PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE X A SLOVENSKO PRIMORJE L®to 2. štev. 210 - Cena 3,- lire TRST, torek 5. februarja, 1946 Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni it. 1 - L Tel, it. 93806 93807, 93808. Rokopisi »e ne vračajo Sodelovanja na protlUudsfcijrcnovI ml ne moremo sprejeti. Mislimo, da je to mnenje nas vseh, če izjav* Ijamo, da je sodelovanje možno samo na osnovi oh* nove ijndske oblasti. Boris Kreigher Ljudska oblast in obstoječa civilna uprava Pod gornjim naslovom je tov. podpredsednik PNOO-ja za Trst in Slovensko Primorje Boris Kraigher na seji glavnega odbora PNOO-ja izvajal naslednje: Iz predhodnega poročila (poročilo Predsedstva PNOO — op. uredništva) so razvidni veliki napori Predsedstva PNOO, da bi spravilo v sklad voljo ljudstva, da oeuva oblast, ki jo je samo ustvarilo, z n°vo vojno oblastjo, ki je bila pri nas v coni A ustvarjena po 12. ju-ko je upravo vzela v svoje roke anglo-ameriska vojska. Vsi ne-P®ri so ostali zaman, in danes v c°hl A ne samo, da so narodnoosvobodilnim odborom, resničnim in Izvoljenim predstavnikom tukaj- šnjega ljudstva, vzete vse javnopravne funkcije, vso izvršne in na-redbodajne funkcije, danes so močno okraj :ne tudi že osnovne, for-malno-demokratične, človeške pravice: pravica združevanja, tiska, govora — da, tudi le osebna lastnina predstavnikov ljudstva ni več varna. Danačaja vojna uprava se devet messc.'v po končani vojni pc- ^ 6] i.l,! j n rekvizicij prevoznih sred-.mata reakcija, ne da sovražnikom ter riakciji. Vsi naši 1 da j; na razpolago svojim N.O. od- menti v manjšini in brez besede. napori so ostali torej zaman. Na . borom v mejah, ki bi jih lahko spo- eni strani ljudstvo, antifašistični j razumno določili, seveda nismo mo. borci, brez oblasti, brez možnosti gH odstopiti vpliva na oblast, brez osnovnih formalnc-demokratičnlh svoboščin — na drugi strani diktatura reakcionarnih sli, diktatura zunanje reakcije, ki ji daje vso podporo do- [ mača reakcija, ne da bi zato poštev in lokalov, kadar more biti to | moc dobila od svojega gospodarja v škodo demokratičnemu ljudske-, mnogo boljš; plačilo od slabo platnu gibanju in v korist njegovim | čanega hlapca. Zakaj so ostali zaman vsi naši napori ? Zadnji meseci so jasno pokazali, j* gre in ni nikdar preprosto s!° ** neko abstraktno demokra-cllo, ampak da gre in resničnim ^^dtavnikom ljudstva je vedno So- demokracijo kot orožje v ljudstva proti rtakciji. Torej ** demokracijo kot obliko ljudske plasti, obliko, ki omogoča ljudstvu, * y celoti sodeluje pri svoii obla-fr’ ča lahko ta oblast zaščiti to judstvo, to večino, pred pvctlljud-® kitni, Izkoriščevalskimi, reakcic-®arniml silami in pred silami zu-. kbJs intervencije. Osnova demo- tem se sklicuje na «*.eljo» teh proti-ljudsltih, v bistvu izdajalskih vlad. Pod isto krinko je možna intervencija zunanjih sil kjerkoli na svetu. Znano je, da je vsa juvaslovanska emigracija z Mihailovičem in Petrom na Čelu špekulirala vedno na zunanjo intervencijo. Po grški logiki bi bila ta vedno možna in dopustna, saj so jo /Mele do prod kratkim za inttrvencionistlčr.e pojme «legalne» vlade Jugoslavije. Intervencija ni uspela samo zato, ker je ljudstvo Jugoslavije ustvarilo dovolj močno lastno vojsko in dc- V njej je veliko število znanih starih kvesturinov, fašistov itd. Tisti, ki ne izvirajo iz teh vrst, gredo Za resnično demokratične ljudi j skozi vrsto sit in reuef. Vsakega bi h;] tak sporazum mogoč. Pri nas vprašajo, preden je sprejet, če je Kaši predlogi orožje se lahko omeji na minimum, vsak naj ima orožje samo v službi — sicer se ga hrani v magacinah pod zavezniško kontrolo; del milice je lahko sploh brez orožja; vsa milica naj bo pod komando zavezniške .vojske v vojaškem in disciplinskem pogledu. Zavezniška vojska naj seveda svojo komando izvršuje po vojaških načelih preko komandanta milice; t:ga lahko zamerimo in postavimo sporazumno; če moštvo ni izvežbano. ga lab- kaclj? je ljudska oblast Osnova ] volj jasno in pravočasno svetu raz- ko deloma zamenjamo, deloma po- k '®gon od oblasti in od mr Vi osti' krinkalo izdajalsko vlogo teh vlad. *- « J'*?kega vpliva na to oblast vseh j Intervencija bi končno tedaj pomenila ali neposredno se povezati z ^stičnih elementov in vojnih zlo--ncev, kolaboracionistov, torej !z- Nem.-i, ali pa ustvariti novo proti- ^Jalcev naroda in zakletih sovraž- | nem.Tko fronto na Balkanu. Niti Sikov ljudstva. Osnova je torej ob- eno. niti za drugo intarvencionistl večine nad pičlo manjšino ti- niso mogli prijeti. Le jugoslovan-*tih. ki so pripravljeni vdinjati s' "ko ljudstvo samo je torej propre-Vs&kemu na8iiju BO pripravljeni čilo Intervencijo, ko je samo iz last-”a vsako izdajstvo, na vsako uma- r.ih sil formiralo novo protlnemško samo da morejo ostati iz fronto na Balkanu. ui_1(r?ih razrednih razlogov na po- z enakinU Ogovori »nosijo civilizacijo* narodom in ljudstvu Azije in tako upravičujejo upravičenost svoje intervencijTu so vzroki konflikta v »Indoneziji*, ki jih je pripeljal celo do sodelovanja z japonskimi, zločinskimi; osvajalskimi vojskami proti ljudstvu Indonezije. Tu »e kaže najočitneje, kako j . —, ki jim omogočajo zatiranje nasilje nad večino, nad ljudstvom. .Nasproti temu pojmovanju de-Jkracije, hoče lažna demokracija , '^^Pojem ohlastl od n j "ne demo-^aMene oblike. Oblasti hočejo dati ®caJ nečesa «vzvl'=n-ca*, kar Je j. n ljudi in izven družbe. Demo-hočejo omejiti na formalni t~Sv’ce kritike, oblast pa strogo lo-w vsakega vpliva ljudstva na-~eu’ °^;rvati jo strogo samo za o-. ''rog »i-brencev*. »božjih izv«-©čuvati jo torej neznatni „^;.ini. Ker to reakciji po zadnji ■J"! no uspeva več povsod z «de-HK* t'Č 'imi» lr/mi, ker so ndpr-'n fa^I"fičnlh — Mod danes že n« ""e več poru ' -vat), ji je ponekod poshičitl se tuli vojske in z ./'no pomočjo formirati »domačo '*cijo» iz sovražnikov ljudstva. ®r se ne more posluževati več °^nrto fašističnih metod, ae torej Akcija poslužuje Interv rnclje zu-nRnjih sli. Te si uzurpirajo pravico skih razsodnikov, nekih »objek-Vtl'h», »nezainteresiranih* opazo-aloev. krinko »pomoči* ho- ji0 uničiti tisto, kar je ljudstvo u-" .'rilo in za kar se je borilo. Po- šljemo v solo, ki bi jo or ganizirali posebej za to mo**vo itd. Ol osnovnega nn*cla demokracije, da ostane milica — milica In ni bil mogoč. Naslednji dan po razgovoru je bila milica kljub izjavi, da bomo o stvari 5e govorili, z enostranskim dekretom razpuščena. Ker nismo hoteli nemirov, smo dali nalog miličnikom, da izroče orožje brez odpora. Kaj kaže vse to? Izkoriščanje