Ljuboma, soboto, 5. septembra 1953 PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRU2ITE SE1 L KDAJ i L-eto XVIII Stev. 223 uihkk ioh 'boutah.« VELJKO VLAHOVIČ GLAVNI in odgovorni urednik d U s A N BLAOOJBVIC UREJA UREDNIŠKI ODBOR • Cist izhaja vsak dan razen oetK» - cena 10 dinarjev Rsspvv fv€ WT'//^^ '"'M MMl '//.S; m*!} WA'A /////// 's, '■//. * my4mX JLJ WA v//'/' V. GLASILO ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE »LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA ». OKTOBRA 1934 • MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO J E IZHAJALA KOT U-DNEVNIK IN TEDNIK, OD OSVOBODITVE DO l. JUL. 1381 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK • OD 1 JUNIJA 1953 IZHAJA KOT .BORBA- ZA SLOVENIJO NOVA ITALIJANSKA IZZIVANJA VZDOLZ NAŠE MEJI Italijanske oblasti Izseljujeio slovenske družine u Italijo Nove ukrepe spremlja zahrbtna vojnohujskaška propaganda proti FLRJ. Italijansko področje onkraj meje - vojno taborišče. Obmejno prebivalstvo na jugoslovanskem ozemlju izraža svoj protest proti italijanskemu početju! Nova Gorica, 4. sept. — Na soh odsekih jugoslovansko-ita-l'Jfinske meje so opazili nove premike italijanskih enot vzdolž JttgoslovBDske meje. Italijanske noro , ne s'*e' ^i so se utrdile vseh mestih na italijanski rani, v taboriščih v gorah ali obmejnem pasu, še vedno s kamioni Proti nove čete italijanskih vojakov, posebne izvidnice na meji pa opazujejo naše ozemlje. Danes so pripeljali nove enote proti karavli Podresko. Včeraj so se na italijanski strani meje, jugozahodno od vasi Livka, slišali s področja karavle Mrzli vrh dolgi pasu, še vedno s ka-I mitraljeski rafali, ki so trajali Prepeljujejo nove enote j okrog 20 minut, ter eksplozije Proti meji. Utrjujejo se na polo- ročnih bomb. Istega dne je šla vzHi- 'n .*zz'Vf,lno patruljirajo' na tem področju vzdolž meie ' °‘z meje z avtomatskim orož- patrulja 24 vojakov in naperila naperjenim proti našim ob- mitraljeze proti našemu ozemlju. e[Plm ^stražam. I Po najnovejših vesteli so ita- roč i sePteml)ra s0 na P°d- lijanske oblasti ukazale vsem 0CJe karuvle Plužno pripeljali civilnim osebam ob obmejnem Skupina italijanskih vojakov vdrla na naše ozemlje pri karavli Solo kdo novi provokaciji je poslala vlada FLRJ rimski vladi protestno noto Rim, 4. sep. (Tanjug). Odprav-poslov FLRJ v Rimu Dalibor oldatič je izročil sinoči Italijanki vladi noto vlade FLRJ. Jugoslovanska vlada protestira za-1 nove kršitve jugoslovanske-« ««nlja po skupini italtjan-*uh vojakov, ki je 31. avgusta u.1?)? karavle Golo brdo prodrla Kih 100 m daleč na jugoslovan-.slco ozemlje. »Blizu karavle Golo brdo — je ®ceno v noti — je prešla 31. avgusta ob pol osmih zjutraj 10 km jugozahodno od kraja Kanal na jugoslovansko ozemlje skupina 15 italijanskih vojakov. V koloni se je premikala proti karavli »Bratkovo«, nato pa se je umaknila na italijansko ozemlje. Vlada FLRJ odločno protestira proti tej grobi kršitvi suverenosti jugoslovanskega ozemlja In poudarja, da te kršitve ni mogoče ocenjevati ločeno od vojaških demonstracij, ki jih inscenlra italijanska vlada zadnje dni ln proti katerim je jugoslovanska vlada že poprej protestirala.« pasu, zlasti pa slovenskim kmetom in dvolastnikom, naj se takoj izselijo iz obmejne cone v Italijo. Izvedelo se je, da so italijanski vojaki že odvlekli nekaj družin iz vasi Črni vrh, Prosnid in Brezij v Italijo. Vojaške patrulje so vodili civilni policaji iz teh vasi. Za zdaj še ni mogoče izvedeti, ali gre za kako večjo akcijo izseljevanja primorskih Slovencev iz obmejnega italijanskega pasu, vemo pa, da nove ukrepe spremlja zahrbtna vojnohujskaška propaganda proti FLRJ. Dvolastnikom so zato tudi prepovedali prihod na jugoslovansko ozemlje, tako n. pr. na bloku Učeja. Vse italijansko področje onkraj jneje kaže videz vojnega taborišča z oboroženimi enotami na položajih, globlje v notranjost pa je italijansko ozemlje pravi zaledni pas za frontno črto. Blizu Zavij je pripravljena baterija topov, s cevmi naperjenimi na jugoslovansko ozemlje. Na področju Tržiča sta tik ob meji dve bateriji. Še vedno je opaziti večje premike italijanskih tankovskih enot. Dvanajst meji prebivalstvo mirno pripravlja na slavnostno proslavo na Okroglici, postavlja slavoloke, čisti in beli hiše, pripravlja zelenje za slavnostne goste — slavne borce IX. Korpusa, da bi jih sprejeli čim svečaneje. Ogorčeni nad najnovejšimi italijanskimi obmejnimi izzivanji se zbirajo ila mitingih, kjer izražajo svoj protest. Vladi FLRJ so poslali zahtevo, naj v notah italijanski vladi najostreje nastopi proti novim italijanskim vojnohu js.ka-škim poskusom. F. V. Po vseh primorskih naseljih postavljajo slavoloke. Na slavolok v Solkanu sliki Neizpolnitev plana kapitalne graditve ki resno vplivala na razdelitev narodnega dohodka , , . , , . , -.i ve, z uresničenjem plana dohod- do petnajst kilometrov od meje J v smeri Stupice pri Robiču proti Razgovor z Avdom Humom, podpredsednikom Izvršnega sveta BiH, o aktualnih gospodarskih vprašanjih Na zadnji seji odbora za gospodarstvo Bosne in Hercegovine so podrobno proučevali vprašanja v zvezi z izpolnitvijo letošnjega plana investicijske gradit- Gorici so razvrščene italijanske motorizirane enote v pripravljenem stanju. Na Matajurju je protiletalska baterija. V zraku so opazili dve letali na reaktivni pogon. Med vsem tem pompom pa se na jugoslovanskem ozemlju ob Italijanske vojaške demonstracije na meii s FLRJ in cono „A“ STO se nadaliujeio Obnovljena dejavnost teroristične organizacije trikoloristov (Od stalnega dopisnika »Borbe«) jih je dobila Italija od ZDA gotovo v povsem druge namene. Razen precejšnjega števila tankov so opazili oklopne In motorizirane enote pri Treki, Maže-rolu, Subidu itd. C Italijanske enote, ki manevrirajo blizu jugoslovansko-italijan-ske meje, so v Kanalski dolini zgradile ponekod nove bunkerje, Med tanki v bližini obmejnega so po nekaterih izjavah eriški tanki tipa Sherman, ki *z Beneške Slo-in iz Goriške pokrajine y bajajo v Trst še vedno poro-a o premikih oboroženih itali- vjmVih . enot v bližini jugoslo-nsko-itaiijanske meje ter me-mec* Italijo in anglo-ameriško un^°. STO. Več italijanskih tan-u izpostavljenih okrog Do- diž ° Selcah v dolini Na- _ . _ __ _ _ __________ Unf’- pr* .Tajpani v Terski do- I obrnjene proti jugoslovanski in 10 pri Sv. Lenartu. avstrijski meji. Na cesti med Pontobo in Na-berjetom stalno patruljirajo vojaki v popolni vojni opremi, ostali vojaki v Pontebi pa so bili še davi za vojašnicami. Iz Beneške Slovenije prihajajo poročila o obnavljanju dejavnosti terorističnih skupin italijanskih trikoloristov, ki pogosto izzivajo in napadajo slovensko prebivalstvo. Voditelj trikoloristov polkovnik Olivieri je imel zadnje čase več sestankov, v Kozici pa je izjavil pred zbranimi trikoloristi, da so dobivali v letih 1945-46 orožje, ki ga pa ne potrebujejo več, ker jih »zdaj brani slavna Italijanska vojska«. Zadnje dni si trikoloristi prizadevajo, da bi vnesli zmedo in Seja Izvršnega sveta Hudske skupščine LRS Sanes se je vršila pod pred-j2vSvVom tov. Mihe Marinka seja ščinp fSo ?vet? .Ljudske skupna"Izvršni svet je obrav-Ust Predlog o spremembi jj 'avnega zakona, predloge žari „°,T: 0 pravicah in dolžnostih, Dn i *vah in odpoklicu ljudskih LRS Cev Ljudske skupščine ?ni° sPremembah in dopolnitvah borih*8, ° 0 in'^ ljudskih od- 7ni° spremembah in dopolnitvah . Kona o ljudskih odborih mest niestnih občin, znl° sPremembah in dopolnitvah ortk°na. 0 volitvah in odpoklicu Ornikov ljudskih odborov, s.Premembah zakona o raz-S&tvi LRS °nčme. na mesta, okraje in ‘zvršni svet je vse predloge I j eJe11 ter sklenil, predložiti jih andski skupšči," I.RS, da o njih danPju ja na Prihodnjem zase- tuJZVr^n' svet je dalje sprejel sDevknredb° .u' kraievnpnJ I’ri-df*ln uredbo o opravljanju oduinos‘i- s<’ slične obrtim in o osemletnem šolanju, jubljana, 3. septembra {953. sn !!'Sa,rn? Sekretariata Izvršne-veta Ljudske skupščine LRS Dulles sprejel jugoslovanskega veleposlanika v Washingtonu Washington, 4. sept. (AFP). Ameriški zunanji minister John Foster Dulles je sprejel včeraj popoldne Vladimirja Popoviča, jugoslovanskega veleposlanika v Washlngtonu. Sprejel ga je na zahtevo našega veleposlanika. Kosilo na čast islandskemu poslaniku Beograd, 4. sept. — Državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler je priredil danes kosilo na čast izrednemu poslaniku in pooblaščenemu ministru Islan-da v Beogradu g. Helgiju Pal-sonu Briemu. poplah med domače prebivalstvo, ter širijo i vesti, da bo »italijanska vojska prestopila jugoslovansko mejo in razširila sedanje meje Italije«. Italijanske enote, ki operirajo po Beneški Sloveniji, so prizadejale znatno škodo slovenskemu prebivalstvu, ko so z manevri po že tako revnih poljih uničevale posevke. M. Petrlnič kov in izdatkov po panogah, s kreditno politiko in drugimi vprašanji. Dopisnik »Borbe* se je obrnil na tovariša Avda Huma, l dpredsednika Izvršnega sveta in predsednika odbora za gospodarstvo v BiH s pošnjo, naj odgovori na nekatera vprašanja, ki so zdaj aktualna. Na vprašanje o stanju gradbenih del na temeljnih objektih družbenega plana je tovariš Avdo Iluino odgovoril: »Stanje gradbenih del ni zadovoljujoče. V sedmih mesecih letošnjega leta je bilo od skupnega plana v znesku 21,4 milijarde izvršenih vsega za 9,8 milijarde din ali 46°/o gradbenih del, medtem ko je bilo lani v istem času izvršeno 50% letnega plana. Mnogi faktorji so vplivali na slabo izvrševanje gradbenih del. Na prvem mestu je pomanjkanje delovne sile. Štirim glavnim stavbiščem primanjkuje okrog 10.000 delavcev, večinoma nekvalificiranih. Drugi faktor je pomanjkanje cementa in betonskega železa. V prvi dobi podjetja niso imela cementa. Ko pa so po odločbi zveznega odbora za gospodarstvo dobila cement, tedaj dinamika dobav ni ustrezala dinamiki gradbenih del. Eden izmed faktorjev so naše notranje slabosti: demobilizacija ljudskih odborov, ki so postali nosilci investicijske graditve ključnih objektov. Ljudski odbori okrajev in mest še niso razumeli, da so ključni objekti na področju okraja dejansko njihovi. Še vedno prevladuje mišljenje, da mora biti njihova orientacija na področju stanovanjske dejavnosti, lokalnih drobnih del in podobno. Ljudski odbori menijo, da je to njihova naloga, zaključne objekte pa naj skrbi nekdo »od zgoraj«. To nam najbolj izpričuje dejstvo, da na nobenem lokalnem objektu ni težav zaradi delovne sile. Okraji niso dali pobude, da bi ustavili nekatera dela in prenesli delovno silo na ključne objekte. Nasprotno, delavce s teh stavbiše drže celo čez čas za svoja lokalna dela. OZIVLJENJE PRIVATNE INICIATIVE V STAVBARSTVU Čeprav smo opustili oblike mobilizacije delovne sile s fron-tovskimi in mladinskimi brigadami, nismo našli drugih oblik, da bi zagotovili delovno silo in premagali sedanje težave. Opuščen DELO ZAKONODAJNIH ODBOROV ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE Končana je razprava o volilnem zakonu Zaključena je razprava o volilnem zakonu. Zakonodajna odbora Zveznega sveta in Sveta narodov sta na predvčerajšnji in včerajšnji seji nadaljevala in zaključila razpravo o osnutku Zakona o pravicah in dolžnostih volitvah in odpoklicu zveznih ljudskih poslancev. Obravnava se tudi osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah splošnega zakona o ljudskih odborih in osnutek zakona o spremembi čl. 29. Ustavnega zakona. Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah splošnega zakona o ljudskih odborih ima nalogo, vskladiti načela novega volilnega sistema s tistimi določbami splošnega zakona o ljudskih odborih, ki se nanašajo na volitev odbornikov okrajne in mestne svete proizvajalcev. Te spremembe teže po nadaljnji krepitvi vloge sve-proizvajalcev okrajnih in mestnih ljudskih odborov. V bodoče bodo med drugim, odbornike Sveta proizvajalcev proizvajalci volili neposredno. POSLANEC SVETA PROIZVAJALCEV IN PODJETJE V zakonodajnem odboru Zveznega sveta so živahno razpravljali o čl. 167 osnutka volilnega zakona, ki govori o poslancu Sveta proizvajalcev v delovnem razmerju. Clen pravi, da lahko članu Sveta proizvajalcev odpovedo delovno razmerje tudi v primeru, če je težko prekršil svojo dolžnost j v gospodarski organizaciji. Dr. Josip Hrnčevič je Izrazil; bojazen, da bi kdo v gospodarski organizaciji lahko zlorabil to določbo v škodo mandata ljudskega poslanca. Milan Popovič je pripomnil: »Clan sveta proizvajalcev ne more opravljati svoje dolžnosti samo kot strokovnjak, kjer je tudi poslanec, v podjetju pa so predpisi strogi«. Poverjenik Zveznega izvršnega sveta dr. Leo Gerškovič je poudaril, da je namen tega člena zaščititi ljudskega poslanca, ki je o'stal v podjetju, čeprav je n. pr. v ljudski skupščini zastopal mnenje, ki ni ugajalo upravi tega podjetja. Poslanec, je dejal dr. Gerškovič, je v rokah svojih predstojnikov, ki lahko na različne načine vplivajo na njegove pravice, zlasti z odpovedjo. Tu pa ga zakon ščiti in ne dovoli, da bi drugi organi onemogočali opravljanje njegovih poslanskih dolžnosti. »Kar pa zadeva kršitev dolžnosti«, je pripomnil Milorad Vučkovič, je to določeno v pravilniku.« ODPOKLIC POSLANCA IN LJUDSKI ODBOR Se živahnejša in še bolj zanimiva je bila razprava v zakonodajnem odboru Zveznega sveta o tisti določbi glede odpoklica ljud- skega poslanca, v kateri je rečeno, da »okrajni oziroma mestni svet, odloča o predlogu za odpoklic ljudskega odposlanca na svoji seji z večino glasov odbornikov, ki so se sklepanja udeležili.« Ljudski poslanci dr. Jerko Radmilovič, Vladimir Simič, Dušan Diminič, Maks Snuderl in Milan Popovič so zahtevali pojasnila glede te določbe. Nekateri med njimi so zahtevali, naj bi bila ta »večina« absolutna, drugi so zahtevali, naj predlog o odpoklicu dajo vsi okrajni oziroma mestni odbori na področju volilnega okraja. Vladimir Simič je vprašal: »Ali lahko sploh organ oblasti o tem razpravlja?« Dušan Diminič je govoril o lokalni politiki, ki jo odbori često uveljavljajo, o tem, da bo nastal spor med ljudskim poslancem in sveti okrajnih in mestnih odborov. »Mar ne bo takšna pravica odbora«, je vprašal, privedla ljudskega poslanca v neprijeten položaj?« Dr. Josip Hrnčevič je pripomnil: »Vsak poslanec, ki si ne bo prizadeval, da bi Varaždin proglasili za mesto, bo v neprijetnem položaju.« Isa Jovanovič se z Diminičem in ostalimi ni popolnoma strinjal. Dejal je, da lahko ljudski poslanec dokaže, da odbor nima prav. Naposled pa okrajni oziroma mestni svet samo predlaga, o od-(Nadaljeoanje na 2. strani) je vsak politični moment pri mobilizaciji delovne sile, čeprav bi lahko na ta način pritegnili nekaj delavcev na objekte. So okraji, ki imajo presežek delovne sile, pa niso mnogo storili, da bi jo mobilizirali za velike objekte. So pa tudi notranje slabosti v podjetjih,- kakor pomanjkanje projektov in podobno, vendar to ni bistveno vplivalo na izvršitev stavbnih del na ključnih objektih. — Po drugi strani se je letos bolj kakor prej razmahnila privatna iniciativa v stavbarstvu. Lokalni organi niso pravočasno spoznali, da je ta pojav anti-socialističen, marveč so s svojo politiko razvoj pogosto celo podpirali. Ugotovljeni so bili primeri privatnikov, ki so zaposlovali stotine delavcev in jim nudili znatno višje plače kakor državna podjetja. Tako so odtegnili najkvalitetnejše delavce, ki so prej delali prav na planiranih objektih. Vir moči privatnih podjetij je bil v oportunističnem stališču ljudskih odborov, ki privatnih podjetij niso obdavčili kakor bi bilo treba. Od tod tudi teorije, da so privatniki cenejši v primeri z državnimi podjetji. Odbor za gospodarstvo se je zaradi tega postavil na stališče, da je treba izdati predpise, ki bi regulirali vlogo in mesto privatnikov. Ce naj se stavbarstvo v teh nekaj mesecih izvleče iz sedanjega težkega stanja, je treba najodločneje vztrajati na tem, da se vse sile mobilizirajo na ključnih objektih. Nadalje je potrebno, da okraji, kjer je širša stavbna dejavnost in kjer so rezerve delovne sile, prenesejo delavce na večja stavbišča.c ZAKASNITEV OPREME — Kako pa je z montažnimi deli? »Tudi ni mnogo bolje z montažo. Tu nastajajo problemi zaradi tega, ker prihajajo nekateri deli opreme z zakasnitvijo in tako se zakasni vse delo. Ponekod se več mesecev prepirajo investitorji s strojegradnjo zaradi dobave kakšnega majhnega dela. Jasno je, da vsi ti momenti vplivajo na podaljšanje rokov, ki so določeni v planu za začetek obratovanja. V tem položaju pri izpolnjevanju planov investicij so tudi primeri, da mnoga podjetja zahtevajo predplačila v denarju, ker baje nimajo odobrenega dovolj kredita za izpolnitev planov Te zahteve so v manjšem delu primerov upravičene, v večini primerov pa neupravičene. Ponekod postavljajo razširjene programe z nekij učnimi objekti, drugod pa si žele ustvariti rezerve za razširjeni program v prihodnjem letu. Proti takim pojavom se ljudski odbori okrajev in mest ne bore. Zato se je gospodarski odbor postavil na stališče, naj dajejo za kritje deficita svoje sklade predvsem podjetja ali pa okrajni oziroma mestni odbori iz presežkov akumulacije tam, kjer se ti presežki ustvarjajo. Temu bo služil tudi del skladov iz trgovine. (Nadaljevanje no 2. strani) lase popuščanje nasproti Italiji ni znak naše slabosti, marveč prispevek k utrditvi mm na svetu fz govora tov. Borisa Kraigherja na političnem zborovanju v Ljubija V četrtek, 3. septembra ob 20; liri je bilo v dvorani Doma sindikatov v Ljubljani množično politično zborovanje članov Sociali-»tične zveze Resljevega, Miklošičevega terena in terena Tabor, na katerem je govoril član predsedstva SZDL Slovenije tov. Boris Kraigher. Zborovanje je bilo posvečeno 10-letniei odloka AVNOJ o priključitvi Primorske k Jugoslaviji in 10-letnici ustanovitve IX. korpusa ter prvih primorskih brigad. V uvodnih besedah je tov. Kraigher očrtal pomen narodnoosvobodilne borbe jugoslovanskih narodov in moralne opore te borbe za stremljenje in sprostitev osvobodilnih sil na Primorskem. Dejal je,, da se je primorsko ljudstvo moglo upreti z orožjem v roki okupatorju šele tedaj, ko se je razplamtela vsesplošna ljudska vstaja v Jugoslaviji. Množično udeležbo Primorcev v NOB je označil za najdemokratičnejši pre-biscit, kot enoglasno izjavo Primorcev za novo Jugoslavijo. Danes pa, je dejal govornik, nam vsiljujejo nove plebiscite in to prav tisti, ki so proti volji primorskega ljudstva okupirali del tržaškega ozemlja. Nekateri krogi v italijanski vladi, je pripomnil tov. Kraigher, preizkušajo našo potrpežljivost z izgredi na naših zahodnih mejah. Vendar naša popustljivost nasproti Italiji ne pomeni naše slabosti, ampak le prispevek k utrditvi miru v tem delu sveta. Prepričani smo, je dejal tov. Kraigher, da se med kulturnimi evropskimi narodi mora uveljaviti mirno reševanje vseh, tudi najtežjih sporov in da se tudi vprašanje pravic primorskega ljudstva in naših zahodnih meja lahko reši na miren način. Izgrede na naših mejah je tov. Kraigher označil kot novo avan- Zasedanje Sabora LR Hrvatske Zagreb, 4. sept. Peto redno zasedanje LR Hrvatske, ki je bilo letos februarja prekinjeno se bo nadaljevalo v ponedeljek, 14. septembra. Zakondajni odbor in odbor za ljudsko oblast Sabora se bosta sestala na skupni seji 11. t. m. Komisija za tolmačenje zakona in kamiisija za ljudske odbore se bosta sestali 13. t. m. turo italijanske vlade. Opozoril pa je tudi na izkušnje, ki so nam jih dali nedavni dogodki na naši zahodni meji, da je namreč politika popuščanja svetovnemu miru le v škodo in da takšno ravnanje slabi in onemogoča utrjevanje načel združenih narodov v svetu. Ne postavljamo zahtev po Trstu, Gorici in Benečiji, ker bi se s tem morda odrekli tem krajem, ampak zato, ker verujemo v možnost mirnega reševanja teh spornih vprašanj med J ugoslavijo in Italijo. S takšnim stališčem koristimo miru v tem delu Evrope, obenem pa usmerjamo italijanske im množice k njihovim notranjim problemom. Praznovanje na Okroglici je tov. Kraigher označil kot enega največjih dogodkov v zadnjem času in ob koncu š'e pripomnil, da bo to primoosko in vseslovensko slavje močna opora zasužnjenim bratom onkraj krivičnih meja. Vsem nam pa naj bo ta praznik svečana obljuba, da bomo primorskemu ljudstvu pomagali odstranjevati težave, s katerimi se mora spoprijemati v vsakdanjem življenju, ko je odrezano od svojega naravnega zaledja in od svojih mest. N. t. Okroglica je pripravljena Okroglica, 4. septembra Na Okroglici je že danes vse živo. Cesta iz Ajdovščine do Okroglice v dolžini dobrega kilometra je vsa v rdečih in narodnih zastavah in slavolokih. Delavci in organizatorji končujejo zadnje krasitve, glavna tribuna, k^kor tudi velike tribune za pevske zbore in godbe, ki so ob straneh, so že postavljene in okrašene. Danes razobešajo še zastave in težke zelene vence. Zgodaj zjutraj so pripeljali tudi kamioni prve potrebščine za prodajo. ki jih sedaj razporejajo po prodajalnah- Le sadje, ki mora biti sveže, bodo nripeljali jutri. Delati je pričela tudi že glavna pošta s telefonskimi kabinami in z vsemi denarnimi in vrednostnimi -uslugami ter 7 poštnih poslovalnic. Celo poslovalnica Narodne banke je že pripravljena na izmenjavo valut. Pripravljenih je že tudi vseh 13 ambulant za prvo pomoč, v katerih je zaposlenih izkusili razsvetljavo in ozvočenje, ki je brezhibno. NE BOJIMO SE JIH S protestnega zborovanja v Novem mestu uprizarjajo Italijani, je: še več nas bo šlo na Okroglico! Z vzklikom maršalu Titu, JLA in enotnosti naših narodov je bilo zborovanje zaključeno. Navduše- . In°i..“ - - po naši solucija, s katero sporočajo novo-na , vse j meščani Sekretariatu za notran je orožjem, j zadeve v Beogradu, da z. gnusom m ^°-vJLniesto,’.4- septembra [govoril Član okrajnega odbora Nad 1500 prebivalcev Novega SZDL Rado Taufer. V imenu vseh mesta ja na današnjem protestnem i novomeSčanov je najostreje obso-zhorovanju na Glavnem trgu so- dil italijansko izzivanje. Italijan-glasno obsodilo fašistično izziva- skim osvajalcem še lahko pripra- nje nn histerične izpade italijan- > vimo Jelei>ov žleb, če bodo stegni- no je bila sprejeta' "protestna "re-skih politikov, ki si delajo pogu- li svoje pohlepne roke " -’J protestna re ma z rožljanjem orožja na naših zemlji- Edini odgovor mejah. Italijanskemu zastraševa- |strahopetno rožljanje z ............................ v OCOKraai kolikokrat so v letih NOV bežale velike in dobro oborožene italijanske enote pred peščicami naših partizanov. Zborovanje, na katerem so bili navzoči poleg številnih delovnih kolektivov z zastavami tudi predstavniki ljudskih oblasti, političnih forumov in organizacij, je začel sekretar mestnega odbora SZDL Leon Perhavec. Za njim je Na opatijski rivieri je bilo letos okrog 32.000 turistov Med letošnjo turistično sezono je bilo na opatijski rivieri okrog 32.000 tujih in domačih turistov, kar je več kakor v kateremkoli povojnem letu. Od tega je bilo 22.000 tujih turistov iz tridesetih držav, ostali pa so bili iz naše države. Največ tujih turistov je bilo Iz Zahodne Nemčije, Avstrije, Švice in Skandinavskih držav. Gostinska podjetja nn opatijski rivieri stalno prejemajo prijave iz raznih držav, največ pa iz skandinavskih, v katerih na tisoče turistov izraža željo, da bi prišli na riviero v septembru in oktobru. UREDBA 0 ROKIH IN REŠEVANJU PRITOŽB ZOPER ODLOČBE 0 OBDAVČITVI Komisija za davčne pritožbe bo ustanovljena v septembru V Uradnem listu FLRJ Je bila objavljena uredba o rokih I11 reSe-vanju pritožb zoper odločbe o obdavčitvi. Po uredbi s« Je moč zoper vsako odločbo o obdavčitvi prve stopnjo pritožiti pri komisiji za davčne pritožbe pri okrajnem oziroma mestnem ljudskem odboru 15 dni od dueva Izreka odločbe. Itazen davčnega obveznika se laliko pritoži tudi referent davčne komisije prve stopnje, ki je Izdala odlok. Pritožba ne zadržuje plačila obdavčitve. Pritožbo itlcdc odločb o davku na dohodek reSuJc komisija za davčne pritožbe pri okrajnem oziroma mestnem ljudskem odboru z večino Klasov. Lc-ta lahko sklepa samo. iti seji prisostvuje predsednik ali njokov namestnik in Še najmanj dva člana ali njuna namestnika. Ce komisija za davčne pritožbo ne osvoji pritožbe referenta komisije prve stopnje ali državljanov, ali če I>o pritožbi davčnega obveznika zmanjša davčno osnovo, referent komisije pa ugotovi, d n Je bila ugotovljena davčna osnova manjAa, kot Je v resnici, Jo referent dolžan pri pristojnem Javnem tožilstvu zahtevati obtožbo zoper sklep komisije. Komisija za davčne pritožbe bo ustanovljena najdlje do 30. septembra t. 1. Do ustanovitve te komisije, bodo o pritožbah odlo- čali Po dosedanjih predpisih. Glede Javnega obvefičanja o davčnih osnovah davka na promet proizvodov ln storitev zasebnikov In reševanju pritožb, bodo uveljavljalt te uredbe. Poslovnike komisije za davčne pritožbe pri okrajnem oziroma mestnem ljudskem odboru ho izdal Zvezni državni tajnik za narodno gospodarstvo. Mo zakonodajnih odborov oezne ljudske skupščine (Nadaljevanie s / strani) poklicu pa odloča ljudstvo, večina volivcev. Dr. Leo Gerškovič je na to domnevo pripomnil, da je med tremi upravnimi okraji * eden v celoti glasoval proti ljudskemu poslancu in ker je bil le-ta vendarle izvoljen, je ta okraj sprožil odpoklic. Isa Jovanovič: »Sprožil ga bo in ne bo uspel.