Političen list za slovenski narod. r* f«M f nJemu velje: Z» oelo leto predplačen 16 fld., la pol leta 8 rld., la 6etrt leta t (Id., za en mesee 1 tld. 40 kr. 7 aiainlitneljl prejeman Telji: Za eelo leto 12 (Id., za pol leta 6 (Id., za eetrt leta I M en meeec 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (Id. 20 kr. vee na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Meieinine prejema epravniitvo (adminiitraeija) in ekipedicija, Semeniske ulice št. 2,11., 28. Naznanila (inserati) se iprejemajo in veljk triitopna petit-vnta: 8 kr., ie le tiska enkrat; 18 kr de se tiska dvakrat; 15 kr., ee se tiika trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanji« Rokopisi ie ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredniitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vfak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. ^tev. 111. V Ljubljani, v petek HI maja 1890. Letnik XrVUT. Državni zbor. z Dunaja, 14. maja. Konec budgetne razprave. v sinočnji seji bila je budgetna razprava dovršena. Zbornica je v ta namen potrebovala 24 dni z 28 sejami, skoraj ravno toliko, kolikor druga leta, kar najbolje spričuje, da se reč ne da presiliti. Po našem opravilnem redu imajo državni poslanci samo pri državnem proračunu priliko govoriti o političnih, kulturelnih in gmotnih razmerah svojih dežel, zato se jim pač ns sme zam riti, da se te prilike poslužujejo, v kolikor jim je sreča pri žrebanji ali po-strežljivost kakega prijatelja mila, kateri jim pomaga k besedi. Razven pokojninskega zaklada bile so v dnevni seji včeraj dovoljene brez ugovora še dotacije in podpore deželnih zakladov v skupnem znesku 305,400 gld. potem je bila seja ob ' .i4. uro popoludne dovršena. Pred sklepom napovedal je podpredsednik baron Chlumeckj jako obširen dnevni red za večerjo sejo, da-si je bilo soditi, da morejo biti poslanci veseli, ako v večerni seji dovršijo državni proračun. Kakor je rekel, postavil je na dnevni red poleg državnega proračuna vse točke, ki jih ima državni zbor pred svojim razhodom še rešiti, namreč: Hišni davek, gaiiški zemljiško-odvezni dolg, mitnice, nove železnične tarife, moravsko deželno posojilo, odpisovanje zemljiškega davka zarad trtne uši, popravo že prej vravnanih in sedaj poškodovanih vodnih zgradb na Tirolskem. Dalje je bilo na dnevnem redu: Zamenja nekega državnega posestva v Inomostu, volitev delegacije, vsa poročila o še nerešenih volitvah, imuniteta poslancev, prememba postave o živinski kugi, peticije. Dr. Lueger je predlagal, da naj se postavi na dnevni red tudi načrt zakona o stavbenih obrtih, pa se je potolažil, ko mu je predsednik rekel, da pride reč gotovo na dnevni red, kakor hitro se državni zbor v jeseni zopet snide. Dr. Vitezič bi bil rad imel, da bi bila prišla na vrsto tudi volitev isterskega poslanca Defranceschi-a, ali načelnik legitimacijskega odseka mu je odgovarjal, da je to nemogoče, ker je prejšnji poročevalec baron Sommaruga poročilo odložil, novi poročevalec (dr. Ferjančič) pa reči ne more izdelati v par dneh. Avstrijsko-ogerski Lloyd. .. Večerna seja se je pričela z razpravo o podpori avstrijsko ogerskega Llojda v Trstu, ki znaša vsega skupaj 840 630 gld. poleg prihodninskega davka, ki zadeva našo polovico v znesku 134.000 gld. Poslanec dr. Rus s je pri tej priliki v dolgem govoru jako ostro šibal upravo Lloydovo, ki je največ kriva, da se temu za pomorski promet prevažnemu podjetju tako slaba godi. Koncem 1. 1889, pravi Russ, je imel Lloyd 79 parnikov, izmed katerih jih je bilo pa samo 25 manj starih kakor 10 let, vsi drugi so bili starejši. Llojd bolj počasi vozi, kakor druge ladije, ker nima denarja, da bi napravil nove ma-šine. Državna podpora je v primeri z delniško glavnico silno visoka, ker znaša skoraj trikrat toliko, kolikor ima Llojd obrestij plačevati delničarjem. Vpliv vlade na upravo Llojdovo ni v nobeni primeri z državno podporo; temu pa niso kriveosobe, ampak vravnava te uprave. Zarad velike važnosti Llojdove je državna podpora neobhodno potrebna, in je veliko sredstev, s katerimi se more to goditi, zlasti s polajšavami pri plačevanji davkov in pristojbin. Jako čudno pa je, da Ogerska, ki se vde- ležuje podpore Llojdove, ob enem z velikimi doneski podpira drugo tako društvo, .Adria" imenovano, katero tekmuje z Llojdom. Ce ne bode mogoče pogodbe z Lloydom na korist države premeniti, bo treba iz avstrijsko-ogerskega napraviti zgolj avstrijski Lloyd. Lloyd je na izhodu sedaj brez dobrega imena, brez kredita, brez primernih ladij in brez pravemu namenu služeče uprave. Na vse to se je treba ozirati, če se hoče Lloydu pomagati. Tukaj ne gre /a večji dobiček delničarjev, ampak za izvažanje naših pridelkov proti vzhodu, za prihodnost našega mornarstva, za čast naše zastave. Kar je govoril dr. Russ, je vse res, in povedal bi bil prav lahko še veliko več o slabi upravi Lloy-dovi, kateri služi prav za prav samo nekaterim tržaškim veljakom. Da more njim po ceni voziti kavo in druge vzhodne pridelke, ne sme sprejemati druzega tovornega blaga iu mora na račun podjetja in le omenjenim mogotcem na korist s svojimi ladijami daleč daleč s praznimi ladijami jadrati. In mar ni sramota, da tuje ladije francoske, angleške, italijanske in ogerske iz Dalmacije izvažajo čez pol milijona veder vina, avstrijsko-ogerski Lloyd pa čisto nič ne? Minister Bacquehem je odgovarjal, da je vlada pripravljena pregledati pogodbo z Lloydom, da pa mora še počakati, kaj k temu poreče ogerska vlada. Tudi tržaška poslanca StalitzinLuzzatto sta se oglasila in priporočala večjo podporo za Lloyd, kateri bi moral sicer poginiti. Konečno je obveljala prej imenovana podpora. Podpora za železni ce dala je poslancu Luegerju priliko, da je govoril o razmerah avstrijsko-ogerske