miroljubnosti in vere v moč demo-k-acBe, v imrnu katere se je zavezniška vojska borila proti fašizmu. No, danes morama jasno videti, da Je bila ta demokracija za marsikoga samo zločinska laž, goljufija. Zločinska zato, ker je bila preračunana na ustvarjanje razpoloženja v vrstah lastne vojske in pri drugih narodih, da gredo z vedrim za nosom v boj, v veti, da se bore za sebe, za demokracijo, v resnici na se Jo marsikje izkazalo, da je šlo nekim oblastnikom le za to. kako zamenjati eno nasilje z drugim. Za to pa ni slo niti borcem v t'j volni, niti demokraMčaemu bloku SZ, Amerike in Anglije kot celoti. Kakšna je današnja policija? V njej bo zbrani ljudje formalno vseh narodnosti in vseh strank. Izbrana pa je skrbno tako, da so pošteni, demokratični, borbeni ele- za Tita ali za kralja. To vprašanje Je sploh postalo običaj. Fašisti so bili v tem pogledu odkriti — zahtevali so članstvo v P. N. F. Danes se zahteva nekaj, da ljudje niti ne vedo, kako bi morali izdajati ljudstvo, da pridejo do kruha in zaupanja rove oblasti. To je namreč danes že praksa povsod; pri uči-j teljih, profesorjih, v vseh javnih službah, da, že tudi v privatnih. Povsod vprašajo, če nisi morda za Tita. To je seveda neposredno izkoriščanje bede proti ljudstvu. To je podlo kupovanje d uči S tako sestavljeno policijo seveda ni mogočo najti kompromisa. Ta policija ci nič dragega kot orodje zunanje reakcije proti tukaj-njemu ljudstvu. Dotaknil sem sc predvsem dveh vprouanj, ker sta najbolj značilni za ljudski značaj oblasti, ki jo je ljudstvo tu v teku osvobodilne vojne ustvarilo in kor sla najbolj značilni za protiijudski značaj spremembe stanja pri nas. Sicer smo o vsem tčm govorili že v prvih dveh poročilih. Zato so ostalih podrcč.j ljudske oblasti tudi ne dotikam posebej. Na sedanji osnovi sodelovanje ni mogoče S pomočjo zunanjih sil je torej proti volji tukajšnjega ljudstva ustvarjeno stanje, ki je protiljud-sko, protidemokratično, ki nima ničesar skupnega z osnovnimi načeli suverenosti neroda in samoodločbe, ki nima ničesar skupnega z račeli atlantske listine. Takega stanja ne priznavamo. Ugotavljamo, da je nova civilna uprava protizakonita, ker je pro- ®°bno tistim podlim laž-m, s kate-J®1* se reakcija poslužuje interven. . v© ZUnnniilh «11 \r ar* r»r! nesramno proti’iudski značaj ima »demokratična, ker je formirana int-rvencija, pa če prihaja pod ka- z dekreti zunanjih sil, ker je ra-terokcll »demokratično*, »ctvHlzk-torako*, «kulturonosno», »objektivno*, »nezainteresirano*, «razsodnl-ško* masko. V tem je osnova, zakaj so ostali zaman nasi napori, da pod novimi pogoji cČuvamo vse osnovne pridobitve ljudstva. To ni mogoče, če je osnovni namen nove oblasti ravno to pridobitve uničiti. Ostane nam torej samo nadaljevanje borbe ljudstva, čiroke borbo vseh slojev za načela Atlantske listine, za tisto točko zadnj: poslanice predsednika Trumana, ki govori o nevmešava-nju zunanjih sil v stvari malih narodov, ki govori o samoodločbi in I po zveneče naslove »predsednikov*, da bi tako oskrunili smisel, ki ga ima ta beseda za ljudstvo, ker predstavlja njegove N. O. odbore? S pomočjo novo imenovanih »konsi-11 jev* ? Vse to ni mogoče. Njihov aparat je stari fočistični aparat. Nobenih zvez nima več z ljudstvom in ni sposoben pritegniti ljudstva k sodelovanju, k iniciativi pri reševanju teh problemov. To je aparat, ki ga ljudstvo noče, ki ga sovraži. Zato ta aparat tudi nič:sar ne opravi. Masa urednikov sedi danes v uradih Trsta in Gorice. Kaj delajo, nihče ne vo. Njihovega dela ni čutiti nikjer. Niso tu za drugo, kot zato da predstavljajo ogromno finančno breme za naža me3ta in za pokrajino. Nobenega dragega pomena nima ta aparat, kot tega, da žre denar na ra- Za vse to torej danes ni druge poti kot delo n a.’, h NOO-jev. Ti k-p.t!’nega bloka Anglije, SZ. in Z.D.A. Iz predhodnih poročil ste videli suverenosti. Gre torej za nadaljevanje borbe z zahtevo, da tuka1'nji j če je to danes Je mogoče z ljudmi, rinite! M spoštujejo načela d»mo-js katerimi imamo konkretno o- pravka. Mi si takega preokreta na vsak naJm želimo, ker bi hitro omililo napeto ozračje in nerazpe- ,‘1® zunanjih sil v Grčiji in se pri1 postopek novih faktorjev pri re- loženje tukajšnjega ljudstva proti ®!» celo naslanja na trditev, da Je j stavracijl starega, v bistvu fočis" *- zavezniški upravi. J* njih intervencija posledica že-'nega državnega aparata. Na k—t- novtm je pa, kaj bodo ukre- trške vlade. Seveda najprej po-! ko se dotaknem nekaj najvidnejših n * domače demokrat,.ne sile. vlado iz protiliudskih sil. iz! primerov, primerov, ki najjasneje j Današnja strankarska razceplje-elementov, ki nimajo zaslom-j knčrjo protlljudsk', orotld - mokra-1 no*t v enem delu italijanskega ® v domačem ljudstvu in Iščejo tični, intemomcionistični značaj tc-1° Pomoči izven domovine, in pa- ' ga postopka. % ali ao nam: prebivalstva je osnovna opora, na kateri gradi zunanja intervencija svojo moč. Cas je, da to uvidijo! predsavniki teli strank in stranč.r. NaJ N. O. odbori še obstojijo. Povsod resnično demokratično iz-| No, ne gre samo za zunanje ^-.voljeni in reprezentativni. Mi smo sprotna vsem mednarodnim običajem. Zato na tej osnovi sodelovanje ni mogoče. Kakšno rešitev tega stanja predlagamo? Ne borilo tu govorili 0 tem, kaj bi bila dolžnost zunanjih sil, Ca bi hoteli ostati zvesti načelom Atlantske listine. To je njihova stvar. Ce hočejo pri ljudstvu dobiti ponovno tisto zaupanje, ki so ga vživali nekaj časa v teku vojne, potem naj prenehajo s prakso dekretiranja, s prakso nasilja, s kolonialno prakso in naj govore z ljudstvom ter njegovimi predstavniki ne s stali—a 1 morajo zbirati ves potrebni mate-nekih »vzvišenih razsodnikov*, am- | r:al, izdelovati predloge, najti napak s stalisca soborcev. Ne vem, j čine, da določene stvari rešujejo sami na privatni osnovi in da dajo za tisto, kar zahteva pristanek oblasti,. primerne zahteve in predloge ZVU-ju. Tako bomo mogli v tem težkem položaju vsaj deicma izboljšati stanje in obenem dokazati zunanjim silam, da ni mogoče vladati brez ljudstva la proti njemu. Kdor gre tako protiljudsko pot, se mora prej ali slej pretvoriti v odkritega zagovornika vseh krivic, ki jih je storil ljudstvu fašizem. čun bede ljudstva. Ta aparat Je danes vpisuje v neke knjige n. pr. personalna vprašanja nekdanje občine Postojna, kot da mislijo nekateri, da se bo še kdaj pečal ta aparat s temi problemi. Zro denar, povzroča zmedo in nejasoost in onemogoča ustvarjanje resničnih, dela sposobnih, ljudskih organov oblasti. SmeJno bi bilo pričakovati, da