Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo y tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za cetrt leta 1 gold., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 goid. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold. 80 kr. Obseg: Nov način posnemanja mleka. — Poziv udom podružnice c. k. kmetijske družbe senožeške in drugim gospodar- jem na Pivki. — Žvepljanje sodov. — Nekaj zoper garje (grinte) pri ovcah. — Vprašanja in odgovori. — Raz-jasnilne opombe vladine k nacrtu postave o dedinskih naredbah pri kmetijskih domačijah srednje velikosti. (Dalje.) — Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) — Volitev na Notranjskem. — Deželni zbor kranjski. — Noč pred sv. Dnevom. (Dalje.) — Naši dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari. Poziv Nov način posnemanja mleka. Znano je, đa je smetana toliko slajša, tolstejša in boljša, kolikor hitreje se shlađi mleko. Znano je nadalje, da se na noben način ne dobi toliko smetane in ravno tako posnetega mleka, kakor ravno z nepo- Injim dotikanjem mleka z ledom. Toda pri tem taj a v,ianji ne postane pa le mleko, ker se led jako hitro slabše temveč je tudi prelivanje in zopetno na tuj* OJLCIUOIJ ^ tuni y tuui en v auju hl livanje samo na sebi jako težavno in zamudno. Kako se temu izognemo, kaže nam spodej stoječe vpodob-Ijeno ravnanje. Četrti del posođe, koje oblika in naprava se iz podobe razvidi; napolni se s čistim ledom. Da pa led ne splava na vrh, pokrije se z železno mrežo. Led pa mora v velicih in ravnih kosih spodnji del ? popolnem brez lukenj zavzimati, da se ne začne tajiti predno je vsa smetana stopila na površje. Posoda ima na sprednjem delu ravno nad pipo stekleno zarezo, skozi katero lahko mleko opazujemo , da pričnemo o pravem času posnemati mleko. Posnemanje naj se vrši ravno 40 minut potem, ko smo napolniii posodo. Ker XCVTÍ1V i v XL1J.X1U.V tvai, iw Olin/ uwťvuixii ^vovvw, J.XC1. se v tem času začne tajati tudi led, odteče naj tudi takoj po posnemanji posneto mleko skozi odprto pipo. Pred zopetnim napolnjenjem pregledati moramo led in luknjaste ter otajane kosce nadomestiti z uovimi. Iz-umel je to ravnanje Amerikanec Henry "W. Kellogg. udom podružnice c. kr. kmetijske družbe seno žeške in drugim gospodarjem na Pivki. Dné 21. t. m. popoludne imela bode senožeška podružnica c. kr. kmetijske družbe svoj občni zbor na Razdrtem. Zborovalo se bode, kako delovanje po- ter družnice in sploh kmetijstvo na Pivki pospešiti bode pri tej priliki tudi navzoč gosp. Rihard Dolenc vodja vinařské šole na Slapu, in gosp. Gustav Pire ? tajnik c. k. kmetijske družbe in potovalni učitelj. H zborovanju so vabljeni vsi udje podružnice, kakor tudi sploh vsi gospodarji, kateri se za kmetijski napredek zanimajo. Sprejemala se bodo tudi oglasila za pristop k c. k. kmetijski družbi. Žvepljanje sodov. Žvepljanje sodov spada med ona kletarska opra-koja se največ opravljajo v vinski kleti, pa vendar vila je izvrševanje tega opravila še največkrat nepravilno. Namen žvepljenja je, zabraniti v sodo naseljevanje gljivic, ktere škodujejo sodnému lesu ali pa vinu. Kakor je sploh znano, se pri žvepljanji sodov sožge v sodu žvep žveplo, vsled česa se razvija zadušljiv plin, t. v ljena sokislina. Žvepljena kislina je plin, kateri užo v mali množici pogubno vpliva na rastline nižje vrste ? kakor na pr. gljivice. V sodu, kateri je bil zažvepljan in potem dobro zaprt, ne najde se več živega trosa od katere koli gljivice in sme ležati leta dolgo, ne da bi postal plesnjiv ali „bumfast". Kedar se sod zopet rabi, treba ga je le dobro z vodo izprati. Ako se sod, kateri se je ravno izpraznil, zažveplja ? potem ostala mokrota sodová takoj posrka žvepljene sokislino ter umori vse gljivične troše. Po daljšem času zgubi se pa žvepljena sokislina, ona se spoji s kislecom zraka ter se spremeni v žvepíeno kislino. Ako se v tak sod takoj hoče zopet vino vliti, najdlo se pomočjo bode. da je vino postalo neprijetno kisleje. žveplene kisline razkroji se namreč primerai del grampe (Weinstein), nekaj vinske kisline se oprosti in zadnja dá vinu to neprijetno kislino. Da se to zabrani, treba je sod, predno se vnovič napolni, dobro in še le takrat s tem delom prenehati, kedar se iztaka, nima nikakega kislega okusa več. Pri Mđih A: ^ » 292 pa, kateri so po žvepljanji dalj časa prazni ležali, vrine s skorijo in ljukinami ne bode tako lahko pomagalo se pa žvepljena kislina v luknjice sodovega lesa in se popolno kopanje, če tudi odpraskamo garje, s plošče dá " odpraviti z daljnim izpiranjem. Hitreje se do- vinastimi žlicami i. dr. Tako čedo ozdravi potem naj seže zaželjeni vspeh, ako se sod naprej z vodo izpere, ložje mesarjev nož. Kože takih ovac bi se pa morale w " -- J ~ —. — L w - J ---- ~ ~ " ^ ^J " * W w AtJ^/ CJJ KJ Ili ? il Vy «-i » UUJi\llJ. potem izplakne z vodo, kateri je primešano nekoliko prav za prav po postavi uničiti. sode in nekaj dni pusti stati ter slednjič še enkrat z vodo izpere. Omeniti je še, da naj se vedno le sodi Drugače je, ako se bolezen še le začenja. Najpo- broti izgubi. » Weiiibau-Zeitung u prej se mora garjeva ovca jako dobro rediti, ker po žvepljajo, nikdar pa ne vino, ker zadnjo s tom na do- tej bolezni na paši kakor v hlevu mučena ni nikdar pri miru. Potem naj se maže do strižbe z zgoraj ome-njenim mazilom, po strižbi naj se pa popolnem skoplje. Sredstev za vspešno kopanje je jako mnogo. Jaz uporabljam z vspehom po dr. L. Wagenfeldu naslednje sestavljeno mazilo, kojo mi je uže pred leti priporočil Nekaj zoper garje (grinte) pri ovcah Spis.il oskrbnik E. Purgar za „Laudvv. Wockenblatt". prijatelj. Na 30 ovac kilogr. navadnega tobaka z 80 Kako težko da je, garjeve ovce ozdraviti, vé pač litri vode. kar se kake tri ure skup kuha. Odstranijo skoraj vsak, kdor se peča z rejo ovác. Pisatelj teh se potem sedaj neporabljiva tobačna peresa in pridene