PHIHDHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto A/T 110 n hnoN PoStnlna plačana v gotovini VI - otSV. 112 (1503) Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, sobota 27. maja 1950 Cena 15 lir NAJNOVEJŠE GESLO STAREGA IMPERIALISTA: pikar je govora v teh zad-"Jih mesecih o direktnem spo-’a2umu med Jugoslavijo in je stari grof Sforza ki 7ias je znal že Z rapalsko po-Mbo tako dobro opehariti, ?*, r'i v i'fi'anu govoril o ne-*,«nih »dolinahs («vallate» k Hm pravi v jeziku Danteja), pa sam predsednik vlade ?* ftlperi celd o «zvonikih» ^.Srtrifis, s čimer je hotel J ptičje označiti velikost svojega zunanjega mi-1 ‘pira. Te metrske »dolines in, ponujata namreč Ju-jpsiaoiji, kar je Diego De Cn-tajnik istrskega. Cl N raz-ftriačii - odfcri*Vt- *cio-P^ega dejstva,-u i jo za zunanje zadeve obrazložil svoj načrt o skupnem upravljanju industrije premoga in jekla. Iz Bruslja javljajo, da ie belgijska vlada sklenila, da se bo udeležila pogajanj za ta načrt. Britanski zunanji minister Bevin ua jč danes poslal francoskemu zunanjemu ministru osebno pismo, v katerem izjavlja, da je Velika Britanija naklonjena neposrednim franco-sko-nemškim pogajanjem v te k°£ Posledica tega «Qj 771 narodom in zapadom. Cone B. ‘je nadaljeval ieli P’ ne bomo nikdar sprejo ransakcije, k; bi ponovno 5ia0°Va*a Italijane. Obratno pa Con. Pripravljeni aplicirati v W etnično linijo, ki edina šitev° Podstavlja pravično re-v J- Vedno sem bil prepričan »Išvr sporazuma z Jugo-'°da~~ ie zakliučil Sforza — Vjj ahko dodam, da Jugosla-bi1Se^a'j lahko mnogo prido-<*i Pristajamo na ta spo- hodnl - le SVfk očitno je, da bi bilo v f,ittri a sre£nega začetka di-L p pogajanj potrebno, da iitj ^fneha s preganjanjem r.a-Vi Rojakov in da se vzpesta-.ob°da prometa med obe-6r e‘°n'a Tržaškega ozemlja-bji. ,2a Pogoje, katerih bi se p tf,*ko odreči«. svpje čitatelje, da si »ij,]j ia trgrtutek v duhu za-jirtj, 1° VSe tiste Italijane, Jci (cot eno stoletje iti. RjU, i imperialisti otepajo v Sooe alave. da je ne samo ‘Ssk ls,nmaroyeBa pisma. Glavni tajnik OZN pa io priznal, da je predJ.fv.iikrn Č-tirih velesil izročil neuradne spomenice. nice več od onih,ki sem jih imel ministri za zunanje zadeve čaf lTp. n^m^lti^ne sporni I dpnje vršilo v Švici. Vsi trije ko sem odpotoval. To izjave tolmačijo v tem smislu, da *<* nobena evropska vlada ni uradno obvezala glede 10 točk za 20-letni mir, katere ji prinesel h seboi Lie Lie je potrdil, da je treba io letos začeti obravnavati vprašanje hladne vojne, sicer da bo svet nadaljeval pot, ki neizprosno vodj Jo voji e, lie ip dodal, da ga )C potovanje v Evropo prepričalo o tem, kar je mislil, da si nobena država lie želi vojne. Lie je opomnil da je OZN primerna za c.bno vo razgovorov nud VzhodoiTi in Zahooom in izrazil upanje. d» je še mogoče sklicati izredno zasedanje Varnostnega svr-1« pred sklicanjem glavre skupščine OZN. Dobro obveščeni diplomatski krogj V Washingtonu potrjujejo a svojimi izjavami, da impe-rialistom in vojnim hujakn čem ne gredo v račun predlogi v zvez j z izrednim zasedanjem Varnostnega sveta letos pole ti, na katerem bi obravnavali sprejeih LR Kitajske v OZN. Istj diplomatski krogi v W« shingtonu namreč pravijo, da Acheson, Bevin in Schuman niso nič kai preveč navdušeni nad tem predlogom. Lie je buta predlagal, nai bi se to zave- ziite .. ud ni- so zadovoljni s tem predlogom, ker bi na zasedanju seveda glasovali proti sprejemu LR Kitajske in tudi javno dokazali da jim ni do mednarodnega sn delovanja, pač pa za ohranitev njihovih imperialističnih pozicij za vsako ceno. Edinj komentar, ki ga je državni de-partman da[ o Lievem potovanju v Moskvo pravi, da je Lie po znakih sodeč kaj malo ko-ristnega prinesel iz Moskva. Angleški list »Evi-ning Standard« poroča danes, da jP po novna Lieva izvolitev za tajnika OZN, do katere bo moralo priti jeseni, gotova stvar. Liea predlagajo tako Anglija, ZDA in Francija na eni strani, ka kor tud; Sovjetska zveza no drugi strani. List piše, da je n svoji ponovni izvolitvi Lie govoril s Stalinom. Ta ga je obvestil, da bi sovjetska vlada podpirala njegovo ponovno izvolitev. Ameriško zunanje ministrstvo poroča, da je Trygve Lic zaprosil predsednika Trumana in zunanjega ministra Aclie.iona za sestanek, da bj jim poročal o razgovorih, Ki jih je imel s Stalinojn. Vendar pa poročajo. da ne bodo prei določili dneva sestanka. Joklt-r Acheson 'ne bo vrnil jutri Londona tem oziru in predlaga, da bi bila Velika Britanija navzoča pri teh pogajanjih po nekaterih opazovalcih, zato da lahko nato določi pogoje, ood katerimi se bo lahko vključila v o-menjeni načrt. AFP pripominja, da francoska vlada smatra, da se morajo razgovori začeti na podlagi njene izjave od 9. ,t. m., ki navaja določeno število točk, ki veljajo kot prava načela. Nemška vlada ie s tem sporazumna. Britanska vlada pa zahteva navzočnost opazovalcev pri morebitnih razgovorih, dočim fe francosko stališče, da morajo vse države, ki bodo pristale na razgovore, prej biti sporazumne s temelji teh razgovorov. MODEN A. 26. — V četrtek je bilo v Močeni izredno vroče. Vročina ie bila tako velika, da je termometer v senci kazal 32 stopinj. 34 ljudi zgorelo CHICAGO, 26. — V Chicagu se je zgodila tragična prometna nesreča, ki je zahtevala 31 mrt. vih in 20 ranjenih. Nesreča, ki je najhujša v zgodovini Chi. caga. se je zgodila takole. Trčila sta modern tramvajski voz aerodinamične oblike in , avto-cisterna s priklopnim vozom, ki je' prevažala bencin. Po udarcu se je bencin razlil po tramvajskem vozu in po cesti naokrog. Pri udarcu se je vnel ogenj, ki je zajel tramvaj. Nesreča je hotela, da je bil tedaj tramvajski voz poln potnikov. Ko so zbegani potniki hoteli Skozi zadnja vrata skočiti ven, so ta iz nerazumljivih vzrokov ostala zaprta in jih ni bilo mogoče odpreti. Komaj 15 potnikom je v zmedi uspelo razbiti šipe in z gorečimi oblekami ter groznimi opeklinami skočiti na cesto. Ostali potniki pa so ostali zgneteni v tramvaju pri zaprtih vratih. Katastrofa pa se je še povečala, ko so ognjeni zublji gorečega bencina zajeli še bližnje hiše. Gasilci so sicer začeli gasiti poslopja, toda od 7 hiš jih je pet popolnoma zgorelo. Zaradi tega je ostalo brez strehe 100 oseb. V tramvaju najmodernejše aerodinamične oblike ki je ponos Cikaga, se je vozilo 48 potnikov. ----- BEOGRAD,, 25. — Filmsko podjetje «Zvezda film« je začelo snemati nov film tiZad-nji dan«. POZDRAVI ZA NAŠO PETLETNICO SE MNOGO JUBILEJEV nam voščijo bodoči slovenski kapitani Okrajni komite KP koper Uredništvu Primorskega dnevnika. Jubilej Vašega lista je. velik paznik vsega d?mokra!ičn:ga ljudstva našega okrožja. Naša skupna borba, katero ste vi vedno pravilno tolmačili' tčr tudi današnja borba nas tesno povezuje. Kakor ste se borili doslej zg pravice, delovnega ljudstva STO-ja ter se niste od-vrnili od prave poti niti v dneh najtežje preizkušnje in napadov bodisi od strani novih fašistov kot kominformisličnih I slepcev, tako tudi nadaljz | vztrajajte ter visoko dvigajte zastavo načelnosti proti vsem poskusom reformiranja, odstopanja od čiste linije marksizma ' leninizma proti sovražnikom demokracije in miru. Bodite tudi v bodoče resnični tolmač, ljudstva Tržaškega ozeml u. Zdimo vam nadaljnjih uspehou t; vašem poslanstvu ter čestitamo k lep mu borbenemu jubileju OKRAJNI KOMITE KP. STO-ja ■ KOPER Okrajni 10 Kopni K petletnemu Jubileju pošilja izvršilni odbor Okrajnega ljudskega odbora v Kopru »Primorskemu dnevnikui> iskrene čestitke. Dosledno je Primorski dnevnik, boreč se za- pravico in resnico, krepil interese delovnega ljudstva in stremljenja ljudske oblasti, pobijal nepravilne odnose med socialistični- Vsi Jugoslovani enotno sodelujejo pri graditvi svoje socialistične domovine Izjave indijskega novinarja Banerija in holandskega novinarja Schoutena o sedanjem stanju v Jugoslaviji in o njeni odločni borbi za socialistično resnico BOMBAY, 24. — Indijec Ka-maleš Baneri, prvi azijski novinar, ki je po vojni obiskal Jugoslavijo, j„ v glasilu indija ske socialistične stranke «Ja-nata« objavil obširen članek o Jugoslaviji pod naslovom iiJu-gcslavija med dvema ognjema«. V tem članku piše Kamaleš Baneri, da je Jugoslavija trdno odločena iti po poti socializma. Qna ni popustila ne pred Kremljem, niti pred Wall Streetcm. V članku piše indijski novinar, da ga v Jugoslavijo ni toliko privedel njegov novinarski poklic, kolikor želja, da takoj na niestu prouči vzroke spora med KPj in yKP(b). Velik del članka posveča Baneri specifičnim pogojem nastanka nove Jugoslavije in nepravilnemu stališju sovjetskih politikov do Jugoslavije. Glede na resolucijo Inform-biroja