« Dr. Ivo Sunarič: »Toda v kakšnem položaju je ta ljudski poslanec?« Isa Jovanovič: »Naj se bori, pripravljen mora biti tudi na borbo.« Na koncu je na zahtevo poslancev poverjenik Zveznega izvršnega sveta dr. Leo Geršktivič'poudaril, da je glavni razlog, zaradi katerega je ta določba bila vnesena v osnutek, dejstvo, da je odbor predstavniško telo, ki uživa zaupanje volivcev. Vendar so ta člen izročili revizijski komisiji, ki se bo posvetovala z Zveznim izvršnim svetom. Tudi zakonodajni odbor Sveta narodov je zaključil razpravo o osnutku volilnega zakona v podrobnostih. Na predvčerajšnji sejii so živahno razpravljali o določbah osnutka glede predlaganja poslanskega kandidata na zborih volivcev . Nekateri poslanci so sodili, da bi bilo treba na enem zboru volivcev predložiti samo enega kandidat«. Po skoraj enourni razpravi so se vsi strinjali, da je zbor volivcev nosilec kandidature, in da ima potemtakem pravico, predložiti več kandidatov. Tudi zakonodajni odbor Sveta narodov je veltiko večino členov osnutka volilnega zakona sprejel brez večjih sprememb. Poslanci so se edino dalj časa pomudili okrog členov 177 in 187, ki govorita o odpoklicu. | Poslanec Radovan Mijuškovič | je resno očital temu odstavku, ki daje pravico 50 volivcem, da lahko predlagajo sklicanje zbora i volivcev v gospodarski organizaciji zaradi predloga odpoklicu ljudskega poslanca izvoljenega v Svet proizvajalcev. Dr. Jovan Djordjevid, dr. Hinko Križman, Aleksander Še-vič in še nekateri poslanci se niso strinjali z JI. Mijuškovičem, poudarjaje, da je to samo po-buda za sklicanje zbora voliv- Važnejši dopust kakor vojaške vaje Tovariš urednik! V zadnjem času se vrstijo prošnje in razne intervencije iz podjetij, da bi se posamezni njihovi voditelji oprostili vojaških vaj, da bi se pustili na daljšo odsotnost ali pa predčasno osvobodili vojaških vaj. Pri tem navajajo kot razlog razne potrebe podjetja in dela, ki obstajajo vsekakor vedno. Gotovo razumemo potrebe podjetij, nujnost in koristnost izvršitve njihovih planskih nalog, vendar bi bilo potrebno, da bi voditelji podjetij končno vendar razumeli važnost in resnost vojaških vaj. Dosedanja praksa je pokazala, da oblasti iz istega podjetja ne kličejo istočasno več ljudi, največ dna ali tri, tako da bi se ob pravilni organizaciji dela ne občutila njihova odsotnost. Po mišljenju nekaterih tovarišev iz podjetij bi bilo treba mnoge vojaške obvezance popolnoma oprostiti vojaških vaj oziroma jih pozivali le tedaj, kadar njim to najbolj ustreza, vsekakor pa ne o poletnih dneh. Pri tem navajajo v prošnjah, da je poleti del vodilnega osebja na letnem dopustu. Ko berem take prošnje, opažam, da je pri nekaterih podjetjih praksa izkoriščati letni dopust samo v poletju. Gotovo je prav, da vsak delavni človek izkoristi svoj letni dopust tedaj, kadar mu io najbolje ustreza. To željo upoštevajo tudi podjetja pri planiranju dopustov. Toda kadar gre za vojaške vaje, se lahko plan dopustov prilagodi potrebam podjetja in se lahko domisti celo ukinejo. Zato ne bi bilo treba pošiljati prošenj za odpust vojaških obveznikov z vojaške vaje z utemeljitvijo, da so voditelji na dopustu. Pogosto podpisujejo take prošnje predstavniki oseh organizacij v podjetju. Vse kaže. da je za nekatere ljudi v podjetjih važnejši letni dopust kakor vojaška vaja. Skoplje, 29. avgusta. Dževet Resulbegovič major v. p. 58/2. deži, ki jih tudi čas ne more izbrisati«. Mar je res mogoče, da nekateri ljudje, kakor so Štefka Pazaran, »ki se je družila z oficirji italijanske okupatorske vojske in hkrati izdajala fašistom aktiviste in simpatizerje Osvobodilne fronte«, ali neka učiteljica, voditeljica ■»Hitler jugend«, ki jo je »partizansko sodišče zaradi izdaje obsodilo na smrt«, ali Ciril Tašnjek, zločinec, »ki je med vojno služil nacistom in je sodeloval v njihovih razbojniških pohodih« (cit. po »Borbi« z dne 27. avgusta 1951), zdaj, ko so dobili tuje državljanstvo in potni list, nekaznovani lahko stopijo na tla države, v kateri so izvajali orgije, ubijali in požigali? Ti banditi so postali tako drzni, da so kot tuji »turisti« prišli v svoje rodne kraje, se pravi neposredno v kraj zločinov. Naše oblasti v teh krajih so jim samo odrekle nadaljnje gostoljubje in predlagale, da se izženejo iz države, kar je bilo tudi storjeno. Mar naša zakonodaja ne določa tudi drugih ostrejših represalij nasproti takim osebam? Naposled se vprašam: komu služi tolikšna »velikodušnost« in kako daleč lahko gre taka velikodušnost? Beograd, 28. avgusta. Miroljub Kršnjanin Vojvode Brane 2. Zločinci kot »turisti« Tovariš urednik! Prečital sem, ne brez ogorče- ____________ cev, ne pomeni pa tudi pravico nja, dopis tf »Borbi«, z dne 2?. av- vanju z raznimi turškimi turi do odpoklica. , gusta 195'} pbd naslovom: »Ma- stičnimi organizacijami. V nedeljo bo otvoritev mednarodnega sejma v Solunu Solun, 4. sept. (Tanjug). V nedeljo bo v Solunu otvoritev III. mednarodnega velesejma, na katerem sodeluje nad 600 podjetij iz 19 držav, med njimi tudi Jugoslavija, ki bo razstavljala v enem izmed največjih paviljonov. Jugoslavija bo razstavila vrsto novih industrijskih izdelkov in kmetijskih pridelkov. Sodelovanje turističnih organizacij Jugoslavije in Turčije Ljubljana, 4. sept. Turistična zveza Slovenije je odprla nedavno v Turčiji prvo turistično razstavo. Predstavnik Turistične zveze Slovenije je sklenil nekaj pogodb o medsebojnem sodelo- pravijo milijoni naših državljanov v protestnih brzojavkah državnemu tajništvu za zunanje zadeve Protestnega zborovanja v Novi Gorici so se udeležili številni borci iz narodnoosvobodilne vojne, kulturni In prosvetni delavci ter člani množičnih organizacij. Beograd, 4. sept. (Tanjug). Na državno tajništvo za zunanje zadeve FLRJ prihajajo brzojavke iz vseh krajev Jugoslavije, v katerih delovni kolektivi in organizacije Socialistične zveze de-, _ , lovnega ljudstva protestirajo1. »Prosimo vas, da naš protest proti italijanskim oboroženim ^ Protest naših narodov sporo-provokacijam na naših mejah. I . ganski vladi m odgovor-Delavci tuzlanskega industrijske-: mmu mednarodnim oblastem, da ga bazena pravijo v brzojavki, seu bodo uredile razmere na na-da ie sedanie ravnanie ita Han- slh me-lah z Italijo,« je rečeno v da je sedanje ravnanje italijanske vlade višek njene povojne brzojavki, ki jo je poslal delov-sovražne“ politike ^Jugoslavije, \ ”l . kolektiv sarajevske elek-in zahtevajo proti italijanskemu j trarne- izzivanju odločno stališče. Okro-1 »Tujega nočemo, svojega 'ne žni odbor Socialistične zveze de-1 damo,« sporoča kolektiv podjet-lovnega ljudstva v Novi Gorici j ja »Teleoptik« v Zemunu. Delav-zahteva, naj državno tajništvo! ci železniške delavnice »Vaso za zunanje zadeve odločno pro-1 Miškin-Crni« v Sarajevu pravijo testira pri italijanski vladi, da v brzojavki, da se bodo odločno bo napravila konec oboroženega | in neomajno postavili po robu izzivanja na naši zahodni meji. sleherni agresiji prav tako, kot »Naprijed«. so se med vojno uprli fašističnim osvajalcem. Kolektiv podjetja »Fructus« v Kopru zahteva v brzojavki, naj državno tajništvo za zunanje zadeve odločno ukrepa proti izzivanju na naši zahodni meji, in pravi, da italijanskemu imperializmu ne smemo popuščati., V brzojavkah, ki jih je doslej prejelo državno tajništvo za zunanje zadeve, so se pridružili odločnemu protestu milijonov jugoslovanskih državljanov tudi občinski odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vo-ždovac v Beogradu, delovni kolektiv zagrebške tovarne »Klek«, sindikalna podružnica državnih nameščencev v Doboju ter delovni kolektiv zagrebške tovarne Razgovor z Avdom Humom (Nadaljevanje s t. strani) Za BiH, kakor tudi za vso skupnost je velike važnosti, da se program ključne graditve za letošnje leto izvrši stoodstotno, ker ne gre samo za to, da dobimo proizvodnjo iz novih objektov, marveč tudi za to, da se razbremenimo velikih investicij na takih objektih in se bolj posvetimo tudi drugim panogam. To pa je posebno važno tildi s stališča republike, ki letos ni dala skoraj ničesar za druge panoge gospodarstva in za družbeni standard. Ustanovitev lokalne dejavnosti ne bi predstavljala nobene izgube za lokalne organe, zlasti tudi ne zaradi tega, ker vsi skladi ostanejo tudi za prihodnje leto. Kakšne so izkušnje v BiH v zvezi z izvajanjem sklepa odbora za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta, da se znižajo stopnje akumulacije in skladov premogovnikom, zlasti glede razvoja proizvodnje? »Vse do konca junija je vladala v naših premogovnikih kriza v zvezi s prodajo premoga. Zlasti je bilo težko prodati drobne vrste premoga. Ta položaj je ustvaril naniko Dri naših premogovnikih. Vsi so v prvem trenutku valili krivdo na stopnjo akumulacije v prepričanju, da je to osnovni razlog na trgu. Res je, stopnje so bile visoke. Premoga ni bilo mogoče več prodajati v zadostnih količinah tudi zaradi posledic suše, potrošniki pa so imeli velike zaloge, ki so jih ustvarili v dobi distribucije premoga v lanskem letu. Nikakor pa ni bilo mogoče prepričati vodstev premogovnikov, da je vse to vendar začasen pojav v našem gospodarstvu. Četudi upoštevamo dejstvo, da trošimo danes mnogo manj premoga kakor prej, prav zaradi varčevanja, vendar je bilo treba računati s tem, da se bodo zaloge pri potrošnikih izčrpale in da bomo imeli v drugem polletju večje povpraševanje po premogli kakor v prvem, in sicer zaradi dviga proizvodnje, zaradi začetka obruto-vanja novih kapacitet ter večje potrebe živilske industrije in transporta. SPEKULACIJA S CENAMI Skupaf z odborom za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta so bile znižane stopnje akumula- cije premogovnikom s pogojem, da tudi znižajo cone premogu. Toda cene so nazadovale počasi in pri nekaterih premogovnikih niso dosegle tiste višine, ki bi bila primerna glede na znižanje stopenj akumulacije. Zaradi nezadostnega znižanja cen premogovniki niso mogli prodati na ,trgu tistih količin, ki bi jih trg lanko absorbiral, če bi bila cena nižja. Ta položaj je imel za posledico padec proizvodnje in v zvezi s tem produktivnosti dela. Tako imamo letos v premogovnikih precej nižjo produktivnost dela, kakor v letu 1932. Zdaj, ko je povpraševanje po premogu postalo večje, pa pri naših premogovnikih ne opažamo borbe zn večjo proizvodnjo. Rudniki se drže dosedanje proizvodnje ali jo le neznatno povečujejo. Slabo produktivnost dela pa hočejo nadomestiti z visokimi cenami, namesto da bi oib povečani proizvodnji na osnovi boljše prodaje nadalje znižali cene. Tudi pri upravnih odborih in okrajnih vodstvih prevladuje na-ziranje, da je osnovno v podjetjih zagotoviti sklad za plače. Vprašanje kako, pa se ne postavlja. Pri takih nazorih dobivajo komercialna vodstva glavno besedo v podjetjih. To vidimo ne samo pri nekaterih rudnikih, marveč tudi v črni metalurgiji. Tu ne gre prizadevanje za tem, s povečano proizvodnjo in večjo produktivnostjo dela omogočiti znižanje cen in uresničenje plačnega sklada, marveč sc sklad za plače uresničuje na temelju monopolnih cen, izkoriščanja trenutne konjunkture na tržišču in podobno. Imamo primere rudnikov s proizvodnjo, manjšo od zmogljivosti, ki nadalje drže visoke cene premogu. Imamo primer železarne v Zenici, kjer so navzlic znatnemu zaostajanju v proizvodnem planu uresničili sklad za plače po zaslugi povečanja cen nekaterim proizvodom. Nedavno so bile znižane stopnje akumulacije tekstilni in živilski industriji. Ali se tudi tu lahko ponovijp izkušnje s premogovniki? Pojavi, ki smo jih opazili pri premogovnikih, nas opozarjajo na to, da potrošniki ne bodo občutili rezultatov znižanja stopenj v tekstilni in živilski industriji, če naša trgovina ne bo izvedla ustrezajočega znižanja cen tekstilnemu blagu in živilskim proizvodom. Odbor za gospodarstvo je sprejel sklep, po katerem je treba vse pripraviti za to, da se v rudnikih poveča proizvodnja in da se cene prilagode pogojem tržišča ter znižanim stopnjam akumulacije. Kar pa se tiče tekstilnega blaga in proizvodov živilske industrije, je omeniti, da se trgovini zmanjšujejo krediti v celoti, kar bo vplivalo na to, da si trgovina ne bo ustvarjala velikih zalog in da bo skušala pospešiti prodajo.« Kako pa je s pobiranjem davka od kmečkih proizvodov? »Glede pobiranja davka se je stanje v zadnjem času zboljšalo. Glavni razlog za zaostajanje v prejšnjih mesecih je bilo slabo razumevanje okrajnih organov ljudske oblasti, da je treba davek plačati in da je to družbena obveznost individualnih proizvajalcev, kakor je družbena obveznost podjetij, da plačaio akumulacijo. Nastale so razne lokalne in a n t i -socialistične teorije o nemožnosti plačila davka. V bistvu gre za to, da so ljudski odbori nasedali teorijam raznih špekulantov. Najprej je bilo treba razbiti tuka nazira-nja pri naših ljudeh v okrajih. Ne more biti dvoma, da so davčne obveznosti realne, saj so individualni proizvajalci obremenjeni z obveznostmi, ki jih lahko plačajo in ki ustrezajo njihovemu dohodku.« Kako pa je z davkom obrtnikov? »Mislim, da je davek obrtnikov nizek. Navzlic temu pa ga obrtniki .slabo plačujejo., Velikanska večina obrtnikov v naši, republikj ima najvišji življenjski standard. To so tisti, ki največ grade, kupujejo hiše, pohištvo in podobno. Ne gre za to, da bi bili proti dostojnemu zaslužku ali sploh aktivnosti in poslovni pobudi obrtnikov. Smo pa proti temu, da obrtništvo ne izpolnjuje svojih družbenih obveznosti, ki jih ima vsak državljan FLRJ v skladu z realnimi možnostmi.« Na koncu še vprašanje, kako je z evidenco splošnega družbenega sklada? »V mnogih okrajih družbeni sklad splošnega ljudskega premoženja ni evidentiran. Zato niso redki pojavi neodgovornega in sa-molastnega izkoriščanja družbenih skladov. Mnogi ljudje so v okrajih brezpravno vzeli družbeno zemljišče in ga izkoriščnio ka; kor svoje. Ker so med temi ljudmi tudi odgovorni tovariši, pofiušČB borba za razčiščen je torta vprašanja in za ureditev imovinsko-pravnih odnosov v okraju. Sicer ni pojavov večjega zakupa družbene zemlie, pač pa so majhne utaje, na katere so nnW"lo ko-'••';siie ob ureditvi 7/WiiSkeff* sklada.« Ljubiša Ristovič l TISKOVNA KONFERENCA AMERIŠKEGA MINISTRA ZA ZUNANJE ZADEVE pulles je izjavil, da se tristranska izjava Združenim državam ne zdi nespremenljiva Po njegovem mišljenju hi Adenauerjev poraz na volitvah napravil zmedo Washington, 4. septembra. rl^k!,minister za zunanje za-no i rUes 'me' včeraj tiskovin x n nco’ na kateri je, go-• rP, .° tržaškem vprašanju, izjavil da so ZDA po letu 1948, ko jenna objavlja tripartitna de-> *na„raci!a' Proučevale tudi druge dni/113 'n so odprto gle-hesBrina • • TPražanje. Z drugimi besedami je Dulles poudaril, da V/v* aiIpajo prejšnjega stališča upkaj, kar se ne more spre-• n*ti- Vendar ameriška vlada še niii* ,• il& nobenega uradnega Iternativnega predloga. Ko je govorit o nemškem vpra-ju in o noti, ki je bila poslana sovjetski zvezi, je Dulles dejal. 5p odgovor Sovjetske zveze na Predlog zahodnih sil na konfe-i co štirih še en dokaz več o a. sovjetska zveza iskreno 1 rešiti važne probleme, ki medna rodni mir in po-n, li i? mednarodno napetost, ules je izrazil pričakovanje, da sovjetska vlada dala ugoden odgovor. Nadalje je Dulles izjavil, da v°btve v Zahodni j vme,J' zelo velik pomen za vso rzavo. Po njegovem mišljenju bi V enauerjev poraz ustvaril zme-«•.' 1 m za »nedoločen čas odlo-a rešitev nemškega problema«. Ko se je dotaknil možnosti za speh politične konference o Ko-_J1! ie Dulles dejal, da je mož-v. ,?a razširjenje te konference, m zajela tudi vprašanje v 'P?! z Indokino. Po njegovem 'sljenju je nevarnost, da se v PRED VOLITVAMI V ZAH. j NEMČIJI Tisoči agitatorjev silijo iz Vzhodne v Zahodno Nemčijo • Rpnn, 4 sept. (Reuter). Dane« 'L tisoč zahodnonemških vruZj varovalo mejo med z ti odn o in Zahodno Nemčijo, da P^preoili agitatorjem prehod sovjetskega področja. Agitatorji val z namenom, da bi vpli- p ■» P? predvolilno kampanjo. • nJ' deden so aretirali na mejah okrog 8000 agitatorjev s sovjetskega področja. 4000 so jih vrni v Vzhodno Nemčijo, druge pa v zadržali do konca volitev, ki °°do 6. septembra. Indokini ponovi tisto, kar se je že dogodilo na Koreji. Dejal je, da je nekaj sto tisoč kitajskih vojakov za določeno dobo na obmejnem področju Kitajske meji Indokine. Kar se tiče trgovine s Kitajsko, je Dulles omenil možnost, razširiti trgovino z gradivom oz. blagom, ki je na seznamu blaga, ob j čigar uvoz je prepovedan v države I pod sovjetsko kontrolo. Dnllesova izjava ugodno sprejeta v jugoslovanski javnosti Beograd, 4. sept. Po obvestilih i lagala mnenje, da zahodne sile Jugopressa je izjava ameriškega sodijo, da je tristranska deklara-zunanjega ministra Dullesa, da cija zastarela tako zaradi bistva ZDA ne sodijo, da je deklaracija I tržaškega vprašanja kakor tudi treh velesil o tržaškem vprašanju nesprejemljiva, naletela v jugoslovanski javnosti na ugoden sprejem. Ta izjava je bila v Jugoslaviji ocenjena kot še en dokaz, da se tržaško vprašanje usmerja v druge rešitve. Ob tej priliki poudarjajo, da je že zdavnaj pred- Zmeda v palači Chigi Rim, 4. sept. (Tanjug). Izjava ameriškega zunanjega ministra Johna Forstera Dullesa, po kateri se tristranska izjava iz leta 1948 Združenim državam ne zdi nespremenljiva, je povzročila v palači Chigi in v italijanskih vladnih krogih precejšnjo zmedo. Predstavniki vlade včeraj in danes niso hoteli povedati mnenja o izjavi ameriškega državnega tajnika, češ da nimajo popolnega besedila izjave. Komentar je zavrnil tudi predsednik vlade Pella. Dejal je, da mu ni znano, kaj je izjavil ameriški državnik, ob istem času pa je tisk objavil izjavo v celoti. Medtem ko je Dulles s svojo izjavo — po mnenju rimskih političnih krogov — dejansko obsodil politiko italijanske vlade in njene zahteve, pa je general Griinther prav tako razočaral pričakovanje italijanske vlade in iredentistov, ko ni maral ničesar izjaviti niti ni pristal na razgovore z italijanskimi predstavniki o Trstu. Uradni krogi in tisk pa so pričakovali, da prihaja poveljnik Atlantskega pakta v Rim prav zaradi razgovorov o italijanskem stališču do Trsta in Atlantskega pakta. lOSt pišejo turški listi (Od stalnega dopisnika »Borbe«) v, parlgrad,. 4- sePt- Današnji tur- okrog tržaškega vprašanja kriva c*ilv . ! objavljajo na vidnih me- Italija, ki je v opravičilo svoje dejavnosti vrgla v svet novico, da Jugoslavija hoče zasesti cono B. List »Dunja« piše, da se je Giuseppeu Pelli posrečilo sestaviti vlado šele potem, ko je premagal tisoč težav, takoj pa je obnovil zahteve po vrnitvi Trsta Italiji na temelju tristranske izjave. Takoj nato pa je prišlo do premikov čet, posledica Časar je sedanji napeti položaj okrog Trsta. Z. Pečar tih izjavo Johna Forstera Dul-češ da se Združenim drža-am ne zdi nespremenljiva tristranska izjava iz leta 1948, po T. ®fi bi bilo treba Trst izročiti _taii,ji. Večina turških listov je mnenja, da je prišlo do sedanje apetosti okrog Trsta zaradi de-:,,j0sti predsednika italijanske , a Pelle, ki je poslal čete na Jugoslovansko mejo, ladjevje pa Benetke, in zaradi njegovega 6Primernega govora pred parlamentom. Posamezni listi, n. pr. »Ml-®t«, omenjajo vlogo Srbije v lla- svetovni vojni in ugotav-’ JaJo, da ni mogoče pozabiti po-tr>ena partizanov med drugo sve-vno vojno, ker je Hitler prvič VoV+- P°pustiti prav njim in do-^a so mu v Jugoslaviji uničevali armade. n ‘Krivično je bilo tako izzivati Sin" k' delal čudeže, ko je x fa obrambo njegovih pravic, sti in neodvisnosti. Zal so po nav? sv.6tovni vojni Italijani ne-enno izzivali Jugoslovane, naj-• ej z reškim vprašanjem, pozne-' Pa z invazijo v Albanijo, in ^ dpirali politike, ki so hoteli u.^ttti upor v Jugoslaviji. Iz-__“snje naj bi Italijane poučile nadaljuje omenjeni list — da , . sPremenili svoje stališče. Z oi ra njem čet na jugoslovanskih ejah v okviru italijanskih ma-evrov, s pošiljanjem ladjevja v 1 fP^tke, g preleti italijanskih . ral nad jugoslovanskim ozem-m; zlasti pa's prehodom sku-Pn italijanskih vojakov čez ita-Janske meje — pa čeprav bi se zgodilo po naključju — ni °goče doseči dobrih rezultatov.