železnice, ki ima premalo parnih strojev, kar bi v slučaji kake vojske utegnilo imeti slabe nasledke. Sploh so razmere pri tej železnici jako žalostne, in bi bilo prav, da bi si jih vlada malo natančneje ogledala. Glavni vzrok tej prikazni je v tem iskati, da pri tej železnici samo tujci gospodujejo, ki peste in strahujejo uradnike. Pri nekem občnem zboru je predsednik general Scudier pretil, da bode z vso silo zadušil antisemitske agitacije, ki so maroga in sramota 19. stoletja. Ko je Lueger to spregovoril, zagrozi se podpredsednik Chlumecky, da to ne spada k železnicam in naj ostane pri stvari, ker bi mu sicer odvzel besedo. Ta strogost je zbudila med desnico veliko nevoljo in je silno razburila govornika, ki je hotel nadaljevati svoj govor, pa bil od predsednika v drugič zavrnjen, ko je ime Scudier prišlo iz njegovih ust. Levičarji so predsedniku pritrjevali z dobro-klici, antisemitje so klicali: „To je prosto govorjenjel!" Tiirk je kričal: .Zedinjena levica se poteguje za hlapčevsko besedo!" Klici: .Mirujte, mirujte!" in .prav dobro!" z ene strani in živahen smeh z druge strani so se razlegali po dvorani, ter je precej časa trajalo, da se je polegel nemir. Potem je dr. Lueger s čedalje bolj povzdignjenim glasom nadaljeval: Ce mi g. predsednik vzame besedo, moram se temu seveda upogniti; da pa vsaj najvažnejše reči povem. Vam rečem: Gnus in sramota je za Avstrijo, da ima vnanji kapital v Avstriji več moči, kakor morebiti v Egiptu in na Turškem. (Fiegl: Prav res!) Gnus in sramota je, da francoski kapital in Francozi pri tako važnem podjetju gospodujejo, in da ga ni moža, ki bi se jim odločno nasproti postavil. (Dobro!) To, mislim, spada k stvari, in tudi lo bo spadalo k stvari, če pravim: Gnus in sramota je gledati, kako olikane može pri tej železnici izkori-ščujejo; gnus in sramota je za Avstrijo (smeh med levičarji), če se ozrete, kako delajo z dijurnisti pri železnicah; gnus in sramota je za Avstrijo (ponovljen smeh), če vidimo, kakšni so nekateri pokojninski zakladi, in da ga ni človeka, ki bi tem revežem na pomoč prišel. Take razmere je treba tukaj grajati, če se pa o takih rečeh več ne bode smelo tukaj govoriti, potem, velečastni gospod predsednik, bilo bi veliko bolje to hišo zapreti in državno upravo mirno prepustiti eni sami osebi; ker potem bi bili samo zaradi tega tukaj, da bi poslušali, kako več ur dolgo govore o češko-nemški spravi in o drugih rečeh, ki avstrijskih narodov prav nič ne zanimajo. (Živahno ugovarjanje in glasen smeh na levici.) Pač, pač, gospdda, tako je; vsi, kar jih poznam, zahtevajo od države, naj pospešuje njih gospodarske koristi, da jih ne bodo izsesavale grde pijavke; to hočejo vsi narodi, zato Vam še enkrat rečem, da morate dovoliti o takih rečeh tukaj govoriti , ako hočete v tej hiši sploh kaj koristiti. Gospoda ministra pa prosim, uaj blagovoljno pretresa, kar sem povedal. Od Vas, od nasprotnikov tega gotovo ne tirjam; saj vem, da je pri Vas vse govorjenje zastonj. A če bi šlo za železnice, za ples okoli zlatega teleta (smeh na levici), bili bi precej pripravljeni. Ce je treba pa za reveže govoriti (smeh na levici), smejate se in ploskate predsedniku, ki hoče besedo vzeti človeku, ki je imel pogum govoriti za revno ljudi! (Smeh in sikanje na levici, odobravanje med antisemiti.) Razun te železnice prišla je v razgovor tudi južna železnica, pri kateri jeSteinwender od vlade zahteval, naj odpravi 15% ažijo pri osobnih voznih tarifih, ker pobiranje te priklade ni več opravičeno, in naj železnico prisili državi plačati na dolgu ostalo kupnino, ki bi z vsem skupaj znašala okoli 38 milijonov goldinarjev. Sekcijski načelnik Wittek je odgovarjal, da je reč pri poravnovalnem sodišči iu da bode država gotovo prišla do svoje pravice. Za podporo Lloyda ic železnic skupaj je bila potem dovoljena skupna podpora 7,489.590 gld. z zaklado 483.042 gld., za podporo zemljiško-odveznim zakladom pa 3,133.455 gld. Pri državnem dolgu je govoril Kyrle o posojilu nekega gorenje-avstrijskega okraja, potem je bila potrjena potrebščina za državni dolg v skupnem znesku 148.623.438 gld., za upravo njegovo pa 947.660 gl. Zaklada znaša 10.360.611 in 515.570 gl., iz prodaje državnih nepremičnih posestev pa 159.140 gld. S tem je bil državni proračun za I. 1890. rešen in v dragem in tretjem branji potrjen finančni zakon, po katerem so državni dohodki proračunjeni na 548,820.006 gld., troški pa na546,303.035 gld., ter preostaja znesek 2,519.971 gld. Ob %11. uro podpredsednik Chlumecky sklene sejo in prihodnjo sejo napove za danes popoludne ob 4. uri, ker se mnogo poslancev danes ob 11. uri vdeleži slovesnega otvorjenja kmetijske razstave. Nekateri današnji listi napovedujejo, da utegne biti tudi jutri (v praznik Vnebohoda Kristasovega!) seja, ako postane razprava o gališkem zemljiško-odveznem dolgu preveč obširna. V petek ali vsaj soboto mora biti zborovanja konec, ker je češki deželni zbor po današnji „\Vieaer Zeitung" sklican na 19., gorenje-avstrijski pa na 20. dan t. m. ^aše razmere. II. Dn^ 3. maja je pisal „Slov. Narod": „Pra? tihotapsico in za hrbtom ustanovili so ,Katol. politično društvo" ter s tem prvi izdolbli mogočno luknjo v takozvani kompromis. Sedaj se pa nam očita, da smo mi lomili premirje. Večje nelogike ni, nego je obsežena v takej trditvi." Dne 7. maja piše jeden junakov v „Slov. Nar.", kar je dan prej objavil „Obzor", in sicer sumniči med drugim: „Eečem še, da je bilo izdajstvo na narodnej stvari, da še več nego izdajstvo že osnovanje »Katol. političnega društva" samega." Na drugem mestu piše z istim nesramnim natolcevanjem: »To opravičuje mojo trditev, da je osnova tega društva bila izdaja narodne stvari ter je porušila jedva doseženo sporazumljenje in onemogočila složno, postopanje narodne stranke." To in kar člankar še dalje piše, je tako perfidna izmišljotina, da s studom pomilujemo čitatelje, ki 80 zaverjeni v trobilo radikalne klike. Stranko ne moremo imenovati malo številce teroristov, ki z vsemi silami hote biti v našem mestu in na deželi neomejeni diktatorji. Ali se je res .Katol. polit, društvo" osnovalo za hrbtom in tihotapsko? Gospoda, ki to trdita in celo stvar postavljata na glavo, sta ali prespala zadnje mesece javnega življenja, da ničesa prav ne vesta, ali pa sta tako predrzna, da na račun svojih čitateljev na debelo in široko trdita neresnico. Že meseca februvarija smo morali zavračati to neosnovane in zlobno trditev, katero je .Narod" zopet pogrel in jo bode v svoji zdivjani strasti gotovo še večkrat položil na krožnik. Naj pazno in mirno gosp. —r.