vrstic imel je velikokrat priložnost, bojevati se zoper se potem i o kilogr. neugasenega apna in l i 2 kilogr. to bolezen. Sploh pa imajo posestniki ovác v spodnji lugaste soli, katero oboje se je stopljeno eno uro dolgo v lončeni ali železni posodi posebej kuhalo in med Pastir v teh pokrajinali ima vedno v svoji torbici kuhanjem dobro premešavalo. Potem se to od ognja « g, . nj. MHIH ■ ■■■ ■■■IMriH IH ■■■I liter Ogerski le redkokedaj garij proste ovce. mazilo zoper garje, in ako je vesten, pozabi raje domá odstavi in pridene se med vednim mešanjem tobak, da, še celó živež, kakor pa to mazilo. Napravlja žgane smole (Theer) in 2 kilogr. borovega olja. Sled si pa to mazilo iz naslednjih tvarin: 70 delov svinjske nj ič zmeša se v primerno veliki posoli tabakova pre ? delov živega srebra, 21 delov gostega in 28 kuha zopet med vednim mešanjem s to zmesjo. m 11, delov redkega trpentina. To vse zmeša dobro skupaj v mazilo, s katerim ne zamenja nobeno drugo. Pred to mešanico, koji se vedno prilija, da gorka ostane, vtopijo se popolno ravno ostrižene ovce. Ob- nekoliko leti hvalili so posebno neko mazilo iz severne varovati se morajo usta, nos in oči, in odpraskati ter Nemške. Bilo je tokoče in prej ko ne je bilo zraven odstrgati posebno zeló garjeva mesta s kako tumpasto največ žgane smole. Sestava bila je se ve da skriv- rečjo najbolj s kako ploščevinasto žlico. Dobro je tudi, nost. To skrivnostno mazilo pošiljali so v posodah iz ako se pred kopanjem zaznamujejo garjeva mesta s ploščevine. Naši ovčarji bili so, kakor zoper vsako, borovimi sajami ali kako drugo tako rečjo, da potem tudi zoper to novotaranje. Mi smo pa na vsak način delavci med kopanjem lažje najdejo garjeva mesta in hoteli poskusiti to novo sredstvo. Po večtedenski po- da jih ne pregledajo. skušnji zadobili smo trdno prepričanje, da to mazilo lugu Da je to popolno kopanje v ravno napravljenem po šestem ali sedmem dnevu potrebno in da se ni zoper garje pri naših ovcah in vporabljati morali smo zopet staro skušeno sredstvo , ako nismo hoteli mora zopet ponavljati, ako se po pretečenem drugem imeti pri prihodnji strižbi zgube. tednu opazi le kak sled garij, uviděl bode vsak mnogih slučajih je pastir sam kriv, če ovce po- vé, kako trdovratna in težko ozdravljiva je ta bolezen. stanejo garjeve. On premalo na to pazi, da ne pride Omenil sem zgoraj, da naj se v začetku bolezni njegova čeda z drugimi čedami skupaj; da se njegov ločijo garjeve ovce od negarjevih. To pa ne zaradi pes ne zaletava v ptuje mogoče garjeve ovce, ki pri- tega, da bi se negarjeve obvarovale okuženja, ampak dejo iz semnja ali od drugod, in ko nazaj pride, med samo zaradi tega, da hlapec uže vidno garjeve ovce ovce bolezen zanese, ali če ovčar pripusti, da se njegov lažje opazuje in jih natančneje preiskuje. Ako se en- pes goni. s psi mogoče garjeve cede in tako njegovo krat nahajajo garje v čedi, misliti si mora, da so vse čedo okuži. V mnogih slučajih okuženja tedaj je vzrok ovce garjeve. Na vsak način se morajo vse ovce po- odstranjenjem dosežemo toliko ovčji pastir, v vseh slučajih pa, ako se garje zeló raz- polnem skopati. širijo, vzrok je gotovo ovčarski hlapec. Neskrben in da bolj bolne bolje krmimo, večkrat preiskujemo in v takih rečéli neizveden člověk ni za ovčarskega pa- vsak dan mažemo. Med tako zvanimi zdravimi dobili stirja. Ako je le kolikaj skrben, zapaziti mora to bo- bomo vedno posamezne garjeve, katere moramo se ve lezen takoj na tem, ako se posamezne ovce njegove da potem med garjeve uvrstiti. Za odstranjevanje in cede z nogami praskajo, z ustnicami in zobmi grizejo, mazanje, kakor tudi za kopanje in pripravljanje nave- na trdih rečéh ribajo ali če se valjajo po hrbtu. Na- đene mešanice posluževati smemo se le zanesljivih ljudi 7 dalje mora zapaziti garje tudi na tem, ako je volna ako hočemo, da bo vse naše delo vspešno. Dobro je, na različnih krajih, posebno pa na hrbtu in na plečah ako nadzorujemo ta delà sami, pri kopanji je pa naša izsmukana in se tako nad drugo volno nahaja. Taka mesta bi moral tukaj preiskavati in pogledati Jpiuunui , je 11 y i* nj v, m j caiivv/ ii^iiiii. HV, , 1VU1 j v, J- — ovčja koža na takih mestih trša, je li zgubila barvo, nenavadno, postanejo delavci kmalu nepotrpežljivi, mu-ali če je volna na takih krajih klobučevinasta ali uže čijo po nepotrebnem ovce, ali ravnajo vse le bolj po- navzočuost neogibno potrebna! Ker so ovce med kopanjem jako nemirne, ker je lug jako oster in je delo koža in volna z ljuskinami preprežena. Naj si bode uže vršno, da tem prej dokončajo svoje delo. Posledica prvo ali drugo, takoj mora preiskavati s pomočjo ne- temu je ta, da se mora delo večkrat ponavljati in da kaj ljudi vso čedo, ovco za ovco natanko, garjeve lo- je pri večkratnem površnem ravnanji vspeh vedno nečiti od negarjevih in v prvo zaprečiti razširjevanje bo- gotov. lezni z mazilom, katero se nahaja v vsaki knjigi zoper Tedaj ponavljam še enkrat. Glavni pogoji > da živinske bolezni, ali v veliki sili z navadnim sivim bode naše delo uspešno, so naslednji: v začetku bo- merkurijevim mazilom. Namazati se mora dotično mesto, dokler ni ino- lezni ločiti moramo ovce; do strižbe moramo jih mazati z mazilom napravljenim iz živega srebra; dobro goče daljše in natančneje preiskovanje. Ako so se v jih moramo krmiti; lesa naj bo suha in zračna; po-čedi garje uže tako vgnjezdile, da nahajamo pri posa- trebno je natančno popolno kopanje; potrebni zanes-ineznih ovcah, kakor tolarje velika mesta převlečena ljivi ljudje in slednjič osebna navzočnost. 