je en sam življenjski problem Julijske krajine in Trsta mogoč-' rešiti s pomočjo tega bednega, razpadajočega, do dna gnilega starega fašističnega aparata. V to prevaro veruje samo Je tisti, ki je zakleti sovražnik ljudstva. Z IzkoriJčanjem in napihovanjem nacionalističnih predsodkov še vodno uspevajo zavajati, da no vedo, kje Je resnični sovražnik. Zadnjih problemov po tej peti ni mogoče rešiti! Delo naših NOO-jev je eiiina pot Maršal Tito vrhovni poveljnik jugoslovanske armade Beograd, 4. Tanjug. — Na včerajšnjem večernem zasedanju narodne skupščine FLRJ je bil v skladu s čl. 135 ustave, ki predvideva. da imenuje narodna skupščina na skupnem zasedanju obeh domov vrhovnega poveljnika Jugoslovanske armade, na predlog predsedstva narodne skupščine, maršal Tito soglasno izvoljen za vrhovnega poveljnika jugoslovanske armade. Podpredsednik predsedstva Moša Pijade, je prebral predlog o imenovanju maršala Tita za vrhovnega poveljnika, v katerem je poudaril, da je dolžnost vrhovnega rx> vcljnika jugoslovanske armade ena Izmed najčastoejših, istočasno pa najodgovornejših v ljudski republiki. Pijade je nadalje poudaril, da so narodi Jugoslavije ponosni, da imajo v svoji sredi moža, ki ima v»e lastnosti, značilnosti in vrline, ki »o potrebne za vrhovnega povelj, nika. »Naši narodi*, je dejal Moša Pijade v svojem predl-ogu, niso le soglasni v svojem spoznanju, da je maršal Tito mož z vsemi temi lastnostmi, temveč so tudi soglasni v neizmerni ljubezni in zaupanju v moža, ki je izšel iz kmečke družine in delavskih vrst tor postal pobudnik, organizator in voditelj nlihovc največje skupne borbe, postal voditelj armade, ki jo je vešče in pogumno vodil in pripeljal njeno demokratično borbo proti fašističnim osvajalcem in njihovim hlapcem do sijajne zmage.* Po svoji izvolitvi je imel maršal Tito sledeči govor: »Dovolite mi, da se Vam zahvalim za Vale ueliko zaupanje, ki ste iSadio Moslcva o pomenu ustave FLRJ malnosti. Gre zn bistvo Oni nočejo . verd,r pr!.,ravlj£.:1 aprci3tl v te ** odbori niso reprezentativni;; r.-rodno-esvcliodllnih odborov. Oni!, ^Predstavljajo vseh slojev prebl-' nočejo odborov, let bi predstavljali j 03taij iZVen in omogočiti, čj ti to U ““ m umuijo. j..predvsem je potrebna največja Narodno - osvobodilni odtori u odreite š 1! 1" aiSSVSSS ni^ii_::ih in profaJistiČnih elementov. Tu je na oga, predvsem N. O. wnjv. „ , . . j odborov v me/tih, pa tudi na deželi, ta^evmtkvijajo vsea siojev prem-; nočejo ocborov, ju m predstavljali! C3tal3 m'omogo^tf'č'j ti to | ^ *-®tClaatl'-“o »birajo material in V3ph strank; *° ®*mo ' oblast in tudi ne odborov, ki bi j mo£.,0 koristiti enotneati d-moki-a-! ^ 8^' v. V®tb Ef00?’ •ki Italijani niso zaetor-ani itd.* lludstvo spominjali na tisti 1®?« j »Ičnih sil, tudi novo volitve v te od-j , po',c;b^ “aglasitl, da ^ *® te trditve niso resnične in' Čase. ko le Imelo v teh odb"rih svo-j hnrp scvr,,ia ,niv,., v-.,vi v, m ! v m al"l3lu n®3! odbori vse pro- p-'•'hlšijene. Vendar smo bili pri-i^isiil na sporazum. Ce odbori v'^ tBprczontativni, Izvedemo no-ri?',0btve, demokratične, tajne. Ce jjri0 zastopane vse stranke, bodo ^ klo na volitvah pokazati svojo in dobiti odgovarjajoče zastop-Ce Italijani niso zastopani, sc Čase, ko je imelo v teh odb-rih svo- j ^Dre_ seveda samo pod vodstvom ! ^ č'11.*!11!3 1 i Jo otlast. Oni hočejo unlritl , tej, odborov, ki bi bili laiiko za- ! “ ,r Č kar bi moglo ljudstvo spominjati, <}0 mh volitev, razširjen — . te _ i. - j- 1 —. ..i - j«K1 a««4 »v aifA ... as’, ko je imelo oblast jih roltnh. Zato so ustvarili odredbo 5t. 11, ki no uvaja organe oblasti, ampak, ki poleg obDstt, ki jo predstavljajo posamezni oblaztnikl — Fostavlj.nl n’koč v obliki przfcktov in sindi-v obliki predsednikov, b- -• ' ® Italijani a, .I>rl volitvah pokaza’a njihova *r*"0'; ^Pana.^15/ “ "imajo nobenih pravic, ki smejo bi Trst 2 -, 09V°^ ! postavlj-nlm ob’astn!kom eamo AI»t, za Ti-T.I/» >7* nr»f!rn. nov- , J ’ _ ...».»* _ a Hov. ___ v ^-. _ n i t / i | ja * * ** »Od T*'“lc’ “ 1 s-retcvaii. To naj bi bi'i oosrednlki - Je sorazmerno število Italija- - - w>e naše predloge so ostali 9luhi med ljudstvom, k' mu jc treba vladat!. In onimi, k! so <1° UrVsfctui vladalo. No. ker bi tudi y->-.a-odTi)Vi* moril včasih preveč Niti ^Hov, * v*« i ?®;hokrat!č diakutiratl nlao holeli, niti °ra nismo prejoli. Ce je to; l.-ovedati V! no h! b!H direktno od-j -.1 »d oh lastnik e v, tudi oni niso oi. amrak pcrtavUenl. Vs- t-i tako okrutno smeSenje (»V„ - ' če Je to mogoče pri- rta ,i,M mogli »re- . '°vati -j •« .........- ... i *kult’irono»c!» in »rivillzetorjl*. So 2jatl 0(1 Mudi, ki trde o sebi, da j )n tudi nimamo »»,♦« fo k^. .1© lK- Mio nr * In NTTCMp, *■« uar-ju ittljivu, iu j---1 -a h1 mc~'| »oreicti ta d'kt.at. Po-varZ ®ovr»^tva do naroda in odge- ni mogoče na osnovi d'k- e—j- ..... . ,nTno na osnovi epora- m vso njih prazna be-; vni(' ' 1° Je za narod č.aljivo, to Je j v©r *°vraJtva do naroda in odge- d«'-itQj "ar°da ne more biti drugačen ,‘at-, ampak i z-ma. Narodna m lica in nova policija H^hujžo Za 0n, kl go navajeni,. bilo tr ba ta organ -razpustiU In cj.e °bla.st privilegij »zato pokli- i razgnati prvi dan. in da eme ljudstvo največ, I Na tej osnovi jc seveda težko naj. ^ mu more dopustiti, dokler | ti možnost sporazuma. Mi smo bili ograza ncimsredno oblasti t-’di tu pripravljeni na mak-slmal- t ... ^ " Poklicanih*, svetovati, j oh-*>» odno mii:ce' to^«J obstoj, ttt r2,clle. ki Je btrlski nparat «u» oblastnikov, ampak «tv I varnost nega organa ljud-Obstoj organa, kl je in pcpuJčr.nJc, Ce bi bilo malo dobre volje, bi moglo do »porazuma priti, KakSen je bil ta postopek? OHtali ao: posameznimi predstavi iki ost^ov strank. Tako bi mogli zagotovi’! volitve pod vodstvom ljudstva no z vmešavanjem zunanjih Tako bi mogli zagotoviti veli. kl bi jamčile ljudstvu, pa t' vsem strankam, objektivnost, k.r bi bila onemogočena vsaka zloraba. Današnji časi zahtevajo hitrih ukreinv No, tudi samo na tem ne moremo ostati. živimo v času, ki zahteva hitrih ukrepov za izboljJanje težkih živ-ljen.ridh pogojev, za obnovo naših porušenih mest in vasi, za obnovo inč.ustrije in obrti; živimo v času, ki zahteva hitrih ukrejov na polju kmotljstva, poljedelstva, vinograd-ničtva, gozdarstva. Treba jo pripraviti Izvod bo agrarne reforme, način reJ/vanja problema kolona-ta; treba Je zagotoviti razvoj našega kmeta; njegovega zadružništva; treba je pristopiti k načrtnemu reševanju problema oskrbe in prehrane, podvzetl upkrcpe za kontrolo tehničnega aparata, kl vodi te posle; treba