— čita naslednje vrstice in jih raztolmači tudi svojemu oprodi. .Katol. politično društvo" se ni osnovalo za hrbtom, ker društvo z istim imenom je bilo že v Ljubljani 1. 1873.; a isto društvo je tedanja liberalna vlada vsled nekega prestopka razdruiila z odlokom dn6 6. marca 1874. Od tedaj so se med konservativnimi Slovenci od leta do leta izražale žalje in snovala pravila za tako društvo. Ko se je snovalo minolo leto .Slovensko društvo", dobili nismo niti na zahtevo pravil, da bi jiti objavili; brez dogovora so nafsnili nekateri gospodje listo kandidatov, katere naj bi izvolil osnovalni shod. Celo vsi kandidovani gospodje niso vedeli za ta manever. Navzlic temu jim nismo očitali v listu, da delajo .za hrbtom", ker smo bili uver-jeni o potrebi takega društva; zahtevali smo le toliko, naj se jeden paragraf prenaredi v tem smislu, da bode .Slovensko društvo" delovalo po katoliških načelih, kakor ima v svojih pravilih .Slovensko društvo" za spodnji Štajar. To se je obljubilo in sklenilo, a ne storilo. Vprašali smo pozneje tedanjega gosp. predsednika osnovalnemu shodu, kdaj namerava zopet sklicati shod. Odgovoril je: Stvar smo odložili .ad calendas graecas". To so bile njegove besede. Ker se je potreba političnega društva v nepo-Toljnih političnih razmerah kazala vedno nujnejša, preskrbeli so drugi primerno prenaredbo in potrjenje pravil. O tem potrjenji je .Slov. Narod" celo prej sporočil nego mi. Dne 11. januarija je osnovalni odbor poslal pravila .Slov. Narodu" in .Slovencu" z uljudno prošnjo, naj bi je objavila dne 13. januarija ter na primernem mestu povabila vse rodoljube, da se vdeleže osnovalnega shoda, ki se je vršil javno dn4 2 6. j an u ar i j a. Zakaj .Slov. Narod" ni objavil pravil, uiti naznanil osnovalnega shoda, tega ne vemo in gospodje nam še do danes niso pojasnili tega vzroka. Dn4 12. decembra je g. dr. Tavčar dobil pismeno naznanilo, da so pravila potrjena, da društvo sicer ni še osnovano, a se bode osnovalo. Ob jednem je bil povabljen, naj pristopi v odbor. Stvar je bila torej povsem javna; gospodje vendar ne morejo zahtevati, da bi vsakemu posameznemu pošiljali vabila, ker tega tudi sami prej niso storili, ali da bi s kočijami pošiljali p6-nje. Ker .Slov. Narod" ni hotel objaviti povabila, objavil ga je naravno samo .Slovenec". Prišli naj bi bili k osnovalnemu shodu, h kateremu so bil povabljeni vsi rodoljubi brez razločka in tam razodeli svoje želje in zahteve. Gosp. dr. Tavčar je sam pisal v 83. št. .Slov. •Naroda" z dn4 10. februarija: .Mi ne stojimo društvu sovražno nasproti, ali imamo nekaj opravičenih skrbij, da ne bi kre nilo ua Mahničeve steze . . . Hočemo počakati njegovega delovanja; če bode v resnici narodno, ga bodemo odkritosrčno ljubili in tudi hvalili." Sedaj pa ista gospoda trdi, da je, katoliško politično društvo izdolblo mogočno luknjo v takozvani kompromis in da je to društvo izdajstvo na narodni stvari, da še več nego izdajstvo že osnovanje njegovo. Da ponavljamo in naglašamo, da večje nelogike ni, nego je obsežena v taki trditvi. Društvo se je osnovalo na podlagi skupnega slovenskega programa, vse za vero, dom, cesarja! Ta program — so vsi gospodje podpisali in tudi v svojem glasilu objavili dotično izjave. Društva naloga je torej bila in ostane, da le podpira po svojih moč^h one namene, o katerih so se vnovič povodom kompromisa vsi ndrodni zastopniki sporazumeli ter je s svojimi imeni tudi podpisali. Dalje je imelo društvo tri javne shode. Govori, ki so se govorili ua prvih dveh shodih, so objavljeni. Zadnje tri bodemo objavili tekom prihodnjih dni. Dokažite nam iz teh govorov, da smo le v jedni točki, z jeduim stavkom skušali rušiti kompromis, delati neslogo ali da bi bil kateri poročevalcev napadal slovenske rodoljube, bodi-si .liberalce" ali .klerikalce". Na zadnjem shodu je jeden poročevalcev porabil priliko, da je v imenu društva odločno protestoval proti neosnovani trditvi, češ, da društvo dela razpor med Slovenci in da je že njegovo osnovanje bilo izdajstvo. Ta govor bodemo objavili od besede do besede, in potem naj sodi slovensko občinstvo. V prihodnjem članku bodemo dokazali, da povodom ljubljanskih volitev .kat. polit, društvo" ni postavljalo svojih kandidatov, torej tudi ne rušilo discipline, ne sloge. Govor dr. Ferjaii^ica v državnem zboru dne 22. aprila t. 1. .Slavna zbornica! Slovenski poslanci imamo večinoma navado, iskati pri posvetovanji o proračunu in pri obravnavi o posameznih upravnih zadevah vzrokov neugodnega našega položaja v državi. Mi kažemo zmirom na to, da nas nemški in italijanski element ovirata v napredku. S tega stališča so govorili tudi moji ro-akipredgovorniki. Danes je moja naloga drugačna; danes nočem govoriti od naroda do naroda ali do vlade, danes ločem razmere omenjati, kakoršne so ob Adriji, in ne postavljam se na stališče slovenskega naroda, temveč na stališče države. Ker pa nameravam govoriti o političnem položaji Primorskega, osobito