piše Baneri, da je ta resolucija priznanje neuspeha Kremlja. Nihče, ki je pri zdravi pameti, ne veruje, da je Jugoslavija prešla v imperialistični-tabor. Baneri opozarja, da je priznanje republike Vietnama s strani Jugoslavije viden dokaz, da je trditev,o prehodu Jugoslavije v imperialistični tabor navadna izmišljotina. To priznanje predstavlja izraz solidarnosti jugoslovanskih narodov z borbo kolonialnih narodov. Indijski novinar s prisrčnostjo piše o naf>orih narodov Jugoslavije pri izgradnji socializma, da branijo neodvisnost domovine. Baneri pjje ,ja je nanj napravilo velik vtis ogromno delo, je že izpre-menilo lice Jugoslavije. Novinar piše o veličastni izgradnji novega Beograda, dalje 0 avtomobilski cesti, ki ie bila zgrajena s prositovoljTiim delom, o gradnji novih stanovanjskih hiš ter zaključuje, da je to delo velik uspeh za državo, v kateri primanjkuje strokovne delovne sile. Svoji članek zaključuje, da petletka dobro napreduje kljub težkočam in da ie dolžnost vsakega poštenega socialista, da je solidaren z majhno državo in njenimi herojskimi napori pri izgradnii no-Vp družbe. »*» BEOGRAD, 26. — Holandski novinar Schouten. ki je po e-najstih letih ponovno na poto-vanju po Jugoslaviji, je izjavil, da se je med svojim štiri- tedenskim bivanjem v Jugoslaviji prepričal, da vsi Jugoslovani enotno sodelujejo pri graditvi svoje socialistične bodočnosti. Listu itSlobodna Dalmacija« je omenjeni novinar poslal pisni-., v katerem pravi med drugim: Na žalost moram predvsem reči, da je vojna povzročila številne globoke rane v tej državi. Hkrati pa je gotovo, da se jugoslovansko ljudstvo, samo. da -bi obnovilo, kar je izgubilo zaradi vbjne, pač pa da pojde dalje, da z onimi neizmernimi bogastvi, ki jih ta zemlja ima, zgradi novo industrijo, da napravi državo čim bolj neodvisno od inozemstva da dvigne življenjsko raven. Ne glede na vse spremembe, kt so nastale v teh enajstih letih meje odsotnosti od tu — je nadaljeval Scouten — je tu ena stvar ostala ista. a to je ki ni bilo že nikoli poraženo, z značaj Jugoslovanov — njihov veliko bilo vrglo na delo, ne I svobodoljubni duh. ki hkrati Zopet odložena honlerenca nameslnihni la ftvslrijo Sovjetski delegat je hotel ponovno mešetariti s Trstom • Zahodni delegati so izjavili, da se bodo sami sestali 10. julija LONDON, 26. — Danes so se spet sestali šttrje namestniki zunanjih ministrov, ki imajo nalogo izdelati mirovno pogod-bo z Avstrijo. Glavni del seje pa je bil posvečen določitvi prihodnje seje. Ameriški delegat je predlagal, naj bi se spet sestali 10. julija. Ta predlog sta sprejela angleški in francoski delegat. Sovjetski delegat pa je -glasoval proti, ker je znova začel mešetariti s Trstom in z sovjetsko noto zahodnim velesilam o tržaškem vprašanju. Zarubin je obtožil zahodne sile da hočejo v Trstu ustvariti pomorsko oporišče In da kršijo mirovno pogodbo z Italijo. Za. rubin je dalje obtožil zahodne velesile glede njihove politike v Avstriji, da ne vršijo denaci-fikacije in demilitarizacije. Ker je sovjetski delegat ponovil, da se Sovjetska zveza ne bo udeležila teh sestankov namestnikov toliko časa. dokler ne bo dobila odgovora na protest o tržaškem vprašanju, so zahodni namestniki sklenili, da se bodo kar sami sestali, in sicer 10. julija, kakor je to pred. lagal ameriški delegat. Kaže, da je tudi tu prišlo do preloma med zahodnimi silami in sovjeti, kajti zahodne sile bodo sedaj na lastno pest začele uvajati svojo novo politiko na Avstrijskem. Se letos poleti bodo imenovale visoke civilne komi- sarje namesto sedanjih vojaških, okupacijske čete pa bodo preimenovale v iivarnostne sile«. priznava tudi drugim svobodo. Pred odhodom iz Holandije v Jugoslavijo je dr. Schoutena zaprosilo šestnajst novinarjev in dve novinarski agenciji, naj jim pošilja dopise iz Jugoslavije. mi državami 'in propagiral idejo slovansko-italijanskega bratstva, podpiral demokratično prebivalstvo naše cone in škr-bej Zg njegov kulturni dvig. Zato mu kličemo ob jubileju: Le tako naprej v borbi proti imperializmu k zmaji pravi, ce in resnice ter izgradnji socializma. Smrt fašizmu-svoboda narodu! Tajnik: Knez Ivan, 1 r. Predsednik; Kralj Franc-Petek, 1. r. Pomorski lehnikum v Piranu Pozdrav Primorskemu dnevniku! Ob peti obletnici vašega delovanja v prid in zagovor vseh demokratičnih množic in njihovih pravic, se tudi POMORSKI TEHNIKOM V Piranu čuti dolžnega, da se vam za vašo požrtvovalno in nesebično borbo Zahvali. Ob priliki vašega izhajanja, ki gre sedaj že p šesto leto, se vam. zahvaljujemo za napore, ki ste jih pokazali Za skupno borbo proti našim nasprotnikom in vsem tistim, ki nam oporekajo naše pravice do tega vedno našega ozemlja. Zahvaljujemo se uam zato, da vedno in povsod pravično oznanjate v svet resnic o in pravico, da tu živijo Slovenci, da so tu naše najzapidnejše meje. in da se tega zaveda vse tukajšnje ljudstvo, kakor tudi vsi svobodoljubni narodi vsega sveta. Za vse to in še mnogo drugega, predvsem pa za vaše napore, ki ste jih doprinesli v borbi za bratstvo med Slovenci, Italijani in Hrvati, smo vgm vsi dolžni narvečjo zahvalo. Vsi dijaki in profesorji Pomorskega tehnikumg v Piranu vam želijo ie več uspehov pri vašem pozitivnem delovanju. Želijo, da bi ie naprej delgli in se borili tako, kot smo vas do sedaj vedno imeli priliko občudovati. Naj bi vaš list, ki je, naš list, doživel še mnogo takih jubilejev, pri čemer naj ne preneha biti nikdar to, kar je bil do sedaj in sicer: resnični borec za pravice našega delovnega ljudstva in oseh delovnih ljudi na svetul Pomorski tehnikum v Piranu Mac Arthur izpušča še druge vojne zločince TOKIO, 26. — General Mac Arthur je danes javil, da je na častno besedo izpustil na svobodo spet novo skupino šestih japonskih vojnih zločincev, ki so baje že prestali večino zaporne kazni. S tem se je število predčasno na svobodo izpuščenih japonskih vojnih zločincev povečalo na 23. General Robertson je sporočil, da bodo v 6 mesecih čete britanskega Commonwealta zapustile Japonsko. General ie hvalil odnose teh čet Z ameriškimi okupacijskimi silami. Sovjetske oblasti so poslale domov 35 japonskih ribičev, ki so jih zajeli v sovjetskih teritorialnih vodah. Ribiči so se vrnili na Japonsko sinoči. BEOGRAD, Zp. — Kazenski oddelek Okrožnega sodišča v Beogradu je obsodil na smrt z ustrelitvijo bivšega oiožniške-ga narednika Nikolo Aralico, ki jg bil soudeležen pri umoru organizacijskega tajnika CK KRJ leta 1929. Pismo zaMoili komisarjev »inskim »sliki Onite« BONN, 26. — Trije zahodni komisarji so danes izročili sovjetskemu generalu Cujkovu, vrhovnemu sovjetskemu poveljniku in predsedniku sovjetske komisije v Nemčiji pismo, v katerem predlagajo gospodarsko in politično združitev Nem. čije- Pismo govori o »stalnih naporih, storjenih v zadnjih 5 letih za ustvaritev enotne Nemčije«. Omenjena je tudi londonska konferenca treh zunanjih ministrov in nj~eni sklepi v zvezi z nemškim vprašanjem. Pismo pravi, da sp tri zahodne velesile prišle do sklepa, da ni mogoče skleniti ločene mirovne pogodbe z zvezno nemško republiko, ker bi s tem sprejeli delitev Nemčije za dolgo dobo. Zato predlagajo zahodni komisarji začetek pogajanj med i visokimi komisarji. Na teh po-! gajanjih bi pripravili zakonski ' načrt o razpisu svobodnih voli. tev v ustavodajno skupščino. Volitve bi bile po vsej Nemčiji. Ko bi bil sporazum o volivnem zakonu dosežen, bi bila odprta pot k uvedbi ustave za vso Nemčijo in istočasno za sestavo nove vlade za vso Nemčijo. S tem bi bile postavljene osnove za ustanovitev štiričlanske komisije. ki bi izvrševala svojo oblast tako, da bi nemški vladi omogočila dejansko izvrševanje oblasti. Pisma zahodnih komisarjev so izpopolnjena še z izjavo zunanjih ministrov zahodnih velesil. IZ Člani Osvobodilne fronte, zbrani na množičnem sestanku v Saležu, pošiljamo uredništvu »Primorskega dnevnika« ob njegovem jubileju borben? pozdrave. Doslcdng borba, ki jo vodi «Primorski dnevnik» v obrambo pravic Slovencev in vsega delovnega ljudstva, nam daje oporo in vzpodbudo v naši borbi. Prepričani smo, da bo »Primorski dnevnika korakal tudi v bodoče po isti poti kot zvest tolmač naših upravičenih teženj. Smrt fašizmu • svoboda narodu/ OF centra mesta Člflp nlra. Huda vroDina u Zagrebu ZAGREB, 26. -- Izredna vročina je te dni zajela hrvat-*>ko prestolnico. Najvišjo temperaturo so zaznamovali v ponedeljek. V senci je bilo 30 stopinj, na soncu pa 37. Vročina traja še naprej in termometer ie stalno na 25 stopinj C., kar je izredno za Zagreb v mesecu maju. Z množičnega sestanka nov Osvobodilne fronte c. mesta I. okraja, vam pošiljamo tovariške pozd vrve in iskrene čestitke ob jubileju petletnega izhajanja »Primorskega dnev-nikar. Obenem vam sporočamo, da bomo skupno s »Primorskim dnevnikoma vztrajno nadaljevali borbo do končne zmage za pravico, svobodo in enakopravnost vseh narednesti na tem ozemlju! Smrt fašizmu -svoboda narodu! I Fontaine je pisal; «Človek je ustvarjen tako, da kadar koli kaj razvname njegovo dušo, nemogoče izginja«... a Emerson; »Vsak človek je ne motnost, dokler se ne rodi«. Desetine, ako ne stotine ljudi srednje starosti in starih, je poznalo Josipa Broza v času njegovega oblikovanja kot revolucionarja v 1920. Ga sedem ljudi, s katerimi sem se pogovarjal, so trije naravnost izjavili, da se ga spominjajo kot fanatika, a dva sta sr strinjala, da ta beseda ni neprlpravna. Jaz to n“’7a3?