P« pošti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 „ — , četrt „ „ 6 , 60 „ •noseč , 2 „ 20 „ V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K. — h pol leta četrt „ mesec 10,. _ 5 , -.„ 1,70., Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod, Naročnino in iasorata sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve uliee St. 2. Rokopisi se De vračajo, nefrarikovana pUma no vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-mSkih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol R. uri popoldne. Štev. 61. V Ljubljani, v četrtek 15. marca 1900. Letnik XXVIII. Državni zbor. Dunaj, 13 sušca. (Koneu.) Zalaganje angleške armade 8inoči je ministerski predsednik odgovoril na rasne interpelacije, ali je res, da je Avstrija zalagala angleško armado v Južni Afriki s konji, sedli in raznim orožjem Nevtralnost — pravi minister — veže pač državo kot tako, a nikakor ne zasebnikov. Vlada torej iti mogla prepovedati izvoza konj z Ogerskega za angleško armado. Istina je dalje, da je vojna uprava tvrdki Budišovski prepustila 2000 starih sedel s pogojem, da jej vrne ravno toliko novih. K«m je tvrdka sedla poslala, vladi ni znano. Istotako vojna uprava ne ve, da je tvrdka Skoda Angležem prodal« topove. Konečno je res, da je neka angleška tvrdka dobila iz vojaškega skladišča 5000 partron, a te niso bile namenjene za angleško armado. *Dr. pl. Korber je seveda povedal, kar je dobil iz vojnega ministerstva. Poslanec Woli je zahteval debato o tem vladnem odgovoru, toda zbornica je odklonila Wolfov predlog. Seja je sinoči trajala do 1ltS. ure. Vojaški novinci. Danes je zbornica v drugem in tretjem branju veprejela vladno predlogo glede vojaških noviBcev. Proti predlogi «o glasovali češki poslanci, socijalni demokratje, nemška ljudska stranka in Sohonerer s svojimi tovariši. V nadrobni debati so govorili Hofica, Boheim, Plass, dr. Pfersche in Do-Iežal. Ponavljali so le stare stvari. Nato je zbornica nadaljevala debato o nujnem predlogu dr. Slame glede premogarskega štrajka. Socijalni demokrat Da szyn8ki je mahal po birokraciji, vladi, kapitalistih in socijalnem političnem odseku, ki ni do danes izvršil svoje naloge. Socijalno-demokraški poslanci so seveda jako nervozni. Nahujskali so delavce za štrajk, a sedaj se jez^, ker ne gre vse po njihovi volji. Račun morajo seveda, kakor vedno, plačati nahuj-skani delavci. Daszynski je napadal tudi nadvojvodo Friderika. Prade, ki je predsedoval mej tem govorom, ni hotel ničesa slišati. Ko se vrne dr. pl. Fuchs, posvari Daszynskega. V tem hipu zbesni Schč5nerer ter kriči na vse grlo, da je bila stvar Pradejeva, a ne Fuchsova. Hrup so zagnali tudi socijalni demokratje, po zbornici je bilo zopet vse veselo in živahno mej to — komedijo. Obširno in stvarno so o delavskih raz merah govorili antisemit Steiner, kateremu so opetovano ugovarjali socijalni demokrati, dr. Biirnreither in Primavesi. Naglašali so, da govori, kakor je bil posl. Daszynskega, delavcem več škodijo, nego koristijo. Soc. demokratje so zanetili požar, a sedaj kličejo parlament in vlado na pomoč, da si pri delavcih ohranijo zaupanje. Soc. demokratje so sejali prepir in širili strah, in sedaj zvra-čajo odgovornost na druge. Vse stranko v zbornici priznavajo in žele, da se delavsko vprašanje pravično reši in da so opravičene mnoge pritožbe prcmogarskih delavcev, vendar pa zbornica ne moro v 14 dneh rešiti vprašanja, ki je zorelo mnogo desetletij. Treba je, da so delodajalci in delavci usedejo k mizi ter mirno in trezno razpravljajo o novi pogodbi. Le pravična pogodba more rešiti to važno vprašanje. Vlade dolžnost pa je, da posreduje s svojim vplivom. Konečno je grof DzieduBzycki v imenu poljskih poslancev izjavil, da bodo glasovali za predlog dr. Slame. Po nekaterih stvarnih in nestvarnih popravkih je zbornica soglasno vsprejela predlog, da naj vlada z vsem svojim vplivom posreduje mej delavci in delodajalci. Prihodnja seja je v četrtek. Slovenščina na mariborskem učiteljišču >;■§ 64. organizacijskega štatuta za učiteljske pripravnice zahteva, da morajo kan-didatje narediti izpite iz druzega deželnega jezika, če hočejo dobiti izpričevalo učne usposobljenosti za dvojezične šole. A to se ne izvršuje na učiteljski pripravnici v Mariboru, kjer se vzgajajo učitelji tudi za slovenske šole. VBled tega so posl. Ž i č k a r in tovariši v današnji seji vprašali naučnega ministra: 1. Ali mu je znano, da se na mariborskem učiteljišču ne izvršuje § 64. organizacijskega štatuta za učiteljišča. 2. Ali hoče odpraviti ta nedostatek? Dunaj, 14. marca. Zasedanje državnega zbora se bliža h koncu. Ako ne v petek, bode gotovo prihodnji torek zadnja seja. In to je vzdramilo nekatere poslanske kroge, da hočejo vsaj nekaj storiti zadnje dni. Žal, da je prepozno prodrlo to boljše spoznanje. Mnogo vprašanj je zrelih, katere bi zbornica mogla v raz-merno kratkem času rešiti ali pa vsaj vladi dati navodilo, pojasniti načela, po katerih naj bi vlada sostavila in zbornici predložila zakonske načrte. V to vrsto spadajo razne delavske zahteve, raznovrstna zavarovanja, zgradbe železnic, itd. itd. Toda vlada je zaradi dež. zborov navezana na koledar in tako Be razide državni zbor. ne da bi kaj posebnega izvršil. Vlada pač more biti zadovoljna. Dobila je prvič od 1. 