Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 180. Izven Ljubljane 8 vin. Y L]DD1|9D1, V HITIM, 7. flVOUSlfl 1913. Leto XLL S Velja po Za oelo leto naprej . za en meseo „ za Nemčijo oeloletno za ostalo Inozemstvo pošti: = K 2B--„ 2'20 „ 2B--„ 35'- V Ljubljani oa dom: Za celo leto naprej . . K 24'— za en mese. „ . . „ Z — V opravi prejema mesečno „ 1*70 e. Sobota, izdaja: s sa celo let' ....... V— za Nemčijo oeloletno za ostalo inozemstvo 9--12- Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 v za dvakrat .... ,, 13 „ za trikrat...... 10 „ za večkrat primeren popust. Poročna oznanila, zifevale. osmrtnice Iti: enosiolpna petitvrsta po 18 vin. --Poslano: : enostolpna petitvrsta po 30 vin. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. ari pop. Redna letna priloga Vozni red, ttž" Uredništvo jo v Kopitarjevi nlioi štev. 8/I1L Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne s=a sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nltol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188. Hlr med Bulgarijo, Srbijo* dopoldan sklenje Grčijo in Rumunijo danes podpisan. Danes je dies ater za Bulgarijo. Bulgarsko tragedijo prav razumeva, kdor si predočuje, kakšne visoke nade so gojili bulgarski državnika, preden so šli v vojsko, ki jim je namesto pričakovane zmage prinesla katastrofalne poraze pri Retkih Bukvah, Kočanah, Kilkišu in Džumi. Harden, intimus jiokojnega velikega' kanclerja, pripoveduje očividno iz najboljšega diplomatičnega nemškega vira v zadnji »Zukunft« sledeče in sicer z vso gotovostjo: Bulgarija jc bila z neko silo dogovorjena, da si prilasti ne samo vso Makedonijo, marveč tudi Staro Srbijo, če mogoče, šc del kraljestva, na vsak način pa toliko, da bi mejila na Albanijo od Prizrena do Ko-stura. Srbija bi ostala malo menj kot njen vazal, Grčija pa bi ostala tista neznatna državica, kakor je pred vojsko s Turčijo bila. Rumunija naj bi sc za ta načrt pridobila s tem, da bi se ji obljubilo srbsko timoško ozemlje. Toliko Harden. Zdaj pa je stopila v akcijo ruska diplomacija. Ni prav nobenega dvoma, da je Rusija bila tista, ki je Rumunijo pridobila proti bulgarskemu načrtu. Kaj naj Rumuniji koristi timoško okrožje, ko bi j)a Bulgarija postala tako velika, da bi bila ob danem času še Rumunijo napadla in ji vzela vso Dobrudžo? In ni li v večjem interesu Rumunije, da dobi Solun Grčija in da je pot od Donave do Adrije v srbskih rokah, kakor čc bi Bulgarija postala s časom edini ali vsaj delni gospodar poti do Jadrana i»i Egejskega morja? In tako jc prišlo, da se je Rumunija odločila za nasprotno tega, kar je želela Bulgarija in njej prijazne velesile. Ko se je spoznalo, da Rumunija nikakor ni zadovoljna z velikobulgar-skim načrtom, je ostalo upanje, da se vsaj zadovolji z ozemljem Turtukaja— Balčik in potem pusti, naj Bulgarija s Srbijo in Grčijo opravi, kakor hoče in more. Zlasti uvodniki »Neue Freie Presse« so se s čudovito vnemo za to potegovali. Ko pa je postalo jasno, da je Rumunija sklenila vojaško konvencijo z omenjenima državama, je to upanje zelo padlo. Toda šele v predzadnjem trenutku, ko je Majorescu oficielno izjavil, da z Bulgarijo ne sklone miru, preden sc slednja tudi s Srbijo in Grčijo ne sporazume, sc je popolnoma zagotovo uvidelo, da nima Bulgarija od Rumunije ničesar pričakovati. Mir se jc sklenit danes dopoldne brez premirja. Srbija dobi bregalni-ško ozemlje, dočim prepušča dolino Strumice Bulgariji, Grčija pa dobi Kavalo, okolico pa jiusti Bulgariji, ostala Makedonija pa se vsa razdeli med Srbijo in Grčijo. Pride na vrsto revizija mirovne pogodbe od strani velesil. Francija in INemčija sta ji očitno nasprotni, privolili pa bosta vendarle vanjo, ampak se gotovo potegovali za Grčijo. Rusija igra slejkoprej dvolično vlogo; nam se zdi, da sc Bulgarija nima od nje j">re-več nadejati. Popolnoma na bulgarski strani sta Avstrija in Italija. Francija in Anglija bosta skušali kavalsko vprašanje zvezati z drugimi, kar jc zelo nevarno. In tako je mogoče, da ostane revizija bolj platonične vrednosti. Bulgarija bi v zmislu ravnotežja sil na Balkanu sicer kljub temu nc bila dejansko na škodi, če bi nc bilo odrinskega vprašanja; bila bi šc vedno večja od Srbije in večja od Grčije. Toda ne ve se, kaj se zgodi z Odrinom, ker Evropa sicer sestavlja note, dejanskega pa nc stori nič. Bridek in grenak je današnji dan, ko se je v Buka-reštu mir podpisal. To žalost bodo z Bulgari odkritosrčno deliti vsi Slovani, ki so ji svetovali zmernost in treznost — žal zaman. XXX MIR SKLENJEN IN PODPISAN. Bukarešt, 7. avgusta. Danes opoldne se je mir podpisal. Protokol se je bil podpisal že včeraj zvečer. Srbija Dobi Štip, Kočane in Radovište, Strumico pa pusti Bulgariji, Grki dobe Kavalo, zaledje Kavale pa puste Bulgariji. — Podrobnejši detajli niso še izdelani, se pa začrtajo v prihodnjih dneh, v katerih se rešijo tudi kulturna, kultualna in gospodarska vprašanja. To delo bo trajalo še ves ta teden. Danes se je podpisala tudi demo-bilizacija. Rumunija odpokliče svoje čete Iz Bulgarije še ta teden. Bulgarija nj formulirala oficielnega protesta proti mirovnim določbam, ker bi. Srbija in Grčija miru sicer ne bili podpisali. Bulgarski delegati so le izrazili željo f.n upanje, da bodo velesile mir revidirale,Bulgari So zelo pobiti. Eden od njih je rekel včeraj zvečer : »To je bil težek udarec za nas!« Kralj Karol sprejme delegate v avdijenci, ko bo mirovno delo popolnoma dovršeno. FRANCIJA PROTI REVIZIJI. Pariz, 6. avgusta. Demarša, ki so jo podvzeli poslaniki velesil v Buka-reštu, da napovejo, da bodo velesile mirovno pogodbo revidirale, je na francosko javnost slabo vplivala. Francoska vlada izjavlja, da sc je skupnega koraka zato udeležila, ker so to vse velesile sklenile, da pa sodi, da jc bila demarša brezpomembna in nepotrebna, ker revizija o pripadnosti Kavale in revizija vsakega drugega vprašanja bi zahtevala soglasja velesil, ki ga pa ni. Glede na Kavalo je Francija brezpogojno za Grško, ravnotako Nemčija. Zdi se tudi. da je tudi Rusija glede na Kavalo svojo prejšnjo sodbo opustila in da je zdaj za to, da dobe Kavalo Grki. »Echo dc Pariš« pravi, da bodo zdaj vse države na Balkanu približno enako močne, kar dokazuje, da je bu-kareški mir pravičen. RUSKA SFINGA. Berolin, 6. avgusta. Iz Petrograda poroča »Lokalanzeiger«: Neki ruski diplomat jc izjavil o položaju: Zadnji čas nastale govorice o diferencah med Rusijo in Francijo glede na pripadnost Kavale so zelo pretirane. Velesile o toni vprašanju še niso resno razpravljale, marveč so le neoficielno izjavile, kako o Kavali sodijo in niso glede tega edine. Za velesile je brezpredmetno, naj Kavala pripade Bulgariji ali Grški. Sporazumeli se bodo zato lahko. NOVA BALKANSKA ZVEZA. Pariz, 7. avgusta. »Matin« piše, da je pričakovati nove aliance balkanskih držav. GRČIJA SE PRIPRAVLJA PROTI ITALIJI ? Berolin, 6. avgusta. Ker se Grki boje, cla zavzame Italija glede na vprašanje Kavale agresivno stališče, se jc na otoku Krf proglasilo oblegovalno stanje in so Grki pričeli otok utrjevati. GRŠKO-TURŠKO PRIJATELJSTVO. Solun, 6. avgusta. Iz Aten je došel posebni odposlanec ministrstva, ki sc jc s posebnim vlakom odpeljal v kraljev glavni stan, da predloži kralju spise o grško-turški konvenciji. MISIJA GEŠOVOVA. Peterburg, 6. avgusta. »Večerno Vreme poroča, da jc bivši bulgarski ministrski predsednik Gešov včeraj odpotoval v Pariz. DEMENTI. Carigrad. 6. avgusta. Poročila, da je stavil Načcvič nove predloge glede na Odrin, niso istinita. VESELJE V BELGRADU. Belgrad, 7. avgusta. Podpis miru jc povzročil tu veliko veselje. Bistveni pogoji zaveznikov so izpolnjeni. Kar se liče revizije, se tu sodi, da bodo večje izpremembe nemogoče. SRBIJA IN RUMUNIJA. London, 5. avgusta. Rumunija in Srbija se pogajata o sklepanju trgovinske pogodbe. Pri Severinu se zgradi železniški most čez Donavo. Rumunski vlaki bodo vozili skozi Srbijo in pozneje po trans-albanski železnici k Jadranskemu morju. Rumunija hoče zgraditi tudi pri Silistriji most čez Donavo in stralegično železnico Silistrija—Mangalija, ki postane opirališče rumunskega brodovja. TAZOS POSTANE ANGLEŠKI? Pariz, 6. avgusta. Po zasebnih poročilih iz Carigrada se glede na otok Tazos pričakujejo presenečenja. Otok pripade s pritrdilom angleške vlade po dogovoru med Porto in egiptovskim kedivom kedivu, ki pooblasti Angleško, da otok zasede, ker hoče Anglija obvladati dohod k Dar-danelam. Sodi se, da bi Rusija proti taki kombinaciji odločno nastopila. m LISTEK. Uporniki. Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil d r. L e o p o 1 d L č n a r d. (Dalje.) Nastala je tišina, da je bilo slišati storže, padajoče s smrek, in nekje v daljavi žvrgolenje dvigajočega se škr-jančka. »Peljite nas, peljite!« prosili so z milimi glasovi. Bal in Dobek sta sc že pripravljala. da bi peljala množico, pogledala sla samo še Malinova, ta jc pa nagrbančil obrvi in siknil jezno: »Tiho, nc gani sc!« Potem je poslušal, a zemlja jc prinašala odmev peketanja konj nekje v daljavi, potem pa spet tiho. Ko so vsi tako čakali v silnem razburjenju, so zaslišali lomljenje suhili vej, šum urno razgrinjajočega sc grmovja in glas naglo se bližajočih korakov od strani Červnfike. V tem trenutku je skočil Malinov naglo proti bližajočim se korakom, a pred njim sta stala Stali in Marcel, če-gar oči so se jezno bliščalo. Drugi moški so se brez povelja, brez vsakega sporazumevanja naglo postavili pred ženske in stali kot zid, kmet pri kmetu. Trenotek pričakovanja, nato se je razlegal glas Malinova: »To so naši!