Trsta, nasproti Avstriji, dotaknem se le na dotičnih mestih onih vprašanj, katera se tičejo pred vsem slovenskega naroda. Ne d4 se tajiti, da je Trst v trgovinskem oziru tolike važnosti in imenitnosti za Avstrijo, kakor nobeno drugo mesto države. Vlada in državni zbor mislita vedno na to, kako bi preskrbela temu avstrijskemu emporijn potrebnih pogojev za njegov trgovinski razvitek. Kakor pa skrbita vlada in ljudski zastop, da pride Trst glede na njegov trgovinski razvoj de svojega prava, istotako morata gledati na ! to, da na Primorskem, in vzlasti v Trsta, obstoje in se goj^ naši državi prijazna pohtična mišljenja, katerih ne bi smel nikdo motiti in mešati ni od znotraj ni od zunaj. Prizadeval si bodem torej, da Vam podam v kratkih potezah podobo o tamošnjih političnih razmerah, iu po njej povzemite, v koliki meri odgovarjajo te razmere oni meri, katere sem omenjal. Odkar je prišlo v veljavo narodnostno načelo, osobito od 1849. leta, od tedaj namreč, ko so se začeli narodi prosteje gibati, težijo narodi jednacega jezika po združenji. Države so se od takrat veliko in nepričakovano izpremenile, in posebno se je Italija, ki je bila prej le geografijski pojem, konsoli-dovala do državne oblike. Toda Italija — tu menim seveda neoficijelno Italijo, italijansko ljudstvo — ni še zadovoljna s tem, kar je dobila zadnja leta. Ozira se vedno po deželah v drugih državah in zahteva, da se te dežele združijo z italijanskim kraljestvom. Učenjaki in časnikarji si prizadevajo, da vzgojujejo ta duh, in vsakemu je znano, kako veliki so njih vspehi v tSm oziru. Italijanski zemljepisci se pri sestavi kake italijanske geografijske karte ne ome-jajejo na obrežje italijanskega kraljestva, oni pose- zajo dalje, in dežele, katere avričajo v obseg politične Italije, pripadajo Avstriji. Odkar so si v leta 1866 pridobili I.(Ombardijo in Beneško, prišla je v rabo neka beseda, neki pojem, kateri pravi, da so še italijanske zemlje, katere še niso odrešene. Od leta 1866 zveni nam na uho beseda .irredenta". To besedo poznajo in umejo v borni koči kolona in jo istotako čislajo po palačah velikašev. Italijansko ljudstvo se ne veseli zveze z Avstrijo, ker misli, da jo moti v njenih namenih, katere sem ravnokar označil, in znano je, da ima Crispi — ta namestnik oficijelne Italije — roke polne posla, da zabranjuje v ljudstvu pojave, kateri bi se križali z njegovo vnanjo politiko. Crispi, kateremu je bilo ljudstvo posebno naklonjeno iu ki je učenec Matzinijev, izgubil je svojo popularnost, ker zatira in pobija irredento. Kak vihar je zašumel lansko leto, ko je Crispi razpustil odsek za Trst in Trident. Kaj pa je bil ta odsek za Trst in Trident? Društvo, ki je bilo ustanovljeno v Rimu in imelo nalogo, da organizuje po vsej Italiji propagando proti Avstriji in hujska Italijane, da bi osvobodili Trst in Trident od avstrijskega jarma. (Cujte! Čujte!) To društvo je hotelo po plakatih javiti svetu svoje smotre, toda policija je zabranila, da jih niso prilepili po oglih. Vendar pa je prišla vsebina plakatov v javnost. In v njih se očita, da zanemarja pravice italijanskega naroda in svoje dolžnosti. Pravice in dolžnosti so pa izražene v besedah: .Trst in Trident." Zgodovinski moment je treba izkorisviti Zveza z Avstrijo se zasmehuje in Italijani se poživljajo, da si podajo roke in se združijo v osvoboditev Trsta in Tridenta od avstrijskega naroda. To društvo so sicer, kakor sem že rekel, razpustili, toda na njegovo mesto stopilo je drugo. Tega društva je že včeraj omenjal jeden govornik, a ne podal bi popolne slike, ako ne bi tudi jaz omenil tega društva. To društvo, katero je stopilo na mesto razpuščenega društva, imenuje se .Dante Alighieri". Vodijo je nekoliko previdneje in so je ustanovili pod manj sumno firmo. Prvi smoter tega društva je, postaviti v Tridentu spomenik velikemu pesniku. Toda to ni njegov jedini, izključni smoter. Kaj je njegov prvi namen, kaže nam najbolje prvo njegovo zborovanje, katero so imeli v Rimu dne 24. marcija t. 1. V tem zborovanji je pozdravil mestni župan v imenu mesta, .od katerega je", kakor je rekel, ,v starem času orel razprostiral svoje mogočne peruti čez celi svet. Rimski genij, pod čegar pokroviteljstvom je začelo društvo svoje delovanje, naj pospešuje in uresniči njegove plemenite smotre v blagor in slavo italijanskega naroda". Zborovanje je otvoril Ruggero Bonghi, bivši italijanski naučni minister, jeden najzmernejših politikov in predsednik rimskemu pisateljskemu društvu, torej mož, kateri živi v najboljših razmerah z duševno aristokracijo. Kakovo je stališče tega moža glede na Avstrijo in aspiracije iredente, pove nam najbolje neko pismo, katero je nekomu pisal v Istro. Nabirali so namreč po Italiji za stradajoče in došel je znesek tudi iz Istre. Bonghi je zahvalil za to pismo in je še opomnil (bere): .Spričevalo, katero nam pošiljate, da deli namreč ljudstvo po onih krajih z nami radost in veselje, je zagotovilo, da se bodo nekega dn^ — in ta dan ni posebno daleč oni, katere druži le ljubezen, po umetnosti in previdnosti vlad, kakor tudi po navdušenosti in zavednosti narodov združili v jedno državo. (Cujte! Cujte! na desnici.) _ (D»lje gUdi.) Politični pregled. V Ljubljani, 19. maja. Kotrant« dežele. Drliavnl zbor. Proračunska debata je trajala 23 dni, sej je bilo 27. Od vseh 353 poslancev je govorilo 150, od devetih ministrov sedem. Govorov je bilo 346; 80 govornikov je govorilo po enkrat, ostali po večkrat. Stenografski zapisnik obseza 1600 strani. Poslanec Tflrk je govoril 23krat, njegov tovariš Kaiser 14krat; poslanec Kronavvetter 9krat, Eichhorn 6krat, ministri vkupe 23krat. — Glasilo šlezijskih Cehov izreka opravičeno pritožbo, da vlada ni ničesa odgovorila na opomine čeških poslancev