1896 zopet ustavno odobrenje vojaških novincev in brez dvoma se bode tudi volitev delegatov vršila v redu. Živinska kuga Prva točka dnevnega reda jutrišnje seje je poročilo dotičnega odseka o premembi določil glede živinskega prometa. Kakor znano, provzroča živinska kuga našim deželam mnogo škode. Tako je Kranjska imela vsled prašičje kuge in zaprtije škode na sto-tisoče v zadnjih letih. Ta nesreča pa prihaja k nam navadno preko ogerske meje. Že v členu VII. carinske in trgovinske nagodbe z Ogersko so pomanjkljiva določila, istotako so nezadostne vse naredbe avstrijsko vlade proti razširjanju živinske kuge. Do-tične določbe so namreč enostranske, prvič zato, ker se enakomerno tičejo obestranskega transporta. Znano pa je, da se samo iz Ogerske izvaža živina v našo dežele, oziroma skozi našo dežele v Nemčijo, Švico in Italijo. Drugič pa so veterinarno razmere v obeh državnih polovicah različne, torej tudi naravnost nejednake. In tretjič Ogri tako strogo ne pazijo na izvrševanje dotičnih določil. Dalje je treba naglašati, da jo nevarnost za naše dežele vsled tega večja, ker se živina prevaža v odprtih vagonih večkrat dvakrat, ako se namreč okužena, oziroma prepovedana živina zopet isto pot vrača in mej vožnjo napaja in krmi. To se kaže posebno pri prevažanju prašičev. Škodo imajo naši živinorejci, pa tudi država, ki v mnogih slučajih povrača škodo za pobito živino. Doslej je vlada pripovedovala le prevažanje živine iz Ogerske in iz naših dežel, ketlar seje pokazala kužna bolezen. A to je le polovičarsko delo, ki je oviralo vsak promet in provsročilo veliko škodo našim živinorejcem. S tem se kuga ni v korenini zatrla, auipak le krajevno omejila. Člen XXI. carinske in trgovske nagodbe pravi: »da imata oba dela (Avstrija in Ogerska) pravico prepovedati uvoz živine ob času kuge«. A večkrat se je zgodilo, da je že davno po mnogih ogerskih "vaseh razsajala kuga, ne da bi naša vlada zvedela o tem in takoj mejo zaprla. Na eni strani država podpira živinorejo, na drugi strani pa ničesa ne stori proti kužnim boleznim, ki •ee navadno zatrosijo iz Ogerske. Zato je pač nujno potrebno, da naša vlada v dogovoru « Ogersko zamaši to vrzel v nagodbi z Ogersko b primernimi določili. Odsek seveda ni mogel v kratkem času zjediniti se v konkretnih predlogih in nasve-tuje le resolucijo: »Vlada se pozivlje, da na podlagi dejstev in izkušenj takoj prične obravnave z ogersko vlado in sklene novo, našim kmetijskim koristim primerno nagodbo glede živinskega prometa«. Zadnja nagodba je bila, kakor znano, uveljavljena s ces. naredbo z dne 21. sept. 1899. Ta predmet utegne jutri dati povod obširni debati, ker zadnja leta sploh ni bilo prilike v zbornici govoriti o tem vprašanju. Na dnevnem redu je tudi načrt zakona o delavski statistiki. Politična razmišlj e vanj a. III. Bodočnost Avstrije in velikonemški smotri. Leta 1866 je Bismarck po srečni vojni Avstrijo izrinil iz nemške zveze. Po tej vojski se je začela preosnova Avstrije, ali ta še sedaj ni končana. Spravili so na dan duali-zem, to nesrečo za celo Avstrijo. Razdelili so Avstrijo v Ogersko in Cislitvanijo. Cela stavba je bila začrtana na napačnem in krivičnem principu, nadvlado Nemcev v državni polovici tostran Litve in nadvlade Ma-žarov onstran Litve. Nemci utrjujejo hegemonijo tostran Litve, Mažari si jo vzdržujejo z brutalno silo. Vendar ni dvoma, da zistem tlačenja in krivice začne s časom pokati in se rušiti tudi na Ogerskem in tla se pojavi i tam narodnostno vprašanje s tako silo, kakor se pojavlja se daj v Avstriji. V Avstriji kakor v Ogerski je pravičen in naraven jedino le princip narodno avtonomijo in le tedaj, ako Be bo dr žava prtustrojila na tem principu, se bode utrdila, drugače ne bode nesrečnega kaosa ne konca ne kraja in konec vseh koncev bode razpad Avstrijp. Abstrahujmo od dinastiškega čuta, ki nas veže n:i dinastijo že več ko pol tisočletja, in pomislimo, ali bi bil v prid naši narodni individualnosti razpad Avstrije. V razmerah, kakor so sedaj, je naš narodni život, je naš obstanek zagotovljen le v Avstriji. Jednako je i s Cehi Naša življenska korist je, da obstoji Avstrija, da ostano celotna ta državna stavba. Jedino, kar moramo zahtevati in doseči, je administrativna razdelitev države v narodno celote. Pustimo zgodovinsko pravo, pustimo avtonomi|o dežel iu kraljestev na strani in zahtevajmo, kar zahteva življenjski inten s vseh avstrijskih narodov — narodno avtonomijo. Nemci zaliti vajo zgodovinsko pravo in hegemonijo za vso Avstrijo, češ, da so jo s svojo krvjo ustvarili in zato hočejo biti tu gospodarji. Slovani se tem nazorom ustavljajo, ker so pogubni njih narodnemu obstanku. Cehi re-klamujejo svoje zgodovinsko pravo za dežele češkega kraljestva, Poljaki pa za celo Galicijo. Nemci se ustavljajo češkemu zgodovinskemu pravu in Malorusi poljskemu, ker se oba narodna elementa bojita majorizovanja in narodnega zatiranja, Nemci v Češki, Malorusi v Galiciji. Očito je, da le narodna avtonomija more nas dovesti iz tega kaosa in mi Slovenci, ki smo mal narod in v ozbiljni nevarnosti, da se raznarodimo, moramo glasno zahtevati razdelitev Avstrije v administrativne narodno-avtonomne celote. V Avstriji treba je glede narodnostnega vprašanja principijelne politike, politike, ki sloni na principu jednakosti in jednake vrednosti vseh narodnostij. Ta princip se sicer vedno «liši, a izvaja se le tam, kjer se mu ustav-Ujati ni moči. Opozarjam samo na takozvani b i n -koš t n i program avstrijskih Nemcev. Samo nekaj primer iz njega. Za-se zahtevajo Nemei takozvani nemški državni jezik, tedaj vse jezikovne pravice v celi državi. Za druge pa narodne pravice čudno formulirajo. Čehom v Čaškej priznavajo notranji uradni jezik, za Moravsko ga nočejo, v Šleziji pa hočejo imeti ohranjen sedanji organizatorični zistem za Čehe in Poljake. Na Kranjskem nam dopuščajo sedanje narodno stanje, na Štajerskem hočejo obdržati sedanji germani-zatorični zistem države in dežele, na Koroškem pa zanikujejo naš narodni život. To je načelo surove sile, ki se pojasni z besedami: