Obrtni Vestnik
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„Obrtni Vestnik"
izhaja
mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 24'— polletno Din 12’— posamezna številka Din 1'—
Oficialno glasilo „Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani" in „Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug" s sedežem v Celju in slov. obrtnih društev.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.
Cene inseratom:
Din p
Pri 1 X objavi‘/i	str. 500'—
„	’/.	.	250 • —
V«	.	125—
V«	„	62-50
.	.	.	*/,.	.	31-25
VII. letnik.
V Ljubljani, dne 15. januarja 1924.
Štev. 2.
Volitve v dohodninske cenilne komisije.
Dne 20. t. m. se vršijo nadomestne, volitve v cenilne komisije.
Podpisane zveze so na ponovnih sestankih raz-motrivale važnost teh volitev in sklenile priporočati krajevnim organizacijam, da se zedinijo na enotno gospodarsko listo in izbero kot kandidate agilne in energične ljudi, ki ne bodo le zmožni, ampak tucli voljni sodelovati pri priredbi dohodnine.
Dohodnina postaja ne glede na prenizki davčni minimum od leta do leta občutnejša. Predvojno lestvico, ki ne ustreza več razvrednostitvi denarja v sedanjih razmerah, poostruje še vojni pribitek, 30%-ni izredni pribitek in invalidski davek.
Zato je nujno potrebno, da se poslužimo v polni meri po zakonu nam zajamčenih pravic in odpošljemo v komisijo može, ki bodo znali varovati naše interese in preprečiti pretirane ocene.
Da pa to dosežemo, je nujno potrebno, da nastopimo enotno, vpoštevamo edino gospodarske razmere in postavimo volitev komisije na izključno gospodarsko stališče.
Vse poklicne organizacije pridobitnih krogov naj skrbe za postavitev enotne gospodarske kandidatne liste in za polnoštevilno udeležbo pri volitvah!
Za Zvego trgovskih gremijev v Ljubljani:
Ivan Jelačin ml. 1. r.	Vran Zehal I. r.
Za Jugoslovansko obrtno zvezo:
Ivan Ogrin 1. r.
Za Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani:
Hngelbert Franchetti I. r.
\
Obrtniške organizacije.
Svetovna vojna je razburkala prej v nekaki složnosti živeče stanove in jih je v glavnem ločila v tri najvažnejše skupine: težki kapital, srednji (obrtniški) stan iti delavski razred. Vsaki izmed teh glavnih skupin je postavila vojna svoje naloge. Z izpre-membo geografične oblike Evrope se je porajalo nešteto novih, važnih vprašanj na gospodarskem, socialnem in političnem polju.
Vse skupine so danes organizirane in hočejo potom svojih organizacij varovati svoje interese, se ojačevati in vsaka skupina stremi za tem, da zavlada v javnem življenju, da dobi premoč. Vojna je na eni strani poživela delavnost in energijo, na drugi strani pa je zanetila hud gospodarski boj, ki gospodarstvu samemu trajno ate more škodovati. Ta gospodarski boj imenujemo lahko — napredek.
Vsa moč posameznih skupin se koncentrira v organizacijah. Za nas najvažnejše so obrtniške organizacije. Obrtniki so bili prvi, ki so postavili svoje organizacije, tako zvane cunfte. Industrija, ki je pričela konkurirati • obrtu, je polagoma omajala tudi prej jako veliko moč in vpliv cunftov, pozneje pa jih je popolnoma uničila.
Današnje obrtniške organizacije so zadruge in obrtniška društva. Toda v njih ni več nekdanje moči, nimajo več nekdanjega ugleda, čemur je v prvi vrsti krivo obrtništvo samo.
Cc nekoliko zasledujemo organizatorično delo obrtništva in si ogledamo njegove organizacije, vidimo, da obrtnik životari in da ima v sebi mnogo prevelik odstotek brezbrižnosti, pa tudi preveliko bisago zabavljanja čez zadruge, davke itd. Življenje obrtnika je danes takole: od jutra do večera tiči v svoji delavnici in dela kakor je delal oče in kakor je delal ded. Mimo hropeči stroji, razvijajoča se tehnika, moderniziranje obratov, javno življenje sploh, ga ne brigajo — saj se oče in ded tudi nista zanimala za to, pa sta le živela. Zvečer pa pri svoji stalni mizi pokritizira, da se zadruga za obrtnike nič ne zanima, da so davki previsoki in da so težki časi. Ali je potem čudno, da obrtniške organizacije spe? Zadruge na papirju v življenju ne pomenijo nič, treba je ne le delovnih rok v delavnici, temveč tudi v organizaciji. Najžalostnejše v naših organizacijah pa je, da niti odborniki ne izvršujejo svojih nalog, saj je komaj ena tretjina toliko zavednih, da bi si naročili vsaj svoje glasilo «Obrtni Vestnik«. Ni nam tudi treba praviti, kako izgledajo naše seje, ki so tako redko sklepčne. Načelnik in odbor še ne tvorijo zadruge, temveč zavedno članstvo, ki napram svoji organizaciji izvršuje tudi svoje dolžnosti.
Zadruge brez sredstev tudi ne morejo živeti. Pri današnji mlačnosti in brezbrižnosti tudi ne morejo imeti sredstev, kajti resnica je, da se marsikomu zdi škoda dati zadrugi en dinar, v prijateljski družbi pa mu je malenkost mnogo večja vsota.,
Obrtniško Ribanje potrebuje torej predvsem zavednosti obrtništva. Obrtnik se mora zavedati, da njegovemu slabemu položaju niso krivi drugi, da industrija napreduje, je vzrok le pridnost in energija industrijcev, da je davčni vijak vedno hujši, je vzrok pač ta, da si.mirno pustimo nakladati nova bremena, da obrt tako počasi napreduje, je vzrok pomanjkanje modernega duha in pretrdo oprijemanje starih tradicij. Preokret je torej nujno potreben. In ta preokret za obrtništvo ni težak. Podlaga je dana v zadrugah in obrtniških organizacijah; treba sc jih je le oprijeti, v njih delati, jih podpirati — s tem bo rastla moč in ugled zadrug in s tem se bo zboljšal tudi obrtniški položaj. Na ta način bo rastel vpliv obrtništva na javno življenje in postalo bo lahko faktor, ki bo v državni upravi lahko soodločevalo o svoji usodi. — Obrtništvu so vsa pota odprta, treba mu jih je le izrabiti.