293 - Le nerad navedel sem za prvi pripomoček zoper razširjenje garij mazilo napravljeno iz živega srebra. Yporablja se pri nas, kakor uže omenjeno, več deset-letij brez posebne škode ; kakega druzega boljšega pri-pomočka ne poznam. Če kdo vé za kako boljše sredstvo, naj jo pové, hvaležen mu bode pač vsak ovčar. Kopanje z volno, tedaj pred strižbo odsvetoval bi jaz vsakemu, ne samo zaradi tega, ker je tu delo veliko težavneje, ampak ker je tudi vspeh jako dvomljiv. Pri skupni paši v gozđih, po grmovji itd. mora se jako natanko paziti na garje. Večkrat zanese namreč ovčar, ki ima z nami skupno pašo, ako svoje ovce prodaja, menja ali je na prodaj goni, to bolezen med naše ovce. Njegove garjeve ovce namreč ribajo se na deblih itd., naša čeda gre ravno memo, mogoče še le čez nekaj dni, in obesi se na-njo volna garjevih ovac in naše ovce postanejo garjeve. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 26. Kako se pomaga goveđi, če kri šči? Tukaj ima neki gospodar telico. lepo, 2 leti staro, katere se je nadloga lotila. Se li dá pomagati? (J. D. v M.) Odgovor. Ta bolezen traja pri goveđi 1 do 3 tedne ter je navadno ozdravljiva, ako se vzroki odstranijo. Vzroki bolezni so v krmi ali pa uclarec na obist (led-vico). Scanje krvi provzroči krmenje mlađega jegličevja, listja od jelš in hrasta in sploh trave od močvirnih, kislih senožet, posebno če goved lačna priđe na tako pašo. Tuđi zaduhlo, slabo seno ali oves, pomanjkanje krme in vode pri veliki vročini naredi goved tako bo-lano. Zdravi se pa ta bolezen tako-le: Pred vsem pregleda se natanko krma, katera se premeni, če je treba, ali pa se goved od škodljive paše odstrani. Kot zdravilo se dá 50 gramov slézové korenine (ajbižove korenine) , katera se pol ure v poldrugem litru vode kuha, potem precedi in dodá 15 gramov solitarja in 100 gramov Glauberjeve soli. Na dan se dá to zdravilo 2- do 3krat. Kot dobro domače zdravilo velja tudi na dan kacih 3—5 litrov kislega mleka. Ako je bolezen následek udarca na obist, kar se spozna, če goved kaže bolečine, kedar se pritisne na obist, potem je treba devati na dotično mesto mrzle, mokre rute. Vprašanje 27. Kako se dajo sodi za predstoječo trgatev dobro osnažiti? (R. L. pri N.) Odgovor. Prav cenó in dobro novi ali pa stari sodi osnažiti zamorejo se tako-le: V sod se dene nekaj litrov neugašenega apna, přilije se vođe in potem sod dobro zapre. Ne traja dolgo časa, pa se ta zmes dobro zgreje in razvijajoči par prešine ves les. Na to přilije se še nekaj vođe ter sod tje in sem pregiblje in slednjič nekaj ur tako pusti stati. Potem se pa sod toliko časa z vođo izplaknuje, da je odtekajoča voda popolno čista. Apno veže kisline in čreslevino lesa, vzame vso nesnago in je vsled tega najboljše čistilo. &ova postava. Razjasnilne opombe vladine k nacrtu postave o dedinskih naredbah pri kmetijskih domačijah srednje velikosti. (Dalje.) K posameznim vprašanjem, katere so v tiskani pri-logi priložene začetkom navedenemu visokemu razpisu je v priloženih ocenah dano precej bogato gradivo. Vaša vzvišenost bode tedaj dovolila, da se jaz za svojo osebo omejim samo na kratke opazke. K 1. Postava morala bi veljati za vse kmetijske domačije, katere so poderlovalne. z izvzetimi deželno-knjižnimi posesti, katere imajo vsako leto plačevati nad 100 gold, zemljiškega davka. K 2. Naprava „Hôferolle" (posebne knjige za kmetijske domačije z omejeno pravico razpolaganja) bila bi namenu postave škodljiva , ako bi bilo vpisavanje tudi pristojbin prosto, i u to zato, ker se kranjski kmet vsled svojega nezaupljivega značaja nikdar rad ne zavezuje, in bi se, čeravno bi mu bilo izbrisanje na voljo dano, z enkrat izvršenim vknjiženjem zmiraj mislil vezanega. K 3. V tej točki pridružim se mneuju kmetijske družbe, v kolikor se „Hôferolle" ne jemlje v ozir. Mislim namreč, da bi bilo iz praktičnih vzrokov najbolj kazalo, načelo sprejeti, da se imajo vse na eni posestni poli v (novi) zemljiški knjigi vpisana zemljišča (oziroma pohištva) smatrati za eno kmetijsko domačijo. Kjer še nove zemljiške knjige niso dovršene, moralo bi nadomestilno veljati načelo (da k domačiji spada ono), kar je mogoče z dotičnega doma primerno dobro obde-lavati. — V slučaju dvomljivosti, ki bi se pa na Kranjskem ne pripetil lahko, morala bi o tem določiti sodba izvedencev. Ako bi se naprava „Hoíerolle" , zoper katero sem se pri št. 2. izrekel, vendar-le sprejela, morale bi se te vknjižbe po izgledu zemljiških knjig, oziroma po načelu mogočosti obdelavauja iz dotičnega dvora sprejeti. K 4, 5. in 6. Ako se boče, da naj bi postava na Kranjskem imela kaj vspeha , morale bi se za prejemnika določiti olajšave, tedaj bi se moralo ono, kar bi pred drugimi dobil po moči visoko odmeriti. Priporoča se tedaj sprejeti doloćilo vestfalske postave od dne 13. julija 1836. leta, da naj bode nameček prejemniku od-ločen polovica čiste vrednosti domačije (to je, vrednost domačije z vštetim inventarjem, po odbitih vknjiženih dolgovih). Kar zadeva zračunanje vrednosti posestva oziroma vrednosti inventarja zadeva, bi se po moji misli ne smelo segati po cenitvi. Cenitev po izvedencih ima v takih slučajih zmiraj nekaj neprimernega. Izvedenci so redno sosedje dotične domačije, sè stanovalci so dobro znani, mnogokrat z nekaterimi v prijatelstvu ali sovraštvu, na kratko, redno ne b**ez predsodkov, nadalje pa je cenitev po izvedencih zmiraj zamudna in ne brez stroškov. Priporoča se tedaj vrednost domačije s pritičlino vred (z vštetim gospodarskim inventarjem) po katastralnem čistém prinosu uže naprej postavno določiti. Katera kolikost čistega dohodka naj bi se za vrednost domačije sprejela, moralo bi se z ozirom na novo podlago zemljiškega davka še posebej preiskati. Nikakor bi spre-jeta vrednost domačije ne smela presegati 20terega čistega katastralnega dohodka. (Dalje prihodnjie.) Xarodno-gospoflarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. Trgovinska in obrtna zbornica imela je dne 20. avgusta redno sejo pod predsedstvom zborničnega predsednika g. Josipa Kušarja in v prisotnosti naslednjih gospodov zborničnih članov: Ivan Baumgartner, Iv. Nep. Horak (podpredsednik), Anton Klein, Franc Koli man n, Alfred Led eni g, Mihael