« n« dodaja, da tako ravnanje more uplašiti Jugoslavije, in k 0va opominja, da Italija ni pn-tP ia. PriPravljenosti za uredi-k vrtržaškega vprašanja. Potem, . t pove, da italijanski držav-nr Yse doslej niso pokazali pri-p avljenosti za razgovore v Trstu r, . da Italija še vedno vztraja nulv da je treba mesto in oKoheo priključiti njeni državi (jaez ^iehernih pogojev, še doda, J ugoslovnnsko-romunska pogajanja doslej niso rodila uspehov Beograd, 4. septembra. V Temišvaru so se 27. julija letos začela jiogajanja med jugoslovansko in romunsko delegacijo z namenom, ustanoviti mešane komisije, ki naj bi preiskale in ugotovile obmejne incidente. Po obvestilu Tanjuga so še danes, po več kakor 5 tednih pogajanj, znatne razlike v stališču delegacij glede vprašanj, ki so bistvene važnosti za učinkovito delo mešanih komisij. Podobna pogajanja med jugoslovansko in madžarsko delegacijo so se že končala s podpisom sporazuma. Pogajanja z Albanijo ne napredujejo Beograd, 4. sept. (Tanjug). Po informacijah Tanjuga slabo napredujejo pogajanja med jugoslovansko in albansko delegacijo zaradi ustanovitve mešanih komisij za preiskovanje in ugotovitev obmejnih incidentov. Med pogajanji, ki trajajo že več kakor dva tedna, je bilo doseženo soglasje edino o vprašanju procedure in dnevnega reda za ta pogajanja. Vprašanj, ki so bistvene važnosti, se še niso dotaknili in se bodo razgovori o teh vprašanjih začeli šele 8. septembra. Znano je, da so se ta pogajanja začela na pobudo Jugoslavije letos 18. avgusta in sklicujejo sestanke izmenično na jugoslovanskem in albanskem področju. V znamenju protesta proti poskusom albanske delegacije, da bi ta pogajanja izkoristila za propagandne namene in tako preprečila normalno delo, so bili razgovori trditev mnenju, da tržaškega 1 na zahtevo jugoslovanske delega-vpnašanja ni možno reševati j cije odloženi za tri dni. Pogajanja brez Jugoslavije ali proti njenim so se ponovno nadaljevala 27. av- zaradi konkretnih mednarodnih okoliščin, ki so se med tem pojavile. Politični opazovalci v Beogradu, ki so dobro seznanjeni s celotnim sedanjim razvojem spora glede Trsta, enodušno sodijo, da je zaradi teh razlogov vztrajanje italijanske vlade na tristranski deklaraciji popolnoma brez smisla in je dokaz negativnega stališča Rima do rešitve tržaškega vprašanja. Hkrati vidijo politični opazovalci v ■ tem, da italijanski vladi manika dobre volje, da bi temeljito proučila vse možnosti sporazumne ureditve tržaškega vprašanja z Jugoslavijo, upoštevaje pri tem realne okoliščine. V zadnji izjavi ameriškega zunanjega ministra vidijo jugoslovanski politični krogi tudi pri- DANES PO SVETU Na napačm sledi Diplomati, tuji novinarji in slovenske histerične napade Rima svetovpi tisk na široko razprav- v poročilu »United Press« ali Ijajo o tem, kako je prišlo do kakih drugih časopisnih agencij, nove rimske gonje proti Jugoslaviji. Povsem razumljivo je, da posvečajo temu vprašanju pri- ki so napačno tendenciozno in neodgovorno prenesle sporočilo »Jugopressa«? Gotovo je, da so merno pozornost. Ko iščejo kriv- dopisniki teh agencij odgovorni, ce, pa hodijo večinoma v napač- toda niso poglavitni krivci. Očit- no smer. Številni listi in časopisne agencije, pa tudi diplomat- no je, da niti spačzno poročilo »United Pressa« o vesti »Jugo- življenjskim koristim. gusta in še trajajo. ski predstavniki označujejo vest pressa« ni bilo dejanski razlog Jugopressa kot povod za histe- za ravnanje italijanske vlade, rični napad palače Chigi, toda Resnični krivec je v Rimu. take razlage so popolnoma brez Novo protijugoslovansko gonjo osnove. so pripravljali na vse kriplje že Jugopress je v sporočilu dne mnogo pore j, kot pa se je poja-29. avgusta povedal le mnenje vilo tendenciozno in netočno vse naše javnosti, češ da je tre- poročilo »United Pressa« (in neba glede na nespremenjeno, ne- katerih drugih agencij), konstruktivno politiko Rima te- Začelo se je v trenutku, ko meljito raziskati stališče Jugo- je bila sestavljena Pellova vlada, slavi je do tržaškega vprašanja, ko je Pella na zahtevo sekretar-Agencija Jugopress je izrazila ja fašističnega gibanja Almiran-upravičene zahteve naših naro- teja govoril o Trstu. Pelli je pri-dov, zahteve, v katerih Jugoslo- šla fašistična zahteva o pravem vani niso in ne bodo nikoli po- času. Označil je tristransko izjavo pustili. Te zahteve so znane vse- kot edino osnovo za ureditev mu svetu, zato ponavljanje upra- tržaškega vprašanja in kot po-vičenega stališčo naših narodov go j za udeležbo Italije v medna-ni moglo sprožiti nove protijugo- rodnem sodelovanju. Pellov go-slouanske gonje v palači Chigi. vor je napovedi$ novo izzivalno Dejstev prav nič ne spremeni gonjo proti Jugoslaviji, zato so niti to, da so nekateri tuji do- fašistični poslanci v italijanskem pisniki n. pr. dopisnik »United parlamentu tudi podprli Pellovo Pressa«, preobrnili smisel vesti vlado. naše agencije. Cernu naj bi bila Tako si je nova italijanska agencija Jugopress odgovorna za vlada zastavila gonjo proti Juto, da je dopisnik »United Preš- goslaviji kot eno prvih, najpo-sa« spremenil njeno poročilo, da membnejših nalog, če ne celo o pačenju italijanskega tiska najvažnejšo. Pri tem ni izbirala sploh ne govorimo! Omenjeno sporočilo Jugopressa sploh ni omenjalo cone B STO, nekatere časopisne agenci- sredstev. Ce bi ne bilo spačenih poročil o vesti Jugopressa, bi že našla kaj drugega. Zato so diplomati in svetovni je pa so označevale to vest kot tisk na popolnoma napačni poti, napoved »priključitve cone B« če iščejo krivca izven Rima, kaj- (tako je storila »United Preš«), tudi agencija tl krivec je v Rimu. To so najnovejši dogodki razjasnili, da res Mar to pomeni, da je treba ni potreben kak drug dokaz več. iskati krivca za nove protijugo- Jože Smole Tuji listi o tržaškem vprašan u Zadnje dni izide le malokateri list v Evropi ali izven nje brez poročila o novi rimski gonji. Vesti o premikih italijanskih čet in trditve Pellove vlade, da Italiji preti nevarnost iz Jugoslavije, so učinkovale kot največja senzacija. Res je, da so mnogi ugledni listi že prvega dne v komentarjih podvomili o resnosti teh plahun-skih izmišljotin, številni pa so prezrli propagandni in izsiljeval-ni smisel te akcije, ki uaj bi italijanski vladi vrnila omajani ugled. V celoti pa je svetovni tisk objektivno in točno ocenil najnovejšo diplomatsko dejavnost in rožljanje z orožjem okrog jugoslovanskih meja, ki ga je organizirala italijanska vlada. Na splošno prevladuje vtis, da je bila ofenziva v časopisnih stolpcih in pa demonstrativna parada tankov, oklepnih vozil in italijanskih vojaških enot v vojni opremi le »vihar v kozarcu vode«. Vplivni in ugledni listi so si edini v tem, da je italijanska vlada kriva za zmedo in paniko- Nekateri listi, ki prav tako priznavajo ta neovržena dejstva, dajejo v svojih komentarjih več starih, znanih, neoriginalnih predlogov za ureditev tržaškega vprašanja. Omenjanje teh predlogov italijansko stališče. Brez spoštova-1 Navzlic tem nja enakopravnosti in pravičnosti tudi bi italijanska ni za Jugoslavijo sprejemljiv noben dosedanji predlog. Najbolj karakteristično v tem smislu piše »New York Times«, ki pravi pod naslovom »Vihar nad Trstom« med drugim tudi tole: »Vse kaže — čeprav to ne ugaja nobeni izmed prizadetih strank — da je en sam pravičen način za rešitev tega vprašanja, to pa je plebiscit na tržaškem ozemlju, ki je bil že zdavnaj potreben.« Da, plebiscit. To zveni lepo, demokratično in pravično za mnoge, posebno še za bravce »New York Timesa«, ki niso zadovoljivo poučeni o tem vprašanju, teh pa je velika večina. Že tl. marca 1952. je italijanska vlada predlagala naj bi uredili tržaško vprašanje s plebiscitom. Jugoslavija načelno ni imela ničesar proti taki razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo. pogojem — če | stih. Po De Gasperijevem nepre-:a vlada nanje! kinjenem etničnem načelu pa bi pristala, tega pa doslej še ni sto-1 bilo takole: ker so Italijani v ne- rila I IlIffAcl oni ta X 4 1- o 4 V. r,, bbIi l, — »XI C I! rila — Jugoslavija mnogo žtvuje, saj nobeni ukrepi ne morejo popraviti velike krivice in neštetih zločinov, ki so jih zagrešili italijanski raznarodoval« v teh krajih med svojim tridesetletnim gospodarstvom. Značilno je, da predlagajo Italijani plebiscit samo za tisto ozemlje, na katerem jim je zaradi raznarodovanja že zagotovljena večina. Vedeti je treba, da so italijanski zastopniki na mirovni konferenci po prvi svetovni vojni kategorično odklanjali sleherni predlog za plebiscit v teh krajih in da se je na pariški mirovni konferenci leta 1946 italijanska delegacija izmikala razgovorom o plebiscitu. Agencija France Presse pravi v komentarju: »Mar bi ne bilo Ce pa hočemo, da bi bil plebiscit , mogoče, da bi se razprava nada pravičen, je treba popraviti vse I Uevala na pr. na temel ju etnične tiste velike krivice, ki so se doga- ! črte, ki jo je predlagal De Ga-jale na tem ozemlju od leta 1919 i speri.« vse do naših dni, ter ukiniti di-1 V redu, tudi z etnično linijo skriminacijo in neenakopravn*st bi šlo- Toda pravična etnična črta med Slovenci in Hrvati ter Itali-1 gre na severu od Soče na zahod in jani v Trstu- Za to pa je potrebno I zajema Beneško Slovenijo, na ju-vsaj petnajstletno časovno obdob-j gu pa sega do Tržiča. To je str-v katerem bi začasna uprava | njeno ozemlje, na katerem so Slo-pripravila pogoje za demo- j venci in Hrvati v veliki večini, je, v STO pa je značilno zaradi tega, ker de- kratični in pravični plebiscit. Ta- Italijani pa prevladujejo samo v jansko s tem podpirajo krivično ko je jugoslovansko stališče. 'Trstu in v nekaterih majhnih me- Z VSEH STRANI SVETA FRANCIJA Pariški tisk o Dullesovi izjavi Pariz, 4. sept. (AFP). DaviSnji pariški tisk posveča posebno pozornost včerajšnji tiskovni konferenci ameriškega zunanjega ministra Dullesa. Ko komentirajo del Dullesove izjave, kjer govori o možnosti, da bi po politični konferenci Koreii sklical kateri bi nregle vzhoda, vključno vprašanje Indokine. e eno konferenco, na pregledali probleme Daljnega ključno vprašanje Indokine. Mosk.va odklonila ta sestanek, zaključuje list, bo dokazala, da vzlic svoiim zatrdilom o dobrih namenih Malenkov ne želi dejanskega popuščanja mednarodne napetosti in dn je zdaj trdno odločen, spremeniti Vzhodno Nemčijo v satelita Sovjetske zveze. Kongres Mednarodne federacije geometrov Pariz, 4. sept. AFP). Tu je zdaj VIII. kongres Mednarodne federaciji ANGMJA »Tim es« o Zahediju London, 4. sept. (AFP). »Times« komentira nedavno izmenjavo pisem med predsednikom Eiscnhowerjem in novim predsednikom iranske vlade Zahedijem glede ameriške pomoči Iranu. kršnih izprememb v bližnji bodočnosti. Zato ni treba pričakovati, da bo kmalu sledila obnovitev diplomatskih stikov med Iranom in Veliko Britanijo. List Današnji SO(jit da je umevno, da se Zanedi ne želi prenagliti in da posveča pozornost predvsem finančnim problemom. ocenjujejo mnogi pariški listi to kot geometrov. Na kongresu je 500 delegafr morebitno priložnost za dosego miru lz c*rza,X- ,az‘‘^e komisije kongresa ......... so že zaključile delo in zdaj pregledu An in. n„n„ iej0 njihova poročila. Skupščina je že sodi, da je namen P11!*0* izdala sklep o izdajanju tehničnega slo Indokini. Combat sove poteze očitno ta, 'da bi »prepričal britansko zunanje ministrstvo in ga izrecno opozoril, da so ZDA pripravljene postopoma odpraviti vse točke hladne vojne na Daljnem vzhodu«. List ugotavlja, da so vprašanja »tem številnejša, in omejitve, ki jih je postavil sam Dulles, tako znatne, da se moramo nujno vprašati, ali je kakšen izdelan zahodni načrt« Poudarjajoč, da so to vprašanje že izročili javnemu mnenju, pristavlja »Combat«, da je zdaj Francija na vrsti, naj poda svoje pripombe in obrazloži svoje stališče, skratka poizkuša doseči mir, ko že ni mogla doDiti te vojne. * V istem smislu piše tudi »Franc varja 2500 besed. Poročilo komisije, ki je proučevala vprašanje plač geometrov, poudarja zlasti neprimeren položaj geometrov v Italiji in Franciji. Kongresa so se udeležili tudi opazovalci iz Indonezije. Jugoslavije, Finske, Mehike in Egipta, držav, ki so zaprosile, naj bi jin sprejeli v članstvo federacije. Kongres do delo zaključil v nedeljo. MAROKO Sestanek komiteja za obrambo Severne Afrike Maroko, 4. sept. (AFP). Tu je zdaj Tireur«, ki pozdravlja misel, naj bi bila sestanek Komiteja za obrambo Severne po politični konferenci o Koreji še ena Afrike, ki ga vodi bivši minister konferenca, ki bi bila posvečena vpra- »Popnlaire« o konferenci štirih nanjih zadev in vodja bivše vafdistično šanju Indokine. stranke Šalah Edin. Na včerajšnji ko mitejevi seii je Šalah Edin predlagal naj bi poslali poziv Arabski ligi, naj prekine vse stike s Francijo in bojko tira francosko blago. Zahteval je, naj bi organizirali obsežno kampanjo v arab-Pariz, 4 sept. (AFP). Ko komentira skih državah in drugod za podporo za nemški problem v luči nedavne note htevam po neodvisnosti Tunisa in Mn treh zahodnih sil Sovjetski zvezi, po- roka. udarja današnji »Populaire«, da ni pri- Pričakujejo, da bodo na današnjem čakovati, da bodo v Luganu dosegli do- sestanku političnega komiteja Arabske General Zahedi končno rešitev nemškega in avstrijskega lige pregledovali položaj v Severni problema. »Populaire« pravi, da zahodna Afriki. Komite bo proučil predvsem po- »Times« poudarja, da pismo Fazulaha koncu tega meseca. Preliminarna poga nota ne dopušča dvorna^ o tem, kdo bo ložaj, ki ga je povzročila odklonitev Zahcdija napoveduje na videz prcudar- janja o morebitni reviziji ameriško i ';! • * -'j-:':-''' v . •• Proti Mc Carthyjii London, 4. sept. (AFP). Ko je govorila na nekem zboru laburistične stranke, je bivši minister Edith Sumerskeal »inoči izjavila, da je McCarthyjcvo delovanje resna grožnja nadaljevanju trdnega zavezništva med Veliko Britanijo in ZDA. McCarthvja je imenovala demagoga, ki se je le po naključju zaradi ugodnih okoliščin povzpel na visok položaj, ter rekla, da je njegova dejavnost nevarnost za demokracijo. NORVEŠKA Manevri Atlantskega pakta Oslo, 4. sept. (AFP). Od 25. do 50. t. m. bodo v severni Evropi manevri sil Atlantskega pakta. Manevre bo vodil vrhovni poveljnik letalskih sil Atlant-Kta za severno Evropo. Udeležilo se jih bo 400 ameriških, britanskih, skega p, norveških in danskih letal, 49. ameriška divizija, ki je v Veliki Britaniji, in pomorske sile. Med manevri bo navidezni zračni napad na južno Norveško in Dansko. PANAMA Panamski prekop Predsednik Paname Josč Antonio Remon je danes na tiskovni konferenci izjavil, da bo s predsednikom ZDA Eisenhowerjem proučil možnost revizije pogodbe o administraciji Panamskega prekopa in o odškodnini, ki jo ZDA plačujejo Panami. Predsednik Paname Remon se bo o tem razgovarjal mod uradnim obiskom v \Vashinglonu ob i*. l odgovoren v primeru, če se Štirje mi- Varnostnega sveta glede pritožbe arab- Za najnovejšo napetost n is tri ne bi sestali t Luganu. »Ce bo sko-azijskth držav o Maroku. nejšo politiko, kot je bila politika nje govega prednika, a ne obljublja nika panamske pogodbe naj 10. septembra. bi se začela katerih mestih v večini, jun je treba dati ozemlje med temi mesti in okrog njih. Tako bi prišlo pod Italijo nad 100.000 Slovencev, v Jugoslaviji pa bi ostalo samo okrog 4000 Italijanov. Lep zgled italijanske pravice. Londonski »Daily Mail« izraža v uvodniku o tržaškem vprašanju mnenje, da gre samo za prestiž med Italijo in Jugoslavijo! Če ima tržaško vprašanje za Italijo vlago prestiža in če gre njeni vladi za to, da bi svojim državljanom s tem brisala oči in jim preprečila videti tisto, kar je bistveno za njihov obstoj, pa je za Jugoslavijo tržaško vprašanje življenjskega pomena. Pravično rešitev, ozir- priključitev Trsta k Jugoslaviji bi zagotovila napredek vsem prebivalcem tega ozemlja in mesta Trsta, ki se je razvilo in tudi dobilo pomen, kakršnega ima danes, samo po zaslugi svojega jugoslovanskega zaledja. P. S. Izzivanje generalnega direktorja za politične zadeve palače Chigi Rim, 4. sept. Dopisnik Tanjuga sporoča iz Rima: Generalni direktor za politične zadeve palače Chigi — del Balso ni odgovoril na vprašanje jugoslovanskega odpravnika poslov FLRJ v Rimu Dalibora Soldatiča, kdaj ga lahko sprejme, čeprav je ta zahteval sestanek zaradi izročitve odgovora jugoslovanske vlade na noto palače Chigi. Minister Del Balso sploh ni odgovoril, tako da je moralo jugoslovansko poslaništvo poslati noto po kurirju. Letos je že 48 italijanskih ladij kršilo jugoslovanske teritorialne vode Split, 4. septembra. Patruljne ladje obalne obrambe so prejšnji teden zalotile v naših teritorialnih vodah na sektorju Črnogorskega nrimorja tri italijanske rihiške ladje pri brezpravnem ribolovu. V bližini Bara so našli ladjo »Anrora« iz luke Bari, pri Ulcinju pa ladji »Giuseppe« in »Sparviera« iz iste luke. Od začetka letošnjega leta je že 48 italijanskih ribiških ladij iz Barija, Ancone, Molfette in Pescare kršilo naše teritorialne vode z nedovoljenim ribolovom. Ladje so po večini last večjih ribiških družb v Italiji. Zalotene so bile 6 do 7 milj v naših teritorialnih vodah, v posameznih primerih pg so se približale do dveh milj naši obali, in to pri Pelagružu. Ugotovljeno je bilo, da italijanske ribiške ladje najpogosteje zaidejo v naše teritorialne vode na sektorju Vis, Lastovo, Črnogorsko primorje, kjer je največ rib. Iz izjav italijanskih ribičev, zalotenih pri nedovoljenem ribolovu, je razvidno, da vlada med njimi veliko nezadovoljstvo zaradi stališča italijanske vlade, Kašmir znova v ospredju indo-pakistanskih odnosov Ob razgovorih Mohamed Ali—Nehru (Posebej za *Borbo<) Nem Delhi, avgusta. Politi&ni boj okrog Kašmira, ki je bil neposredno pred sestankom med Alijem in Nehrujem v Karačiju prekinjen, da bi utrl pot razvoju prijateljskih odnosov med Indijo'in Pakistanom, je izbruhnil z novo silo. Začelo se ie z aretacijo kaš-mirskega predsednika vlade, ko ie bilo dejansko videti, da so prekinili narodno spletkarjenje glede toga problema. ARETACIJA SE1KA ABDULA Zarana 9. avgusta so, kakor opisujejo v Delhiju te dogodke, Šeiku Abdulahu priredili neprijetno presenečenje. Častnik Kašmirske policije je potrkal na vrata njegove letoviške vile, ga prebudil iz trdnega sna in mu izročil nalog o aretaciji. Dolina Gulmarg, kjer je kaš-mirski ministrski predsednik letoval, je bilu tistega jutra nenavadno temačna, ker so elektriko izključili. Abdulovo vilo so obkolili oboroženi policisti, državna milica pa je biila v pripravljenem stanju. Dobro obveščeni novinarjii pripovedujejo, da so mu najprej izročili pismo kašmirskega ministra Sayafa, ki ga je obvestil, da noče izpolniti njegove zahteve in da ne bo dal ostavke. Potem so mu izročili pismo treh članov kašmirske vlade, ki so ga obtožili »brezbrižnosti« in mu sporočili, da se z njim ne strinjajo. Tretje nismo mu je poslal predsednik Kašmirske države Saradari-Raj-sata, ki mu je sporočil razrešnico. Naposled so presenečenemu ministrskemu predsedniku izročili tudi nalog o aretaciji. Nek očividec pripoveduje, da je preteklo dosti časa, preden se je ministrski predsednik ovedel, razumel, da je aretiran, in odšel s spremstvom. POLOŽAJ PO ARETACIJI Toda ni bil samo Abdulah presenečen zaradi takšnega ravnanja. Tudi indijska javnost, ki sto, kar so od Stevcnsonovega obiska dalje tako sikrbno gradili, da bi zagotovili najprej politični, potlej pa tudi vojni vpliv ZDA v tem delu Azije. PAKISTAN IN KAŠMIR Politične spletke okrog Kašmira pa s tem niso bile zaključene. Z odstranitvijo ameriškega vpliva se je zaradi raznih okoliščin Kašmir znova zapletel v in-do-pakistanske odnose. Pakistana osebnost Šcika Abdulala ni zanimala. Ekstremni pakistanski krogi so ga imeli za svojega sovražnika številka 1. Toda z njegovim odhodom ^se je povečal indijski vpliv v Kašmiru, oziroma bolje rečeno, znova je bil upostavljen vpliv, ki je trajal do maja letos, ko je Abdulah prvikrat pokazal svojo namero »ustvariti neodvisno državo«. To dejstvo ne bi bilo tako pomembno, če posamezniki v raznorodnem pakistanskem kabinetu ne J>i videli v tem ugodno priložnost, da na račun šovinizma znova pomagajo eni izmed reakcionarnejših skupin do veljave. Le nekaj dni po navdušenem vzklikanju Nehruju, so se na ulicah Karačija znova razlegli klici »Džehad« (sveta vojna), znova so zahtevali orožje in neposreden napad. Na mitingih po vsej državi so se najzgovornejši politiki opredelili za vojno proti Indiji, minister za prehrano Abdul Ha-jum pa je izjavil, da je »konec potrpljenja in da se je treba pripraviti na najhujše.« Vtem je Mohamed Ali zaprosil Nehruja za nujen sestanek. Kasneje je izjavil na tiskovni konferenci, da je »sodil, da je nujno dokazati z rezultati tega sestanka pakistanskemu narodu, da se stvari urejajo.« Dejstvo je, da so na Mohameda Alija silno pritiskali in da je bil njegov položaj resno ogrožen. Delhijski list »Statesman« poudarja, da so Mohamedu Aliju bile na razpolago tri poti. »Lahko bi se priključil tistim, ki so kričali JDžehad1 in svojim nasprot- je (pričakovala šeik Abdulahov nikom tako izbil orožje iz rok. padec — toda ne tako hitro in na Drugič, lahko bi odobraval do- skega predsednika vlade in njegov obisk je treba presojati v tej luči. SADOVI Toda indijska vlada si ni niti za hip ustvarjala o nekakšnem neopravičenem popuščanju. Nehru je v svojem pozdravu paki-kistanskeinu predsedniku obvestil javnost, da se »glede sporazuma v Karačiju obe vladi strinjata glede načela nevinešavanja v notranjo ali zunanjo politiko druge države«. Program obiska pakistanskega predsednika so sestavili tako, da so demonstrativno pokazali, kako položaj ni prav nič vznemirljiv, niti da se je Indija odrekla običajnih protokolarnih navad. Ali je obiskal razne javne ustanove, prisostvoval kosilom, večerjam in izletom, tako da so se opazovalci začudeno vpraševali: »Cernu pa je pravzaprav pakistanski predsednik prišel?« Nehru se je popolnoma sain raztovarjal z Alijem in ni dovolil, da bi l>il prisoten pakistanski zunanji minister Zafrulali Kan, ki so ga zaradi njegovega zadržanega stališča do Indije določili, naj Alija spremlja. Nedvomno je, da so razgovori, na katerih so sklenili, da bodo do aprila prihodnjega leta imenovali upravnika za kašmirski plebiscit, privedli vprašanje na tla stvarnih rešitev. Ostala pa so še težavna vprašanja: kako ustvariti pogoje za plebiscit; koliko enot je treba umakniti iz Kašmira; ali je treba zastaviti vprašanje: Pakistan ali Indija ali pa dovoliti tudi vprašanje samostojnega Kašmira; kako uveljaviti plebiscit: enotno v vseh treh pokrajinah ali v vsaki posebej. In naposled, kako zagotoviti »potrebne pogoje za nepristranski plebiscit«? Načelni sporazum o plebiscitu, čeprav ne v tako konkretni obliki, je bil dosežen že poprej, vendar je za Združene narode še vedno odprto vprašanje, kako ustvariti pogoje za plebiscit. Torej bi bilo treba reči, da je bil dosežen nekakšen sporazum o kašmirskem vprašanju. Mohamed Ali je rekel o sadovih pogajanj, da je »rešitev blizu, kar pa ne pomeni, da jo bomo takoj dosegli«. Kupidonova ljubezen Prisluškovalna straža takšen način — ni prikrivala svojegn presenečenja. Nehru, o katerem po pravici sodijo, da je najbolj obveščen o dogodkih v Kašmiru, je dejal v svojem poročilu v parlamentu, ko je izrazil godke v Kašmiru in to dokazal , K temu bi bilo treba še nekaj na primer s prekinitvijo diplo- j pripomniti. Vprašanje, ki je dejansko naj- matskili stikov z Indijo. Tretja pot bi bila v tem, da oi proučil pomen dogodkov in skušal vcepiti svojemu narodu zaupanje v olidurnost z novim predsednikom I indijsko dobrohotnost, v katero vlade Baksi Gulamom, »da ga je ganila in presenetila usoda starega strankarskega tovariša«, res pa je, da je s to svojo izjavo povzročil med poslanci smeh). Presenečenje pa je kmalu zamenjalo odobravanje, ki je. kot se zdi, bilo skoroda enodušno. Ukrep mladega voditelja kašinir-ske države Sardari Raisata (ki je šele pred nekaj dnevi zapustil Delhi), so ocenili kot oster udarec ameriškemu vplivti v Kašmiru in je vzrok že četrte preobrazbe kašuiirskiga leva«, kot je Seik Abdulah imenoval samega sebe, Indijski socialisti, ki so bili tiste dni zbrani na sestanku biroja azijske socialistične konference, so presodili, da je »bila to edina možnost, ki je še ostala, da bi iz Kašmira odstranili tuj vpliv« in tudi sam verjame. Izbral je to tretjo, najtežjo, toda tudi najbolj pošteno not za vsakogar, ki želi prijateljske odnose med vsemi državami.« POGAJANJA SE NADALJUJEJO Mohamed Ali je dal tako dragocen prispevek k indijsko paki-stankemu prijateljstvu. Ocena kašmirskih dogodkov, ki tega ne bi upoštevala, ne bi bila stvarna. Protikandidat Mohameda Alija za položaj predsednika vlade je prav Abdul Kajum, nekdanji minister za obmejne kraje, organizator oboroženih enot zoper Indijo in eden izmed najvnetejših pristašev »Džehada«. Njegov vpliv ni majhen. Osemnajstega avgusta, torej zato niso bili nejevoljni, Indijski j tukrat, ko so že prihajale prve in pakistanski socialisti so imeli j vesti o zadovoljivem poteku po-Abduliala za nasprotnika azijske j gajanj med obema predsedniko-solidarnosti. KI’ Indije je odobra-| ma, je vodilni pakistanski list vala ta ukrep zaradi trenutnih koristi sovjetske zunanje politike ali Jf> let; Antonij« Arčan delavka iz Celja, stara f>8 let; Mihael Spegel, otrok I* Vitanja, star t mesečo; Meža Skočir, gospodinj« iz Celja, star« 87^ let; Elizabeta Klemene, gospodinja iz Celja, stara 78 let. potoški žagi, so demontirali iz Žage dva parna kotla; v zameno pa so pripeljali en kotel od lokomobile, ki pa ao ustreza. ObLO Loški potok, ki je žago začasno prevzel, Čaka veliko delu pri obnovi in preureditvi žagarskega obrata. Nujno bo treba nabaviti motorje za notranjo izpopolnitev žage; žaga z zastarelimi stroji Se daleč ne more izkoriščati vso svojo kapaciteto. Za elektrifikacijo žage bi bilo potrebno po predračunih “'.400 000 din, za popravilo strehe 300.000 din itd. Občinski ljudski odbor ne bo som zmogel vseh nalog. Tukaj se lahko vprašamo, ali ni potoška skupnost upravičena do dela dobička, ki ga je pomagala ustvarjati Lesno industrijskemu podjetju v Ribnici (do dobička bi bili upravičeni, čeprav bi bila žaga v brezhibnem stanju ob prevzemu. Kolektiv žagarskega obrata v Loškem potoku se je pismeno obrnil na vodstvo podjetja v Ribnici, da bi odobril njihov delež pri delitvi dobička. Ne zase, za obrat so zahtevali tisto, kar jim pripada. Toda v Ribnici so odločno zatrjevali ne — ne pripada vara nič. Na zadnjem zasedanju okrajnega ljudskega od-horo je zastopnik LIP izjavil, da bi njihovo podjetje dalo del dobička Potočanom, če bi znali le-ti z denarjem gospodariti; vsaj tako lahko presodimo njegovo izjavo, čcS da nimajo načrtov za elektrifikacijo in preureditev žage. Da pa to ni res, prav dobro vedo pri LIP. Vsi načrti za obnovo in elektrifikacijo žage so že zdavnaj pripravljeni, prav tako za gradnjo mizarske delavnice, ki bo brez pomoči, najmanj pa od ribniškega LIK kmalu pod streho. Tako je s to stvarjo. In, ali so Potočani zahtevali, koliko denarja naj LIP odSteje od dobička, ki so ga, če Se enkrat ponovimo, pomagali ustvariti tudi delavci iz Loškega potoka z Žagarskim obratom? Ne, niso, ker so preveč verjeli v poštenost delavskega sveta, upravnega odbora in če hočete v celotno vodstvo podjetja na čelu z direktorjem. No, pa so se pošteno varali. Pa če Že govorimo o zahtevah, bi znašale te zahteva petino dobička, kar znaša 30 milijonov dinarjev. Vse pravice imajo Potočani, da svoj upravičeni del tudi dobe. Pasivni Loški potok z dokaj izčrpanimi gozdovi, skoraj brez vsakih industrijskih obratov, bo znal denar pravilno investirati za napredek svojega kraja. Za komunnlne potrebe Ribnice je dal UP ObLO Ribnice na razpolago 25 milijonov dinarjev. To je lepo od podjetja. Nihče od Potočanov ni nevoščljiv tega Ribničanom, kar morda ponekod nasprotno tolmačijo Ko zaključujemo bi na kraju rekli samo Še to, do imujo Potočani vso moralno pravico zahtevati «voj del Iz 110 milijonskega dobička, ker je za ta dobiček pretekla prenckattra srago in zra-«tel prenrkateri Žulj na roki delovnega potoškega človeka. Karel P K h L) P K A Z N I K O M NASE PRIMORSKE »NIKDAR VEČ ITALIJE! napisano na slavolokih « / e Iz koprskega okraja se bo doltre, Ankarana, Manžana, Izo-udeležilo proslav na Okroglici le, Kort, Malije, Portoroža, Svete okrog 6200 ljudi, ki bodo od po tovali v soboto, 5. t. m., v treh transportih do železniške postaje na Podgorju. Prvi bodo odpotovali borci, in sicer skupno 2080 bivših borcev in aktivistov. Tl bodo odpotovali od 10. do 11. ure zjutraj s kamioni in avtobusi iz Kopra, Smedele, Škocjana, Bertokov, Pobegov, Čežarjev, Val- Pozdrav iz tujine glinen ob 11. url dopoldne je Ob-odlior Vipava prejel naslednjo brzojavko: »Gospod župan, Vipava, Slovensko * rlmorje, Jugoslavija. .... ''fosilno, predajte pozdrave pred-dnlku FLRJ od Slovencev ln Hr-v,Uov, Živio 1’rlmorska! Vipavci,« „-i,!re!eKran| je lili odposlan Iz Mo-fJSfJ*tt (Vzhodna Afrika) dne 3. sep-a, ol, 17. url In je prispel v VI-p»Vo danes ob 10.55 url. . Vipava le sklenil, da bo i,!7i ttv“0 poslal predsedniku repu-0‘lke tovarlSu Titu. t "°fnja brzojavka Je ponoven do-tS{ Primorci, ki Jih Je pritisk sizina pognal s svoje zemlje v »•mi. 0 Afriko, tudi tain niso po-Kv,)h' domovine, da so tudi oni .»nosni na uspehe svoje domovine so tudi oni v duhu z nami i!?»