušič, Trdinova ul. 5. Kongregacijo Marije, srednice vseh milosti — živi Ljubljana, 23, maja. Nova kongregacija na bežigrajski gimnaziji je v soboto in včeraj dostojno nastopila svojo važno življenjsko pot: V soboto zvečer je bila v dvorani Rokodelskega doma občestvena akademija, ki jc privabila veliko število odličnega občinstva, med katerim smo opazili kanonika dr, Klinarja, ravnatelja Hočevarja, župnika p. Kazimirja in F. S. Fin-žgarja, univ. prof dr. Fabjana, mnogo prosesorjev in drugih. Ze ob tej priliki 6c jc pokazalo, da sme kongrcgacija računati na širok krog prijateljev, ki jo bodo spremljali v veselju in žalosti. Akademija je splošno prav dobro uspela. Množice nastopajo-čil so se na majhnem odru komaj mogle prav premikati, saj je nastopilo vsega skoraj 80 dijakov. Pozorno smo sledili stremljenju nove mladine, da v zmedi časov najde pravo pot in na njej tudi ostane. Ob sklepu je vsa dvorana zapela pe6cm: Povsod Boga. Včeraj popoldne je bil v cerkvi sv. Cirila in Metoda prvi slovesni sprejem, ki ga je opravil škof. voditelj Marijinih družb kanonik dr. Klinar ob asistenci g, župnika p. Zakrajška in gimnazijskih ka-tehetov. Cerkev jc bila polna mladih fantov in njihovih staršev ter prijateljev. V svojem nagovoru je gospod kanonik opozarjal nove kongreganiste na lepoto in življenjsko važnost vstopa v Marijino družbo in jih pozval k zvestobi. Nato je stopilo pred oltar 50 višješolcev, molilo pred krščansko družbo Apostolsko vero in Posvečenje ter na vprašanje: Ali obljubite zvestobo Jezusu Kristusu, Mariji in Sveti Cerkvi: slovesno zatrdilo: Obljubimo zvestobo do smrti. Nepozaben je bil ta prizor. 50 najboljših si je pripelo znak Marjanske kongregaci- je. Nato je bil še sprejem kandidatpv. Slovesne litanije so zaključile ustanovne slavnosti nove dijaške kongregacije, ki ji želimo srečno pot, dolgo življenje in velikih uspehov za Boga in narod. Mednarodni mladinski tabor V zadnjih dneh meseca junija 1938 se vrši v Ljubljani mednarodni mladinski tabor in mednarodne tekme. Ker bo v teh dneh Ljubljana polna tujcev iz naše države in zamejstva, ne bodo mogli dobiti vsi prenočišč v hotelih. Zato prosi stanovanjski odsek za mladinski tabor, da mu ljubljanski prebivalci naznanijo, ako bi za časa prireditvenih dni mogli odstopiti kako sobo domačim ali tujini gostom. Vsak naj v prijavi točno navede ulico, hišno številko, stopnišče, nadstropje, število sob in postelj ter ceno za sobo (posteljo) za eno noč. Prijave je poslati na: Stanovanjski odsek za mladinski tabor, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. Tam se sprejemajo prijave tudi osebno. Ure, zlatnino za birmo najceneje pri A. Fuths, Židovska ulica 3 1 Fantom in možem stolne in frančiškanske župnijel Opozarjamo vse fante in može naših dveh župnij na farni sestanek, ki bo v petek ob 20 v beli dvorani Uniona. Poročalo bo več govornikov, med njimi tudi predsednik prosv. društva Ljubljana-mesto g. dr. Josip Voršič. 1 Posestne spremembe. Frančiška Dermastja jo prodala hišo št. 289 v Zg. Šiški z vrtom za 70.000 din višjemu kontrolorju drž. železnic v Ljubljani Antonu Seljaku. — Posestnik v Zavrhu št. 5 Alojzij Trojanšek je prodal posestnikovemu 6inu Antonu Jeraju iz Dobruše pri Vodicah na Gorenjskem posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem vi. št. 126 in vi. št. 322 k. o. Spodnje Pirniče za 110.000 dinarjev. 