Pakič, Ivan 294 Per dan, Vaso Petričič, Jos. Ribič, Fr. Sark in Jarnej Žit nik. vidno je, kako težavno je obiskavati te trge, osobito o zimskem času. Občina Semič leži v sredi občin čreš- Gosp. zbornični predsednik konstatuje , da je za nica, Vinji vrh in Kot, katere pripadajo k župuiji Se mič sklepanje zadostno število zborničnih članov zbranih, in katere otvori sejo ter imenuje overovateljema zapisnika Alf. Ledenika in Jarneja Žituika. gg tudi imele koristi od semnjev v Se miči semnji za prebi občinskega zastopa bi bili Potem naznani, da mu je od c. k. V deželnega pred- sedništva došel následuji dopis: „Cast imam naznanjati Po trditvi valstvo tudi zaradi tega koristni, ker bi si lahko na njih nakupilo potrebnih reči, katere mora zdaj z ve liko gubo časa nakupovati na druzih semnjih Gosp go Vašemu blagorodju, da je po ravnokar mi došli brzo- vornik meni, naj bi se oziralo na to prošnjo, vendar javki nj. ekscelence gospoda glavnega pobočnika Nj. ve- v toliko, da bi se mestu štirih dovolila samo dva semnja ličanstva fcgm. barona Mondela Nj. veličanstvo cesar za kar bi zadostovalo. čestilko, katero ste v imenu trgovinske in obrtne zbornice povodom Najvišjega rojstvenega dneva izrekli, iz- gosp raziti blagovolilo svojo zahvalo". > Pri glasovanji se vzprejme z večino glasov predlog Ledenika, naj se c. k. deželni vladi priporoča da se občini Semič dovolita dva semnja za blago in V • • živino. VI. Gosp. M. Pa kič poroča o naslednjih prošnjah II. Gosp. Mihael Pakič poroča o zborničnem ra- za odpustitev dokaza o sposobnosti za samostalni nastop Zbornica je to izjavo stojé vzela na znanje. . Zapisnik poslednje seje se odobri. čunu in stavi v imenu odseka naslednja predloga: . Računski sklepi o zborničnem računu in penzij in izvrševanje obrta; . Ivan Krajec v Rudolfovem prosi, da bi se mu skem zakladu za 1883. leto se odobré ter se računoda- odpustil izkaz o sposobnosti za knjigovezni obrt v Ru- jalcu dá absolutorij ; dolťovem in od leta 1881. tudi knjigotrštvo. Prosilec redno izkazan račun se v zmislu §. 21. zakona dokaže s spričevalom, da se je v prostih urah uril skozi z dne 29. julija 1868. drž. zak. štev. 85 predloži nj. pet let v knjigoveztvu ter ga tudi izvrševal, tako. da ekscelenci trgovinskemu ministru potom c. kr. deželne je sposoben samostalno izvrševati knjigovezni obrt. C. k. vlade. HHHHBiHHHHiH^IH^H BHHMMÍHHHH Predlog se enoglasno vsprejme. okrajno glavarstvo toplo priporoča prošnjo, ter omenja, da ni samo v interesu prosilca, marveč tudi v interesu III. Gosp. Vaso Petričič poroča o prošnji občine prebivalstva, če Krajec poleg knjigotrštva in knjigoti Gradec za dovoljenje 4 semnjev za blago in živino, in skarstva izvršuje tudi knjigovezni obrt. Odsek stavi sicer v ponedeljek po sv. Valentinu, v ponedeljek po torej predlog: Zbornica naj deželni vladi prošnjo pri- sv. Florijanu, v ponedeljek po Marijinem rojstvu in v poroča. ponedeljek po sv. Tereziji. Izmed občin so ugovarjale samo štiri, od treh občin pa niso došle nikake izjave. Gosp. Žitnik omenja, da se prosilec ni izučil v knjigoveztvu, ter da se leta, katere je dělal kot vo-C. kr. okrajno glavarstvo v Črnomlji se je izreklo lontêr, ne morejo šteti za leta pomočništva. On je torej in mnenja, naj se prošnja odbije. Gosp. A. Klein omenja, da se je prosilec v istini proti dovolitvi prošnje. Euako prošnjo je vložila ta občina uže 1874. 1876. leta, a zbornica jo je tedaj odbila; ker se odno- učil knjigoveztva, ter da ima sposobnost za ta obrt. za-šaji od tedaj niso spremenili, stavi odsek predlog: Zbornica naj se proti dovolitvi semnjev izreče. Zbornica vzprejme predlog. Gosp. Vaso Petričič poroča o prošnji podobčine radi tega podpira tudi odsekov predio or o* Gosp. V. Petričič tudi priporoča odsekov pred log, kateri se potem z večino glasov tudi vzprejme. Franc Hren iz Toplic prosi, da bi smel nasto-Nadlesk za dva semnja za blago in živino, in sicer v piti in samostalno izvrševati mizarski obrt, ne da bi 24. dan marcija in v prvi ponedeljek po sv. Janezu Ne- moral izkazati s spričevalom, da se je mizarstva učil. prošnji se omenja, da v ložki dolini živi- Prosilec omenja, da se je mizarstva učil, ter da je pomuku. noreja zeló znatna in se mnogo po živini povprašuje. leti ili 8 mesecev služil kot mizarski pomočnik. I ■■■ ■ ■( ■ I ■ HHHi ■■ I I ■ ■ I m m I iTo Prošnjo priporoča tudi c. kr. okrajno glavarstvo v Lo- . slednjo trditev izkaže tudi s spričevalom o službovanji. gatci; tudi c. k. okrajni zdravnik v Postojini izrekel se C. kr. okrajno glavarstvo priporoča prošnjo in odsek, je na vprašanje okrajnega glavarstva za privolitev, češ, prepričan o prosilčevi sposobnosti za mizarski obrt, da je živinoreja v ložkem okraji v istini na visoki sto- stavi predlog: pinji. ozirom na to, da se je v ložkem okraji v no- vejšem času živinoreja povzdignila, kar je s številkami lokazauo z ozirom na to , da občine logaškega in ko-čevskega okraja niso ugovarjale, predlaga odsek: Zbornica naj se izreče za dovolitev semnjev. Zbornica naj priporoča c. Predlog se vzprejme. deželni vladi prošnjo. VII. Gosp. M. Pakič poroča o prošnji občine tijske zaradi nastavitve maksimalne tarife za meso. Meso pitanih volov naj bi se kilo plačevalo po 44 kr., meso Predlog se vzprejme. od krav, bikov in junic kilo po 42 kr. C. kr. okrajno V. Gosp. Vaso Petričič poroča o prošnji občine glavarstvo priporoča prošnjo ter omenja, da je v poli-Semič za dovoljenje štirih semnjev za blago in živino, tičnein okraji litijskem na leto 43 živinskih semnjev, in sicer v ponedeljek pred sv. Gregorijem. v ponedeljek torej si lahko mesarji oskrbijo klavno živino, občinstvo pred sv. Jurijem, v ponedeljek pred sv. Antonom in v pa se vendar mora varovati poškodbe. Xastavitev ma-ponedeljek pred sv. Uršulo. Enaka prošnja se je sta- ksimalne tarife pa bi nikakor ne bila pogubna za me-vila uže v letu 1876. iu 1880., a se je