« Približalo sc jc naglo deset kmetov. Hoteli so namreč iti čez most, ko so bili pa za lučaj od gozda, so naglo padli čeznje objezdniki, vjeli tri ženske, drugim pa se je posrečilo zbežati nazaj v gozd, kjer jih konjeniki aiiso mogli preganjati. Povedali so, da je ob-jezdnikov kakih petnajst in stoje v verigi med potom in gozdom. Dan se je začel svitati med vrhunci drevja, Malinov je dal znamenje k pohodu in sam šel naprej. Drug za drugim, po gosje, en moški, ena ženska, in tako po vrsti, iti počasi«, je zapovedal, »ti pa, Marcel, pojdi zadnji, izbriši sledove stopinj, odstrani listje in odlomljene vejice.« Trenotek je postal *pred visokim bičjem, zavihal hlače in zašepetal sosedu: »Voda ni globoka, pazite name... torej v Božjem imcmi,« prekrižal sc jo, razgrnil trsje in stopil v vodo. V cik-caku, s kopice na kopico, z grma na grm, ocl vrbe do Lozc. od nre- vrnjenega štora pod jelšo, so šli molče in opotekajoč sc. Včasih se je razlcgel krik prestrašene ženske, pljusk padajočega telesa, brizgajočega blata, in zopet tišina, katero je kalilo samo brbranje čapelj. topotanje preplašenih rac, odletavanje močvirnih ptičev, prestrašenih od nepričakovanega prihoda. Šli so previdno, tiho, da so skoraj zadrževali sapo v sebi, kajti po rosi in vodi so prihajale na ušesa besede komande, kričanje in šum preganjalcev. Stah Malinov, ki je pazil pri vstopu na brod, je zagledal Vrcsjakovo Hanko, vitko plavolasko z lasmi kot lan, ki je kljub nevarnemu položaju, kajti šla je ena izmed zadnjih, a kriki na kraju gozda so postajali vedno sil-nejši, ohranila svojo otroško veselost na mladem obrazu. Stanko je pogledal na Marcelka, a temu sc blišče oči in sc nc morejo odtrgati od deklice, pa tudi Hanka je, začutivši na sebi ta pogled, zardela v obraz, ko je dvignila krilo in postrani liogledala na Marcelka. Stali jc mimogrede ujel ta pogled in si mislil: »Ta dva sta sc pa dobro vzela skupaj.« Slednjič jc prišel zadnji romar in zdaj se jc začelo za Marcelka težko delo, a moral jc hiteti, ker jc že razločeval iz vasi znane glasove. Ilitel je torej z vsemi silami, kajti med begunci jc bila tudi upornica Vresjakova Ilandza. Marcelku se je zdelo, da so ljudje že pri »Začaranem močvirju«, kajti v jutru je odmev dohajal jako izrazito, toda v resnici je stala toljta preganjalcev šele pred gozdom. Ko sc je »vahmajster« prepričal, da pazijo na poti ob kraju gozda ob-jezdniki, jc začel na popovem konju postavljati v vrsto kmete, katere je nagnal skupaj ne samo iz Tesne, ampak tudi iz Nametov, veseleč se obljubljene nagrade in pohvale. Ko jc zvedel od podčastnika, ki je načeloval na poti proti Červonki, da so romarji zbežali v gozd, se jc veselo nasmejal in zaklical popu, ki se mu je približal: »Živijo, batjuška! Ribe so v mreži, pripravite nagrado.« »Vse bo... pojdimo!« »Vahmajster« jc ravno hotel dati povelje za odhod, kar sc je razlegla trobenta, znamenje, da prihaja načelnik. »Vahmajster« je zaslonil oči pred žarki vzhajajočega solnca in zamrmral: fe- »Kuj pa ta;,',,, liatjuška, sam ko- DEMENTI GLEDE ALBANSKEGA VLADARJA. Dunaj, 6, avgusta. Albanska korespondenca izjavlja, da govorice o izvolitvi princa Morica Jurija Schaumburga za albanskega kneza ne odgovarjajo dejstvom in da so vsa tozadevna ugibanja prezgodnja. DROBNE VESTI. Belgrad, 6. avgusta. (Iz v i r n o.) Bulgari so v borbi z našimi četami poteptali vse določbe vojnega prava, pogazili obveze, katere so podpisali na haaški konferenci; uporabljali so dum-dum-kroglje in dinamitne naboje. To pričajo številna poročila polkovnih poveljnikov. Poveljnikov namestnik v timoški konjeniški diviziji je 17. julija (po starem) videl, kako so Bulgari na garvanski postojanki nasadili na bajonet nekega našega ranjenca, ki je ječal od bolečin, bulgarski vojaki so pa krog njega stoječ vpili »hura!« Poveljnik drugega eskadrona, Spira Čakovski, je videl sežgano truplo na postojanki severno od Kara-hamsali. Poveljnik mitralješkega oddelka, Čemerikič, je videl dve sežgani trupli, eno pri karauli Šoba. drugo blizu Krivolaka. Poveljnik moravske divizijske konjenice II. poziva poroča, da so patrulje našle sežgana trupla in razmesarjene ranjence: nekaterim je bila odsekana glava, drugim roke, noge, tretjim odrta koža in izrezano meso. Belgrad, 5. avgusta. (Izvirno.) Včeraj je dospelo v Belgrad 250 ranjencev. Soiija, 6. avgusta. (Agence telcgraphi-que bulgare.) Inozemski vojaški atašeji so danes dopoldne odpotovali, da si ogledajo čete, ki stoje na fronti proti grški in srbski armadi. Grol Berchiold, varujte sel Avstro-ogrska monarhija je v zadnjem času doživela zadosti razočaranj. Ni sc uresničilo njeno pričakovanje, da bi Turčija premagala balkansko zvezo. Ko je Turčija ležala na tleh, se je — pač ne brez vednosti Avstrije (beri zadnji članek Bis-markovega intimusa v »Zukunft«) — razbila srbsko-bulgarska zveza, toda konec ni bil ta, da bi se bila razdelila Srbija, ampak narobe ta, da bi se bila kmalu razkosala Bulgarija. Od Rumunije je grof Berchtold na podlagi opazovanj in poročil kneza Fiirstenberga do zadnjega hipa upal, da bo podpirala Bulgarijo proti Srbiji in Grčiji, a Rumunija je pomagala Bulgarijo oskubsti, kolikor se je le dalo. In mogoče bo zaroka presumptivnega prestolonaslednika rumunskega s carjevo hčerko Olgo Nikolajevno plačilo, s katerim se bo to delo odplačalo. Končno pa je vprašanje Kavale, naj se potem reši tako ali tako, pokazalo, da med Avstrijo in Nemčijo ni več tiste harmonije, ki je bila dozdaj najtrdnejša opora naše politike. Toda mi nočemo rekriminirati. Pač pa je naša dolžnost opozoriti voditelje naše države na nevarnost, ki preti naši državi od njenega prvega in zakletega sovražnika, 11 a i i j e. Italija nas zlasti zadnje dni z več kot sumljivo marljivostjo podpira, sc pridružuje vsem našim korakom, se strinja z nami, da bi Srbija ne smela dobiti preveč Makedonije, Grčija pa ne Kavale, je skušala saj navidez enako kakor naša diplomacija Rumunijo od Srbije in Grčije ločiti. Tisti, ki Italijo predobro poznajo, so se zadnji čas začudeno povpraševali, kako si je neki to razlagati, da se Italija za cilje avstro-ogrske oficielne politike skoraj še bolj eksponuje nego Avstro-Ogrska sama? Kako se strinja to z izredno lokavostjo in previdnostjo Macchiavellijevih rojakov? zaški poročnik prihaja s polovico stot-nije.« »Hvala Gospodu Bogu! Zdaj nam puntarji nc odidejo,« sc je nasmehnil. »Kaj. človek se natrudi, zdela, vse premisli,« je vzdihnil »vahmajster«, »meso sne pa kdo drugi, a ti »vahmajster se obriši pod nosom. Gotovo je kdo izmed teh pasjih sinov objezdnikov naznanil kozakom, da prihaja množica upornikov.« »Ne jezite se,« ga je tolažil pop, »jaz bom v svojem raportu napisal čisto resmico, jaz sem duhovna oseba.« »Iii, ena beseda poročnikova velja več, kot cel vaš raport,« se je nasmehnil prezirljivo, »z Bogom batjuška..« grem po službi.« Pognal je konja z nahajko in jahal streljaj poročniku naproti, teptal svežo setev na veliko jezo in žalost kmetov. a konj sc je pogrezal v mehko zemljo in ruval s kopiti ne samo korenine, ampak izkopaval tudi posajeni krompir. Pop je vzdihnil nad svojim konjem, vzdihali in kleli so na tihem tudi kmetje. Slednjič jc »vahmajster« prišel do poročnika, dal natančni raport in potem je poročnik prevzel povelje. Romarje, ki so šli ma božjo pot, je Smatral za puntarje, upirajoče se v. Da Grčiji, katere se boje, ne privoščijo njenih pridobitev, je umljivo, da pa zasledujejo protisrbsko politiko, ta skrivnost se pa ne da izlepa odgonetati; zlasti, ko se dobro ve, kako intimno je rusko-laško prijateljstvo. Toda tudi laške intrige niso tako ne-predorne, da bi se ne dal razkriti motiv, ki jih vodi. Da Italija vsega tega ne dela iz ljubezni do Avstrije, je jasno, in če mero-dajni činitelji na Dunaju kaj takega mislijo, potem, žal, šc nismo doživeli zadnjega razočaranja, ampak nas največje še čaka. Zakaj, česar laška diplomacija ne pove, to da čutiti laško časopisje, predvsem pa »Corriere della Sera«, ki vedno najboljše tolmači namene rimskega kabineta. V strahu, da bi se srbska javnost od Italije ne odvrnila, nam ta list razodeva, kaj pravzaprav tiči za italijanskimi diploma-tičnimi kovarstvi. »Corriere« spominja v očito od merodajne strani inspiriranem članku Srbijo na to, da je leta 1908. Italija Avstrijo primorala, da je izpraznila Sand-žak, vsled česar so bili omogočeni veliki uspehi balkanske zveze, predvsem pa srbski. Nadalje opozarja Srbijo, da se je Italija lani zelo prizadevala Avstrijo pregovoriti, naj Srbiji dovoli Drač kot politično posest in je bil njen trud le zato zaman, ker ni kazalo zaraditega tvegati svetovne vojske. Na Dunaju naj se — tega »Corriere« ne pove — spomnijo pri tej priliki tudi na to, da Italija Avstrije glede Skadra ni hotela aktivno podpirati, preden ta ni priznala italijanske interesne sfere glede Valone, in da jc pravzaprav lc kralj Nikita s tem, da je odnehal, preprečil, da Italija ni prišla v položaj izvajati iz te avstrijske koncesije zadnje konsekvcnce. »Corriere« razlaga nato, zakaj se Italija zdaj ne ogreva za to, da bi se Srbija preveč povečala v Makedoniji. Zato, ker se bo s tem šc bolj onemogočilo, da bi Bulgarija in Srbija postali zaveznici in tako mogli zasledovati prvotno mišljeni cilj balkanske zveze: nasititi srbske aspiracije na severo in severo-zapadu, absorbirati Srbo-Hrvate, ki žive danes v Avstro-Ogrski! Grof Berchtold: tako, doslovno