je pristopiti resno k vprašanju Črne borzo, špckulant-atva, »svobode trgovine*, in pristopiti temeljito k reševanju problema trgovine; treba je resno pristopiti k refevanju problema zaposlitve, brezposelnosti, ureditvi mezdnih vpruutanj, kreditov, bank. zavarovalnic; potrebni bo hitri u-krepl na zdravstvenem področju In končno zlasti na Šolskem področju, področju prosvetno -. kulturnega, mladinsko-vzgojenega, fizkulturne-ga dela itd. Kako reševati vse te nujne življenjske ptobi uic? Treko slm-tga milica ni izšolana, komandanti ni- '"itm ------------~ »■ j« majo kontrole nad svojim moštvom, «ei0 0 direktno odgovor-n zn svoje . zakaj toliko ord!i1a; dve obo-ož-ni c|ll 0 Je nezaslišano. To Je rtak- formaciji na Istem tcisuu nista . — , ___ ^IktIr*nevarno ln tega ni mogccu j mogoči, č» nUta pod leto koman, aparata? S pomočjo novih prefek- var.Je ljudstva na gospodarakem niti trenutka več. Zato je'do!! | tov in slndakov, ki bo «1 nadeli le- | področju. s . To je pot do ljudske oblasti, •! 'Ver raz kri okuje protiljudskl zna-•j, profa.’iStičnl značaj obstoje-državnega aparata. Tu je tre-*ajti stično točko z vsemi demo-^cnimi predstavniki in prepre-i zlečine nad do.-nokratičnim gibanjem, kot so zločini z oprostitvijo Pagninija in dragih. Tu Je treba organizirati tudi odločno borbo proti sodiščem, ki bo sestavljena tako, da Je resnična cpuraclja nemogoča. Naloga poštenih sodnikov v teh souiččlh je, razkrinkavati z Javno kritiko pro-tiljudsko elemente v teh sodiščih. Isto je z eipuracijskimi komisijami. Tudi tu je dolžnost poČtenih elementov, da omogočijo Javno delovanje teh komisij, da torej Javnp kritizirajo sabotažo protiljudskih elementov v teh komisijah, da jih izpostavljajo javni kritiki In tako omogočijo ljudstvu, da dobi večji vpliv na odločevanjo tako komisij kot sodišč. Dolžnost odborov je, da skrbe za to In moramo ugotoviti, da v tem pogledu odbori niso napravili vsega, kar bi bilo njihova dolžnost. Nada’jna dolžnost Je povečati gospodarsko aktivnost naših odborov. Zlasti v mestih morajo postati vso bolj kot so danes forum, kl zasleduje vse gospodarsko delovanje v meetu in seveda tudi v po-trajini in ki vse bolj s svojim Javnim delovanjem vpliva na gospodarstvo. Mnogo premalo »mo napravili v borbi proti črni borai in jpekulantstvu. Težko se Je boriti, 6e oflcielna ob'ast podpira pod krinko »svobodno trgovine* gospodarski kaoe, vendar smo dolžni napraviti mnogo več ln tako izsiliti od te oblasti ukrepe, na osnovi ka-tcr.h to ar* v,- *e pove "ril so ’-io- Na šolskem področju se je naka aktivnost omejila preveč samo na slovensko čelstvo. Tudi italijansko šolstvo ne gre tako kot bi želeli. Tam ostajajo staro fašistične metode dejansko če bolj v praksi kot v slovenskem šolstvu. Protiljudskl elementi ce utrjujejo v šolstvu z vso načrtnostjo, da bi mogli tako ljudstvo še naprej vzgajati v smislu pokorščine »od boga postavljenih* oblasti in tako vzgajati hlapčevsko protiljudsko uradničevo. Vprašanje vzgoje urad-ništva je izrečno važno za ljudsko oblast. Mi hočemo ljudsko uradnl-štvo, svobodno, demokratično vzgojeno uradničtvo in ne uradništvo, ki vidi samo gospoda nad seboj, ki ga mora poslušati. Hočemo uradništvo, ki vidi predvsem interese ljudstva. V tem smislu moramo mnogo napraviti ravn0 na našem prosvetnem polju. Da bomo vse to zmogli je treba močno poživiti aktivnost naših odborov in zlasti zborov volivcev. Aktivizacija zborov volilcev je gotovo os-.ovna forma, ki omogoča stalno trdno vez med odbori in ljudstvom, če nočemo, da se tudi naši odbori polagoma spreminjajo v nekaj podobnega danainjim ofi-cielnim dekretirantm posrednikom med ljudstvom in »nedotakljivo*, od zunanj postavljeno upravo, ki jo predstavljajo vsi razni dekreti-ranl »consigli di Zone*,«, dl co-mune* ebc. Ce nočemo, da se tudi nofel odbori spremene v take od ljudstva odtgane posredovalce, moramo omogočiti javno sodelovanje vseh načih odborov, predvsem skupno rečevanje živiljenjskih problemov v mestih, na vasi, v okrajih itd. Moskva, 4. — Zadnj: dogodki v notranjem ^olitj žiem življenju v Jugoslaviji in Albaniji potrjujejo resnico, da se je tam razvila taka demokratična politika, ki je edini branik mira in preroda osvobojene Evrope. Dne 31. januarja je bi.a na Dle-naraem zaključnem zasedanju jugoslovanske ustavodajne skupščine proglašena ustava FLRJ. Ustavni načrt je bil dolge tedne predmet diskusij v obeh domih: v Zvezni skupščini ln Domu narodov. Poslanci, ki jih je izvolilo jugoslovansko ljudstvo, so morali izvršiti izredno važno nalogo: dati ustavno obliko velikim pridobitvam, kl so dovedle do ustanovitve ljudske federativne republike. Nova ustava ni smela biti samo Manca vsega preteklega razvoja dež-rlo, tamveč Je morala tudi utrditi vse, kar so si jugoslovanski narodi priborili v težki, toda slavni borbi za svobodo. Ustavodajna skupščina je bila izvoljena na podlagi splošne volivne pravice. Tečno spoštovanje vseh demokratičnih Jamstev je omogočilo uspešno rešitev te naloge. Na zasedanju dne 31. januarja so poslancem dokončno predle žili besedilo ustave, ki so ga preč.tali ob spločnl pozornosti. Prisotni so bili vsi člani ministrskega sveta s maršalom Titom na čelu in diplomatski predstavniki ZSSR, Francije, Poljske, C škoslov- 'te, Turčije in dragih dežel. Znači ao dejstvo, kl odraža demokratični duh nove Jugoslavije, je bik) branje ustave v srbskem, hrvatekem, slovensem in makedonskem jeziku, to je v vseh osnovi jezikih na- I rodov Jugoslavije. To je bil nov ! dokaz prijateljstva In enakoprav-j nosti narodov, kl je ponoe jugoslo-| vanske republike. Ustavodajna skupščina je soglasno odobrila besedilo resolucije, ki potrjuje in preglasa novo ustavo. Na istem zasedanju so odobrili tudi drugi zakon, ki spreminja ustavodajno skupščino v ljudsko skupščino FLRJ. Na ta način je bil ustvarjen demokratični parlament nove republike. Boj ni bil zaman S sprejetjem nove ustave in z ustanovitvijo ljudsko skupščine se je politično in pravno končal proces utrjevanja demokratičnega reda v Jugoslaviji, Ustvarjene so bile vse državnopravne norme, kl bodo osnova za nadaljni demokratični razvoj te napredne države. Jugoslovanski domoljubi lahko s polno pravico rečejo, da borba ni bila zaman in da je bila kronana s sijajno zmago. Uspehi Jugoslavije ne razveseljujejo samo vseh resničnih demokratov, temveč imajo brezdvomno blagodejen vpliv na Splošne prilike na Balkanu. Današnja Jugoslavija Je ogromen činitelj napredka v življenju tega dela Evrope, ki jamči odnošaje dobrega sosedstva, temelje na skupnih interesih, in ki