tedaj zavrgla. sarje, saj so itak cene visoko odmerjene. Odsek strinja Ker se je pet občin izreklo proti pomnožitvi semnjev in se z mnenjem c. kr. okrajnega glavarstva, ker se mora ker je v črnomeljskem okraji uže več semnjev. se je nastavitev maksimalnih tarif osobito zaradi tega pripo- odsek izrekel proti dovolitvi prošnje, ter stavil predio or o ročati, ker zdanji zakon ne pozna določanja cen. Odsek Zbornica ňaj se v svojem izreku c. k. deželni vladi torej stavi predlog: Zbornica naj priporoča prošnjo li- tijske občine. izreče proti dovolitvi semnjev. Gosp. A. Ledenik omeni, da je občina Semič od druzih občin v trgovskem prometu odločena in jej je Predlog se vzprejme. VIII. Gospod zbornični tajnik poroča o dopisih zeló težko svojo živino in poljske pridelke spraviti v c. kr. okrajnega glavarstva v denar, ko so najbližnji semnji v Metliki in v Črnomlji od nekaterih krajev po štiri ure hoda oddaljeni. Raz- z dne 19. julija in avgusta t. 1., zadevajočih ustanovitev zadrug. po- litičnem okraji litijskem bilo je koncem leta 1883. v 295 286 krajih 825 obrtnih podjetij, katera spadajo v 35 kategorij. Večina obrtnih strank, iziinši neznatno število trgovcev, krojačev in Čevljarjev v Litiji, Zagorji in g v Šmartnein, zvršuje obrt le kot postransko delo, pole kmetijstva. Večina krojačev, čevljarjev in mizarjev dni-narji na deželi večinoma samo z učencem , hodeč od hiše do hiše dělat za hrano in za malo plačilo. Med temi obrtniki je malo vkupnih interesov koršni so med obrtniki v mestih, trgih in v večjih obrtnih krajih. C. kr. okrajno glavarstvo prosi toraj za ? ka izrek mnenja v tej zadevi. Zbornica je v seji dne 18. julija t. 1. predlagala za politični okraj litijski následuje zadruge: . Po eno zadrugo gostilničarjev za davčni okraj litijski in zatiški ; 2. zadrugo mlinarjev iu žagarjev za političen okraj litijski ; po eno zadrugo rokodelskih in drugih dopuščenih obrtov za davčni okraj litijski in zatiški; eno zadrugo trgovskih obrtov za političen okraj litijski, katera zadruga naj bi se pač dělila v zadrugo večjih in v zadrugo manjših trgovskih obrtov. Odsek pozna razmere obrtovalcev na kmetih ter mu je dobro znano , da bode ustanovitev zadrug zadela na ovire, a gledé na postavna določila se mora delati na to, da se ustanovijo zadruge. Zbornica je imela pri svojih predlogih pred očmi ukaz z dne 18. julija 1883. ? Št. 22.037 , vsled česar se po 106, odstavek obrt- nega zakoDa, mora delati na to, da se ustanovijo v prvi vrsti zadruge enakih ali sorodnih obrtov v eni ali v so- sednih občinah. Časi se vendar morejo ustanoviti zadruge sploh ali gledé na posebne obrtne kategorije za večje okrožje, če namreč v primernem krajevnem okraji ni priličnega šte-vila enakih ali sorodnih obrtov. Delalo naj bi se toraj na to, da se za političen ali vsaj za sodni okraj usta- novijo, v katerem slučaji more po 106, odst. ? za druga obsezati tudi obrtovalce in pomožne delavce iz mnogih občin in različnih obrtov. Pri tem se priporoča, da se po 109. do 112. kolikor možno ozir jemlje na želje vdeležencev. Odsek je še vedno mnenja, naj se delà na to, da se zadruge v zmislu gorenjih predlogov ustanovijo in naj se le za- se zadrugi druga mlinarjev in žagarjev opusti ter naj rokodelcev in drugih dopuščanih obrtov pridruži. Toraj naj bi se z ozirom na nov trgovinski in obrtni zbornici predloženi izkaz delalo na to, da se ustanovijo naslednje zadruge: 1. Zadruga gostilničarjev, kavarnarjev itd. za sodni okraj litijski z 242, in za davčni okraj zatiški z 139 obrtniki; zadruga rokodelskih in druzih dopuščanih obrtov z 221, in zatiški z 109 obrtniki; idi sodni okraj za sodni 5. zadruga tijskivz 113 trgovskih obrtov za političen okraj članovi. Ce je c. kr. okrajno glavarstvo istega mnenja ter se mu potrebno zdi, bode zbornica vdeležence tudi na sedeži političnega oblastva, oziroma v sodném okraji za slišala, ljati zadruge. Gosp. poročevalec stavi v imenu odseka predlog: „Zbornica naj v zmislu tega poročila izreče c. kr. na kar bi se morda mogle koj pričeti ustanav- okrajnemu glavarstvu svoje mnenje." Gosp. J. Žitnik podpira odsekov predlog, kateri se pri glasovanji tudi vzprejme. (Dalje prihodnie.) Politične stvari. Volitev na Notranjskem. Nasproti napadom „S1. Nar." objavlja izvoljen poslanec notranjski gosp. Adolf Obreza v „Slovenci" sledeče : očigled dovršene deželno-zborske volitve v Notranjski nastaja mi dolžnost, svojim volilcem, kateri so v dan 25. avgusta t. 1. za-me glasovali in mi za svojega poslanca izvolili izreči po javnem potu svojo najod kritosrčnejšo zahvalo. Zagotovljam jih, da bodem po vsej svoji moči délai za duševni razvoj naroda in vestno skrbel za materi-jelni blagor dežele, pozabil pa tudi ne bodem varovati svetinje narodnih pravic. Ne bodite tedaj moji volilci v skrbi, da bi jaz kedaj Vaše zaupanje izrečeno mi v dan volitve zlorabiti hotel. » ker zamoret e prepričan i biti, da bodem vedno zvesto služil domovini svoji! Oprostite mi častiti to-le pristavim: volilci, da ob jednem še u zadnjih 8 do 10 dnevih se je v „Slov. Nar. povodom dopolnilnih volitev za deželni zbor Notranjske, toliko mojo čast kot zasebnika, kakor tudi kot poslanca žalečili člankov in notic priobčilo, da se čutim primo-ranega že iz spoštovanja do onih, kteri so mi pri vo-litvi svoje glasove dali, na vsa ona natolcevanja in popolnern resnična poročila odgovarjati, ker bi sicer moje molčanje zamogli smatrati moji nasprotniki, kakor tudi oni, ki me ne poznajo, kot dokaz, da se čutim krivega. Ker je priobčil 5? Slov. Nar. u tako mnogobrojno število mene napadajočih dopisov in notic, mi tudi ni mogoče vsacega posebej zavračati; temveč hočem le zavrniti mene najbolj žaleče laži in vsestransko opravičene napade. ne Opazil sem v prvo, da se mi je skoro v vsaki številki „Slov. Nar." ocital servilizem do vlade in po-polna odvisnost od nje. — Nazivalo se me je z vladnim