lne Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni XXII, -LETO XXII. CLEVELAND, OHIO, SATURDAY, (SOBOTA) AUGUST 12, 1939. ŠTEVILKA (NUMBER) 187 / I Kratke vesti 12 ž»vljenja in »veta I I jan je pogreznil m Otok t"6' Gr%. — Neki vul-m ^u Santorin v Egej-da orJu, o katerem so me- elbrfw- daVno u§>asnil- J'e unati ogenj in lavo. Po- ^Pcije je bila, da se je J morsko gladino ne- ^ 'Meni otok v Santorin Nojeno s pomoč-noža n J Bermuda. — Na a k; nika Queen of Ber-i J* PriPlul včeraj zju-ki Se je neki me- \ )m0fjf)Je (nahajal na krovu, i W Lu ''Cezarejskega ure- ^emu 171' P°magal M telila t etu> Krava se ti r,, J'dni zatem, ko je .Par*k iz New Yorka. SLAVCI 0 ^ VčeraJ J'e bila z ! VT5ciji Interna' 3 Iter w of Mlne, Mill and e se Z ers ^solucija, s 3 ^tjit P°roča Roosevel- in naSlaša> da e l0Sel k, , ni bberalec, ki ; - 1 jjtev pennsyl- ! nskeša "delaj ali ! Stradaj" zakona ! l0vanjP^ T »Uw J Instituta za jav-j , * Ukazalo, da c itn V° strinja z no- ' y „ • ^ v, iNi- i., 11. av-,<°?:dela3 ali stra-ki^aht Zave Pennsylva- h °d °seb' ki Pre_ II odob;e a tudi delajo zanj, ° Volilcih 2 ogromno veči-y m,,' V državi in tudi po Ut Šla?JU' kar i^azuje h Vsei T? of Public Opi-1 G2eli- 1 ^ jeS?anski za*on, pod Su k, 2no- da se temu ' HovVku ukaže kopa-1 *vi kan";.' knJigovodji, da ' l k°1trav aCijo' je i^val ' l^a 1*** in Prerekanj, >%l„Pina Poetov pi- •ter аvernerjevim do- L a prekiic za- S ^ glasovanja ki <» ie efi Cenjeni ■ \ S J jeni institut, je ^ l^nsyivaniji ....... 84 odstotkov V 9 """ 36 odstotkov %>e»i državah ^Wu""" ' 81 odstotkov 19 odstotkov NA ame-\ n F'AHNiku 1 "tT^ Nt v J^eriškem par-f Nelf " J« ob priho-jksPlodiral rezer-t ri eksploziji so ^ P0t*ki. eden H v b0>- Ranjence so Sn. Zarii 'fev^^je poda-ti kelagaJno samostoj- »Šo Nfc if Panika. - V,;Veav bi »aš>a - V Londonu so mnenja, da utegne Hitler nastopiti proti madžarski neodvisnosti Ker se mu zdi zadeva z Gdanskom prenevarna, se utegne obrniti proti Madžarski, odkoder ti imele njegove armade svobodo potez proti Poljski, Rumuniji in Jugoslaviji. ITALIJANSKKA MLADINA V NEMČIJI LONDON, 11. avgusta. — I Angleška vlada priznava mož-jnost, da bo konferenca med j nemškim in italijanskim mini-'strom zunanjih zalev služila smotru', da se narede predpri-i prave za pritisk Nemčije na i madžarsko neodvisnost. Silna j moč in superiornost nemških j armad, koncentriranih v Av-I stri ji in Slovaški, bo služila | nemški diplomaciji za argu-| ment, kateremu se Madžarska I ne bo drznila upirati. Razlogi za vdor na Madžarsko Strokovnjaki v angleškem zunanjem uradu vidijo sledeče vzroke, ki bodo povzročili, da bo Hitler nemara podlegel izkuš-njavam in začel prodirati proti Madžarski: Prvič, Madžarska je edina j država na periferiji rajha, ki ji Anglija in Francija direktno ne indirektno ne jamčita varnosti njene neodvisnosti. Ako se Hitlerju posreči izciganiti "protektorat" nad Madžarsko, upa, da se bo izognil splošni evropski vojni, ker ne bo nihče klical zapadnih držav na intervencijo. Poleg tega pa bi ta a-fera tvorila nadaljni uspeh Hitlerjeve "mirovne politike" v očeh nemškega naroda. Drugič, končna uvrstitev Madžarske v vrsto z Nemčijo in z osiščem v splošnem, bi dala Nemčiji to prednost napram Poljski, da bi ogrožala Poljsko tudi od :'uga, ob madžarski meji. Ogrožanje Jugoslavije Tretjič, koncentriranje nemške armade v Madžarski ne bi olajšalo samo Hitlerjeve akcije napram Poljski, temveč bi olajšalo tudi armadne poteze proti Rumuniji in Jugoslaviji. Za vojaško okupacijo Madžarske bi prišla nemška akcija v spodnjem Pedonavju. Odpor Madžarske? Situacija pa bi bila povsem drugačna, če bi se Madžarska uprla in posebno še, če bi poravnala svo je spore z Jugoslavijo ter sklenila ž njo tesno obrambno zvezo. Potem se u-tegne zgoditi vse. Tehnično Anglija in Francija nista obvezani, pomagati Madžarski, toda javno mnenje bi v tem slučaju zahtevalo nagle akcije v obrambo madžarske neodvisnosti.. Izlet Cankarjeve ustanove Kakor smo poročali, se bo jutri vršil na farmi Federacije društev SNPJ piknik Cankarjeve ustanove. Glede delavcev j na pikniku in njihovega zbiranja j ter čas odhoda, je poročano na ! drugem mestu. Onim, ki nameravajo poseti-ti ta piknik, naj služijo sledeča navodila za kažipot: Na Euclid Ave., zavijte na Chardon Rd., št. 85 ter vozite do Heath Rd., tam zavijte na desno na Heath Rd., pa boste naenkrat na mestu piknika. Na Chardon in Heath Road, je napis, in sicer malo pred mostom, ki je razpet preko Heath Creeka. Farma društev SNPJ nudi sijajne prostore za izlete, zato je gotovo, da tudi na tem pikniku ne bo manjkalo dobre zabave. Poleg tega, da se bodo izletniki sami najbolje zabavali v vedrem razpoloženju v krasni naravi, pa bodo s tem pripomogli tudi prepotrebni kulturni stvari — Cankarjevi ustanovi, ki izdaja Cankarjev glasnik. Komur je v resnici za napredek naše naselbine in za nadaljni obstoj te prepotrebne ustanove, ga na tem pikniku ne bo manjkalo. TRENJE EVROPSKIH DRŽAV JE DOSEGLO AKUTNI POLOŽAJ Jugoslavija je mobilizirala pol milijona mož, kar je njen odgovor na obnovljeni pritisk osišča. PREMIER CVETKOVIČ DOSPEL Z LETALOM V TRST Smrtna nesreča enajstih vojaških letalcev V West Virginiji je bilo u-bitih devet armadnih letalcev, v Californiji pa dva mornariška pilota. AMERIŠKI ČASNIKAR IZGNAN IZ ITALIJE RIM, 10. avgusta. — H. R. Ekinsu, managerju United Pressa, je rimska policija ukazala, da mora do jutri do ene popoldne zapustiti Italijo. Policija je zaprla rimski urad United Pressa ter ni dovolila vstopa nobenemu članu tega u-rada. Za svojo akcjio ni podala nobenega pojasnila. Ekins je bil znan ameriški vojni korespondent ter je poročal o vojni v Abesiniji in potem o kitajsko - japonski vojni. Odpotoval Danes zjutraj je odpotoval z družino za deset dni v Kanado Mr. Michael Telich, zastopnik pri Sun Life Insurance Co. of Canada. Za časa njegove odsotnosti bodo njegovi klienti deležni iste postrežbe, ako pokličejo CHerry 7877. WASHINGTON, 11. avgusta. — V letalski sili Zedinjenih držav se je danes primerilo dvoje težkih nesreč, v katerih je bilo mrtvih devet mož armadne in dva moža mornariške zračne sile. Na Langley Fieldu, W. Va., je treščilo kmalu po odletu v plamenih na zemljo armadno letalo, in sicer veliki bombnik z dvema motorjema. Nesrečo pripisujejo defektu v motorju. U-bita je bila celotna posadka bombnika, ki je štela devet mož. V San Diego, Cal., pa sta bila mornariški poročnik T. Wood, star 28 let, in 33-letni radiotele-grafist V. P. Armstrong, ko je njiju letalo treščilo v plamenih na zemljo. Te dni je dospelo na Brennerjev prelaz 200 mladih italijanskih kolesarjev, ki bodo potovali po Nemčiji. Italijane je sprejelo prav toliko mladih nemških kolesarjev. Konvencija Mladih demokratov zahteva tretji termin predsednika Roosevelta Republikansko-demokratska koalicija je porazila nekatere Rooseveltove predloge, ni pa porazila Rosevelta samega. PITTSBURGH, 11. avgusta. J Paul v. McNutt, federal security administrator, je med silnimi ovacijami na konvenciji