...kI1c1, ko proslavljamo spet aznlk Slovenskega Primorja — ue-*"o obletnic« priključitve Primorske utovi Jugoslaviji. J. O. Lucije, Svetega Jerneja, Stru njana, Piirana, Sečovelj, Nove vasi, Svetega Petra, Pomjana, Puč, Koštabone, Šmarij, Gažona, Loparja, Boršta, Marezige, Babičev, Vanganela, Škofij, Dekanov, Svetega Antona in Socerba. Pridružili se jim bodo še ostali udeleženci Lz občine Šmarje in Marezige. Udeležence prvega transporta bosta odpeljala iz Podgo-rij na Okroglico dva vlaka ob 14. uri. V drugem transportu, ki bo odpeljal iz koprskega okraja na Podgorje od 14.40 do 15. ure, bo okrog 2600 udeležencev iz šestih občin okraja. Tč bosta odpeljala iz Podgorij dva vlaka ob 18. urL Tretji transport, ki bo potoval iz koprskega okraja od 21. do 21.30 ure, bo vozil še ostale udeležence in pa 426 pevcev. Udeleženci zadnjega transporta bodo odpotovali z vlakom iz Podgorja v soboto o polnoči in 30 minut. Verjetno bosta tudi za zadnji transport potrebna dva vlaka, tako da bo udeležence iz koprskega okraja prepeljalo na Okroglico skupno šest vlakov. Poseben avtobus je rezerviran za invalide in za starejše, zaslužne borce. Vsak transport bo spremljala posebna skupina bolničark Rdečega križa ter zdravniki. Istočasno, ko štab za udeležbo koprskega okraja na Okroglici vrši zadnje priprave za čim-boljši potek prevozov, pa ves okraj dobiva praznično lice. Mesta in vasi so odeti v zastave, čez ulice in ceste visijo transparenti, ki izražajo razpoloženje ljudstva v teh dneh. »Nikdar več Italije«, »Naj žive partizanske brigade, ki so osvobodile Primorsko in Istro« in podobno piše na številnih transparentih, ki so jih prebivalci potegnili skoraj čez vsako ulico v Kopru in drugod. Vasi tekmujejo med seboj, katera bo imela lepše slavoloke. Skoraj v vsaki najmanjši vasici slovenske Istre stojita že po dva slavoloka. Na glavni cesti od rudarskega kraja Sečovlje pa do Škofij bodo kmalu končali gradnjo 30 velikih slavolokov, ki so najlepši, kar jih je GOSPODARSKE AKTUALNOSTI Obtoženi brez krivde! Tovarn« šamota v Arandjelovcu zahteva večmilijonsko odškodnino od rudnika gline rodntkom 26 padlih borcev v Izoli, v petek pa pri Sv. Antonu. Koprski okraj pa je obiskala včeraj tudi igralska skupina IX. korpusa, ki je doživela sinoči nadvse prisrčen sprejem v Marezigah. Tudi po nekaj kilometrov daleč so prišli ljudje, da bi pozdravili pripadnike herojske igralske skupine, ki je med narodnoosvobodilno borbo v najtežjih pogojih prinašala borcem razvedrila in jim vlivala vero v končno zmago. Danes popoldne je igralska skupina obiskala ankaransko zdravilišče. Bolnike, med katerimi je več bivših borcev, je igralska skupina razveselila s krajšim mitingom. Celovečerni miting pa bo priredila igralska skupina devetega korpusa nocoj ob 20. uri na Titovem trgu V Kopru. Za to partizansko prireditev vlada med slovenskimi in italijanskimi prebivalci Kopra največje zanimanje. Roke proč od naše zemlje zvečer je bilo v hod na Okroglico. Nekateri poj-v Postojni zaradi dejo že v soboto, drugi pa v ne- , V četrtek Kinodvorani . ___________ Provokacij italijanskih Iredenti-: deljo atov na jugoslovansko-ltalijanski ?fejl veliko protestno zborovanje. „ dvorani se je zbralo okrog 800 zjutraj. Iz postojnskega okraja pojde na Okroglico 12.000 ljudi, in to največ iz občin Postojna, Ilirska Bistrica, Pivka in -iUiu ac J C /iUiuiu VVV OVWJi»u, --------- katerim je govoril Branko i Dolane. Zelo lepo se pripravljajo r^blč, ki je orisal zgodovino bor- I za odhod v Knežaku, Pivki Primorskega ljudstva za priključitev k Jugoslaviji., Razen urugega je dejal tudi tole: »Proč roke ®d naše zemlje, ki J® Prepojena s krvjo tisočev naj-?pljših sinov naše domovine.« j vornika so vsi navzoči navdu-pozdravljali. Ob zaključku zborovanja so poslali zborovalci Protestno pismo Državnemu se-fetariatu za zunanje zadeve, v u YLrem zahtevajo, da prenehajo na meji s provokacijami. * , V občinah postojnskega okra-3e že vse pripravljeno za od- Samo v Ljubljani Okroglico nad 20.000 prijav . . dosedanjih podatkih je v Hubljuni že nad 20.000 prijav za Ptosluvo nu Okroglici. Samo s Posebnimi vlaki bo na Okroglico “‘‘Potovalo nad 10.000 Ljubljan-iH10v. medtem ko se bo nadalj-J*n 8000 odpeljalo tjakaj z av-v?P usi in kamioni. Vendar to povilo ni dokončno, ker prijave ■'talno naraščajo, vrhu tega pa na Rakeku, kjer pojdejo v skupinah člani sindikatov in člani Zveze borcev. Glede odhodov avtobusov, kamionov in vlakov je že vse urejeno. Iz postojnskega okraja bo na Okroglici sodelovalo 270 pevcev in 110 godbenikov. Množične organizacije so se zlasti izkazale pri okrasitvi posameznih krajev. Najlepše na Primorskem je okrašena Postojna. Od Planine do Razdrtega je postavljenih sedem slavolokov. V Postojni so kar štirje. Zlasti je lepo ponoči, ko so le-tt razsvetljeni. Tujci, ki vsak dan potujejo skozi te vasi, sprašujejo, na kakšno slavnost se pripravlja primorsko ljudstvo. L- Spor med tovarno šamota in rudnikom ognjevzdržue gline v Arundjelovcu se je zaostril do takšne mere, da iščejo v enem in drugem podjetju le še čim močnejše dolcaze za arbitražno sodišče. Ko pa se samo malo spoznamo s temi dokazi, se nam takoj vsiljuje vprašanje: ali je bilo sploh potrebno, da pride spor med obema podjetjema (ki imata upravi v isti zgradbi) pred arbitražo. HUDNIK TEGA NE PRIZNAVA Tovarna šamota je največji potrošnik ognjevzdržne gline in ima z rudnikom pogodbo za dnevno dobavo 172 ton gline. Do 3. maja letos so dobave potekale normalno. Od tedaj pa so se do 1. julija zmanjšale, kar je po trditvah uprave tovarne povzročilo izgubo 4 in pol milijona dinarjev. Zaradi pomanjkanja surovine so morale peči stati ne izkoriščene. Tovarna zdaj zahteva od rudnika povračilo škode — po arbitraži. Toda rndnik tega ne priznava. V upravi rudnika trdijo, da je uprava tovarne večkrat pismeno in ustmeno zahtevala ustavitev dobav, češ da so skladišča gline polna, »tako da ne morejo predelati vseh količin«. Tovarna se tudi ni pravočasno zanimala, da bi dobila v pogodbi določene količine gline. To vsekakor ne bi bilo težavno, saj je uprava rudnika v isti zgradbi, saino eno nadstropje nižje. Če bi tovarna to zahtevala, pravijo v upravi rudnika, bi dobila naročeno glino pravočasno, stfj je rudnik že srej posloval tako, da je ustavljal dobave drugim kupcem, sa- mo da bi ustregel tovarni. Za to so na razpolago tildi dokumenti. Do zmanjšanja količin dobavljene gline je prišlo tudi zaradi neugodnega vremena, ko je bilo kopanje gline otežkočeno. DRUGI SPOR V istem razdobju je prišlo med obema podjetjema še do drugega spora. Tovarna trdi, da je bila dobavljena glina slabše kakovosti kakor prej. Rudnik je namreč dobavljal glino, ki se topi pri temperaturi 1690°. V pečen za šamotno opeko pa se lahko zgodi, da pride pri dvigu temperature samo za nekaj stopinj do tega, da opeka razpade, ker se stopi glina. Da bi se tovarna izognila poslabšanj kakovosti Samotne opeke, je bila prisiljena oplemenititi glino z belim boksitom ali z glinico, kar je podražilo proizvodnjo za 4000 din pri toni. S tem je imela tovarna škodo in zato zdaj zahteva povračilo od rudnika, kar znese prav tako nad 4 in pol milijona dinarjev. Toda v upravi rudnika zavračajo to zahtevo tovarne. In zakaj? Rudnik v tem času Ix časov naSe borbe: Kosovelovcl prisegajo ki } s« bodo odpeljali na Prir ,c° z druirimi nrevoznimi s JUed prijavljenci ni vsel^ tistih, ~ ‘ nor- , . -rugimi prevoznimi sred-j.tVl- Med prijavljene! za Okrog-l'c.° je največ uslužbencev in -k .cev, ki bodo potovali Upinah, med posamezniki pa Povečini gospodinje, študentje ln upokojenci. V. V. kdaj stalo v Istri. Kulturne prireditve in manifestacije na čast 10. obletnice ustanovitve Primorskih brigad so v koprskem okraju bile v glavnem zaključene v nedeljo. Sedaj bo po občinah zborovanja bivših borcev, na katerih delijo spomenice sorodnikom padlih borcev in aktivistov. Jutri bodo razdelili spomenice so- Se štirje dnevi nas ločijo od Okroglice. Udeleženci lz koprskega okraja že nestrpno pričakujejo 6. september, dan, ko bodo skupno z vsemi primorskimi Slovenci obnavljali spomine na slavne dni ustanovitve svojih partizan sklh brigad, in ko bodo, kakor upajo, videli ln slišali svojega ljubljenega maršala Tita. imel svojih laboratorijskih jtrav za ugotavljanje kn ni na- akovosti gline in se je- moral naslanjati na analize v laboratoriju tovarne. Tovarna pa je kasno reklamirala slabo kvaliteto, tako da je bilo težko ugotoviti, kakšni so razlogi, da je prišlo do poslabšanja kvalitetnih izdelkov. Po vseh teli ugotovitvah se zdi, da je rudnik obtožen brez dejanske krivde in da bi se spor lahko rešil brez arbitraže. D. Jovanovič ANKETA »BORBE« O GOSTINSTVU Odgovor direktorju hotela »Toplice« Voditelj gospodarsko - račun-1 Nikakor ni treba, da bi plače »kega sektorja hotela »Palače« v j osebja predstavljale — kakor je Zagrebu Stjepana Mekota nam je I to danes zaradi prevelikega števila poslal članek, v katerem odgovar- osebja v neizkoriščenih kapacite-ja direktorju hotela »Toplice« tah — 160 din od vsakih prejetih Maksimoviču v zvezi z njegovo 1000 din, kakoir to kalkulira tova-diskusijo o anketi o dnevnih kal- riš Maksimovič- Iz izkušenj mno-kulacijah v restavracijah. Mekota gih restavracij, ki imajo boljši se no strinja z Maksimovičem, češ 1 promet ter bolje razmeščeno in Sežanski okraj ves v cvetju Vse vasi sežanskega okraja so že teden dni praznično razpoložene. Vse vasi so okrašene z raznimi plakati in manifesti, kamor se človek obrne, povsod navdušenje in veselo razpoloženje, staro in mlado govori o velikem prazniku in veliki proslavi na Okroglici. Zbor Kosovelove brigade v Štanjelu prejšnjo nedeljo in zbor Bazoviške brigade v nedeljo v Gornji Branici pa sta ljudi na Krasu tako navdušila za Okroglico, da je pri mnogih družinah problem, kdo naj v nedeljo ostane doma. m V okraju je postavljenih čez 50 krasnih slavolokov. V občini Sežana so jih postavili kar 12, v Dutovljah 6, v Štanjelu 3 itd. Mesto Sežana je že ves teden kar zavito z venci in zelenjem, vsaka hiša tekmuje, kdo bo lepše okrasil svoj do v dneh 5. in 6. vozilo 12 posebnih vlakov, in sicer 8 vlakov v soboto popol- . . dne in zvečer, 4 pa zgodaj zju- prvi vrsti pripravljalni vodi, ki ■ i_i •_ __i bodo pripravili vse potrebno za ureditev zletnega tabora, ki bo v bližini slavnostnega prostora, mladi taborniki iz Sevnice pa so poldne bodo marširali na železniške postaje v Dutovlje in Štanjel, od koder se bodo korporativno z vlakom odpeljali z godbo na čelu na Okroglico. J-V. Nad 400 tabornikov pojde na Okroglico Dosedaj je prijavilo svojo udeležbo že okrog 400 članov Združenja tabornikov Slovenije, prispelo pa bo tudi 30—40 izvidnikov iz Beograda, 26 iz Sarajeva, 20 lz Opatije, 15 iz Makedonije i. dr. Vendar niso še vse enote sporočile dokončno število udele žencev, posebno je nerazumljiva pasivnost enot h Maribora in Tržiča, za katere še dosedaj ni znano ali se bodo udeležile zleta in proslave na Okroglici. Prve skupine tabornikov že odhajajo na Okroglico. Tako v v nedeljo. Do sedaj je pri-10 tisoč udeležencev, prijave pa se še nadaljujejo. V Sežani z velikim zanima- trai javljenih že čez Ivo Sublc: Ob partizanskem ognju njem pričakujejo nastop 100 članskega pevskega zbora »Srečka Kosovela« prekomorskih enot NOV, ki bo nastopil v soboto zvečer na velikem Mahorčičevem dvorišču na prostem. V soboto se bodo zbrali borci Kosovelove brigade po bataljonih v vaseh Pliskovica. Kobljeglava in Gabrovica. Borci Bazoviške brigade pa v vaseh Stjuk, Kobdilj in Ponikve. Po- že dva dni na poti s kolesi, s katerimi bodo prispeli na Okroglico. Zlet se bo pričel že v soboto dopoldne, ko bodo prispele na Okroglico že vse enote. Zvečer ob 20 bo slavnostni taborni ogenj s pestrim programom ln razvitjem zastave Združenja tabornikov Slovenije, kateri bo botroval tov. dr. Jože Potrč. Izšla je knjiga: »Primorske brigade« tlzanskll, enot mi Primorskem, so objavljen« Klavne borbe in delovanje nnMleiln.|lli primorskih brlfadi XVII. SNOlIlt Simona (IregorCiča. III. SNOUB I. Gradnika. Vil. SNOUII Fr. Prcficrna, XVIII SNOUII Ila-zoviSka, XIX. SNOUII Srefika Ko»o-e poti tedanji i«. Korpus. /.mu vela XVI NNOU1J Janka Premrla- Je Pripravljalni odboFza proslavo Vojk«, Artilerijske enote In artlle- etlctniee ustanovitve Primorskih rljsku brigada IX. korpusa, II liri Čeprav jo bilo o borbi primor skega ljudstva proti fašistični tira nlji ln ktisnejo o udeležbi primorskega ljudstva v narodnoosvobodilni borbi precej napisanemu, doslej Se ni bilo mnogo napisanega o brigadah na Primorskem ozemlju, ki so spadale pod tedanji IX. korpus. Zato se jo Pripravljalni odbor ! -desetletnice ustanovitve da so cene gostinskim uslugam realne, četudi so visoke, ter v svojem članku trdi, da bi bile lahko nižje. »Na cene v gostinstvu vplivajo vsekakor višina akumulacije, stro-šlki električne energije, plina itd. Gostinstvo plača v raznih primerih višje tarife, kakor široka publika- V Zagrebu n. pr. plača gostinstvo znatno višjo tarifo za električni tok in druge usluge. Vendar moramo navzlic temu tudi saini v našem poslovanju rešiti vrsto problemov in slabosti. Gostinstvo še danes stoji prekrižanih rok in ugotavlja kratko in malo, kakor direktor Maksimovič, da v sedanjih pogojih ne more nuditi tudi takih cen, ki bi bolje ustrezale proračunom gostov'. S tem se jaz ne strinjam. Maksimovič priznava, da je od tisoč aboncintov, ki so se pred dvema pletoma hranili v njegovih dveh restavracijah, ostalo vsega 150 abonentov in sam trdi, da je vzrok temu visoka cena jedilom. Vendar meni, kakor sploh velik del gostinstva, da se to stanje ne da popraviti. Pa vendar ni tako! Dejstvo je, da precejšen del gostinstva obratuje z izgubo zaradi čisto subjektivnih razlogov, ki bi jih v večini primerov lahko odstranila podjetja sama- Analiza kalkulacije, ki jo postavlja tovariš Maksimovič in je v svojem bistvu tipična za naj večji del gostinstva, kaže, da je zasnovana »na dejanskih stroških«, ki jih izkazu je podjetje, pa vendar ni — pravilna. Kalkulacija kaže, da nabavlja podjetje meso po cenah, kakor jih plača gospodinja, ko kupuje na drobno. Vendar je dejstvo, da bi gostinstvo na te cene »na drobno« lahko dobilo rabat oziroma bi doseglo vsaj 10 % nižje cene od tistih, ki jih zdaj plačuje, kajti velepotrošnik, ki vsak dan kupuje na stotine kilogramov mesa. vendar lahko doseže nižje cene, kakor gospodinja. EkonomičnejšJ nakup bi pomenil za vsako gostinsko podjetje precejšen prihranek brigad odlomi, da Izda ol, tej pri- gad« VI) “fr i«6k «b r Iga d a Pr.ko-likl knjigo, ki naj 1,1 vsaj v glav- morsko brigade ln članek »Osvobodl-nem prikazal!, iM.rt.e ln delovanje tev Slovenske Hcncilje«, v katerem brigad na Primorskem. so opisane zadnje borbe enot na tam- čeprav jo bil za izdelavo to kaJSnjem ozemlju, ki so spadale pod knjige dokaj kratek (saj Je lillo po- OperaUvnl štab za zahodno Primorje trebno marsikatere stvari poiskati po (Os/I) Na koncu pa je pr^lolifen nekdanjih dokumentih Iz NOB), Jo v *e kraJSI sestavek o igralski skuten, tednu Izšiii knllga z naslovom pinl IX. korpusa »Primorske brigade«. V tej knjigi, ki Knjigo »Primorske brigade« bodo obsega 96 struni revlalnega formata na proslavi v Okroglici prejeli tisi ln lina f>0 Ilustracij o«!roma doku- borci, ki ao «o borili v primorskih men turnih fotografij posameznih par- partizanskih brigadah. sko podjetje precejšen prihranek in bi lahko omogočil kalkulacijo s cenami surovin, ki so vsaj za 10 % nižje od tistih, na podlagi katerih določa danes svoje cene. Nesporno je, da se lahko pri režijskih stroSkih podjetja dosežejo znatni prihranki. Pri boljšem izkoriščanju zmogljivosti tfb-rata ti režijs'ki stroški ne bi smeli presegati 8 °/o od kosmatih dohodkov, zkoriščeno osebje, vemo, da se za plače računa 12 %. Družbeni prispevek (akumulacija in skladi) znaša 55 Vo od plač, vendar ne smemo pozabiti, da ostane 10 % tega prispevka podjetju za prosto razpolaganje. Z-a-caj ne bi podjetje začasno znižalo cene in povečalo število gostov s tem, da kalkulira 45 % »prispevka«, zlasti ko je vkalkuliralo tudi 8 % za amortizacijo, kar je dovolj za obnovo ln popravilo osnovnih sredstev. Kakor je znano, se od 1. januarja letošnjega leta ne plača več prometni davek na jedila (razen na slaščičarske izdelke) in se zaradi tega tudi ne more kalkulirati. Rezultat take pravilne kalkulacije bi bil, da se poceni kos mesa za zrezek za 30 °/o. Mislim, da bi bili gostinski obrati ob nižji ceni izkoriščeni za 90 in še več odstotkov bolje in da bi bila v tem primeru marža, računana na strošike materiala in predelave, za 50 do 60 % nižja- Vrliino se n krogu Tako se vrtimo v krogu. Z zmanjšanjem števila gostov se zmanjša izkoriščanje zmogljivosti. Povečuje se marža, ki povzroča podražitev jedil. Podražitev hrane pa vpliva v smeri zmanjšanja prometa itd. Naj še omenim primer iz hotela »Palače« v Zagrebu. Ko smo postavili pravilni normativ za kavo smo dobili možnost znižati ceno kavi za 15 % pri nespremenjeni kakovosti. Osebje se je v začetku upiralo, ker ni moglo več brezplačno piti kave, vendar je hitro spoznalo, da je to ukrep, ki prinaša koristi vsemu kolektivu. V avgustu 13,669.000 <1 i n vplačil za mestno posojilo Po podatkih Mestne hranilnice ljubljanske je bilo v avgustu vplačanega 13,6(>9.000 din mest-negu posojila. Do pred nedavnim jo bilo skupaj prodanih za 52,338.000 din obveznic. Med najboljšimi plačniki so še zmerom sindikalne podružnice trgovinskih delavcev, medtem ko trgovska podjetja sama prepočasi vplačujejo dane obveznosti. Opaziti je, da so za vpisovanje mestnega posojila vse premalo zavzemajo Sveti proizvajalcev in ljudski odborniki, čeprav so le-ti najbolj poklicani, da podprejo terenske organiza-SZDL v tej humani akciji. cije Pred novo likovno sezono v Zagrebu Dokončno smo opustili prakso, da bi \so našo likovno dejavnost predstavljali izključno le z velikimi in šablonskimi revialnimi in kolektivnimi razstavami. Le kot izjema je bila v prvih letih po osvoboditvi kaka skupinska razstava, a samostojne razstave so bile redke. V zadnjih sezonah pa se razvija živahna, bogata in pestra likovna dejavnost, ki se razširja v številne smeri in koncepcije. V naslednji likovni sezoni bomo lahko v Zagrebu videli mnogo tujih in domačih likovnih razstav. Največ bo samostojnih razstav. Med njimi srečamo predvsem imena naših najznamenitejših likovnih umetnikov. Razstave tujih razstavljalcev bodo še nadalje pretežno le revialne. Izmed tujih razstavljalcev bo le en avtor samostojno razstavljal (Tošusaja Ša-rakua). Za samostojno razstavo so se deloma dogovarjali tudi z znanim sodobnim angleškim kiparjem Henryjem Moorom. Omeniti moramo neko pomanjkljivost našega likovnega življenja. V Zagrebu so še vedno razstave le zagrebških mojstrov. mm Tone Kralj: Sejalec Premalo imamo likovnih sfikov z beograjskimi, ljubljanskimi in ostalimi likovnimi središči. Ta osamitev korenini predvsem v finančni plati gostovanj. Prireditev samostojne ali skupinske razstave terja znatna finančna sredstva, zagrebško likovno tržišče pa je znano kot dokaj slabo. Zaradi velikega zanimanja zagrebškega občinstva za nekaj naših najboljših mojstrov iz ostalih republiških središč pa ta komercialni moment ne bi smel imeti odločilnega pomena in postati nepremostljiva ovira. Rešitev tega problema bi morali morda iskati v ULUH, ali pa bi ga poizkušali urediti z gmotno pomočjo zagrebških industrijskih podjetij. Gotovo bi razstave mojstrov, kot so na primer Konjovič, G. Stupica, Čelebonovič, Lubarda, Maska reli ali skupina mladih beograjskih grafikov, vzbudile veliko zanimanje. To je vprašanje, ki ga je treba hitro urediti, ker se v takih razmerah, kot so zdaj, zagrebško občinstvo seznanja z vrsto tujih mojstrov, uspehi nekaterih najboljših domačih mojstrov pa mu ostanejo neznani. Od domačih kolektivnih razstav bomo videli razstavo »100 listov jugoslovanske sodobne grafike« iz zbirke Komisije za kulturne stike s tujino. Samostojne razstave bodo imeli letos slikarji Handja, Sveenjak, Z. Hegedušič, Pajalie, Jelič, Šohaj, Šimaga, Stranic, Zevšavar in Veža. Za naslednje leto so se prijavili: Gliha, Djamonja, Kinert. Smokvina, Vrtačnik in Postružnik. Z.e površni pogled v ateljeje teh umetnikov upravičuje upanje, da se nam približuje presenečenj polna sezona, ki bo morala nujno najti odmev tudi v polemiki. Obeta se osvežen in prečiščen Postružnik, Djamonja, drzen v poenostavljenju risbe, in eksperimentator Svečnjak. Predstavil se nam bo doslej neznan, a odličen akvare-list Smokvina in Gliha, čigar dolgotrajno likovno molčanje vzbuja zanimanje. Minula sezona je bila s svojimi 38 razstavami zlasti močna v razstavljnlni dejavnosti po naših podjetjih in kulturnih domovih. Upajmo, da bo ta program neposrednega sodelovanja delovnega ljudstva v likovnem živi je- | nju v naslednji sezoni znatno razširjen in obogaten. Med tujimi razstavami sodi na najvidnejše mesto razstava fran- coske tapisserije od srednjega veka do danes. Razstava bo zajela časovno razdobje od srednjega veka z znanimi gobelini o apokalipsi in znano »Damo z enoro-gom« do sodobnih mojstrov tapisserije Lurcata, Gromaira in Matissa, ki so bogato tradicijo preželi s sodobnim likovnim jezikom. Ta reprezentativna razstava je zdaj šele v načrtu. Pred nedavnim so jo otvorili v Palazzo Ve-nezia v Rimu. Razvoj francoske tapisserije predstavlja na tej razstavi 70 prvorazrednih del. Nič manj zanimiva bo razstava Tošusaja šarakua, »naj-skrivnostnejše osebnosti japonskega slikarstva«. Cenijo jo kot njegov vrhunski uspeh v grafiki. Ta slikar, čigar ustvarjalno obdobje obsega vsega deset mesecev med 1794. in 1795. letom, je zapustil le 140 barvnih lesorezov, ki pa so ga uvrstili v vse svetovne umetnostne zgodovine. V letošnji sezoni bo v Zagrebu razstava sodobne švicarske grafike. Zajela bo razdobje od najstarejšega Amieta do skupine najmlajših grafikov, pristašev pariške šole, od postimpresionizma do nadrealizma in od najvplivnejšega nemškega impresionizma. Zal ne bo mnogo že prej določenih razstav. Zato pa bodo doslej nenajavljene presenetile likovno občinstvo, Okvirni načrt priča o zelo bogati in pestri likovni sezoni. J. D. Emil Lučka: „Spanska inkvizicija" Te dni izide v mariborski založbi »Obzorja« prevod znane knjige o Španski inkviziciji, ki jo je leta 1026 objavil av strijski pisatelj, filozof in znanstvenik Emil Lučka (naslov v originalu: »Tor-quemada und die spanische Inquisition<). V knjigi je prikazana najbolj mračna doba v zgodovini katoliške Cerkve, ko se je le-ta poslužila surove, najbolj kru te metode sežiganja živih ljudi, da bi — tako je trdila — zatrla krivoverstvo. Špansko inkvizicijo je mogoče razumeti le, če poznamo špansko politično in nacionalno predzgodovino. Emil Lučka, pisec knjige, je to v svojem delu tudi orisal, čeprav nekoliko po vrhu. Da bi izpopolnilo to vrzel, je uredništvo dodalo knjigi še predgovor P. Bihalyja, ki kratko, a nazorno osvetli tudi to dobo, tako da dobi bralec potrebno kontinuiteto s coletnim delom. Inkvizicija je imela za glavno nalogo odstraniti vse krivoverce ter ohraniti enotnost in čistost katoliške Cerkve pri vseh prebivalcih iberskega polotoka. »Krivovercev« pa v Španiji ni bilo malo, kajti Španija je imela med svojimi prebivalci še veliko število Mavrov ter Zidov. Ker so bili ti zelo bogati, se je seveda šlo tudi politični oblasti — predvsem kralju Ferdinandu in naslednikom — da se teh ljudi znebi ter da sama zaseže ogromno bogastvo. K temu je pripomogla Sveta inkvizicija, imela je pri tem fizičnem uničenju svoj levji delež. Imela pa je tudi načelnika, ki bi bil vreden primerjave z največjimi krvoloki človeštva. To je bil dominikanec Thomas de Torquernuda O njem piše Emil Lučka med drugim tudi naslednje: »V človeški zgodovini se vedno znova porajajo take osebe: ljudje nepojmljivo močne volje, nerazumljive morda zato, ker je uperjena na en sam predmet --na njihovo fiksno idejo ... To so ljudje, ki s silo skopijo svoje mišljenje in čustvovanje tako. da vse svoje življenje razmišljajo o samo eni edini misli, da hočejo samo eno edino dejanje.