Učenje in pomočniška služba.
Kdor se hoče izučiti kakega rokodelstva, gre običajno k mojstru dotične rokodelske panoge. V zadnjem času, ko so se pomnožile pri nas tovarne, pa so pogosti tudi primeri, da se gre kdo učit rokodelstva v tovarno. Še pogosteje pa gredo delat v tovarne pomočniki. Kdaj sc to vežbanje, to delo računa v učno dobo, odnosno kakor delo pri kakem rokodelskem mojstru v predpisano pomočniško službo? Na to vprašanje nam da odgovor § 14., odstavek 2., točka 1. in 2., in § 37. obrtnega reda. Pri tem nc velja eno in isto za učno, kakor velja za pomočniško delo.
Učenje v tovarni.
Učenje v tovarni se priznava kot veljavno učno razmerje le tedaj, če bi obrat tovarniškega podjetja v malem odgovarjal dotičnemu rokodelskemu obrtu. Cc n. pr. vstopi kdo kot vajenec (ne kot delavec!) v tovarno, kjer se strojijo kože, se more izučiti tako, kakor bi se izučil pri strojarskem mojstru. Kajti ta tovarna za usnje bi v malem obsegu odgovarjala rokodelskemu obratu strojarja.
Ako ima tovarniško podjetje, n. pr. tovarna za vozove, ki odgovarja kolarskemu rokodelstvu, tudi druge pomožne delavnice, kakor sedlarsko in ličarsko, se more v njej izučiti vajenec le glavne panoge, t. j. kolarstva, ne pa tudi sedlarstva ali ličarstva. V praksi se to sicer tolerira, a strogo vzeto, ne odgovarja določbi § 14., točka 1., obrtnega reda. Jasno je, da se učenec dejansko v taki tovarni ne bo izučil vsestransko sedlarstva pa tudi ne ličarstva, ker vidi in opravlja taka dela te vrste, ki se nanašajo le na kolarske izdelke. To potrjuje tudi prvi odstavek § 37. obrtnega reda.
Nekoliko drugače je pri delu kot poni o č n i k.
Kot tako se šteje delo v tovarni, ki odgovarja dotičnemu rokodelskemu obrtu (kakor gori glede učenja), ali pa delo v kaki tovarniški delavnici, ki odgovarja dotičnemu rokodelskemu obrtu, n. pr. v sedlarski ali ličarski delavnici tovarne za vozove, ki služi za dovršitev glavnega, t. j. kolarskega izdelka (§ 14., točka 2., obrtnega reda). S tem drugim primerom se vjema določba § 37. obrtnega reda, ki pravi, da more združiti vsak obrtnik vsa dela, ki so potrebna za popolno dovršitev njegovih izdelkov in da more imeti v ta namen tudi pomožne delavce
(pomočnike, ne pa tudi vajence) drugih obrtov. To velja i za rokodelce i za tvorničarje. Tudi se šteje v pomočniško dobo (ne tudi v vajeniško!) delo v delavnici, ki ima namen, služiti vzdrževanju obrata, n. pr. ključavničarska delavnica za popravljanje in oskrbovanje strojev kake tovarne, ki pa sicer izdeluje lesene izdelke.
Ce je kdo v tovarni le navaden delavec in ne kot vajenec ali pomočnik, mu taka služba ne šteje v dokaz usposobljenosti.
Končno naj še omenimo, da se delo v rudniških rokodelskih delavnicah tudi ne šteje niti v učno niti v pomočniško dobo.
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v I. četrtletju 1924.
(Opozoritev Trgovske in obrtniške zbornice za Slovenilo v Ljubljani.)
I. Vložitev napovedi.
a) Za dohodnino. Rok za vložitev napovedi poteče koncem februarja 1.1. Do tega roka mora vsakdo, kdor že plačuje dohodnino, vložiti napoved iz lastnega nagiba, da se ogne zamudnim posledicam § 205. zakona o osebnih davkih. Posebne pozive za vložitev napovedi dobe le oni, katerim namerava davčno oblastvo za leto 1924. prvič predpisati dohodnino.
b) Za rentnino. Hkratu z napovedjo za dohodnino je vložiti tudi napoved za rentnino. Za vložitev napovedi za rentnino ne dobi nihče posebnega poziva. Napovedi za rentnino ni treba vlagati davkoplačevalcem, ki že plačujejo rentnino in svojega bivališča tekom leta 1923. niso izpremenili, ako se njihovi, rentnini zavezani dohodki niso pomnožili.
Tiskovine za te napovedi se dobe pri davčnih oblastvih in davčnih uradih.
Napovedi so po tarifni postavki 231. zakona o taksah in pristojbinah zavezane taksi po 5 Din, ki se prilepi na napoved.
Komur je nemogoče vložiti napoved v določenem roku, naj s primerno utemeljitvijo pravočasno prosi za podaljšanje roka.
II. Naznanila o izplačanih službenih prejemkih.
Vsakdo, kdor izplačuje službene prejemke, stalne ali premenljive, v višini, ki utemeljuje za dohodnino davčno dolžnost, je zavezan do konca februarja 1924. naznaniti te prejemke na posebni tiskovini. Za to naznanilo ni plačati nobene takse.
III.	Razgrnitev predpisnih izkazov in prizivni roki.
Davčna oblastva imajo nalog, da urede razgrnitev predpisnih izkazov na ta način, da se bo vršilo ob naprej določenih rokih, in sicer prvih 15 dni vsakega koledarskega četrtletja za vse davke, odmerjene v preteklem koledarskem letu. O davkih, ki so jih davčna oblastva odmerila v IV. četrtletju 1923., so v zmislu gornjega naloga razgrnjeni predpisani izkazi prvih 15 dni meseca januarja 1924., kolikor
niso bili davčni zavezanci na razgrnitev izven tega roka posebej opozorjeni.
Prizivni rok se pričenja s 16. dnem po razgrnitvi in traja 15 dni.