Mladih demokratov propagiral tretji termin predsednika Roosevelta ali vsaj nadaljevanje njegovih idej. Med njegovim govorom je celotna konvencija vstala ter mu burno pritrjevala. Konvencija je prav tako burno aplavdirala besedam senatorja Josh Lee-a iz Oklahome, ko je dejal: "Mi moramo zahtevati tretji termin!" "Ni na Rooseveltu ležeče, da nam on pove, če hoče imeti tretji termin, temveč je ležeče na nas, da mu povemo in zahtevamo, da ga hočemo imeti za tretji termin predsedništva." Solicitor general Robert H. Jackson je izjavil, da je republikansko - demokratska koalicija v kongresu sicer porazila nekatere predloge Roosevelto-vega programa, "ni pa porazila Roosevelta samega." Njihova taktika je le še okrepila zahteve po Rooseveltovem tretjem terminu. Za vse prebivalce je dovolj dela Paul McNutt, bivši governer države Indiane, je izjavil: "Naše ljudstvo ne bo nikoli tako resignirano, da bi trpelo, da bi bili zmožni delavci stalno brez dela. Amerikanci vedo, da je mnogo potrebnega dela, ki ga je treba izvršiti, vedo pa tudi, da ima Amerika dovolj virov in možnosti, da zagotovi dostojno življenje vsakemu svojemu prebivalcu, ki je voljan delati." ZA ZNIŽANJE DAVKOV NA KANALIZACIJO IN v VODO VOJAK USTRELIL SVOJO PRIJATELJICO IN SEBE CHICAGO, 111. — Neki vojak srednje starosti je včeraj ustrelil svojo ljubico, 24-letno steno-grafko Elsie Doolewerdt, nato pa še sebi pognal dve krogli v glavo. Vojak, ki se piše Frank Japoynski, je bil star 47 let ter je oče dveh otrok. De-li je bil oženjen ali ne, poročilo ne pove. Naznanilo Članom in članicam društva sv. Janeza Krstnika, št. 37 J. S. K. J., se naznanja, da se je preselil tajnik Joseph Rudolf iz 6304 Carl Ave., na 15317 Shi-loh Rd. Pred približno letom dni je Cuyahoga Tax liga priporočala mestnim councilmanom, da nastavijo davke na kanalizacijo od 33 1-3 proc., mesto 50 proc. kar je priporočala administracija. Mestna zbornica je sprejela predlogo, ki predvideva 40 proc. tax rate; ta svota je vsekakor previsoka, kar sedaj priznava tudi direktor Wallene. Direktor Wallene je tudi nagla-sil, da 40 proc. davki prinašajo Hovolj dohodkov od odjemni-kov vode v samem Clevelandu, da se lahko operira ž njimi celo tovarno. Ako bi mesto iztir-jalo pristojbine od predmestnih odjemalcev vode, bi mesto imelo več kot dovolj denarja za ope-riranje nove naprave za čiste-nje vode in kanalizacije. Mark A. Copeland, predsednik od Cuyahoga tax lige, pravi, da mestna administracija naj sedaj popravi, kar bi imelk storiti že pred letom dni. Dalje liga priporoča vsem davkoplačevalcem mesta Clevelanda, da pokličejo na telefon ali pišejo mestnim councilmanom in zahtevajo tri reči: 1. Znižanje davkov na kanalizacijo od 40 na 33 1-3 proc.; 2. Takojšnje postopanje, s da se prisili predmestne odjemalce, da prispevajo svoj delež k operiranju kanalizacijskega sistema; 3. Znižati najemnino na vodo, dodatno h kanalizaciji. Finančni od- sek mestne zbornice se snide 14. avgusta, ki odloči, da-li se zniža pristojbine, ki so sedaj v veljavi, ali ne. Jerinov pogreb Pogreb Antona Jerine, o katerem smo poročali včeraj, se vrši danes popoldne iz kapele A. Grdina in Sinovi in sicer ob pol treh. Kdor se želi vdeležiti pogreba, naj pride ob času. Za pogreb se je zavzel sin Anton, ki je pred kratkim pričel delati, doslej ni mogel dobiti nikakega dela več mesecev. — Rajni Jerina je bil doma iz Logatca na Notranjskem. Bil je zelo aktiven pri dramskem društvu "Triglav", dokler je društvo obsojalo, bil je prijatelj rajnega Franka Verbiča, s katerim sta na odru skupaj nastopala. Rajni Verbič je bil doma na Rakeku. Seja Redna mesečna seja članov društva Cerkniško jezero, št, 59 SDZ se vrši v četrtek 17. avgusta v navadnih prostorih Slov. del. doma na Waterloo Rd. ob 8 uri zvečer, člani so prošeni, da se seje udeležijo. Na razstavi Na svetovni razstavi v New Yorku se nahaja družina Kras, 114700 Westropp Ave., od-j koder pošiljajo pozdrave vsem naročnikom Enakopravnosti. Associated Press poroča, da nastaja v mednarodnem položaju v Evropi velika napetost in da je bilo v Rumuniji, Jugo-' slaviji in Italiji pozvanih pod zastave stotisoče vojakov. Oči vseh diplomatov so uprte v Salzburg, kjer sta zunanja ministra Nemčije in Italije pri-jčela tridnevno konferenco. Posvetovanja diplomatov V zunanjem uradu v Londonu so se zglasili poljski, turški in jugoslovanski poslanik, kar znači, da narašča zaskrbljenost zaradi položaja v jugovzhodni Evropi. Poročila iz Pariza naznanjajo, da je francoski premier Da-ladier prekinil svoje počitnice ter se vrnil v Pariz, da bo osebno navzoč pri vodstvu vladnih zadev. Visoki vladni krogi v Berlinu priznavajo, da je doseglo vprašanje Gdanska akutno stanje. Angleška in francoska vojaška misija v Moskvi V Moskvo sta prispeli angleška in francoska vojaška misija, ki bosta nemudoma pričeli razgovore z ruskim generalnim štabom v upanju, da se pospeši sporazum in podpis obrambne pogodbe trozveze. Rumunski kralj Karol je tudi nenadoma prekinil svoje počitnice, ko se je prej posvetoval s turškimi in grškimi voditelji, nakar se je vrnil v Bukarešto. AKTIVNOSTI JUGOSLAVIJE Jugoslavija je poklicala včeraj pod zastave štiri razreda rezervistov, ko je pričela ob nemški in italijanski meji z vojaškimi vajami, v katerih bo sodelovalo pol milijona mož. Diplomatje tolmačijo to akcijo Jugoslavije kot njen odgovor na obnovljeni pritisk rimsko-berlinskega osišča na Jugoslavijo. Premier Dragiša Cvetkovič je odpotoval z letalom v Trst h konferenci z reprezentanti italijanske vlade. Splošno se sodi, da bo dobila njegova beseda poudarek v razgovorih z italijanskimi voditelji zaradi konč-noveljavnega sporazuma s Hrvati, ki je toliko kakor dosežen, s čemer bo zagotovljena edinost in trdna povezanost dežele v slučaju kakršne koli krize. Proti tretjemu rajhu GDANSK. — Na ulicah svobodnega mesta Gdanska se je pojavilo tisoče cirkularjev, na katerih je natisnjeno: "Mi se nočemo pridružiti tretjemu rajhu!" Cirkularji zahtevajo resigned jo distriktnega nacijske-ga voditelja Alberta Foerster-ja, da se "konča njegovo neodgovorno delovanje." Mož je ubil ženo pred mestno hišo v Clevelandu Ubita žena je bila rodom Hrvatica ter je bila leta 1934 proglašena za najbolj popularno dekle v Clevelandu. Ko je v četrtek odšla iz City Halla, kjer je bila" zaposlena kot telefonska operatorica, 28-letna Mrs. Mary Dietz Lechler, se je nenadoma pojavil na cesti v avtomobilu njen mož, ki jo je poklical, naj gre k njemu v avtomobil. Zakonca namreč nista živela skupaj in je ona pričela s postopanjem za ločitev zakona. Ker žena ni hotela v avto, je on skočil k nji ter jo s policijskim revolverjem trikrat ustrelil. Ko je padla na zemljo, je stopil k nji ter oddal še dva strela vanjo. Usmrčena žena je bila po rodu Hrvatica ter je bila leta 1934 proglašena za najbolj popularno hrvatsko dekle v Clevelandu. Zakonca, ki sta se poročila lansko leto, sta se neprestano prepirala, nakar ga je končno žena zapustila ter šla k svojim staršem, ki stanujejo na 4709 Superior