tako se izraža laški publicist na podlagi informacij, dobljenih v Rimu! In zato naj se ne verjame, da Italija podpira Bulgarijo z istim namenom kakor Avstrija. Besede so iste, duh pa je drugačen. Če skuša Italija v Bukareštvu pre-križevati srbsko-grške načrte, ni to razumeti tako, kakor da bi hotela Srbijo resnično oškodovati, ona gre za tem, da bi Srbijo obvarovala revanše Bulgarov in da bi si Srbija ne nakopala na rame makedonskega bremena. Italiji ni dosti na tem, da riskira neprijaznost Grčije — to se že še lahko popravi — da bi si pa hotela odtujiti povrh šc Srbijo, to morejo misliti le naivneži. Pač pa je Italija zelo zadovoljna, če se njeni koraki v Avstriji tolmačijo tako, kakor da bi se trudila za interese habsburške monarhije, Taka je politika naše zveste zaveznice, ki slejkoprej upira svoje poglede na Trst in Trentino. Politika rimske volkulje. In zato je treba zopet in zopet opozarjati našo diplomacijo, naj vendar izpregleda. Najbolj nevarna je za Avstrijo ljubezen Italije! Zdaj, ko nas rabi, da vtakne v svojo malho Valono in Rhodos, se nam prilizuje, ko pa bo svojih pridobitev enkrat za vselej sigurna, nas bo izdala s prvim, ki pride. FRANCOSKI SENAT SPREJEL TRILETNO VOJAŠKO SLUŽBENO DOBO. Francoski senat je odobril po poslani-ški zbornici sprejeto postavo o triletni vojaški službeni dobi. dejansko silo, torej je prerešetal v mislih načela vojne taktike in v polkrogu je po tatarsko obdal gozd od mosta do mosta. Kozaki so sc razkropili po razora-nem in obsejanem polju, teptali ravno poganjajoče žito, nekoliko višje po-rastlo ozimino, posajeni krompir. S šumom, vriskanjem in kričanjem so vedno bolj zoževali polkrog. Na desnem krilu je načeloval poročnik, na levem pa podporočnik. Šli so v gozd, preiskali vsak grm, vsako jamo, približavali sc previdno skrivališčem in grobljam. Slednjič so stali v vrsti nad zaspanimi, temnimi vodami »Začaranega močvirja«. O romarjih ni bilo niti sledu. »Da bi jih hudič, saj vendar (nimajo perutnic, kam so se spravili?« Poročnik jc bil jezen, razdražen. Pozval je na vojno posvetovanje podporočnika, prapoi'ščaka in »vahmaj-stra« stražnikov, ki je dobro poznal kraj in ljudi. Posvetovanje je bilo burno vsled poročnikovega razočaran j ai. »Vahmajster« je trdil, da. so se zločinci izmuznili ob strani, poročnik pa in podporočnik, da so sc skrili v bič ju in grmovju močvirja. (Dalje.) Danes zjutraj ob pol 6. uri je prominul odlični naš somišljenik, gospod sodni svetnik in odvetnik Iv. P. Vencajz, Ž njim izgubi naša stranka odličnega somišljenika in neumornega delavca, ki se sicer zadnja leta naravnost v politična vprašanja ni izpuščal, ker je vse svoje sile in moči posvetil vodstvu Vzajemne zavarovalnice. Rajni svetnik Vencajz je kljub hudi konkurenci drugih zavarovalnic Vzajemno zavarovalnico visoko dvignil. Danes tvori Vzajemna zavarovalnica mogočen člen v naši gospodarski organizaciji. Deluje sicer tiho, brez hrupa in šuma, a zato vztrajno in energično. Ves naš slovanski jug jc zistematično organizirala. Med ljudstvom prireja predavanja, s katerimi je za izobrazbo veliko storila. Brez skrbi gleda Vzajemna zavarovalnica v bodočnost. To je predvsem rajnikova zasluga. Naš narod mu ohrani trajen spomin, ker mu je pokojnik ustvaril lasten zavod na zavarovalnem polju. Iv. P. Vencajz je bil rojen kot sin učitelja v Št. Vidu pri Zatičini. V svoji mladosti si je izbral sodnijski stan, v katerem je radi svojih izrednih zmožnosti kmalu postal sodni svetnik. Ko je bil v Ljubljano premeščen, mu je delo naše stranke za ljudstvo zelo dopadlo. Pridružil se je takratnemu najradikalnejšemu krilu naše stranke: krščansko-socialnemu, ki je takrat pričelo izdajati »Slovenski List«. Radikalno krščansko-socialno krilo se je kmalu spojilo s katoliško narodno stranko, ki je pokojnika poslala v državni zbor, kjer je vrlo sodeloval za pravice slovenskega krščanskega ljudstva in bil tudi član delegacij. Liberalci so se v pokojnika tiste čase silovito zaletavali in ga najpodlejše napadali. Pravo gonjo so liberalci uprizorili proti njemu v »Glasbeni Matici«, ki jo je pokojnik kot predsednik visoko dvignil. Ta njegov trud na kulturnem polju so mu liberalci poplačali s tem, da so ga vrgli s predsedniškega mesta »Glasbene Matice« samo zato, ker si je v Ljubljani neustrašeno upal nastopiti kot kandidat naše stranke. Mnogo je pokojnik svoj čas tudi storil za organizacijo vinarstva. Čas za organizacijo vinarstva takrat še ni bil ugoden in je pokojnik zato tudi organizacijo vinogradnikov opustil, a izvedel je likvidacijo tako spretno, da ni nihče trpel škode, kakor sam, kar pa ni trobil okolu. Pod Heinovim paševanjem našim somišljenikom v državni službi tla niso bila nasejana z rožicami. Bilo je treba prestati mnogo šikan. Pokojnik je zapustil sodno službo in otvoril odvetniško pisarno. Ko mu je stranka poverila nalogo, da naj izvede Vzajemno zavarovalnico, je zapustil politično torišče in se je izključno posvetil tej nalogi v dobrobit in v korist našega ljudstva, ki se je zavoda res tudi pridno oklenilo. V sredi dela je možu dela neizprosna bela žena prerezala nit življenja. Nevarno bolan je bil pokojnik že dolgo časa, a počivati ni hotel, Z vso energijo je kljub bolezni delal naprej, dasi se mu je poznalo, kako hudo da je že bolan. Hodil je kakor da mu ni nič, v svojo pisarno in vodil zavod naprej še prejšnji teden, a te dni ga je vrgla bolezen na posteljo. Dobro pripravljen na smrt in previden s sv. zakramenti za umirajoče je danes zjutraj ob pol 6. izdihnil in izročil Bogu svojo plemenito dušo. Zdaj smo ob pripravah za letošnji hrvaško-slovenski katoliški shod. Kako navdušeno je rajnik sodeloval in kako modro je vodil leta 1900 zunanja dela za II. katoliški shod! Za vsako podrobnost se je zanimal in spretno v tistih hudih časih vse storil, da se je II. katoliški shod izvedel z največjim sijajem! Ljudstvo ga je takrat izvolilo tudi za podpredsednika katoliškega shoda. Slika o rajniku ne bi bila popolna, če bi ga ne opisali tudi kot človeka in kot šefa svojih številnih uslužbencev. Rajnik je bil zelo koncilianten, ljubeznjiv človek, znal je družbo zabavati, ni se sramoval prijazno in ljubeznjivo tudi z revežem občevati. Vodil je sam tudi pisarno Vzajemne zavarovalnice in je bil med uradništvom zelo priljubljen. Pridobiti jih je znal zase. Strogo je zahteval, da je storil vsak svojo dolžnost, a bil je z zavodovim osobjem skrajno ljubeznjiv in prijazen. Kadar ni bilo kaj prav, jc dotičniku ljubeznjivo in brez jeze povedal, zato bi pa šli tudi vsi njegovi uslužbenci zanj v ogenj in so vse sile napeli, da šefu niso dali povoda biti nezadovoljen. Rahla njegova graja je izdala več, kakor drugod najostrejši nastop. Neumornega delavca na gospodarskem polju našega ljudstva ni več. Častito njegovo rodbino naj ob prebritki izgubi, ki jo ž njo čuti vsa naša stranka, teši zavest, da bo spomin na blagega pokojnika neizbrisen vsem, ki so imeli srečo ga poznati in ga tako tudi častiti kot moža redkih vrlin, R. I. P. Za pravice slovenskih železničarjev. V nedeljo, dne 3. avgusta se je vršilo v Gorici protestno zborovanje zoper postopanje zloglasnega Wieserja, postaje-načelnika v Gorici, ki se smatra na tej po-staji za izvrševalno orodje nemškega narodnega sveta, podi slovenske železniške uslužbence iz službe in nastavlja Nemce, da bi v Gorici postavil nov steber za nemški most do Adrijc. Slovenskemu delavcu se gre v tej stvari za obstanek in življenje, pa tudi goriški Slovenci ne morejo razumeti, po kakšni pravici bi oni s svojimi krvavo prislu-ženimi davki vzdrževali velikonemške agitatorje za pikelhaubo in Hohenzollerje, Na shod so torej prigrmeli slovenski železničarji ter Slovenci iz Gorice in kmetje iz okolice, pa tudi gostje iz Trsta v velikem številu. Prostorni vrt hotela »pri jelenu« je bil tesno poln, ne samo mize so bile zasedene, ampak tudi med mizami so stali ljudje nabito drug poleg drugega. Tudi v sosednjih gostilniških prostorih je bilo ljudi vse polno. Predsednik je otvoril zborovanje in prečital brzojave. Brzojavili so med drugimi poslanci: Fon, Kovač, Mikuš. Osebno so se shoda udeležili in bili ves čas na odru deželni poslanci: Roječ, Furlani, Gorjup, Predsednik je v kratkih besedah začrtal pomen zborovanja, omenil znani ukaz tržaškega Galamboša, ki jemlje avstrijskim državljanom ustavno zajamčene pravice, kar je povzročilo med udeleženci vihati ogorčenja, potem pa svetuje železničarjem, naj se nepotrebno ne izpostavljajo in ne oglašajo k besedi, ker bodo že drugi govorili zanje krepko dovolj. Toda te besede niso mogle pomiriti razburjenih železničarjev, Kadar se gre za obstanek in življenje, je človeška pomirjevalna besedai zaman. Neprenehoma je pretrgavalo predsednikove besede kričanje in žvižganje razburjene množice. Predsednik je pozval odločno, naj krote možje svojo jezo in se ne dajo zapeljati k nepostavnim činom ali besedam, kar je slednjič toliko pomagalo,) da se je zborovanje vršilo in zaključilo po« polnoma v redu, dasiravno so ljudske stra-sti kipele in neprenehoma grozile z izbruhom. Državna oblast bi se morala lepo zahvaliti organizaciji železničarjev, ki ima vt sebi toliko moči, da zadržuje jezo revniH trpinov v postavnih mejah in preprečuje* da ne izbruhne čez postavne meje, kar bi bilo vsled anarhističnega postopanja neka« terih vladnih činiteljev popolnoma razumljivo. Nato je predsednik podelil besedo tajniku železničarske organizacije, ki je pričel govoriti z mirnim, hladnim, a