onemogoča, da bi Balkan ponovno postal smodnišnica Evrope. Demokrati .V.c sile na Balkanu bodo dobile od demokratične jugoslovanske ustave nov navdih. Vendar pa ne bodo pozabile da jc potrebna nujna budnost, da se ohranijo ljudske pridobitve. Delo vemrBtnetfo eveio SiSslroBilčv jrgBSkep vgAja" mm zdrave pomen Moskva, 4. Tass. — Mednarodni opazovalec »Pravde* piše: »Takozvano »iransko vprašanje* je bilo stavljeno z dnevnega reda varnostnega sveta. Ta pozitivni rezultat razprave o vprašanju v varnostnem svetu predstavlja zmago zdrave pameti. Vsi poskusi, poriniti organizacijo Združenih narodov na pot politike nasprotne njeni listini, so s* pokazali kot nemočni pred Jasnimi in točnimi argumenti Višinskega. Mogli bi soglašati z britanskim radijskim komentatorjem Mac Loc-ky-om, ki je dejal: »To dejanje varnostnega sveta je konsolidiralo organizacijo Združenih narodov*. Res morajo vsi prijatelji miru pozdravili sklep varnostnega sveta. Vendar se zdi, da tega nieo vsi razumeli. Britanski «News Chror.i-cle* piše: »Ti, ki so upali na politično krizo, so bili razočarani. Ni nobena tajnoet. da Je bilo za neka. tore politike sproženje iranskega vprašanja pred varnostnim svetom samo sredstvo, ki naj povzroči politično krizo v organizaciji Združenih narodov. Toda ti politiki so utrpeli poraz. NI treba niti omenjati, da so med temi razočaranci vidni čicri bivše iranske vlade, ki so si' postavili za nalogo onemogočiti nepoeredna pogajanja med ZSSR in Iranom. Na predvečer razprave o iranskem problemu v Varnoslncm svetu, je londonski »Times* svaril pred »neodgovornimi tendencami*, ki žele spr* meniti organizacijo Zdnčic-nih narodov v areno za »demonstracijo proti velikim silam sploh ln prott ruski politiki posebej*. To tendence so prišle do izraza na soji Varnostnega sveta, ko so ntkafri ljudje poskušali prikazati v napačni luči politiko SZ, ki je prijateljsko naklonjena iranskemu ljudstvu. mi ga danes izkazali. Resnično je velika čast, Viti poveljnik, vrhovni p-oveljnik take armade, kot je nošo. Tukai se obvezujem in to lahko smatrate kot mojo prisego, da bom izpolnil Vala pričakovanja, da bom storil vse za izgradnjo in izpopolnitev nale armade v mirni dobi, tako da bo jamstvo nale neodvisnosti, na-ieaa mirnega razvoja in nale srečnejše bodočnosti, da bo armada, navdihnjeno z neomejenim zaupanjem v svoje ljudstvo in svojo dr-lavo, armada, ki bo lojalno izvrle-io.la vse svoje dollnosti, ki ne bo Itedila svojega iivljenja, kajti to armado sestavljajo molje, ki so po. kazali pred tršem svetom, kaj stori naša dežela, če je v nevarnosti. Naša armada se je pričela formirati v posebnih okolnostih, ni v kabinetih, z odloki, ne z velikimU finančnimi sredstvi ali po proučevanjih velikih strokovnjakov in vojaških teoretikov; to je armada, ki >e bila sestavljena iz preprostih ljudi, preprostih kmetov, preprostih delavcev, preprostih resničnih ljudskih inteligentov. Pričela se Je formirati a najtežjih dneh naše zgodovine, v letu 19-11. Možje, ki so postali temelji naše armade, so zapustili pluge, tovarne in Sole in se ji pridružili. V tem dejstvu je sila naše armade. Od prvih dni so v njenih vrstah bili taki ljudje. Talti ljudje niso bili samo navadni borci, temveč tudi podoficirji «n častniki do najvišjih činov. Tudi jaz sem bil delavec. Ta armada je imela en sam Cilj — borbo za osvoboditev svoje dežele. Partizanski odredi in kasneje narodno osvobodilna vojska in še kasneje naša velika jugoslovanska armada, tri le izvrševala te naloge, ni se edinole borila in osvobodila svvje dežele, temveč je tudi med borbo prevzela našo drv,go veliko nalogo — napraviti osvobojeno deželo srečnejšo, kot je bila poprej; dejal bi , politično nalogo, nalogo razširjenja harmonije in sloge med našimi narodi, nalogo najodločnej-št borbe proti sejalcem sovraštva, nalogo ustvarjanja bratstva in e-notnosti naših narodov, kt se je sedaj izrazila v našem velikem domu. Iz vseh teh razlogov smatram, da je same velika čast, biti poveljnik take armade. Se enkrat se obvezujem, da bom vestno izpolnjeval svojo dolžnost. f-ivela junaška jugoslovanska armadat Balkanska protifašistična mladina zaseda Sofija, 4. Tanjug. — Tanjugov dopisnik poroča: Pričelo se je zasedanje zveznega sveta balkanske protifašistične mladine, ki se ga u-cloiežujejo mladinske delegacij« Jugoslavije, Bolgarije, Rumunlje in Albanije. Zasedanje je otvoril predsednik osrednje mladinske komisije Bolgarije dr. Petar Vutov, ki Jc i ozdravil goste v imenu bolgarske mladine Domovinske f rojite. Na prvem zasedanju je bilo izvoljeno vodstvo ped predsedstvom jugoslc-raruskega delegata Slavka Komarja. Komar je r.ato podal podrobno poročilo o svetovnem mladinskem kongresu v Londonu ln o odnošajih jugoslovanske mladine s svetovno mladinsko ferit racijo. Svet nadaljuj« z delom. Sodelovanje je možno samo na osnovi oiioove Ijndske oblasti H končru še nekaj besed o naši reakciji. Očita nam »nesodelovanje*. Ta očitek Jo podlo Izkoriščanje težkega stanja, v katerem sc nahajamo zaradi zunanje intervencije. Ta očitek: Je očitek tistih sovražnikov 'ljudstva, kl intervencijo hočejo, zato ker hočejo, ker so bili vedao tako navajeni dekretirano »nedotakljivo* oblast, zato ker se boje ljudske oblasti. V tem očitku ni nič iskrečega, vse Je zlagano. Ml radi sprejemamo kritiko. Samo kritiziramo slabosti in napake, da bi Izboljšali ljudsko oblast, da bi izboljšali naše napore, da omogočimo ljudstvu, da sl ponovno pribori vso oblast. V tej »meri želimo kritike. To kar dela reakcija ni v tej smeri. Oni' hoč-io »sodelovanje* ne v interesu ljudstva, ampak zato, da bi dokončno pokopali upe oafcig« ljudstva po resnični demokratični oblasti. Ta reakcija hoče s tem še nekaj. Zaveda se, da ljudska oblast nujno vodi k pravični ' rešitvi problema državne pripadnosti Julijske krajine ln Trsta. Nujno vodi k rešitvi kjer odloča ljudstvo, brez zunanjega vmešavanja. Ljudstvo je že dav no odločilo, da hoče k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. V strahu prod to odločitvijo ljudstva hoče reakcija — italijanska kot slovenska — sodelovanje z inter-vencionističnimi silami za likvidacijo ljudske oblasti. V tej paroli se torej »kriva pri slovenski reakciji njer.o direktno nacionalno izdajstvo, pri italijanski reakciji pa izdajstvo ljudskih koristi pod na-ciotiMistično krinko. Oboj« more koristiti samo zunanjim reakcionarnim silam. Radi »ato sprejs- Imamo kritiko, ki bi mogla okrepiti naio borbo za čim hitrejšo zmago v borbi za ljudsko oblast, odločno j pa morajo NOO-J1 razbiti vse tc*i-I dence, ki bi hotele zapeljati pod j krinko »sodelovanja* naš« ljudstvo na pot dokončne likvidacije njego-I ve oblasti, dokončne likvidacije resnične demokracije. Na osnovi diskusije po prejšnih referatih, ra osnovi dirha, ki vlada v naših vrstah smatram zai potrebno, da PNOO ematra za svojo dolžnost in da mora z vsemi silami nadaljevati z borbo za našo ljudsko oblast. Sodelovanja na protiljudskl osnovi ml na moremo sprejeti Mislimo, da je to mnenj« nas vseh, če Izjavljamo, da Je sodelovanje možno samo na oeuovl obnove ljudske oblasti. mKRAm i/c$rf j AMSTERDAM. 