Ave. Lechler je bil obtožen umora po prvem redu. On je starejši od nje 21 let, ona je stara 28 let. Poleg staršev Jos. in Antonije Dučič, zapušča še staro mater Dujano-vič in brate Josepha, Walterja, Ilija in Daniela, ter sestre Helen in Antoinette. Dom družine se nahaja na 4709 Superior Ave. kjer bo ležalo truplo do pogreba, ki se bo vršil v torek ob 9. uri v cerkev sv. Nikolaja na E. 36 and Superior Ave. Pokopana bo na Calvary pokopališču. Pogreb vodi A. Grdina in Sinovi. Obiski niso dovoljeni Začasno obiski niso dovoljeni pri Mr. Anthony Vrh, 22338 Arms Ave., ki se nahaja na svojem domu pod zdravniško o-skrbo. Radio program Vsako nedeljo od 9. do 10. u-re zjutraj se vrši Hrvatski radio program čez WADC, Akron, Ohio. Delavci za piknik Poziva se vse one, ki so prejeli delo na pikniku Cankarjeve ustanove, ki se vrši jutri na farmi Clevelandske federacije SNPJ, da pridete vsaj ob 8:30 zjutraj v Slov Nar. Dom, kjer bo čakal £ruk, da se pripravi, kar je potrebno, ker truk odpelje ob 9. uri od tukaj in se u-stavi \spotoma tudi v Collin-vvoodu. Vabljeni so tudi oni, ki želijo iti zgodaj na farmo, se lahko peljejo s trukom. Ob i popoldne pa odpelje truk izpred S. N. Doma posetnike piknika in se ustavi tudi pred S. D. Domom na Waterloo Rd. Razprodaja Pri Kremzar Furniture, 6806 St. Clair Ave., se je pričela pre-i selitvena razprodaja. Preselil se bo v Slov. nar. dom na 6405 St. Clair Ave. Na razprodaji ima vse po nizki ceni. — Se priporoča za obisk. Plačilo elektrike V ponedeljek je zadnji dan, j da lahko plačate elektriko v našem uradu. gTRAN S EKAKOPRAVNOŠt 12. avgust! UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by XHK AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holiday* ■o raznaialcu t Clevelandu, za celo leto.................................$5.50 » 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50 Jo pošti v Clevelandu, v Kanadi In Mexlcl za celo leto............. — $6.00 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 Zedlnjene države za celo leto ........................................$4.50 ta S mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko ln druge Inozemske države: celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; Entered as Second Class Matter April 26th, IH18 at the Po6t Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ITALIJA, - MANDAT NEMČIJE Dne 15. septembra 1938 je plačal Chamberlain prvi cbrok Hitlerjevega plačilnega načrta,-da se vzdrži mir v nekaterih delih sveta. Stari petelin iz Clivedena je pričel ropet klokati, kajti drugi obrok tega plačilnega načrta ko zapal še pred 15. septembrom letošnjega leta. Marela-nož Chamberlain bi rad vedel, koliko zdaj Hitler zahteva, bivši kajzerjev korporal pa mu v svoji skromnosti cdgovarja, da se bo za zdaj zadovoljil z Gdanskom, ki raj nadomesti izgubo nemškega Tirola. Ko je stari clivedenski petelin lansko leto klokotal o "miru v našem času," se je bivši kajzerjev korporal caklinjal in rotil preko radia, da zahteva samo Sudetsko deželo in da ne mara niti pedi češkoslovaške zemlje. Preden začne Chamberlain tuhtati o drugem obroku vplačila na Hitlerjev načrt, bo prav, če pogledamo iz-premembe na zemljevidu Evrope, odkar je pričela clive-denska klika graditi kariero bivšega papirarja in kajzer-jevega korporala, v katerem je videla odrešenika angleških torijcev, ki jim je pretila nevarnost azijskega boljševizma. Z odobrenjem in nasvetom stare clivedenske klike, je korporal bivšega kajzerja dodal nemškemu rajhu sedem milijonov Avstrijcev, deset milijonov čehoslovakov pa je spravil pod svoj novi "protektorat." Kljukasti križ vihra danes na Brennerjevem prelazu, manj ko 50 milj od Trsta; on vihra ob jugoslovanski meji do njegovega madžarskega protektorata in do Rumunije, od tam pa do južne meje Poljske, torej skoraj prav do brloga, v katerem prebiva medved, ki hodi ko človek po dveh . . . Da kraljevska zastava Savojske hiše še vedno vihra onkraj Brennerja, pomeni prav malo, zakaj- Italija ni danes nič drugega kakor mandat in protektorat bivšega kajzerjevega korporala, skoraj nič manjši mandat kakor je Češkoslovaška. Ker je Hitler priplezal prav gori do vrha Brenner-jevega pasu in ker je zavzel vse zaledje severno od Alp, je postal Trst, krasno pristaniško mesto ob sinjem Jadranu, nekak kraj duhov. Nekdaj vsemogoči signor Benito Mussolini ubira danes pot, katero sta nedavno prehodila Kurt šušnik in dr. Edvard Beneš. šušnik ni bil bedak, ko je smatral, da ne more Mussolini nikoli dovoliti, da bi mu postal Hitler sosed ter mu izpred nosa-vzel vso trgovino s šestdesetimi milijoni ljudmi, ki prebivajo onkraj Alp. Mussolinija se je smatralo za bolj prefriganega in modrejšega izmed obeh diktatorjev. Kljub temu pa je duče danes prostovoljni jetnik bivšega kajzerjevega korporala, Italija pa je protektorat nemškega rajha, odkoder ji ni bega in rešitve. Italija in Mussolini sta potegnila za nos nemškega kajzerja leta 1916, kajzerjev koporal pa je poskrbel, da se tako zgodovinsko izdajstvo ne bo več ponovilo. Zavojevanje Italije po Hitlerju je med vsemi nacijskimi nekrvavimi zavojevanji najbolj premeteno in najbolj kompletno. Pristriževalec Mussolini je bil sam tako temeljito pristrižen in okrnjen, da mu ni razen brazgotin na njegovi zadnjici, kjer so ga prasnili drobci nemških šrapnelov, ko jo je obračal sovražniku na oči na svojem jadrneni begu iz Kobarida, ničesar ostalo. Po svojem takratnem naglem begu iz Kobarida je poznejši italijanski Cezar zapisal : "Dokler ne bo Essen, mesto kanonov, izbrisano z zemlje v imenu žrtev nemškega divjaštva, si ne morejo nemški roparji in morilci izposlovati pravice, da bi se mogli zopet prištevati za člane človeške družbe. Med rekama Reno in Vislo živi barbarsko, samo navidezno kulturno in civilizirano ljudstvo." Novodobni pavliharski Cezar si je podvrgel golo gorovje Abesinije in Albanije; nato je kakor blaznik kričal po Tuniziji in Korziki, končal pa bo na Sv. Heleni, kjer je končal pred malo več kot enim stoletjem tudi mali Korzičan — Napoleon. Adolf se je tako temeljito, pobrigal za svojega pajdaša Benita, da se celo clivedenska klika nima prilike pritoževati nad to Hitlerjevo igračo — Mussolinijem. Bivši kajzerjev korporal gre zdaj lahko naprej s svojimi načrti, da zavzame Gdansk, nato pa naj vkoraka v Varšavo, kakor je vkorakal v Prago. Velika Britanija in Francija ne moreta rešiti Poljske in Rumunije, tudi če bi ju resnično hoteli. Ako ni Rusije UREDNIKOVA POSTA Izlet collinwoodskih pevcev Tem potom bodi obešeno na "ta veliki zvon", da bodo člani mladinskega pevskega zbora Slov. Del. Doma na Waterloo imeli svoj izlet v nedeljo 13. avgusta na Novakovi farmi v Trumbullu. Kot sem informirana bo truk odšel izpred SDD že ob 9. uri j zjutraj, tako je uradna ura zapisana po tajnici zbora, Mrs. 1 Martina Hribar, j Vsi otroci, kateri spadajo k I zboru, se lahko peljejo s tru-kom ali pa s privatnimi vozili, 'to je s svojimi starši ali prijatelji, kateri gredo z nami. Za j kažipot je napisala Mrs. Hri