mogočnim glasom. On ni apeliral na čustva, nI razburjal strasti, ampak navajal samo dejstva, čital samo dokumente. Po dvorani je vladal ves čas mir, samo kadar je povedal kak posebno drastičen slučaj Wieserjeve in Galamboševe politike, so se odzvali razburjeni klici. Najprej je omenil pisavo velilconem« ških listov, kako zabavljajo in grde slovensko železničarsko organizacijo. Seveda jim je ona na poti, ker ovira delovanje vse« nemških hujskačev, da ne morejo neovirano graditi nemškega mostu do Adrije, po katerem bi se Hohenzollerjevci vozili iz Berolina v Trst. Slovenec je v tolikih bojih prelival za Avstrijo kri, da se sedaj nikakor ne more pridobiti za nemško iredento. Torej ga skušajo vreči z rodne zemlje in nastaviti Nemce. Očitajo železničarski organizaciji, da je anarhistična. Ona stoji na avstrijskem stališču in goji v svojih članih avstrijsko čustvovanje. Ko je ožigosal pisavo veleizdajalskega nemškega časopisja, se je spravil čez znani Galambošev ferman ter ga je grozno zdelal. Dokazal je, da je Galamboš v dotičnem fermanu pisal tudi neresnico. ^BVžaški ravnatelj je namreč v svojem fermanu trdil, da doslej od strani slovenskih železničarjev ni prišla na ravnateljstvo še nobena pritožba. Govornik je pa na podlagi dokumentov dokazal ter navedel slučaje, ko so se železničarji na ravnateljstvo pritoževali čez ravnanje Wieserja in njegovih kompanjonov. Nekaterim pritožbam je dalo ravnateljstvo prav, nekatere pa odklonilo, dasiravno so bile popolnoma opravičene, v svojem fermanu pa trdi Galamboš, da ni prišlo doslej na ravnateljstvo še nobenih pritožb. Seveda, v mnogih in jaka kričečih slučajih tudi ni mogoče vložiti pritožb. Ako je slovenski, najbolje kvalifiko-vani delavec, ki še ni stalno nastavljen, naenkrat vržen na ulico, Wieser se pa pelje na Koroško ter nabere tam koroških' Nemcev, najslabši delavski materijal, katerega že nikjer na Koroškem ne morejo rabiti, ter jih nastavi na mesto domačinov, je seveda vsaka pritožba brezuspešna. Slednjič je pozval govornik, da se mora vsa slovenska javnost zavzeti za revne slovenske trpine in nastopili zoper njihovo zatiralce. Zlasti je pozval vse slovenske poslance, brez razlike strank, naj v državnem zboru spravijo na dnevni red Galambošev ferman, da vidijo merodajni gospodje na Dunaju, kako postopajo avstrijski uradniki na jugu. Konečno se je spravil čez Wieserja samega, ki je tvoril jedro njegovega govora. Najprej je dokazal iz Wieserjeve preteklosti, da je on jako malo zmožen uradnik, ki s svojimi zmožnostmi nikakor ne bi mogel priti naprej. Zato se je vdal nemškemu narodnemu svetu in ta ga je začel podpirati, da je napredoval jako hitro in je v kratkih letih vkljub svojim slabim zmožnostim postal že postajenačelnik v Gorici. Sedaj drži nemški »Volksrat« Wieserja z vso silo. V Avstriji se jako hitro menjajo nazori. Svoj čas so trdili, da jc Prohaska najvažnejša nujna državna potreba za Avstrijo, ki je vredna, da Avstrija zanjo riskira svetovno vojsko. Sedaj pa trde, da je Wieser za Avstrijo državna potreba. Toda tudi Wieser pojde, kakor je šel Prohaska. Nato začne govornik naštevati in opisovati nekatere posebno kričeče slučaje Wieserjeve vlade na goriškem kolodvoru. Silno razburjenje je nastalo med poslušalci, ko je z imenom navedel in pre-čital pismo neke revne ženske, vdove s peterimi otroci, ki se nahaja sedaj v Gorici brez vseh sredstev. Imela je na kolodvoru službo, da je pometala peron in snažila stranišča. Ker pa se ni marala udati pohotnim zahtevam nemških uslužbencev (govornik je navedel ime dotičnega človeka), jo je Wieser takoj spodil iz službe, da se nahaja sedaj v največji revščini. Kričeč je tudi slučaj nemškega poduradnika, ki sliši menda na ime Pendeus. Mož ima 2200 kron plače na leto in avanzira vsak čas izvanredno, a nima drugega dela, kakor da na kolodvoru gleda avtomate in posluša, če kak slovenski uslužbenec slučajno ne izpregovori kakšne slovenske besede, da ga takoj zatoži Wieserju, ki spodi reveža iz službe. Nekega uslužbenca so obdolžili tatvine, da bi ga vrgli iz službe (kar je jako rado rabljeno sredstvo). Delavec je rekel, da lahko pripelje deset prič, da ni on tega storil, a Wieser mu je odgovoril: »Pripeljite prič, kolikor hočete, pa vam vseeno ne verjamem.« Slovenec je najstrožje kaznovan ali celo odpuščen iz službe, ako se mu pozna tudi samo mala pijanost. Bil jc pa slučaj, da je bil Nemec popolnoma natrkan in je sam priznal, da je veliko pil, a načelnik mu ni verjel, temveč je rekel, da je človek samo zaspan, in ga seveda ni kaznoval. Slovenskemu delavcu je umrl otrok, a oče ni dobil dopusta, da bi šel za pogrebom, nemškemu uslužbencu pa dajo takoj dopust, da agitira za veselice nemškega Schulvereina in podobnih vsenemških bojevitih organizacij. Ko je navedel mnogo slučajev take vrste, je zaključil z vzklikom, da je že skrajna potreba, da se naredi konec temu škandalu. Za to je treba zastaviti vse sile. Za njim je gov^il dr. Mandič iz Trsta, ki se je pečal zla^Fs pravno stranjo Ga-lamboševega fermana, katerega je neusmiljeno raztrgal. Slabo pravdo mora izgubiti tudi najboljši advokat, in Wieserjeva zadeva je tako slaba, da je tudi Galamboš ne bo mogel dobro braniti. Toda kriv ni ,Wieser sam, ampak kriv je cel sistem. Galamboš in Seemann sta kriva ravno tako, kakor je kriv Wieser. Wieserju je bila že od začetka začrtana pot, on ni uradnik, ampak agitator nemškega »Volks-rata«. Na tem stališču je napredoval ter bo v kratkem prišel še višje, potem bo pa nekoliko utihnil ter stal v ozadju in iz ozadja podpiral delovanje podrejenih uradnikov. Slednjič se je obrnil s pozivom na socialne demokrate, naj se zganejo tudi oni in pridružijo v tej zadevi, ko se gre za obstanek slovenskega delavca, skupnemu nastopu. K besedi so se priglasili: za goriške Slovence dr. Medvešček, docent dr, Voš-njak, od delavske organizacije v Trstu dr. Kisovec, za deželne poslance Furlani i. dr. Med Vošnjakovim govorom je nastalo nekoliko nemira, ker se je lotil politike in volitev ter prijel socialne demokrate, ki so mu pričeli ugovarjati. Toda predsednik je hitro naredil red. Drugače se je pa celo dolgo zborovanje vršilo v najlepšem redu, dasiravno je bilo ogorčenje ljudstva velikansko. Govorniki so poudarjali, da je shod nestrankarsk, ker se gre samo za revnega slovenskega delavca brez razlike strank. Slovenski katoliški poslanec župnik Roječ je bil podravljen z burnim navdušenjem, ko je sredi zborovanja prišel na oder. Slovenska Ljudska Stranka ni bila žaljena z nobeno besedo in čutiti je bilo, da se govorniki skrbno izogibajo vsake besede, ki bi zamogla žaliti katoličane. Celo besede »klerikalec« so sc izogibali in je padla samo enkrat, toda brez žaljive zveze. Dnevne novice. H- Cerkvene slavnosti na hrvaško-slovenskem katoliškem shodu 24.—27. avgusta t. 1. V nedeljo dopoldne daruje sveto mašo na Kongresnem trgu pred nunsko cerkvijo Nj. Prevzvišenosl nadškof zagrebški d r. B a u e r. V ponedeljek je v stolnici ob 7. uri zjutraj govor Nj. Ekscelence goriškega metropolita dr. Sedeja o verskem življenju in nato pontii.ikaina sv. ma.ša. V torek je ob istem času v stolnici govor prevzvišenega tržaškega vla-dika dr. Karlina o karitativnem delu in sledi pontifikalna sv. maša. V sredo ob 7. uri je v stolnici slovesni requicm za vse umrle člane prejšnjih katoliških shodov; daritev opravlja knez in škof dr. A. n t o n Jeglič. + 35letnico obletnice bitke pri Jajcu praznuje danes naš domači pcšpolk št. 17. Domovina se ob tej priliki s ponosom spominja junaštva svojih sinov. Slava vsem, ki so s svojimi junaštvi v bitki pri Jajcu spleli okolu zastave našega domačega polka lovorov venec slave! + Liberalcem se vse pokaži. Liberalci so bili vsi pokoncu, ko so vsled spora med mlado in staro strujo jjri-šli na Goriškem slučajno na vrh^pe-odvisni« kandidati. Toda tc lju,di je zadela že zdaj, ko so komaj izvoljeni, Iiucla nesreča. Združeni slovenski odbor je izdal parolo, naj Slovenci kompaktno volijo kandidate laške katoliške stranke, da se enkrat za vselej pokoplje gnjila kamora. Tega sklepa smo se vsi Slovcnci veselili. To tembolj, ker ni bila nobena srivnost, da je bila laška ljudska stranka pripravljena v zvezi s Slovcnci preosnovati mostni in deželni volilni red in začeti novo ero v blagor vseh narodnosti. Toda liberalizem ne pozna nobene discipline »ložrtvovalnosti, ker ne umeva po-'iti skupnega cilja nad osebne interese. In tako so se našli tudi v Gorici različni »propadli veljaki«, kakor jih današnji »Dan« imenuje, ki so zahrbtno par ur pred ožjo volitvijo iznašli, da bi izvolitev laške ljudske stranke pomenjala zmago »klerikalizma«. »Klerikalizem« je pač za vse dober, tudi če si hoče kdo, ki je skrahiral, zopet pridobiti kaj imena. In tisti, ki pridejo pri besedi »klerikalizem« v tako duševno razpoloženje, kakor čc bik vidi rdečo cunjo, so seveda oddali svoje glasove kamori, s katero jih veže duševno sorodstvo. Kamora jc na ta način s 15 glasovi večine zmagala! Da je tudi čestita družba starostrujarjev k tej zmagi pripomogla, je čisto jasno. Nam je žal in sploh vsem, ki so sc na-djali, da se iz goriške dežele prežene laškonacionalni iredentarski smrad, toda nesložnost in duševna razbitost slovenskega liberalizma ni nikdar zmožna priboriti resničnih in trajnih uspehov. Tako so se bahali. da jc zmagala stranka izključno narodnega programa in sloge, pa je del njihovih pristašev pomagal na konja največjim sovražnikom slovenstva! To bo šele zmeda v prihodnjem goriškem deželnem zboru! 