IV.	Jamstvo za dohodnino.
Industrijski obrati, ki so na podlagi jamstva za dohodnino, uveljavljenega s členom 155., št. 4., finančnega zakona za leto 1922./1923. pobrali dohodnino od izpremenljivih službenih prejemkov svojih nameščencev, so dolžni v IV. četrtletju 1923. pobrane zneske odpremiti davčnemu uradu do 14. januarja 1924. s posebnim izkazom v dveh izvodih.
V. Davek na poslovni promet.
a) Davkoplačevalci, ki so zavezani plačevati davek po knjigi opravljenega prometa (razen podjetij, zavezanih javni računodaji, vsi obrati in podjetja, katerih promet je v minulem letu presegel 360.000 dinarjev), so dolžni plačati davek na poslovni promet za IV. četrtletje 1923. do 30. januarja 1924. in nkratu predložiti prijavo ali z uporabo stare tiskovine, kjer so še na razpolago, ali po vzorcu, objavljenem v razglasu delegacije ministrstva financ z dne 22. maja 1922. A I. 6/3 (Uradni list z dne 3. junija 1922, št. 59).
Zamudniki se še posebej opozore na svojo dolžnost ali s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter z zapretilom uradne ocene ter glob zaradi ne-rednosti.
Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico Pritožbe.
b) Davkoplačevalci, katerih promet ni v minulem letu presegal zakonito določene meje 360.000 Din, niti ni bil manjši od 15.000 Din, so zavezani na splošni poziv in v določenem roku vložiti prijavo o Prometu, opravljenem v minulem letu. Roka za vložitev finančno oblastvo še ni objavilo, bo pa predvidno objavljen v I. četrtletju 1924.
Ako se za te prijave uporabi stara tiskovina, jo je dopolniti za promet, opravljen z državo, od katerega se plačuje davek že ob izplačilu pri državni bjagajnici, z besedilom vzorca, objavljenega v gornjem razglasu finančne delegacije.
Kdor ne predloži pravočasno prijave, izgubi pravico pritožbe in mu davčni odbor oceni letni promet Po lastni vednosti in podatkih.
VI. Dospelost direktnih davkov.
Dne 1. februarja 1924. dospejo v plačilo direktni davki za I. četrtletje 1924. Davčni uradi so upravičeni, jih po 14. februarju 1924. prisilno izterjati in zaj-ačuniti poleg 6 % zamudnih obresti še za opomin 4 /o terjanega zaostanka.
Kdaj mora obrtnikova vdova imeti sposobnega namestnika.
Vdova dimnikarskega mojstra je hotela nadaljevati obrt svojega pokojnega moža. Prijavila je kot namestnika dimnikarja, ki izvršuje poleg svojega obrta tudi posle namestnika za neko drugo dimnikarsko vdovo. Obenem se je sprožilo vprašanje, če Prijaviteljica sploh potrebuje namestnika, češ, da je
sposobna sama voditi možev obrt, in drugič, če more oni, ki že izvršuje eno namestništvo, prevzeti še drugo.
Dimnikarska zadruga je prvo vprašanje potrdila, drugo zanikala.
Trgovska in obrtniška zbornica je dala zanimivo izjavo, približno sledeče vsebine:
V zmislu zadnjega odstavka § 56. obrtnega reda mora imeti vdova sposobnega namestnika tedaj, če to zahteva narava dotičnega obrta. Pri obrtih, ki so vezani na dokaz sposobnosti, bi se torej načelno moral zahtevati sposoben namestnik. Izjema bi bila mogoča le tedaj, če bi bila vdova dejansko sposobna izvrševati vse obrtne posle sama, kakor n. pr. v nekaterih primerih pekovskega obrta ali v gotovih primerih trgovine.
V konkretnem primeru gre za koncesijoniran obrt, za katerega samostojno izvrševanje je treba dokazati dovršeno učno dobo in najmanj dveletno vež-banje. Pri presoji, če je narava tega obrta taka, da mora imeti vdova sposobnega namestnika, se je zato treba ozirati na interese javne varnosti in strokovno sposobnost.
Javno varnostni predpisi in tudi določbe kazenskega zakona, ki se nanašajo na izvrševanje dimnikarskega obrta, so izredno strogi in nalagajo dimnikarskemu obrtniku, odnosno njegovemu namestniku veliko odgovornost tako glede izvrševanja dimnikarskih del, kakor glede nadzorstva nad dimniškimi napravami. Mojster mora posebno strogo nadzorovati dela pomožnih delavcev (pomočnikov, učencev). Da vdova, ki ni z ničemer dokazala svoje strokovne sposobnosti, tej nalogi ne bo mogla zadostiti, je jasno. Zato zahteva narava dimnikarskega obrta, da irna vdova, ki ga nadaljuje po § 56. obrtnega reda, po svojem umrlem možu sposobnega namestnika.
Glede vprašanja, če more biti vdovi za namestnika tak mojster, ki opravlja ta posel že za kako drugo vdovo, je treba tehtno vpoštevati strokovno mnenje pristojne dimnikarske zadruge. Kajti ta pozna navadno najbolje krajevne razmere in zahteve, ki jim mora dimnikarski namestnik zadostiti v pogledu strokovnega vodstva obrata in nadzorovanja pomožnih delavcev. Zato bo tudi najlaže in najboljše presojala, če more biti namestnik kos svoji nalogi v danem primera.
Dohodninski prizivi. *
a)	Plačilni nalogi in predpisni izkazi.
Zakon o osebnih davkih, katerega smo prinesli Slovenci iz bivše Avstrije v našo državo, nam je nudil v obliki plačilnih nalogov zadostno možnost za varovanje po zakonu nam zajamčenih pravic. Vsakomur se je na dom vročil plačilni nalog s popolnim pravnim poukom. Vsakdo je pravočasno mogel ukreniti vse, kar je bilo . potrebno, da je prišel do svoje pravice. V tem oziru ni bilo čuti nikakih pritožb od strani davkoplačevalcev; pač pa je bilo finančni upravi očividno skrajno neljubo, da se davkoplačevalci spričo vedno občutnejših bremen vedno bolj zavedajo svojih pravic, vlagajo čim dalje več prizivov in z vedno večjim poudarkom zahtevajo, da se davki prirejajo pravično. Naravno je, da je finančna uprava skušala
• Opom. ured.: članek"priobčujemo na željo našega sotrudnlka gosp. .1. Zadravca, Izraženo v njegovem članku ,.Evidenca davčnih predpisov", priobčenem v zadnji številki.
preprečiti čini dalje številnejše pritožbe, a ne na edino pravilen način, da bi s svojimi odmerami ne dajala povoda za pritožbe, ampak je enostavno odpravila plačilne naloge ter jih nadomestila s predpisnimi izkazi, katere razgrinja pri davčnih in občinskih uradih na vpogled. Računala je z indolenco prebivalstva in bila prepričana, da bo večina davkoplačevalcev prezrla razglas o razgrnitvi in zamudila pravočasno vložitev priziva. Te tako prozorne nade finančne uprave se ne sinejo uresničiti. Vsakdo naj posveča podvojeno pozornost svojini davčnim zadevam in pazi na razgrnitev predpisnih izkazov, da more vsakokrat, kadar se mu ne odmeri davek skladno z napovedjo, pravočasno vložiti priziv.
b)	Prizivni rok in odmerna podlaga.