™. o jugoslovanskem »rmslu.k v Jugoslaviji, vsaj v kolikor se tiče Josipa Broza lrj nje govega gibanja, ima fan -ženi drugačen, popularen P men, kot pa fanatizem v »uerlki in na Angleškem. Neki hrvatski pisatelj, ko govori o tem predmetu v nekem eseju, objavljenem, dokler sem bil v Jugoslaviji (iiZmaga ie zajamčena« °d Ervina Sinka), sc je spomnil besed Giordana Bruna, ki jm je dejal svojim sodnikom: »Vi bolj trepetate, ko objavljate mojo s Irmo obsodbo kot pa jaz, ki jo poslušam#. Esejist je tedaj definiral fanatizem takole; iiTo je tisti fanatizem, s katerim so navdihnjeni borci bodočnosti. To je koncem Louis Adamič: Josip Broz 19£0"19g§ Odlomek iz še neobjavljene knjige o maršalu Titu In novi Jugoslaviji (racija vseh strasti na en edini vzvišeni cilj in ne na podlagi slepote, temveč na temeljih jasnega spoznanja in dale-kovidnih misli, ki prežemajo vse bilje človeka. To je fanatizem, rojen iz razvite zavesti, iz spoznanja, da je osebna volja v popolnem soglasju z zgodovinsko nujnostjo. To 3« ta fanatizem, o katerem je pisal Plehanov, fanatizem zavesti, da «lastna delavnost predstavlja nujni člen v verigi in nujnih dogodkov... Nemočnost. da postopa drugače kot postopa, to je prav tisto psihološko razpoloženje... zaradi katerega kažejo ljudje neukrotljivo energijo in iwr* šujejo v največji meri čudovite podvige«. To' ne pomeni, da je ;ana-. tizem v Angliji in Ameriki popolnoma zavržen. V zvezi z Dantejem je Macaulag pisal leta 1*42; ^Fanatizem je zlo, toda ne največje. Dobro je, da so ljudje na kateri koli način prebujeni iz stanja popolne obmrlo-sti- da je njihovo mišljenje odvrnjeno od-„ interesov, ki so popolnoma sebični do tistih interesov, ki se nanašajo na preteklost, bodočnost, na pradavne stvari«. V nekem odlomku brez datuma Sidney J. Harris-ovega stolpca »Strogo osebno« v vChicago Dailg Nevoss, objavljenem 1948 ali 1949 sem čital, da je svet vedno potreboval fanatike... Fanatizem je dal sv. Ivani d’Arc njeno slavo, a Johnu Brotonu njegovo nesmrtnost. Fanatiki so edini ljudje, ki so voljni delati za nekaj večjega kot so oni sami«. To je. zelo blizu lika Josipa Broza od 1920 pa dalje kakor tudi lika določenega, neprestano rastočega števila njegovih sorojakov. 1 ••• Leta 1920, po povratku Iz Rusije, je delal Broz šest mesecev kot mašinist v nekj zagrebški delavnici. Ostanek svobodnega časa je posvetil delu kot komunist in sindi kalni agitator. bilo mogoče doseči samo s pomočjo močne borbene Komunistične partije kakor je Boljše, viška partija v Rusiji. Prvo delo je bilo okrepiti jo. Naravno. buržoazija se poslužuje terorja, da b{ (o preprečila, toda delavci ne smejo dovoliti, da bi jih to prestrašilo. Naj vrag vzame provokatorje p) ovaduhe. »Evo, čitajte ton, je govoril on. On je vedno delil letake. «Ko boste gotovi s tem dajte komu drugemu«. On je' stvari gledal enostavno. On ie bil enostaven mlad človek... napet kot lok. da spusti strelico v odrejeni smeri. Toda on ni bil nepotrpežljiv s tistimi, ki so ga počasi razumevali. On bi bil lahko dober učitelj. Broz je bil eden izmed nekolikih partijskih aktivistov... agitator, sindikalni organiza tor, voditelj stavk. On je postal profesionalni revolucionar. Od časa do časa Je on v Partiji zapažal nekoga, v katerega ni imel zaupanja in — prej ali potem — se je izkazalo. da je bil to ovaduh. Brozu to ni vzelo poguma. To so bile manjše napake, prehodne slabosti v zdravem gibanju ki j« korakalo k veliki bodočnosti Partija, partija partija: To fišje kot pa zbirka odlik vseh njenih voditeljev in članov. Partijn ie bila vse. On je neutrudno izvrševal vse naloge, ki mu jih je ona postavljala. (Nadaljevanje sledi) I V PALERMO, 26. — Bencinsko skladišče družbe AGIP, kjer je vskladiščenih 500 tisoč litrov goriva, je začelo danes zjutraj goreti. Požar je izbruhnil, ko so iz neke petrolejske ladje pretakali bencin. Iskra z nekega motorja je povzročila eksplozijo, nakar se je dvignil oblak dima in za njim seveda takoj ognjeni zubelj. Ogenj se je razširil po podzemeljskih bencinskih ceveh in zajel takoj dve cisterni za nafto. Za enkrat sta dva delavca ranjena, enega pa ne morejo najti. Policija je zastražila ves prostor okrog skladišč. Gasilci pa so požar omejili po večurnem napornem delu. Skoda še ni ocenjena. Železniška nesreča na Slovaškem PRAGA. 26. — V Varini na Slovaškem sta včeraj trčila potniški in tovorni vlak. Ubitih ie bilo 11 oseb. ranjenih na 12. Vlakovodjo in strojevodjo so aretirali. Oblasti so uvedle preiskavo Sodna komedija v Tirani TIRANA, 26. — Tamkajšnji oblastniki so inscenirali proces v manjši izdaji proti trem jugoslovanskim državljanom albanske narodnosti, ki so obdolženi vohunstva. Prvima dvema obtožencema očitajo, da sta bila člana italijanske tajne službe in pa ameriške ter angleške: Tretjemu pa očitajo, da je bil član jugoslovanske obveščevalne službe. V glavah tiranskih sodnikov se je rodila kombinacija. da so obtoženci vršili vohunsko službo po navodilih Američanov na račun Rima; Beograda ip Aten, Z množičnih sestankov Osvobodilne fronte Prevec smo trpeli pod fašistično Italijo, da bi si še mogli želeti njen povratek Proseški pevci v Vipavski dolini Včeraj sta imela sektorja center mesta in VOM II. okraja masovni sestanek OF. Po odobritvi dnevnega reda je tov. Jože Dekjeva nodal politični pregled. Dotaknil se je predvsem dveh stvari: 1. Gonje italijanskih šovinistov, in iredenti, stov' ter komniformistov proti jugoslovanski coni, proti ljudski oblasti v zvezi z volitvami in po volitvah. V drugem delu poročila pa je govoril o stali- za nerja, ker je to edina pot priključitev Trsta Italiji. Popolnoma jasno je. da Vidali s svojo frakcijo zastopa isto stališče, samo da ga na konkretnem tržaškem terenu ne more tako odkrito iznašati. Tu. kaj še vedno govorijo o «boljši rešitvi« v bodočnosti. Zato se je Vidal; podal na romanje v Italijo, kjer je bil mnogo bolj odkrit in kjer je pozival italijansko reakcijo na pomoč «za šču KPI in Vidalijeve komin- rešitev Trsta«. Eden od razlogov. formistične frakciie do Tržaškega ozemlja. V prvem delu ie tov. Dekleva osvežil vso nesramno in podlo gonjo, ki so jo pred volitvami, posebno Da v času volitev, ip. po ifaiitvah razvili proti ljudski oblasti tržaški in italijanski . reakcionarni, glasniki ((Giorjiale (ji Tpie'ste». «Le Ulti-me Ndtizie«, »Messeggero Vene-to» itd:, kakor tueji glasila italijanskih in tržaških kominfor-mistov «L’Unita», «I[ Lavorato. re» in še v posebni meri «Delo». Tov. Dekleva je v dokaz lažnivosti te gonje proti ljudski oblasti'V' jugoslovanski coni navedel konkretner primere iz poročanja omenjenih listov, ki jih je vsakdo, ki ni skregan z resnico, in ki še ni izgubil lastne 'razsodnosti, spoznal za navadne ostudne laži. Pri tem je spomnil na sliko o izkrcavanju jugoslovanske vojske leta 1945 pri Reki, iz katere je milanski prokominformistični list «Mila-no-Sera« napravil izkrcavanje jugoslovanske vojske ob priliki volitev v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja. Navedel je še primere, kako so tržaški kominformisti pisali, da so v jugoslovanski coni zažgali v Truškah 58 hiš, kar je bila seveda gola laž. Prav tako so se kot gola laž izkazale vesti o mrtvih, ranjenih, ponorelih zaradi «titofašističnega terorja«. S tem poročanjem so kominformisti dokazali, da v klevetanju ljudske oblasti in Jugoslavije naravnost tekmujejo z reakcijo in so jo tud; že prekosili. Glede stališča KPI je tov- De. kfeva dejal, da ne gre prav za prav za nobeno novo stališče. KPI je vedno zavzemala do Trsta in Tržaškega ozemlja malomeščansko nacionalistično stališče, kar so že s številnimi izjavami izpričali številni funkcionarji KPI Longo, Secchia, Scoccimarro, predvsem pa Togliatti in Pajetta. Najbolj odkrit je bil v tem vprašanju pred nedavnim Pajetta, ki je v parlamentu razlagal, da je nujno potrebno imenovati guver- Trčenie med «Lambretto» in kamionom Točno opoldne je bilo, ko se je Včeraj po Ul. P. Vergeiio peljal s svojo «Lambretto» 17-letni dijak Toffoli Nevio iz Ul. Revoltella 84, v kateiu je hotel uidi zaviti. V istem trenutku Pa je P‘td seboj zagleda) kamion TS 1434, katerea-i je šofiral 32-letni Bipico Mario i/. Ul. S Cilino 42, ,»i je privozil po Ul. Revoltella ‘er jo bil namenjen v Ul. Sett- iivua ‘C. Oba vozača sta v zadn em trenutku pritisnjja na zavore, da bi tako preprečila nesrečo vend iv pn je rljtln' poskus .ostal brezuspešen ter se je Toffoli s svo‘ «I/ambretto» zalet. ) v kamion Na srečo je Toffnh pri triVrfju dobil le lažje poškodbe in tv v 7 dr,eh zopet zhriv. da si kominformisti v Trstu še vedno ne upajo nastopati javno s svojo linijo priključitve Trsta Italiji je dejstvo, da se tega boje, ker se zavedajo, da bi s tem zgubili še. tisto malo, kar imajo. Slovensko ljudstvo na Tržaškem ozemlju in italijansko demokratično delavstvo je vse preveč trpelo pod fašizmom, da bi- še kdaj koli mpglo pristati na povratek fašistične De Gasperijeve Italije. S tem je tov. Dekleva zaključil poročilo, nakar je pri. šotne spomnil na veliki, festival ljudske kulture, ki bo 11. junija na stadionu «Prvi maj«, na katerem bodo sodelovale folklorne skupine iz vseh zamejskih predelov Slovenije kakor tudi skupine iz svobodne domovine. Poudaril je, da tudi ta velika manifestacija slovenske narodne biti ne gre v račun kominformi-stom, ki so, potem ko so iz na. šega časopisja zvedeli za veliki kulturni nastop, organizirali nekak svoj «dan slovenske in italijanske kulture«, da bi s tem odvrnili vsaj del ljudi od udeležbe na stadionu «Prvi maj«. Jasno je, da jim bo ta beden poizkus prinesel nov poraz- Sledila je diskusija, v kateri je posebno važno vprašanje načel tov. Tavčar, ki je govoril o počitniških kolonijah. Značilno za letošnjo pripravo za kolonije je, da si kar naenkrat vsi Od papeža do Lege Nazionale in drugih ’ reakcionarnih skupin strašno prizadevajo za naše otroke in jih na najrazličnejše načine, od prevare pa do groženj, silijo v kolonije v Italija, to se pravi v potujčevalnico, kjer bi iz naših otrok vzgajali janičarje proti lastnemu narodi). S to taktiko so sicer nastopali že lansko leto toda letos so v zavesti, da imajo ob svoji strani tudi kominformiste, prešli v pravo ofenzivo, v kateri so na žalost posebno pod vplivom Kominforma podlegli tudi nekateri slovenski starši. Moramo si prizadevati, da naše ljudi poučimo o pravih namenih in ciljih italijanske reakcije in kominformistov z njihovimi kolonijami in s prepričevanjem pripraviti slovenske in italijanske starše, da pošljejo svoje otroke v kolonije v Slovenijo, od koder se bodo vrnili zdravi na telesu in učvrščeni v duhu ljubezni in bratstva med narodi. Sestanka se je udeležilo nad sto članov OF, ki so bili ž njim prav zadovoljni. Prav tako je bil sinoči množični sestanek na stadionu «Prvi maj« za sektor Skoljet in Sv. Alojz II. okraja. Govornik tov. Bole je orisal politični položaj s posebnim ozirom na tržaško vprašanje ter pri tem prikazal nedoslednost in dvoreznost kom-informističnih ukrepov, ki se na vse način trudijo, da bi se na eni strani vdinjali reakciji in zastopali njene težnje po priključitvi Trsta k Italiji. Na drugi strani pa nameravajo pre-pričat; tržaško ljudstvo, da so za guvernerja in Svobodno tržaško ozemlje. Za tem je bilo govora o po-tujčevalnih kolonijah, v katere bi hoteli zlepa ali zgrda speljati otroke slovenskih staršev. Ob zaključku so se udeleženci soglasno izrekli za pozdravno resolucijo ((Primorskemu dnevniku« ob 5-letnici. izhajanja. Preteklo nedelje je mešani Devski -zbor slvan Vojko« s Proseka - Kor.tovela priredi', izlet, v Vipavo in Ajdovščino, kjer je imel tudi dva odlično uspeja koncerta. Zbor 63 članov. med katerimi je veliko število mladih moči, je odpotoval v Vipavsko dolino z dve. ma avtobusoma, od katerih je prvi. odpeljal s Proseka okrog d. ziutraj, drugi za bolj zaspane člane zbora. Pa eno uro za njim. Vožnja., ki je potekala v venelem razpoloženju, je bila razmeroma kratka,, saj so i ih že ob 10. dzpzldne pričakali v i Vipavi tamkajšnji voditelji sindikatov, katerih gostje so bili proseški in kontovelski pevci. in popke. Po odličnem kosilu ter kratkem popoldanskem sprehodu po Vipavi so gostje s Tržaškega cZ mlja ob 15. priredili v veliki dvorani, ki je bila napolnjena do zadnjega količka, koncert, kjer sta pela meški zbor pod vodstvom tov. Čermelja in mešani zbor pod vodstvom . tov. Cibica. Pred j koncertom je ®e pevovodja Ci- Gostovanja Tržačanov v Jugoslaviji in Istri Sprehod prosi/etnih delavcev po Istrskem okrožju Zveza prosvetnih delavcev E. S. je priredila 18. t. m. izlet v Koper, Izolo, Piran, Portorož. Priletno razpoloženje se je pokazalo že pri odhodu iz Trsta in je trajalo vse do povratka. Saj drugače biti ni meglo! Oračem iste ledine, istih misli, teženj in ciljev, sp je zahotelo skupno nekam ven, v svet. da bi vsaj za nekaj ur vrgli raz sebe mrkosti, ki jo v njih lica rišejo razmere sedanjosti. Vozili smo se mimo mnogo obetajočih istrskih polj in njiv, mimo dolgih in gostih brajd, mimo vabljivih rdečih češenj. Videli smo delovne li-Udi. mahali so nam v pozdrav in mi smo jim odzdravljali. Roparjev, lazbojnikov, tatov in mrtvecev pa nismo videli. Ti blodijo samo v dcmišljiji nekaterih bolnih ljudi v,.Trstu. V Kopru jie bil le krajši odmor, daljšega smo si privoščili v Izoli, kjer smo si prej ogledali tovarno Ampelea in sp seznanili s kompletnim potekom ’ konzerviranja rib in izdelova- nja škatel za vlaganje. Prijetno nas je presenetilo povabilo k zakuski, kj-er so nas na belo pogrnjenih mizah obširne delavske obednice. čakali izdelki tovarne in žlahtna istrska kao-lj ica. Okrog 13 ure smo privozili Sindikalne beležke Pred dvema dnevoma je bilo končno rešeno sporno vprašanje med vodstvom tovarne Mediano ter med tamkaj zaposlenimi delavci, ki se je vleklo že več kot dve leti. Pred približno dvema letoma je vodstvo odločno odbilo upravičene zahteve svojih uslužbencev ter jim ni hotelo izplačati dnevnic za nekatere praznike. Delavci, trdno odločeni doseči zmago, so predložili sporno vprašanje sindikalnim organizacijam, kr so pričele pogajanja z delodajalci. Ker ni prišlo tudi na pogajanjih do zaželenega uspeha, so sporno vprašanje predložili odgovornim či-niteljem, ki so končno rešili vprašanje v korist delavcev. Sklenjeno je bilo namreč, da mora delodajalec izplačati svojim uslužbencem vsoto, ki jim lo dolguje; obenem. se pa mora obvezati, da bo tudi nadalje plačeval svojim uslužbencem vse dni, ki so po tukajšnjih predpisih' všteti med pol-praz-nike. Kako dolgo bodo morali se čakati? Vojaške vaje gredo še vedno na račun naših kmetov Leta 1948 m 1947 so imele zavezniške čete na doberdobski planoti strelne vaje s topovi. Namesto, da bi si bile izbralp za cilj skalovite površine, ki jih je na tej planoti v izobilju, so si izbrale za cilj najboljše travnike in najrodovitnejše njive, na katerih so eksplozijp neštetih izstrelkov povzročile ogromno škodo Ta škoda je bita ocenjena po posebni komišiji. Na račun odškodnine, katere višina pa jim ni bila sporočena, so posamezni oškodovanci prejeli večje in manjše zneske. Na ponovna vprašanja, kdaj jim bo v celoti likvidirana povzročena škoda, pa prejemajo prizadeti negotove in izmikajoče se odgovore, iz, katerih bi se dalo sklepati, da imajo zavezniške oblasti z onimi zneski, ki so jih dale na račun, vprašanje odškodnine za likvidirano. Ako bi bil ta sklep pravilen, tedaj bi se zgodila prizadetim oškodovancem velika krivica. Škodo na njivah so namreč lahko popravili, nikakor pa ne morejo popraviti škode, ki jim je bila povzročena s topovskimi izstrelki na drevju in na pašnikih. Ker so primoram kupovati za drag denar seno, ki bi ga nakosili, se zato prizadeti upravičeno vprašujejo, kako dolgo bbdo morali še čakati, da jim zavezniške oblasti plačajo še ostali del odškodnine za povzročeno škodo Pasji dnevi se obetajo,,, Iz poročil, ki smo jih prejeli 1/. tovarne ILVA, je sklepati, da bo vprašanje, ki se vleče ie nekaj easa. v kratkem ugodno rešeno. Vcdstvo tovarne, ki V začetku ni bilo pripravljeno voditi pogajanja s svojim, n-službenci, je sedaj pristalo, d« reši vprašanje 70 začasno odpuščenih delavcev ter da jim izplača dnevnice za ves čas k,, niso bili zaposleni. Prav tako je vodstvo obljubilo, da bo v bodoče obvestilo o vseh morebjtnih spremembah tudi*odbor y podjetju, s katerim se bo posvetovalo, če bi prišlo do novih odpustov z dela. • Sc nekai din nas loči do konca meseca maja, a v Trstu imamo že naravnost avgustovsko vročino. «Kakšno vročino bomo imeli