Kjer imajo Nemcipremoč, tam germanizuj vlada in ne daj iskati pota jednako pra vno s t i, kjer so pa v veliki manjšini, tam zahtevajo svojo hegemonijo pod krinko državnega nemškega jezika. Položaj v državi je sila kritičen. Slovani se branijo nemške hegemonije. Nemci delajo z vsemi sredstvi za to, da ee uveljavi in uzakoni njihova hegemonija z nemško »Staatssprache«, in ker jo birokracija v svojem jedru nemška, in dvorna kamarila proti-slovanska, potem ni čuda, da vlada omahuje semtertja, brez prave smeri in prave volje. Narodna avtonomija bodi slovanska na-rodno-politična zahteva. Ona je spasonosna za nas Slovane in tudi pravična za vse narode v državi. Nemški politiki imajo pa program narodne nemške hegemonije. Ker pa je nemško hegemonijo obdržati mogoče le z brutalno silo in nasilnim germanizova-njem Slovanov, zato so si pa Nemci začrtali za germanizacijo obširen in premišljen program. Nemški šullerajn in bojna gospodarska društva kakor jo »Bohmervvaldbund« in »Siid-marka«, imajo namen germanizovati v soli oziroma pospeševati naseljevanje Nemcev v slovansko kraje. To jo jedno sredstvo nasilne germanizacijo. Drugo sredstvo jo pa, da so si napravili političen program v gerinanizatorič-ni'tn smislu. Galicija in Dalmacija proč, Češke dežele in notranja Avstrija pa tvori zase upravno celoto in so zvoži z nemškim ra;h >m po car ntki zvezi. Za enkrat si mislijo, da je zadosti Čehov in Slovencev za pr< bavljanje nemškemu političnemu želodcu. To je drugo sredstvo germanizacije. (Konce prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 15. marca. Spravne konference se bodo, kakor vse kaže, vendar še nadaljevale in sicer bržkone v Pragi. Na vprašanje nemških zaupnikov so namreč odgovorili Cehi, da sicer z ozirom na zadnje dogodke v poslanski in gospodski zbornici ne gredo na delo z največjim veseljem in da bo posvetovanje mej državno zborskim in deželno zborskim zasedanjem za nje velika tizična žrtev, da pa se vkljub temu odločijo za nadaljno delo, da s tem pokažejo svojo voljnost in željo po ko-nečni spravi. Vendar pa žele, da se z ozirom na bližnje zasedanje deželnega zbora vrše nadaljni dogovori v Pragi. Nemci na ta predlog še niso odgovorili, a stvarnega razloga ne bodo imeli nikakega za njegovo odklonitev. Devetumi delavnik v premogovnikih■ Pododsek socijalno-političnega odseka je včeraj naročil poslancu dr. Foftu, poročevalcu v plenumu odseka, naj predloži in zagovarja načrt z naslednjimi določbami : 1. Delo v premogovnikih pod zemljo se določi na devet ur. 2. Ta normalna de lavna doba stopi v veljavo s 1. januvarijem 1901, vendar se pa more ta izvedbena doba v posamnih slučajih raztegniti do 1. januv. 1902. 3. Pri posamnih premogovnikih in delavskih kategorijah, kjer je potrebna sprememba delavne dobe, se more ali začasno ali trajno določiti izjeme. Spremenjena delavska doba pa ne sme prekoračiti desetih ur. 4. Izvedbeni in nadzorovalni organi se morajo določiti iz vrst delegatov podjetništev in delavcev. Rudniško glavarstvo je druga in poljedelsko ministerstvo tretja in zadnja inštanca. Ta načrt predloži odsek zbornici še le po veliki noči. To je toraj prvi načrt, o katerem se pa sme trditi, da ne bo postal zakon tak, kakoršen je, in tudi ne sme, ker delavcem koristi le malo ali pa nič. Delodajalci imajo prosto roko skoro v vsakem slučaju. Tudi izjava poljedelskega min. ne more zadovoljiti popolnoma nobenega delavca v premogovniku, akoravno prizna baron Giovanelli, daje nujno potrebno osem urno dnevno delo. Minister pravi, da je treba upoštevati krajevne razmere. Le v eraričnih premogovnikih se uvede s 1. januv. 1901 osemurni delavnik. Lvovska tehnika zopet otvorjena. Kakor poroča »Slovo Polskie«, je v zadevi Ivovske tehnike zmagalo dijaštvo. Naučni minister vitez Hartel je razveljavil ukaz rektorja tehnike, ob jednem pa poslal na začasni dopust agitatoričnega profesorja. Pravijo, da se je to zgodilo posredovanjem poslanca Daszynskega. Definitivno ta vest sicer še ni potrjena, a Hartlov korak je dokaz, da ministerstvo ne odobrava takih goro-stasnostij. Kriiger jeva in Steynova brzojavka na Salisburgja. Včeraj smo omenili, da je lord Salisbury v zgornji zbornici prebral brzojavko predsednikov južno-afriških republik, v kateri predlagata, naj se sklene mir pod pogoji, kakoršnim morejo pritrditi Buri. Brzojavka slove: »Kri in solze tisočerih, ki trpe vsled vojne, propast moralna in gmotna, ki preti Južni Afriki, nalagajo dolžnost obema bojujočima se strankama, da se resno in s pogledom na trojedinega Boga vprašata, zakaj vodita vojsko in jeli namen vojske tak, da je opravičeno strašno pusto-šenje, ki ga provzročuje. Glede na to in pa na trditev angleških državnikov, da smo pričeli boj s trdnim sklepom v Južni Afriki uničiti avtoriteto angleške kraljice ter ustanoviti od angležke vlade neodvisno upravo, se čutimo dolžne svečano izjaviti, da smo pričeli vojsko le v svojo obrambo, da zagotovimo neodvisnost republik, ki je bila v ne-mali nevarnosti, ter da dobimo zagotovilo, da ne bodo trpeli nikake krivice oni angleški podaniki, ki so se v boju postavili na našo stran. Pod temi in samo pod temi pogoji smo in smo bili voljni skleniti mir. Ako pa je angleška vlada odločila se vzeti neodvisnost, ne preostaje nam drugo, nego bojevati se do konca, ne oziraje se na premoč Angleške in zaupajoč v pomoč božjo. Za to izjavo se radi tega nismo prej odločili, ker smo se bali, da bi ta izjava ne žalila narodnega ponosa Angležev, dokler so bili uspehi na naši strani in so ostale nase četo daleč od domačo zemlje v angleških naselbinah. Sedaj pa, ko je utrjen ugled angleš kega orožja (?), ker so kraljičine čete ujele našo v jno