2c zdaj se »složni Slovenci« medseboj hudo prepirajo. Večina 9 Faiduttijem bi jih bila silno utrdila, pa so liberalni mojstri - skaze to pokvarili. »Es w!are, ali, zu schon gevvesen, es hat nicht sollen sein . . .« -j- Nemškonacionalne lumparije postajajo od dne do dne večje, obenem pa zahtevajo ti ljudje, da bi jih Slovenci še podpirali. Tako se današnja »Ta-gespost« in »Tagblatt« vsajata, ker je »Slovencc« podpiral akcijo jugoslovanskih železničarjev zoper Wieserja, češ, da sc za S. L. S. ne spodobi udeleževati se tc »gonje zoper državo« in zagovarjati »anarhističnega« in »proti monarhiji« naperjenega gibanja^ zoper goriškega postajenačelnika! Če se Slovenci upiramo ponemčevalnim tendencam Wieserja, ki je sluga v službi »Volks-rata«, in če protestiramo proti temu, cla meče ta mož slovenske delavce in uslužbence na cesto, da nastavi na njihovo mesto Nemce, je to obfnjeno naravnost proti monarhiji in nemara celo proti habsburški dinastiji. Nemški na-cionalci so navajeni vsako svojo lum-parijo pokriti z interesi »monarhije«, pa so le njihovi pangermanski interesi in njihova samogoltnost. Da se bomo proti temu branili, je jasno. + Volitve v inženjersko komoro, ki so se vršile dne 6. t. m., še niso defenitivno končane, in sicer vsled diferenc, ki so se pojavile v italijanski sekciji. Največ glasov v tej sekciji je dobil inženjer Piani, ki je avtoriziran kot inženjer iz vseh gradbenih strok. Vladni zastopnik je interpretiral to avtorizacijo tako, kakor bi bil ing. Piani avtoriziran kot inženjer za gradbenstvo, inženjer za arhitekturo, inženjer za strojništvo in kot zemljemerec. Vsled tega je izključil ing. Piani od volitve v zmislu tozadevne ministerialne naredbe 4. kategorije. Ker je bila s tem takozvana Magli-cheva stranka močno prizadeta, je proti tej interpretaciji naredbe protestirala, na kar se je volilni akt za itflijansko sekcijo suspendiral, dokler ne poda ministrstvo za javna dela svoje interpretacije o avtoriza-ciji civ. inženjerja iz vseh gradbenih strok. Namestništvo bo prosilo za to interpretacijo telegrafično. Slovanska sekcija je izvolila komornim svetnikom ing. Drag. Gu-stinčiča in ing. Josipa Skoberneta, namestnikom pa geometra Kristijana Pertota. Ker pa ne sme sedeti v uačelstvu veg kakor ena tretjina svetnikov iz iste kategorije, ni še odločeno, ako obdržita oba izvoljena svetnika slovanske sckcijc svoja mandata. Nemška sekcija je izvolila svetnikom ing. Wegererja in ing. Schiestla. Volitev sc bo nadaljevala najbrže drugi teden. Izvolitve sc sedaj še ne publicirajo. -j- Najvišja modrost avstrijske nemške politike. Nemški poslanci na Češkem so izdali oklic, v katerem vale krivdo za absolutizem v češkem kraljestvu na vlado, ker ni podpirala nemških želj in se boji tistih Čehov, ki kujejo v Peterburgu, Parizu in Belgradu panslavistične načrte v škodo države. Tako Nem^ldenu icirajo! Kadar se no zadovolji nemška požrešnost, takrat jo seveda kriv — Peterburg ali Pariz, čc ne celo London, avstrijski Slovani smo pa kajpada v stalni zvezi in stiku z ruskim čarom ali vsaj z njegovim dvornim ministrom. Na ta način skušajo avstrijski Nemci vzdržati svoj komando v Avstriji, toda to jc presneto jalovo sredstvo. — Odlikovanje. Sušje pri Ribnici. Občinski odbor je v svoji seji že mnogo let za duševni in telesni blagor med nami delujočega preč. gosp. župnika, dekana, častnega kanonika in viteza Franc Jožefovega reda Frančiška Dolinarja ob priliki njegove zlate maše soglasno izvolil za častnega občana. — Iz ljudsko - šolske službe. Ab- solvirana učit. kandidatinja Marija B r c ž n i k pride kot volonterka na petrazredno ljudsko šolo v Novem mestu. — Prov. učitelj na ljudski šoli v Borovnici Ivan Ver bič je v isti lastnosti prestavljen na šestrazreclno ljudsko šolo na Vrhniki in prov. učitelj na deški ljudski šoli v Spodnji Šiški Ludo-vik I v ni k v enaki lastnosti na šest-razredno ljudsko šolo pri Devici Mariji v Polju. — V Zasipu je za leto 1913.-1914. dovoljen skupen ponavljalni pouk. — Umrla je danes ponoči nenadoma od kapi zadeta v Zagorju na Krasu gospa Katarina F a t u r, soproga županova. Pokojnica je bila blagega srca in velika dobrotnica revežev. Pogreb bo v soboto ob 9. uri zjutraj. N. v m. p.! — Iz kranjske državne stavbinske službe, Stavbni adjunkt Franc Em-mer v Kranju je imunovan za c. kr. inženerja, stavbni praktikant Alojzij Kralj v Ljubljani pa za c. kr. stavbnega adjunkta v državni stavbinski službi na Kranjskem. — Potres. Iz Št. Ožbalta poročajo: Danes, 6. avgusta, zjutraj ob 3. uri 14 minut je bil tukaj močan od podzemeljskega bobnenja spremljan potres, ki je trajal kakih 5 sekund. Smer mu je bila, kolikor se je dalo spoznati, od vzhoda proti zahodu. — Zanimiva 40 letnica. V Varaždinu se je dne 2. avgusta obhajalo izredno slav-lje. Hrvaški pešpolk št, 16 je slavil slovesno 40 letnico, kar se je opustila mejna vojaška straža ali granica. Ob pol 9. uri dopoldne je častna stotnija prinesla iz vojaškega muzeja (shramba za starinske reči) staro častitljivo in vse prestreljeno zastavo graničarskega polka na dvorišče pred polk, ki je bil v paradi. Vojaški duhovnik Gruš je služil na prostem sv. mašo, vojaški kaplan Veseli pa je imel na vojaštvo navduševalno pridigo, v kateri je slavil hrvaške vojake kot vedno zveste Bogu, cesarju in domovini. Polkovnik Vrkljan se je v govoru spominjal junaških činov, ki jih je polk izvršil v bojih na Nemškem in pod očetom Radeckijem v Italiji. Stotnik Per-ne je še posebej poudarjal slavno zgodovino, ki jo ima polk za seboj, kar so vojaki pozdravili z gromovitimi »Živio«-klici. Nato so se med častnike in vojake razdelila razna odlikovanja. Slavnost se je končala s poklonitvijo častne stotnije z zgodovinsko in sedanjo zastavo pred brigadnim poveljnikom. Popoldne se je vršila slavnostna pojedina za častnike in tudi moštvo je bilo bogato pogoščeno. — Pogreša se deklica, stara 17 let. Doma je iz vasi Podgora, pošta Kamnik, oblečena je^ črno obleko, je velike postave in govori samo slovensko. Kdor kaj ve o njej, naj takoj sporoči očetu: Janez Kopač, posestnik, vas Podgora, p. Kamnik. — Tepeži. Znani hujskač Janez Zore iz Kandije je dne 27. julija že cel dan iskal po gostilnah prepira. Slednjič je naletel na Albina Fišter in Franceta Fink, doma iz Ljubljane, v Murnovi gostilni. Ta dva sla ga prijela in prav pošteno našvrkala. Leteli so tudi vrči in kupice. Pri tem je zadobil tudi Franc Rifelj iz Ločne, ko je hotel stopiti v krčmo, vrč v glavo, kateri mu jc prebil kožo do kosti, tako da jc moral v bolnišnico, Zore pa domov in mu bode najbrže vsled udarca levo oko opešalo. Isti dan sla napadla Jože Berzin in Alojzij Glavič iz Potverokevasi, znana pretepača, hlapca Silvestra Kresnika in ga pretepla. Pri padcu si je zlomil nogo — z žilovko pa sta mu prizadejala občutne udarce. — Vol pobegnil. Na Rovišah, p. Radna pri Sevnici,, je zdivjal vol Neži Simoačičj vosestnici. Kdor ga vjame, dobi primerno nagrado. — Nesreča- 24. julija so pripeljali štiriletno Miciko Smrkc iz Poljan v žensko bolnišnico v Novo mesto. Stroj za vrtanje ji je odtrgal desni kazalec, druge prste pa stri. Starši so sc tačas nahajali na polju, a so odgovorni, ker so pustili dekletce brez nadzorstva. Zato jih sodišče že kliče na odgovor. Prierslte vesli. p Goriške volitve. Pri včerajšnji ožji volitvi italijanskih trgov in mest so bili izvoljeni italijanski liberalci, ki so bili: Bom-big 1181, Cesciutti 1171, Pascoli 1161, Pi-nausig 1166 glasov; krščanski socialci Pon-toni 1146, Simsig 1117, Culot 1106, Rebulla 1135 glasov. Ožja volitev v Gorici dne 6. avgusta med Italijansko ljudsko stranko in italijanskimi naprednimi klcrikalci jc končala z zmago komore. Dobili so: I tal. ljudska stranka: Dr. Pontoni 1136, prof. Simzig 1131, ing. Culot 1111, dr. Rebulla 1111 glasov. Kamoraši: G. Bombig (župan) 1181, dr. Cesciutti 1175, dr. Pascoli 1171, dr. Pi-nausig 1171 glasov. Agitacija je bila huda in udeležba nepričakovano ogromna. Volitve se je udeležilo do 90r\ volilccv ,kar sc dosedaj v Golici še ni zgodilo. Šlo sc je za par glasov. Pri volitvi v petek so dobili laški kamo-risti nekaj nad 1000 glasov, kandidati Italijanske ljudske stranke pa okrog 750 glasov in slovenski kandidati okrog 350 glasov. Narodni odbor združenih Slovencev v Gorici je pravilno uvaževal ta položaj ter sklenil, cla pozove slovenske volilce, da se udeleže ožje volitve za Italijansko ljudsko stranko, kateri bi bila na ta način zmaga zasigurana. Šlo se je za neprecenljivo zmago nad komoro, ki je Slovenstvo v Gorici z železno pestjo tlačila k tlom. Ljudsko štetje jc dokazalo, da je polovica prebivalstva Gorice slovenska; v občinskem zastopu pa nimamo nobenega Slovenca, mecl uslužbenci na magistratu nimamo niti nobenega pome taca; importira se kreature iz kraljestva, če jih ni mogoče dobiti tukaj, le da ne bi prišel noben Slovenec blizu. Sedaj je bil dan ugoden tre-notek, ki ga je bilo treba izrabiti, da sc upropasti italijanska komora. Slovenci v Gorici so se z navdušenjem odzvali klicu združenega odbora, vse je bilo pripravljeno, da odda glasove za kandidate italijanske ljudske stranke. V zadnjem trenotku, v torek popoldne pa jc nastopilo par fali-ranih političnih veličin ter na svojo roko zahrbtno, proti sklepu odbora, začelo begati slovenske volilce. Letali so od hiše do hiše cclo noč in agitirali za komo-r o , begali volilce, češ, kaj bo potem, če volijo laške klcrikalce. Dobili so le nekatere na lim, a