Predpisni izkazi morajo biti razgrnjeni pri davčnem oblastvu, davčnem uradu in občinskem uradu 15 dni. Prizivni rok za vložitev priziva znaša istotako 15 dni in se računa izza 16. dne po razgrnitvi predpisnega izkaza, konča torej 80. dan izza razgrnitve izkaza. Ako je zadnji dan nedelja ali praznik, konča prizivni rok na nastopni delavnik.
Iz predpisnega izkaza se praviloma ne more posneti natančnih podatkov o obdačenih dohodkih, odnosno kateri uradni podatki so se uporabljali pri odmeri. Tudi s pomočjo napovedi in prijavljenih pomislekov ni vselej mogoče s potrebno sigurnostjo dognati, na kateri podlagi se je davek odmeril.
Iz tega razloga nudi zakon davkoplačevalcu možnost, da prosi za prijavo odmerne podlage.
Prošnje, ki so zavezane taksi 5 Din, se naj sestavljajo po nastopnem vzorcu:
Davčnemu okrajnemu oblastvu
v Krške m.
Proti odmeri dohodnine, ki se mi je predpisala za leto 1923., nameravam vložiti priziv. Da mi bo mogoče ta priziv utemeljiti, prosim, da se mi prijavi
odmerna podlaga.	_	,	.	.
Podpis in naslov.
Davkoplačevalec je tudi upravičen za prijavo odmerne podlage ustno prositi in zahtevati, da se mu podlaga tudi ustno sporoči.
Z dnem, ko se vloži pismena prošnja za odmerilo podlago, se prizivni rok prekine in prične zopet teči šele, ko se vroči zaprošena prijava.
Davčno oblastvo prijavi na take prošnje davkoplačevalcu, s katerim zneskom so se ocenili dohodki iz posameznih dohodninskih virov in kateri odbitki so se odšteli. Ako je davkoplačevalec podal v napovedi ali v odgovoru na pomisleke podroben račun, se mu tudi odmerna podlaga podrobno prijavi. V prijavi mora davčno oblastvo davkoplačevalcu tudi sporočiti, ali se je ocenilo njegove dohodke na podlagi zamudnih posledic § 205. (ker ni vložil napovedi) ali § 218. (ker ni podal v pri-redbenem postopanju zadostnih pojasnil) ali § 214. (po zunanjih znakih osebnega potroška).
c)	Vpogled v priredbene spise. Davkoplačevalcu je na njegovo ustno ali pismeno prošnjo dolžno davčno oblastvo dovoliti tudi vpogled v priredbene spise. Ob tej priliki je davkoplačevalec upravičen tudi prepisati priredbene spise.
Od vpogleda so izvzeti le notranji uradni spisi in take zadeve, katerih tajnost je v interesu javnih ozirov. Nikakor pa se ne smejo izvzeti od vpogleda izpovedi ali pojasnila prič ali pojasnilnikov. Pač pa je davčno oblastjo upravičeno, prikriti njihova imena.
č) Oblika priziva.
Cim ugotovi davkoplačevalec, kaj je povzročilo višjo oceno, mora pravočasno vložiti priziv.
Zadnji prizivni dan na pošto oddani prizivi se morajo oddajati priporočeno.
Priziv se more vložiti ustno ali pismeno. Ustno naj se vlagajo prizivi le v najenostavnejših primerih. Ustne prijave jemlje davčno oblastvo na zapisnik.
Pismeni prizivi niso vezani na nobeno obliko, pač pa je potrebno, da je oblika dostojna in da se varuje tudi v kritičnih primerih tako glede vsebine kakor oblike potrebna dostojnost.
Ustni kakor pismeni prizivi so zavezani kolkovini 20 Din.
d)	Vsebina priziva.
V prizivih se mora izpodbijati domneve in pravna naziranja, ki so povzročila previsoko oceno, hkratu pa tudi dokazati pravilnost prizivnih izvajanj ali pa vsaj staviti predloge za dokaze, n. pr. priče, izvedence, vpogled v poslovne knjige, listine itd. Tudi je upravičen pred-lagati, da se priče in izvedenci zaprisežejo, ne more pa predlagati lastnega, četudi zapriseženega pričevanja.
Davčno oblastvo, oziroma komisija, je dolžno, vse predloge preizkusiti in upoštevati, kolikor ne smatra trditev, ki se naj dokažejo, že v naprej za pravilne. Vendar je pa Ui dolžnost davčnega oblastva, oziroma komisije, vezana na predpogoj, da je davkoplačevalec vložil napoved in da je podal ali v napovedi sami ali v odgovoru na pomisleke podroben račun prejemkov in izdatkov po posameznih kategorijah (člen 20. izvršilnega predpisa k IV. poglavju zakona o osebnih davkih).
Zato je tem večjega pomena, da poda tak podroben račun vsak davkoplačevalec, če že ne v napovedi, pa vsaj v odgovoru na pomisleke.
c)	Vzorca za priziv.
I. Davčnemu okrajnemu oblastvu
v Ljubljani.
Proti odmeri dohodnine za leto 1923. vlagam priziv, katerega nastopno utemeljujem:
Za odmero sem pravočasno vložil napoved in v napovedi podal podroben račun, v katerem sem upošteval vse dohodke v polnem obsegu in sem odšteval le stroške za popravila obratnih prostorov, za obrabo inventarja, zavarovalnino inventarja', za kurjavo in razsvetljavo obratnih prostorov, mezde uslužbencev in za nje plačane prispevke za bolniško zavarovanje ter pridobnino.