j bar svoje, in ostane v veljav t cel dan v nedeljo. Otroci, ki ne pridejo v sprem stvu staršev, naj prineso svo; | lunch, starši pa naj poskrbijc • za svoj Junch ali pa drugo me j senino, katero lahko spečete nf j prostoru. | Torej prinesite vse jedi s seboj pa bo poskrbljeno za notra nje ministrstvo. Na ta izlet naše mladine st' vabljeni vsi starši z otroci in vs' simpatičarji zbora, kateri želi te imeti lep dan v prosti narav — na prijazni Novakovi farmi. Ne pozabite torej, v nedeljo 13. avgusta v Trumbullu. Mrs. Angela Siskovich Mlad. pev. zbor S. D. Doma —Waterloo Rd. i V nedeljo 13. avgusta se vrši, kot je bilo že poročano, izlet članov omenjenega zbora. Vsi člani naj se zbero pred J S. D. Domom ob 8:45 zjutraj, kajti truk, ki bo pripravljen, bo odpeljal točno ob 9 uri izpred S. D. Doma. Ravno to velja za starše in vse druge, ki imajo svoje avtomobile in se želijo z i nami voziti, da so ob določeni uri na mestu, da se tako skupno odpeljemo. Če bi pa kateri imel kakršen koli zadržek, da bi se ne mogel udeležiti skupne vožnje in ima namen posetiti nas, naj pazi na potova znamenja, ki bodo na gotovih mestih križpotja z napisom Novak's Farm., in sicer od Thompson naprej, ker do tam mislim, da je vsakemu pot znana, j Torej od Thompson naprej bodo trije ali štirje taki napisi, pazite nanje. Radi dobre in hladne pijače je tudi vse preskrbljeno tudi godba bo na mestu. Kar pa se tiče jedil, pa je bile sklenjeno, da se bodo pekle kokoši na ražnju. i Seveda je pa to vsakega posameznega prosta volja, namre« če bi kdo tega ne hotel, lahke prinese jedila seboj. In ravno tako člani, kateri :ie bodo v spremstvu staršev. Končno vas še enkrat vljudne vabim v imenu celotnega odbo ra, vse cenjeno občinstvo, posebno pa apeliram na starše, \ia ne zamudijo nedeljo 13. av7 gusta in vsi z mladino ven v prosto naravo. Saj prav kmalu bo potekel njih prosti čas, da jih pošljemo spet nazaj v šolo, i ko ne bodo imeli več časa za i-gre in proste zabave, i Torej na svidenje v nedeljo 13. avgusta. ' Martina Hribar, taj. : St. Clair Rifle and Hunting Club Cleveland, O. — Pred nekaj leti se je malo število mož in fantov združilo v namenu gojiti lovski sport in se družiti v prijateljskih sestankih v svrho razvedrila in boljšega medsebojnega poznanja ter tako držati skupaj, kolikor dolgo mogoče, naš narodni obstoj. Pod imenom St. Clair Rifle and Hunting Club so se shajali na sejah in sestankih, se medsebojno veselili in rasli v članstvu in blagajni. Vsakemu, ki se zanima za take vrste klub, ie je isti tako prikupil, da si je I ineve sestankov tako pridržal | sase, da je mogla biti nad vse važna druga stvar, če je istega kdaj zamudil. Da je te vrste klub dopadljiv,: je vidi v tem, da se je že več slovenskih skupin tozadevno >rganiziralo, tako, da imamo i lanes v Clevelandu in bližnjih j mestih sedem znanih klubov. ; Kadar imajo ti klubi medseboj- i na tekmovanja v streljanju ali i ;voje lastne prireditve vselej ! •azpolagajo z lepo udeležbo tako j >d strani članstva, kakor od j občinstva. Pri takih sestankih se gre v j >rvi vrsti za družabnost in ve-j >elo razpoloženje, katerega vsak j ootrebuje; na gmotni napredek se zelo malo gleda. Vsak tak klub pa potrebuje za svoje delovanje obširne prostore. V začetku, in do sedaj, smo moraji prostore najemati, kar ni bilo zadovoljivo, ker se ni vedelo od leta do leta, če bomo imeli prostore še v najemu. Zato je naš klub že nekaj let stremil za tem, da si kupi zemljišče, ki bi za dolgo odgovarjalo namenu. In tako »zemljišče se nam je posrečilo dobiti. Kupili smo 87 akrov veliko farmo, ki je zelo pripravna za naš sport in veselice. Naši agilni in pridni možje in fantje so jo že precej dobro uredili za naše namene. Prav veseli smo teh prostorov. Zato smo se pa odločili, da napravimo otvoritveni dan in tako dostojno proslavimo zgodovinski dan našega delovanja. To naše slavlje želimo obhajati v družbi vseh naših prijateljev in znancev osobito članov sorod, klubov. Navzočnost vseh teh nam bo dala večji pogum za še večji napredek. Prijaznega prisostvovanja tudi ■»ozabili ne bomo. Torej pridimo vsi skupaj, družimo se v takih sestankih, do-cler nam je dana prilika, kakor !Q se družili naši pradedje v ta-cozvanih "taborih", kjer so reševali svojo vprašanja in za-leve in si medsebojno dajali poguma za vzdrževanje narodne enotnosti. Prostor lahko najdete. Ako greste skozi Cleveland in vza-nete "route" 84, se peljite do route 44, ki gre severno in južno skozi mesto Painesville. Potem obrnite južno na 44 in se peljite eno miljo do prostora. V slučaju, da vzamete route 20, se peljite v mesto Painesville do public square, zavijte v južno smer in nadaljujte dokler ne pridete do farme, ki je eno miljo južno od 84 ceste. Ako greste skozi Chardon, vzemite tam 44 ;n se peljite severno do farme. Torej, prosimo še enkrat: Pridite. Ne pozabite. Pridržite si nedeljo, dne 20. avgusta, 1939 za naše gostovanje. Pripeljite svoje družine. Apeliramo na ženske, da ne kuhajo na ta dan. Ako dedec noče biti lačen in žejen naj vas ; v obrambni fronti miru, se ni bivšemu kajzerjevemu kor-poralu ničesar bati. On bo jemal, kar mu bo Chamberlain pri volji dati, ostalo si bo pa vzel, ko bo Chamberlain spal ali pa ko bo v Škotskih potokih ribe lovil. IIIHHUMIII pripelje k nam. Začeli bomo kar opoldne. Za St. Clair Rifle and Hunting Club Leo Kushlen, preds. LEWIS IN GARNER John L. Lewis je napravi delavski in napredni javnosti velikansko uslugo, ko je oni dan s sedaj že znamenitim epitomom na rovaš podpredsednika Gar-nerja špiknil balonček najbolj ambicij oznega predsedniškega "booma," katerega so reakcij o-narji brez razlike na stranko že več mececev tako pridno napi-j hovali. Garner je v očeh organi-| izranega delavstva "zavraten, kvartaški, šnopsarski in zloben j sovražnik dela," je eksplodiral Lewis ,ko je pred kongresnim odsekom izpričeval proti name-| ravani kastraciji zakona za minimalne mezde in maksimalni delovni teden. V taboru reakcije je slikovita j fraza izzvala vihar ogorčenja,j i ampak Lewis je dosegel, kar je; i hotel. Mož, ki že več let svojo vi-! jsoko pozicijo rabi za to, da ob1 j vsaki priliki porine nož v hrbet1 j New Deala, medtem ko se je Vj j javnosti dela nedolžnega kot no-ivorojeno dete, stoji pred deže-■ lo razgaljen do nagega. Reakci-jja, ki je v starem lisjaku iz j Texasa videla viteza, ki jo odre-j ši new-dealskega zmaja, ga ne i bo zlepa rehabilitirala. Lažnjiva slika starega dobričine je iz-plahnila v nič, na njenem mestu pa stoji realistična fotografija, v kateri je Garner prikazen tak kot v resnici je. ! Ako se Garner boji, da bo A-merika utonila v valu "rdeče revolucije," ako zakon, ki jamči delavcem 25c zaslužka na uro, ostane nespremenjen, se ni čuditi. Saj to je isti Garner, ki je leta 1926 zahteval, da se porazi zakon, s katerim se je omejilo naseljevanje sezonskih poljedelskih delavcev iz Mehike. Ob tisti priliki je odkrito obrazložil svoje stališče napram delavstvu, ki se od tedaj ni dosti spremenilo. Pojasnil je, da