zastran jednakopravnosti na Moravskem in v Šleziji. Ako bodo moravski Cehi izstopili iz deželnega zbora, je pač lo neugodno znamenje češko-nemške sprave. OffefMkn. Poslanec Iriinvi je minolo sredo predložil zbornici nov postavni načrt o prenaredbi domovinske postave. Po tej postavi obdrži vsak Oger državljansko pravico, ako je ni odklonil. Moč postave sega tudi za deset let nazaj. S tem hoče skrajna levica znanemu Košutu pridobiti zopet državljanske pravice. Ministerski predsednik Szapary je opomnil, da vlada ne ugovarja, ako se ta postavni načrt izroči odseku v presojo. Tnai^e driare. Italija. Kjer le more, nasprotuje italijanska vlada sv. cerkvi. Sv. Oče papež Leon XIII. je bil imenoval pred dvema letoma več škofov, a italijanska vlada še zdaj ni potrdila njih imenovanja, radi česar nimajo nikakih dohodkov svojih škofij, Vsled tega nasprotovanja italijanske vlade sklenil je sv. Oče, da naj se podajo imenovani škofje, — kakor za papeža Pija IX., — v svoje škofije in opravljajo službo, a v škofijski palači na) se ne nastanijo. Sv. Oče hoče prevzeti njih oskrbovanje, s svojimi denarji zalagati to, kar noče storiti italijanska vlada. Seveda tu noče italijanski vladi denar iz rok; no, zato je pa bolj razkošna, kadar je treba staviti spomenike največjim sovražnikom sv. cerkve. Tedaj zbere vse svoje denarne moči, da bi se pokazala pred svetom sijajno in bogato. Da, zadnji čas je celo več milijonov posodila, kakor da bi bile njene finančne razmere v najboljšem položaji in njene uprave povsem dovršene. Francija. Kakor se poroča listom, vršil se je v Parizu preteklega tedna devetnajsti zbor francoskih katolikov. Glavni govornik Chesnelong je govoril o nedeljskem počitku in o prostih katoliških šolah ter priporočal zboru nedeljski počitek in katoliški zbor kot središče za vzgojo in pouk kato-" liških otrok. Nadalje so omenjali govorniki vladnega postopanja proti verskim bratovščinam, nedostat-nostij po višjih državnih dekliških šolah, govorili o brezverskem značaji sprevodov, verskem življenji po vojašnicah, o pariških bolnišnicah. Odkar so izgubile redovnice pravico oskrbovanja bolnikov, jih mnogo več umrje in oskrbovanje je z večjimi troški združeno. 0. Lallemand je govoril v četrtem zboru o preosnovah vseučilišč in o klasičnem pouku na gimnazijih. Državni gimnaziji bodo prihodnje leto preosnovani, in želeti bi bilo, da bi se vršila preosnova s sodelovanjem sv. cerkve. Konečno je bilo omenjeno v Parizu osnovano zavetišče zi katoliške dijake, katero pa tudi ti icem ne bo zaprto. — Možje, ki dobro vidijo, kje tiči vzrok razmajani, onemogh človeški družbi, hočejo pred vsem preosnovo šol ua verski podlagi, kajti le tem potem je mogoče zboljšati družinske, socijalne in državne razmere. »Kdor z menoj ne zbira, ta raztresa", govoril je večni Učenik. Rusija. Kakor poroča »Pol. Curr.", dalo je rusko ministerstvo petim uradnikom nalogo, da preiščejo natanko odnošaje nemških naselnikov v Rusiji in o tem vestno poročajo. Tudi je storila potreben korak proti nadaljnemu naseljevanju Nemcev v Rusiji. Ob enem namerava uvesti ruščino kot učni jezik tadi v onih šolah baltiških provincij, kjer se je dosedaj le deloma predavalo v ruščini. — Kak glas so zagnali nemški listi povodom te uravnave, a o zatiranji Poljakov na Nemškem in drugih Slovanov najrajši molč4. Nemčija. Dne 14. t. m. se poroči iz Berolina: Danes se je pričelo posvetovanje v državnem zboru o vojaškem predlogu. Vojni minister je rekel, da Nemčija ne sme zaostati za drugimi državami v organizaciji armade. Grof Moltke je na to opomnil, da mora država skrbeti za svoje varstvo, četudi zagotavljajo druge države mirovno politiko. Sicer veruje drugim evropskim vladam, da so za mir, a vendar je le samega sebe mogoče zavarovati pred sovražnikom. Cim bolje bo organizovana armada, tem varnejše bodo druge države, tem manj se je bati vojne. Sicer je treba za dobro vojsko veliko denarja, dosti stane nje organizacija, a slabo osnovana armada pa gotovo ne varuje države pred sovražnikom. Richter je pa naglašal, da naj bi v Nemčiji vojaki le dve leti služih. Na to je odgovoril Windthorst, da uaj se sostavi posebna komisija, katera bi se posvetovala o predlogih, koliko naj bode vsako leto mirovne armade, in kako naj se skrajša službena doba. Vojni minister je odgovoril, da pripravljajo zavezne vlade postavni načrt o preosnovi armade. O dvoletni službeni ddbi se bodo če o priložnosti posvetovali. Izvirni dopisi. Iz stare Loke, 14. maja. (Resnicoljub je ,Slov. Naroda.") Dne 2. maja je, kakor smo Vam že sporočil", objavil »Slov. Narod" iz Škofje Loke dopis, ki je poln laži ter slika našj občino tako, da bi kdo mislil, da je prava jama razbojnikov, kjer ljudem ni nič svetega in kjer ne delajo druzega, kakor pobijajo se. Vsakemu županu mora biti prva skrb, da se potegne za čast svoje občine. Zato sem tudi jaz poslal »Narodu" stvaren popravek, a »Narod", ki je odprl predale lažnjivemu dopisu, brani se sprejeti moj popravek, češ, da ni stvaren. Vprašam, ali bi ne moral list, ki res ljubi svoj narod, vesel biti, ako se dokaže, da kake naznanjene nerodnosti niso resnične, naj si bo v tej ali oni občini? .Narod" pa se brani to naznaniti. Ah ni torej največjega obžalovanja vredno za »Narod", da mu je več za laž, kakor za resnico? — Upam pa, da tudi za »Narod" velja § 19. tisk. zakona, zato ga javno pozivljem, da natisne omenjeni moj popravek, sicer sem dolžan časti svoje občine, da v tem oziru nastopim sodnijsko not. Jakob Jelovčan, župan. Iz Vlšnjegore, 15. maja. Nekako tesno mora človeku postati, kadar motri istinito obžalovanja vreden razpor v domačem taboru. Tolažljivo je le to, da zunaj Ljubljane ne skušamo tega; pač morda tu ali tam kakovi prenapetnež želi in goji novodobno »luč", ali večina jo obsoja. Z veseljem začuli smo pri nas veselo vest o železnici. Dolgo je upala revna dolenjska stran; zdaj prišel je vendarle dan uresničenja njenih želja! Preverjen je slehern, da je bil zadnji čas! Grozila je skrajna beda sicer pridnemu, a tako osamljenemu ratarju dolenjskemu, posebno ko mu trtna uš uničuje vir vsakdanjega kruha. Sedaj mu bodo vsaj gozdi in ostali pridelki, katere bode mogel razpeča-vati, nekoliko pomogli, dokler vinogradi znova ne počno roditi. Gotovo pa tudi zemlja krije bogato skladišče rud in premoga. Tudi pri nas začeli so premog iskati; a trud ne obeta zaželjenega vspeha. Na dveh krajih koplje četverica: pri Dragi poleg nas in na Muljavi. Kar vendar sedaj smemo soditi, bode v Dragi ves trud zaman; prvič zaradi neprimernih težav in malost-nega obsega žile; drugič, ker sploh stvar, katero zdaj kopljejo, ni premog. Bog vendar daj vspeh kopalcem, vsaj bi to vendar bilo neprecenljive vrednosti za ves kraj. Zanimanje za železnico je splošno; to je najboljši dokaz, kako je potrebna. Največje zasluge stekli so si naši poslanci, v prvi vrsti gotovo naš odločni poslanec g. prof. Šuklje in baron Švegelj. , Hvala jima! i Prvemu je poslal takoj, ko se je začula vesela 1 gotovost, naš mestni zastop naslednjo brzojavko: »Radosti polnih src zahvaljuje se mestni zastop višnjegorski za vspešno delovanje Vaše v prid revni Dolenjski. Živeli!" ! Pri prihodnjih volitvah pa hočejo volilci dejanjsko pokazati svojo hvaležnost, j Bog nam daj še mnogo takih močij in mož, kateri naj bi v prvi vrsti imeli korist in skrb za narod, ne pa za lastno osebo, in lastne, obžalovanja, milovanja vredne nazore! Iz Zagreba, 3. maja.*) Na Reki je umrl dn6 25. aprila Ivan Fiamin, opat sv. Jakoba, kanonik ' kapiteljna reškega, ter mestni župnik, v 57. letu svoje starosti. Smrt njegova ni razžalostila samo mnogobrojnih njegovih prijateljev, nego tudi ves hrvatski narod, katerega je bil pokojnik vse svoje življenje vreden sin in izboren pisatelj, a po smrti tudi dobrotnik. Bil je on človek umen in temeljito naobražen, uslužen, nepristran v službi, uzoren du-, hovnik in redek značaj, zatorej je pa bil tudi na Reki splošno ugleden in povsod uvaževan. Ivan Fiamin se je rodil v siromašnej vasici blizu današnje opatije v Istri ji leta 1833; ali rodovina se je preselila že leta 1835 na Reko, kjer je tudi ostala. Oče mu je bil mornar, zatorej je rajnki jeden del svojega premoženja zapustil za ustanove revnim rodovinam mornarskim. Tudi Ivan bi bil mornar, ali ko je videl, kako se je razbila v reškej luki velika ladija, zgubil je veselje za ta posel. Oče ga je poslal zatorej v reško gimnazijo, kjer se je pa takrat učilo vse tatinsko poleg talijanskega. Ivan pa je znal le hrvatsko, vendar pa je vsejedno dobro napredoval. Leta 1848 je pa tudi na Reki se uvela hrvaščina v gimnazijo, in učitelj tega jezika je postal poznati Fran Kurelac. Le-ta učitelj je znal mladino za Hrvatsko tako navduševati s svojimi govori, da so vsi ž njim potegnili ; a med ostahmi se je posebno odlikoval Fiamin, ki je bil že takrat dober govornik, ter pri dohodu bana Jelačiča po madjarski vojski na Reki navdušeno pozdravil. V Senju je dovršil gimnazi-jalne nauke, a bogoslovne v »Pazmaneumu" ua Dunaji. Potem je bil nekaj časa v Senju kot učitelj na gimnaziji in v bogoslovju za hrvatski jezik in drage bogoslovne nauke. Leta 1862 je postal kanonik redkega kapiteljna, a leta 1863 so ga izbrali Bečani za svojega župnika. Leta 1868 je postal opat sv. Jakoba ad Palnm. Fiamin je zastopal reški kapitelj na hrvatskem saboru; a leta 1866 je bil tudi on član poslanstva, Zaradi mnogega gradiva taoaUlo. Op. vred. ki je nosilo adreso saborsko na Dunaj Nj. Veličan stvu. Ko se je na Reki od leta 1861 začela gibati madjarska stranka, ter gledala, da pridobi prebivalce za Ogersko, nastopili so hudi časi za Fiamina kot župnika v tem mestu. Ah kot čvrst značaj je prav malo maril za grožnje in priliznjeno obetanje, nego je ostal veren svojim načelom iz mladostnih let, ostal je namreč pošten Hrvat. Pa ni čudno, da so ga radi tega spoštovale vse stranke na Reki. In ko je bila po sklenjenej nagodbi Reka zjedinjena z Ogersko, prišel je Fiamin v službeno dotiko s to novo vlado, ali se je znal vsled svoje fine naobra-ženosti povsod tako prikupiti, da ni bilo nobene svečane gostbe pri guvernerju ali pri županu, da ne bi bili pozvali tudi Fiamina. Tukaj se je upoznal z mnogimi domačimi odličnimi osebami, pa tudi stranskimi, ter je imel prijateljev in znancev po celej Evropi. Bil je pa tudi kras takih društev, kajti poleg temeljite naobrazbe govoril je hrvatski, nemški, talijanski in francoski jezik. Ali Fiamin ui samo mnogo bral, nego je tudi sam rad pisal izvirne, večjidel pa prevajal iz talijanskega praktične in poučne knjižice pisca Cantua, ki se pa, žahbug, pri nas premalo čitajo, morda največ radi jezika, ki ima neke posebnosti po Kurelčevej osnovi, vsled Katere je jezik mnogim pretrd in pretežak. Ko bi se te knjižice v jezičnem pregledu predelale ter drugič izdale, čitale bi se gotovo rade ter se tudi bolj med ljudstvom razširile. Fiamin je tudi mnogo sveta prepotoval, domil pa je živel čisto priprosto. Mnogi so mu očitali, zakaj tako štedi; ali on jim odgovori, da je take navajen od mladih let, pa da ne more drugače. Z materjo, katera je še le pred pol letom umrla, pri-gospodaril je premoženja do 40.000 gld., katero je lepo razdelil, polovico v dobrotvorne svrhe (zavodom na Reki in v Senju: društvu sv. Jeronima 1000 gld., »Matici Hrvatski" 1000 gld., akademiji 500 gld., medicinsKi fakulteti 500 gld. itd.); drugo polovico, namreč: hišo na Reki svojemu siromašnemu bratu in njegovim otrokom. Tako je postal ta plemeniti mož tudi po smrti dobrotnik hrvatskega