in ker smo morali opuBtiti obram bene pozicije, ki smo se jih polastili pričet-kom vojske, menimo, da je izginila vsaka ovira ter ne moremo dalje odlašati, da na znanimo angleški vladi in narodu ter vsemu omikanemu svetu vzroke, radi katerih se bojujemo, in pogoje, pod katerimi smo voljni skleniti mir«. — In na to izjavo je oddal Salisbury znani predrzni odgovor! Dopisi. Iz Radia. (Šolske razmere.) Šolske razmere na meji štajerski so take, da se pedagogu lasje ježijo, kadar, sliši kako nemški šolski očetje na slovenski zemlji svojeglavno delajo. Z nasilnim zatiranjem narodnih učiteljev hoče na videz izobražena nemška stranka slovensko narodnost pokopati. Iz zanesljivega vira nam je znano, ali pripovedovalo se je, kako so nemško izobraženi šolski očetje v mariborskem okraj, šol. svetu enostransko neopravičeno delali s prošnjami za nadučiteljsko in učiteljsko mesto v Pobrežji v župniji sv. Magdalene pri Mariboru. Prošenj je bilo bojda 70 Za nadučiteljsko mesto 50, za učiteljsko pa 20. Na kateri prošnji so isti pedagogično neiz obraženi očetje zagledali »razred iz slovenščine«, tisto so brez daljnega pregledovanja in brez vestnega pomisleka butnili na stran, kakor da bi v istih prošnjah sedel gad in bi očetom okr. šol. sveta strupene zobe kazal in jih hotel vgrizniti. Naposled še niso na Štajerskem za nadučiteljsko mesto spo sobnega učitelja našli, akoravno so bili med prošnjiki izvrstni učitelji, vsestransko izobraženi, tudi nemškega mišljenja, kakor gosp. Siter, nadučitelj v Vuhredu in mnogo ena kih, vendar si je pedagogično neizobraženi okr. šol svet izvolil nekega Korošca. Kje je prav ca v preklicanem 19. stoletju, v kojem se vedno kriči napredek, otrokom pa še se poduka v materinem jeziku ne privošči. Je li to napredek, če so otrok malo ali nič ne nauči. To je trinoštvo in nesmiselna surovost, koje še pri Culukafrih ne najdemo, ker tamkaj se podučuje v materinem jeziku. Za Loče so si izvolili še mladega nem-čurja, ter najboljše klasificiranega nadučitelja g. Josipa Smole v Remšniku, kjer že 16 let uspešno deluje, še v trno niso spravili; menda zato, ker kot učitelj tamkaj pred 16 leti ni dovoljno v nemčurski rog trobil. V Marenbergu bila je razpisana nad učiteljska služba z opombo, da mora biti prošnjik vešč slovenskega jezika, a službo je dobil Nemec, ki besede slovenski ne zna. Iz slovenščine skušen dober učitelj, tudi nemškega mišljenja, a pravičen, 8 skušnjo iz slovenščine bil je preziran, in ta je g. Foit, učitelj na Breznem. Na interpelacijo pri ministerstvu so vendar toliko dosegli slov. poslanci, da mora gosp. Kompost iz slovenščine skušnjo napraviti, ali odlaziti, da se namesti učitelj, ki bo znal dve uri na teden v III. in IV. razredu v slovenskem jeziku podučevati. V I. in II. pa nič, je-li to ni ironija ? Koliko stroškov bi si prihranilo ljudstvo, ako bi se pedagogično ravnalo po naukih najboljših pedagogov, ki tirjajo poduk v materinem jeziku. Učitelji bi se vselej taki namestili, ki umejo materni jezik otrok Ker se pa to ne zgodi, so pravi ljubitelji narodnosti primorani slovenske šole staviti za slovenske otroke, da ne ostanejo nemčurski butci in nevedneži. — Torej proč od Gradca! Dnevne novice. V Ljubljani, 15. marca. Romanje v Rim. Romanje je sedaj zagotovljeno. V Ljubljani je oglašenih 380 romarjev, a pridružijo se še Goričani. Dan odhoda je ponedeljek po beli nedelj i, 2 3. aprila. Pot iz Ljubljane čez Gorico-Cormons; iz Cormonsa s posebnim vlakom dalje. V L o r e t o pridemo 24. zjutraj. Tu bo sveta maša s pridigo. Popoludne dalje in 25. zjutraj v A s i s i , kjer bo zopet sveta maša s pridigo. Obisk porciunkule. Na večer dospemo v II i m. Obiski ccrkva za odpustke so z dovoljenjem skrčeni na t r i (namesto 10). Ostanemo v Rimu pet do šest dni, da obiščemo cerkve, grobove, katakombe in se poklonimo svetemu Očetu. Kdor bo hotel ostati še dalje, bo lahko sam ali s tovariši ostal. Vožni listki so veljavni 45 dni. Nazaj ne pojdemo vsi skupno, ampak ali posamezno ali po skupi nah, kakor bo kdo hotel. Pot je določena: Rim - Florenca-Bologna -Padu a-Maistre-(Be-netke) Cormons-Ljubljana. Romanje v tretjem razredu bo stalo od 68 do 70 gld., morebiti še manj; namreč vožnja iz Ljubljane v Rim in nazaj z romarsko karto in nekaterimi skupnimi stroški 25 gld., stanovanje in hrana v Rimu po 3 gld. na dan in kar bo Se drugih potrebščin tja in nazaj grede. Recimo 10 dni na potu po 3 gld. na dan je 10 X 3=30 gld. in vožnja 25 gld., skupaj 55 gld. Vožnja v drugem razredu bo stala 42 gld., stanovanje in hrana pa 4 do 5 gld. na dan. Če bi nekateri hoteli iz Rima iti še dalje v Neapel in Pompeji, bodo dobili v Rimu listek za znižano ceno: v tretjem razredu bo stala vožnja tja in nazaj okrog 6 gld., v drugem pa okrog 10 gld. — Kdor torej hoče romati v Rim, n a j p o š 1 j e v s a j d o 27 marca denar za vožnjo: za III. razred 25 gld., za II razred pa 42 gld. Kdor se no oglasi za gotovo do 27. marca, zanj ne moremo preskrbeti v Rimu stanovanja in si ga bo moral iskati sam. Kdor s« pa ne oglasi do 5. aprila, njemu sploh ne moremo zagotoviti tudi ne znižane vožnje. Denar naj se pošilja pod naslovom: dr. Koren, kanonik, Ljubljana. — Prosimo vč. g. duhovnike, naj pouče o tem ljudi in naj tudi v tem oziru spopolnijo poročilo zadnjega »Domoljuba«. Če je mogoče, naj tudi zbero denar in naj ga skupno dopošljejo ! Predavanje v Katoliškem domu, prirejeno sinoči po »Slovenski krščansko soci-jalni zvezi«, je imelo za predmet umno gospodinjstvo v delavskih družinah. Oprt na izrek, da je socijalno vprašanje tudi vprašanje želodca, dokazoval je predavatelj profesor dr. Debevec, da dobra delavska gospodinja tudi ob malem tedenskem