1 Prijavite sobe za trgovski kongresi Vsak dan prihajajo nove prijave udeležencev trgovskega kongresa. Prosimo, da prijavite vse proste sobe odnosno prenočišča kongresnemu stanovanjskemu odseku v Trgovskem domu, Gregorčičeva 27. I Obvezno javno cepljenje proti kozam je končano. Zamudniki lahko prinesejo necepljene otroke še k naknadnemu cepljenju, ki bo ta teden vsakokrat ob pregledu že cepljenih otrok. Razpored pregledov in naknadnega cepljenja je razviden z lepakov na vseh občinskih deskah, cerkvah, šolah in drugih običajnih mestih. Ponovno opozarjamo da )e opustitev cepljenja brez zdravniško utemeljenega razloga kaznivo po zakonu. Moderne bluze, Karničnik, Nebotičnik. 1 Naknadni pregled avtomobilov in motociklov bo v Ljubljani dne 28. maja 1938 od 8 do 11 na Bregu st. 20; dohod iz Novega trga. Komisija bo izdala istodobno dovoljenje za uporabo tožite'v smislu cl 98/a taksnega in pristojbinskega pravilnika. K pregledu je pripeljati vsa motorna vozila, ki ob dosedanjih terminih letos še niso bila pregledana. Zamudnike bo zadela kazen in se' Up t prepovedalo obratovati z neodobrenini vozilom. 1 Zanimivosti iz zemljiške knjige. Na okrajnem sodišču v zemljiški knjigi sestavljajo novo katastrsko občino, ki bo nosila naziv katastrska obema Brinje Ta zemljiškoknjižna katastrska občina bo obsegala zemljiške parcele in hiše, ki sedaj obsegalo vas Brinje, in bodo k njej prištete mnoge sosedne parcele iz občin kat. o. Petrsko predmestje, kat. o. Stožice in kat. o. Spodnja Šiška. — V aprilu so bili vknjiženi na razna zemljišča in hiše v mestu kakor tudi v okolici prav visoki, a tudi nizki hipotečni krediti in razna posojila. Na neko večje posestvo in podjetje v Ljubljani je biio aprila jntabulirano posojilo za 7,000.00 din. Okoliški mali človek potrebuje kredit za to, da si zgradi primerne domove, kmet pa večidel, da krije najnujnejše obveznosti. Pri 150 posestvih v mestu in okolici je bilo aprila celotno vknjiženih do 23,5000.000 din raznih posojil in kreditov. Druga največja hipo-. ie z?ašala 2,860.000 din, več jih je bilo po 1,000.000 din. Požar v tekstilni tovarni O , „ Maribor, 23 maja. anoci ob četrt na 11 je v tekstilni tovarni »lexta« na Jeznem izbruhnil požar, ki se je razvil v tovarniškem objektu, v katerem so bili shranjeni novi in že obrabljeni tovarn, stroji, na podstrešju pa jc bilo skladišče lesene volne, t ozar je prvi opazil prometni uradnik tezenske postaje g. Breznik, ki je takoj opozoril vodstvo tovarne, to pa požarne brambe iz Maribora, 1 eker, Pobrežja, Bohove, Hoč in M Brezij, ki so v najkrajšem ^asu prihitele na kraj požara ter pričele z gašenjem, ki ga je poleg vetrovnega vremena otežilo pomanjkanje vode. Na pomoč so zato morali poklicati škropilne vozove mariborske mestne občine, ki so motornim brizgalnam dovažali votlo, Skoda na samem objektu in poškodovanih strojih znaša po dosedanjih cenitvah okoli četrt milijona dinarjev, vzroka požara pa dosedaj še niso mogli ugotoviti. Lastnici tovarne, ki izdeluje čipke, trakove in razno kratko robo, sta Ljubljanska kreditna banka in Jugoslavenska banka. Podjetje'zaposluje zdaj 170 delavcev. Zaradi požara dela ne bo treba omejiti in delavstvo ne bo prizadeto. Vsa škoda je krita z zavarovalnino. Kršbo V nedeljo, 22. maja je umrl zaradi vnetja trebušne mrene učenec IV. razr. osnovne šole Vojko T u m a , 11 letni sin tukajšnjega trgovca. Z užaloščenimi starši sočustvujejo ob bridki izgubi . tako živahnega, pa izredno post režiji vega Vojka vsi dobromisleči Krčani. Posebej izreka sožalje hudo prizadeti družini, ki razprodaja naš list, uredništvo in uprava ^Slovenca«. Pogreb bo danes, 24. maja, ob pol 4 na mestno pokopališče v Krškem. Naj sveti Vojkotu večna luči Natečaj za najboljši spis proti komunizmu San Rcmo, 23. maja. AA. (Štefani) Mednarodni natečaj, ki ga je razpisal stalni odbor v San Ilemu v znesku 50.000 lir za pisca najboljšega spisa proti komunistični teoriji, je zbudil veliko zanimanje, ker je doslej % piscev poslalo svoja dela. Od teh avtorjev |ih je 23 iz Nemčije, 19 iz Japonske, 