naroda, onega naroda, katerega je ljubil od svoje prve mladosti do svoje smrti. Pa ni čuda, da mu je bil sprevod tako veli-čanstven, kakoršnih je na Reki le redkokdaj videti. Do štirideset duhovnikov, med njimi škof senjski, Posilovid, je spremljalo svojega pokojnega brata k zadnjemu počitku. Pa tudi drugi dostojanstveniki, kakor: župan reški, generali, baron Vranicani, predsednik hrvatske čitalnice, katere najvernejši član je bil pokojnik, zastopniki »Matice Hrvatske", ter do 8000 sveta je prisostvovalo pri pogrebu. Brodovi, usidrani v luki, so skazaH poslednjo čast s tem, da 80 zastave spustili na polovico jarbolov. Tako velikega sprevoda ni bilo na Reki že mnogo let. Po obredih v župnej cerkvi spremilo je na oddaljeno groblje gotovo kakih petsto ljudij pokojnika, ki so ga spustili v jamo poleg njegove nedavno zakopane matere. Na Fiaminov grob more napisati lahko narod in cerkev besede: »Tukaj počiva moj pravi duhovnik!" To je bil uzoren duhovnik in vehk rodoljub v vsakem pogledu. Hrvatsko je branil v vsakem slučaju, pa ga je vsejedno vse spoštovalo, tudi njegovi nasprotniki Talijani, ker je bil stalen značaj. Vsi reški, Hrvatom sovražni listi so se prav spoštljivo spominjali Fiamina ter mu priznavali velike njegove zasluge. Ti listi, ki znajo večkrat grditi Hrvate seveda brez razloga, niso se upali nikdar proti temu možu vzdigniti, ker so vedeli, da ga vse spoštuje, in ker je bil zares spoštovanja vreden kot duhovnik, meščan in državljan._ Dnevne novice. (Odlikovanje.) Z Dunaja se nam poroča: Presvetli cesar je z Najvišjim odlokom z dn6 25. aprila t. 1. podelil gospej Josipini Hočevar j evi v Krškem zlat križec s krono v priznanje njenih zaslug za dobra dela. ((jrozna nesreča.) Gimnazijski profesor g. J. Pihler, rojen 1. 1855. pri sv. Urbanu v dekaniji ptujski na Štajarskem, pomočni učitelj na gimnaziji kočevski, od 1. 1884. v Ljubljani, za latinščino, grščino in slovenščino, lani stalno nameščen, letos zaročen s hčerko jako čislane rodbine, odpravi se preteklo soboto nenadoma proti Trstu, brzojavi gimnazijskemu ravnatelju v nedeljo večer iz Gorice, da je zamudil vlak. A ker ga ni bilo v ponedeljek ne v torek, slutili smo nesrečo, in novejša poročila kažejo, da so t torek zjutraj četrt ure pod Gorico nt bregu dobili njegovo suknjo itd. z zapiskom, da ni dvombe več, da odnesel ga je val Soče! Grozno boli me glava, bojim se, da utegnem znoreti, ne sodite me prehudo, priporočam se veliki grešnik v molitev — tako primeroma je po nemški zapisal v nedeljo ob dveh na neko listnico, ki se je našla v suknji. Bil je ranjki dober učitelj, prijazen tovariš, v dobrih stanovskih razmerah, časih malo bolehen, sodelavec pri nemško-slovenskem slovarja Janežičevem, skromen, tih, pač pretih do tolike nezgode! Bog mu bodi milostiv! (Osebne vesti.) Gosp. Ivan W res i t z, učitelj na Raki, dobil je stalno službo na jednorazrednici v Ribnem (radovljiški okraj); gosp. Leopold Pun-čuh je postal stalen nadučitelj v Spodnji Idriji (logaški okraj); gosp. Frančišek Gross se je v Su-horji (postojinski okraj) umestil stalnim učiteljem, istotako g. Ivan Šuligoj na Ostrožnem Brdu (postojinski okraj); gspdč. Avgusta Matanovič, učiteljica v Crnomlji, dobila je stalno drugo službo na dekliški šoli v Postojini; gspdč. pl. Lehman n, začasna učiteljica v Trnovem, pa začasno četrto službo na štirirazrednici v Vipavi. — V pokoj sta stopila gosp. Frančišek Schonbrunn, učitelj v Metliki, in gspdč. Earolina Milek, učiteljica v Podzemlji. (Slovenščina v ljudski šoli.) Naučno ministerstvo je z razsodbo z dnč 38. marca t. I. določilo, da se morajo na šolah v Smartnu, v Rožni dolini, na Kalobjah, v Grižah, pri Novi cerkvi in v Šent-pavlu etroci poučevati le v slovenskem jeziku; nemškega jezika se bodo brezplačno učili le tisti otroci, katerih stariši ali varuhi to želč. Tako je ovržen ponemčevalni ukaz c. kr. deželnega šolskega sveta v Gradci z dne 22. februvarija 1887. (Na tukajšnji podkovski šoli) se bodo vršile skušnje dne 27. in 28. junija, in sicer prvi dan skušnja iz podkovstva za kovače, ki niso obiskovali podkovske šole, drugi dan pa za učence te šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Kdor hoče priti k skušnji, oglasi naj se pri vodstvu do 15. junija. — Novo šolsko leto na podkovski šoli se prične 1. dan julija. Prosilci morajo dokazati, da so se pri kakem kovaču izučili za kovaške pomočnike, da so po spričevalu župnika ali župana poštenega vedenja in da znajo brati in pisati slovensko. Ubožni učenci morejo dobiti štipendije po 50 in 60 gld. Prošnje se morajo poslati do 15. junija odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske. Šola traja do konca decembra. Kdor prebije poskušnjo, dobi po postavi iz L 1873. patent podkovskega mojstra. Nauk je brezplačen, učenci morajo skrbeti le za brano, stanovanje in šolske knjige. Stanovanje dobe učenci v šolski hiši za malo plačo. (Pri občinski volitvi) okolice šoštanjske dnč 36. marca t. I. je bilo jednoglasno izvoljenih osemnajst narodnih in značajnih odbornikov. V odboru so: Jakob Falko, posestnik v Družmirji (župan); Fr. Goričnik, posestnik v Lokovici; M. Tojnik, posestnik v Družmirji; V. Medved, posestnik v Ravnah, in M. Malenšek, posestnik v Gaberku, so svetovalci. (Za reformo glede pozdravljanja) se je v Gradcu oglasilo 1921 oseb, toliko jih je namreč kupilo si dotični znak, ki opravičuje nosilca, ako za pozdrav ni odkril glave. (V (ialiciji blizo Žalca) so nedavno izbirali dva cerkvena ključarja. Naš poročevalec jih osebno ne pozna, a zvedel je iz zanesljivega vira, da sta oba prav dobra človeka. Toda že precej dolgo pred volitvenim dnevom se je po občini govorilo, da imenovanca ne smeta biti znovič izbrana, češ, ker sta — ^liberalca". Kako li se to razumeva v rečeni