20.000 oseb »e Je I udeležilo velike demonstracije v | prilog mirni rešitvi indonezijskega i vprašanja. Sprejeta je bila resolu-; cija, ki zahteva od holandske vla-de, naj sprejme kot temelj za raz-! govore pravico Indonezijcev do samouprave. i BUDIMPEŠTA. Včeraj je bil v | Budimpešti podpisan trgovinski ; sporazum med Poljsko ki Mečiar | rko. Poljska bo dobavljala M a j ski premog v zameno za madžar-; aki petroitj. ! TEHERAN. Predse da tve minlstr-j skega sveia je oznanilo, da je vla-| da ZSBR sprejela predlog za posebno iransko odposlanstvo v Moskvo. KAIRO. Po seji egiptovske vlade jo minister za industrijo Hismay Mahmoud dejal, da bo vlada vr. trajala, da morajo vse britanske tete zapustiti deželo In da mora biti angleško egiptski Sudan priključen Egiptu. Arabska fronta Je javila, da bo v nekaj dneh prišlo do splošne stavke v vsem Egiptu v podkrepitev protesta palestinskih Arabcev proti sklepu arahsk« vlade, da »e dovoli mesečno 1.500 Zidom naselitev v Palestina. ATENE. L'st grško komunistične stranko je danes objavil, da z ozirom na sedanji notranji položaj člani komunistične stranko ne bodo glasovali na volitvah 31. marca. MILANO. Ust »Sera*, kl Izhaja v Milanu, je objavil ve«t, da se skriva Donegani, bivši predsednik družbo Montecatlui, ki je pobegnil iz milanske Ječa. JE Vatikanu. PRIMORSKI DNEVNIK 1 — atm i i~ ■ ■ iihif 6. februarja X94& PNOO za Trsi in Slovensko Primorje daje obračun svojega dosedanjega dela Delovanje socialno politične komisije (Nadaljevanje referata tov. dr. Borisa Puca in seje glavnega odbora PNOO. — Prvi del referata smo priobčili v nedeljski številki, — Op. ur.J. Borba ljudstva Julijske krajine proti nacifaaizmu je zapustila težke sledove v socialnem ustroju ter zdravju tukajšnjega prebivalstva. Zaradi tega je bila naloga Socialno politične komisije silno težka in odgovorna. In to toliko bolj, ker ml ZVU niti za najbolj potrebno ukrenila še ničesar, tako da so prepuščeni sami sebi. Dasi je komisija za socialno skrbstvo napravila kolikor je bilo v njeni moči, ni mogla zadostiti vsem potrebam. Predvsem pomoči potrebni so invalidi, ki so se borili proti fašizmu, nadalje družine padlih borcev in aktivistov, družine pogrešanih in umrlih v internaciji, ranjenci, demobilizirani borci Itd. Takoj ob osvoboditvi Julijske krajine pa vse do prihoda zavezniških zasedbenih sil je bilo mnogo storjenega na polju socialnega skrbstva. Vsem prizadetim so se pričele izplačevati podpore ter je bilo izplačanih nad 30 milijonov lir. Ko je bila odvzeta PNOO-ju oblastvena funkcija in s tem tudi davčna moč, Je naravno, da je nedo-stajalo sredstev za podpore. ZVU bi morala to prevzeti nase, ker je k temu pozvana kot začasni suvereni gospodar na tem ozemlju, ker Ima v rokah davčno moč in ker jo k temu silijo moralne dolžnosti napram onim, ki so se borili na strani zaveznikov. Danes poskusa Socialno politična komisija preko okrožnih in okrajnih odsekov s pomočjo množičnih organizacij in prireditev z nabiralnimi akcijami, pridobiti sredstva, da vsaj v najnujnejših primerih ublaži težki položaj. ZVU je sicer obljubila, da bo svojcem padlih borcev izplačala po 20.000 lir, a ranjenim borcem 10.000 lir. Preko okrajnih odborov so bili krajevni referenti poučeni, kako je treba izpolniti vse formalnosti. V ta namen Je bila tudi v zvezi z Zvezo primorskih partizanov, ki Je prevzela organizacijo v zvezd s temi podporami. Do danes je bilo izplačanih le malenkostno Število podpor. Socialno politi čin* komisija ima »voj oddelek za zaščito mater, otrok in mladine. Zaradi pomanjkanja materialnih sredstev in odvzema oblastne funkcije je tudi to delo »asnovano le na osnovi sodelovanja z množičnimi organizacijami zlasti Rdečim križem, AFZ in sindikati V letošnjem poletju Je bilo ustanovljenih nekaj kolonij, več otroikih vrtcev v načrtu pa so posvetovalnice za noseč* ta doječe žene. Posebna pozornost je bila posvetna zdkSiti sole obvatnih otrok ter sredn^olcev. V okvir Socialno politine komisije »pada tudi socialno zavarovanje ter Je v tem pogledu komisija nudila veliko pomoč pri ustanovitvi Pokrajinskega zavoda za socialno zavarovanje v Kopru. S centralami socialnega za verovanja v coni »A* ni bilo mogoče vspostaviti nikakih pravih stikov, ker so pa vodilnih mestih teh zavodih ljudje profašistične usmerjenosti. Stik je bil mogoč le z zavodom za bolezensko zavarovanje v Trstu (bolniška blagajna), ki nam je šla v vsakem pogledu na roko. Smemo trditi, da socialno skrbstvo v coni »A*, izvzemal po naSl oblastni liniji, sploh Se ni urejeno. Predvsem manjka vsako sistematično delo ter statistika potrebnih na vseh poljih socialnega udejstvovanja. Poleg navedenih žrtev narodno osvobodilne borbe imamo v Trstu še posebej problem nezaposlenosti, ki dnevno narašča. Plače in mezde delavcev in javnih namešcencev so prenizke, da bi pri ogromni draginji zadostovale »a najnujnejšo prehrano. Posledic* se poznajo predvsem v podhranjenosti otrok in mladine, kar je V zvezi z današnjimi boleznimi, ZVU n« poseže v vprašanje mezdnih sporov, temveč preputča, da si to vprašanje rešuje neposredno med delavci odnosno njihovimi organizacijami ln delodajalci. Ni pričakovati, da bi bilo to vprašanje rešeno prej, dokler se ne reši pripadnost cone «A» k Jugoslaviji. Socialno skrbstvo bo lahko ^doseglo konkretne ln zadovoljujoče rezultate, ko bo oblast zop?t v rokah ljudstva. Neomejene možnosti dela, ki se bodo takrat odprle, relativno visoke mezde ln plače, vnaprej določen« Izdatne minimalne starostne ln nezgodne rente, moderno socialno zavarovanje, temeljito izgrajeno skrbstvo za mater In otroka ter za Invalide ln aktiviste narodno osvobodilne borbe, za 5srtve fašističnega terorja in za njihove svojce, bodo zelo znlzale proračun Izdatkov splošnega socialnega skrb. stva. Večjo skrb bo ljudska oblast posvečala aktivnemu socialnemu skrbstvu, to Je skusala podpore potrebne preusmeriti k delu, da bodo na nov nacn postali zopet tvorni elani človeške družbe. Podpore pa, ki jih bo dajala