zaslužku pripravlja svoji družini zdravo in kolikor toliko mnogovrstno hrano. V predavanje je vpletel ekskurs o kuharski umetnosti starih Rimljanov (Pehonii Cena Trimalchionis). — Končno je izrekel misel, da bi slavna družba sv. Mohorja izdala slovenskim gospodinjam, zlasti delavskim, pa tudi kmetskim, priročno knjižico, kakor jo je n. pr. izdalo nemško krščansko-socijalno delavsko društvo »Ar-beitervvohl« pod naslovom : »Wegweiser zum hiiuslichen Gltick fdr Madchen«, seve z ozirom na naše razmere. Profesorju dr. Kreku je k jubileju čestital tudi ljubljanski občinski zastop. »Grazer Volksblatt« je stal včeraj 14. t. m. pred graškimi porotniki, ker je očital znanemu nemškoradikalnemu in staro-katoliškemu rogoviležu V. Maliku iz Lipnice, da je odpadnik in da je izdajalec vere in domovine. Maliku se je danes dokazalo, da je odpal od katoliške vere, da je širil proti-katolisko in protiavstrijsko gibanje. A navzlic temu je bil »Volksblatt« obsojen na 600 K globe z 8 proti 4 glasovom. Druzega izida pač ni bilo pričakovati v Gradcu. Premeščenja pri štajer. sodiščih. Okrajni sodnik na Vranskem g. Iv. Pirnat je premeščen v Slov. Bistrico. Okr. sodnik v Slov. Bistrici g. Kernek je imenovan sodnim tajnikom v Mariboru. G Josip Rotner, sodni tajnik v Mariboru, je imenovan okr. sodnikom na Vranskem. Akademiška svoboda v Gradcu. Znana je profesor Frischaufova afera. Mož je imel smolo, da so se mu slovenske planine priljubile in da je kot poštenjak nekoč napil slovenskemu narodu, želeč mu boljših dni v kulturnem in gospodarskem pogledu. To »politično izdajstvo« je hudo razkačilo graško bursevstvo in graške vseučiliščne profesorje, zlasti one, ki se kot »stramm« politiki bolj odlikujejo, nego kot učenjaki in učitelji. Prišlo je do osebnih nasprotstev med Frischaufom in nemškonacijonalnimi profesorji, ker je »Vaterland« prinesel nekaj člankov, ki so osvetljevali razmere na graškem vseučilišču, ki je postalo ognjišče nemškega šovinizma. Vsled tega je bil Frischauf suspendiran, senat je uvel disciplinarno preiskavo proti njemu in ga kaznoval z ukorom. Ministerstvo je ukor potrdilo, a hkratu Frisch-aufu naročilo, naj nadaljuje s predavanji. Vsa zadeva bi bila rešena, ko bi tudi nemško dijaštvo dalo svoj »plaoet«. Ko je včeraj Frischauf hotel predavati, začeli sc nemški dijaki, katerih pa ni baje nikdo pr Frischaufu vpisan, silovit krik in vik, da s< predavanje ni moglo vršiti. Danes 14. t. m so hoteli burši predavanje zopet preprečiti, toda niso mogli v dvorano, ker so samo vpisani slušatelji dobili vstopnice. Predavanje se jt vršilo. Toda burši ne bodo še mirovali, dokler ne bo Frischauf stalno odstranjen \ »nemškega« vseučilišča. Za profesuro v Gradet treba v prvi vrsti politiške kvalifikacije, vst drugo ne pride toliko v poštov. Heil! Graškim rudečkarjem so začeh ženske delati preglavice. Malone vse se jim že v Gradcu klanja, ženske se pa še branijc njih naklonjenosti. Ustanovili so socijalni demokrati »zvezo peric«, a ženske ne marajc za-njo, in ko so zadnjič z vso silo zbobnali nekaj peric na zborovanje, dobili so jih ru-dečkarji ne samo z jeziki, ampak tudi t pestmi, stoli in drugimi pripravnimi stvarmi, da so jo odkurili. Delavski shod. Slov. katol. delavska društvo vabi na društven shod, ki bode v nedeljo dne 18. t. m. ob 10. uri dopoludne v društvenih prostorih »Katol doma«. Shod na Slapu. Kršč. soc. organizacija pri D. M. v Polju priredi v nedeljo popoludne ob '/j 4. uri shod v društvenih prostorih. Umetniški dom nameravajo ustano-viti v Gradcu. Nedavno se je sestavil odbor, ki se bo lotil dela, da dobe upodabljajoči umetniki svoj dom, kjer bodo svoje tvorbe razstavljali. Nov pojav v slovenskem petju. Doslej so slovenska pevska društva pela slovenski, sedaj bodo pričela peti tudi moderno (!) in narodno napredno. Tako se čita v si-nočnjem »Slov. Narodu«. Magistratni pisar Orehek, ki je podpredsednik pevskega društva »Ljubljane«, je hotel prikupiti se na magistratu in je na občnem zboru začrtal delovanje »Ljubljane« z željo, »naj bi društvo postopalo vsikdar modernim (!) potom ter stalo na stališču narodno-napredne stranke«. To bodi v opozorjenje vsem tistim, ki obsojajo, da bi se v vsako nepolitično društvo vlačila politika. »Ljubljana« je v prvi vrsti pokazala svojo narodno naprednost z nemškimi naslovi' na vabila k maskaradi »Dantejev pekel«, čestitamo pevcem »Ljubljane«, da so tako rade volje postali magistratno pevsko društvo! Čestitka ljubljanskega obč. sveta sv. očetu. Celo »Deutsche Stimmen«, priznano nemško radikalne in »Romfeindlich«, se čudijo netaktnosti ljubljanskih občinskih očetov, s katero so sprejeli županovo naznanilo o čestitki sv. očetu. »Deutsche Stimmen« pišejo: »Obwohl der Biirgermeister dies stehend ersuchte, fanden es die Stadt-vliter nicht der Muhe wert, dem Beispiele zu folgen, sondern stimmten sitzend zu«. Občina Šentvid nad Vipavo skrbi za liberalne volilce v prvem razredu, zato je imenovala gg. Ivana Božiča, dr. Ivana i Tavčarja in Vaclava Golla častnimi občani.,, Vojaške vaje deželnih brambov-cev se vrše letos v treh perijodah; prva koncem maja, druga sredi junija in zadnja sredi avgusta. V Tržiču so, kakor običajno, tako tudi letos v predvečer sv. Gregorija in na dan sv. Gregorija v mraku prižgali več kresov ob Bistrici. Otroci pa so spuščali po vodi iz papirja izrezljane čolnice, v katerih so gorele luči. Ta lep običaj, ki se v Tržiču ponavlja leto za letom, pomenja, da s tem dnevom prenehajo črevljarji šivati pri luči. Liberalna sodrga tišči h koritu. »Slovenec« je razglasil, da se katoliško-na-rodna stranka letošnjih občinskih volitev v Ljubljani ne bode udeležila. Ta vest jo pretresla, kakor