lastniki velikih farm in nasadov v njegovem okrožju potrebujejo mehi-kanske peone, kajti ena taka peonska družina je pri volji delati celo sezono za plačo $25. "V naših krajih Mehikanci ne povzročajo neprilik, razen če ostanejo dovolj dolgo, da se ameri-kanizirajo," je rekel Garner takrat. "To so krotki ljudje. Kadar azgledajo šerifa, storiš z njimi lahko, kar hočeš." Največja nevarnost, ki preti Ameriki, je po Garnerjevih mislih torej v tem, da bi se delavci preveč amerikanizirali. Nazoru, ki ga je izpovedal takrat, je o-stal zvest do danes. — In tak človek'naj bi bil Rooseveltov naslednik v Beli hiši? "Napredek" HRVAŠKO VPRAŠANJE Sredi prošlega tedna je bila v ameriških časopisih priobčena depeša, glasom katere se je hrvatski voditelj dr. Maček izrazil, da je up, da se spor med Beogradom in Zagrebom izrav-j na, skoro docela izginil in da torej ne preostaja drugega kot da pridejo Nemci in "naredijo red | v Jugoslaviji." Kot znano, je v podobnem to-, nu govoril Maček že pred me-j seci, potpm ko je Hitler pogoltnil Češkoslovaško. Kmalu za tem ■ so bili razgovori za izr^vnanjej hrvaškega vprašanja obnovlje-| ni in nekaj časa je izgledalo, da j ni več daleč do sporazuma. Potem pa je stvar obtičala na mrtvi točki. Zdi se, da se bo tedanja epizoda ponovila, kajti takoj za petami gori navedene senzacijske, izjave dr. Mačka prihaja poro-i čilo, da so Hrvatje popustili od zahteve za revizijo ustave in da so pripravljeni na kompromis. V tem smislu se sedaj vršijo na Bledu razgovori, katerim priso- stvuje poleg ministrskega predsednika Cvetkoviča tudi regent Pavle. BOMBARDIRANA PARNIKA Odkar je Japonska začela o-svajati Kitajsko, se angleškim interesom na Daljnem vzhodu ne godi nič bolje kot psu v cerkvi. Pred nekaj dnevi so japonski zrakoplovci bombardirali dve angleški ladji na reki Yangt-se, pri čemur je bilo več mornarjev ranjenih. Poroča se tu>T di, da se med Japonsko in državama fašističnega osišča, Nem-čij.o in Italijo, vršijo razgovori za sklenitev vojaškega pakta. "Napredek" Zlato iz kamnov V nekem javnem parku v Chicagu je policijska patrulja pred nekoliko nočmi opazila moža, žensko in štiriletno deklico, ki so ležali tesno drug ob drugem na tleh in spali. Pod glavami je imela bedna družina vreče in v vrečah so bili kamni, kakor so policisti ugotovili. Spravili so jo do najbližje policijske stanice, kajti prenočevati v tem parku ni dovoljeno. Na policiji je mož povedal, kaj je s tistimi kamni, ki so jih imeli v vrečah pod glavo in od katerih se niso hoteli ločiti. McDermott, kakor se je mož imenoval, je bil odšel z ženo in otrokom, da bi poskusil svojo srečo kot iskalec zlata. Našel je končno, kar je smatral za zlato žilo, in odpravil se je domov, da bi dal kamne, ki jih je odlomil, preiskati. Po poti mu je zmanjkalo vsega, z velikim trudom so si morali naberačiti, kar so potrebovali za življenje, kajti kamnov ni hotel vzeti nihče v plačilo. Policisti, ki so slišali to zgodbo, so priredili zbirko med seboj in so McDermottu tako pomagali, da je prišel do zavoda, kjer je dal svojo najdbo lahko preiskati. Lahko si mislimo, da je bil nad vse vesel, ko so tam ugotovili, da je v kamnu izredno visok odstotek zlata. Zemljišče, ki si ga je iskalec zlata zagotovil, je vredno najmanj 200,000 dolarjev . . . NEPRILIKE PRI DVIGANJU "THETISA" LONDON. — Dviganje potopljene angleške podmornice "Thetis" nadaljujejo v bližini Liverpoola z velikimi težavami. Ob koncu prejšnjega tedna so zaman poskušali, da bi nesrečno ladjo potegnili s pontoni v bolj plitko vodo. Dva pontona sta se razpočila in delo so morali začasno prekiniti. HIŠA MORILKE HAHNOVE PRODANA Cincinnati, O. — Hiša, ki je bila nekdaj last Mrs. Anne M. Hahnove, na električnem stolu v Columbusu usmrčene zastrup-ljevalke starih ljudi, je bila na javni dražbi prodana. Hiša je bila prodana za $9,500 in sicer prvemu in edinemu ponudniku Charlesu Eckertu, ki je repre-zentiral Chevrolet Motor družbo, ki je imela na hiši prvi mortgage. Drugo hipoteko ali mortgage na hiši imata odvetnika in branilca Mrs. Hahnove. Ta hipoteka znaša $5,000. NOV UDAREC ZA KATOLIŠKO CERKEV V AVSTRIJI Katoliško cerkev v Avstriji je te dni zadel nov udarec, k« je nacijski režim odredil, da poslej duhovniki in redovnice niti ve-ronauka ne bodo smeli več poučevati v javnih šolah, temveč bodo ta posel vršili posvetni učitelji. [jt^ X3U.UUU1 U U » il 3Cg*% j^hPI r; v ts^Hra jcp «v.'( Vil v vHr s £J >« i* Vili ' /■ sf&v-tia »v «jjB i. i- * Iv Dva modra izreka: , na cesti bogataš, pra#U; to nesrečen slučaj, če! i; berač, pravijo, da je P®| Človeka, ki postane fc letu bogataš, bi bilo tre./ti najst mesecev prej obeS1ti "Kaj bi ti rajši doJ hčerk ali deset milij0"0! "Kakšno vprašanje- 1 milijonov vendar!" Jk "Motiš se. Če bi dol"1]] milijonov, bi hotel i®etl,j( Če bi pa dobil deset jih imel zvrhoma zados i Profesor da učence® I nalogo, v kateri naj | nogometno tekmo. Ko ^J pregledoval naloge, Je J nekem zvezku sledečo j Zaradi dežja je bila tn ^ povedana. " ~ rte« Vlomna tatvina. — 1 J denič priteče ves zas°"l policijo in javi: "Danes so vlomili v novanje in mi odnesh I ri." Stražnik: "Ali lahko 1 ■ ne stvari opišete?" J Mladenič: "Da, igralci • in ščetka na zobe. "Ah, gospa Korenov*' - hčerka je tako bister o* J ■ di, Lizika, povej te tki. n . dvakrat dva." "Dvakrat dve? —- Eej , 1 "Vidite, gospa Kote®®] mo za eno je povedala r j 1 1 - • J . j "Pri mlinarjevih je P« svet nekaj malega. maj dva kilograma. čl°v .1 verjel, da more otrok 1 ) majhno težo živeti!" "To ni še nič; Moja1", prišla na svet s pold1""® i logramom!" ] ! "To je pa res nekaJ' je ostala živa?" MUSSOLINI J EV S& m' Neka evropska čaS""' > se mudi v Ameriki na 0 ■ • imela nedavno razgov°fj ' solinijem. Kot pripoVe l I je povedala, da je PrC', • | ti imela daljši razgov01 ^ ; noh, ko je le-ta sedel v' nega gledališča. I Stalin vedel med pred^ | hlastno vprašal II V>tiCe' \; | šal je pač," je odgoV°r.( ■ I presenečena nad vp1^ . | Ampak Mussolini ni „ ! 1 jen. "Kar hočem vedet';; . I draženo rekel Mussolin1^ , j se ni bal, da j?a bo kdo u --J ' i ANGLEŠKI FRA>I/V i , ■ S .j LONDON. — Te d^j . j slovesno proglašen za , . mojstra, angleških mas° . | voda Kentski. Sveča^ 1 je bil v veliki dvorani je", kjer je bilo zbranin angleških svobodnih f ALI VAŠ RAI)I0'V°1 \ DELUJE? • / Strokovnjaško P°v; : ) ljanje radio aparat0 j \ kličite ENdicott f \ ( približni račun. / garantirano. d ) ACME HARDrt*% (( 7002 St. Clair . Ifestfssstsssss^ ^gusta, 1939. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 I"1"""« H Vladimir Levstik: 17 ( PRAVICA KLADIVA POVEST ^ 1,Recim°. da me kdo nazna- 1 ■ mu je prišlo na um_ „Nu> j ran, Za~t0? Le naJ me- Vsi m0" 1 mo trpeti, kakor je komu na- 1 Cenjeno ...» ; ^ rekel si je, da ni velike ne- Je postala voj- 1 vsem k°nca in kra;ia' ]'e ' »imilih iedd spomin na spore 1 križ ' vsi so nosili isti £ Kan*- VSi S° bili vendarle kr" ^ Da ?kl ^udje, ne Iškarijoti . . č ia'k vgabil slišal Aleš'- To- i ni biio'lVv -misli1, da mlinarJa 5 p .