fari, tega si dopisnik skoro ne more razložiti. Ali resnica je, da so vrli občani častno službo izročili dvema drugima farnikoma, ki sta zavedna konservativca. Odstavljena ključarja sta menda, kar je sicer težko umijivo, povodom občinskih izborov dnč 10. marcija glasovala z ostanki nekdanje »nemške garde" v Pirešici, in v tem slučaji so volilci seveda storili najbolje, ako so .liberalce" odslovili od cerkvene časti. (Pri sv. Jožefa tik Celja) bodo, kakor se nam piše, zvečer dne 18. maja začeli slavnost v čast blaženemu Janezu Gabrijelu Perboyre-ju, ki je umrl na Kitajskem smrti mučeniške. Sklep tridnevnici bode dne 21. t. m. (Umrl) je, kakor se nam poroča iz Sarajeva, ondi dnč 1. t. m. zvečer za pljučno tuberkulozo slikar g. Dragotin Tušar, t 34. letu svoje dobe. Nad 30 tam živečih Slovencev in mnogo drugih znancev se je v soboto dnč 3. maja vdeležilo pogreba. N. v m. p.! (Javno predavanje.) Gosp. Rihard Dolenc, vodja deželne kmetijske in vinorejske šole na Grmu pri Novem Mestu, bode dnč 25. t. m., to je na binkoštno nedeljo dopoldnč v St. Vidu, popoldnč pa na Slapu pri Vipavi predaval o poletnem cepljenji ameriških trt. (Železnica Divača-Loka.) Koroški deželni odbor je povabil deželne odbore onih kronovin, ki se interesujejo za podaljšanje cesarjevič Rudolfove železnice do Trsta, k skupnemu posvetovanju. (Dramatično društvo) je imelo v soboto občni zbor. Po tajnikovem in blagajnikovem poročilu se je vršila volitev odborova. Izvoljeni so: Dr. vitez Bleiweis, Fran Drenik, Ivan Hribar, dr. Majaron, ces. svetovalec Murnik, prof. Pintar, prof. Rutar, dr. Tavčar (načelnik), Anton Trstenjak, dr. Vošnjak (blagajnik), Iv. Železnikar, dr. Vladimir Žitko. (K drnštvn »Vlast") katoliških pisateljev v Pragi so pristopili kot ustanovniki: z dunajskega vseučilišča 11 bogoslovcev, iz celovškega semenišča 8, iz graškega 1, iz mariborskega 1 in iz ljubljanskega 1. (C. kr. poštna hranilnica) je objavila »šesto izvestje" o svojem poslovanji za leto 1889. Nam je 140 stranij velike četvorke obsegajoča knjiga došla v sredo. Po vzgledu prejšnjih let nameravamo tudi iz najnovejšega izvestja priložnostno priobčiti nekatere črtice. Za danes omenimo le toliko, da je pri hranilničnem uradu na Dunaji delovalo 96 državnih uradnikov, 70 uradnikov na odpoved, 431 pomožnih uradnikov, 65 kalkulantic, skupaj 662 uradnikov, potem 18 uradnih službenikov, 39 pomožnih službenikov in 41 druge sinžinčadi, vseh skupaj torej 760 oseb. Za nabiralnico je bilo 4555 pošt; teh so lani na novo odprli 100, a odpravili jih 7, vsled tega smo v Avstriji koncem minolega leta imeli 4548 pošt. Leta 1886. bilo jih je 4268. Lani je hranilnica dobila čistega dobička 733.367 gld. 70 kr. (Razpisane) so učiteljska službe: na jednorazrednici na Razdrtem s 400 gld. plače, 30 gld. opravilnine in stanovanjem. — Na jednorazrednici v Dol. Zemonu učiteljsko mesto s 450 gld. plače, 30 gld. opravilnine in stanovanjem. Tele^ami. Dunaj, 16. maja. Državni zbor je v tretjem branji s 153 glasovi proti 118 sprejel postavo o gališki zemljiški odvezi. Dunaj, 16. maja. Včeraj je obiskalo razstavo 16.078 oseb. Peterburg, 16. maja. Listi izražajo začudenje, da je nemški cesar po svojem sovražnem govoru pri banketu v Kraljevci zopet govoril bojevito. Začudenje je tem večje, ker namerava cesar obiskati Rusijo. a > ^Cas Stanje gg ---:- Veter Vreme 5-» I onazovania "»komerB toplomtra p!M « opazovanja ^ „„ jg g 17. u. zjut.l T2S3 TFŠ si. sever oblačno"! ITT 14 2. n. pop. 7313 16 6 si. zap oblačno 9. u. zvee. 734 8 12 4 si vzh. del, jasno 7. u. zjut. 737-8 12 8 brezv. oblačno 15 2. u. pop. 737 3 20-2 brezv. oblačno 0-00 9. u.zvee. 738 7 14-2 si. svzh. oblačno Pariz, 15. maja. „Courier de Soir" poroča, da bode Carnot pomilostil vojvodo Orleanskega še pred 21. dnem junija. London, 15. maja. Včeraj je lord-major izročil Stanley-u spise, s katerimi mu je podeljeno meščanstvo v Londonu. Umrli ho: 10. maja. Jožefa Eham, trgovčeva vdova, 77 let, Fran-covo nabrežje 11, marasmus. 11. maja. Elizabeta Loos, sprevodnikova hči, 9 mesecev, sv. Martina cesta 11, božjast. — Jožefa Vidmar, hči izdelovalca dežnikov, 15 nr. Stari ttg 20. 12. maja. Marija Židan, kovačeva žena, 33 let. Pred konjušnico 2, jetika. — Marija Košir, lesarjeva žena, 86 let. Kravja dolina 11, marasmus. 14. maja. Elizabeta Harisch, poslovodjeva hči, 2", leta, Truberjeve uliee 2, jetika. Vremensko sporočilo. Srednja temperatura obeh dni 13°, in 15 7°, za O ^" ia 1-7'' nad normalom._ ]>una|ska borza. (Telegrafično poročilo.) 16. maja. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16* davka) 89 gld. 40 kr. Srebrna „ 5", » 100 „ „ 16 * „ 90 „ 20 » 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 110 „ 30 » Papirna renta, davka prosta......101 „ 60 „ Akcije avstr.-ogerske banke...... 955 „ — „ Kreditne akcije .......... 300 „ 30 „ London • • •..........118 » 15 » Srebro .............— „ — „ Francoski napoleond.........9 „ 40 „ Cesarski cekini...........5 „ 58 „ Nemške marke ..........57 „97'/, „ Požilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto Visokočastiti duhovščini priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, kineSkega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot Itd. Itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt. St.ire reči popravim, ter jih v ogpivfl pozlatim in posrebrim. Na blagovoljna vprašanja radovoljno odgovarja. (52—20) Teodor Slabanja, _ srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. ^^^'oiilia naročeno blago dobro spravljeno in poilnlne"proitoiy (20-11) Karola Gi«nij» mlogo umetaljne vezenine in tkanine priporočata i 'ellis^er I assiBger Dunaj, I., Seilergasse 10, G(ittweigerhof velečastiti duhovščini kakor: bandera, baldahine, mašnc plašče, dalmatil