kandidatom, vladnim možem itd. Da bi jaz vladi slepo služil ter bil od nje odvisen mož in poslanec, moram to s studom odbiti. Kar se pa druzega natolcevanja tiče, namreč da sem pristaš sedajne vladne stranke, izrečem tu od-kritosrčno, da sem jaz ravno tako, kakor vsi drugi narodni slovenski poslanci, naj se že pišejo Vošnjak ali Poklukar, Grasselli ali Klun, Tonkli ali Nabergoj naklonjen tej vladi, kteri smo ter je, pomirjenje avstrijskih nar odo v in da sem njen odločen pristaš. ' ' ?l Kdor še sedaj ne vé, da stoje slovenski poslanci na strani tej vladi, dokazuje le popolno nevednost in neznanje sedanjega političnega položaja. Notranjcem je ta sedanji položaj dobro znan 01— « — > m V) Slov. Nar. se a je jako zmotil, ko je računil na „nezavednost Notranjcev, kterim me je narisal kot vladnega mameluka. Prejšnja leta, ko so gospodovale nam nasprotne vlade, bil je vsak privrženec vladi pri nas na Notranjskem zaničevan, a sedaj vedó dobro No-tranjci, da je vlada na naši strani, in bilo bi n es pametno jej kljubo vati. Zato so pa bili vsi taki manevri „Slov. Nar." pri nas brezvspešni. (Konee prihodnjie.) 296 Deželni zbor kranjski. Včeraj pričelo se je zborovanje deželnega zbora kranjskega ob 11. uri dopoludne po slovesni sv. maši, katera je bila ob 10. uri v stolni cerkvi. Dnevni red bil je sledeči: 1. Otvorenje deželnega zbora. 2. Obljuba novo izvoljenih deželnih poslancev. 3. Naznanilo deželnozbornega predsedstva. 4. Volitev dveh rediteljev. 5. Volitev dveh verifikatorjev. 6. Volitev finančnega odseka 11 članov, predlog deželnega odbora. 7. Volitev upravnega odseka 9 članov, predlog deželnega odbora. 8. Volitev odseka 7 članov za deželnoodborno letno poročilo, predlog deželnega odbora. 9. Volitev peticijskega odseka 5 članov, predlog deželnega odbora. 10. Letno poročilo deželnega odbora za dobo od 1. avgusta 1. 1883. do konca julija 1. 1884. 11. Priloga 17. — Poročilo deželnega odbora o volitvi deželnih poslancev: a) enega poslanca v volilnem okraji kmetskih občin Postojna-Senožeče-Bistrica-Planina-Lož ; b) enega poslanca za mestni volilni okraj Kočevje- Ribnica; c) dveh poslancev iz volilnega razreda velikega posestva. 12. Priloga 1. — Poročilo deželnega odbora, s ka- terim se predlaga računski sklep deželne vino- in sad-jerejske šole na Slapu za 1. 1883. 13. Priloga 2. — Poročilo deželnega odbora, s ka-terim se predlaga računski sklep zaklada kranjske zem-Ijiščne odveze za 1. 1883. 14. Priloga 3. — Poročilo deželnega odbora, s ka-terim se predlaga proračun kranjskega zemljišno-odvez-nega zaklada za 1. 1885. 15. Priloga 4. — Poročilo deželnega odbora, s ka-terim se predlaga računski sklep za 1. 1883. in proračun za 1. 1885. gledišnega zaklada. 16. Priloga 5. — Poročilo deželnega odbora, s ka- terim se predlaga računski sklep zaklada prisilne de- lalnice za leto 1883. 17. Priloga 6. — Poročilo deželnega odbora, s ka-terim se predlagajo računski sklepi kranjskih dobrodel- nih zakladov za leto 1883. 18. Priloga 7. — Po ročilo deželnega odbora, s ka-terim se predlaga norma lno-šolskega zaklada računski sklep za leto 1883. 19. Priloga 8. — Poročilo deželnega odbora, s ka-terim se predlaga proračun kranjskega normalno-šol-skega zaklada za leto 1885. 20. Priloga 9. — Poročilo deželnega odbora, s ka-terim se predlagajo proračuni za leto 1885. in računski sklepi za leto 1883. ustanovnih zakladov. 21. Priloga 10. — Poročilo deželnega odbora zarad povekšanja nekaterih plačil v prisilni delalnici. 22. Priloga 11. — Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži računski sklep kranjskega deželnega zaklada za leto 1883., potem glavni pregled go- spodarjenja s premoženjem deželnega zaklada in njegovih podzakladov za leto 1883. 23. Priloga 12. — Poročilo deželnega odbora gledé uravnanja Save med Crnučami, St. Jakobom, Podgradom, Dolom in Lazami. 24. Priloga 13. — Poročilo deželnega odbora gledé povišanja personalne přiklade vodji vino- in sadjereiske šole na Slapu. 25. Priloga 15. — Poročilo deželnega odbora o lastni režiji v bláznici na Studencu. 26. Priloga 18. — Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga štatut sirotišnice za dečke „Collegium Marianum" Vincencijevega društva v Ljubljani. 27. Priloga 19. — Poročilo deželnega odbora o premembi §. 33. uradne instrukcije za kranjsko deželna blagajnico. 28. Priloga 14. — Poročilo deželnega odbora gledé agrarnih razmer na Kranjskem. Gosp. deželni glavar grof Thurn omenjal je V začetnem govoru smrti pokojne cesarice Mari j e Ane? katera je bila tudi velika dobrotnica dobrođelnih naprav in cerkva na Kranjskem, — dalje se je spominjal tudi v tekočem letu umrlega knezoškofa Janeza Zlatousta Pogačarja. Konečno povabil se je gosp deželni glavar gospode poslance tudi letos, kakor vselej pričeti zborovanje živijoklicem na presvitlega cesarja. —^ Potem pozdravil je gospod deželni predsednik baron Winkler došle poslance z obljubo, da bode njihovo delovanje spremljal z vso pozornostjo zmiraj pripravljen delovanje deželnega zbora po vsi moči podperati na blagor ljubljene kranjske dežele. Konečno gospod deželni predsednik naznanja, da za zdaj nima druzih vladinih predlogov, kakor načrt postavo doposlane od poljedeljskega ministerstva zadevajoč đopuščanje privatnih plemenih žebcev za oplemenenje. Ta načrt izroči ob enem de- želnemu glavarju s prošnjo, da ga predloži deželnemu zboru v obravnavo. Po tem naznanja deželni glavar prošnjo poslanca vit. Gutmannsthal-a za tritedenski odpust enako prošnja poslanca bar. Apfalterern-a za 14dnevni odpust. Deželni zbor pritrdi obema prošnjama. Deželni glavar dalje naznanja, da je izmed sklepov zadnjega zasedanja dobil Najvišje potrjenje: Volilni red, postava o vpeljavi lovskih kart in nekaj manjših postav. Potem pridejo na vrsto volitve rediteljev, verifikatorjev in odsekov. Po nasvetu cesarskega svetovalca poslanca Mur ni ka pretrga se