V obratu trajno zaposlujem svojega sina, za katerega sem od dohodkov odbil stroške za njegovo prehrano in obleko (člen 5., št. 3., izvršilnega predpisa k zakonu o osebnih davkih).
V napovedi podani podrobni račun sem v položaju natančnejše utemeljiti z mojimi zapiski, kateri naj se vpogledajo, ako se dvomi, da je račun pravilen.
(Za dokaz pravilnosti podanega podrobnega računa naj se zaslišita strokovnjaka N. N. in N. N. v N., ki bosta na vprašanje, ali je ta račun pravilen, brez dvoma v položaju objektivno izpovedati o mojih dejanskih dohodninskih razmerah v letu 1923.)
Prosim, da se mi dohodnina prizivnim potoni zniža na dohodek, katerega sem napovedal.
11 • Davčnemu okrajnemu oblastvu
v Ljubija n i.
Za leto 1923. se mi je odmerila dohodnina od dohodkov 80.000 K, ki so za moje dohodninske razmere v letu '0‘22. odločno previsoko ocenjene.
Iz podrobnega računa, katerega v nastopnem podajam Po najboljši vednosti in vesti, sem imel v letu 1922. le ■>6.800 K dohodkov.
Bavim se edino s krojaštvom po meri, pri katerem zaposlujem sina kot pomočnika.
V	letu 1922. sem imel nastopne prejemke in stroške:
Za izdelane obleke sem prejel po zapiskih
s pripadki vred.......................................  112.000	K
Stroške sem imel pa sledeče:
'•) stroški za vzdrževanje in izpopolnjevanje
inventarja (orodje itd.)............................... 600	K
"■)	obraba stroja......................................... 200	K
•*■)	zavarovanje obratnega lokala in materijala 300	K
4-)	najemnina za delavnico.............................. 1.200	K
kurjava	in razsvetljava	v delavnici .	.	.	8.000	K
(’ )	hrana in obleka sina,	ki je zaposlen	v
obratu kot pomočnik..................................36.000	K
'•)	bolniško	zavarovanje za pomočnika	.	.	600	K
**■)	pridatki k oblekam................................. 14.000	K
**■)	občna pridobnina .*................................... 300	K
skupaj	.	.	56.200	K
Ker je komisiji gotovo na tem, da objektivno ugotovi dohodke in me dejanskim razmeram primerno obdači, Prosim, da se mi izpregleda zamudne posledice § 205. zakona o osebnih davkih in vzame priziv v meritorno obravnavo kljub temu, da nisem pravočasno vložil napovedi. Dalje prosim, da se mi ocena dohodkov prizivnim Potom zniža na vsoto, ki jo izkazuje v prizivu podani Podrobni račun.
Razno.
Kandidati za dopolnilne volitve v cenilno komisijo.
^veza trgovskih gremijev, Jugoslovanska obrtna zveza in ^veza obrtnih zadrug so postavile za dopolnilne volitve v cenilno komisijo enotno kandidatno listo. Ljubljana ju e s t o voli: Kot člane: 1. Ivan Jelačin st., trgovec in posestnik; 2. Alojzij Sušnik, trgovec in posestnik;
Josip Toni, mesar in posestnik. Kot namestnike: 1- Ivan R o z m a n, čevljarski mojster in posestnik; 2. Fr. Medic, trgovec; 3. K. A. Kregar, trgovec in posestnik. — Ljubljana okolica voli: Kot člane: 1. Fr. Z e b a 1, trgovec, posestnik in načelnik gremija za oko-lico v Rudniku št. 3 pri Ljubljani; 2. Ivan Tomšič, krojaški mojster in posestnik, Verd 99 pri Vrhniki; 3. Ivan Pirc, sodar, posestnik in trgovec, Dravlje št. 99 pri Št. Vidu nad Ljubljano. Kot namestniki: 1. Jožef Šušteršič, posestnik, gostilničar in mlinar, Seni-pica št. 1 pri Medvodah; 2. Ivan Kos, mesar, gostilničar bi posestnik, Vrhnika št. 190; 3. Andrej Knez, posest-u*k, Šujca št. 97 pri Dobrovi.
Slovenjgradec. Dopolnilna volitev članov in namestnikov v dohodninsko komisijo davčne oblasti v Slovenjgradcu. Na zaupnem sestanku gremija trgovcev za poli-ti6ni okraj Slovenjgradec in Prevalje, obrtnega društva slovenjgraškega političnega okraja, zadruge gostilničarjev ter krojačev in čevljarjev slovenjgraškega sodnega () 'raja je bila dne 2. januarja 1.1. v Slovenjgradcu sporazumno postavljena sledeča skupna nestrankarska gospodarska kandidatna lista: člana: 1.) g. Rojnik Ivan, gremijalni odbornik in trgovec v Slovenjgradcu; 2.) go-sP°d Vrhnjak Ivan, kmet, gostilničar in lesni trgovec
v Pamečah, okraj Slovenjgradec. Namestnika: 1.) g. Kralj Ivan, načelnik obrtnih društev političnega okraja Slovenjgradec, mizarski mojster in posestnik v Slovenjgradcu; 2.) g. Kumprej Miha, kmet in lesni trgovec v Št. Danielu, okraj Prevalje. — Z omenjeno kandidatno listo se strinjajo načelstva slovenjgraške SLS, JDS in SKS. — Glasom razglasa delegacije ministrstva financ v Ljubljani z dne 23. novembra 1923., št’A1 134/27 ex 1923. (glej stran 686. Uradnega lista št. 108 ex 1923.) se bo vršila volitev v nedeljo dne 20. januarja 1 9 2 4. od 7. do 13. ure v sledečih volilnih krajih: za volilce, bivajoče v področju davčnega okraja Marenberga, v uradnih prostorih davčnega urada v Marenbergu; Slovenjgradca v uradnih prostorih davčne okrajne oblasti v Slovenjgradcu; šoštaiija v uradnih prostorih davčnega urada v Šoštanju; Prevalj v uradnih prostorih davčnega urada v Prevaljah. Vsakega upravičenega volilca, ki je leta 1923. plačal dohodninski davek, je v lastno korist osebna dolžnost, da se v nedeljo dne 2 0. j a n u a r ja t. 1. v pristojne m, prej omenjenem volilnem lokalu osebno zglasi in voli osebe skupne nestrankarske gospodarske liste. Volilci naj prineso s seboj dokaz, da se motejo v primeru potrebe legitimirati na verodostojen način.