šele v juliju in avgustu. če že sedaj sonce tako neusmiljeno pripeka«, vzdihujejo Tržačani, ki so upali, da bodo uživali še nekoliko časa Prijčt-no spomladansko vreme. . Sprememba vremena je prišla res kaj nepričakovano. Se pred dobrimi štirinajstimi dnevi rti bilo nikomur prevroče v spomladanskem plašču ali pleteni jopici, danes vzdihujemo ter se potimo že v poletnih oblekah. Bo ta vročina trajala9 Včeraj zjutraj se )e nebo že pooblačilo in vsi smo bili prepričam, da bo blagodejni dez ohladil prevroče ozračje. Rezultati tega tako zgodnje ga poletja so že vidni — Tria čani in Tržačanke, med njimi seveda še prav posebno i mladi na, ki si do sedaj še niso privoščili kopanja, imajo že tako lepo zagorelo kožo, da jih le veselje pogledati. Treba bo to rej pohiteti s sončenjem a ne nočemo zaostat i za drugimi bolj zgodnjimi kopalci. Na uradu za delo se vršijo pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe za uslužbence pekarn in slaščičarn. Sindikul-n, predstavniki so že dosegli rešitev nekaterih točk, vendar je potrebna rfcšitev še drugih zahtev, ki so bistvene, važnosti za to kategorijo delavcev. Ker je bila do sedgj v veljavi za vse uslužbence pekarn in slaščičarn delpvna pogodba iz letu 1947, je jasno, da plače nikakor ng odgovarjajo današnjim življenjskim pogojem, Prizadeti uslužbenci zahtevajo, da jim delodajalci povišajo piače za 50%, medtem ko *< di-lodajalci pripravljeni povišati plače le za 15%. Urad za delo je sklenil sklicati ponovno sestanek, na katerem bodo določili, v koliko naj se plače uslužbencem pekarn in slašči čara povišajo. Promeina nesreča v Nabrežini Včeraj ob 8210. dopoldne «e je v Nabrežini dogodila prometna nesreča, katere žrle v ela postala 63-letna Špan Oiga iz Nabrežine ter 39-letni motociklist Angel Caharija, ki Je tudi doma iz Nabrežine. Ob zgoraj omenjeni uri se je namn-c Caharija Angel peljal s svojim motorjem po Nabrežimki res' I Med vožnjo je naenkrat pred seboj zagledal nesrečno ženo. ki je tedaj stopila iz. vežnih vrat svoje hiše na ce«to. Motociklist je v zadnjem trenutku hotel zaviti v stran, da bj tako preprečil nesrečo, vendar pa j« nje-ov poskus- ostal brezuspešen, ker ga volan motorja ni ubogal. Tako se je dogodijo da se t zaletel v ženo ter nato ? r jo padel pr tleh Oba ponesrečenca so Uknj natr z avtomobilom Rdečega križa pripeljali v tržaško bolnišnico, kjer se. bo morala po nesrečer.ka zaradi zloma leve ključnice tei več ran Do vsem telesu zdravit; okrog 40 dni. Več sreče je imel pri trčenju motociklist, ki sl je pri padcu poškodoval le obe roki in nogi ter bo v IE dneh zopet zdrav Medtem ko j« morala Span Olga ostati v bolnišnici, je Caharija Angeš pc prvi zdravniški pomoči lahko odšel na svoj dom. v Piran. Naša velika želja je bila takoj obiskati «Pomorski tehnikum«, o katerem ie vsakdo izmed nas mnogo slišal in čital. Ogledali smo si vse oddelke šole, kjer se naši dijaki in dijakinje seznanjajo z vedami pomorske plovbe. Po obedu smo se odpeljali v Portorož, kjer je bilo vsakomur dano na razpolago, da si poišče zabavo po- želji. Nekateri -so se kopali, drugi so sedli v kavarno bb morju, tretji so st ogledali mesto. Ob določenem času stno bili zopet vsi skupaj. Tedaj je zadonela tudi naša lepa pesem Dan je pojemal ko je hupa avtobusa klicala k odhodu. Domači prosvetni delavci so nas prijazno pozdravljali in nas vabili, naj še pridemo. Vsem tovarišem in tovarišicam. ki so nas spremljali in skrbeli za‘spored Izleta v Kopr-ščini. -izrekamo - iskreno zahvalo. kakdf tildi onim, ki so nam razkazovali gospodarske in prosvetne ustanove v lepi Istri. S. bic s kratkim govorom orisat življenje na Tržaškem ozeml.u predvsem borbo OF po ti ko-miniormističnim in reakcionarnim lažem o Jugoslaviji ter v imenu pevskega zboru izreči1, pozdrave bratom v Titovi Jugoslaviji. Pevski zbor si je nato s svojim lepim petjem pridobil še v.č s mpatij ter ustvaril ozračje navdušenja in sedn življania med poslušalstvom, to predvsem pri petju borbenih Partizanskih pesmi. Ob končanem pevskem nastopu je vipavsko prorvztn., društvo izročilo svejim d agim pros-škim in kontovlskim gostom sliko največjega slovc.i skega pisatelja Ivana Cankarja, pevovodja C-ibic pa je v zameno r imenu članov zbera «Ivan - Vcjko« daroval tamkajšnjemu prosvetnemu društvu šopek prekrasnih rdečih nagelj nov s tržaške zemlje. Pevci so nato med pozdravljanjem domačinov zopet sedli v avtobusa, ki sta nadaljevala pot v Ajdovščino, kjer je bil sprejem še lepši in prisrčneišl kot v Vipavi. Pričakovala jih je namreč množica domačinov, ki so s ploskanjem in vzklikanjem izražali svoje veselje, da lahko v svoji sredi sprejmejo svoje še vedno neosvobojene | brate. Po kratkem odmera je \ nato mešani pivski zbor elvan V.ojko» imel ken-.ert tudi v Ajdovščini, ki je kot prejšnji v Vipavi, v vsakem pogleda, c d,lično uspel. Tudi tukaj je tov. Cibic -s kratkim nagovorom pozdravil vse ravzoče ter darcval tamkajšnjemu, prosvetnemu društvu čopek rdečih nageljnov. Nato je spr govoril nekaj toplih besed če predstavnik prosvetnega društva v Ai-dcvščini ter v njegovem imenu izročil pevcem in pevkam, s Tržaškega ozemlja v dar lep Prešernov portret v reljefu. Po končanem koncertu so bili člani in članice pevskega zbora «Ivan - Vojko» gostje oficirskega doma JA v Adov-ščini, kjer jim' je bila prirejena tudi odlična večerja, nakar so se vsi navzoči še v pozno noč zadržali v prijetni zabavi. Vsi pevci in pevke pivskega zbora «Ivan - Vojke» s Proseka - Kontovela so bili nad iz letom navdušeni, to velja še predvsem za mladino, ki je j? veliko v njegovih vrstah, posebno pa so bili še veseli, ko so na svoje oči videli, 'kakšno nesramno j:oli’i’et KINO «Rdeča č-u^j Excelsior. 16.30: «Manon» 9 ffJ Rossetti. 17.00: - ca«, Gail Russell, John Wa. Adua. 16.00: ((Tatovi koles*- je|i-Armonia. 15.30: «Sin strele*’ • nikolor. m3, Azzurro«. 16.00: »Zaseda na^(l* Belvedere. 16.30: «Cudežm Dannv Kave. / irba v dzu. ((Nepozd* Lumiere. 16.30: , _ San Marinu«. . , ^ ((Ob merjua. «Trl srečal')*'' vjetski film y barvali, u-rf* Tudi v šoli nesreča ne počiva Včeraj ob 10 dopolcuip so v bolnišnico pripeljali 6-letnoga dijuka Privileggija Giordana iz Ul. Kolonja 33, ki si je zlomil levo nogo ter se bo mm ni zdraviti okrog 25 dni. Zarnvmške-mu osebju je povedal, da se mu je nesreča malo prej dogodila v telovadnici v Ui. delu. Valič, kjer je pri skoku v vidro tako nerodno doskočil dq j,- padci ter si teko zlomil nogo. Kmalu za njim pa .-(. na isti. to je ortopedski cdccU’:, spre-leji 9-letnega Terčor . Franca iz Ul. Pagliericei U, ki bo moral ostati v bnlnisn'—; lu^i 25 dni ker si je zlomil podlahtr.i-ci leve roke. Tudi njemu se je pripetila nesreča v šoli, it' sicer pri Sv. Ivanu, Vit slaba; j^etijstvom, ker je svet hri ^ “ in ker je tudi zemlja ze-siaba; ljudje pridelajo v Kolesar povozil staro ženo ^rzen kolesar, ki jo je po ne-pobrisal, je včeraj popelji0 Povozil v Ul. Favetti 73-,Vac° Makuc Francko iz Ul. ^0 št. 3. Kolesar se je zale- Podrj 2finsl?0 z vso br2iri0 in io na tla. Pri padcu se je itv t C°Va ran‘*a v d0sno roko i 1 v glavo. Na pomoč ji H^°ral Prit‘ rešilni voz Ze-križa, kj jo je odipeljal Vis sko bolnico Brigata Pa-Sj(’ ^i0r so jc obvezali in jo ° 0 °v“ric0 hudobnih jezikov 8 y'1( l>()trjevalo dejstvo, da sc W z ie redkokdaj spomni) \n° ‘n ji pošMjal malo de-iViu,- Se 2 njim ni mogla Sšl Ja!