° v bližini ... I Crmehljal se 3e domov. u" ila BoClja je na tihem zahva~ °ga' da ga ni preprosila. 1 fcgov °vraz Je bil tako veder, 1 iolen 6 0Cl tako svetle kakor že c ne. ^ Poji« XXV" I1 fsift ljek je bil čuden dan. r raj 7eknci trdiJ°- da že z ju- i evise al prida" Sivo nebof elo ra° na vas, kakor bi se ho-ji ;o hrib rgati °d mrkobe, in pre- j r ežki iij °V pihal tisti mlačni t W f' ki vzbuja slutnje brez c er del n koPrnenja brez oblik, 1, aHeB! se ženske ujedajo, Wrej ji v'. zakaj • • • ^ am Pow 021na je vstal ne- i Utk0m t ,Z nePrijetnim ob-! i ek 2a' Kakor bi hodil tuj člo- c trme, in bi mu hudobno l ota je. a tilnik- Iz slehernega r i stVari2eValavPuščoba, na vsa- g eznar.„ Je ležalo kakor senca 1: » neSa zla. Pfva i 1 stal n 1 slabo vreme r o, ay J Pragu in gledal v ne- t 6 solnčnU 116 P°Šlje vsa-)' trohi" r USmi"e vednne. Nebo se ga ; tiščal t f kamen v prsih ga !! 3ltlrmral Prokletstvo," je • ! br^fam pri sebi- vlekoč { Zt : "clovek bi misiii- l' ^a Sp nekaj godi ... ali • °mu? 2e godilo ... Kaj? g V ah f KriStof BlaSaJ v ta sPet kaka nem- r e°grad' eseni> ko so vzeli v A ted'a 3e bilo podobno." lšWec . . ga je ošinil oča e Je vračal iz tr- S Ho TJ' kovač!" je dejal. s Vodi?am zate: stražme- 1 Sa C ' Se je ustrelil . . n >k0T1Ca je pokoncu." I 3 ^kaf?„0SUpnil Andrej. J ,V r0 ŠfV ve * tega, kar je z> nih V° Se P°čil- z'1' 'Sh vr"c® ne ve. Vse sorte ? Se ni mo^l ut > ^•Sed!'.^ molče obrnil v pft« % • S^ > duše na tal ^ sam, brez XI SVetu- In ni mogel • • . K> zaželel si je mi- tk Pred o/ mu je ž'vo oŠ je v nf Spomnil ae je, i C ki je zvesto bratsko V s;ce6Ut^Palo za istov.ro , Je na ntndreJ'a Možine. Mi- ' : > SvaS0V0 zaupanje, na ! S ,,ln njegovo skrb j llS^Č mu Jih je dal, , : j >! I"9'Polici, kakor jih I !v> srce j ga bilo več. dfo Počivalo, nje-i ln mLdeSmca je ležala W8ki Wzi ^ °krvavljeni i 1 le k je !!1 Vedcl pravega i d?0'11 Vodičko'i ln ^to uro 0 smrtl. j 1 b 3e prišel k! S n ,Buk°vici, in mu V za aretacijo eieizdajnika. Ovad- llllllllllliiillllllllllllllllllllllllllllllllllll^ ba je bila točna, priče naštete po imenih; zločinca je bilo treba takoj prijeti in s prvim vlakom predstaviti vojnemu sodišču v Ljubljani . . . Ko je gospod Vodička čul, kak posel ga čaka, se mu je skrčilo srce. In ko je zvedel osumljenčevo ime, je komaj skril svojo grozo . . . Tedaj je bilo vendarle vse zaman! Nesrečni Slovek se ni čuval paragrafov in ni držal jezika za zobmi! In zdaj je prišlo, kar je moralo priti . . . O, saj je slutil, da bo tako! Stražmešter je vedel, kaj so vojna sodišča. Vedel je, kako hlepi vsa gospoda od profosa 10 avditorja, od avdiorja do poveljujočih geeralov po nedolžni judski krvi in kako z ogorče-ijem zahteva prilike, da bi ute-sila svojo peklensko žejo'^ brez-aravni sodrgi v strah in trepet. Pri njej ni bilo "usmiljenja, iz ijenih rok ni bilo rešitve. Mož, d ga je gospod Vodička v vsej iolini najviše cenil, je bil izgub-jen . . . Prišlo mu je na um, da bi ga iako posvaril. Dal bi mu prili-io, da pobegne. Toda kako? Sloveka, ki ga vse pozna, bra-lača z leseno nogo, ne skriješ iakor šivanko. Imeli bi ga, vreden bi minil teden dni; ako ja on ne bi našel, bi ga poiska-i drugi! Gospod Vodička je videl, da 11 izhoda. Vsak poizkus rešitve Di le potrdil sum, ki se je mo-•al dvigniti zoper njega samega: on je doslej zagovarjal nesrečneža, on je poročal o njem, la je vnet patriot! Ni mu ostajalo drugega kakor izvršiti u-caz. Toda stari Vodička je z jrozo začutil, da ne more. Bilo je ponižanje vseh ponižanj, strahota vseh strahot. Stopiti r prijateljevo hišo in ukleniti ljegove poštene roke! Ne, raje rse drugo! Vse drugo je bilo samo eno. stražmešter ni bil vajen okle-/anja. Pomislil je, da je star in ;am in da mu življenje ne obe-:a ničesar več, odkar je Franta nrtev. Namestu da bi se od-oravil v Ravne, je šel v svojo sobico, nastavil si puško pod srado in sprožil. V mlaki krvi _ Steve Trebeč, Jr. šm i pravi \ ? Sedaj pn-1 i Ji hranite jglaai VfM 25% do mMU 50% na pohištvu, pečeh, preprogah, žimnicah na razprodaji v avgustu I)va kosa pohištva | -50 za sprejemno sobo izredno nizko Verandne gugalnice cena Simmons vzmetne žimnice Vem, da lahko prihranite denar če kupite od mene. IJajte mi priliko, da vain dokažem. The FURNITURE MART INC. Steve Trebeč, Jr. 15428 Waterloo Rd. v Collinwoodu KEnmore 1405 Nasproti Slov. del. doma Trgovina je odprta vsak dan od 9. do 9. — Ob sredali od 9. do 12. % : ob njegovem znožju so ašli za-E porno povelje, zmečkano, pre-E trgano na dvoje . . . ž | Vodičkov posel sta opravila j^dva druga. Opoldne, baš v tre-: nutku, ko je Andrej Možina [ | odložil žlico in se oprl na zdra-: vo nogo, da bi vstal izza mize, : je blisnil mimo okna bajonet. , Trdi koraki so se ustavili pred hišnim pragom, težka roka je udarila na kljuko .... Slutnja je izpreletela Andreja kakor blisk. Tegoba, ki ga je davila vse dopoldne, je bila pojasnjena. Med njegovimi včeraj-, šnjimi poslušalci v krčmi je sedel Judež Iškarijot. Izdal ga je, , prišli so ponj! "Lucija," je začel, "ne ustra- 1 ši se . . . " : A tedaj je že sama videla. Ne da bi potrkala, sta planila v izbo dva orožnika, naravnost 1 proti kovaču. "V imenu zakona! ..." , "Očka!" je zakričala Lucija ■ "Očka moj! . . . Pustite moje- , ga očeta! ..." Brezumno se je , vrgla predenj, orožnikoma k j ( nogam. Držala sta ga z obeh strani. ( Besnost se je vzpenila v njem, , ko je začutil tuje roke na sebi. j "Ali naj udarim?" mu je zle- < telo po glavi. "Ne bojim se, da ( jih ne bi pobil. Toda streljala -fci. Lucija^bi zblaznela, če bi me J videla mrtvega ... " In že mu , je žvenketala verižica okoli za- j pestij, že se je okrutno zareza- , la v meso. "Prepozno," je po- -mislil Adrej. "Vse eno je, tu ali [ drugje." j A to ni bilo nič strašnega. — , Strašne so bile samo Lucijine , roke, ki so mu objemale kole-na. ( "Pustite ga!" je vpila z ža-lobnim, zategnjenim glasom. "Kaj vam je storil? Kam ga hočete odpeljati ? Nikomur ni1 storil žalega. Usmilite se! . . " "Molči, otrok," je zamrmral; kakor omamljen. "Ne prosi u-smiljeja tam, kjer ga ni ... i Bog te bo čuval." , Lucija ni odnehala. Mlajši o-! rožnik, rdečelas človek s surovim, pikastim obrazom, je na-: meril kopito, da bi jo sunil z njim. Čemu kupujete led, ko lahko I kupite dobro ohranjeno, rablje- : no električno ledenico. Za več pojasnila vprašajte na 819 East 185th Street. _I VSE KARKOLI potrebuje se od zobozdravnika, bodi izvlečenje zob, polnjenje zeb in enako lahko dobite v va-i še polno zadovoljstvo pri dr. | Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, j kadar vam čas pripušča. Urad-' ni naslov: 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti Knausovo poslopje j SiiliiiiiiiiljliiPM1^ j BTfi 1" .'TG^l f (6) TA KUPON | z ostalimi za tekoči teden, s 49 centi, opravičijo I osebo do te skupini kot na sliki. Zamenjate | lahko te kupone v našem uradu. Nobenih naročil | ne sprejemamo po pošti. I IME_____________________________________ E Naslov___________________________________ 5 Mesto ------------------------------------ "Nikar"' je zarohnel Andrej. . "Sramota je tepsti hčer, kadar : si uklenil očeta!" Kri mu je u-darila izpod nohtov od napora, i da bi zlomil verigo. A tisti mah : ga je presunila zavest, da je : vse to nezmiselno, karkoli bi še ' storil. Njegova usoda je bila trpeti . . . "Pusti, Lucija," je < rekel malone osorno. "Kožuh ] daj. Kučmo. In z Bogom." i Glasno ihteč ga je pokrila s ; kučmo, ogrnilo mu kožuh in ob- ; visela na njegovih prsih. Tedaj < mu je zagrnilo oči kakor vroča ] megla. S prosečim, vdanim pogledom se je ozrl na žandarja: i "Samo malo . . . Toliko, da J vzdignem roke ..." Vzdignil je svoje bedne ukle- \ njene roke in jih je položil na ] njeno glavo. "Bog te čuvaj. Lucija .... Bog te blagoslovi . . . ubogo ' moje! ..." t Poljubil jo je na čelo. Nato se je obupno stresel in krenil c naprej. Zamolkel udarec za nje- 5 govim hrbtom mu je povedal, < da se je zgrudila hči kakor mr- r tva ... i Bilo mu je, kakor da sanja ; odurne sanie. Orožnika, veriga na rokah: ali je bilo vse to resnično? Metež čuvstev in predstav se je vrtinčil v njegovi notranjosti. Bilo mu je, kakor da je pozabil storiti nešteto važnih stvari. Tolažilne besede, ki mu pri slovesu od hčere niso prišle na um, so ga zdaj obse-dale in tiščale v grlu. Nato se je spomnil kovačnice; toliko, da ni zaječal od koprnenja. Za- j kaj ni prosil biričev, da bi mu £ dovolila pogledati vanjo? Sa- č mo ozrl bi se na vigenj, enkrat samkrat bi položil roko na kla- t divo . . . Čemu? Kdo ve, čemu! ; A vse to je bilo nepopravljivo zamujeno. Zamujeno: kako čudna beseda! Mraz konca je bil v njenih zlogih. Ali ga res ne bo več nazaj? Ali se je res poslovil na veke? Izpod klanca se je poslednjič x ozrl na dom. In tiha svetloba je c pregrnila njegove črte. V tre- j nutku tega pogleda na vse, kar e je ostavljal dragega za seboj, t je veselo začutil moč, da preho- t di pot, ki je bila pred njim, j * pa naj bo kakršnakoli ... a "Kaj pravite?" se je zadri c rdečelasi orožnik, slišoč. da jet- c nik nekaj mrmra. "Koliko jih je že šlo tako, " pravim, in koliko jih še poj- ^ de' " T ae. . . . d (Dalje prihodnjič J 1 -i______I Pozor društva ? Zoren na Bradley Road od- c daja njegove prostore v najem za društvene piknike, ampak t< društva morajo imeti dovolje- ji nje za točiti pivo. — Se pripo- j roča. i _______________h Nocoj se bo serviralo J- kokošjo večerjo s in koštrunovo pečenko ^ pri h Frank Jakse Cafe i n 882 East 200 St. d Postregli bomo tudi z dobro j, pijačo. — Igrala bo izvrstna a godba. — S®rvirati se bo pri- s čelo ob 7 do 2:30. b Se priporočamo za obilen o- g bisk. J; Našim številnim prijateljem naznanjamo odprtijo nove trgovine s premogom na 1261 MARQUETTE AVE. Imeli bomo v zalogi kompletno vrsto hišnega premoga in sicer Pocahontas, Kentucky, West Virginia in Ohio. Točna in prijazna postrežba, zmerne cene. , MAR-KET COAL CO. 1261 Marquette Ave. ENdicott 1588 FRANK J. CIMPERMAN A. M. KLEMENC1C, SECY iTmwiym'iimmmmgiaiTin^ PRESELITVENA RAZPRODAJA Preselili se bomo v boljše in bolj moderne prostore v osrčje slovenske naselbine v SLOVENSKI NARODNI DOM 6405 St. Clair Ave. Da se znižajo stroški preselitve, bodo_naše cene med razprodajo od 25% do 50% nižje na vsej naši zalogi. Pohištvo za zajtrkovalnico (breakfast set), tako nizko kot________________________^ Pohištvo za spalnico, tako nizko kot _ 49 Pohištvo za obednico, tako nizko kot _ 59 Pralni stroji, tako nizko kot________50 Prenovljeni pralni stroji, tako nizko kot 9 95 Smokers, End tables, coffee tables, cocktail tables, occasional tables in sploh vse po nizki ceni. v KREMZAR FURNITURE 6806 ST. CLAIR AVE. ENdicott 2252 ENGLISH SECTION BOOKS Paul De Kruif is one of those writers who tries to explain mysteries to people who would otherwise not bother to search in big tomes with double barreled words about strange and in-1 teresting vistas learning brings to one. De Kruif is a populari- | zer of science and discovery- He has written a number of books, and has also collaborated with Sinclair Lewis, in the technical capacity in writing of the book, j "Arrowsmith." He was one of the script writers of the movie,' "Yellow Jack." He has a number of books to his credit in which he tells of untold inci-1 dents of the battlers for better, life. In his latest book, "Fight; For Life," he delves into the j scenes behind medicine's hard1 fighting men, and gives an ac-! count of their deeds and lives.' Quite a portion of the book is 1 taken up with the story behind j the Chicago Maternity Hospi-'. tal. About 40 years ago, a little; Jewish doctor by the name of j De Lee went into the slums with hardly anything else but a determination to save the slum' women from pain and death.1 Gradually he acquired distinc-1 tion as a fine doctor, and the in-1 stitution became recognized j where a slum woman in child-' birth had a better chance in his hospital than her more fortu-: nate sister in a ritzy one. De Lee never married unless it is said that he married his ideals. He did not bother living in high class, though he could afford it; when his institution was j about to suffer closing in the 1 stiff depression years, he sank his money into it to hold it to- 1 gether. De Lee's hospital doesn't care what nationality or race his clients may have. The institution is based on the idea of sav- j. ing human life, and every client gets the finest treatment that science has at its disposal. 1 Then, there is an interesting i portion of the book devoted to I1 one Elliot who Was, in the or-': dinary way of judging people, a , no account person. Elliot drank plenty but he also had a great and daring mind. In San Francisco, he i worked in a hospital which j1 served all manner of women. ; His heart ached when he tried , all manner of remedies to allay I the suffering of women who earned their bread in one of the oldest professions on earth. He raked his mind for some undis-1 covered method to give relief ! and possibly a cure to the suf- 1 fering Marys. He fashioned a 1 device which would apply a hot internal treatment. He experimented and found that not only was a woman relieved by his ! (treatment; but that she became cured in almost hopeless cases. De Kruif ends this story with irony. Elliot who made the lot of ! woman's an easier one was run down by an automobile in New York. He was badly mutilated and was taken to a hospital where the doctors waited with their charge to find out if there was any money in it. Fortunately a friend of Elliott's was I found who shouldered the re-I sponsibility but his condition was hopeless and he soon died. ! De Kruif tells of many other interesting death fighters who fight with a philosophy and sympathy comparable to that of St. Francis of Assissi's and ' Jesus'. He criticizes some docs who pass the buck to God when a mistake occurs. De Kruif's characters take all their errors on their chin and 'fess up; this makes them a more determined healers of mankind's ills than 1 ever. Travel