napoved velikega posta vedno lačne in žejne agitatorje gospodujoče liberalne klike. Da bi vender kaj ujeli za svoj preprazni želodec, hodijo vedno strašit dr. Tavčarja, da se bodo, če ne klerikalci, pa vsaj obrtniki, ki z magistratom niso zadovoljni, udeležili volitve, ker že tu pa tam kdo kaj zine po gostilnah o volitvah. Lahko umevno je, da se je dr. Tavčar, ki se klerikalcev bolj boji kot hudiča, dal »naplavšati«, in že obeta v »Narodu«, da pride sodrga h koritu. Konsumna društva v Trstu. »Edinosti« pišejo : Ponosni smemo biti, da smo toli srečno uresničili željo, ki smo jo gojili oliko časa, misel, da bi se pri sv. Jakobu aenovalo konsumno društvo. Zrno je padlo ia rodovitna tla in donaša že sedaj obilega adu, kajti društvo je srečno premagalo vse >vire, ki so se mu stavile na pot, in napre-luje najlepše. Vrli odbor je sedaj najel lepe n obilne prostore v ulici Concordia na oglu tlice Vespucoi. Čast in hvala mul Naše Lorsumno društvo pa bodi priporočeno ro-akom v okrožju sv. Jakoba. Slovensko gledališče Pri jutrišnji iredstavi izvirne Cankarjeve dramo »Jakob luda« nastopi v glavni ulogi kot gost g. g. Borštnik iz Zagreba. Slovenske reklamacije v Trstu reiene. Ker je tržaški magistrat a limine idbil slovenske reklamacije za obč. volitve, ■eš, da niso sestavljene v jeziku občine, je politično društvo »Edinost« uložilo utok na mestni svet. In isti možje so sedaj reklamacije hitro meritorno ugodno rešili. Stvar wlovenskih okoličanov bo, da se pri volitvah »oslužijo izvojevanega prava! V Celovou bode o binkoštih veliko jeilanje. Priredili bodo »sechstes Karntner 5ii ngerbundesfest«. Na čelu akcije stoje 'Nemci« Metnitz, Kraupa, Pardatscher. Obsojeni celjski policaj. Znani celj-ki policaj Kunst se je pritožd, da je dobil ri dni zapora radi psovanja in suvanja gos lodične Žimniakovo o priliki dohoda čeških lijakov v Celje. Pri prizivu so bili sodniki nnenja, da Kunst menda vendar ni name-loma suval, ker se pa Kunstove psovke niso nogle spraviti s Bveta, je na vzoru celjskih lolicajev Kunstu vendar le obtičal zapor !4 ur. Poroka nadvojvodinje Štefanije. }rof Elemer Lonyay, bodoči soprog Ste-anijin, je potomec jedne najstarejših in naj-dličnejših ogerskih plemenitaških družin, kol Elemer je bil rojen 1. 1863. Postave je rednje. V svoji diplomatični karieri je bil koro na vseh avstrijskih dvorih. Štefanija a je spoznala pred dvema letoma ter mu je d tedaj izkazovala svojo prijaznost, kateri e je grof Elemer odzval. Dopisovala sta si sak dan. Grof Elemer je iz protestantizma restopil v katoličanstvo. Vsako leto ima rof Elemer 50 000 gld. dohodka, Štefanija a dobi letne apanage 100 000 gld. Ako bo nel zakon kaj otrok, določil je cesar, da obi vsak otrok 4000 gld. na leto iz družinsko blagajne. Štefanija obdrži naslov kraljevska visokost«. Obsodba na smrt. Pred mariborskim orotnim sodiščem je stal v torek France ,uknar 24 let star, sin viničarjev iz Rado-lerščaka radi roparskega umora. Dne 22. ov. pr. 1. dobili so 561etno vdovo Marijo taberc mrtvo v nje samotni koči. Glavo je > imela večkrat prestreljeno in tudi v prsa ) je ustrelil morilec. Sumljivega Luknarja j orožnistvo prijelo in po dolgotrajnem ijenju je mladi viničar pripoznal, da je lislil, da ima Gaberc denar, ker je prodala raš.ča in tele. Ulomil je skozi slamnato reho v nje kočo ter jo ustrelil. Iskal je atem denar, a ga ni naSel. Porotniki so prašanje o roparskem umoru soglasno podili in Franc Luknar je bil obsojen na nrt na vislicah. Luknar je začul obsodbo rez posebnega vtiska. Ogenj je uničil 11. t. mes. popoludne ospodarsko poslopje, orodje ter blizu sto totov sena gospodarju Jan. Deklevi v Mali •ristavi pri Postojni. Poleg tega mu je zgo-elo sedem goved in dva prašiča Škode ima 000 K, zavarovan je le za 1200 K. Kdo je ažgal, se ne ve. Stare poštne vrednotnice vseh rrst se še lahko rabijo v postnem prometu lo 3 0. septembra letos. Seveda se mo-ajo pri dopisnicah prilepljati dopolnilne ;natnke po jeden vinar. Potrjena obsodba. Kasacijski dvor je avrnil pritožbo posestnika Jožefa Potočnika, ;i je bil v Mariboru obsojen radi ponare-anja denarja na 12 let težke ječe. Mojsterska blagajna v Ljubljani e letos zopet izdala računski zaključek v »laženi nemščini. Ali so gospodje v Ljubljani »ozabili slovenščino ? Praunseisov pes vgriznil je danes jutraj na Mestnem trgu krznarskega va-enca pri Cassigu ter ga telesno poškodoval. Konj splašil. Včeraj popoldne pustil e posestnik F. Kermer iz Kožarjev na Val-'azorjovem trgu pred Ilammerschmidtovo prodajalnico konja brez varuha. Konj se je spladil in dirjal po Gosposki ulici, kjer bo ga vstavili. Nesreča se ni nobena pripetila. Branjevke so jo izdale. Danes prodajala je na trgu neka kmetica smetano, v kateri je bil kuhan krompir. Branjevke so umetno smetano poskušale ter jo izdale tržnemu nadzorniku. Dobila je primerno kazen. Zdravje v Ljubljani. Od 4. do 10. marca je bilo 26 novorojencev, 2 mrtvoroj. 