ker se je šlo za par glasov, so na ta način s svojim brezstidnim kršenjem discipline in izdajstvom povzročili, da se je odločil boj za komoro. Zadnji, najugodnejši trenutek, da se stre komoro, je zamujen. Regnikoli, ki so se včeraj še plazili okrog nas, se nam danes rogajo in pravijo, da takega narodnega efijaltstva vseeno niso pričakovali od nas. Da bomo še hujše tlačanili v jarmu komore, se imamo zahvalili osebam, ki so zagrešile ta neod-pustni narodni zločin, ki ga ni mogoče primerno kvalificirati. Iz samega ostudnega strankarskega sovraštva in strasti so izdali neprecenljive interese Slovencev v Gorici v roke naših najzagi^ijpejših sovražnikov-kamoristov, Vsi trezni in zavedni Slovenci v Gorici brez razlike strank obsojajo z ne-povednimi zrazi ta za vse čase neodpu-sten korak liberalnih mešetarjev. p Tržaški avijatik na Solnograškenu Iz kopališča Gastein na Solnograškem javljajo, da priredi tam prihodnjo nedeljo tržaški avijatik Giovanni Borgotti svoj prvi večji vzlet, p Dvorna pošta v Miramaru. V Mira-maru bo zopet etabliran poštni in brzojavni urad s telefonsko centralo, ker prebiva v gradiču nadvojvodinja Marija Jožefa. Ljubljanske novice. lj Posebni vlaki na katoliški shod v Ljubljano. Do danes je ugotovljenih že deset posebnih vlakov, ki pripeljejo 23, in 24. avgusta v Ljubljano. To število se pa skoro gotovo še pomnoži. lj Posebni vlak iz Trsta na katoliški shod v Ljubljano. Po Trstu in okolici je toliko zanimanje za katoliški shod, da je posebni vlak iz Trsta v Ljubljano dne 24. avgusta že zagotovljen. V tržaški skupini bodo nekaj posebnega prekrasne narodne noše iz tržaške okolice. lj Opozarjamo nedeljsko veseli-* oo Šentpeterskega pro vet:: -ga društva pri g. Flegarju. Izmed posameznih točk naj omenjamo nastop deškega naraščaja Orla, ki nam zapoje par ljubkih pesmi in proizvaja ob bengalični luči telovadne skupine, nadalje nastopijo tudi gojenke s svojimi vajami, šaljivo stran bodc.ta skrbela znuna šentpeterska šaljivca. Torej v nedeljo na to veselico! lj Pevske vaje za katoliški shod. Pevska vaja za mešan zbor je danes zvečer v Ljudskem Domu. Začetek za ženski zbor točno ob tri četrt na 8. Za gg. pevce ob četrt na 9. Prosimo nujno gospodične pevke in gospode pevce, da se gotovo udeleže te skušnjel lj Društvo »Pravnik« v Ljubljani sklicuje svojo izredno glavno skupščino na ponedeljek, dne 11. avgusta, ob 8. zvečer v lokalu »Zlatorog« (Gosposka ulica št. 3) s sporedom: a) nagovor društvenega načelnika; b) premeba društvenih pravil glede na pravico ustanavljanja podružnic. — Odbor. . lj Pogrešajo IGletnega ključavničarskega vajenca Alfonza Kolešo od ponedeljka, dne i. avgusta t. m. Fant nosi delavniško črno obleko, rjav klobuk in modro ključavničarsko srajco. Obraz je zagorel, ima črne oči, obrve in lase. Kdor bi kaj vedel o njem, se prosi, naj sporoči policiji. lj Vojaške zadeve. Danes je odkorakal k polkovnim vajam I. bataljon 17. pešpol-ka; prenočeval bo v Kranju. Jutri bo bataljon prenočil v Tržiču, 9. in 10. v Podgori, 11. in 12.v Celovcu, odkoder sc 13. avgusta skupno s polkom poda na vaje. Danes ima bataljon na potu vaje; v Kranju bo zvečer slovesno proslavil spomin na bitko pri Jajcu. — Pešpolk št. 27. kralj Belgijcev odide iz Ljubljane v sredo, dne 27. avgusta. — Vaje 28. pehotne divizije in 22. domobranske pehotne divizije trajajo do vključno 4. septembra, vaje 6. pehotne divizije pa do vključno 26. avgusta. Po končanih vajah pridejo v Ljubljano I. bataljon 17. pešpolka 31. avgusta po železnici; 27. pešpolk 7. septembra peš; 2. eskadron 5. clragonskega polka 11. septembra peš; 7. topniški polk 7. septembra peš; I. bataljon ljubljanskega 27. domobranskega pešpolka po železnici. Med vajami se pripeljejo v Ljubljano po železnici in izstopijo: 19. avgusta 3. bataljon 27. pešpolka in graški domobranski pešpolk št. 3, 20. avgusta pa mariborski domobranski pešpolk št. 26. lj Na c. kr. drž. obrtno šolo v Ljubljani je prestavljena učiteljica Martina L i n d t n e r , doslej učiteljica na ženski obrtni šoli v Šolskem domu« v Gorici, oz. na drž. obrtni šoli v Trstu. lj Promenadni koncert v «Zvezdi« je preložen za jutri zvečer. Začetek ob pol 6. uri. lj Za »Rokodelski dom« v Ljubljani je daroval č. gosp. novomašnik Iv. Žerjav 20 K. Bog povrni! lj Umrli so v Ljubljani: Bohinc Ivan, 50 let. — Šesek Ivan, 40 let. lj Nesreča. Včeraj je doma z voza padel 57 letni mizar Alojzij Mrva, pristojen v Litijo ter zadobil tako močne notranje poškodbe, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico. lj Izgubljeno je bilo od Poljanske ceste št. 13 pa do Martinove ceste nihalo stenske ure, katero naj pošten najditelj jlagovoli oddati v Poljšakovi gostilni na Martinovi cesti. PREGANJANJE SLOVAKOV PO MA-ŽARIH. Iz Turosza Sv. Martin sc poroča, da ?o se pričele slovaške narodne slavnosti, i katerim so prihiteli tudi gostje s Češkega in z Moravskega. Mažari nastopajo pro-ti Slovakom s silo. Policija je razgnala njih »hod in ni pustila zborovati klubu »Slovenska mladež«. ^ ^ __________________m_____ Štajerske novice. š Našo zemljo si lastijo. Od Sv. Duha na Ostrem Vrhu smo dobili sledeče pismo: Zadnja »Marburgcr Zeitung« prinaša uvodnik o našem kraju in jamra, ker ostane tukajšnja šola še nadalje slovenska. Na razne pijane izbruhe »Marburgcr Zeitung« urednika rcnegata Jana in njegovega poročevalca štajcrcijanca in rcnegata K. ne bomo odgovarjali, a zavreči, odločno zavreči moramo nesramno trditev teh odpadnikov, da bi naš kraj bil kdaj »dcutschcs Gebict«. Skoro sami Slovenci prebivamo tukaj, so pred nami prebivali in še bodo. Pa ne samo Sv. Duh, tudi sosednji kraji: Sv. Križ, Sv. Jurij, Rcmšnik, Kaplja, Lučane, Gomilica itd. so slovenski. Večkrat grem obiskat prijatelja v Arvežu (Arnfcls) in tudi ta mi pravi, da je celo krog Arveža, Ivnika, Št. Lovrenca, Zelenega Travnika in dalje tam okoli vse polno družin, ki doma skoro samo slovensko govorijo. Lc žal, da ne dobijo slovenskih knjig ali časnikov v roke in sc v cerkvah več nc sliši slovenska beseda, sicer bi se še tudi v teli krajih slovenstvo vsaj deloma lahko ohranilo. Dobro bi bilo, da bi kak slovenski dijak sedaj ob počitnicah preiskal slovenstvo v teh krajih. Trikrat nesramna laž pa je, da bi zemlja, na kateri živimo, bila nemška last. Mi obmejni Slovenci proti tej oholi trditvi energično protestiramo. š Nemci na slovenskem Pohorju. Nemški listi poročajo, da bo otvoritev mariborske nemške koče na Pohorju (Marbur-ger Hiittc) dne 24. avgusta. Najbržc bo kočo blagoslovil pastor Mahnert. Nemci cedijo sline po našem zelenem Pohorju. Dolžnost naša jc, da se nemški oholosti zoper-stavljamo na vse načine, Pohorja jim nc damo za nobeno ceno! Znani šentlenartski kozlostrelec pa hoče na vsak način s skupno in dosedaj nepristransko podravsko podružnico planinskega društva zanesti razprtijo. Mož brez razprtije in zgagarije ne more živeti. V Št. Lenartu deluje skupno z nemškutarji in jih brani, ker se mu naši pristaši nočejo klanjati, v Rušah pa bi tudi rad imel prvo besedo. Človek, ki v narodnih rečeh nima popolnwna čistih rok, naj ne sili v ospredje, š Kako liberalci zmagujejo. Od Sv. Bolfenka pri Središču nam pišejo: V občini Vitan se so prejšnji teden vršile občinske volitve. V naši okolici imamo najstrupe-nejše liberalce celega ormoškega okraja. Celih 14 dni so njih agitatorji divjali kot bensi od volilca do volilca. Nekemu našemu možu-omahljivcu so ponudili 20 K zato, da je ostal doma, druge so s silo pri-tirali na volišče. Središki liberalni »bogataši« so vsi do zadnjega pridrveli na volišče, celo »nepristranski« nadučitelj in pisatelj Kosi je dal s pooblastilom voliti z liberalci. A sreča jim je bila le toliko mila, da je zlezlo 6 liberalcev v odbor. Vitau— Lačovcs pa bo še kljub temu po večini na naši strani! š Osebna vest. Slovenski deželni odborniki g. Fran Robič je nastopil enmesečni dopust in se vrne šele 2. sept. na svoje mesto v Gradec. š Ni imel sreče. Uradnik užitninskega daca Franc Fijauž iz Ljubečnega pri Celju je poneveril 1500 kron denarja užitninske-mu najemniku Francu Ropanu v Ljubeč-nem in zbežal. Dne 3. avgusta so prefri-ganca ujeli na Ponikvi. Od poneverjenega denarja so našli še samo 690 K. Imel je pri sebi potne listine za v Ameriko in jo je mislil že drug dan odkuriti čez lužo. š Rodovitna krava. Martin Čagran, posestnik v Slavenskem Vrhu, obč. Oče-slavci pri Sv. Petru blizu Radgone ima kravco, ki mu je dala trikrat zaporedoma dvojčke. Pač lep napredek in pomoč pri živinoreji. Predlanskim je izkolila na pust (»fašenk«), lani o Veliki noči (»viizmi«), letos pa o Binkoštih (»fiingštih«). Vsakokrat po sreči. Krava jc že precej stara, raditega jo bo Čagran v kratkem prodal. Rožne stvori. Mednarodni zdravniški kongres. Včeraj so otvorili v Londonu mednarodni zdravniški kongres. Navzočih je okrog 7000 zdravnikov. V imenu kralja je govoril princ Albert. Potem je sir Grey pozdravil zdravnike. Kot predsednik je govoril nato sir Tomas Barlow. Oče 300 otrok. 