vsem onemoglim, ne bo smatrala zn miloščino, temveč za dolžnost družbe do onih, ki so svojo zdravje žrtvovali za njen prospel). Ždravstvo Organizacija zdravstva se vrši preko zdravstvenih referentov vseh okrajev Tržaškega ln Goriškega o-kroija, katerim je poverjena skrb za zdravje ljudstva v coni «A*. Organizirane so kraj'vne ambulante na sedežih okrajev ln krajev, ki jih vodtjo strokovne moči in jih obiskujejo redno okrajni zdravniki. Nekaj ambulant je organiziranih po Rdečem krftu. Vse ambulante redno poslujejo. Odsek za zdravstvo Je poleg tega skrbel za zdravstveno prosveto ljudstva s predavanji, za katera so se stavili na rarpolago nasi zdravniki. Zdravstvo PNOO Je tesno sodelovalo s zacijl bolniške blagajne, pri zdrav-stveni skrbi za dijake srednjih in ljudskih šol in za druge ustanove, ki so se v načrtu, kakor posvetovalnice za matere in otroke, na posameznih sedežih okrajev, za protl-tube>rkolozne dispanzerje, solsko polikliniko ln drugo. Pri tem delu sodeluje prostovoljno in brezplačno približno 25 zdravnikov. Na vse drugo delo zdravstva v coni «A» ima zdravstveni referat le delen upogled, ker ga je ZVU prevzela v svoje roke ln je zdravstvo PNOO sodelovalo v tej upravi le v toliko, v kolikor je opozarjalo ZVU na zdravstvene in h!gi-jenske potrebe ljudstva. Zaključne ugotovitve Iz navedenega, zelo bežno podanega pregleda o delovanju odsekov PNOO-a, vidimo da je o-snovni problem vseh težkoč, ki se pojavljajo v coni «A» ravno v nerazumevanju položaja s strani ZVU. Z veliko užaljenostjo moramo ugotoviti, da to nerazumevanje ne temelji samo na nepoznavanju položaja ali zmoti, temveč slejkoprej na zavestni odstranitvi vsega, kar je ljudskega zlasti pa ljudske oblasti. Ljudstvo Julijske krajine je skoro 25 let ječalo pod fašizmom. V zadnji vojni se je na poziv strnjeno pridružilo svobodoljubnim narodom. S tem je pridobilo pravico, da se spoštujejo nogove zahteve, ker so o-snovane na naravnem pravu in svečanih obljubah zaveznikov. Vkljub temu zavezniška vojaška uprava tega ne spoštuje, kar moramo najostreje soditi in obsoditi. Ljudstvo Julijske krajine se teh svojih pravic zaveda, kar je razvidno najbolj iz tega, da vkljub vsem oviram in težkočam na prostovoljni osnovi spoštuje svoje narodno osvobodilne odbore, jih podpira in z njimi najte. sneje sodeluje. Neobvezen nasvet narodno osvobodilnega odbora je našemu ljudstvu zakon, ki ga ne more uničiti nikak dekret. Ljudstvo Julijske krajine je danes politično tako zrelo, da se pokorava le oni oblasti, ki jo priznava kot svojo, vse drugo pa odklanja kot poizkus zopetne podreditve in kolonizacije. * * * Po poročilu predsedstva, M ga je podal tov. dr. Boris Puo, s» je razvila zanimiva diskusija. Spregovo-rM je tov. prof. Ferlan o delu MOS-a, o delu v trlaikem okroiju tov. Grmek Alfom, o težavah pri delu Odseka za trgovino in oskrbo pri M O S-u za Trst in neupoštevanju predlogov tega odseka za izboljšanje razmer s strani ZVU je govoril tov. De Rossi. Tov. Vižintin je govoril o delu v goriSkem okroiju, tov. Bersa Ruggero pa o delu in teiavah, na katere naleti ljudska oblast v triiškem okraju. Za njim sta spregovorila ie tov. Babii in dr. Toneti, ki je ob koncu predla-gol, da navzoči člani PNOO-ja dajo priznanja predsedstvu in odobrijo poročilo predsedstva, odobrijo dela odsekov, odredbe in odloke, ki jih je predsedstvo doslej izdalo. Predlog tov. dr. Tončiča so vsi enoglasno sprejeli. Za tem je tov. Bevk prejel na četrto točko: Ljudska oblast *n trenutno ohHlna uprava, ter predal besedo tov. Kraigherju (referat tov. Krajgherja prinaSamo na prvi stra-nij. Šesta točka je bila čitanje resolucij. Najprej je bila prečitana resolucija Organizaciji Združenih narodov, nato resolucija o gospodarskem stanju, resolucija, ki zahteva izgon vojnih zločincev, resolucija o kuU tumo-prosvetnem delu ter resolucija, v kateri PNOO odklanja odgovornost, da ni priilo do sodelovanja z Zavezniško vojaško upravo. Nato je bil prečitan (e pozdrav marialu Titu. V«e resolucije, kakor tudi pozdrav marialu Titu, so vsi navzoči sprejeli z odobravanjem. OB ZAKLJOČKO ..PARTIZANSKEGA TEDNU" Izpopolnitev Glavnega odbora PNOO-ja Po čitanju resolucij in njih odobritvi je prešel tov. France Bevk na sedmo točko — izpopolnitev PNOO-ja. Namesto {tirih članov, ki so izpadli iz glavnega odbora PNOO-ja, je bU glavni odbor PNOO-ja izpopolnjem s štirimi novimi člani. Člani glavnega odbora PNOO so naslednji tovariši in tovarišice: dr. Ambroiič Franc, dr. Brecelj Bogdan, Bole Stanko, Bolt Katarina, Bersa Ruggero, Bersa Fiore, Benčič Drago, Benedetti Andrea, Cerna Ljubo, Čermelj Lavo, Dujo Albin, Donnini Vtncenzo, dr. Ferfolja Josip, dr. Fornazarič Slavko, Furlan Edvard, prof. Ferlan O-skar, Finenia Gilberto, Grmek Alfonz, Grilano Stanko, Gustinčič Giuseppe, Juriševič Franc, Kovač Albin. Kuk Branko, Kodrič Rruli, MarVinuč Frano. dr. Marušič Fran, dr. Montanari Mario, Maule Bruno, Prosen Josip, Pobega Giovanni, Poljšak Ema, Psrvanja Frano, Rutar Karlo, De Rossi Pietro, De Rossi Marino, Bies Giovanni, Škapin 1-vanka, Sirk Ivanka, Sirca Boris, Štrukelj Jože, Suban Mirko, dr. Tončič France, Turk Karel, Vatovec Ernest, dr. Viglioni Amedeo, Vižintin Bogomil, Vižintin Luigi, Vlak Renato, Zdravtjič. Izpopolnitev Predsedstva PNOO-ja Nato je tov• Bevk prešel k zadnji točki dnevnega reda, k izpopolnitvi predsedstva, iz katerega so izpadli štirje člani. Nato je bilo predsedstvo izpopolnjeno s štirimi novimi člani. Sedanje predsedstvo je sestavljeno iz sledečih članov: predsednik tov. France Bevk, podpredsednik tov. dr. Pogassi Giuseppe, drugi podpredsednik tov. Kraigher Boris, tajnik tov. dr. Boris Puc. Člani V Prešernovem tednu podprimo wAkcljo slo-venske knjige** in darujmo vsaj eno slovensko knjigo predsedstva pa so: Babič Branko, Laurentt EugrnHo, Beltram Julij, Komar Angelo, Jelinčič Zorko in Bolioni Mito. 8 tem je bil dnevni red druge seje glavnega odbora Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora za Trst in 8lov. Primorje izčrpan. Tov. France Bevk je v zaključnih, besedah dejal, da bo predsedstvo PNOO-ja upoštevalo vse nasvete, ki so jih iznesli člani glavnega odbora PNOO na seji, in da se bodo odslej seje glavnega odbora PNOO pogosteje vršile. Druga seja glavnega odbora PNOO za Trst i» Slov. Primorje se je s tem končala. Svečan pogreb padlih partizanov Ob zaključku partizanskega tedna, v nedeljo 3. 