32 jih je umrlo in sicer 1 za ošpicami, 1 za dušljivim kašljem, 7 za jetiko, 1 vsled mrtvo-uda, 22 za različnimi boleznimi, med njimi je 10 tujcev, 14 iz zavodov. Za infekcijoz-nimi boleznimi so oboleli, in sicer: 1 za oSpicami. Izgubljene stvari. Jožef Mezneršič, domobranc, zgubil je srebrno uro z verižico, vredno 25 kron. — Franc Kuster, hlapec pri Jegliču na Jurčičevem trgu zgubil je danes zjutraj z voza 20 kg težko ; vrečo riža. Užitniški paznik je videl neko mleka-rico iz Šiške, ko je riž pobrala in odpeljala. — Katarina Dolenc, kuharica, je izgubila na trgu denarnico z vsebino 20 K. Pri gradnji novega Žabjaka po nesreči! se je včeraj delavec Miha Jakin iz Črnega rova. Zlomil si je nogo. Prepeljali so ga v bolnico. Ponesrečeni kamnosek. Danes zjutraj ponesrečil se je kamnosek Gašpar Erjavec iz Podutika. Valil je kamenje in mu jo pri tem prišla pod kamenje noga, katero mu je zmečkalo. Javna zahvala. Ob šestdesetletnici svojega rojstva in tridesetletnici vseučilišč-nega profesorskega delovanja sem bil od raznih stranij z nepričakovano mnogimi ča stitkami in drugimi ganljivimi odlikovanji naj prijetnejše presenečen. Za vse te laskave izraze počaščenja izrekam javno iz globine srca iskreno svojo zahvalo. Zahvaljujem se slavnim društvom, oddelkom profesorskih zborov, našim časopisom kakor tudi vsem poBamnikom, ki so ali brzojavno ali v posebnih vznesenih dopisih račili pri tej priliki se me spomniti. Posebno zahvaliti pa mi je sedanje akademike slaviste, ki so mi na slavnostnem večeru poklonili dragocen album s svojimi ter s podobami skoro vseh dosedanjih mojih slušateljev slavistov, milih mi ožjih rojakov, in prav tako akad.-tehn. društ. »Triglav« za slavnostni komers, ki je vkljub vsem tukaj zdaj že navadnim zaprekam tako sijajno vspel. Krasni dnevi minolega tedna žare med najlepšimi mojega življenja in mi ostanejo do smrti v najblažjem spominu. V Gradcu na sv. Gregorja dan 1900. Prof. dr. Gregorij Krek. Iz raznih krajev. Hrvatski ro. mar ji v Rim se podajo na pot 25. jun. in pridejo v Rim 28. junija. — Grozno najdbo so dobili v Chersonu. Ko so podirali neko hišo, dobili so pod streho šest balzamovanih ženskih trupel. Posestnico hiše so zaprli. — Novo iznajdbo na zrakoplovu je iznašel Ras Danilevsky. S pomočjo njegove iznajdbe se more baje zrakoplov popolnoma obvladati. Obliko ima na pol povzeto po sedanjih balonih, na pol pa po takozvanih »letečih strojih«. — Vjeti prijatelji Burov. V petek se je vrnil v reško luko angleški parobrod »Gleen-mo\ven«, ki je bil s konji za Južno Afriko že dve milji proč od Reta. Na parobrodu se je bilo Bkrilo pet mladičev, ki so se hoteli z angleškim parobrodom brezplačno prepeljati Burom na pomoč. Angleži so prebrisane mladiče izročili reški policiji. Društva. (Čitalnica v Brežicah) priredi v soboto 17. t. m. ob 8. uri zvečer v »Nar. Domu« koncert, pri katerem svira novomeške godbe oddelek na lok. Posebna vabila se ne razpošiljajo. (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Žužemberk in okolico) bode imela dne 21. t. m. ob 3. uri popol. občni zbor z navadnim dnevnim redom. K kateremu vse člane uljudno vabi odbor. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 15. marca. Včeraj je iinel zavarovalni odsek pod vodstvom posl. Venca j za sejo. Sklenilo se je pozvati vlado, da skoro predloži zakon o prisilnem zavarovanju proti požara. Dunaj, 15. marca. (0. B.) Predsednik poslanske zbornice je prejel vče- raj dopis ministerskega predsednika, v katerem ga prosi, naj se izvolijo člani v delegacijo. Volitev se vrši v jutrišnji večerni seji. Dunaj, 15. marca. „Wiener Abend-post" javlja, da je rektor Ivovske tehnike ustavil samo predavanja, ker se je bal nemirov, in da je toraj vest o posredovanju pri naučnem ministerstvu glede otvoritve tehnike neosnovana. Dunaj, 15. marca. Naučno mi-nisterstvo se bavi s spremembo učnega načrta na gimnazijah. Na višjih razredih se bode razširil pouk zgodovine novejšega časa. Tudi ponk matematike dobi nekaj sprememb v smislu realč-nega učnega načrta. Zelo spremenile se bodo instrukcije. Učna snov se bode z učenci intenzivnejše razpravljala v šoli ter se bode omejilo domače delo. Trst, 15. marca. Spravne konference s slovenskimi in laškimi dež. poslanci istrskimi se prično tekom tega tedna v Trstu. Lahi menda ne bodo hoteli dovoliti niti tega, da bi slovenski govori prišli v stenograflčni zapisnik. Petrograd, 15. marca. Vlada je prepovedala začasno uvoz prašičev iz Avstro-Ogerske radi kužne bolezni. VojMka v Južni Afriki. Z dohodom angleške armade v Bloem-fontein je Angležem znova zrastel greben in njih oficijelna glasila samozavestno prezirajo klice raznih krogov po pričetku mirovnih pogajanj. Dokler naša armada ne pride v Pretorijo, tako dolgo ne sklenemo premirja, 9e čuje v londonskih vladnih krogih. Ta trenutek pa ni še tako blizu, kajti tudi v slučaju, da Angleži na celem potu ne zadenejo ob resen odpor od strani Burov, je pot zelo dolga in težavna, ker toliko se že sme zaupati Transvaalcem, da ne bodo dali nasprotniku na razpolago direktne železnične zveze ter ga v prvem razredu odpeljali v svoje glavno mesto. A tudi na resen odpor se bo Joubert pripravil pravočasno. Poroča se namreč, da je ravno on isti, ki z vso silo dela za obrambo transvalske meje do skrajnih sil. Pozvati hoče na mejo vse, kar more nositi orožje, za potreben pogum jih bo pa navdušil Kriiger s kakim primernim nagovorom, kakor je storil tudi nedavno pri Bloemfonteinu, kjer je 300 Burov tako navdušil, da so celi dan zadržavali 40.000 mož broječo armado. Pretorija, 15. marca. Keuterjev urad objavlja brzojavko burskega poveljnika Delareya o. bitki pri Abrahams-kraalu 10. t. m.: Angleške čete, katerih moč se ceni na 40.000 mož, so se bližale naši poziciji od dveh stranij in streljale najprej na mesto, kjer je bila artilerija generala Celliesa. Temu napadu je sledilo streljanje s puškami, pri katerem sta bila ranjena dva Bura. Ko so Angleži uvideli, da je brezploden poskus prodreti na tem mestu, so napadli naše levo krilo. Na najvišjem mestu sem imel 300 mož. Osvojitev tega holrna je bila največje strategične važnosti za Angleže. Ker je bilo tudi našim to jasno, se je vnel 1 jut boj, ki je trajal od 9. zjutraj do solnčnega zahoda. Naši ljudje so se borili kot junaki in so trikrat odbili angleške mase. ki so se vsled utrujenosti vedno nadomeščale z novimi močmi. Odbili smo vsak poskus