20kratni milijonar Charles Page iz Tulse v Oklahami je adoptiral 300 otrok in upa, da bo, predno bo umrl, tisočkratni adoptivfci oče. Napravil je oporoko, v kateri določa, da se ima vse njegovo premoženje porabiti za revne otroke in za otroški dom, ki ga jc sezidal v Sandspringsu pri Tulsi. Iz Tulse do tega doma jc Page zgradil železnico, po kateri se gojenci iz njegovega doma vozijo v brezplačno šolo v Tulsi, ki jo je istotako sam ustanovil. Obljubil je vsem učencem in učenkam, da jih bo kasneje na lastne stroške poslal na vseučilišče. Milijonar se ob avtomobilski nesreči ubil. Iz New-Yorka poročajo: Avtomobil milijonarja Pellsa je pri Long-Bechu zadel v električni vlak. Pells, njegov gost bankir Lainbeer in šofer so se ubili, Lainbeerova žena je nevarno ranjena. Predno je došla na lice mesta policija, so neznani zlikovci ukradli mrtvim in ranjenki ves kinč. Žalosten konec slavne plesalke. V Milanu je nedavno v največji revščini umrla bivša slavna italijanska plesalka Klavdina Cucchi. Rojena je bila v Monzi in je kot petletno dekletce vstopila v svojčas svetovnoznano plesno šolo v Milanu. Ko je štela 15 pomladi, jo je že obožavala cela Italija in kasneje cela Evropa. Kralji so ji pošiljali dragocene darave, med njenimi častilci so bili možje kakor Verdi in Gounod, Cavour .., Rihard Wagner jo je imenoval »božansko plesalko« in prva evropska gledališča so si štela v srečo, čc so pridobila Klavdino Cucchi za kratko gostovanje. Ko je pa slavna plesalka jela veneti in se starati, so se njeni čestilci počasi poskrili in jo zapustili. Spoznati je morala, da med navidezno tako gorečimi in zvestimi spoštovatelji ni imela niti enega resničnega prijatelja. Dasi jc njena zvezda polagoma ugašala, razvajena plesalka ni skrbela za bodočnost in si ni ničesar prihranila. Kakor hitro je izgubila zadnji angažma — je bila že tudi prepuščena največji bedi. Usmilili so sc je v toliko, da so jo sprejeli v ubožnico. Tu je svojim drugovom pripovedovala o svojih slavnih dneh in imela v njih zveste poslušalce. Ti so ji biii tudi edini spremjlevalci na zadnjem potu. Zadnje vesli. MIR. Bukarešt, 7. avgusta. Pred podpisom miru se je prebrala izjava Avstro-Ogrskc in Rusije, ki naznanjata, da si velesile glede Kava le pridržujejo pravico revizije pogodbe. Bulgarski delegati so izjavili, da se podvržejo sklepom konference le prisiljeni in apelirajo na velesile. V mirovno pogodbo pa se kaka tozadevna klavzula ne sprejme. Končno se jc soglasno sklenilo velesile pozvati, naj glede na Odrin in Trakijo ukrenejo, kar je potrebno, da Turčija respektira londonsko pogodbo. Bukarešt, 7. avgusta. Meja med Bulgarijo in Srbijo teče od razvodja med Vardarjem in Strumo do izvirka Strumice, tako da ostanejo Srbiji Štip, Ivočane, Carevo Sclo, Pejčevo in Ra-dovište. Bulgariji pa Strumica, in teče potem čez Belašico planino. Meja med Grčijo in Srbijo se začne pri Karagač-luki ob cgej. morju, sledi reki Mesti, se pri Opšitaru obrne zapadno, gre južno do Kunistana in teče potem severoza-padno, tako da ostane Xanthi Bulgariji, Kavala, Sercs, Drama, Demirhissar in Doiran pa Grčiji. Grki so storili le dve mali koncesiji. Včeraj so tudi črnogorski delegati naznanili, da zahtevajo kompo izacije. Natančno se meje določijo danes popoldne. Stavka v Milanu. Stavka traja dalje. Obe stranki sta trdovratni, V predmestjih se nadaljujejo nemiri. Delavci v državni tobačni tovarni so se pridružili stavki. Tudi parni tramvaj je moral ustaviti promet. Nesreča na jezeru. Včeraj popoldne sta se vozila po tegernškem jezeru dunajski dvorni pevec Slezak in pevec Sturm-leld. Jadrenjača je zajela vodo in se potopila. Sturmfeld je utonil, Slezak se je s težavo rešil. Sufražetke. V Woldinghamu so položile sufražetke v neko vilo bombo, ki je razrušila stopnišče. V Lyntonu so zažgale neko hišo, ki je zgorela do tal. Pogrešana podmorska čolna. Od obeh podmorskih čolnov, ki sta bila izza manevrov pogrešana, jc že prišlo poročilo. Milijonsko sleparstvo. Iz Pariza: Za-pdi so lastnika tovarne za letalne stroje FWdussina zaradi goljufij in falsifikacii. Njegova pasiva znašajo 33 milijonov, aktiva pa 9 milijonov frankov. Perdussin jc prodajal aeroplane vojni upravi. Bil je tudi vitez častne legije. Častnik, osumljen poneverbe, pobegnil. Z Dunaja je pobegnil 2. zbornemu poveljstvu prideljeni nadporočnik 58. pešpolka Oskar Frimmel, ki je osumljen, da je poneveril 9960 kron. 150.000 lir poneveril. je blagajnik Ban-cc popolare Giovanni Torello v Pistoji, ki se je sam javil oblasti. Poneverjeno vsoto so upravni svetniki vrnili banki. Redlov sokrivec, ulanski poročnik Ho-rinka, je bil radi nenravnih deliktov$jj>b-sojen v trimesečno ječo in je degradff&n, Dunajski zborni poveljnik Ziegler je obsodbo že potrdil. V Redlovo vohunstvo Horinka ni bil zapleten. Horinko je Redi z denarjem zapeljal; trajno ga je podpiral, daroval mu je 16.000 kron vredno opravo in avtomobil vreden 16.000 kron. Ponujal mu je tudi 100.000 kron vredno hranilno knjižico, a jo je Horinka odklonil. Z ]DSfl. Kolera v Srbiji ponehuje; novi slučaji so zelo redki. Popolnoma brez kolere so ostala doslej ta - le okrožja: Kragujevško, rudniško, pirotsko, niško in požarevško. Ozdravljeni ranjenci. Te dni je zopet 1000 ozdravljenih srbskih vojakov iz Bel-grada odpotovalo k svojim poveljstvom. Srbske oblasti v Djevdjeliji. V Djevd-jeliji so že ustanovljene srbske vojne, policijske in carinske oblasti. V mestu in okolici vlada popoln red. Trgovsko akademijo v Belgradu pre-osnujejo na višjo stopnjo. Sprejemali se bodo le učenci, ki dovrše najmanj 6. gimnazijski razred. Učna doba se podaljša. Trgovski akademiki bodo med študijem in po dovršitvi istega lahko vpisani na vseučilišču kot redni slušatelji. d z Cas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo S J= 9 ? - in s. > 6 9. zveč. 7311 16-3 sl. szah. nevihta 7. zjutr. 7311 16-1 brezvetr. oblačno 29-3 2. pop. 733-0 16-0 sl. vzb. » Bukarešt, 7. avgusta. Tukajšnja javnost sc sklepa miru zelo veseli. Pobiti so le bulgarski delegati, ki so zelo razočarani, ker je bulgarska politika doživela popolen fiasko. Pariz, 7. avgusta. Francoska javnost sprejema bukareški mir z velikim zadovoljstvom. DEMARŠA V CARIGRADU. Carigrad, 7. avgusta. Demarša velesil zaradi Odrina se danes pričakuje. Frankobrod, 7. avgusta. »Frankfurter Zeitung« meni, da je verjetno, da bo Turčija Odrin proti finančni in teritorialni kompenzaciji Bulgariji vrnila. DEMENTI. Sofija, 7. avgusta. Vest o bif^ar-sko - turškem sporu glede Odrina je izmišljena. RUSIJA IN RUMUNIJA. Pariz, 7. avgusta. »Matin« kljub različnim dementijem trdi, da sc najstarši sin rumunskega prestolonaslednika poda prihodnji teden v Livadijo, kjer se bo zaročil s carjevo hčerko Olgo Nikolajevo. ALBANSKE ZADEVE. London, 7. avgusta. Mednarodna komisija za določitev albanskih meja se zbere 1. septembra. NOVA AVSTRIJSKA BRAMBNA PREDLOGA. Dunaj, 7. avgusta. Novi brambni zakon za povišanje rekrutnega kontingenta za 36—40.000 mož se predloži parlamentoma najbrže že jeseni in upajo armadni krogi, da se bodo že asentacije spomladi leta 1914. lahko vršile na podlagi novega kontingenta. ZRAKOPLOVNO TOPNIŠTVO. Budimpešta, 7. avgusta. Tukaj sc vrše poizkusi z zrakoplovnimi topovi. IZ MAGYARORSZAGA. Praga, 7. avgusta. V Št. Martinu na ogrskem Slovaškem jc bilo zaradi nekega shoda 31 Slovakov obsojenih na 5 do 8 dni zapora in vsak po 200 K globe. ŽELEZNIŠKA NESREČA. Gradec, 7. avgusta. Pri Turnaju sta pri premikanju dva vlaka zadela skupaj. Sprevodnik Kock je bil ubit, štirje potniki ranjeni. VSTAJA NA KITAJSKEM. Tckio, 7. avgusta. V Cantonu so vsta« ši ubili 20 častnikov. Guverner jc pobegnil in so vstaši postavili novega. STRAH PRED IZBRUHOM VEZUVA. Napolj, 7. avgusta. Observatorij in ve-zuvski vodniki nazrtltpjajo, da bo Vezuv začel kmalu bruhati, Ker se opazujejo zelo vznemirjajoči znaki. NESREČA V GORAH. Inomost, 7. avgusta. V Dolomitih jc padel zdravnik dr. Teodor Husche iz Me-klenburškega 400 metrov visoko in se takoj ubil. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm norm. 19-5°. L>$e fotografske potrebščine kakor tudi nekaj lot. aparatov, se iz prevzete zaloge, vsled opustitve teh predmetov prodaja po zelo nizkih cenah v papirni trgovini Jerneja Bahovc, nasledniku IVANU GAJŠEK, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 2. 2342 se otvorijo na cesar Franc Jožefa I. Jubilejnem učiteljišču solsklh sester v Mariboru s šolskim letom 1913/14 po dopisu visokega c. kr. deželnega šolskega sveta v Gradcu z dne 31. maja 1913, št. 3 4371/1 1913. — Sprejemajo se absol-ventinje učiteljišč, kakor tudi druga dekleta, ki se žele izobraziti v kuhi in gospodinjstvu. Začetek je 1. oktobra 1913, 3. januarja in 15- aprila 1914. Radi natančnejših pojasnil za sprejem sc jc treba oglasiti pri predstojništvu zavoda šolskih sester v Mariboru. Maribor, dne 0. avgusta 1913. Z odličnim spoštovanjem! s. M. Stanislava Vob t. č. prednica. Mlad mož, vešč slov. in nemškepa jezika, iščo službe pri bencin ali di-namo motorju ali kot delovodja t i i kakšni opekarni. Ponudbe na upravo lista pod št. 2338. Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 7. avgusta 1913. Pšenica za oktober 1913 . . . 