‘- Poleg tega pa je °4i> "ka in je takoj po sama šla na delo. N d^ki preizkušnji je tudi čet,:| a Pozabil« na moža in a drugega. Nekega ve-Sv ie Malisana vrnil do-Pričakovano in našel se Veseli družbi. Med nji-|'il51e(j v,uime oster prepir in ? v Mm8 dne je žena zbeža- 1 dv« 11’ kier je ostala več leti. epra Io«, IH 'hi sta biH po teip do-5 teSa para povsem 0 Malisana vendar ni Jkrijazniti z mislijo, da Pusti -j-obi 2 »: Potil 0 sy°jo ženo drugemu, zn Žen* i1» zid in drevesa, samo da su lahko videli ta prelep in teli« nično dovršen nastop združen« slovenske in italijanske mladine. Kot prvi so se pokazal; mali pionirji in pionirke ondotna italijanske osnovne šole, ki sp vse prisotne presenetili s svojimi vajami. Vso virilno silo j* pokazala vzorna vrsta Tržačanov in Koprčanov na telovadnem orodju, in sicer na bradlji. Tovariši Miloš, Jailovski, Dolgan in Žerjal so se vzravna-volt v lepih metih, prvinah m stojah kot lastovice. Tudi odskoki šo bili efektni. Njim je sledila vzorna vrsta tovarišic ir. Tfsla, ki je pokazala prav tako visok razvoj ženske gimnastike pri nas. Obe vrsti sle prejeli obilo pohvalo za svoja izvajanja. Nič ni zaostala skupina Pomorskega tehnikuma s svojimi prostimi vajami. Sicer pa, kdo naj bo telovadec, če ne mornar? Treba je samo sistematično usmeriti in uporabiti njihovo moč m um pa imamo iz njih v kratkem času najboljši telovadni kader. Prisotni so se kar zibali, ko sr, sledili vajam tržaških članic z obroči in koprskih članov s preskoki čez konja na šir. Članice iz Izole, -Slovenke in Italijanke pomešane, so prav dobro obvladale pivomaiske proste vaje, da ng govorimo o parternih vajah, s katerimi sa nastopili člani in članice iz Trsta in Kopra. To je bila žg akrobacija. Po prav tako precizno izvajanih prostih vajah Pomorskega tehnikuma iz Piraha in vajah na zaprekah članic iz Kopra je folklorna skupina Tržačanov ob velikem navdušenju zaključila ta izredno sposobno organizirani telovadni nastop. Vsem aranžerjem vse priznanje! To so vsi nastopivši prejeli: Od JA so bili povabljeni na prireditev s plesom v oficirski dom, kamor so tudi sli ter s tein spoznali tovariški duh, ki preveva v tej ljud3kl vojski. Nedeljske prvenstvene nogometne tekme SKUPINA A: Nova vas-Dajla na igrišču V Novi vasi ob 16; Brtonigla B -Seget na igrišču v Brtonigli ob 16; Buje-Novi grad B na igrišču v Bujah ob 16. SKUPINA B: Partižan-Strunjan na igrišču v Kopru cb 14; Arrigoni B -Meduza B na igrišču v Izoli ob 14; Soline-Portorož na igrišču v Sečjolah ob 16. LESTVICA Z\ NOGOMETNO PRVENSTVO SKUPINA A: Kakor smo poročali v naši včerajšnji številki, so odprli v četrtek 25. t. m. v Kopru, v poslopju Turist - hotela, moderno in nadvse okusno urejeno veletržnico podjetja »Omnian. — Na sliki vidimo del prodajalniških prostorov. 1.) Arr. B 16 14 2 2.) Partiz. 17 12 4 3.) Strun. 18 13 1 4.) Med. B 18 11 3 5.) 'Rdeča 18 10 1 6.) Aur. B 18 8 2 7.) Adria 20 8.) Soline 18 9.) Portor, 17 10.) Olimn. 20 11.) Pir. B 18 SKUPINA B: 1.) Novi B 14 U 2 1 31 2.) Buje 13 10 1 3.) Umag B 14 9 1 4.) Brton. B 14 5.) Vilanija 14 6.) Dajla 14 7.) Seget 13 8.) Nov. vas 15 9.) Mater. 17 0 69 9 30 1 42 17 20 4 38 19 27 4 30 19 25 7 28 31 21 8 29 20 18 8 0 12 32 35 16 4 3 11 16 37 11 3 3 11 13 39 9 2 2 16 10 50 6 2 1 15 16 45 5 6 24 2 23 10 21 4 26 14 19 4 11 U 16 5 27 19 15 7 12 22 13 6 U 18 12 9 14 30 11 6 4 6 3 6 1 5 2 5 1 3 1 13 9 31 l LICEMERSTVO V BORBI ZA RIB Uio-Lxa dla^eta a Sovjetska zveza uveljavlja v današnji borbi za mir načelo, po katerem je ona edini branilec miru in hkrati tudi edini zaščitnik malih narodov. V tem načelu, ki ni točno, ki pa je preračunano na izkoriščanje miroljubnih teženj milijonskih množic sveta, je precejšnja količina licenierstva sovjetskih voditeljev. Odnos Sovjetske zveze do držav vzhodne Evrope, posebno pa še do Jugoslavije, zanika miroljubna gesla Sovjetske zveze in jih razgalja kot običajne diplomatske fraze, preračunane na zakrivanje lastnih teženj. Treba se je spomniti samo lanskega rožljanja z orožjem na jugoslovanskih mejah, o katerih je razpravljal ves svet, hujskanja na upor in klicanja na «sveto vojnos proti Jugoslaviji, vmešavanja V. notranjo ureditev Jugoslavije m hkrati s tem organiziranja ekonomske blokade, vohunskih in sabotažnih tolp itd. Tudi popolna gospodarska in politična odvisnost informbi-rojevskih držav od Sovjetske zveze še zdaleč ni v skladu z enakopravnostjo narodov in ne služi utrjevanju miru v. svetu. Zunanja politika Sovjetske zveze pred drugo svetovno vojno, posebno pa še med drugo svetovno vojno in po njej nosi pečat politike interesnih sfer, ki je značilna za metode razdeljevanja sveta med imperialističnimi silami. Po tej politiki bi morala na primer Jug osla-vija postati na pol angleška na pol sovjetska kolonija, po tej politiki je bila sramotno prodana Grčija in likvidirana o-boroiena borba grškega ljudstva. Politika interesnih sfer, v katero je privolila Sovjetska zveza, je naperjena proti interesom narodov, proti njihovi enakopravnosti in samoodločbi ter je razen tega vzrok številnih nasprotij v svetu in ena osnovnih nevarnosti za vojno. Za pravilno oceno te politike Sovjetske zveze se lahko poslužimo Leninovih besed, ki jih je napisal v svojem članku eVpraša-nje miru« — sicer v drugi zvezi, ki pa točno označujejo sedanjo politiko vodstva VHP tb). Lenin je dejal: «Ali lahko združimo socialiste raznih dežel na določenih pogojih miru? Ce jih lahko, mora biti med temi pogoji tudi brezpogojno priznavanje pravice do samoodločbe za vse narode in opustitev, slehernih »aneksij«, t. j. kršitev te pravice. Ce pa priznavamo to pravico samo nekaterim narodom, pomeni to ščititi privilegije določenih narodov, t. j. biti nacionalist ali imperialist ne pa socialist. Te Leninove besede so same po-sebi jasne in razumljive in jim ni potreben nikakršen komentar. Zaradi tega se tudi znani sovjetski pisatelj Ilija Ehrenburg ne more prav nič čuditi, če mu je avstrijski fizik Thirring odgovoril: «Kdor hoče zares mir, se mora boriti proti poglavitni nevarnosti za mir. Prva dolžnost pisateljev in vseh naprednih ljudi je, da vplivajo na javno mnenje in nastopijo,-proti tistim, ki se s širjenjem mržnje med narodi in z barantanjem s političnimi odnosi dejansko približujejo vojni«. Taka je resnica o sovjetskem prispevku k miru v luči njene politike zadnjega desetletja. Tako mislijo tudi napredni ljudje v svetu, ki so spoznali globoko nenačelnost in licemerstvo sovjetskih voditeljev. Zaradi tega ni prav nič čudno, če se gibanje za mir pod takim sovjetskim geslom in ob takih sovjetskih delih ni moglo prav razmahniti. Današnja zunanja politika Sovjetske zveze, ki je v tesni zvezi z vprašanjem miru, se bistveno prav nič ne razlikuje bd njene medvojne politike. Sovjetska zveza postavlja, da je prav za prav bistvo vojne nevarnosti v pomanjkanju sporazuma med velikimi državami. Z drugimi besedami, Sovjetska zveza vidi rešitev miru v sporazumu med velikimi državami, po katerem bi seveda bili drugi mali narodi samo objekt politike velikih sil, ne pa subjekt enakimi pravicami. Tudi v tem se zrcali lik sovjetskega revizionizma. Mednarodno javno mnenje, ki v bistvu ni nič drugega kakor nadaljevanje politike interesnih sfer. Na zadnjem zasedanju Združenih narodov so predstavniki Jugoslavije jasno postavili jugoslovansko stališče V bor- bi za mir, ki je: utrditev splošnega miru in varnosti narodov z borbo v OZN za enakopravne in demokratične odnose med državami, za spoštovanje neodvisnosti vsake države, odstranitev vsakega vmešavanja p. notranje zadeve drugih držav, za izpolnjevanje načel Ustanovne listine Združenih narodov. Spoštovanje načela enakopravnosti in samoodloč-oe narodov, to je najboljša pot k utrditvi miru. Ta pot pa se temeljito razlikuje od sovjetskih miroljubnih gesel, še bolj Pa od njihovih dejanj. V zadnjem času je osnovna metoda borbe za mir v deželah pod sovjetskim nadzorstvom, pa tudi metoda komunističnih partij, ki niso na oblasti (Francija, Italija itd.) ■zbiranje podpisov proti uporabi atomske bombe v vojne namene. Tega zbiranja pa ne spremlja borba za enakopravnost' med narodi in za samoodločbo pač pa samo vsestransko poveličevanje Sovjetske zveze. Izjave kakor: ((Sovjetska zveza meče svojo ogromno in vse večjo moč v borbo, da bi rešila človeštvo pred nevarnostjo, da bi ga potegnila v novo vojno« so na dnevnem redu. «Ogromno in vse večjo moč« Sovjetske zveze hvalijo deželah Informbiroja očivid-ho zaradi tega, da bi v svojem ljudstvu ustvarili vtis neverjetne moči Sovjetske zveze in da bi mu s hvalo te moči vlili spoštovanje in strah ter tako lažje zatrli vsak odpor proti sedanjim odnosom med •svojimi državami in Sovjetsko zvezo. Ker pa to hvaljenje samo še ne zadostuje, so šli po poti paničnega ustvarjanja vojne psihoze. O tem priča vrsta dejstev. Značilen primer takega ustvarjanja vojne psihoze je prvomajska proslava v Pragi, še očitnejši pa je primer v Bolgariji. Deli tankovskih enot, ki so sodelovoli na prvomajski proslavi v S/ofiji, so dne 4. in S. maja krožili po sofijskih ulicah in se ustavljali na križiščih. Okoli njih so se zbirale skupine ljudi, katerim so vojaki pripovedovali, da so ti pripravljenosti «ker namerava Jugoslavija te dni napasti Bolgarijo«. Voditeljem Sovjetske zveze in infdrmbi-■rojevskih držav je potrebno ustvarjanje vojne psihoze kakor vsakdanji kruh. V strahu pred vojno je namreč delovne množice teh držav mnogo lažje obdržati v pokornosti. Oči-vidno gre tu le za eno stvar. Pošteno in iskreno željo za ohranitev miru, ki jo izraža vse napredno človeštvo, sp in-formbirojevski revizionisti temeljito izrabili za svoje namene. PRIHOD ŠTAFETE, KI NOSI MARŠALU TITU POZDRAV DEMOKRATIČNIH MNOŽIC CONE A STO-ja TER VSEGA PREBIVALSTVA ISTRSKEGA OKROŽJA GOS POBABSTVO TrgoVTna • JnWštrIJa Nemško - francoski kombinat pomeni pokoritev Anglije, podpora konservativcem, ost proti Vzhodu Resni opazovalci