« Knjiga Emila Lučke je pisana objektivno ter sloni na preverjenih znanstve- nih podatkih, v kolikor jih je bilo mogoče v teku časa zbrati. (Sveta inkvizicija je namreč večino svojega arhiva uničila.) Vendar pa pisatelj kljub temu m mogel skriti svojega osebnega stališča, namreč svojih simpatij do preganjancev ter obsodbe preganjalcev. Toda kdo bi mogel ravnati drugače? Komaj kak zakrknjen verski fanatik ali človek z brutalno naravo, ki nima s človeškim humanizmom in etiko ničesar skupnega. Založba »Obzorja« je knjigo izdala v svoji »Poljudno-znanstveni knjižnici« kot tretji zvezek. Tiskanih je bilo 2000 primerkov. Prevedel jo je lepo J. K., oprema pa je delo arhitekta Jaroslava Černigoja. F. S. VRAG VZEMI SLAVO Osnovni motiv tega filma predstavlja zaplet med mladim profesorjem orientalskih jezikov in lepo tajnico nekega diplomata. Od tu se potem dejanje prenaša na druge kraje in osebe, glavno besedo v zgodbi pa ima »dobri hudič«, ki spreminja nesrečnega profesorja, ki bi si rad pridobil ljubezen lepe Ellen, po vrsti v opernega pevca, boksarskega prvaka in Elleninega šefa. Ko pa se zjutraj zbudi, vidi, da so vse bile le sanje, iz katerih pa je spoznal, da ga Ellen ljubi. In končno popoln >happy-end«. Razvlečeno dejanje sicer kaže, da je režiser hotel s filmom veliko povedati, kar pa mu ni uspelo. Tudi satira na delo OZN je podana zelo površno, duhovito pa so izbrani liki predstavnikov nekaterih držav, posebno Italije in ZSSR, čeprav ta del nima nobene zveze s prejšnjim dejanjem filma. Tudi profesionalizem in menažerske nakane v športu so že davno poznane stvari. Najboljši je glasbeni del filma, medtem ko v ostalem sploh ne vemo, kaj so hoteli izdelovalci z njim povedati, pa čeprav je posnet v dveh verzijah, angleški in italijanski, in čeprav so se v njem zbrali igralci treh kontinentov. m—g -r J s. ■ II0 m* Slavnostna izdaja ..Partizanskega dnevnika" B. Jakac: Partizanski stražar Oh proslavi ustanovitve Primorskih brigad na Okroglici in priključitve Primorske k FLR Jugoslaviji je namesto »Primorskih novic« izšla slavnostna številka »Partizanskega dnevnika«. številka ima 48 strani malega formata in prinaša opise borb primorskih brigad za 6vobodo Primorske, opisuje boje za Trst, opisuje svetle zmage nad fašističnimi krvniki in temna izdajstva domačih izdajalcev. V teh opisih beremo o veliki požrtvovalnosti naših ljudi v boju za svobodo in o brezmejni veri v končno zmago. Poleg opisov pa prinaša številka čez 60 slik iz teh bojev, kjer vidimo, kako partizanski borci jurišajo na sovražnika ali pa se veseli vračajo iz borb, ko so sovražnika potolkli ali likvidirali njegovo postojanko. To slavnostno številko, ki je izšla v pomnoženi izdaji, dobite pri vseh prodajalcih časopisov in tudi v Celju, Mariboru, Kranju i,n Novem mestu. Vsi naročniki »Primorskih novic« bodo tokrat dobili namesto »Novic« »Partizanski dnevnik«. Izmenjava filmov z Indijo Indijski film »Dva akra zemlje«, ki ga niso utegnili predvajati na filmskem festivalu v Benetkah, je indijska delegacija predvajala naknadno novinarjem in filmskim uvoznikom. Po tej predsta- vi se je jugoslovanski delegat Djordje Babič razgovarjal o možnostih izmenjave filmov med Indijo in Jugoslavijo. Pričakujejo, da se bodo medsebojni filmski stiki začeli z nakupom filma »Dva akra zemlje«, oziroma z zamenjavo le-tcga za naš film. ..GOSPODIČNA JULIJA" na filmskem platnu Švedski film je v dobi nemega filma pod vodstvom režiserjev Victorja Sjttstrdma, Mauritza Stillerja in Ivana Hedquista ustvaril umetnine, ki so s svojo izvirnostjo in realizmom zasenčile celo znana dela tedanjih velikih svetovnih produkcij. Zakaj? Največ zato, ker je Švedska jemala snov za svoje filme iz vsakdanjega življenja. Večina njenih filmov je bila snemana zunaj, kajti Švedi skoraj beže iz ateljejev k mrzli in mrki, a po svoje čarobni skandinavski naravi. To je bila »zlata doba« švedskega filma. In rezultati niso izostali. Medtem, ko ima nemški filmski ekspresionizem še dolga leta le značaj študija in je vplival samo na francoske filmske avangardistc, je švedski film te dobe vplival na večino poznejših filmskih ustvarjalcev. Veličino švedskega filma sta tedaj priznavala celo Eisenstein in Pudovkin, saj je odigral veHko vlogo v oblikovanju umetniških osebnosti mladih ruskih filmskih delavcev, le da so Rusi šli še dalje, na kar je zelo vplivala revolucija, ki je Svcdi niso nikdar doživeli. Leto 1923 pa pomeni konec uspehov švedskega filma, ki potem do konca druge svetovne vojne doživlja kulturni molk. šele tedaj ga poskušajo zopet oživeti in pojavijo se imena, med katerimi sta najbolj znani: Alf Sjttbcrg in Ingmar Bergman. Alf Sjttberg dela pri filmu že dolgo. To je poleg I. Bergmana najzanimivejša osebnost sodobne švedske kinematografije. Odlično pozna zakonitosti filmskega izražanja, a predvsem nordijskega človeka in lepote daljnega Severa, ki ga pričara na platno v vsej njegovi lepoti in pri tem namesto čopiča upornblja filmsko kamero. Kot v filmu »Mrzlica« (Hets, 1942) je to dokazal tudi v »Gospodični Juliji« (Frfiken Julie, 1930), izdelanem po istoimenski drami švedskega pisatelja Avgusta Strindberga. Avgust Strindberg, eden najznačilnejših pisateljev na prehodu iz 19. v 20. stoletje, je dolgo taval od smeri do smeri, predno se je proslavil v naturalizmu. »Gospodična Julija« je nastala v letu 1888, tedaj, ko se je Strindberg , drugič in to pot za dalj časa oprijel | naturalizma. In prav klasičen primer 1 Strindbergovega psihološkega naturaliz- j ma je »Gospodična Julija«, v kateri jc I obdelal problem socialnega dviga in padanja, problem višjega in nižjega, bolj- j Šega in slabšega, moškega in ženske. V svojem eseju o »Gospodični Juliji« piše: ». . . Usodo gospodične Julije sem motiviral s celo vrsto vzrokov: s temeljnimi instinkti njene matere, z napačno vzgojo po očetu, z njeno lastno naravo, z zaročenčevo sugestijo na slabotne, de- j generirane možgane, z daljnimi in bliž- j njimi, s prazničnim razpoloženjem na ' kresni večer, z očetovo odsotnostjo, z Julijino mesečno boleznijo, s stikom z živalmi, z razburljivim učinkom plesa, z nočnim mrakom, z močnim učinkom cvetlic in naposled s slučajem, ki njo in moškega spravi skupaj v skriti sobi in še z razburljivo vsiljivostjo tega moškega . . .« Mnogovrstnost teh motivov je pretresljivo prenesel na platno režiser Alf Sjoberg, le s to razliko, da je v filmu prenesel poudarek na otroška leta Jeana in Julije in se zaradi tega neprenehoma vračal iz sedanjosti v preteklost. Prizorišče zgodbe je dvorec švedskega velikaša v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, v mamljivi kresni noči, ko vse ljudstvo s plesom proslavlja začetek poletja. In ta noč tako vpliva na Julijo, grofovsko hčer, da prične svojo divjo in nerazumljivo ljubezen vsiljevati Jeanu, lakaju svojega očeta. On jo popolnoma izrabi in potem obupano in preplašeno nagovori, naj ukrade očetu denar in z njim pobegne, kar ona tudi stori. A tik predno pobegneta, se vrne grof, njen oče, in ko ona vidi, da ne more več ne pobegniti, ne se osramočena in onečaščena vrniti N. Pirnat: Avtoportret iz internacije k očetu, si v sprejemnici očetove hiši z britvijo, ki ji jo je potisnil v roko Jean, prereže vrat. Medtem ko je Strindberg v originalu uporabljal dolge monologe, med katerimi se igralci premikajo le v ozkem in omejenem prostoru prizorišča, je Alf Sjbberg v svojem filmu dobesedno žongliral s časom in prostorom. Kamera (ki jo vodi vnuk A. Strindberga, Goran Strindberg) nam pod njegovim vodstvom v istem trenutku pokaže dejanje, ki se je dogajalo nekdaj, in sedanje dejanje v istem prostoru. Duhovito so uporabljene vse lastnosti in posebnosti filmske kamere, s katero se da povedati toliko več, kot v gledališču z golo scenerijo, besedo in kretnjo. Med Julijinim monologom vidimo za njeno glavo to, o čemer ona govori: njo kot otroka v materinem naročju. Pozneje nam kamera v refleksih velikega zrcala pokaže zopet njo, kot deklico, oblečeno v dečka, ki se z žalostnim obrazom ogleduje ▼ zrcalu. Refleksi tega zrcala nam odkrivajo vso smrtno agonijo in tragičen propad starega plemiškega rodu. Mrki portreti, ki zro iz počrnelih četvero-kotnih okvirjev, nenadoma, kot da so se še enkrat za hip 'zbudili, ražive ob plapolanju požara, ki ga je zanetila grofica v divjem nagonu neukročenega temperamenta na svoj poročni večer. In na koncu njena slika, ki negibno in brezčutno zre s stene na mrtvo telo hčere — samomorilke. Taka razdelitev filma, kot jo Je v svojem filmu uporabil Alf Sjdberg, je nenavaden način režije. Sjoberg je vedno najboljši tam, kjer je igra najbolj občutljiva. 8 čarovniško močjo je pričaral atmosfero severne kresne noči. ki 9 svojo toploto, glasbo in pohotnim, sladostrastnim pretepom pijanih ljubimcev prodira globoko v skrivnost temnih sil erotike. Vendar včasih, uporabljajoč nekatere odrske poze, v malenkostih zaide v melodramo. Njegove scene zapeljevanja v »Gospodični Juliji« so pravi tour de force nasilnosti in izrazitega simbolizma, ki nas odvrača, a obenem vabi. svari in uči. Prav tako nas ta film tudi potare, film. v katerem se pod trdim skandinavskim soncem menjava fotografija pohote z baržuna-stim mrakom srebrne noči skandinavskega poletja Iznajdljiv in popolnoma siguren je v moralnih problemih, ki jih obravnava v svojih filmih |e odličen arhitekt virtuoznih sren in v nekaterih filmih tako življenjski in močan, da jih upravičeno imenujemo »koncerte kamere«. Maher- Golobič „V IMENU PADLIH..." Pred premiero izvirne d. n me Vasje Ocvirka 12. t. m. v ljubljanskem Mestnem gledališču Nekako hkrati z dnem. ko bo vse slovensko ljudstvo pra j znovalo 10 letnico vstaje Pri morskih Slovencev, nam obeta tudi ljubljansko Mestno fjleda f lišče dogodek s tem, da bo odprlo vi ata svojega kult urne ga doma z uprizoritvijo novi' izvirne slovenske drame, kate re vsebina posega nazaj v tiste, , velike in teike čase, ko so i padate irtve za boljšo bodočnost I ljudstva, a je hkrati z njim , padla tudi kakšna gnusna krivda na vest tega in onega V imenu tisočev žrtev je bila zapisana besed, ki jo bomo slikali z odra v drami »KO BI PADU OŽIVELI...« • Z njo so bosta predstavila pravza prav kar dva debutanta: poleg pisca Vasje Ocvirka še prvak SNG | Stane Sever kot režiser. Prijalelja v zasebnem življenju sta se tu »e^la pri resnem delu ustvarjalcev osebnosti, ki eo zrasle z domačih tal v času, ko »mo z žlahtno krvjo svojih najboljših sinov pisali nepozabne strani naše zgodovine. Kaj bi dejali, ko bi oživeli ki so padli?« se nujno vpraša danes v svojem odrskem prvencu Vasja Ocvirk, eden tistih borcev, kj so * ostali, da bi pričali. Njegovo ime vam je znano predvsem po delih, ki vam jih predstav lja domača radijska posl a ja. Človek bi sodil, da mu je bil v zibko položen dar pisateljevanja, ko ob zdaj 33 letnem kulturnem uredniku .Radia Sk>\*ttije našteva njegova Vasja Ocvirk dela za radijski program, s katerimi si jo utrdil svoje ime: od radijskih reportaž pred vsem iz partizanskega življenja, ko je obujal svoje vesele in žalostne spomine, pa preko zavzetega dramatizalorja predvsem Cankarjevih. Tavčarjevih in Bevkovih del do samostojnih izpovedi o problemih, ki mu izza najbolj razgibanega obdobja njegovega življenja — par- tizanščlne — ailijo pod pero v radijskih delih »Ob šestih po zmagi«, »2ivi in mrtvi«. »Ko bi padli oživeli« (prevedeno tudi v srbohrvaščino za oddaje Radia Zagreb). »Petrolejka se ziblje«. »Avioni, avionil« in najnovejših — že izven partizanske tematike: »Pomoč Bergmandelea« in »Prikovani Peter Klepec«. Beseda o zibki morda drži, morda pa tudi ne. Kajti vsaj pot od nje do imena je bila tako dolga, da je sam, kljub mladosti, večkrat pomislil, ali ni morda že prestar, da bi šele začel... To in ono mu je stalo na poti do njegove najgloblje zavzetosti: ko bi bil rad izpovedal, kaT je sam mislil in občutil. Od skorje lačnega marijaniškega dečka, kateremu je prefektovo ravnilo kaj slabo ravnalo šolske pohode j v antično kulturo, je rastel v fanta iz predmestja, ki je nekaj zato, da | bi čimprej zaslužil svoj kruh, do-1 bršno pa iz nerazumevanja za njegovo najbolj vročo željo po udejstvovanju nezaiteresiran posedal po klopeh gradbenega oddelka obrtne šole. Zares izgubljena letal Kajti če ga dane« pobaraš po zakonitostih in pravilih gradnje, bo prostodušno, smeje in celo olajšano priznal: »To som pa vse pozabili« Samo nekoč, kratko pred vojno, se je prav rahlo dotaknili tistega, kar ga je mikalo: tedaj, ko je za kulisami diletantskega odra kot statist bolj spremljal kakor gnal dogajanje na odru. Vse to je bil še vedno le periferni svet, v katerem je težko dihala mlada duša ob odpovedih, ko mu je življenje obračalo hrbet. Šele upor vsega naroda je tudi njega potisnil v središče velikih do- godkov. Dvaindvajsetletni je ušel čez blok na Viču v partizane na jesen 1942. leta. Iz tesnih razmer skok v doživetij bogato borbol Rad pripoveduje za kozarčkom vina v prijateljski druščini zgodbice, kako je kaj kmalu v nekem metežu izgubil svoja očalla in kako poslej včasih ni prav razločil, ali grabi za hlače belogardista ali partizana. Pa o »Frontnem teatru« — kateremu ho še treba napisati zgodovino njegove vloge v borbi naroda, ko je navduševal borce in prebivalstvo z desk, na hitro zloženih na sodčke po skednjih ali kozolcih, pa je med programirano besedo ali pesem požvižgala kdaj pa kdaj tudi neprogramirana svinčenka .., (Kakor vidimo, ga spet vleče k teatru. . .) Ne dolgo pred koncem ga je zasula granata. Z zasnežene poljane na osvobojenem ozemlju ga je zavezniško letalo prepeljalo v sončno Italijo, kjer je za bojno črto že plalo strastno južnjaško življenje ob hladnem vojaškem zaledju. Spet nepričakovan skok življenja žejnega fanta v življenje z vsemi vabljivostmi ob istočasni odgovornosti in dolžnosti do domovine. Tu se je prvič srečal tudi z zatirano, na vojnem področju pa na pogled skoraj enakopravno raso Črncev, katerim je kasneje posvečal morda nnjtoplejše vrstice izpod svojega peresa v radijskih literarnih oddajah. Taka so bila lota zorenja. V prvem letu svobode še mnogo potuje, a ko se končno vrača domov v Ljtib-ljano, še nič prav ne ve, česa hj se lotil. Povsod je dela dovolj in rok premalo. Ee bolj slučajno ga potegnejo bied sodelavce radia. Tedaj menda še ne sluti, da je to lahko llepa Pot k sprostitvi najglobljih nagnenj. Tu potrebujejo ljudi, ki bi povedali, kaj so doživeli. Začel je pisati. Sprva še okorno, čeprav z zanosom. Nov čas je imel nove potrebe Zazijale so vrzeli v izobrazbi, kajtj zakonitosti, pobrane na gradbeni šoli, so bile slabo orodje zanjel Vrzeli je bilo treba izpolniti, pa sta tako postali njegova nova strast; študij in knjige. Spet so sledila naporna leta, a zdaj v zadovoljstvo. Globoko nekje pa se je ob vsakdanjem delu oblikovala lastna beseda, ki je morala biti izgovorjena. In poslej je kmalu prevladala vsega človeka. S svojo izpovedjo je hkrati oral ledino za zdaj že kar lepe ravni izvirne slovenske radijske igre in drame, kateri domača kritika žal nasploh pripisuje premalo važnosti, da bi ji v primeri s teatrom posvetila tudj dovolj pozornosti. Pravzaprav paradoks, ko je tako na dlani, da je območje radijskega vpliv« dosti šir-še. — Vendar ta literarna zvrst, pri nas še tako mlada, da se je zreli pisatelj sploh ogiblje, kakor nikjer več v svetu, in jo zato po siti potreb goje predvsem radijski ljudje, tudi V. Ocvirka ni mogla povsem prevzeti, čeprav jo imel zanjo že dovolj spretno pero. Zadnji problem, ki ga je obdelal za radio, še ni bil do vseh možnosti izčrpan ne v globino in ne v širino. Zato je problem »Ko bi padli oživeli« — razširjenega im poglobljenega — prenesel na oder. Tam se bo z njim srečala tudi naša kritika v obliki, ki jo — kakor smo rekli — ne podcenjuje tako kakor radijsko. S temi vrsticami nimamo namena poseči na njeno področje niti s tem. če ob pripravah za krstno predstavo 1 zaupamo našim bralcem sodbo, ki j je izrekel o delu njen prvi režise Stane Sever; »Smatram, da je Ocvii kov dramski prveneo »Ko bi padi oživeli« toliko kvalitetno in zrel delo, da brez vsakega pridržka spad v poklicno gledališče. Odlika nje gove drame je predvsem v izvrstn in dosledno grajenih značajih osel ki v drami nastopajo, tako, da prv njegovo delo da slutiti še velik raz voj Ocvirka kot dramatika.« — Pra ti »značaji* pa bodo trd oreh z oblikovalce oseb. Severjeva osnovn zahteva, naj oblikovalci predstavij človeka naravnega, kakršen je v res nici, je morda tudi najtežja, pa J zato razveseljivo, da se je ves k« lektiv z vso ljubeznijo oprijel izde lave v tem smislu. Eden izmed glav nih akterjev v tej drami, kmf Trlep, ki ima na vesti partizansk patruljo, je sicer v zrelih roka igrale« Franceta Presetnika, ki p prizna, da mu je »vroče v Trlepov koži«. A to menda le zato. ker sa. j v njem nekdanji partizan kot igra leo preoblekel v Trlepa, zavratneg moralci partizanske patrulje. I Ocvirk - avtor ljubosumno spremlj svojega Neznanca (v zdaj prvi večj vlogi Angela ArčonaJ). kako po sled izginule partizanske patrulje zavij v Trlepovo hišo (scena inž. Ivan Pengova) in kot nekdanji spogledlji v ec s pokldoom igralca bi He-tem1 najraje iztrgal iz rok nitke in jll kar sam zategnil, da bi izpraša vest Trlepom, jih prisilil na kol en' k izpovedi krivde in k pokori. Kajti, kakor pravi Neznanec na kra ju: »Svet naj ne pozabi, da padlin ni vseeno, za kaj so dali življenje. Nark. S TITOM NA BRIONIH V Fažani smo. 10 km od Pule. I km pred nami so Brioni. Pri-akuiemo ladjico, ki nas bo pre-f6 v yez *a ozek sin ji pas morja. Končno smo na ladji. Pravijo, i a bomo v desetih minutah na oni strani. Otok se hitro približuje. 1 Pionirji pri maršalu Titu Koliko novega je na otoku! n koliko novega na peščini! Mala Zlatica je danes prvič splavala brez buč in brez pasu, e ua bi se dotaknila dna. Pa še n dok je marsikoga preseneti.' j Je*ni Slobodan Ranico vic je 1 dni le do členkov brodil po n *]U' ,Da:nes Pa se je sam podal I foui globini, dokler mu voda ni Marko lovi čmrlje Marko rad ujel bi čmrlja, Pa po travi fin preganja, Sa po rožah zasleduje, ko nad ooet se čmrlj sklanja. Pa mu pravi sestra Tanja: i»Markec, bratec, pusti čmrlja telo ti v rokd zapiči, jok in stok pri pričic. M arh ec Tanje ne uboga, — čmrlj piči dečka o rdko ... Zdaj se Markec izogiblje mušice na široko. Manko Golar 5 y?d°raono: 2. glavni števnik, • tekoča voda, 7. vas v srbohrv., ■ obadva, 9. ribiška priprava, - • zensko ime (pomanjšano), 13. , sovno obdobje, 14. veznik, 15. ■ 'a enaka soglasnika, 16. spleteni lf^f. (množina), 17. trdilnica, 18. niU za Glavni odbor, 19. vez- 3 20. povest, 22. obrežja, 23. JaCan, okrepljen, 24. kazalni za-23. kratica za okrog, 28. ni- 1 mca, 29. predlog, 30. dva enaka “Oglasnika. „ ,"aopično: 1. nada, upanje, 2. P upornik, 3 tešiti, miriti, 4. or-<) n v a' zadirčen, neprijazen, mačji glas, 10. svetilni plin, ■ prizorišče v cirkusu, borišče, 1? -iVrl' Sit’vi»ilc. 16, obrtmi' afrifi'1.'8’ So/dni sadež 20 brn; .i! ^*l(!a: 2' prvina. 23 g rad 2, 1 materni, 24. glasbeni pojem Slavni števnik Rešitev »Delfi,jice« deni K,,""vnn: l »kupa. 5 liso (Oni M. L.,? »P N *el !l od. 11 deteljica »m 2(i ’ ^ve lfi r°P 17 °nn' l!i pokrila ramen. Miša Iljegovič je star 4 leta in se je zdaj že četrtič napil morja Pristopili smo k njemu. Prvo vprašanje: Ali je res, da je morje slano in nekoliko grenko? Odgovor: Ne tako zelo, kot pripovedujejo. Drugo vprašanje: Kako se počutiš? Mar te ne boli želodec? Odgovor: O ne! Saj to ni nič! Včeraj sem se sedemkrat napil morja, enkrat še celo skozi nos, pa sem kljiuib temu dobro večerjal in spal. Liljana Zeželj je sedeminse-demdesetkrat pogoltnila vodo, preden se je naučila plavati in potapljati. Med potapljanjem ima celo odprte oči! Pa še štiri leta ni stara! Te dni se je pripetilo tudi tole: Dvanajstletna Jasna Tkalec se je z Mimico Dedijer, Borutom Kardeljem in Jernejem Vilfanom podala plavajoč na odprto morje. Hoteli so plavati do svetilnika. Na pol poti pa je Jasna opazila nekaj, kar je bilo zelo podobno morskemu somu — najprej enega, za vsaikim valom pa še enega. Bili so le miroljubni delfini. Jasno pa je bilo strah, prebledela je, zmanjkalo ji je sape in ... zdaj sta se Milica in Borut izkazala. Priplavala sta do nje in ji pomagala »na izmeno«. Kmalu je mimo priplul sandolin in sprejel Jasno. Zdaj na obali pripoveduje, da se ji je vse to le zazdelo in da bi gotovo tudi sama prispela na kopno. Na Brionih pa nišo na počitnicah le otroci. Tu je prebil poletje tudi tov. Tito. Ali ste ga videli? Kako? Kje? Kaj dela? Kako preživlja svoje počitnice? Tako se vrste vaša vprašanja. Le počasi, po vrsti, vse vam bomo povedali! Vsak večer prihajajo posebni kurirji iz Beograda, ki prinašajo pošto. Vsekakor to niso taka pisma, kot jih med počitnicami dobivate od mamice in očka, če odpotujete na morje. To so zapečatene ovojnice z važnimi dokumenti, yestmi, poročili, predlogi, načrti i,n akti. še isti večer izroče pošto tovarišu Titu, tov. Kardelj«, tov. Rankoviču in drugim našim voditeljem, ki se na- SMEH JE ZDRAV Gordan je pameten fant in strašno radoveden. Kadar odpre usta, vedno samo zakaj, pa zakaj. Tako je včeraj vprašal: »Očka, zakaj se ljudje kopajo?« »Ker je vroče in ker so umazani,« mu pravi oče. Gordan pa tebi nič meni nič gre in pograbi svojega umazanega medveda. »Kaj boš z njim?« ga vpraša oče. »Okopam ga! Vroče mu je in ves ie zamazan. Pa še plavati se lanko nauči.« hajajo na Brionih. Tov. Tito pogosto pozno v noč pregleduje prispele zadeve. Ce so manj nujne, pa to stori do desetih zjutraj, ko posebni kurirji spet odnesejo pošto v Beograd. Mnogokrat ga ',S'!či'i<> pomembne osebnosti in novinarji iz tujine. V kratkih pre-s.cdkih ined važnim državniškim delom in dolžnostmi pa se vrste trenutki počitka. Tov. Tito se koplje, sonči, vesla in vozi z motornim čolnom. Zelo ljubi tudi ribolov. Včasih pride maršal Tito tudi na veliko peščino. Zaigra partijo šaha s tovarišem Rankovičem ali pa opazuje igro drugih. Razgo-varja se z navzočimi in nikoli ne pozabi otrok. Rad se šali z njimi. Otroci tedaj poli i te, da bi pokazali, kako se znajo potapljati, plavati in skakati na glavo. Pa tudi najmanjši poizkušajo plavati in brcajo z nogami in rokami po plitvini. Nebojša Nikolič Mo/ mati jašek Kajne, sinko, da od mame tdkrat ni bild lepd: ti pozabil nisi name, jaz sem kupil ti kolo. Pa se mama je zjokala: »Kum sta dala mi denar!* A midva sva se smejala: »Za kolo — preprosta stvar.« In kako naj bi drugače. Za bonbone ti ni mar, ni ti mar več za igrače, za ose to si že prestar. Kajne, sinko moj. dve leti, to pa res ni kar tako, mama mora razumeti, da zdaj treba ti kolo. Zmlada treba se učiti, ne čakati starih let; ti pa znaš že govoriti, tudi šteti znaš do pet. Vso modrost imaš že v glavi, hajmo, ljubček, na kolo, mamica pa naj se gnjavi, kaj za zajtrk jutri bol Ciril Zlobec Tudi najmlajši sprejemajo dragega maršala Kajetan Kovič Kaj bo rekla mama? Dečki in deddice, glava pri glavi. Tiho sedijo v klopeh. Danes so prvič v šoli. Tonček sedi v prvi klopi. Glavo si je podprl z roko in gleda skozi okno. Široko je odprl oči, da je učitelj takoj vedel, da ga ne posluša, da misli na čisto nekaj drugega. Tonček se zgane, pogleda učitelja, seže po torbici in stopi iz klopi k vratom. Hitro jih odpre. »Kam greš Tonček?