Zborovanje obrtnih zadrug in trgovskih gremijev v Ptuju. Na inicijativo trgovskega gremija v Ormožu se je vršil sestanek obrtnih zadrug, trgovskih gremijev in obrtnih društev okraja Ptuj dne 9. januarja 1924. v gostilni Zupančič v Ptuju radi določitve kandidatov v cenilno dohodninsko komisijo. Zastopane so bile skoro vse gori imenovane korporacije po svojih delegatih. — Po nagovoru g. Ludoviku Kuhariča, načelnika trgovskega gremija v Ormožu, ki je vodil zborovanje, se je po daljši debati in po poročilu g. Jakoba Zadravca iz Središča soglasno sklenilo kandidirati pri volitvah za cenilno dohodninsko komisijo sledeče gg.: za sodni okraj Ormož g. Jakoba Zadravca, posestnika paromlina v Središču; za sodni okraj Ptuj g. Davorina Tombaha, trgovca in posestnika v Sv. Vidu pri Ptuju. Za namestnika sta bila izbrana za sodni okraj Rogatec g. Alojzij Prejac, trgovec v Rogatcu, ter g. Vinko Simonič za sodni okraj Ptuj. Dolžnost in lastni dobrobit vseh pridobitnih krogov je, da gremo dne 20. januarja 1924. na volišča, ki so pri davčnih uradih v Ptuju, Ormožu in Rogatcu, ter volimo zgoraj navedeno listo.
Obrtno zborovanje v Celju se vrši v četrtek dne 17. t. m. v gostilniških prostorih Narodnega doma. Na dnevnem redu so zelo važna vprašanja za pridobitne sloje, vsled česar se opozarjajo na ta sestanek zlasti obrtniki, trgovci in industrijci.
Važno za domače obrtne zadruge in obrtnike. Po na-
redbi gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 21. novembra 1923., V. št. 17.004, se razširi veljavnost člena 140. srbskega zakona o radnjama z dne 29. junija 1910. na vso državo. Dotični člen se glasi: «Pri nabavljanju za državo, okroge, sreze ali občine ocenjujejo se prvenstveno ponudbe obrtnih zadrug, za njimi pa domačih obrtnikov, industrijcev in trgovcev. Te ponudbe, če obsegajo domače proizvode pri drugače enakih pogojih dobave, se sprejemajo prvenstveno, če so cene višje od največ 5 do 10 % od najnižje ponudbe ponudnikov tujih proizvodov vštevši carino in transport. Pri razpisu licitacij je paziti na to, da se omogoči udeležba tudi manjšim industrijcem in obrtnikom. V inozemstvu se morejo naročiti samo one količine dotičnih predmetov, ki jih je nemogoče izgotoviti v tuzemstvu v odrejenem roku.»
Naknadno pobiranje takse po tarifnih postavkah 61. in 62. (gostilniške in kavarniške koncesije) za dobo od t 7. aprila 1920. do 14. novembra 1923. Tarifni postovki 61. in 62. srbijanskega zakona o taksah, ki določata posebne takse za podelitev tako zvanega «mesnega prava», sto bili že z začasnim zakonom z dne 6. aprila 1920. (Uradni list št. 48 iz leta 1920.) proširjeui na vse državno ozemlje in bili prevzeti tudi v zakon o taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921. (Uradni list št. 100 iz leta 1921.). Ker je po v Sloveniji veljavnem obrtnem pravu institucija «mes-nega prava», ki je neke vrste realna koncesija, docela neznana, je finančna delegacija v zvezi z oddelkom ministrstva za trgovino in industrijo ponovno opozarjala na merodajnih mestih, da ti tarifni postovki brez ustrezne izpremembe obrtnega reda v Sloveniji nista izvedljivi. Tudi ministrstvo za notranje posle se je pridružilo tem pomislekom. Generalna direkcija posrednih davkov pa konsekveutno zavzema stališče, da je bilo s taksnimi določbami tudi srbijansko «mesno pravo* proširjeno na vso kraljevino in da je to pravico smatrati za pridobljeno v vseh primerih, v katerih je v gostilniški ali kavarniški koncesiji označen lokal, v katerem se sme obratovati.
V	skladu s tem zahteva generalna direkcija posrednih davkov, da se taksa iz postavk 61. in 62. pobere naknadno tudi za vse koncesije, za katere se je prosilo v dobi od 7. aprila 1920. do vštetega 14. novembra 1923. Taksa znaša: za gostilniško pravico: a) v Ljubljani in Mariboru 3000 Din, b) v drugih mestih 2500 Din, c) v trgih 2000 Din, č) v vaseh 1500 Din; za kavarniško p r a v i c o: a) v Ljubljani in Mariboru 3500 Din,
b)	v drugih mestih 3000 Din, c) v trgih 2500 Din, č) v vaseh 2000 Din. Interesenti se poživljajo, da vplačajo to takso v roku 14 dni od dneva, ko se objavi v Uradnem listu razglas finančne delegacije z dne 4. januarja 1924., št. B II148/4 iz leta 1923.