1138 Pšenica za april 1914. . . Rž za oktober 1913 . . . Oves za oktober 1913 . . Koruza za april 1914 . . . WM Globoko potrti naznanjamo, da je naš skrbni soprog in dobri oče, gospod Ivim P. Uencolz c. kr. deželnosodni svetnik v pok., odvetnik, bivši državni poslanec itd. po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 70. letu svoje starosti danes zjutraj ob pol 6. uri mirno in vdano v Gospodu zaspal. Pogreb bo v petek dne 8. avgusta t. I. popoldne ob pol 6. uri iz Medjatove hiše na Dunajski cesti na pokopališče pri Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bode brala v soboto dne 9. avgusta ob 7. uri zjutraj v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. V Ljubljani, dne 7. avgusta 1913. Žalujoče rodbine Vencajz, dr. Brejc in dr. Šenoa. Mesto vsakega posebnega obvestila. odklanjajo. — Venci se hvaležno 2347 '' A > Odvetniška zbornica kranjska javlja tužno vest, da je njen odlični član, gospod Ivan P. Vencajz odvetnik in c. kr. sodni svetnik v pokoju danes zjutraj ob pol 6. uri v 70. letu svoje dobe izdihnil svojo blago dušo. Pogreb dragega pokojnika bo v petek ob pol 6. uri pop. iz Medjatove hiše na Dunajski cesti na pokopališče k Sv. Križu. * , . Čast njegovemu spominu! Ljubljana, dne 7. avgusta 1913. Predsedstvo. Zveza slovenskih odvetnikov v Ljubljani naznanja tužno vest, da je njen član gospod Ivan P. Vencajz odvetnik v Ljubljani, itd. danes preminul. Pogreb se vrši v petek, dne 8. t. m. ob 1/26 uri popoldne, iz hiše žalosti Dunajska cesta št. 19, na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 7. avgusta 1913. 5233 Zveza slovenskih odvetnikov. /mvvR Uradništvo „Vzajemne zavarovalnice" naznanja tužno vest, da je preminul danes ob 1 /2 6. uri zjutraj njega nepozabni, preblagi predsednik, gospod I. P. Vencajz c. kr. dež. sodni svetnik v pok., odvetnik itd. Preblagemu pokojniku ohranimo blag spomin! Ljubljana, dne 7. avqusta 1913. Uradništvo „Vzajemne zavarovalnice". Po sveto. Bolniška strežba in redovnice na Francoskem. Kakor znano, so na Francoskem tudi iz javnih bolnišnic pregnali redovnice in jih nadomestili s svetnimi bolniškimi strežnicami. Ta reč se pa gospodom ni obnesla. Oficielno glasilo za javne bolnišnice, — ki seveda ni »klerikalno«, — piše v svoji zadnji številki: Katoliški listi objavljajo podatke, iz katerih jasno izhaja, da se je nadomeščenje pregnanih redovnih sester s svetnimi bolniškimi strežnicami marsikje ponesrečilo. V Parizu, Marseilli, Brestu, St. Quentienu, Reimsu, Limogesu in Amiensu so morali občinski zastopi priznati, da je laizacija jako draga zabava. Kajti plače za svetne strežnike in strežnice stanejo tri- do desetkrat toliko nego za redovne strežnice. V Avignonu in Tou-lousi so izbruhnile epidemije: tifus in koze. Svetnih strežnic ni bilo več v bolnišnice in poklicati so se morale redovne sestre, ki so tudi nemudoma začele svoje delo, V Cherbourgu, Annezyju, Roanni in Cla-mecyju so občinski zastopi sklenili, da se v bolnišnice zopet sprejmo redovne strežnice. Temu so pritrdili tudi prostozidarji in socialisti. Combes in Clemenceau, ta divja preganjalca redov, sta si v svoji bolezni dala streči samo od redovnic. Protestant dr. Steg, ki ima v Tieppe jako močno obiskano kliniko, uporablja za bolniško strežbo samo redovnice, ravno tako žid Perriere v Parizu. Zveza zdravniških sindikatov, ki šteje 20.000 članov, in splošna zveza francoskih zdravnikov, ki ima 10 tisoč članov, sta protestirali in še protestirati proti laizaciji zasebnih klinik. Sploh postaja gibanje za zopetno uvedbo redovnih strežnic tako močno in splošno, da so sovražniki katoliške Cerkve v velikem strahu. »Lanterne« že kliče na pomoč; sklical se je celo shod, na katerem se je sprejela resolucija proti »vrnitvi nun« in snuje se zveza v varstvo svetnih bolniških strežnic. Ruski državni dolgovi znašajo glasom uradnih podatkov 8.841,723.912 rubljev in 20 kopejk. Prvi ruski državni dolg datira iz leta 1817/18. Od tega dolga še ni plačanih 38,445.527 rubljev. adnji dolg se je napravil leta 1911. za podržavljenje varšavsko-dunajske železnice. Milijon za mažarska unijatsko cerkev. Posestnik Arkadi je Pastori, papežev tajni komornik, je zapustil vse svoje premoženje, vredno poldrug milijon kron, za novoosnovano mažarsko unijatsko škofijo v Hajdudorogyu. Na enem Pastorijevih posestev se osnuje zavod za vzgojo revnih mladejničev, ki se bodo učili rokodelstva, gospodarstva in vrtnarstva. Skupni pouk na srednjih šolah v Nemčiji je v mnogih manjših pokrajinskih mestih že vpeljan, v prvi vrsti iz ozirov na uradniške družine, ki ne zmorejo sredstev, da bi svoje hčere pošiljale v druge zavode izven domačega mesta. Skupni pouk se je povsod popolnoma izkazal. Na shodu hesenskih mest je župan iz Gelnhausna dr. Schmidt zastopal načelo, da se vprašanje višje ženske izobrazbe v vseh mestih z manj nego 10.000 prebivalci sploh reši na ta način, da se na dotič-nih srednjih šolah uvede skupni pouk. PRVOVRSTNI PRIPOVEDNI SPISI: Finžgar: Pod svobodnim solncem. Povest davnih dedov. I. knjiga 3 K, vez. 4 K; II. knjiga 3 K 80 h, vez. 4 K 80 h. — To jc po soglasni sodbi strokovnjakov največje in najlepše slovensko leposlovno delo, ki bo tudi pri tujih narodih vzbudilo občo pozornost. Haggard: Dekle z biseri. Povest iz Neronove dobe. 2 K 20 h, vez. 3 K 20 vin. Ha g ar d: Roža sveta. Povest iz dobe tretje križarske vojske. 2 K 80 h, vez. 3 K 90 h. Haggard: Salomonovi rudniki. Afrikanska povest. 1 K 60 h, vez. 2 K 40 vin. Navedene tri povesti so tako mične in v njih je toliko lepote, da si bo vsak, kdor si bo kupil in prebral eno, takoj nabavil tudi drugi dve. S i e n k i e w i c z: Skozi pustinje in puščavo. Roman iz Mahdijcvih časov. 2 K 80 h, vez. 3 K 90 h. — Slavnoznani poljski pisatelj nas v tem prekrasnem romanu uči spoznavati divjo Afriko in njene še divjejše prebivalce. S p i 11 m a n n: Zadnji dnevi Jeruzalema (Lucij Flav). Zgodovinski roman. Dva dela 3 K 80 h, vez. 5 K 40 h. — Ta prekrasna povest se vrši le nekaj let po Kristusovi smrti in se konča z razdejanjem jeruzalemskega templja. Krmar Milanovič. Povest. 1 K 40 h, vez. 2 K 20 h. — Kdor hoče spoznati morje in njegove strahote, naj bere to povest, ki pretresljivo slika blodnje mornarja, ki se je edini otel iz potapljajoče ladje. Bourget - Kalan, »Razporoka«. Roman. Cena 2 K, vez, 3 K. — Snov tega romana je zajeta iz velikih duševnih bojev nove dobe, ki napolnujejo celo javnost z bojnimi klici, hkrati pa segajo v najskri-tejše tajne domačega ognjišča. Ravno to zvezo med domačo srečo in javnim za-konodajstvom, med dušnim mirom zasebnika in kulturnimi boji človeštva, nam slika Bourget z mojstrsko roko. Kdor bo prečital ta krasni roman, bo spoznal iz te družinske tragedije bolj jasno kot če bi proučil najtemeljitejše razprave, kako neobhodno je potreben cerkven in zakramentalen zakon. Po pošti stane vsaka knjiga 20 h več. — Katoliška Bukvama v Ljubljani. »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Mnenje gosp. dr. Fr. H o i s e 1 a, zdravnika zdravilišča, Rogaška Slatina. Gosp. J. Serravallo Trst. Drage volje vam potrjujem odličen učinek vašega železnatega kfcia-vina Serravallo, v želodčnih boleznih in kakor tudi kot tonih pri oslabelih ljudeh in rekonvalescentih. Videl sem posebno pri neki klorotični gospe mecl zdravljenjem poumoriti vso vsebino cmoglo-bine od 65 na 88 (Sahli) in to s samim zdravljenjem z vinom Serravallo. Rogaška Slatina. Dr. F rit z H o i s e 1. Steckenpferd- 961 lilifino mlečno milo je slejkoprej neobhodno potrebno za racijonalno negovanja kože in lepote. Vsakidan priznalnice. Dobi se povsod a 80 vinarjev. (iMk za barvanje las Potom priprostega česanja se pobarvajo sivi in rudeči lasje pristno plavo, rujavo ali črno. Popolnoma neškodljivo! Rabljivo leta in leta. Na tisoče v rabi. Komad K 5-—. Razpošilja: I. SCHtiLLER, Dunaj III, Krieglergasse 6/II. ii87 Preklic. Podpisani tem potom enkrat za vselej naznanjam, da nisem plačnik, ako bi moj sin Franc na kakorsibodi način dolgove delal. Ravnotako izjavljam, da bodem vsako kupčijo, ki bi jo eventuelno napravil moj sin, bodisi s kupom ali prodajo kakoršne-gakoli blaga, sodnijsko razveljavil. Begunje št. 20, dne 23. julija 1913. 2333 ANDREJ DEBEVEC. Sanatorium Emona * LJUvb,ialni'J Komenskega ultca 4. Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in Jet-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar. I, kir. odd. dež. boln- Radioaktivno termalno kopališče Toplice na Kranjskem. stAh,? Postaja dolenjske železnice Straža —Toplice. Akratov vrelec 38" C, ki daje nad 30.000 hl radioaktivne termalne vode na dan. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopelji. Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gostogozd-nata okolica. Hogato opremljene sobe. Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava. 976 66 Pritlično M i lepim vrtom je naprodaj v Rožni dolini Naslov pove upravništvo pod št. 2305. Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Ria-ma-zllo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono. 336 Poštni predal 12/160 Ogrsko. Oddati le dve stanovanji prvo obstoječe iz dve sob, kuhinje in pritiklin, drugo iz ene sobe, kuhinje in pritiklin, za novembrov termin, Spod. Šiška 22. 0334 Sprejmeta se i Nastop takoj. Plačilo po dogovoru. 2266 5 Vinko Belec, kleparski mojster v Kranju. Kemična tovarna TrsSsl«ircl?eis pri Hsstiafii LZEBLEHSfl & £0. Cementna malta za beton, apnena malta : : postaneta vododržna le s : stearifom, zak. zav. Najidealneje sredstvo za osuševanja vseh vrst, odstranitev vlage: da vodo-držne facade in belega apna. — Malta z dodatkom stearita ima 50 — 100% več trdnote, kot vsak drug dodatek (uradno preizkušeno). — Edina prodaja: F. P. VIDIC & Komp., Ljubljana. 1987 mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na zahtevanje tudi na dom. Parna žaga SCACNETT1, za skladiščem držat/neSa kolodvora. - - - - 245 / Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Bim \\iy/ Dela tudi v posojilnici. Nastopi lahko takoj. — Pojasnila daje: Župni urad Loški pofok, pošfa Travnik. 2317 z raamciio m najlepšim vrtom priporoča p. n. slavnemu občinstvu Karol Tauses, hotelir Sv. Petra cesta štev. 7. Sprejemajo se tudi vedno uka-željne gospice za pouk v kuhi. .