mednarodne politike se strinjajo v sodbi, da Schumanov predlog o fran-cosko-nemškem jeklarskem ve-lekartelu ni nekaj popolnoma novega, in tudi ne nenadnega. Vseeno pa je predlog povzročil mnogo raznih domnev in razlag, V glavnem, se razlikujejo Po t&m, ali je predlogu pripisati bolj političen izvir ali bolj gospodarskega. Toda ta dva pojma je le težko ločiti. Na vsak način je razlaga ki se širi iz Duesseldorfa, kot odmev nemške plavžarskle industrije češ da je nagib za predlog pretežno gospodarske narave, napačna in namenoma vržena v svet. Poudarja se, da tiči za predlogom. dober delež strahu francoske industrije, da bi jo nemška izpodrezala in zlasti absolutno presegla v proizvodnji jekla. Temu v oporo naj bo statistika proizvodnje od 1929 (Nemčija 13,8 mili j. ton. Francija 9,7) naprej, ko je, z izjemo v l. 1933. Nemčija absolutno prednjačila in se je šele po vojni znašla v podrejenem položa- ju, Toda v lanskem letu je že dosegla francosko proizvodnjo jekla: 9 proti 9,1 milijonov ton. Do 1953 bi Francija s Po-saarjem vred dosegla 14,S milijonov ton, Nemčija pa trenutno z mesečno proizvodnjo skoraj že presega letnih 11.1 milijonov. ton, zaenkrat dovoljenih od okupacijskih oblasti. Pri tem se jasno namiguje, da bo ta meja v kratkem odpadla in pomaknjena v smislu ameriške formule o «samovzdrževanju«, navzgor, na 15 do 16 milijonov Wendel. Kartel je obstajal d® ton letno, od česar bi odpadlo pričetka vojne v 1939 »n J* 2-3 milijone ton. na izvoz. Neue Zuericher Zeitung« piše: «Ni nikakega dvoma, da bo v kratkem prišlo do revizije glede deleža proizvodnje jekla«. Tudi razlike v cenah za jeklene pro- izvode, o katerih govori nedavno poročilo britanske (dron and Steel Federation«, so zanimive (v. nem. markah za 1 tono v notranji potrošnji pos. držav fran-ko postaja kupca): palično likovno plcče- Nemčjja : • Francija . . Vel. Britanija Belgija . • Luksemburg jeklo jeklo vina . ; ; . 237 234 260 . ... 289 251 336 . ... 260 233 251 . .. . . 264 — 300 . ... 282 287 317 Toda, ako se zamislimo vanje nam je jasno, da niso v prid gospodarskim razlogom, marveč političnim. Francija pomeni s tega stališča trenutno balast za nemško industrijo, ki dela z nižjimi plačami in torej nižjimi proizvodnimi stroški. Toda za Francijo in nje- SAMI SMO SE da gradi Jugosla vija socializem Sicer smo pred dnevi priobčili kratko poročilo o zelo uspelem izletu pevcev in pevk iz Padrič in Saleža v Maribor, katerega je organizirala SHPZ, vendar sma tramo, da bi bilo potrebno o tem botj ot^irno spregovoriti ter opisati vse, kar so pevci za časa svojega bivanja v Ma-rlfjcru videli in doživeli. Prepričani smo, da sl bodo člani pevskih zborov vtisnili ta izlet globoko v spomin, saj so bili deležni sprejema, ki ga niso pričakovali, ter »o imeli priliko videti stvari, ki so jih navdušile ter jih prepričale, da gradi jugoslovansko ljudstvo pod vodstvom svoje komunistične partije se!:>i in bodočim rodovom boljšo in srečnejšo bodočnost. Vseh članov, ki so se tega izleta udeležili, je bilo 39. Jasno je, da pri takem številu izletnikov ni primanjkovalo veselega razpoloženja. Smeha in petja je bilo kljub naporni vožnji dovolj. Čeprav je bil marsikdo zelo utrujen, ni nihče mislil na počitek. Vsakdo jc le z nestrpnostjo pričakoval, kdaj bo zagledal Maribor, ki je bil cilj njihovega potovanja. Ko so po večurnem potovanju vendaNe prispeli v Maribor, jih je na kolodvoru čakalo veselo presenečenje; člani Kaj vse so videli in doživeli pevci iz Pa-t drič in Saleža na svojem izletu v Mariboru kulturnega društva »Angel Be-sednjak«, katerih gostje bili pevej iz Padrie in Saleža, ves čas svojega bivanja v Ma-ribonu, so jih sprejeli s toplimi p-ozdravi ter cvetjem. Led je bil prebit — pevci so se dobre volje napotili v hotel «Orei», kjer je bilo že pripravljeno dobro kosilo. Po kosilu so sl nekateri privoščiti ■ kratek, počitek, driigi pa so si Sli ogledat prihod štafet iz raznih krajev, ki so nosile pozdrave 'tl voščila maršalu Titu za njegov rojstni dan. Sekretar SKUD-a »Angel Besednjak« tov. Janko Varaš, ki je goste s Tržaškega ozemlja sprejel že na kolodvoru, je predlagal, da bi si v popoldanskih urah ogledali ((kmetijski tehnikum«, bil je namreč prepričan, da bo prav ta »ola najbolj zanimala pevce in pevke, saj se v njej vzgaja 500 učencev in učenk v dobre in sposobne strokovnjake raznih kmetijskih panog. Ogled pre izmed navzočih. Kot so se pev- poleg tega pa mora ob koncu ci sami izrazili, si še v sanjah niso mogli predstavljati nekaj tako lepega, kot je prav poslopje, v katerem prebiva ter se uči 500 učencev iz vseh kra- jev Slovenije. Ce bi hoteli opisati vse, kar so pevci v. tej šoli videli, bi nam prav gotn telovadnico. Posestvo samo jim je razkazal ing. agronom tov. Tinta pevce je' posebno zanimal ogled . vinograda ter sadovnjaka in seveda še prav posebno krasno urejenih hlevov Ogledu‘kmetijskega tehnikuma je sledila »tradicionalna« pokušnja vina, ki je spravila vse pevce v kar'najboljše razpoloženje. Kako tudi ne — saj 3love štajerska vina kot ena minile. Naš; pevci so se seveda na tem večeru še prav posebno izkazali; zapeli so toliko lepih pesmi, da so' navdušili vse navzoče člane društva «Angel Besednjak«, ki niso varčevali s priznanjem. Pa so se hoteli izkazati tudi pevci društva ((Angel Besednjak«, ki so prav tako zapeli pod vodstvom tov. Janka Varasa več lepih pesmi. Bilo je pravcato tekmovanje med pevci iz Saleža in Padrič ter med pevci -Mariborčani — nihče ni bil več truden — nihče ni mislil več na spanje. Seveda ni manjkalo niti godbe niti plesa. Ce bi jih drugi dan ne čakalo še potovanje in obisk še drugih zanimivosti, bi se prav gotovo nihče izmed navzočih ne odločil za spanje. Drugo jutro, to se pravi v nedeljo, je bil na sporedu obisk mariborskega muzeja, katerega so si vsi pevci prav radi ogledali. Domenjeno je bilo, da si bodo v popoldanskih urah ogledali že tovarno avtomobilov na Teznu, nakar se bodo pripravili za odhod. Točno ob določenem času je priv.ozil pred hotel avtobus, s katerim so se odpeljali vsi pevci v spremstvu nekaterih članov društva «Angel Besednjak«, med katerimi sta bili neutrudljivi tov. Sonja In Ma-riianca, v tovarno avtomobilov, ki leži precej daleč iz mesta. Čeprav je bil popoldan zelo vroč in soparen, so si hoteli pevci ogledati vse posamezne oddelke te ogromne tovarne. Zal jim je le bilo, da si tovarne niso mogli ogledati v polnem obratovanju, kar bi jih prav gotovo ;? bolj zanimalo. Tovariš, ki je vodil pevce po tovarni, jim je razkazoval posamezne stroje ter razlagal, kakšno je njih delo. Poudaril •je, dg dela v tovarni okrog 5000 delavcev, med katerimi je tud; mnogo Italijanov, ki imajo svojo menzo in svoja kulturna društva. Do sedaj je bilo dograjenih tudi že 6 stanovanjskih blokov za družine v tovarni zaposlednih delavcev. 2al si zaradi premalo časa pevci niso niogli ogledati tudi stanovanjskih poslopij, o katerih so pa že slišali govoriti, da so zelo lepa in udobna. Tovarna avtomobilov razpolaga tudi s prekrasnim šolskim poslopjem v katerem se vzgaja nad 1500 vajencev v bodoče mojstre, tehnične risarje itd. Stvari, ki so jih pevej pri svojem obisku v tovarni videli, so bile tako zanimive, da niso imeli časa misliti na trud in vročino: in ko jim je eden izmed mariborskih tovarišev predlagal, da bi si ogledali tudi kopališče in pa hidrocehtralo na Mariborskem otoku, so z navdušenjem sprejeli njegov predlog, čeprav je manjkalo le nekai Ur do odhoda vlaka. Mnenjc vseh pevcev, ki »o si ogledali še kopališče na Mariborskem otoku, je hilo, da nosi zasluženo ime enega najlepših kopališč Jugoslavije. Zal jim je le bilo. da se niso mogli tudi oni okopati v mrzli vodi. ki bi bila tako prijala po tako vročem dnevu. Vlak. ki ie odpeljal pevce iz Maribora, je odhajal ob 19.25. Manjkalo je le še pet minut do odhoda in o pevcih ni bilo še ne duha ne sluha. Kai da so se premislili in so ostali v gostoljubnem Mariboru? O. ne! Slo-vo od Maribora, posebno pa od zelo prijaznih in gostoljubnih tovarišev družtva «Angel Besednjak« ie bilo tako težko, da so ga pevci odlašali prav do zadnje minute. Pritekli so na vlak prav v zadnjem trenutku — žarečih lic in polni navdušenja so se ob oknih poslavljali od tovarišev Mariborčanov. ki so jih prišli spremit. Pozdravljanja ni bilo konca ne kraja. Pevci so svojim novim prijateljem obljubili, da jih bodo v čim krajšem času zopet obiskali ter da bodo ohranili na svoje bivanje v Mariboru najlepše spcmine. Navdušenje se seveda tudi v vlaku ni poleglo. Nihče ni mislil na počitek in spanje — iz vseh kupejev je donela pesem in smeh. Vsakdo je vedel povedati še kaj novega in vsi