Otvoritev obrtne nadaljevalne šole za gostilniški in kavarniški obrt v Sloveniji. Dne 7. t. m. opoldne se je v Ljubljani slavnostno o tvorila strokovna nadaljevalnica za gostilniške in kavarniške vajence. V dvorani restavracije «Zvezda> so se zbrali zastopniki državnih in avtonomnih oblasti, trgovskih in obrtnih organizacij, šol, zadrug, hotelov, restavracij, kavarn in tudi večje število vajencev. Šolo je otvoril agilni predsednik Osrednje zveze gostilničarskih zadrug v Sloveniji, občinski svetovalec g. Fran Kavčič. Od leta 1909., ko se je vršila v Ljubljani ustanovitev Zveze ter so se priredili gostilničarski in kuharski tečaji, se je pripravljala ustanovitev te nadaljevalnice za gostilničarske in kavarniške vajence. V to svrho so se zbirala sredstva iz vpisnin in oprostnin vajencev, prispevki na sestankih in zborovanjih ter so se zagotovile podpore javnih faktorjev. Šola bi se bila začela že leta 1914., a izbruhnila je vojna. Po prevratu je ljubljanski občinski svet leto 1920. sklenil pobirati davščino na prenočišča in se je od te davščine nalagalo po 22 % za fond gostilničarske šole. Enaka davščina se je uvedla v Mariboru, Celju in v Ptuju ter se tudi ondi nalaga po 22 % vseh dohodkov v enako svrho. Kot prva oblastno dovoljena gostilničarsko-kavarniška obrtna šola v Sloveniji se je otvorila sedaj ljubljanska šola za 40 vajencev. Šolski odbor tvorijo gg.: Fr. Kavčič kot predsednik, Krapeš, Fiala, Daks, Stritar, Zalaznik, Dolničar Mat. in Al., Tonejc ter zastopniki Zveze za tujski promet, Trgovske in obrtniške zbornice, ministrstva trgovine in obrtov, oddelek v Ljubljani, Trgovske akademije, Državne obrtne šole i. dr. Dvorni svetnik dr. H. Marn je naglašal nujno korist nove šole za moderni razvoj obrta in prometa tujcev ter omenjal zasluge šolskega odbora vobče, predsednika Kavčiča
pa še posebej. Nadalje je pozdravil ustanovitev šole v imenu Trgovske in obrtniške zbornice g. dr. Pless, ki je v svojem govoru poudarjal važnost dobrega, solidnega go-stilničarstva za tujski promet, ki tvori v gospodarstvu Slovenije tako važno, aktivno postavko. Tudi so še pozdravili ustanovitev šole gg.: Franchetti za Zvezo obrtnih zadrug, ravnatelj dr. Bbhm v imenu Trgovske akademije, mestni učitelj Gorazd, kavarnar Pogačnik in natakar Štraus v imenu organizacije pomočnikov. V proslavo novootvorjene šole se je vršil zvečer v restavraciji «Zvez-da» banket. Banketu so prisostvovali razen že imenovanih zastopnikov še veliki župan g. dr. Šporn, finančni delegat g. dr. Šavnik, magistratni višji svetnik g. Govekar in številni naši hotelirji, restavraterji in kavarnarji. Večerjo je pripravila in servirala Krapeževa restavracija tako, da more služiti našemu gostilničarstvu v pravi ponos. Po večerji se je razvila prijateljska zabava, med katero so se izrekle prisrčne zdravice. — Gostilničarski in kavarniški šoli želimo najboljši uspeh, naj bi se najboljše razvijala in naj bi nam vzgajala tak naraščaj, ki bo mogel dvigniti ta obrt do najvišje razvojne stopnje.
Zadruga rokodelskili in sorodnih obrtov v Kranju ima
vajeniško preizkušnjo dne 20. t. m. ob devetih dopoldne v mestni hiši v Kranju. Bedni občni zbor pa se vrši dne 3. februarja 1.1. točno ob pol devetih dopoldne tudi v mestni hiši v Kranju.
Splošna obrtna razstava v Pragi leta 1924. Začetkom meseca junija leto 1924. se bo vršila na razstavišču v Pragi splošna obrtna razstava. Po dolgoletnem odmoru je bilo potrebno napeti vso proizvajajočo in trgovsko moč v svrho manifestacije dela in umetnosti. Kapacitete proizvajajoče in trgovske produkcije, obrta in trgovine bodo gotovo razveselile javnost in inozemstvo tako, da nas trgovski in moralni uspeh ne bo prevaral. Danes, ko je Praga postala središče trgovskega in obrtnega pokreta vse države in srednjeevropske kulture, moramo opozoriti na spretnost in znatno izpopolnitev češkoslovaške proizvodnje, kajti pri stalno rastoči konsolidaciji notranjih gospodarskih razmer v češkoslovaški republiki, je gotovo, da bo splošna obrtna razstava, ki bo v mesecih juniju in juliju 1924., nova meja na poti gospodarskega preporoda ter nova zmaga poštenega in neumornega dela. Na splošno obrtno razstavo se je do sedaj prijavilo veliko število udeležencev, s čemer je dokazano, da je v resnici potrebno, da se v Pragi priredi večja izložbena akcija, ki bi reprezentirala veličino in razvoj češkega truda ter v imenu skupnosti osredotočila vse one najboljše, kar se je v zadnjem času potom fizičnega in duševnega dela doseglo. Tudi inozemstvu, posebno trgovskim in obrtniškim krogom, se nudi ugodna prilika, da sodeluje na ustvaritvi obrtnega podjetja, in sicer v nalašč za to določenem paviljonu. Zato se toplo priporoča obrtnikom iz ostalih evropskih držav, da se v kar največjem številu udeleže splošne obrtne razstave v Pragi, katere predsedstvo bo poskrbelo, da se bo interesentom šlo vsestransko na roke. Razstavo prireja Deželna Zajednica profesijonalnih in obrtnih društev za Češko, ki je ena izmed največjih srednjeevropskih institucij z 12.000 obrtnimi društvi ter 100.000 člani. Za predsednika razstave je določen starosta deželne zajednice Jan Kotrba, za podpredsednika predsednik praških velesejmov mag. pharm. Vaclav Bohač, za predsednika finančnega odbora pa starosta društva gostilničarjev in krčmarjev v Pragi Karel Berger. Poleg tegri se nahajajo v odboru reprezentanti raznih institucij češkega obrta in trgovine. Obenem se opozarja, da se bodo v okvirju te razstave prirejale razne specijalne razstavice, dalje svečanosti, turneje, kongresi ter strokovni in pa-
triotski dnevi, katere bodo posetile delegacije vseh mest, občin, zvez, društev in organizacij iz češkoslovaške republike in inozemstva.
Kandidati za okoliš okrajnega glavarstva celjskega
so: Josip Božič, gostilničar in posestnik na Bregu pri Celju; Vinko Pavlin, trgovec in posestnik v Trbovljah; rran Podbrežnik, lesni trgovec in posestnik v Gornjem gradu; namestniki pa: Miloš Rozin, klepar v Trbovljah; Ivan Stanzer, pekarski mojster na Vranskem; Ivan Vi-zovišek, trgovec v Žalcu.