seja za nekaj čaša v ta namen, da se poslanci pogovore zarad volitev. —* Ko se za nekaj časa seja zopet odtvori volilo se je sledeče : Za red i tel ja iz voljena sta bila po aklamaciji: gg. dr. Poklukar in baron Lichtenberg; — ravno-tako za verifikatorja: gg. L. Robič in Deschmann; po listikih pa so se izvolili v odseke, in to : 1. v finanční odsek gospodje: Mosche, Blei-weis, Detelja, Krsnik, Murnik, Poklukar, Vošnjak, Šuklje, Matuš, Luckmann, Deschmann; izmed teh iz* voljen je bil koj potem za predsednika g. dr. M ose, za namestnika g. Deschmann; 2. v gospodarski oclsek gospodje: Dr. Poklukar, predsednik, Detela, Pakiž, Papež, Samec, Svetec, Tauferer Schwegel, podpredsednik, Faber; in izmeđ teh za predsednika gosp. dr. Poklukar, za namestnika g. baron Schwegel; 3. v peticijski odsek gospodje: Schneiđ predsednik, Lavrenčič, Auersperg, Pfeifer, Zois; in izmed teh za predsednika gosp. vit. Schneid, za namestnika baron Z o i s ; — 4. v odsek za letno poročilo deželnega odbora gospodje; Obreza, Dolenc, Klun predsednik, Robič, Sterbenc, Faber namestnik, Mauer; in izmed teh za predsednika gosp. Klun, za namestnika pa gosp. Faber. — Pri točki 10. dnevnega reda razdelilo se je vsled predloga g. Murnika po izgledu prejšnjih let Zaporožci so ga suvali v rebra, naj molči. in ko je bila letno poročilo deželnega odbora med posamezne odseke carica obrnila se v njegove tovariše in jela izpraševati vzrekoma en del finančnemu, en del gospodarskemu, jih kako živé na Siči, kakove imajo običaje, koraknil ostala tvarina pa zato izvoljenemu posebnemu odseku, je nazaj, nagnil se k svojemu žepu in tiho je opomnil : Meritorična rešitev 11. točke dnevnega reda, poro Odnesi me, hudir, takój!" čila deželnega odbora o dopoiniluih volitvah odložila se si, uže je bil za mitnično žrdijo. je za prihodnjo sejo, ne da bi se poročila oddala po- - a ko je bil zopet v svesti sebnemu odseku. Računi in proračuui v prilogah št. do 11 in priloga 13 izročili so se finančnemu odseku. Poročilo deželnega odbora o ura v na nj i Save oddalo se je gospodarskemu odseku. Poročilo deželnega odbora o lastni režiji na Studencu izroči se po odborovém nasvetu posebnemu od- seku udov, in se volijo v ta odsek gospodje: dr. Blei- weis, Detela, dr. Sterbenec, Grasselli > dr. Poklukar, dr. Samec, Deschmann, baron Ap-faltrern in baron Taufferer; temu odseku se takoj Grasselli, za namest-Prilosn 18. in 19. izročite tudi izvoli za predsednika nika baron Apfaltrern. se gospodarskemu odseku. Konec seje bil je malo pred 2. uro popoiudne. Prihodnja seja bo prej ko ne prihodnji torek, med tem delajo odseki. Zabavne stvari. Noč pred sv. dnevom Maloruska povest. u ? Ruski spisal is. V. Gogolj, přeložil L. Podgoriški. £ n Utonil je, za Boga, utonil! Dejte, naj se ne ganem s tega prostora, če ni utonil!" jecala je tolsta tkalka » ki je stala v gruči Dikanskih kum sredi ulice. 11 Kaj še? ali sem morda jaz kakova lažnjivka! ali sem pod Katero streho bi bila kaj ukradla kedaj ? morebiti okanila katerega teh, ki nimajo vere v mé?î" kričala je v kozaški svitki ženska vijolastega nosa in mahala z rokama okrog sebe n dejte, kakor bi se meni ne ljubilo vode piti, kakor da stara Pereperčiha ni sama videla, kako je obesil se kovač !" » Ali kovač bi bil obesil se? Se tega je bilo treba!" začudil se je starosta, ki je bil přišel iz Óubove hiše, stopil bliže k besedujočim kumam in se ustavil. » Dopovědi gotovejše, da nisi napila se vodke, stara pijanka!" rekla je tkalka 77 kdor se hoče obesiti f mora biti takov zmóčenec, kakoršna si ti! Kovač je utonil! utonil je v oduški (wuhne). To znam jaz gotovo tako, kakor to, da si tista trenotja ti bila v krčmi". 77 Ostudnica! dejte, kako je začela pikati! a djala je kuma sinjega nosa. n Rajša molčala, ničemnica ! Morda ne znam jaz, da vsak večer pohodi te djak Tkalka je razpenila se: u 11 Kakov djak?! komu hodeva djak?! zakaj lažeš?" li Kakov djak?! u pisknila je in k hudim tovari šicam stisnila se djakinja v tulupu iz zajčjih kož, pokrit je bil s sinj o kitajko 5 11 kedo blati djaka?! Kedo govori to djak?" li dejte, komu zahaja djak?!" oglasila se je ženska sinjega nosa in pokazala je tkalko. Ali tkalki li ostudnica" ali dejala je djakinja in stopila JV „uai ut, cuui, wuv^i pekleuskim strupom, da pohaja te?" čaralnica, otožiš ga in napajaš s Jaz hočem mir uživati, hudoba !" dejala je in umeknila se tkalka. Dejte, preteta čaralnica kakor bi ne bila pri- čakala, da gleda lastne otroke, ničemnica! pi te bodi!" kriknila je djakinja in v obraz pljunila tkalki. Tkalka je hotela tudi takisto učiniti ; ali pljunila je v neobrito brado starosti, ki je bil stopil prav h kumama, zato da je vse razločno slišal, ko sta prepirali se. ostudná baba!" zakričal je starosta, otiral pol obraza in dvignil palico. Ta dvigljaj je vsem ustavil jezo in zaničevanje in ženstvo razgnal na razne straní. „Kakova mrzkost je to!" — zatrdil je starosta in otiral se dalje. „Utonil da bi bil takov kovač! Ljubi Bog, a kako znamenit živopisec je bil! Kako močue nože, srpe, pluge je znal izdelavati! Kakova sila bila je! Da, u govoril je dalje iu zamisiil se u takih delavcev je malo po naših vaséh. Opazil sem to sam, ko sem sedel v tišti preteti vreči, da nesrečnež ni bil krepkega duha. Ta presneti kovač vendar! pred minoto jaz sem na misli imel 7 je bil še, zdaj pa ni več ga! da mu dadem podkovati svojo šarasto kobilo ! . . ." Sta rosta je bil poln takih dobrih misli in odšel je potem v svojo hišo. Oksana je žalovala, ko sta bili do nje prišli taki vesti; malo je verovala Pereperčihinim očem in žen skemu blebetu: znala je, daje kovač dovolj pobožen f * Kitajka je ženska obieka iz nankina 298 da ne bi upal se pogubiti svoje duše. Ali kaj, ko bi bil resnično prošel z namenoin, da nikedar več ne vrne se? — Bog zna, ali najde kje drugje mladenča takega, kakoršen je kovač. Kovač je tako čestil