« ga vpraša učitelj. »Zares, iti moram, dolgo sem že tu. Še kosilo bom zamudil. Kaj bo rekla mama?« »Le pridi nazaj!« so ga vsi v razredu poklicali. »Skupaj bomo pravi čas odšli in tvoja mama ne bo nič huda. Zdaj boš vsak dan tako dolgo zdoma in mami boš vsak dan povedal, kaj si se v šoli naučil. Le, kadar ji ne boš ničesar vedel povedati, bo tvoja mama žalostna,« mu je povedal učitelj.• In Tonček si je to dobro zapomnil Ela Peroci NACEK )E IZGUBIL PENEZE (Iz Prlekije) No, Nacek je doma iz Žabje vasi. Ima očeta in hodi v šolo. In je hud na učitelja, Nacek namreč, ker pase'učitelj nad njim radovednost in ga venomer nekaj sprašuje. In tega Nacek noče. Res, da ne! Oni dan ga je poslal oče po tobak. Za daset dinarjev naj mu ga prinese. Pa onega za pipo, ne onih tankih cigaret, ki so tako podobne nekakšnim glistam. Nacek hodi in hodi. Mimogrede porabuta nekaj sosedovih sliv, zažene kamen na telegrafski drog, pokaže jezik močnejšemu Draše-ku in io potem popiha, ker bi ga lahko Drašek nasekal. In zgubil tudi deset dinarjev. Nacek prične milo jokati. Solze so mu kar drle po umazanem licu, da mu je postal obraz čisto marogast. Ga je srečal učitelj: »No, Nacek. kaj pa vekaš in tuliš? Cela vas te posluša, še mene je sram zastran tega.« Nacek pa je zaihtel: »Ker sem zgubil denar, za katerega bi moral kupiti očetu tobaka! Uuuuu ... In zdaj me pa bodo oče nasekali. Da bi mi vsaj hlače slekli, da jih ne bi preveč izprašili. Uuuuuu ... Kakšna škoda za hlače! Uuuuuu...« >T,ajna, boben, čindarasa, beli konji, črn voznik in ciganka kodrolasa, rožnat sončnik, zlat dežnik. vrvohodci, akrobati, divje afriške zveri, orangutani kosmati, lev s krvavimi očmi, CIRKUS dolgorepi sinji pavi in sijajen ognjemet — vljudno vabi vas k predstatii velecirkus >Mohamed*l Šii z 'večer' to rut predstavo Janez, Marko in Tomaž, pa so zmajevali z glavo: »Vse obljube — sama lažU In so rekli: tTukle cirkus naredimo tudi mil« In so rekli: >Do sobote, pa zastonj in brez lažilt To bila vam je predstava! Cirkus bil je naš balkon, v lampijončkih razsvetljava, muzika pa gramofon. p.0 Q.Qitna mačka V davnih časih je živel mož, ki je imel veliko mačko. Ta mu je vedno pojedla toliko, da je mož dejal: »Tako pogoltne mačke pa res ne morem hraniti. Zamotal jo bom v vrečo in jo vrgel v reko. A najprej ji bom še dal veliko skledo mleka.« Mačka je hlastno pogoltala mleko. Ko pa je videla, da se ji 5 vplJno: 2 kisel 8 oKcl I polje ton nesem, u open n, 10 da. 12 “• Iv«, ie, ro 18 ar bliža mož z vrečo, je pobegnila in skočila skozi okno. Krenila je po deželni cesti. Cez nekaj časa je prispela do neke starke, ki je molzla kravo. »Dober dan. gospodična muca,« jo je nagovorila starka. »Kaj pa so ti danes dali jesti?« *0, danes sem pa res zelo malo jedla,« je odgovorila mačka. »Samo skledo mleka. Bavno prav, da si me spomnila! Bom pa še kar tebe pojedla.« Zgrabila je torej starko in jo pogoltnila. »Dober dan. gospa krava.« je nagovorila nato mačka starkino kravo. »Dober dan, gospodična muca,« je bil odgovor krave. »Si planeš že kaj jedla?« »Oh, danes sem pa res zelo malo jedla,« je odvrnila mačka. »Le skledo mleka in pa starko. No, kar prav, da sem se domislila, bom pa še tebe snedla.« Lotila se je torej krave in jo »►žrla. Nato je odšla zopet po ■esti dalje. Kmalu nato je srečala volka »Dober dan. gospod volk,« ga je pozdravila mačka. »Dober dan, gospodična muca,« ji je odzdravil volk. »Si danes že dobila kaj jesti?« »O, prav malo.* je zamijavkala mačka. »Le skledo mleka, (Ameriška pravljica) starko in kravo. No, prav, bom pa še tebe pojedla. In spravila je še volka v svoje široko žrelo Nato je krenila dalje in zopet dalje po široki cesti. Pa je naletela na medveda. »Dober dan, očka medved,« je zaklicala mačka medvedu. »Dober dan, gospodična muca,« je zamrmral medved. »Kaj si že dobila danes kaj za pod zob?« »Oh, malo, malo sem danes jedla,« je žalostno rekla mačka. »Pojedla sem le skledo mleka, neko starko, kravo in volka. A ker si tudi ti tu, bom pa še tebe snedla !« Prijela je torej medveda in pogoltnila še njega. Potem je odšla dalje po deželni cesti. Srečala je sprevod vojakov »Dober dan, soldatje,« jih je pozdravila mačka, »Dober dan, gospodična muca,« so rekli vojaki, »Ali si danes že kaj jedla?« »Oh, danes pa prav malo,« je tožila mačka, »Le skledo mleka starko, kravo. volka in medveda. A dobro, da ste me spomnili; bom pohrustala še vas.t In planila je na vojake in jih hlastno požrla. In zopet je šla naprej po širni cesti. Nekaj korakov dalje je dosegla most. Pa ji pride nasproti velik kozel. »Dober dan, gospod kozel, most boš podrl,« ga je nagovorila mačka. »Dober dan. gospodična mačka,« ji je odzdravil kozel »Kaj si pa danes dobrega jedla?« »Oh, danes pa zelo malo,« je žalostno zavijala mačka »Samo skledo mleka, starko, kravo, volka, medveda in en sprevod vojakov. Vendar če si me že spomnil, se bom lotila še tebe.« »No, to bomo pa še videli.« je vzkliknil kozel. In rogač se je s svojimi rogovi zaletaval toliko časa v mačko, dokler je ni pahnil z mostu v reko. Pri padcu je mačka široko zinila, da bi poklicala na pomoč. Odprla je usta široko, široko, široko ... Tako široko je zazijala, da so vsi, ki jih je bila ta dan pojedla, zlezli i* njenega trebuha. Da, vsi so zlezli iz njenega trebuha, eden za drugim so po-moleli svoje glave na svetlo, potem pa še ostalo telo. Najprej pride starka. Zn njo krava. Ven je skočil volk Potem medved. Tudi sprevod vojukov je prikorakal ven. Vsi so bili zdravi, kar se da — čeprav jih je bila pogoltnila mačka. In potem so se vsi razšli na svoje domove. Tudi mačka se je končno le rešila iz vode in se odvlekla sama po cesti naprej Nihče pa ne ve prav, kam se je pravzaprav zatekla. Nastopili so žonglerji s krožniki iu žogami in lasulje so frizerji starim mačkam delali. In plesale so podgane čudovit zamorski nles — toda iznenada plane mednje črn zamorski knez: Učitelj je bil dobrega srca, čeprav sta se pogledala večkrat v šoli bolj po strani. Nacek je razbil učitelju s fračo že tri šipe in učiteljevi kokoši s kamnom zlomi! nogo. Nacek je bil tič in pol. In je dejal učitelj: »Na. Nacek, tu imaš denar, pa kupi tobaka zanj, in ne tuli več!« Nacek je vzel denar. Ko si ga je ogledal od vseh strani, je pričel tuliti znova. In kako' jo je navrl. Zdaj je tulil Nacek za dva. Učitelj se je začudil: akaj pa se joda! izgubljeni »Tak Nacek, zakaj r>n šp kaš? Saj denar. Tak nehaj vendar. Zakaj pa še vedno jokaš?« Komaj je Nacek iztisnil iz sebe, ker je bilo preveč solz: »Če ne bi izgubil deset diivar-jev, bi jih imel sedaj dvajset. Tako jih imam pa samo deset. Uimuuiiuuuu ...« In Nacek je tulil po vasi slco-raj do noči. Manko Golar maček našega soseda s plavo pentljo okro» v^atu, divje piha, krivo gleda, skače kakor kenguru. In nastala je zmešnjava, pravcati peklenski lov! Konec je bilo predstave, vse zbežalo je domov. J n z pa vem. da je ta cirkus boljši kakor »Mohamed«; kriv je le sosedov maček, ki je zmešal ves spored. Neoobolišliiva panika Na neki ladji so imeli papigo, ki je čudovito dobro izgovarjala mnogo besed. Mornarji so se iz-i vrstno zabavali z njo. Saj pa je ptica res vsako njihovo besedo skušala ponoviti. In ker so bili mornarji v raznih kletvicah pra- vi mojstri, je tudi papiga klela, da se je kar kadilo. Pripetilo se je pa, da je ta ladja nekoč zadela ob čeri in se popolnoma razbila. Edina, ki se je rešila, je bila papiga, ki je zletela tia bližnji otok in obsedela na oknu neke misijonske naselbine. Kmalu pa je papiga začela po svoji stari navadi grdo preklinjati. To je bil pa za pobožne može seveda velik greh. Kaj storili? Ptico končati bi bilo škoda. Pač pa jo je treba odvaditi te grešne navade. Ali kako? »Dajmo ptico v vrečo,« pravi. »To vrečo je potem trel/a vrteti vse dotlej, da se bo papigi v glavici popolnoma zmešalo im pozabila bo na vse kletvine.« x Ta nasvet je vsem povšeči. Takoj je pripravljena velika vreča in papiga je, hočeš nočeš, morala vanjo. Nato neki mlad misijonar vrečo dvigne in z njo tako silno kolobari po zraku, da postane ves znojen Ko se že vsem zdi zadosti, možak prejenju in strese ubogo živalieo na, (la. Papiga se nekoliko strese, se i nekajkrat opoteče, nato pa za-1 kriči na ves glas: »To j. bil pa prekleto hudičev vihar!« Manica U G A \ K E Zgoraj kamen, spodaj les in še nekaj votle vmes. Na kamnu železo trdo, iia vrhu pa živo meso. 2 Glej kroglico malo, ' v njej mavrico zalo. Jo nočeš prijeti, ne da se ti vjeti. V zrak poskoči, se razpoči. 3 Kaj je to za ena ptička ki brez glave in brez jeter se oglaša vrlin grička kadar drevje maja veter. 4 Belo telo črn vrat, na vratu pa klobuček zlat. Dolga ušesa in urne nogč,. kratek repek, bojazljivo sreč. Brž uganite njegovo imel 6 Pije, pije dan nu dan, a nikoli ni pijan. 7 Na zunaj zeleno, grenko, pod kožo pa rjavo, trdo, a srčece belo, sladko. Manica <|,t.i(j 'i ;jouog '9 'd,i[ -n/ 'C, 'UOOAS I1.M.HM) t 'nf\,)JP 11 u oo|od<>|>| ni.is.1 j t jnt|,)ui iu||j,^ x "/OH |SI1JI| i>( -jusiun Ul SU.lj| j •ŽtSSiS vmoimm Pridelovanje bombaža v Ugandi V Vzhodni Afriki so začeli bombaž pridelovati šele nedavno, pu je že najvažnejša industrijska rastlina Ugande. Tam se ni udomačil v starih časih kakor v Egiptu in Indiji. Zato še zdaj delajo poskuse, da bi se ta važna industrijska rastlina čimbolj prilagodila ondotnemu podnebju in zemlji. Poskusno postajo so zgradili blizu Kampare in stroški so znašali 220.000 funtšterlingov. Hkrati proučujejo rastlinske bo-lozni in metode zatiranja raznih škodljivcev bombaža. Postaja je prevzela posle prejšnjih postaj na Trinidadu in v Južni Afriki. Na vsem svetu je zdaj 1300 vrst bombaža in mnogo vrst bombažu sorodnih rastlin. Revolta zaradi marelic Letos so marelice v švicarskem kantonu W«llisu zelo dobro obrodile. To je povzročilo revolto, kakršne Švicarji menda še niso doživeli. V Saxonu so se zbrali sadjarji in se posvetovali, kako bi spravili v denar velike množine marelic. Sadjarjem se je pridružilo nad 2000 prebivalcev. Odišli so na železniško postajo, kjer so s posekanimi drevesi zagradili in zažgali štiri vagone. Promet na železnici, po kateri vozi Simplon expres, so morali ustaviti. Pozneje so demonstranti blokirali tudi vse tovorne avtomobile in pretrgali električne vode med Sankt Leonhardom in Saxonom ter Briegom in Sankt Moritzem. Vlada tega kantona je OD BEEBEJA DO PICCARDA Piccardu celo otroci prosijo, da bi jih vzel s seboj v morske globine Prve pomembnejše poskuse s prodiranjem v morske globine je napravil Američan Beebe, ki je leta 1934 v obli s 3 cm debelimi stenami, pritrjeni na kabel, dosegel dotlej rekordno globino 923 metrov. To pa je komaj desetinka doslej ugotovljene morske globine, ki znaša 10.850 m. Švicar Avgust Piccard pa se hoče z novo napravo spustiti najprej 5000 m globoko, pozneje pa po možnosti še globlje. Pri tolikšni globini pa kabelska zveza z ladjo ni več zanesljiva. Tovarne sicer lahko izdelajo tako dolge jeklene vrvi in znanstveniki so jih za mreže v globini 10.000 metrov že uporabili, Toda kabel se je pri tem večkrat pretrgal. Zato se hoče Piccard spustiti v morske globine tako, da bo njegova obla v morju prosto plavala. Po načelu zračnega balona so izdelali tudi Piccardov »bathy-scaph«. Sestavljen je iz dveh delov: jeklene oble s premerom 2 m, v kateri je dovolj prostora za raziskovalca in inštrumente, nad to oblo pa je plavalno telo, ki naj bi omogočilo gondoli, da bi se dvignila. Stene okrogle gondole so iz 10 cm debelega jekla. Vsak Zgoraj je na obli pritrjena pogonska aparatura, napolnjena z bencinom, ki je lažji od vode. Ce se hoče Piccard s to napravo potopiti v morje, mora vzeti ....... . kvadratni centimeter površine morala sklicati izredno sejo. I mora kljubovati pritisku 500 kg ali Šele čez dva dni so barikade od- ! 500 atmosfer. Tako velik je nam-stranili in promet obnovili. Sad- | reč pritisk v morskih globinah.1 s seboj obtežitev v obliki 12 po jarji v tem kantonu so pridelali Obla ima dve okrogli odprtini, 150 kg težkih kosov železa. Med letos blizu 7 milijonov kg ma- prvo za gledanje navzdol, drugo spuščanjem vise kosi železa na relic, lani pa samo 2 milijona. 1 pa za gledanje na vse štiri strani, zunanji površini oble, kajti stene Dr. William Beebe, raziskovalec morskega dna Tvegal ga je pred 55 leti Šved Andree, pa se ni posrečil Ko se je lani ameriškim pilotom posrečilo z letalom prispeti na Severni tečaj, se je svet spomnil razburljivih dogodkov pred 55 leti, ko je hotel ta cilj doseči Sved Andree z balonom. Dne 11. julija 1897 je švedski Inženir Salomon Augustus Andree poslal velikemu stockholmskemu dnevniku »Aftonbladet« brzojavko, y kateri je sporočil, da je zp start balona vse pripravljeno in da upa, da bo ob ugodnem vremenu z balonom dosegel Severni tečaj. V imenu udeležencev svoje drzne odprave je poslal domovini in prijateljem tople pozdrave. Bili so zadnji pozdravi smelega znanstvenika in njegovih spremljevalcev Nielsa Strindberga in Kurta Frankela. Ves svet je več tednov napeto pričakoval vesti o poletu na Severni tečaj. Andree ni bil ne sanjač ne fantast, čeprav so njegovi sodobniki menili, da je polet z navadnim balonom na Severni tečaj samomor. To je bila prva Anareeva odprava. Bil je navdušen športnik, smučar in Preveč vina Francoski vinogradniki so nedavno zagradili vse deželne ceste v znak protesta, ker država noče več kupovati odvečnega vina. Protestna akcija se je začela ob šestih zjutraj, ko so po vseh cerkvah zazvonili zvonovi. Vinogradniki so pripeljali na ceste nad 500 vozov, na katerih so stali z vodo napolnjeni sodi. Tako so ccste zaprli. Notranje ministrstvo je za to akcijo zvedelo že prej in razglasilo, da bodo ceste brezpogojno odprte. Vinogradniki se pa niso dali ustrašiti. Policija je bila brez moči. Francoska država je doslej kupovala od vinogradnikov odvečno vino po 300 frankov liter in dobivala iz njega alkohol. Ker pa so zaloge alkohola že prevelike. je vino nehala kupovati. Protestne akcije so se udeležili malone vsi vinogradniki, REBUS lovec, razen tega pa zelo dober duha ne sluha. Zaman je bilo poznavalec meteorologije. Tudi vse prizadevanje, da bi ga nanj egova spremljevalca sta bila! ŠIL Sele maja 1899 so našli na žilava športnika z bogatimi iz- j obali Islandije kratko sporočilo, kušnjami. Balon je bil ves iz da plava balon 600 metrov visoko svile s premerom 22 m. Dobil je Adrčejeva polarna ekspedicija leta 1897 ime »Oernen«, kar pomeni v našem jeziku »Orel«. Dne 11. jul. 1897 so bile vse priprave končane in na otoku Danen se je zbralo več sto gledalcev. Okrog gondole so obesili več vreč peska. Slovo od gledalcev je bilo kratko. Andree je bil zelo hladnokrven. Balon se je začel dvigati. Andree je še zaklical gledalcem, naj pozdravijo Švedsko. Komaj se je balon dvignil nekaj metrov, ga je zajel močan veter in malo je manjkalo, da ga ni treščil ob bližnje leseno ogrodje. Potem pa ga je veter hitro dvignil. Ko je bil 200 metrov visoko, je začel nenadoma naglo padati. Veter je pritisnil od druge strani in potisnil balon proti zemlji, tako da se je gondola že dotikala morske gladine. Tedaj je posadka hitro izpraznila s peskom napolnjene vreče in balon se je začel znova dvigati. Naposled je izginil gledalcem izpred oči. Iznenada so se vsi počutili, kakor da se vračajo s pogreba. Andree je vzel s seboj 23 golobov pismonoš in iznad Arktike se je vrnil samo eden. 15. avg. 1897 se je spustil na neko ribiško ladjo. Na nožiči je imel privezano Andreejevo sporočilo, iz katerega je bilo razbrati, da je balon v 46 urah preletel komaj 220 km in da se je od Severnega tečaja celo znatno oddaljil. Minilo je več mesecev, o Andree j evi odpravi pa ni bilo ne in da je posadka zdrava. Konec avgusta 1900 so našli na norveški obali tretje sporočilo. V njem je bilo rečeno, da plava balon nad ledom in da je vreme lepo. Šele 6. avgusta 1930 pa je svet zvedel, da so norveški ribiči našli mesto, kjer je Andree s svojima tovarišema bil smrtni boj. Takoj so poslali tja znanstveno odpravo, ki je v polarnem krogu Franc Jožefove Zemlje našla okostnjake treh drznih raziskovalcev in Andree jev dnevnik. Iz njega so razbrali, da se je balon 14. julija 1897 spustil na led. Tedaj se je začel žilavi boj njegove posadke z belo smrtjo. Najprej je umrl Strindberg, za njim Frankel, potem pa še Andree, ki je svoja tovariša pred smrtjo še pokopal. Dne 8. sept. so prepeljali zemeljske ostanke polarnih raziskovalcev v pristanišče Goteborg, od koder so leta 1897 odleteli proti Severnemu tečaju. Na kraju, kjer so našli smrt, so jim postavili spominsko piramido. Orjaška turbina za letala Angleška tovarna letal De Havilland je izdelala za reaktivna letala agregat z zmogljivostjo 35.000KS. Letalo, opremljeno s takšnim agregatom, bo lahko letalo 6000 m visoko s povprečno hitrostjo 1300 km na uro. Zmogljivost tega agregata ustreza zmogljivosti treh štiri-motormih bombnikov tipa B-50. Strokovnjaki pravijo, da bodo takšne turbine imela reaktivna letala, ki bodo z lahkoto letala hitreje od zvoka. Z letališč se bodo dvigala malone navpično. lahko raziskovalec med spušča-, Razen Piccarda in njegovega njem magnetizira in magnet je znanega sodelavca prof. Cosynsa dovolj močan, da kose železa drži | se bo udeležil raziskovanja mor-na gondoli. Ta naprava omogoča, | skih globin tudi belgijski biolog, da bathyscapha ni treba po kablu Raziskovalci se bodo zanimali za morske živali in rastline, pa tudi za plast ilovice na morskem dnu, ki je baje zelo radioaktivna. Ko se začne Piccardova gondola dvigati, se avtomatično ločijo od nje signalne naprave in se dvignejo i na morsko gladino. Tako posadka matične ladje ugotovi, kje približno se bodo raziskovalci dvignili iz morja. Dvigati se morajo namreč počasi, kakor se spuščajo, da se razni precizni instrumenti ne bi pokvarili. Spuščanje in dviganje traja več ur. Pogled na življenje v morskih globinah je čudovit. Večje morske živali požirajo manjše, med njimi pa plavajo svetlikajoče se ribe, podobne zvezdam na nočnem nebu. Vzlic skrbnim, več let trajajočim pripravam, pa je raziskovanje morske globine še zmeraj nevarno. Ko so delali v laboratoriju poskuse z majhnim modelom oble pod silnim pritiskom, jim je poskusni cilinder stlačilo. Ob drugem poskusu je iz cilindra brizgnil curek olja s tolikšno silo, da je prodrl 2.5 cm debelo medeninasto ploščo. To kaže, kaj bi se zgodilo z raziskovalci, če ne bi bile vse naprave zanesljive. . * Z vseh večjih univerz so se znanstveniki potegovali za tretje mesto v Piccardovi gondoli. Tudi zasebniki, moški in ženske, celo otroci, so ga prosili, naj jih vzame s seboj. Mnogi menijo, da pomeni spustiti se tako globoko v morje samomor. Prof. Piccard pa se spominja, da so ljudje enako govorili tudi, ko se je leta 1931 dvignil v stratosfero. Ko bo raziskal morske globine, se bo s svojim bratom posvetil Luni. Oba sta namreč prepričana, da bosta še dočakala trenutek, ko bodo ljudje poleteli na Luno. Rojena pa sta leta 1884. Brata Avgust in Jean Piccard sta namreč dvojčka. vezati z matično ladjo. Tako raziskovalci niso v nevarnosti, da bi se kabel pretrgal in da bi obtičali v morju. Če nastanejo tehnične motnje, denimo kratek stik, se stene avtomatično od-magnetizirajo, kosi železa odpadejo in obla se dvigne na morsko gladino. Za primer, da bi morske pošasti napadle bathy-scaph, da bi ga s tipalkami ovile in spravile iz ravnotežja, imajo raziskovalci pripravljeno obrambno orožje v obliki močnega električnega toka. Piccardova naprava je opremljena z dvema propelerju podobnima vijakoma, ki ju poganja motor. Tako se premika s hitrostjo kakih 500 m na uro. Razen tega ima več močnih žarometov, da lahko precej daleč naokrog razsvetljuje morje. Zvočno zvezo z matično ladjo imajo raziskovalci po ultrazvočnih valovih. O svojih vtisih sproti poročajo po diktafonu. Avtomatične kamere posnamejo v morski globini vsako zaželeno sliko. Raziskovalci lahko ujamejo vse morske živali tudi v največji globini dnu. Zvest mož Sosedi se pogovarjata o svojih možeh. Prva pravi: »Reči moram, da je moj mož vseskozi zvest. Nobene druge ne pogleda. < Nadomestek za mleko iščejo V Angliji in nekaterih drugih deželah so začeli znanstveniki iskati nadomestek za mleko. Pridobivati ga hočejo iz raznih cenenih surovin. V mnogih deželah mleka primanjkuje. V nekem otroškem zavetišču v Nemčiji so preizkušali rastlinske mešanice kot dodatek k otroški hrani in ugotovili, da lahko brez škode za organizem zamenjajo mleko. Otroci v zavetišču so bili stari od 6 mesecev do 11 let, torej tiste starosti, ko jih je zlasti težko hraniti brez mleka. V njihovi hrani je bilo malo živalskih proteinov. Naloga znanstvenikov je bila najti nadomestek za kravje mleko, oziroma hranljive rastlinske mešanice, ki bi lahko mleko nadomestile, ne da bi zdravje in rast otrok pri tem trpela. Razvoj otrok je pokazal, da lahko nekatere rastlinske mešanice glede hranilnosti mleko na-domeste. V človeškem ali kravjem mleku ni ničesar, kar se ne bi dalo nadomestiti z ustreznimi rastlinskimi sestavinami, izmed katerih pride v poštev zlasti moka iz kikirikija, sončnična semena, soja in ribe. Nova obleka »Kako ti ugaja moja nova obleka, možiček?« »Čudovita je. Lahko bi jo primerjal z žično ograjo.t »Kako to?< >Ker posest ščiti, videti pa je pse.« Slikar v kuhinji »Kaj pa počenja ta tvoj slikar tako dolgo o kuhinji?« »Na stene mi slika bodočnost v najbolj rožnatih barvah.*. Prepir o vinu Dva krčmarja se prepirata o vinu. Proi zakriči: »Tvoje vino bi izvrtalo človeku luknjo v trebuh/« Drugi pa prikima, rekoč: »Tvoje pa bi jo. spet stisnilo in zaprlo.€ »Pa je res nesramen, ta stari grohar! Odkar si izstopila iz vla- »Najbrž si misli, da druge niso |ka, teče za teboj in te kar naprej nič boljši od tebe.t \ nadleguje!« Cenzura v Veliki Britaniji Zakon iz leta 1843 je ostal v glavnem nespremenjen Cenzura v Angliji je precej stroga, še bolj pa svojevrstna. Angleži pravijo, da je njihova dežela svobodna, na kar so ponosni. Toda njihovo življenje zadeva na mnoge omejitve, večidel ostanke starih časov. O »svo- liško cenzuro lord Chamberlain, jeme, v drugi predvsem odraslim in v rokah njegovih potomcev je pa tudi mladini izpod 16 let, če še zdaj. Urad ima tajnika in tri j je v spremstvu odraslih, v tretji cenzorje, ki jim morajo predlo- J skupini pa so mladini izpod 16 žiti vsa nova gledališka dela naj- j let prepovedani filmi. Cenzura pozneje pet dni pred uprizorit- j lahko tudi odredi, da morajo ne-vijo. Lord Chamberlain ima pra- I katere prizore iz filmov izrezati. bodni deželi« bi spričo njih težko, vico gledališko delo popolnoma Filmska podjetja morajo sama govorili. Med omejitvami je tudi cenzura. Podvržena so ji vsa literarna in filmska dela. Zakon določa, da lahko oblasti takoj prepovedo sleherno gledališko ali filmsko delo, ki škoduje javni morali ali poziva državljane k odporu proti oblasti. To pa se zelo redko zgodi, ker gredo vsa gledališka in filmska dela pred uprizoritvijo skozi cenzuro. V 17. stoletju so začele oblasti v Veliki Britaniji pregledovati vsako gledališko delo pred uprizoritvijo. Takrat je bil kraljevski cenzor odgovoren za to, da v gledaliških delih ni bilo ničesar kralju ali Cerkvi sovražnega. V 18. stoletju je prevzel gleda- ali delno prepovedati, če gre za kršitev javne morale in državljanskega miru. Proti njegovi odločbi ni pritožbe. Primeri, da bi kako gledališko delo prepovedali, pa so zelo redki. Filmsko cenzuro pa opravlja v Veliki Britaniji neodvisno telo, tako imenovani British Board of Film Censors, ustanovljeno leta 1913. V bistvu je ostalo to telo nespremenjeno. Ima predsednika, tajnika in šest cenzorjev. Predložiti mu morajo vse filme, razen filmskih tednikov. Brez odobritve cenzure nobenega filma ne smejo prikazovati. Cenzura deli filme v tri skupine. V prvi so filmi, dostopni vsem brez iz- Razsvetljena Buckinghamska palača v Londona vzdrževati cenzuro. Krajevne oblasti pa imajo pravico spremeniti odločbe cenzure, prepovedati ta ali oni film, ki ga je cenzura dovolila, in nasprotno. Takšni primeri pa so redki. Seveda v Angliji gledališki in filmski cenzuri mnogi nasprotujejo. Leta 1909 je parlamentarni odbor proučil gledališko cenzuro. Nabralo se je bilo mnogo pritožb proti lordu Chamberlainu, češ da je prepovedal drame slovečih pisateljev, med njimi Ibsena, Maeterlincka in Bernarda Shawa. Pokazalo se je, da je večina avtorjev za odpravo ali vsaj za omejitev cenzure v takšni obliki, gledališki ravnatelji pa so jo zagovarjali, ker so se bali nevšečnosti, če bi morali sami gledališka dela pred uprizoritvijo pregledovati in za morebitno kršitev zakona odgovarjati. Parlamentarni odbor je predlagal, naj bi bila cenzura bolj prostovoljna kakor prisilna. V bistvu pa se ni nič spremenilo, saj je ostal zakon o cenzuri iz leta 1843 v glavnem neizpremenjen. Glede filmske cenzure so ministrskega predsednika Attleeja nekoč vprašali, ali namerava upostaviti preiskovalno komisijo za to cenzuro, a je predlog odklonil. Ze nekaj let prej pa so vprašali uglednega laburističnega poslanca Herberta Morrisona, kako je mogoče, da je angleška filmska cenzura nekakšno zakonodajno telo, na drugi strani pa nima nobene moči, da bi po potrebi svoje odločbe uveljavila. Morrison je odgovoril, da je to res čudno, da pa so Angleži pač nagnjeni k takšnim in podobnim svojevrstnostim. In pri tem je ostalo. PONEDELJEK, 31. AVGUSTA 1953 ■c ŠPORT IN TELESNA VZGOJA > 11 NA MEDNARODNEM STRELSKEM TROBOJU Švicarji nepremagljivi z malokalibrsko puško bila3slovesnna otvrrUeTmlan^rodneia 5?JL“ '(”55,k.r )J I !