2, je tržaško ljudstvo počastilo 11 izmed svojih si-nov, padlih v boju za svobodo. Ze pred tretjo uro ao se pričele zbirati mnoiice pred bolniško mrtvašnico, odkoder se je potem razvil svečan sprevod skozi mesto do cerkve pri Sv. Jakobu. V sprevodu z jugoslovansko in Italijansko zastavo Zveze primorskih partizanov, številnimi venci ln godbo na čtlu so primorski borci nosili krste svojih padlih tovariSev. Za svojci padlih se Je razvila nad sodem tisoč-glava množica, veliko število prebivalstva pa Je' molče spremljalo sprevod povsod, koder se je premikal. Pred cerkvijo pri Sv. Jakobu se Je od padlih poslovil v italijanjčinl tov. Laurentl Eugenio, kV Je na koncu dejal: «V borbenem duhu, ki smo ga podedovali po padlih herojih, bomo nadaljevali njihovo delo, da se oddolžimo njihovemu spominu ln njihovim družinam, dokler ne bo nad nami zaplapolala zastava svobode, ki smo jo dvignili ie v času boja*. Za njim Je v slovenščini govoril še tovariš Bukovec Ivan, nakar so krste z avtafurgoni odpeljali ob zadnjem pozdravu mnoiice na pokopališče pri Sv. Ani. Brzojavke z velikega zborovanja Tov. Titu, Partizani Julijske krajine, ki so se borili pod tvojim vodstvom, odločno izjavljajo, da bodo nadaljevali borbo za demokracijo in za obnovo skupno s tistimi, s katerimi so se borili. R. Verginella Organizaciji Združenih naradov, po tov. Kardelju. Primorski partizani, zbrani na zborovanju, ne dopuščajo, da bi njih 42.000 mrtvih padlo zaman m zahtevajo, da se vprašanje Julijske krajine pravično reši, to je da se ta združi s Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, ker se bodo samo na ta način uresničile težnje, za katere so se borili. E. Verginella IV. Jugoslovanski armadi. Partizani Julijske krajine zbrani na zborovanju pošiljajo svoj bratski pozdrav borcem IV. armije, osvoboditeljice naše pokrajine. R. Verginella Zvezi partizanov Italije, Milan. Partizani Julijske krajine pošiljajo ob priliki svojega zborovanja italijanskim bratom v borbi svoje pozdrave in voščila za zmago tiste demokracije, za katero so se skupno borili. Za tajništvo R. Verginella. Veliko zborovanje primorskih partizanov — se je mešala slovenska in italijanska kri — za osvoboditev delovnega ljudntva. Tistim, ki se danes pojavljajo v javnosti, preje pa so sodelovali z okupatorjem, recite: kakšni so vaši nameri? Ali hočete, da bo čez dvajset let na Primorskem zo. pet 42.000 mrtvih? Tito je ponudil roko demokratični Italiji. Nam Italijanom, garibaldincem in vsem resničnim borcem za svobodo so nam znane krivice, ki jih je naša država storila Jugoslaviji. To sramoto želimo čimprej izbrisati. Vendar se po. javljajo danes nekateri, ki so do nedavnega sodelovali z oku-okupatorjem, zdaj so pa prišli zopet na dan iz svojih skrivališč kot branitelji italijanstva Trsta. Toda mi, ki smo se borili za lepšo bodočnost Italije in se zanjo žrtvovali, izjavljamo, da niso poklicani niti vredni o tem govoriti*. Besede tov. Libero-e so prisotni sprejeli z viharnim odobravanjem. Potem so bile preči tane pozdravne brzojavke maršalu Titu, partizanom Italije, ministru Kardelju in IV. Jugoslovanski armadi, osvoboditeljici Trsta. Bledita je svečana predaja zastav. Na oder so stopili garibaldinci *n partizani, Tržaške antifašistični ler.e so jim poklonile italijansko in jugoslovansko borbeno zastavo z besedami: tKakor smo biU z vami v borbi, tako smo tudi sela). Nadaljujte vaš plemeniti boj za praviot in bratstvo, čigar simbol vidite na tem praporu*. Zastavonoši sta aim-bolično prekrižala obe zastavi, jugoslovansko in italijansko s peterokrako zvezdo, godba je zaigra.a delavsko himno, navdušena množica pa je to svečano predajo vzh'-ceno spremljala in z viharnim navdušenjem stoje pozdravljala. Tov. Verginella se je ob zaključku svečanega zborovanja zahvalil tovarišem in meščanom za sodelovanje v partizanskem tednu. K IJ U R Koncert AFŽ dne 3.2.1946 V nedeljo »večer je priredila AFZ pri PNOO v Trstu koncert v Via Carduooi S. Po uvodnem nagovoru v slovenščini in v italijanščini je sledil pester koncertni spored. Namesto obolelega baritonista Raztresena sta noši odlični pevki Pavla Potratova in Slavica Batistuta zapeli v duetu koroško narodno *Gor čez tstaro*. Sledila je pesem R. Simonittija, dirigenta znanega zbora *Srecko Kosovel* — *Na krasu* in pesem M. Sanoinove: »Ti-hi večer*, ki ju je zapela sopranistka Batistuta. Posebno slednja pesem je v umetniškem pogledu močno unajala in utrdila sloves skladateljice Mirce Sancinove. Zelo je ugajala arija iz Puccinijeve opere *Ixk Bohemet, ki jo je v italijanščini zaprla sopranistka Potraitova. Z zanimanjem smo sledili naslednji točki, ki jo je izpolnil godalni kvar. tet, ki je v zasedbi tov. K. 8ancina, U. Vrabca, J. Pavletiča in R. BI-sianija izvajal I. in II. stavek iz Slovamskeaa kvarteta ruskega skladatelja Glazunova in Serenado Karla Sancina. Ugodno nas je presenetila lepa skupna igra in pove- zanost med posameznimi instru-vsemi referati »oclnln^a n'crh*tva.j menti, kar le prišlo do izraza po-TeJco j« sodelovalo pri organi-, sebno v II. stavku Glazunovega go- dalnega kvarteta, dasi bi želeli več umerjenosti na tistih mestih, kjer posameznik izstopa. Vsekakor pa je kvartet že pri prvem nastopu pokazal tolikšno zrelost, da nam daje upanje, da bo iz njega nastalo kgunorno telo, s katerim bomo častno zastopani. Ob tej priliki M omenili, naj se v sporedih točno označijo posamezni stavki večdelne skladbe, ki je na sporedu, ker bi aioer nekdo lahko dobil vtis, da ji na primer Glazunov Slovanski kvartet sestavljen le i« dveh stavkov. Sledil je nastop sopranistke Batistu/te, ki je občuteno zapela prisrčno Pavčičevo pesem Pastirico in rusko narohno tVesell veter*. Z velikim nairdusenjem so poslušalci rprejell sopranistko Potratovo, ki je zapela arijo iz Puccinijeve opere cMadama Butterfly, tako do je morala na ieljo dodati ie arijo iz opere cTosca*. Spored je zakljuvil godalni kvartet, ki je zaigral III. stavek — Andante canta-Mie iz Cajkovskijevega kvarteta in Dvorakovo humoresko. Čajkovski nam je po svojem liričnem nas trojen ju zelo blizu, kar je bilo čutiti tudi u izvedbi. Pač pa je bila skupna igra pri Dvorakovi Humoreski nekoliko trgana in j? bilo čutiti Ob zaključku ^Partizanskega tedna* se je vršilo v nedeljo dne S. t. m. v dvorani Nazionale veliko zborovanje Primorskih partizanov. Dvorana je bila okrašena z italijanskimi in slovenskimi zastavami, z zastavami Sovjetske zveze, Velike Britanije in Amerike ter s slikami maršala Tita in Garibaldi-ja. Prisotni $o napolnili dvorano do zadnjega kotička. Tovarič Verginella je o tvoril zborovanje ter uvodoma poudaril, da so partizani ostali šo vnaprej budni branitelji ljudskih pravio. Nato je spregovoril komisar bataljona