Angležev, ki so se hoteli v naskoku polastiti naše pozicije, in ob solnčnem zahodu nismo bili niti 50 yardov oddaljeni od Angležev. Angleške izgube so velike, o naših pa dosedaj še nimam natančnih podatkov. London, 15. marca. „Times" poročajo iz Laurenzo-Marqueza 12. t. in.: Bursko mirovno poslaništvo, obstoječe iz Fischerja, Wolmaransa in Wesela, potuje jutri v Evropo. Stornberg, 15. maroa. Oete generala Brabanta so v nedeljo zjutraj došle v Aliwalnorth. V soboto se je bil vroč boj. Sovražnik se je v noči od sobote na nedeljo umaknil čez reko. Newjork, 15. marca. Bivši generalni konzul v Pretoriji meni, da bodo pričele inieijativo za posredovanje se-veroameriške zvezne države, ker bi posredovanje evropskih velesil razdrlo har- monijo mej kontinentalnimi velesilami. Zvezne države ameriške v Afriki niso interesovane in se jim ne more očitati koristolovstvo. London, 15. marca. Včeraj so Cronjeja prepeljali na sv. Heleno. — Buri so nasproti zahtevam angleške vlade pripravljeni boriti se do skrajnosti. Umrli ho: 13. marca. Maiija Lipovšek, sprevodnika vdova, 72 let, Sv. Petra cesta 34, plučnica. — Emil Smole, strojevodje siu, 15 dni, Tržaška cesta 30, gangraena. Cena žitu na dunajski borzi dnč 14. marca 1900. Za 100 kilogramov. Pšenica za pomlad . gl. 7 75 do gl. 7 77 » » maj-juni » 7 80 » » 7 81 » » jesen . . » 8 00 » » 8 01 Rž za pomlad . . » 6-73 » » 6 75 a » maj - junij . » 6 77 , » 6-79 » o jesen ...» 6 93 » <> 6 94 Turšica za maj-junij » 5-58 » » 5-59 » » jul.-avgust » 5 67 » » 568 Oves za pomlad . . » 5 30 » » 5-32 » » maj-junij . » 5 38 » » 5 39 » » jesen . . » 5 65 » » 5 67 Meteorologlčno poročilo. ViSina nad morjem 306'2 m, srednji zračni tlak 736-0mm. Oaa opazovanju Stunjo barometra r mm. Temperatura i po Celzija ' Vetrori Nebo |1« u: 14| 9. zveč. | i36'4J| 1-4 | si. szah. ipol oblač.i .,1 7. zjutr. I .37 4 j 10 2. popol. 735-3 -2 1 67 0-0 si. svzh. I jasno I popol.| 735-3 | 67 | sr. szah. jdel. oblač.| Srednja včerajšnja temperatura 2 8 normale: 3 3". Vabilo na V. redni občni zbor ^Kmetijskega društva v Žužemberku registr. zadruge z omejeno zavezo", ki se bode vršil v nedeljo 25. marca 1900 ob 3 url popoldne v stari šoli s sledečim vsporedom: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računa za leto 1899. 3. Prememba pravil. 4. Volitev načelstva. 5. Razni nasveti. 252 1-1 Načelstvo. Klobuke in slamnike ioo snaži in po novi šegi prenareja io-6 C. Krilli. Reselnova cesta št. 16. ri y\iiiJe izvrstno sredstvo za llčenje JXliplllUl sobnih tal. Isto odstranja ln preprečuje lepljlvost llčenlh desk. Edina prodaja v.a Kranjsko pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 228 1 12-11 Vnanja naročila proti povzetju. Spretnega mizarskega pomočnika za stavbena in druga dela sprejme takoj Jakob Homovc, mizarski mojster v Cirknici pri Rakeku 249 1-1 Vzajemno podpornodruštvovLjubljani razpisuje službo Obrok za zglasitev je do 25. marca t. 1. Plača za prvo leto je 720 kron, pozneje so plača primerno zviša. Prošnjiki naj naznanijo, kdaj bi mogli nastopiti službo. 248 3—2 Lepa mesečna soba in kabinet z lepim razifledom na Sv. Jakoba trj[ iu posebnim uhodom, meblovana ali ne, je takoj oddati po nizki ceni v Rožnih ulicah št. 16. Vprašanja naj se slavijo na lastnika te hiše Karol Lenče-ta v I« averci pri Ljubljani ali pa na go o r z a. Dnž 14. maroa. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4u/0..... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron Ogerska zlata renta 4°/0...... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .. . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld Kreditne delnice, 160 gld...... London vist« ........ NemSki drž. bankovci za 100 m. nem, drž veh »9 15 99-10 9835 99-45 97 20 93-65 127--234-80 24-490 118-47 20 mark............ 20 frankov* (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... Dno 14. maroa. 3-2°/0 državne srečke I. 1854, 250 gld. . . 6u/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavna srečke 5°/0 23-64 19 28 90-05 11-38 164 50 160--2 0 f.O 96 20 141-50 257 50 Dunavsko vrnvnavno posojilo 1. 1878 . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke t /„ Prijoritetne obveznice državne železnice , » južne železnice 3"/„ , » južne železnice 5°/0 > » dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld. . . 4°, srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld Ogerskega » » * & ' ISudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . n ,irlr,ltrwp srečke. 10 zid. 1C8-95 87 69 99 395 335-4 i 22. 13. 66 90 50 70 25 Salmove srečke, 40 gld...... St. Gen6is srečke, 40 gld...... VValdstemove sreitke, 20 gld..... Ljubljanske srečke........ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želoz., 1000 gl. st. v Akcije tržaškega Llofda. 500 gld- ■ Akcije južne toloznice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska stavbiuski družba . Monta tiska družba avstr. plan. . . . Trboveljska preraogarska družba, 70 gld. Panirnih rubijev 100 . .... 172-6« 180 — 178"— 50.— 12»--294-5( 77--26-9V-263 -324 -255-2i aR*' Nakup ln prodaja "ASS vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju naimanj.iega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. K u 1 a n I n a i z v r S i t e v naročil na borzi. Menjarnicna dalmska itruzba JS 81 C i., Wn!lzaile 10 in 13, Dunaj, Pojasni la v vseh gospodarskih in finančnih itvarsir potom o kursnih vrednostih vseh špekulaoljskih vrednostni* papirjev m vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanjB pri popolni varnosti n l o i e n i li g 1 tx v n i o. hdajatelj: Dr. Ivan JanežiO- Udgdvorni vreduik' Ivan Raknvec. Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.