so bili mnenja, da je bilo bivanje v Mariboru res prekrasno. Žal jim je le bilo, da je vse tako hitro minilo. No, pa so se potolažili z mislijo, c!a bodo o svojih doživetjih lahko pripovedovali svojim, ki se tega izleta niso udeležili. N. L. L . tlim predlogom stoji ameriška koncepcija evropske «integracije», ki se ji natihem, a trdovratno upira Vel. Britanija, e-di na, ki v za p. Evropi lahko tekmuje z nemško industrijo. In združeni francosko-nemški potencial pod ameriškim vodstvom ter financami, ki je sicer v bistvu naperjen proti Vzhodu, bi tudi Britanec spravil na kolena. Najnovejši načrt mednarodnega jeklenega velekartela je bil, kakor potrjuje tudi <(Neue Zuericher zeitung«, «že dalj časa v pripravljanju«. V spominu je še opozorilo Zdanova iz 1947, «nemško vprašanje in zlasti vprašanje Porurja kot potencialne in vojaško-industrij-ske baze, naperjene proti ZSSR, je eden najvažnejših problemov mednarodne politike, pa tudi predmet spora med ZDA, Anglijo in Francijo«. Schumanov predlog, postaviti francosko-nemško proizvodnjo jekla in premoga pod mednarodno kontrolo tudi ne sloni na načrtih francoskega «planirca» Mahneta kot se trdi, marveč je logična posledica atlantskega pakta, Evropske unije itd. Gre za glavnem urejal vprašanje n ih cen in razdelitve inoz ,, skih tržišč. Teda tudi vojna pretrgala vezi med P°rurle J Loreno in Francijo, ker so 1939-40 dobavljali lorensko r“' o preko nevtralnega Lukse burga v Porurje. Pozneje rajh anektiral Lorensko. Vsa ta preteklost je narav- nost narekovala amer*#0 cepcijo, ustvariti ogromen k a. rja tipa CRDA-SVh1, motorja tipa Nemška marka bo zopet 'lil hrala na inozemskih ^ . Hamburške gospodarske cije so izvedele v njUPpl krogih, t.j. v Wall Str««# mčurtn■ji IcvntlcPili o računajo v kratkem s vijo nemške marke na ske borze. Na ta način ,,/<•' se tudi povečala nemšM nja trgovina. KMETIJSKI TEHNIKUM V MARIBORU .......................................................................................................................................................................... Argentinci postavili nov svelovni rekord v skakanju s padalom Po poročilih AP je postavil Argentinec Lilipe Iriasta 18. maja nov svetovni rekord v za-porednem skakanju s padalom. Kakor poročg omenjena agen. cija, je ta Argentinec v 7 urah in 23 minutah skočil 105-krat. Jugoslovanski letalski poročnik Milivoje Boroša je skočil dah pred tem, 17. maja, 75krat v 14 urah in 14 minutah. SPISAL: Proti jutru smo prekoračili plitvino na Visokem — bil sem še tako zmeden, da nisem čutil hladne vode, ko sem stopal po nji — ali Agata je še vedno spala. Jaz pa v tistem trenutku že nisem bil več gospodar obeh kmetij, ki sta v jutranjem mraku ležali pred mano in sta tolikanj sloveli po vsej Poljanski dolini, — nisem bil več gospodar zemlje, katero mi Je bil zapustil Polikarp Khalan, da bi po mojem gospodarstvu postala deležna še boljšega imena in da bi Agatini otroci oprali ž nje pregrešno in brez usmiljenja prelito kri ter ji prinesli novega blagoslova z nebes! Pa tega blagoslova nisem bil vreden, ker Je bila moja posvetna ošabnost močnejša od ljubezni, ki bi Jo bil moral imeti do svoje neveste. Moja roka Je dajala pohujšanje, zato sem moral poseči po sekiri, da jo odsekam na mah, da je padlo od mene, kar ni bilo zdravega na meni! Tako, grešnik, stori vselej, da bo ozdravljena tvoja duša! Agata se je ulegla in je ležala mesec dni; bali smo se za njevo življenje. Jaz pa se niti za korak nisem odmaknil od steze, po kateri sem hodil tisto noč, ko sem vodil konja od Schellertna do Visokega. Takoj ko je Agata vstala, sem razodel njej in Juriju, da Jima izročim obe kmetiji in da se sam podam v vojsko. Ravno v tisti dobi so bili namreč deželni stanovi zaukazali veliko vojaško izbiranje med kmečkim ljudstvom. To je bilo solza in ljubezni! Tudi branila sta se in govorila, da Visokega imeti nočeta. Jaz nisem odnehal. V Loki na gradu smo vse uredili, kakor se spodobi, da bi v prihodnosti ne nastale zmešnjave ln prepiri. Sebi sem izgovoril polovico gorenje hiše, da bi tam imel svoj kot, če bi se kdaj vrnil in morda še s strelom v telesu. Tudi delež v denarju sem si pridržal, tolik, kolikšen je bit namenjen bratu Juriju. Napravil smo svatbo, da je bilo takih še malo v dolini. Nato sem odrinil. Odnesel sem le toliko, kolikor sem potreboval do Ljubljane, potem pa sem stopil pod stroške cesarja, ki me Je prav rad vzel v svojo armado. - Z Agato in Jurijem smo se hitro, poslovili. Pogledal sem še enkrat na pisano cerkev svetega Volnika ter obrnil obraz na dolino in na njene želene gozdove, na vse to pa sem odšel z majhno bisago ob rami in še ta je bila skoraj prazna. — Tako je odrinil nekdaj bogati Visočan s svojega posestva: ali v sebi ni nosil viharja, vse Je bilo mirno v njem in vedel Je, da Je božja volja vse in da Je vse to del njegove pokore! Naj takoj zapišem, da je bilo to v letu 1695 in da sem se vrnil šele na spomlad v Gospodovem letu 1707. se bodi razloženo na tem mestu, kako so v teh letih živeli na Visokem, Zapišem, kar se mi je o tem povedalo, pa Je vse resniči« in zanesljivo. Jurij In Agata sta živela, kakor je zakonskim predpisano in zapovedano: gospodar in gospo, dinja nista poznala nasprotja in bila sta kakor kolesa pri vozu, ki vselej na eno in isto plat vlečejo. V teku časa Je Agata spet okrevala, ali prejšnje veselosti ni več imela. Na njenem obrazu je vedno ležalo nekaj oblakov, ki so ostali iz dobe, ko so jo sodili v Loki. To sodbo je ob svoji nogi na težki verigi še vedno vlačila s sabo in k verigi Jl je bilo prikovano še težje železje kakor hudodelcem, katere pošilja Beneška na galero. Svet je neumen in hudoben! Najprej se Je pričelo z Debe-ljakovimi. Tam je bil stari gospodar prepustil posestvo sinu Petru. Kmalu po Izročitvi je tudi umrl. Sin je bil le malo podoben očetu. Bil Je prepirljiv in huda beseda se je pri najmanjši priliki oglašala na njegovem jeziku. Jurij in Peter sta se sporekla zavoljo meje — kar vse ni bilo toliko vredno, kolikor Je vredna volna, če enkrat ostrižeš ovco. Beseda je dala besedo. In ko se je brez potrebe Agata vmes vtaknila, jo je Peter takole zavrnil: «T1 pa molči! Boga hvali, da te niso v Loki živo sežgali. Da ti ni Škot pomagal — bog ve, kaj sl mu dala? — bi te bili gotovo na drog potegnili!« Pri lem se Je strupeni ta človek še krohotal, da bi se bil skoraj zaduši’. Agata Je sedla v travo, a Jurij Je zatulil kakor ranjen vojak, če mu ranocelniki roko žagajo. On in hlapec sta pograbila kole sta pobila Debeljaka na tla ter ga pretepla, da je dolge mesece preječal v postelji. Tožil Je na gradu. Ko Je bila stvar preiskana, Je prišel Joannes Franclscus spet v Loko. Glavar mu Je predložil spise in gospod škor jih pregledal od kraja do konca. Silna je bila njegova jeza in grozno Je udarila njegova roka! Zaukazal je, da naj se Juriju in hlapčetu ne stori žalega, Petra Debeljaka pa je posadil v grajske tranče, kjer je presedel več nego leto dni. —Neko popoldne je prijezdila na Visoko tolpa grajskih hele-bardirjev. Z njo le prijezdil grajski glavar in, čemur se je vse čudilo, prijezdil Je sam škof Janez Frančišek. Našo Agato Je prišel obiskat in pred vsemi Po. ljanci jo Je počastil! Ker so imeli vina v kleti — Jurij Je namreč tudi kupoval vino po Vipavi — so mu lahko dali piti; kaj so mu dali Jesti, ne vera. Celo uro Je ostal milostljivi gospod na Visokem. Ko Je odhajal, Je dal Agati svojo lastno podobo, ki jo Je bil mojster Remp na platno naredil, da ga gledaš kakor živega pred sabo Podoba Je bila v zlatem okviru. Nadaljevanje sledi Po vojni so dvignili P ttft A A njo gramofonskih p losi visoko nad predvojno f* je bila ta zveza 1943. „ K ... „„„ _ _____________ UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefonska št. 73-38 Tel 29-477 Cene o«lasov Za vsak mm višine v širini l stolpca: trgovski 60. finančno-upravnl 100. osmrtnice 90 lir. • tCI. « »••• \^cuc Vfcit* . — oa ve« vpeta nalacnti nn Ift tlln UREDNIŠTVO: ULICA MUNTECCH. št ^ »Jd. - “«v'm% OGLASI: od 8.30-12 ln od 15-18 - ^ ^ ^ JlrJne , stolpca z. vse vrste oglasov po 10 din Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški Uskar^ zavod. - Podruž.: Gorica, Ul. S. Felllco MI.. Tel. 11-33- Koper, ut. Battlstl 301a-I. Tei. 70. nesei"0 NAROČNINA: Cona A: mesečna 260. četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50. mt— ^ Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Zalolnlši*o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemsk« ,\T8^ Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 49-63, tekoči raču’«i pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska ° A