Prenos državnih vrednostnih papirjev iz naše države T >1ozemstvo. Generalna direkcija državnih dolgov objavlja, da ni zabranjen prenos nastopnih državnih vrednostnih papirjev v inozemstvo: 7%nega investicijskega posojila iz leta 1921., 4%nih obveznic za finančno likvidacijo agrarnih odnosov v Bosni in Hercegovini in 214% ne državne rente za vojno odškodnino iz leta 1923.
Valovanje kurza ogrske krone v 1. 1923. Ogrska krona Je izza dne 1. januarja 1923. izgubila na vrednosti okoli j„°0 %. I)ne 1. januarja 1923. je bila vredna na borzi v 'irihu še 0-20 do 0-205 cent., koncem marca 1923. le še ^•165, koncem julija 1923. le še 0-03 cent. Na tej višini
izvzemši malenkostna valovanja, obstala do konca leta.
/akon o občni carinski tarifi. Po poročilih iz Beograda namerava vlada predložiti načrt zakona o občni carinski tarifi že v prvi polovici• prihodnjega meseca in po možnosti pospešiti njeno uzakonjenje. Šele čim se občna carinska tarifa odobri, namerava vlada otvoriti trgovska Pogajanja z Avstrijo, po vsej priliki meseca marca t. 1.
Devizni predpisi v Avstriji. Na veljaven inozemski Potni list smejo prodajalci deviz izplačati inozemska planina sredstva do vrednosti 10 (do sedaj 5) milijonov avstrijskih kron; v prometu menjalnic pa 2 (do sedaj 1) bilijon avstrijskih kron. Valutna posojila se smejo je-n>ati brez posebnega dovoljenja tudi v inozemstvu. Iz-vozna valuta pri prodaji efektov se mora oddati sedaj le v polovični vrednosti. Avstrijske krone se smejo uvažati
v dobro vpisovati na inozemski konto do zneska milij°nov avstrijskih kron, v vrednostnih pismih pa razpošiljati do zneska 500.000 avstrijskih kron.
Mednarodna izseljeniška konferenca. Na povabilo Havanske vlade odpošlje naša država na mednarodno kon-erenco o izseljeniškem vprašanju, ki se bo‘vršila meseca marca v Rimu, več delegatov.
Dobava mlevskih izdelkov, mesa, svinjske masti, drv •n usnja. Pri ravnateljstvu kr. moške kaznilnice v Mariboru se vrši dne 22. januarja 1.1. ponovna ofertalna lici-
tacija za dobavo mlevskih izdelkov, mesa, svinjske masti, drv in usnja za leto 1924. Predmetni oglas je v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava vznietov. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 25. januarja 1.1. ofertalna licitacija glede dobave vzinetov za lokomotive, tenderje in vagone. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava blagajn. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 24. januarja 1.1. ofertalna licitacija glede dobave 33 komadov blagajn (cPanzeo). Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava električnega materiala. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 25. januarja i 1. ofertalna licitacija glede dobave električnega materiala. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni I rgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava cigaretnega papirja. Pri upravi državnih mo-uopolov v Beogradu se bo vršila dne 26. januarja 1.1. ofertalna licitacija glede dobave cigaretnega papirja. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Izdajatelj konzorcij »Obrtnega Vestnika*.
Odgovorni urednik Engelbert Franchetti.
Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.
IrTOlEM IN ¥SE FOTMEiJCllME
NAJCENEJE IM NAJBOLJŠE 1
• 1
:c •
LJUBLJANSKE KREDITNE I
/žiiNirp	m
iiiiik
| Ljubljanska kreditna banka \
m
m
Delniška glavnica:
Din 50,000.000-
Skupne rezerve: okrog
Din 10,000.000 - A
Podružnice:
Brežice	Maribor	Sarajevo
Celje	Metkovic	Split
Črnomelj	Novi Sad	Gorica
Kranj	Ptuj	Trst
cesla W Brzojavni naslov:
"	BANKA	LJUBLJANA
Telefon št.: 261, 413, 502, 503 in 504
Priporoča se za vse bančne posle
■
■
3»
Kreditno društvo
Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila
na menice in kredite
v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
«3?	«3?
O C/J
Cfl o
te
v
•s e*
v
•, ^
v
s (•
v
v
v
<•
v
•\ <•
v
* *
\<
\f
A
a
a
n*
♦
*	n.
/v
*	V.
A
*	*
A
*> N.
A
^S.
JADRANSKA BANKA
Beograd.
Dionička glavnica: Din 60,000.000'— Rezerva: Din 30,000.000'—
PODRUŽNICE:
Bled,	Jesenice,	Prevalje,
Cavtat,	Korčula,	Sarajevo,
Celje,	Kotor,	Split,
Dubrovnik,	Kranj,	Šibenik,
Hercegnovi,	Ljubljana,	Tržič.
Jelša,	Maribor,	Zagreb.
Metkovič,
— AMERIKANSKI ODIO — *
Naslov za brzojavc: JADRANSKA.
Afiliirani zavodi: JADRANSKA BANKA > Trst, Opatija, Wien, Zadcr, Frank Sakser State Bank, Cortlandt Street 82. New-York City. Banko Yugoslavo de Chile,
Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir.
V
V
•t (•
v
v
v
•s <•
v
% e*
v
•s *
*>.*
v
v
a
*
A -•.
A
s.
A
V	.
^ -/V
✓k
► . A
«3?
»3?
«35
«3?
«3?
»3?
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
.35
«35
«35
.35
.35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
Obrtna banka
d Ljubljani
Kongresni trg št. 4
Telefon št. 508
Telefon št. 508
Račun pri poštno-Čeh. zanodu št. 12.051
Daje kredite d obrtne surhe po izrednih pogojih, pospešuje ustanau-Ijanje obrtnih in industrijskih podjetij, iznršuje ose bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo počenši s 1. nouembrom 1922. za pol odstotka uišje, torej s
5°|o
od dne uloge do dne dniga.
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«36
«35
«35
«36
«35
«36
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«36
d«
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35«35«35«35«3S«35<3S«35«36.35«35«35«35«35«36«35«35«35«3S.36
Kreditni zavod
za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50
(v lastnem poslopju).
Brzojavili naslov: Kredit Ljubljana. Telefon št. 40, 457 in 548.
Obrest o vanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.