9 iz USA. 6 iz Čila, po 4 iz ČSR, Francije, Španije in Švice, po 3 iz Estonske. Holandske, Poljske in Belgije, po 2 iz Bolgarije, Indije, Kanade, Velike Britanije, Jugoslavije in Lctonske. Mura nevarno narašča Velike povodnii na slovenskem Štajerskem in v Prehmurju Od Radcncev do Veržeja sega voda skozi do ceste ter je tukaj škoda največja, ker je zalila zelo veliko njiv in travnikov. Veržejci se branijo pred vodo z velikimi nasipi, ki jih je danes utrjevalo na stotine ljudi ter vozilo zemljo z vozovi, tako da voda ni mogla doslej vdreti v trg. Nižji del pa je poplavljen, ker je voda prodrla nasip. Hudo je prizadeta Spodnja Mota. Tam ni bilo nobenih čolnov na razpolago, pa so bili ljudje še danes popoldne popolnoma odrezani od ostalega sveta in jim nihče ni mogel na pomoč. Klicali so s podstrešij, kamor so spravili tudi svinje, dočim je bila živina v hlevih do vimen v vodi. Šele popoldne 60 pripeljali čolne iz sosedne vasi in rešili tc ljudi. Pokazalo sc je sploh, da primanjkuje čolnov, ker jih jc terenska sekcija morala poslati vsa na drugo stran Mure, v Prekmurje, kjer je razdejanje in nevarnost šc mnogo hujša. Snoči že je v vasi Dokleževjc v Prekmurju presenetila voda ljudi v spanju ter so sc z največjo težavo reševali, brodeč vodo mestoma tudi do vratu. Prav tako je tudi naprej od Veržeja proti Ljutomeru in proti Razkrižju, kjer ie spet strmo nabrežje vrglo povodenj na drugo stran, v prekmursko ravnino. Tudi ta ravnina je podobna pravemu jezeru, iz katerega štrlijo samo drevesa gozdov in ostrešja hiš. Danes popoldne si je ogledala povodenj komisija banske uprave, v kateri sta bila inž. Ku-kovec in inž. Celestina iz Maribora. Skoda je ogromna, ker so uničeni zlasti travniki in ker je v teh krajih že sedaj primanjkovalo krme Poleg tega pa jc uničena tudi setev na njivah v nižjih krajih, ki jih je zajela povodenj. Maribor, 23. maja. Od Spilja, kjer prihaja Mura na naše ozemlje, pa do njenega izliva v Dravo, sc odpira daleč naokrog široko jezero. Od Spilja do Cmureka, kjer mejijo Muro na naši strani bregovi, je zagnalo vso povodenj na avstrijsko stran, da so vsa tamkajšnja naselja globoko pod vodo, med njimi tudi trg Cmurek. Od Cmureka dalje pa je zajela Mura olja bregova. Pri Cmureku je izpodkopaia cesto, ki vodi na Apaše, v širini kakih 20 m, lako da jc promet zelo oviran. Pri Apačah se je na široko razlila ter so morali izprazniti naselja, ki so v bližini reke. Od Lulvercev do Podgrada in Gornje Radgone je v dolžini nekaj kilometrov zalila banovinsko cesto tako. da je vsak promet nemogoč. Najhuje sta prizadeti Gornja in avstrijska Radgona. V Gornji Radgoni jc zalila voda že ponoči ves spodnji Gris in Podgrad ter 6o morali ponoči izprazniti 40 hiš. Prebivalci so se preselili v vižje ležeče dele trga ter odgnali tja tudi vso živino in svinje. Danes je voda zopet narasla ter je obkolila železniško postajo, tako da lahko prihajajo ljudje na kolodvor samo s čolni. Popolnoma obkoljena in deloma z vodo zalita je carinarnica ter odrezana od prometa, prav tako tudi poslopje lercnske sekcije za regulacijo Mure in obmejni kolodvor. Pod lad-gonskim mostom drvi reka komaj za dobro ped, Zelo trpi kopališče Radenci. Ves spodnji del kopališča z novimi poslopji okrog vrelca Slatine ja skoraj pod vodo. Iz vrelca sesa danes žc ves dan motorka umazano vodo, da ga povodenj popolnoma ne zalije. Kopalne kabine v terapiji, ki so bile pred par leti moderno zgraiene, so čisto poplavljene. Danes premiera! Predstave ob 16., 1915 in 21-15 Velefilm najnapetejših dogodkov iz dobe krvave ruske revolucije, film ljubezni in hrepenenja, burnih pustolovščin! Najlepši film slovitega para oboževanih igralcev Plarlene Diefrich in Roberta Dona!