KRAJEVNA SKUPNOST Krajevna skupnost Stara Ljubljana Ošnutek srednjeročnega načrta Glavna naloga krajevnih skupnosti v letošnjem letu je izdelava srednjeročnega načr-ta. V novi ustavi so dobili de-lovni ljudje in občani pravico in dolžnost, da sodelujejo pri programiranju. Ker morajo programi krajevnlh skupnosti nastajati iz resničnih in nepo-srednih interesov delovnih lju-di in občanov v krajevni skup-nosti, se je krajevna skupnost Stara Ljubljana odločila, da povabi k sodelovanju za sesta-vo srednjeročnega načrta vse delovne ljudi v temeljnih orga-nizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih stoup-nostih, ki so zaposleni na ob-močju KS Stara Ljubljana ter vse občane Stare Ljubljane. V ta namen so natisnili v 2000 iz-vodih osnovne smernice za se-stavo srednjeročnega družbe-nega in prostorskega razvoja KS Stara Ljubljana v letih 1976 —1980. Gradivo so dali v jav-no razpravo občanom, TOZD in SIS z željo, da pošljejo svo-¦ je pripotnbe, želje in predloge na KS najpozneje do 25. av-gusta 1975. Povezava z delovnimi organizacijami S posebnim pismom $e je K.S obrnila tudi na delovne organizacije kot pomemben "faktor pri razvoju krajevne skupnosti s prošnjo, da njiho-vi samoupravni organi obrav-navajo ta osnutek razvoja in podajo svoja stališča. Krajev-na skiipnost je v smislu stabi-lizacijskih ukrepov poslala de-lovnim organizacijam posebne obrazce o planiranju, da bi lahko le-to' uskladili. Krajevna skupnost vodi pogovore s po-sameznimi predstavniki delov-nih organizacij, saj ima 16 pod-jetij svoie delegate v zboru de-legatov KS. Povezovanje poteka tudi prek sveta ZK pri KS. V stari Ljubljani je 21 podjetij in ustanov, ki imajo sekretarje, povezane s KS. Svet ZK pri KS je s predsedniki in sekre-tarji delavskih svetov sklical budi sestanek o stabilizaciji in stabilizacijskih ukrepih. Ime-novali so koordinacijski odbor za spremljanje stabilizacije v krajevni skupnosti. Osnovna naloga — obnova Ker je Stara Ljubljana za-čela nastajati že v 12. stoletju, so njeni najstarejši predeli že raočno dotrajani. Zato je os-novna naloga srednjeročnega načrta revitalizacija in regene-racija Stare Ljubljane. Stara Ljubljana šteje v večji meri pod status kulturnega spome-nika in je to območje zaščiteno z zakonom o varstvu kulturnih spomenikov. Pri prenovi bodo morali biti vodilo socialna, eko-nomska in kulturnozgodovin-ska upravičenost. Skrb za občane »Posenbo skrb* smo priplani-ranju posvetili tudi občanom samim, še posebno upokojen-cem, ki jih je okrog 1100. Kra-jevna skupnost se čuti dolžna, da jih zaščiti, ker je zaradi nizkih pokojnin ogrožena nji-hova življenjska raven. Potreb-no bo oživiti delo potrošniških svetov, ki bi sprejemali in spre-minjali smernice za obrambo teh občanov. Tudi socialno zdravstvena komisija pri sve-tu krajevne skupnosti bi mo-rala prevzeti skrb za ogrožene občane. Nuditi bi jim morala predvsem pomoč pri nabavi ozimnice in kurjave«, nam je povedal predsednik krajevne skupnosti Stara Ljubljana Ja-ka Rozman. Program za leto 1975 V programu razvoja za leto 1975 je predvsem pridobitev prostorov za družbeno življe-nje upokojencev. Svet krajev-ne skupnosti je predlagal tri možnosti. Ker je vedno več problemov z ostarelimi občani, je svet krajevne skupnosti z družbenopolitičnimi organizaci-jami .poiskal delno rešitev v ustanovitvi društva medicin-skih informatorjev na Novem trgu 6, ki bo prevzelo skrb za stare in onemogle. Poleg tega imajo tudi dve laični socialni delavki, ki ju bodo to jesen redno zaposlili in bosta delali v povezavi z ambulanto na No-vem trgu. Organizacija hišnih svetov Pri ustanavljanju hišnih svetov so imeli v krajevni skupnosti Stara Ljubljana kar srečno roko, saj imajo prek 80 odstotkav ustanovljenih. Krajevna skupnost ima do-bro organizirano civilno za-ščito in v vsaki hiši nje-nega poverjenika. Ti pover-jeniki so bili pobudniki in nosilci ustanavljanja hišnih svetov. Za bolj organizirano delo hišnih svetov predlaga krajevna skupnost večjo pove-zovanje sveta s Staninvestom. Poleg tega bi moralo biti več stikov med upravnimi in samo-upravnimi organi ter hišnimi sveti. Da bi se izognili mno-gim črnim vselitvam in povr-šnim prijavam bivališč, bi mo-ral imeti hišni svet večjo mož-nost in dolžnost delovanja. Razvoj prometa, šolstva in otroškega varstva V srednjeročnem programu razvoja si je krajevna skup-nost Stara Ljubljana zadala več nalog za izboljšanje avto-mobUskega prometa v LJublja-ni. Kot je znano, je promet neurejen na Mestnem trgu, Cankarjevem nabrežju in v Križevniški ulici. Nujno bi bilo, treba postaviti semafor na kri-žišču Breg—Zoisova ulicainbo-lje označiti prehod za pešce na Levstikovem trgu. Z gradnjo novega vrtca t Ulici na grad bo problem otro-škega varstva rešen le začas-no, zato osnutek srednejročne-ga načrta predvideva tudi mo-rebitno gradnjo še ene vzgojno varstvene ustanove. Krajevna skupnost Stara Ljubljana na svojem območju nima osnovne šole. Ker bo po izpraznitvi vzgojnega zavoda Janeza Levca možna ustnovitev nižje šole, se je KS Stara Ljubljana v svo-jem osnutku srednjeročnega načrta obrnila predvsem na ob-čane, da bi podali svoje. pred-loge in mnenje o upravičenosti ustanovitve nove šole. B. E.