jo! Delj časa, nego vsi drugi, trpel je nje sitnosti! Krasotica je celo noč pod svojo odejo obračala se z desne na levo stran in z leve na desno — in ni mogla zaspati. Ko je tako premetavala se v svoji čaralni krasoti, ki je nočna tema skrivala jo njej sami, zmerjala je skoro glasno sama sebe; pa upokojila se je in sklenila je, da ne bode mislila na nič več — a vse je bilo na misli jej, vsa je gorela, na jutro je bila vsa zamaknjena v kovača. Čub ni pokazal ni radosti, niti žalosti zbog kovačeve usode. Njega misli so ubijale se le s tem: nikakor ni mogel zábiti věrolomně Solohe, ni o snu ni pre- nehal, da bi ne bil preklinjal je. Vstalo je jutro. Vsa cerkva je prav do svita bila polna národa. Stare ženske v belih krilih, v belih suknenih svitkah so pobožno križale se takój o uhodu v cerkvo. Plemiče v zelenih in žoltih kaftah (rokavač), a nekatere so v sinjih kontuših sè zlatimi brkami zadaj stale pred njimi. Deve, ki so glave omotane imele s celimi prodajalnicami trakov, vratove pa polne vrvic, križcev in cekinov, skrbele so, tei še bliže rinile se k ikonostasu. (Dalje prih.) Naši dopisi. Iz Ljubljane. (Deželni zbor kranjski) pričel je včeraj svoje zborovanje. Nadrobnosti prve seje opisujemo na drugem mestu današnjega lista. Seje vdeležila se je narodna stranka v popolnem številu. Izmed nasprotne stranke bili so prišli novoizvoljenci : grof Ervin Auers-perg, baron Lichtenstein in Faber; barona Apfaltrerna in viteza Gutmannsthala ni bilo pri seji in přivolil se je prvému odpust 14 dni, zadnjemu pa odpust treh tednov. Zborovanje trajalo je blizo 3 ure. — Narodnih poslancev klub zbral se je v razgovor ob 3. uri popoludne; v ujem poročal je prvomestnik klubov o delo-vanji izvršilnega odbora, potem volilo se je predsed-ništvo, in izvoljeni so bili dosedanji predsedniki, namreč g. P. Grasse 1 li za predsednika, gg. dr. vitez Bleiweis in J. Murnik za podpredsednika. Nadalje bil je v naroden klub sprejet novoizvoljenec g. A. Obreza v navzočosti vseh 24 udov narodnega kluba. Konečno razgovarjalo se je o predstojećem zborovem delovanji. — Finančni odsek zboroval je z večer ob 6. uri in razdelilo se je vse do sedaj izročeno mu gradivo posamesnim po-ročevalcem. Jutri v četrtek popoludne ob 5. uri zboruje finančni odsek zopet. — (Krasna slika Josipa Jurija Str osma jer ja), 50 cm. visoka in 33 cm. široka, izšla je ravnokar in se dobiva pri upravništvu „Slovanovem" po 50 kr., po pošti pa po 56 kr. Kedor naroči po deset iztisov, dobi enajstega po vrhu. — Brez slike velikega tega rodoljuba in mecena jugoslovanskega ter prvega govornika krščanstva ne imela bi biti nobena rodoljubna slovenska hiša; zato pričakujemo, da bode slovensko občinstvo naročalo si jo prav priclno. — (Začetek šol) ljudskih in srednjih je 16. t. m., vpisavanje učencev vrši se dne 13. in 15. t. m. — (Za častne svoje občane) izvolil je občinski zastop v Rovtah gospoda deželnega predsednika barona Winklerja, deželnega glavarja grofa T h urna in okrajnega glavarja Mahkota. — (Včerajšnji me se čni živinski somenj) bil je pra slabo obiskan, deloma mislimo zarad visokih taks, de loma pa tudi zato, ker je bilo zadnje dni v bližini ljub ljanski več semnjev, in ker bode v Ljubljani zopet krátkém letni somenj. Novičar iz domaćih in tujih dežel. Z Dunaja. — Zanesljive poročila trdijo, da s naš cesar prihodnjo nedeljo dne 14 t. m. s posebnii vlakom severne železnice popelje k sostanku s cesai jem Viljemom in caram Aleksandrom ruskem nagra Skjernjevice; dne 17. t. m. vrne se naš cesar zope nazaj na Dunaj in se dan kasneje poda v Tirole ] odtvorjenji Arelske železnice. Dne 29 t. m. pa s cesar odpelje v Budapešt k otvorjenji ogrskega držav nega zbora. Čuje se da ima naše vojno brodovje, katerega oč delek se poda na daljno potovanje poleg druzega tuc nalogo v Afriki neki poiskati in zasesti naselbino z kaznjence. Štajerska. — Za deželnega glavarja štajerskeg imenovan je grof Gundaker Wurmbrand, državi poslanec štajerski, za njegovega namestnika pa državi poslanec baron G o del. Solnograška. — Veliko posestvo izvolilo je koř servativce. Gališka. — Predsednik poljskega kluba v drža^v není zboru vitez Groholski je nevarno zbolel. tako d se je bati bilo za njegovo življenje. Zdaj se sicer trc da se je veljavnemu državniku zdravje nekoliko zbol šalo, toda stan njegov še ni nikakor brez nevarnosi in na vsak način moral bo pustiti politično svoje d< lovanje. : Ruska. — Přetekli pondeljek dospěl je car s svoj družino v Varšovo, koj po dohodu podal se je v cerke pravoslavno in potem v katoliško in je bil pri služi Božji. Vojaški manever na Mokotovskem polji priči se je ob y212 in je trajal do 2 popolđne. — Naredb za varstvo cara in njegove rodovine so velikanski kar je po zadnjih dogodbah se ve da po vsem ras umljivo. Nemška. — Odločeno je, da se cesar Viljem osobn vdeleži sostanka třeli cesarjev v Skjernjevicah. Laska. — Kolera tukaj zeló hudo razsaja, najbo v malo snažném Neapolu, kjer je zadnjo nedeljo z kolero zbolelo 346 oseb, umrlo pa 113, soboto pri zbolelo jih je ravno tam 231, umrlo pa 67. Mali Šmare dan pa jih je tam zbolelo celó 653 in umrlo 310 osel Kralj přišel je z vojvodom Aostanskim v Neapolj m nuli pondeljek in je obiskal bolnišnice, — kraljica i kraljević pa sta se preselila z Benedek v Monzo. Francoska. — Kakor naznanja „National", nap< vedala je Francoska uradno Kitajcem vojsko, zborni* imate se sklicati. Po poročilu „A. H.u iz Šangaja ni merava Kitajska iztok reke zapreti za vožje v Šanga konsuli pa ugovarjajo zoper tako naredbo. Žitna cena v Ljubljani 3, septembra 1884. Hektoliter: pšenice domaće 6 gold. 50 kr. — banašfc 7 gold. 87 kr. — turšice 5 goid. 40 kr. — aoršice 6 gol< 40 kr. rži 5 gold. 20 kr. — ječmena 4 goid. 55 kr. -prosa 6 gold. 18 kr. — ajde 5 gold. 49 kr. — ovsa 2 gol< 76 kr. — Krompir 2 goid. 40 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.