in Reverse Cleveland, O. — You'd think reserve travel would make a man doubly careful. But it does not seem to work that way. Far too many accidents are caused by backing into trouble, j There's one common-sense rule to follow always: "Use you head and your eyes and back slowly." I Here are a couple of easy suggestions for the expert driver: ■'Keep your rear windows clean at all times. Also have your rear-view always polished and 'properly adjusted. That'll help !make backing easier and safer. ' j And notice that many an expert j driver lowers the window beside j him, when he's backing, and 1 sticks his head out like a railroad engineer in his locomotive j cab. You'd be surprised how that helps. ! If you have to back out over a 'sidewalk, come to a stop just before you reach the sidewalk, ^hen look carefully on both , sides. If your vision is obstructed, sound your horn, j Backing into any street—busy . or otherwise—can't be done , safely, in a hurry. When you're sure the sidewalk is clear, move on across it. But before you actually back into the street, stop again and make certain no traffic is coming. I So much for getting a car onto the highway. Now if you're ever out on the street and find that you need to back up a long distance—don't do it. Go around I the block instead. The man or woman driver who zooms backward for hundreds of feet attracts plenty of attention, all right—but the wrong kind of attention. That business is the sure mack of an incompetent driver . . . and it's against the law in many localities. As a matter of fact, the expert driver backs only when nec-jessary. He won't overdo it. A good driver, for example, never backs around a corner. He'd rather turn in the street. Ability to back a car neatly is one of the distinguishing marks of an expert driver. Take your time ,go easy on the gas, and keep the other fellow in mind. That way, you get back where you're going. That way, you're head man when it comes to driving. —Patrolman James Nation, No. 274, Cleveland Police De-j partment, Public Relations Bureau. Concert Rehearsals Underway * The first rehearsal for the Gordon Park concert to be held cn Sunday, August 20th got underway last Tuesday at the Slovene National Home. The next rehearsal will again be held on Tuesday at the same place. Rehearsals will begin at 7:30, and all singers are urged to be on time. Mark Twain spent a fortune developing an unsuccessful typesetting machine. Abraham Lincoln took out a patent on an unsinkable raft in his youth. Henry D. Thoreau devised a rubber eraser lead pencil. * * Johnny Pecon and his orchestra have been engaged to play for the Comrades Fall Dance, Saturday September 16th. LOYALITES SPLIT TWIN BILL; ZUMBERAKS EDGE UTOPIANS By Stan Zorc M The SSPZ Spartans ended their regular Inter-Lodge season schedule last Tuesday by whipping the Loyalites nine to three. This win gave the league leaders eleven victories to one defeat for the 1939 season. The Spartans scored twice in the first inning, but were tied up by the SNPJ men in the second when Anslo-var smacked a homer. The league leaders big inning came in the third, when they blasted out six hits and took advantage of an error to bring in six runs. Anslovar slapped out another homer in the fourth to give the fans another thrill. Prebil continued to pace the I-L sluggers with two doubles out of four trips to the plate. Ber-nie Schultz limited the Loyalites to seven hits. The CFU Zumberaks gave notice that they intend to meet the Spartans in the playoffs Wednesday night at Gordon park when they edged the SSPZ Utopians six to five in an eight inning battle. Scrapping hard for eight innings to break a 3-3 tie, the Utopians finally manag- ed to score twice on an error and a hit, but the crafty Croa-tians came right back to score three runs and win the ball game in the extra inning of play. Mesojedec led the Collin-wood crew with a double and single while Dudek had a home run and single out of three for the Zumberaks. The SNPJ Loyalites won their first game in six starts last i night at Gordon Park when they nosed out the last place Comrades 2 to 0 in a closely contested battle. After failing twice to bring in runs in the first four innings, the Collinwooders took advantage of the Comrades erratic playing to score a run. The other rally followed in the sixth* when Yankovich sent a sacrifice fly to center to bring home the only other run. "Lady" Cetinsky was back in form and pitched^a two hitter. J. Gregorčič had two singles and a double out of four and Stan Rossa had a double for the victors. Inter-Lodge Schedule for Next Week ! Tues., August 15 — Zumbe-[ raks vs Loyalites at Kirtland. Wed., August 16 — Utopians ! vs Comrades at Gordon No. 4. Fri., August 18 — Lodge 99 ' 1 vs Loyalites at Gordon No. 4. Slovene School of the S. N. Home The Slovene school was established fifteen years ago at the S. N. Home, and since then Slovene language classes were conducted every year. Classes will again be resumed this year in the early part of September, and I want to remind all those interested in learning Slovene to register with John Tavcar, secretary of the Slovene National Home. The admission to the classes is free to all. There will be juvenile classes for children' from 7 to 16 years of age. To prove that it is worth while to learn Slovene. I will let you read a letter from a young American Slovene woman, who is self tauerht in her mother tongue. I withhold her name in accordance to her wish, and this is what she says: "Much has been written about the younger generation, with their foreign parentage and customs, who have learned to adapt them- j selves to this country, and blend themselves into the American way of living. The teaching of the language, itself, is often promoted through various organizations such as singing clubs, educational club and regular Slovene schools. The latter is the one which is the most capable of furthering the knowledge of the Slovene laneuajre, because it deals onlv with the language, grammar, history etc. of the mother tongue. " 'What nonsense, these Slo-1 vene schools are? My child does I not need to know the mother tongue in this countrv.' How often we hear these asinine re-, marks. The rrwority of people say this without thinking, they1 say it and forget about it. Were they to sit down and reason with , themselves about this subiect, they would .soon chance their whole mental attitude. Tt is true, that in America we should be p-ood Americans: but will knowing +he Slovene language p« w»11 fifi English m^ke disced itable persons out of u«? I think n<~>+. As a great teacher once said, 'What vou learn, none can ever tf>ke from ynu.' Often vou can nut to ii"> the knowledge you hnve which someone, at one t i »no. told vou won'd never b^> of anv use to you. So it is i'lso with Vno+her tontrue. How bnautiful and rhythmic is our Slovene language. Much of our literature, novpls, poems, short stories. i