«rJi 1V.“kolo'U> m^rja »SSSSf,a tr0boJa Švica - zahodna Jugoslavija. Po odigranih mnah Je v imenu Izvršnega odbora ■Mii« Pozdravil tekmovalce sekretar hf e£anovi6 2elel Je gostom, da strouvPj i1* prt nas ,lcot v veliki »trelskl družini«. Inka n uri se Pričel troboj z ma- bh.JL sko Prec*zh0 puško po olim-nnii . .vrstnem redu. Svlco so zasto-vp^ir?=* noznanl sfelci. Streljali so: deria i?a„svetovna Prvaka in rekor-knvMio^0 ln BUrchler, stro- dolffoi«rfi iZa ležefl stav Ramseler, in Sckmu, „ švicarski reprezentant, krogov), so bili boljši od'najboljšega Moštvn ’^^!u5er’ L*eghi ln GrUning. Jugoslovana in Nemca. Zahodne Nemčije sestavljajo: I V zadnjem stoječem stavu se Je Gehman in Spbrer, izvrstna strelca z vojaško puško, Rauch in vsestranski strelec Hotopf Jugoslavijo zastopajo: Nemanja Markovič, Cuk, Mašek, Prauchadt in Bončič. Strelci so najprej streljali leže. Ze v tem stavu so si izvrstni Švicarji (1975 krogov) priborili 11 krogov naskoka pred Nemci (1964 kr) in 26 pred Jugoslovani (1949 kr). Najboljši v tem stavu Je bil BUrchler (398 kr.). V klečečem stavu so Švicarji še povečali razliko. BUrchler Je dosegel 392 kr, kar je izredno dober rezultat. Tudi vsi ostali Švicarji (vsi nad 380 TURNIR KANDIDATOV ZA SVETOVNEGA PRVAKA Gligopič nastopi danes prati Petroslann Pet igralcev vodi — Polom Kotova in Szaboja — Euwe žrtev svoje variante PRED DVOBOJEM JUGOSLAVIJA - ZAHODNA NEMČIJA Naši atleti so pripravljeni Btlett?-«***’ 4' sePtembra. — Nemška borili, na vso moč trudili, da bi do-tnrnf< reprezentanca je odšla na segli čim boljši rezultat. Iz razgovora po Balkanu. V soboto in ne- - Ti.J . hastopila v Zagrebu proti JugoslavlJi. v sredo in četrtek se bo-h^ri£?meri11 v Atenah s Grčijo, prijet«!0 , sol>°to pa bodo startali v m ^ protl Turčiji. aša atletska reprezentanca je pri-\ Četrtek v Zagreb. Atleti so v h-? 'ormi in pripravljeni za veliki da edo> da Je nasprotnik močan in v "e morejo računati na zmago, dar vsi poudarjajo, da se bodo ROKOMET Jugoslavija : Rudar 17:9 Trbovlje, 4. septembra. Včeraj sta ,? na igrišču Rudarja pred kakimi iuoo gledalci pomerili rokometni mo-tvi reprezentance Jugoslavije in Ru-oarja. Rudar je bil okrepljen z nekaterimi igralci iz Celja in Ljubljane. Rudar je takoj v začetku Izredno j-aigral in že v prvih petih minutah aosegel dva gola. Igralci reprezentance so bili nekoliko presenečeni. Ven-yar ne dolgo časa. Kmalu so začeli i>, Orenzivnejšo in koristnejšo igro. "Udar je bil v prvem polčasu tudi Ji10®0 hitrejši od svojih nasprotnl-*?v- Rezultat prvega polčasa 6:6 Je navdušil vse gledalce. V drugem pol-,,su Je branil vrata reprezentance nf j Rešll Je številne ostre strele "Udarjevega napada. Ker Rudar ni y navajen ostrega tempa, se je opa-da so posamezni 'gralci vedno °oij utrujeni. To so izkoriščali igralci eprezentance, ki so s hitro ln ostro nJ° Prevladovali na igrišču. Glavna t.“P.alca Rudarjevih Igralcev Je bila k ~ ta, da so igrali bolj posamezniki ot pa kolektiv, medtem ko Je prišla reprezentanci do Izraza prav od-cna kolektivna igra. v,.atrelcl za reprezentanco: Jabljlno-ic 8, Diesl 4, Janoševič, Markovič 2, . l’ za Rudar pa Radej 3, Pa-Pez 3, Polutnik 2 in Zupančič 1. Predtekmi so ženske Rudarja lmanjem občinstva za rokomet. B. Plavšak P0M0C KLUBOM Na boksarskem prvenstvu Jugosla- je za posameznike so prodali 4122 nrl0pi?ic* To kaže. da Je bilo za to bila6 veliko zanimanje in da Je tat .potemtakem na drugem mestu, 1 koj za dvobojem Jugoslavija : Ita--ja- S temi dohodki Je Boksarska z njimi smo izvedeli, da Nemci naše atlete zelo cenijo ter da o moči naše atletike go /ore s spoštovanjem. Priprave za bližnji dvoboj so bile dobre, vendar je naša ekipa okrnjena, ker ne bodo nastopili Segedin, Sabolovič, Krnjajič in Lorger. OSVOJILI BOMO OSEM PRVIH MEST Trener naše reprezentance Lenert Je zadovoljen s formo naše ekipe in trdi, da ni bila nikdar popvej tako strnjena in pripravljena za borbo. Sodi, da bomo dosegli dober rezultat, se pravi, da bodo Nemci zmagali z razliko 15 do 20 točk. Seveda je trener naše reprezentance sestavil vrsto kombinacij o izidu dvoboja in med njimi ena celo predvideva našo zmago. Po njegovem mnenju bi bil lahko izid dvoboja 113 proti 99 v nasprotnikovo korist ter da naši reprezentanti lahko osvoje osem pr,rih mest. Za dvoboj Jugoslovanskih in za-hodnonemških atletov vlada veliko zanimanje. Vstopnice so rezervirali celo iz Sarajeva, Celja, Maribora in drugih krajev. Pričakujejo velik obisk in za to priliko so stadion posebej uredili. Skratkr, vse je pripravljeno za ta veliki dvoboj, ki se bo začel v soboto ob 16. uri. Nemčija utrdili svojo zmago. Nemci in Jugo- ^ ^ morali odigrati že v četr-slovani pa so vodili vsak nekaj časa | p Sp prestavili na soboto, za krog ali dva. Sele z zadnjimi streli j rp0 ^ »torili na zahtevo Reshewske-so Nemci prešli odločno v vodstvo. | ker bi morali sicer prekinjene Uspeh Švicarjev ni presenetljiv, j partije IV. kola igrati v petek zve-Imajo zelo izenačeno moštvo Skoro čer, on pa bi bil rad zaradi svojih vsi so streljali bolje od jugoslovanske- verskih obredov prost. Čudno stali-ga državnega rekorda. So že več let J Sče Ueshewskega je povzročilo pri moštveni svetovni prvaki z malokali- vodstvu turnirja hude skrbi. Vendar brsko puškč. Najboljša med njimi sta razporeditev tekmovanja ni bila Hollenstein in BUrchler. Tudi moštvo omajana v temeljih, saj bodo tecicn-Zahodne Nemčije je zelo izenačeno, sko igrali štiri kola, dva dneva pa Najboljši med njimi je bil Sigi (1149 so rezervirali za prekinjene partije, krogov). en dan pa je popolnoma prost. Jugoslovansko moštvo ni streljalo . kolu je na tabeli nasled- slabo, toda izredno močna nasprotnika 'V6 a^anje: Averbah, Bronstein, dr. etn on nntiRnlla na zarinit* mestn Lrwe, Smislov, Stahlbreg, PO rfve točki iz treh partij, Boleslavaki 1,5 iz sta ga potisnila na zadnje mesto. Tehnični rezultati (malokalibrska precizna puška — moštveno): 1. Švica 5743 krogov, 2. Zahodna Nemčija 5640 krogov, 3. Jugoslavija 5621 krogov. Med posamezniki so bili najboljši Hollenstein 1158, Ranseicr 1152, BUrchler 1150 (vsi Švica) in Sigi (Nemčija). Najboljši Jugoslovan je bil Bončič 1137 krogov. J. I>. POKALNI TURNIR V KOŠARKI Proleter : Slavija 45:35 Ljubljana, 4, sept. — Včeraj se je pričel pokalni košarkarski turnir, na katerem sodelujejo Proleter iz Zre-njanina, mariborski Branik in Sla-vija ter Železničar iz Ljubljane. PROLETER : SLAVIJA 45:35 (19:14) V prvem polčasu si Je Proleter priboril le nekaj točk prednosti. V začetku drugega polčasa pa je moštvo Slavije, ki je bilo okrepljeno z nekaterimi igralci ASK, Izenačilo. Vendar so gostje z nadaljnjimi ostrimi napadi zasluženo odločili zmago v svojo korist. Pri gostih se Je posebno odlikoval državni reprezentant Loci. 2ELEZNICAR : BRANIK 70:54 (36:21) Domače moštvo, katero Je tehnično mnogo bolje zaigralo, je zmagalo z visokim rezultatom. Največ zaslug za zmago ima Brumen, ki Je dosegel 26 točk. Železničar (Lj.) : Branik (Mrb) 67:23 (30:11) Ljubljana, 4. sept. — Košarkarice 2elezničarja so z mnogo boljšo igro dveh partij. Geti er, Keres, Najdorf, 1’etrosjan in Reshewsky po 1,5 iz treh partij, GligoriČ 1 iz dveh partij, Taj-manov 0,5 iz dveh partij, Szabo 0,5 iz treh partij in Kotov 0 točk iz treh partij. Samo fiest, udeležencev je doseglo 50%. Med njimi sta dr. Euwe in Averbah, o katerima so mnogi strokovnjaki sodili, da bosta favorite preskrboval« s točkami. Med temi (Šestimi je tudi nafi velemojster Gli— gorič. Neuspefino je začel turnir Taj-manov, medtem ko sta sovjetski velemojster Kotov in madžarski velemojster Szabo doživela pravcato katastrofo. GLIGORIČ JE ZADOVOLJIL Dvokrožni turnir s 30 koli v 55 dneh zahteva polno formo od začet- Pet ros jan je doslej najmočnejši nasprotnik na- i v polju in pod košem visoko porazile Sih atletov. Prepričani smo, da nas igralke mariborskega Branika. V do-naši reprezentantje ne bodo razoča- i mačem moštvu so bile najboljše Mar rali. I. M. kovič, Pengov in Mirtič. NOGOMETNI POKALNI TURNIR »Stari« so še vedno moisiri Ilirija : Primorje 1:0 (0:0) Ljubljana, 4. septembra. Včeraj je bil v okviru proslav 35-letnlce Železničarja nogometni pokalni turnir »starih«. Ljubitelji nogometa so spet videli na zelenem polju igralce: Starca, Pupa, Zavrla, Plška, 2igona, Juga, Laha, Verovška, Betetta in Doberleta. »Stari« so tudi včeraj pokazali, da so kljub svojim letom še vedno mojstri. V prvi tekmi sta se pomerili moštvi: PRIMORJE : HERMES II 1:0 (1:0) odporne Hermežane. Edini gol je dosegel 2igon. JUGOSLOVANSKI NOGOMETAŠI V INDONEZIJI Prek kontinentov in oceanov Trodnevni let s štirimotornim letalom (Posebej za »Borbo«) Ob odhodu naše nogometne reprezentance na turnejo po Indoneziji smo zaprosili dr. Mihajla Andrejeviča, naj nam pošlje nekaj dopisov o vtisih s turneje. Sprejeli smo njegovo prvo pismo iz Džakarte, v katerem nam opisuje pot od Beograda do glavnega mesta Indonezije, Džakarte. Jutri pa bomo objavili opis s tekme med našo reprezentanco in reprezentanco Bandunga. Let od Beograda do Rima je pri- I skem poslaništvu ln sl ogledali zgo-Jetno minil. Vsi Igralci so bili raz-1 dovinske spomenike italijanskega položeni, ker se letalo nl zibalo. Od glavnega mesta. Soluna smo leteli naravnost prek Jadrana proti Pescari. V Rim smo prispeli ob 11.45. Prvi sprejem. Na letališču so nas pričakali predstavniki našega in indonezijskega poslaništva, uslužbenci letalske družbe KLM ln zastopniki Italijanske nogometne zveze. SPREJEM PRI INDONEZIJSKEM POSLANIKU Sprejem v Indonezijskem poslaništvu Je minil v prisrčnem vzdušju. Tu smo dobili tudi zanimiva obvestila o življenju v Indoneziji. Občutili odigrali štiri tekme. Odgovorili smo Jim, da Je to nemogoče, ker nas čaka v Indoneziji pet srečanj, vendar da se bomo potrudili, da bi odigrali v Rangoonu vsaj eno tekmo. Predzadnja etapa je bila Rangoon— Bangkok. Zelo hitro, v dveh in pol ui ah, smo prispeli v siamsko prestolnico. Tam smo ostali vse popoldne. Ogledali smo si nekaj čudovitih pagod ln kollščarske hiše. Povsod Je čutiti troplčno vzdušje: silno veliko nagih otrok je po ulicah, po hišah, zlasti v kitajski četrti. Tu Je okrog 50 prebivalcev kitajskega rodu. Povsod je videti riževa polja ln bivole z otroki na hrbtu. Prenočili smo na letališču pod k,» do kraja Dostikrat smo na tur-1 morajo igrati nekaj kol. preclen s® nirjih lahko opazili, da jo nek igra- vzive. To velja tudi za (.riigoin i-lec v začetku dal vse od sebe, potlej ^ato po prvih d ven remijih ae ne pa onemogel in v končnem plasmanu moiemo točno oceniti njegove k i- zasedel slahSe mesto. Mnogi mojstri dicuje. 1 roti lajmauovu je bi v Doijeem položaju, vendar se je moral zaradi odlične obrambe svojega nasprotnika zadovoljiti t> pol točke. Ua je nu*» velemojster napravili dober vtis, je razvidno iz izjave nekega tmcarsketfa mojstra.; »Uiigoirič se sijajno boMi* V partiji proti Najdor-iu, Uligorič ni rnugei do veljave, ker si je Argentinec v začetku zagotovil remi. Ko je v dvajseti potezi Naj-dorf vprašal: »Remi!« Ni (iii.goriču ostalo nič drugega, kot da je potrdil. Ce bi torsiral igro in slabil položaj, bi utegnil tvegati tudi tiste pol točite. Proti današnjemu nasprotniku, Petrosjauu, ima bliKorič bele figuro. Doslej je z njim samo enkrat igral, in sicer na medcon&kom turnirju v baltjobadenu, ko sta remizirala. Naslednji Crii gorice vi nasprotniki bodo Averbah, Szabo dn dr. Euwe. Z Averbaliom je GJigorife lani na meti-conskem turnirju izgubil, ker je v želji po zmagi zaigral preveč tve-KHno* Szabo je bil za Gligon6a vedno hud partner, vendar tokrat se to najbrž no bo pripetilo, ker je madžarski velemojster pokazal zelo slabo iormo. V VI i. koiu se bo Uligorio sreeal z dr. Euwejem s Jcatetrim je doslej vedno remiziral. NAPAČNA VARIANTA Staro turnirsko pravilo je, da je treba nasprotnika presenetiti pri otvoritvi s kakšno novo varianto ali vsaj s kakšno novo potezo v njej, kajti vedno je možno, da partner ne bo na£el pravega odgovora. To--sta zmagala dva, bosta igrala dvoboj šestih partij, če bodo zmagali trije, bodo igrali med seboj štiri krožni troboj. Če bodo več kot trije zmagovalci, bodo med seboj odigrali dvokrožni turnir. Šele če tudi ponovno tekmovanje ne bo odločilo prvaka, bodo odločili po Sonebornovem sistemu. Stroške novega turnirja bodo plačale zveze, katerin člani bodo nastopajoči Turnir kandidatov jo izredni ša- ILIRIJA : HERMES 1 3:1 (2:0) Ilirijani so se tokrat mnogo bolje odrezali kot njihovi nasprotniki. Izmed vseh sta bila najboljša Lah in Markovič. ILIRIJA : PRIMORJE 1:0 (0:0) V zadnji tekmi sta tekmovala stara nasprotnika Ilirija in Primorje. Zmagala je Ilirija z rezultatom 1:0 (0:0). V prvem polčasu je bilo moštvo Pri- Primorje je le s težavo premagalo ^^^ni8 boj zn^šl^n3poU Dober°- letu dosegli zmagoviti gol. Osvojili so tudi lep pokal. Železničarja zmagovalca prvega dne Ljubljana, 4. sept. Danes se je pričel na stadionu Železničarja pokalni turnir v počastitev 35-letnice Železničarja- Sodelujejo Mačva, Železničar (Sarajeva), Zagreb in Železničar (Lj.). 2ELEZNIČAR (Sarajevo) : MAČVA 2:1 (1:1) To je bila zelo hitra tekma. Obe mo£tvj sta igrali zelo enostaven no-uomet. Prvi je dosegel gol igralec Mačve, Stefanovič, izenačil pa je Trbič. V drugem delu igre Je bil Železničar ves čas boljši. Crol je dosegel Kulovič. Železničar je zasluženo zmagal. Mačva je v drugem polčasu zadovoljila le na trenutke. smo, da so Indonezijci zelo ljubezniv mrežami ln ventilatorji. Okrog de-narl^H t vetih zjutraj smo odpotovali na zad- T>TM KATnn njo etapo Bangkok—Džakarta. Leteli a im ' smo prek Malaje, preleteli Singapur S poslaništva smo sli v kino. Po jn 0i5r0g poi treh popoldne pristali predstavi smo se okrog 23. ure vrnili j na ietaiiseu. ha letališče. Stopili smo v udobno štlrlmotorno letalo, ki je s hitrostjo V DŽAKARTI *veza Jugoslavije ravnala na doslej S^vaden način ln dala tako vzgledi Ko smo dobili dovoljenje za odhod 420“^^' ura“ krenUo'Vek‘‘sredi- deliia11);! •Jdblček je namreč raz-I v mesto, smo se z. avtobusom1 odpe-, zemsicega morja. Luči v letalu so Priredili so nam nenavaden spre-stoDili m 1 katerih boksarji so na- ljall po rinnskih ulicah. Izrabili s™0 , ^malu ugasnile ln utrujeni smo za- Jem. Pozdravili so nas člani indone-na prvenstvu. prosti čas do sprejema v lndonezij- spa[j okrog sedmih zjutraj smo pri- zijske Nogometne zveze na čelu s ' stali na kairskem letališču. predsednikom Malagijem. Troje de- Kratek premor Je bil koristen. Ca- kletc, kakih 6 do 8 let starih, nam je kal nas Je neprekinjen let, ki bo tra- obesilo okrog vratu vence iz rdečega jal 8 ur in 20 minut. To je bila proga ln belega cvetja. Stalno so nas sne- Kairo—Karači. Leteli smo prek širne mali. Prek radia smo izmenjali pri- arabske puščave. Na tisoče kilome- srčne pozdrave in Izjave. Od tod smo trov daleč nl bilo ene bilke, nobenega se odpeljali v hotel, ki Je bil za nas živega bitja. Srh te spreleti, če po- posebej rezerviran, gledaš na to nepregledno mrtvo pu- j (V jutrišnji številki: »Prvi uspeh Preberite in povejte še drugim da je vsak naročnik »LJUDSKE PRAVICE-BORBE« zavarovan za primer smrti za 40.000 dinarjev, za primer trajne invalidnosti pa za 80.000 din, da Ima »Ljudska pravica-Borba« dopisnike v vseh delih sveta in da priobčuje njihova poročila, iz katerih lahko bralci dobe Jasno sliko o vseh važnejših dogodkih po svetu, da' »Ljudska pravica-Borba« budno spremlja gospodarsko, politično in kulturno dogajanje v naši državi in da o vseh važnejših zadevah podrobno poroča, da posveča »Ljudska pravica-Borba« posebno pozornost našim delovnim ljudem in zaščiti njihovih koristi, da ima »Ljudska pravica-Borba« dopisnike v vseh večjih krajih Slovenije in da stalno priobčuje njihove dopise, da vam nudi »Ljudska pravica-Borba« najpreglednejšo sliko političnega, gospodarskega in kulturnega življenja šilom po Jugoslaviji, da ima »Ljudska pravica-Borba« vsako soboto posebno literarno prilogo, v kateri priobčuje kratke zanimive črtice domačih in tujih avtorjev, da priobči »Ljudska pravica-Borba« vsak torek, četrtek in soboto celo stran zanimivosti, poročil o napredku znanosti ln tehnike, o vseh pomembnih pridobitvah na področju človeške dejavnosti, da želi »Ljudska pravica-Borba« ustreči našim delovnim ljudem tudi s tem, da jim nudi pri malih oglasih, osmrtnicah in zahvalah 50 % popusta da bo začela »LJUDSKA PRAVICA-BORBA« v ponedeljek, <• septembra priobčevati zanimiv roman angleškega pisatelja J B. Priestlet/ja Zatemnitev v Gretleyju 0 nacističnem vohunstvu v Angliji med drugo svetovno vojno, Ce torej ge niste naročeni na »Ljudsko pravico-Borbo«, *torite fo takoJ, snoje prijafplje in znance pa opozorite, na) tudi u vrste v krog njenih naročnikovi ŽELEZNIČAR (Lj,) : ZAGRED 3:2 (3:1) V prvem polčasu je Železničar z I hovski dogodek, ker je' to prvo tok- igro navdušil nekaj sto gledalcev. Že movanje v zgodovini iSalia, katerega . udeleženci so sanmi velemojstra. V Schaffhausen je prispelo osromno strokovnjakov, ljubitelev šaha in novinarjev iz raznih držav. Po vsakem drugem kolu izide »Bilten« z vsemi partijami. Dosilej sta bila v njem dva Gligoričeva remija. Jugoslovanski ljubitelji Saha Pa upajo, da bodo kmalu v »Biltenu« našli tudi Gli-goričeve zmage. Ozren Nedeljkovič v prvih 20 min. sta igralna Zdravkovi« in Čekov dosegla dva lepa gola za Železničarja. Toda tudi Zagreb ni počival Hitro je zmanjšal rezultat na 2:1. Gol je dosegel Jagodič. Tretji gol za domače moštvo je dosegel zopet Zdravkovič. V prvem ilelu je bil Železničar v izraziti premoči. Edini gol drugega polčasa je dosegel že v prvih minutah Benčič. Po tem golu igra ni bil več zanimiva. ščavo. PROTI INDONEZIJI V Karačiju so nas sprejeli zastopniki našega poslaništva. V prijetnem vzdušju je minilo nekaj ur. Pomenkovali. smo se o domačih novicah, oni pa so nam pripovedovali, kaj je novega v Azijt. Tu smo prvič občutili »žgoč dih« Azije, ko nas je takoj po sestopu z Balkana zajel silno vroč zrak. Okrog dveh zjutraj, po pakistanskem času, smo stopili spet v letalo ln krenili proti Rangoonu V burmansko glavno mesto smo prispeli okrog desetih. Na letališču so nas sprejeli predsednik in tajnik burmanske nogometne zveze. Ponudila sta nam, naj bi v Burmi na Javi«) Dr. M. Andrejevič MEDNARODNI NASTOP TE2KO-ATLETOV Ljubljana : Dunaj Danes ob 20. uri bomo videli naše najboljše dvigalce uteži, ki se bodo pomerili z moštvom Dunaja. Moštvo Ljubljane bo verjetno nastopilo v tejle postavi: Dolenc, Rozman, Mict-lovšek, Trček, Jordan, Anžur, Petač, Kvas in verjetno tudi Vidakovič iz Sremske Mitroviče. Tudi Avstrijci so že prijavili svoje moštvo. Imena Gi-lek, Hrdllčka. Owesnak, Stasny, Se-besta, Symjn ln Krčmar dajo slutiti, da bodo borbe hude. Razen dvigalcev uteži bodo nastopili tudi naši najboljši Judoisti. Tudi pri teh bodo nasprotniki Dunajčani. V vmesnih točkah bodo nastopili tekmovalci v jlu-Jltsu. Občinstvu se bo predstavil tudi mojster svetovnega slovesa v tem športu, Ebetshuber z Dunaja, ki bo nastopil proti petim našim tekmovalcem. Prireditev bo na stadionu 2elezničarja, v primeru slabega vremena pa v dvorani Uniona. Vremensko poročilo hidrometeorološke službe LRS Napoved za soboto, dne 5. septembra: 'Lepo vreme z delno oblačnostjo. Zjutraj po kotlinah megla. Temperatura ponoči od 6 do 10" C, podnevi od 24 do 28°. Za nedeljo se nam obeta lepo vreme z nekoliko povečano oblačnostjo v popoldanskih urah. SAP - LJUBLJANA Sprememba avtobusnih voznih redov: 1. Z 9. septembrom 1953 se spremeni vozni red proge Cerkno-Ljubljana takole: odhod iz Cerkna ob 4.50 prihod v Sk. Loko ob 6.50 odhod iz Sk. Loke ob 6.55 prihod v Ljubljano ob 7.40 Odhodi popoldne iz Ljubljane ostanejo neizpreme-njeni. 2. Z 10. septembrom 1953 ukinjamo na avtobusni progi Cerklje—Ljubljana vožnje iz Verkelj v Kranj. Ostale vožnje te proge pa ostanejo neizpremenjene. SAP — LJUBLJANA PRESEL1TEV1 PRESELITEV! Sporočamo vsem podjetjem elektrogospodarstva, industrijskim in rudniškim kolektivom, da posluje od 1. septembra 1953 ELEKTRONABAVA UVOZNO IN NABAVNO PODJETJE ZA PROMET Z ELEKTROMATERIALOM v svojih novih prostorih LJUBLJANA, RESLJEVA 14a/II. TELEFON 20-610 ln 21-059 LASTNO SKLADIŠČE V ČRNUČAH - SE PRIPOROCAMOl TELEFON 21-630 Podjetje »PRVA ISKRA« - Barič pri Beogradu sprejme tri inženirje tehnologe V poštev prihajajo tudi začetniki. V Beogradu stanujočim je zagotovljen prevoz z avtobusom na delo in z dela. Družinsko komfortno stanovanje za poročene je na razpolago v naselju podjetja, za samce pa v hotelu. Ponudbe z opisom dosedanjega dela in prakse pošljite na gornji naslov. Telefon 86-26, lokalno 31. 3695 1—1 KOLEKTIV TOVARNE VOLNEMH MAJŠPERK IZDELKOV POZDRAVLJA PRAZNIK PRIMORSKIH BRIGAD! Ob pnuki proslaue na Okroglici VELIKA RAZSTAVA POHIŠTVA Veliko znižanje cen! Informacije: Telefon Nova Gorica 27 v Tovarni pohištva »E. Kardelj«, Nova Gorica, v dneh 5., 6. in 7. sept. 1953 DNEVNE NOVICE Obvestilo Industrijskim podjetjem na področju okraja Ljubljana-okolica. Izvršni svet — Odbor za gospodarstvo, nas je obvestil, da bo v sredo, 9. septembra ob 9. uri v sindikalnem domu v Kranju diskusijski sestanek v zvezi s predlogi novih gospodarskih uredb, katerega bodo vodili člani republiške komisije za izdelavo novega gospodarskega sistema. Konference naj se udeleže direktorji vseh podjetij, predsedniki delavskih svetov, upravnih odborov ter vodilni kader s podjetij odnosno ekonomisti, za katere smatrajo podjetja za potrebno, da bi na diskusiji sodelovali. — OLO Ljubljana-okolica, tajništvo za gospodarstvo. Trg. podjetje »Mleko«, Ljubljana, Kotnikova 10, obvešča vse potrošnike, da bo delilo po svojih poslovalnicah mleko za nedeljo v soboto popoldne, to je dne 5. t. m. Sveže morske ribe, sardele ln druge vrste, danes v ribarnici. ŠOLSTVO j Centralna ljudska univerza opozarja, da se v letošnjem letu otvorijo začetniški in nadaljevalni tečaji stenografije in strojepisja ln slovenskega jezika. Vpisovanje bo v prostorih Centralne ljudske univerze, Resljeva cesta 9, soba št. 9, od 7. t. m. vsak dan od 8. do 12. ure. I. MEDNARODNA RADIO RAZSTAVA V LJUBLJANI V DOMU »PARTIZANA« NA TABORU JE ODPRTA DNEVNO OD 8. DO 13. IN OD IG. DO 21. URE. TELEVIZIJSKI PROGRAM OD 10.30 DO 11.30 IN OD 17.30 DO 18.30. HRANITE VSTOPNICE ZA RADI NAGRADNEGA ZREBAN.1A -POPUST NA ZELEZNICI. RAZSTAVA JE ODPRTA DO VKLJUČNO 8. SEPTEMBRA TEGA LETA. DANES IN JUTRI GLEDALIŠČA MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Uprava sporoča, da bo gledališče v letošnji sezoni potrebovalo nekaj novih recitatorjev ln vodičev. Prav tako vabi k sodelovanju tudi učence In učenke osnovnih šol In nižjih gimnazij, ki imajo posluh ln smisel /a recitacijo. Tisti, ki čutijo veselje do lutkovne umetnosti, naj se od 7. do 9. t. m. zglase v upravi: Ljubljana, Resljeva cesta 28. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI bo obnovilo za novo sezono abonma v vseh od lani obstoječih redih. Razpis bo objavljen v naših dnevnikih v sredo, 9. t. m., vpisovanje abonentov, prvenstveno lanskih, pa bo od ponedeljka, 14. t. m. dalje. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA sprejema abonente do 8. septembra vsak dan od 10. do 12. ln 16. do 18. Cena sedežev za vso sezono Je povprečno 500 din. ZA OBISKOVALCE I. MEDNARODNE RADIO RAZSTAVE V LJUBLJANI SO PRIPRAVLJENA LEPA IN I*RAKTICNA DARIL \ (RADIO APARATI, ELEKTRIČNI BRIVSKI APARATI, DINAMA ZA DVOKOLESA ITD.). HRANITE VSTOPNICE ZARADI NAGRADNEGA ŽREBANJA, KI HO DAN PO KONČANI RAZSTAVI. RAZSTAVA JE ODPRTA DNEVNO OD 8. DO 13 URE IN OD 16. DO 21. URE. — TELEVIZIJSKI PROGRAM OD 10.30 DO 11.30 IN OD 17.30 DO 18.30. — RAZSTAVA JE ODPRTA DO VKLJUČNO 8. SEPTEMBRA T. L. K 1 NO KINO UNION: Ameriški barvni film »Kapitan Horatio«. Brez tednika. — Predstave ob 16, 18 ln 20. KINO KOMUNA: Švedski film »Gospodična Julija«. Tednik: Filmske novosti St. 35. Predstave ob 16, 18 ln 20. KINO SLOGA: ItallJ.-franc, film »Tri prepovedane zgodbe«. Tednik. — Predstave ob 16, 18 in 20. KINO SOCA: Premiera Japonskega filma »V gozdu«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Predprodaja vstopnic od 10. do 11 In od 15. dalje. LETNI KINO TIVOLI: Italijanski film »Vrag vzemi slavo«. Tednik. Predstava ob 20 LETNI KINO BE2IGRAD: Angl film »Lady Hamilton«. Brez 'ednlka. — Predstava ob 20. url. — Prodaja vstopnic v obeh letnih kinematografih eno uro pred pričetkom predstave. KINO SISKA: Amer. film »Roseana Mc Coy«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. KINO TRIGLAV: Amer. barvni film »Rudniki kralja Salomona« Tednik. Predstavi ob 18 in 20 — Prodaja vstopnic v obeh klnematograllh od 17, ure dalje. LETNI KINO DOM MILICE: Zaprto. CELJE UNION: Amer, film »Mreža«. CELJE DOM LETNI: Ameriški film »Našli so se«. BLED: Amer. film »Intermezzo«. KAMNIK: Nemški film »Maja v tančici«. ZADOBROVA: Ameriški film »Velika reka«. VEVČE: Amer. film »Vlva Zapata«. DOMŽALE: Ameriški barvni film »Na otoku s teboj«. JESENICE LETNI: Franc, film »Frizer za dame« — PLAVŽ: Ameriški film »Neptunova hči«. KOROŠKA BELA; Nemški film »Glas drugega«. KRANJ STORZlC: Amer. film »Nevidni človek«. — PARTIZAN: 5. in 6. zaprto. — SVOBODA: Avstrijski film »Potepuhi«. R ADTO Spored za soboto, 5. septembra 1953 5.00—7.30 Dobro Jutro, dragi poslušalci — vmes ob 5.10—5.20 Jutranja telovadba — 5.30—5.40 Napoved časa, poročila, vremenska napoved ln pregled tiska — 6.00—6.10 Jutranja telovadba — 6.30—6.40 Napoved časa, poročila, vremenska napoved ln objava dnevnega sporeda — B.40—7.00 Med glasbenim sporedom — Kam bomo šil na izlete? — 7.00—7.05 Radijski koledar — 12.00 Opoldanski orkestralni spored — 12.30 Napoved časa, poročila in pregled dnevnega sporeda — 12.45 Zabavna glasba, vmes objave — 13.00 Kulturni pregled — 13.10 Od melodije do melodije — 14.00 Slovenske narodne pesmi — prenos v Zagreb — 14.30 Radijske reklame - 14.40 Koncert pianista Marjana Lipovška — 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved — 15.10—15.30 Zabavna glasba vmes objave — 18.00 Na obisku pri Franzu Suppeju — 18.20 Za pionirje — Iz spominov primorskih otrok na dni NOB — 18.40 Poje moški zbor Slava Klavora p. v Rajka Slkoška — 19.00 Radijske reklame — 19.10 Zabavna glasba, vmes objave — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Pisan sobotni večer — 22.00 Napoved časa, poročila — 22.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu — 22.20 Glasbena medigra — 22.30 Oddata za naše Izseljence na valu 327,1 m do 23.00 - 23.00—24.00 Oddaja radia Jugoslavija za tujino na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). RADIO KOPER Sobota, 5. sept.: 5.30 Jutranja poročila — 5.40 Budnice, partizanske narodne pesmi, vmes obvestila za proslavo na Okroglici — 7.10 Partizanske pesmi ln koračnice, vmes obvestila ter nekaj o partizanskem tisku — 13.30 Poročila — 13.45 Partizanske in borbene pesmi, vmes obvestila — 14.30 Primorske žene za časa NOB — 15.00 Revija primorskih in tržaških pevskih zborov, ki so sodelovali na radijskem festivalu, vmes ob 16.00 reportaža lz Okroglice — 17.00 Slov lahka glasba — 17.30 S pesmijo ln plesom po Jugoslaviji — 18.15 Lahkih nog naokrog — 19.00 Večerne vesti — 21.00 Z mikrofonom po Primorski — prerez skozi partizanske oddaje — 22.30 Nekaj plesnih motivov — 23.30 Zadnja poročila v slovenščini, za tem pa nočna glasba do 24. ure. MARIBORSKE VESTI Dežurna lekarna: 5. septembra "Center«, Gosposka ul. 12. RADIO 12.00—15.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana — 17.00—17.30 Zavrtimo se! — 17.30—17.40 Poslušajte domača poročila — 17.40—18.00 Zabavna glasba, vmes objave in oglasi — 18.00—22.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana — 22.30—23.00 Pol ure zabavne glasbe — 23.00 Prenos sporeda Radia Jugoslavija. KINO PARTIZAN: ameriški film: »Pet prstov«. UDARNIK: ameriški film: »Onstrai, Missourija« (barvni) POBREŽJE: Italijanski film- »Volk z gore Sila«. STUDENCI: angleški film: »Rumeni metulj«. MESTNI KINO MURSKA SOBOTA: 5. septembra: Jugoslovanski film: »Vsi na morje«. TELEVIZIJSKI PROGRAM NA I. MEDNARODNI RADIO RAZSTAVI V LJUBLJANI V DOMU »PARTIZANA. NA TABORU DNEVNO OD 10.30 DO 11.30 IN OD 17.30 DO 18.30. RAZSTAVA JE ODPRTA OD 8. DO 13. IN OD 16. DO 21. URE. NAGRADNO ŽREBANJE ±\ OBISKOVALCE. POPUST NA ZELEZNICI. RAZSTAVA JE ODPRTA DO VKLJUČNO 8. SEPTEMBRA TEGA LETA. DROBNI OGLASI MOJSTRA ZA OKROGLE PLETILNi STROJE, prvovrstnega, z večletni prakso, sprejme tovarna trikotaži v Omišu pri Splitu. — Ponudbt pošljite: Tvornica trikotaže, Omiš ELEKTRIČNO CENTRALO z Diesel motorjem ali na vpojni plin tei generator 380 voltov, trifazni, 300 do 350 KW za Izmenični tok, po-kreten ali stabilen, takoj kupimo. Ponudbe pošljite na naslov: »Franjo Gorjup«, tvornica obuče, Zagreb, Nova Ves 11 POTNIŠKI MERCEDES V 170, Stirl-clllndrskl s 4 vrati, generalno popravljen, lakiran, tapeciran, po ugodni ceni takoj prodam za gotovino. Sarič, Sindiellčeva 38, Beograd. 11.398 1-1 KLOCKNER DEUTZ DIESEN, 4-ton-skl, 4 cilindri, vse originalno, vo-žen 4000 km, generalno popravljen, prodam po ugodni ceni. Mlodrag Sarič, Topola Oplenac, Srbija. 11.399 1-2 POTREBUJEMO ostanke raznega blaga, čipk, klobučevine, volnene niti, manjše gumbe, bleščeče okrasne našitke (flltr). Ponudbe s ceno na naslov: Mestno lutkovno gledališče, Ljubljana, Resljeva c. 28. 753 STROJ ALI NOZ za rezanje tekstilnih vzorcev, manjši, namizni format, kupimo. Ponudbe pod »Kolekcija« na naslov Borba, Ljubljana. 755 POSTRE2NICA za čiščenje pisarne in za gospodinjska dela dobi takoj zaposlitev. Titova 63. \aše offorfienje natf početjem italijanskih provokatorjev je brezmejno. Velik pa je naš ponos na slavne Primorske brigade. P oxdr ovijamo P r i in o r s k o o b n jene m pr ti »n i k u ! KOI EKTIV TOVARNE DUŠIKA RUŠE M i" Vsemu primorskemu ljudstvu čestitamo ob 10. obletnici ustanovitve njihovih brigad in odloku AVNOJ-a o priključitvi Primorske k Jugoslaviji Delovni kolektiv tovarne usnja STANDAPD K R A M J S 183 Nismo in nikdar ne bomo pozabili zločinov italijanskih imperialistov ua naši zemlji. Borili smo se za svojo svobodo in za svobodo naših bratov s Primorja. Zato nas nikdar ne morejo zastrašiti vrtoglavi iredentisti. Kot smo bili enotni v borbi za svobodo, smo i ripravljeni enotno braniti naše meje. Prav zaradi tega je praznik Primor ke tudi naš praznik. Primorskim bratom pošiljamo borbene pozdravu 1 Kolektiv Tovarne kovanega orodja Ž Pt E Č E V boju smo se ojeklenili in v suženistvu kalili zato ie zaman prizadevanje iredentistov. Kdor je svobodo do segel, je nikdar več ne bo izgubil. Zato je praznik Primorske še večji in pomembnejši Pozdravljamo primorsko ljudstvo in praznujemo z njim mmm TOVARNE AVTOMOBILOV HAME OD Lisi .zdajt Časopisi« aaložnlSke podjetjt .Borba, v Beogradu Kardeljeva ul 41 telefon >a .»ol - Uredništvo Ljubljana Kopltarjevb m tf/lll tei 28 2HI do 23-2«.) - Odgovori. ji»-.1i.ih .1 judske pravice • Borbe. Ivbd Sinkove* - Uprava Ljubljana Kopitarjeva ullcs 2. telefon 23-261 do 23 v i - Telefon ta naročnino ln oglase 21-030 - Mesečne naročnina z» aaSo drtavc 250 din e a tujino 500 din - Čekovni račun pri NB 8011-T-19. poštni predal 43 - lisk tiskarne .Ljudske pravice. - Poštnina plačana » gotovini Delovni kolektiv Cementarne Trbovlje čestita k narodnemu prazniku 6 septembru vsem delovnim ljudem Primorske S 201 Koleltilv Naj živi 6. september, narodni praznik Primor-ke! TRBOVLJE S 202 K dnevu ljudske vstaje na Primorskem čestita KOLEKTIV SPUISNEG^OTO£(EGMilZARS^A IRBOVLJE Nudimo odjemalcem pohištven« izdelke po najnižjih cenah v kvalitetni izdelavi ( “ k__ — y i S 200 Še si lahko nabavite knigo VLADIMIRJA DEDIJERJA JOSIP BROZ-TITO PRISPEVKI ZA 21VL E N J E P I S Zahtevajte jo v Vaši knjigarni ali pa pišite na Cankarjevo založbo v Ljubljani, poštrij predal štev. 41 in takoj Vam jo bnmo poslali. Cena: vezana v polplatno 880 dinarjev, vezana v polusnje 1.280 dinarjev. — Fini brezlesni papir — 820 strani teksta — 40 slikovnih prilog v bakrotisku. — Knjiga v poluanju je opremljena s šfiitnim ovitkom z barvno sliko in zemljevidom. S im ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦« / Ob deseti obletnici osvoboditve Slovenskega Primorja kličemo vsem Primorcem ZKS Ir bovli c Irbovlic S 10!) ZADRUG v Z pozdravlja praznik Primorske in čestita vsem borcem in aktivistom R 1(14 Vsem borcem Primorskih brigad, kakor tudi borcem IX. korpusa pošilja borbeni pozdrav Delovni kolektiv Tovarne kos in srpov rr\ v • v Trzic lezarn avne TOVARNA PLEMENITIH JEKEL Ravne na Koroškem ČESTITA VSEM BORCEM PRIMORSKIH BRIGAD OB DNEVU PROSLAVE NA OKROGLICI IZDELUJE: NAD 100 KVALITET SM IN ELEKTRO JEKLA JEKLENE ODLITKE PO NAČRTIH IN MODELIH DO 8000 kg JEKLENE ODKOVKE KOVANO PALICASTO JEKLO VALJANE PROFILE INDUSTRIJSKE NOZE ZA VSO INDUSTRIJO SEGMENTE IN KOMPLETNE KR02NE 2AGE ZA HLADNO REZANJE KOVIN IZ SPECIALNEGA BRZO-REZNEGA JEKLA BRW 2 KOLESNE STAVKE ZA JAMSKE IN GRADBENE VAGONETE KONJSKE PODKVE VSEH TIPOV JEKLENE KROGLE IN CYLPEPSE — TELESCA ZA MLETJE CEMENTA IN RUDE LISTNATE IN SPIRALNE VZMETI PNEVMATSKA KLADIVA IN REZERVNE DELE PO NAČRTIH STRUGARSKE NOZE, SPIRALNE SVEDRE IN REZKARJE IZ LASTNEGA BRZOREZNEGA JEKLA BRW IZVRŠUJE: NARO- MEHANSKO OBDELAVO - GROBO IN FINO CENIH ODLITKOV IN ODKOVKOV TERMIČNO OBDELAVO NAROČENIH IN POSLANIH KOMADOV ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN KATALOG TER BLIfiJE INFORMACIJE ZA ZADOVOLJITEV VAŠIH POTREB B 187 M OR / Od 10. obletnici ustanovitve slavnih brigad IX. korpusa pozdravljamo hrabro ljudstvo Primorske z željo, da o č u v a t r a d i c j j e iz osvobodilne borbe! .S DELOVNI KOLEKTIV Lesno industrijskega podjetja ŠKOFJA LOKA S 1*2 o pozdravlja ob priliki praznovanja vseh enot IX. korpusa NOB vse borce in aktiviste, kakor tudi vse primorsko ljudstvo. Naj živi 10, obletnica naših herojskih enot IX. korpusa NOB! ♦ ♦ l ♦ ♦ TRGOVSKO PODJETJE CjSSTITA vsemu delovnemu LJUDSTVU PRIMORSKE K PRAZNIKU 10. OBLETNICE USTANOVITVE PRIMORSKIH BRIGAD. KRANJ S 157 VSEM BORCEM PRIMORSKIH BRIGAD IN IX. KORPUSA ČESTITAMO OB 10. OBLETNICI PRIKLJUČITVE SLOVENSKE PRIMORSKE K JUGOSLAVIJI. Splošno gri mmar KRANJ i ♦ t S 156 ••«♦*••«**•««»•*•*•*»« tj S ♦ ♦ se pridružuje Čestitkam ob 10-letnici pri-ključitve Slovenske Primorske k FLRJ. KOMUNALA KRANJ | OB 10-LETNICI USTANOVITVE f PRIMORSKIH BRIGAD CESTI- I TA V S E M U PRIMORSKEMU | LJUDSTVU. DELOVNI KOLEKTIV 4eks ifne iovarne NTEKS KRAMf S 154 KOLEKTIV : DSLOVNI KOLEKTIV Oija\nc ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM OB PRAZNIKU 10. OBLETNICE USTANOVITVE BRIGAD IN SE PRIPOROČA ZA NAROČILA. tovarne jedilnega in tehničnih olj tor pločevinastih sodov 8 152 "•••••tu,,,,,,,, Gredisa v Šoštanj pošilja borbene pozdrave vsem borcem Primorskih brigad in IX. korpusa S 165 Gradbeno podjetje "Scudbenik «4 : ♦ Soštan) pošilja prisrčne pozdrave udeležencem proslave ob 10. obletnici priključitve slovenskega Primorja k Jugoslaviji. S 164 Delovni kolektiv tovarne kovinske embalaže Saturnus ČESTITA PRIMORSKEMU LJUDSTVU K 10-LETNICI USTANOVITVE PRIMORSKIH BRIGAD. Cfuilifana 8 160 ■S! . * o n \ OB PROSLAVI 10. OBLETNICE ZGODOVINSKEGA ODLOKA AVNOJ O PRIKLJUČITVI SLOVENSKEGA PRIMORJA IN ISTRE K FLRJ, ZDRU2ENI Z ZBOROM VSEH PRIMORSKIH BORCEV NA OKROGLICI POŠILJAMO BORBENE POZDRAVE, BIVŠIM BORCEM, AKTIVISTOM, INVALIDOM, POŽRTVOVALNIM PARTIZANSKIM MATERAM, SVOJCEM PADLIH ZA SVOBODO IN VSEMU LJUDSTVU SLOV. PRIMORJA IN ISTRE. DELOVNI KOLEKTIV RUDNIKA LIGNITA VELENJE DELOVNI KOLEKTIV lJUB JANŠKE TOV R t HRANIL UUBL1NA ŠMARTINSKA CESTA 30 pošilja ob priliki proslave na Okroglici, svojim p o s I o v n i m prijateljem ter tovariškim delovnim kolektivom — borbene pozdrave I S 153 Vsem preživelim borcem Primorskih brigad, vsemu borbenemu primorskemu ljudstvu pošiljamo iskrene čestitke za pomembni praznik ustanovitve prvih Primorskih brigad in priključitve Slovenskega Primorja in Istre k FLRJ. Okra ji l udski otfts? Šoštanj 8 I«.-! Ob 10. obletnici priključitve Slovenskega Primorja k FLRJ pošiljamo borbene pozdrave vsem udeležencem proslave na Okroglici. 8 162 DELOVNI KOLEKTIV ELEKTRARNE VELENJE 8 161 Prisrčno čestitke ob velikem prazniku 10. obletnice priključitve naše Primorske in Istre k Jugoslaviji in ustanovitve IX. korpusa ter slavnih prekomorskih brigad izraža tudi DELOVNI KOLEKTIV 3!3weni;p atflopccmet S~P L1UBL1ANA 8 148 ♦ DELOVNI KOLEKTIV Klavnice Ljubljana pozdravlja in čestita k proslavi 10. obletnice priključitve Primorske k matici Jugoslaviji. S 14!) i ♦ ♦ ♦ ♦ i ♦ »»•«•«»»»»»*» i o ♦ ♦ K PRAZNIKU NARODNEGA UPORA NA PRIMORSKEM IN USTANOV IT V ii PRIMORSKIH BRIGAD IZROČA KOLEKTIV Mi R SORSKE L Mik E M !¥CR- NiCE mmm izd im MARB.R BORBENE POZDRAVE. M 87 Delovni Kole&fiv KOLEKTIV mm Trgovskega podiet^a na debelo in drobno NOVO MESTO čestita vsem delovnim kolektivom k pravniku in obletnici priključitve svobodne Primorske k FLRJ. Pozdravljamo fes'ival Primorskih briuad in njihov zbor na Okroglici. — Živela, svobodna Primorska v novi Titovi Jugos-lavijil TRGOVSKEGA GROSISTIČNEGA PODJETJA “Tkanina" Maribor Delovni kolektiv TRGOVSKEGA PODJETJA »PREHRANA« Novo mesto izroči) k dnevu ustanovitve Primorskih brigad borbene pozdrave se pridružuje čestitkam k prazniku osvoboditve Slovenskega Primorja, ter pozdravlja udeležence in zbor Primorskih brigad na Okroglici ob njihovi deseti obletnici. ŽIVELO SVOBODNO LJUDSTVO PRIMORSKE! M 80 5 S17' Ob priliki Vašega zgodovinskegn praznika, ki je obenem tudi naš praznik ne moremo mimo tega, da se ne bi spomnili Vaše suženjske dobe v preteklosti, kakor tudi ogromnih žrtev za osvoboditev. Ta naš praznik bo prepričal vsakega da se preteklost ne more nikoli več ponoviti, ampak, da vztraiamo skupno z ostalimi narodi naše domovine pri izgradnji naše boljše bodočnosti. NAJ ŽIVI SVOBODNA PRIMORSKA V NOVI TI T O V I J U G O S L AV I J 1 I Delovni kolektiv SSP ,;Picnir 817r: Ob desetletnici priključitve Slov. Primorja in Istre k FLRJ pošilja borbene pozdrave vsem udeležencem proslave na Okroglici Mestni komite ZK Mesini odbor SZDL Mestni odbor ZB CILJ E Novo metlo 8174 Vsem delovnim ljudem Slovenskega Primorja in Istre čestitamo k proslavi 10. obletnice priključitve Slovenskega Primorja in Istre k FLRJ 8158} ir>9 Pošiljamo borbene pozdrave vsem udeležeucem veličastne proslave na Okroglici ob 10. obletnici ustanovitve Primorskih brigad OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE-OKOLICA DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA S160 S »ROG« MARIBOR ČESTITA K LJUDSKEMU PRAZNIKU VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU PRIMORSKE Vsemu delovnemu ljudstvu Primorske izroča kolektiv tovarne usnja „ Konus" borbene pozdrave ob desetletnici ustanovitve Primorskih brigad Kolektiv tovarne usnja „(Konus“ Slovenske Konjice MM! M 90 :Primorci1 K Vašemu zgodovinskemu prazniku Vam iskreno čestitamo. V~š praznik je tudi naš praznik. Vaša sreča je tudi naša sreča, Vaše težave so tudi naše težave. Korakajmo smelo naprej s Titom v socializem! KOLEKTIV NOVOTEKS €€ TEKSTJLNA tovahna IVOVO MESTO S 17:!1 \ tl TRGOVSKO PODJETJE ..NLEKOPRONET MU3SKA SOBOTA nudi odjemalcem vse mleine izdelke po globoko znižanih cenah • Za cenj. naročila se prlporola kolektiv Ob tej priliki pošiljamo prebivalstvu Primorske borbene pozdrave k dnevu ustanovitve Primorskih brigad M H8 II» Praznik Primorske je tudi nas prazniki Niti v bo/u za svoje pravice, niti v boiu za našo bodočnost nas ne more nihče razdružitU Pozdravljamo naše brate ob praznovanje na Okroglici! KOLEKTIV loootnc teutjetf-«' cr Primorci, mi praznuiemo z vami! Med nas in vas nihče ne more več postaviti meja J Dvignili smo se k skupnemu uporu in po zmagi bojujemo skupen boj za sre. o naših narodov.1 ☆ {Kolektiv trgovskega podjetja >DOil< Maribor M 91 Naša moč se izraža v naši enotnostiJ'V skupnem pohodu v bodočnost, kakršno st /o sami želimo, nas nihče ne more ločiti! Zato praznujemo z Vamil KOLEKTIV TOVARNE STROJIL-MAJŠPERK M 92<; DELAVCI IN USLUŽBENCI GORIŠKIH OPEKARN Hilje iskreno čestitamo k 10. obletnici ustanovitve Primorskih brigad in 10. obletnici zgodovinskega sklepa AVNOJ-a ob priključitvi Istre iri Slovenskega Primorja k Jugoslaviji. Zavedajoč se težke borbe in žrtev, ki so jih doprinesli naši hrabri borci obljubljamo, da bomo dali vse od sebe za dokončno izgraditev naše socialistične domovine, da bomo budno čuvali vse v borbi pridobljene pravice ter s tem krepili borbo za mir v svetu. — SLAVA BORCEM, KI SO ŽRTVOVALI ŽIVLJENJE ZA OSVOBODITEV SLIVENSKEGA PRIMORJA! DELOVNI KOLEKT INDUSTRIJE NOVO MESTO ČEVLJEV S 95* čestita vsem delovnim kolektivom in ljudstvu k zgodovinskemu prazniku osvoboditve Primorske in 10. obletnici ustanovitve Primorskih brigad. Naj živi svobodna Primorska! s ZA NASE BRALCE — SOBOTNA PRILOGA VLADO HABJAN Sl . v . v v IV I •krizisc IX. korpusa Avto lakomno požira kilometrske razdalje na lepo speljani kockasti cesti. Šišensko predmestje z litostrojskim gigantom je za nami. V nekam zaspani zgodnjejutranji sivini pa brž nato zgineta še obrisa stoletnega 1 jirbljanskega gradu in v primeri z njim mnogo smelejša podoba nebotičnika, ki spominja na kipeče izrastke razčlenjenih Karavank — in te se pokažejo v ranem soncu in svoji mogočnosti v trenutku, ko je za nami šentviški ovinek. Še nekaj kilometrov, vasi in naselij in že smo na Sorškem polju. Pred Kranjem zavijemo na levo, zdrčimo skozi starodavno Škofjo Loko in stisne nas v svoj svet Poljanska dolina. Ko pa dobi v drzno speljani in hitro dvigajoči se cesti, ki vodi preko škofjeloških hribov proti Blegašu, doslej ubrani takt avtomobilskega motorja vse bolj zamolkel glas in ti onstran doline namesto prejšnjih Kamniških planin, Karavank in Triglavskega pogorja pritegnejo pogled kopasti Dolomiti, usihajo vsi dosedanji bežni popotni vtisi in se umikajo sili mivpgo bogatejših vojinih spominov. Spomini vro na dan pri vsakem ovinku in novem kuceljmu ali samot-tem zaselku. Na prvem previsu, od koder lahko motriš še Selško dolino z vasmi, znanim partizanskim prehodom Prtovčem pod Ratitovcem, potegnjeno Jelovico in na njena pobočja prilepljene po vsej domovini zinane Dražgoše, pa se dotlej razdrobljeni spomini strnejo v pregleden krog. In misel kar sama od sebe hiti nazaj po tem krogu: Prešernovci smo se bili tamle* tam doli so bili v zasedi Vojkovci, tisto postojanko so razibili Gradnikovci, onoKosovelovci, tam smo se prvič srečali z goren jskimi odredi in tja gori smo jurišali skupaj z ruskim bataljonom. Naštel sem domala že ves IX. korpus, a krogotok spominov še ni zaključen. Oblesti je treba vse kuceljne in vzpetine, pa raztresene domačije, kjer smo počivali in se urejali za nove pohode. Vsa čustva osvaja preteklost in tej se hoče še novega hraniva. Tega pa črpa z Jelovice, pa s previsov strmih Karavank in seveda z Martinjega vrha in njegovih gorskih kmetij na prosojni strani Blegaša, ki strmo zdrči proti Železnikom. Spomin niti ne utegne zabeležiti, kaj vse so storili Železnikarji predvsem za Prešernovce, ko te dotok novih misli požene skozi sotesko na Jasenovcu mimo Farjega JX>-toka prav pod Blegaš v partizansko prezimovališče Davčo. Ivje je v škripajočem mrazu legalo vsepovsod: na borce, ki so drgetali po davških hlevih, na trepalnice in obraze onih tovarišev, ki so bili na straži in zasedah okrog njih. Tople obleke, obuvala ni bilo, ne kruha, še manj municije. Vsem Prešernovcem nepozabni komisar Črt, vernik svoje misije, pa je znal v premrle duše borcev vsaditi mnogo obetajočo pomlad. Ta je res prinesla brigadi tople dni in med številnimi boji voč lepili zmag, a kmalu zatem so ravno te zmage na primorski strani Blegaša zahtevale komisarja Črta, prezgodnjo smrt, ki je brigado huje prizadela, kakor komaj prebrodena zima. ★ * * Človeški organizem je trdoživ. Prav take so naše misli, posebno če jih napolnjujejo spomini iz dobe, ko se začenja tudi tvoja zgodovina. Veš gašu sem prvič zasledil tak oblak nad mojim obzorjem, ko so me ranjenega peljali po bojih na Pasji Havani v Idolom iti h proti bolnici v Davčah. Ker pa mi tam niso mogli pomagati, me je volovska vprega potegnila po hudourniškem kolovozu čez črnovrški hrib v bolje opremljeno bolnico Franja pri Cerknem. Cetz mesec pa sem bil že nazaj v brigadi in slučaj je nanesel, da sem naletel nanjo prav na tej cesti, kjer zdaj obnavljam spomine z zadnjim komandantom brigade Karlom Leskovcem. Še vedno je vojak, zato ni čudno, da ga je celo na letni oddih zaneslo v operativno področje nekdanje Prešernove. S teh škofjeloških hribov sta vidni kakor na dlani Selška in Poljanska dolina. Oko pa sega še del j in preleti vse znane položaje. Tudi z nekdanjim komandantom Leskovcem sva jih preletela in znova ocenjevala 1*4:1 sicer, da je dotlej obstojalo marsikaj velikega, toda golo navdušenje nad samim seboj, odkritja v tebi in okrog tebe ti ne dado moči, da bi hotel in znal občudovati še kaj, kar ni v kakršnikoli zvezi s teboj in tvojim čustvovanjem, kajti tvoja mladeniška obzorja so še majniško praznična in prepolna obetov, katerih plodov še ni ogrozila nobena poletna nevihta. Na tej cesti proti Ble- Po partizanskem napadu na Komen — februarja leta 1944 — so Nemci odgnali prebivalce v internacijo uspehe in napake v bojih na teh položajih. Tako uspehov, pa tudi napak ni bilo malo. A eno j§ gotovo: v naših pogojih bi po vseh zakonitostih, ki so vtisnjene na prve strani vsakega vojaškega učbenika morali klecniti v nekaj tednih. Pisci vojaških učbenikov rt« da niso sprti s poštevanko. Malenkost jim je zračumati, do kod nese tu ali oni top, vedo tudi za zmogljivosti svojih letalskih motorjev, celo neprobojni oklepi največjih tankov in atomi jim niso več zapečatena skrivnost — toda vojakove volje ne morejo izmeriti. Tu je treba vse drugačnih meril, meril, ki jim vsa tehnika ni kos, meril, ki nihajo med strahom in pogumom in segajo v globine vojakovih čustev, kjer črpata moč iz istih virov sovraštvo in ljubezen... Do tega, nenapisanega merila se je moral tako ali drugače prikopati vsak, ki ni hotel, da se na teh položajih zruši pod težo vojne neprizanesljivosti. Do prvih, tehničnih meril in zakonitosti se ttinogi nismo povzpeli. Komandant Leskovec jih študira zdaj. In zategadelj sva se razšla z mojo kaj vsakdanjo željo: želel sem, da bi, kadar bo treba svetu spet tako dokazovati pravico do svojega obstoja, znal in mogel družiti tehnične iznajdbe s težnjami, ki jih ima vsak naš vojak zapisane na dnu srca. Potem morda bog Mars ne Iki zahteval od nas več toliko žrtev, ampak bo dal še več uspehov. * * * Avto je zaokrenil in lagodno drčal nizdol proti Dolomitom. Tam se na skrajnem zahodnem koncu dvigajo stožčasti Trije kralji. Zaklel sem jaz in še marsikdo drugi bi. Ne iz odpora do svetih treh kraljev, ki so bili v primeri T drugimi odličniki take vrste še kar nekam do brodušna bitja — če je verjeti virom! Svetnik nas torej niso motili, pač pa postojanka na vrl n hriba. Kadar se je v nočni uri vila kolona po blogaški cesti ali po poteh okrog Zirovskcga vrha ali Idrije in celo tam doli na Pivki in Notranjskem, vsepovsod je svetloba na tem hribu dražila borce. In ti so novincem, ki še niso poznali tega čudnega partizanskega svetilnika, nejevoljno odgovarjali: »Boš že zvedel, ko bomo spet šli na njihove bunkerje — potlej si boš zapomnil Svete Tri kralje!« Novinec je zvedel d