P osamezne Številke: § Navadne Din —‘75, | ob nedeljah Dm 1 * n „TABOR“ i*h»i» v«ak dan, ra*v.n * nedelje in praznikov, ob 18. uri z s datumom nazlednjega^dne^ler^stane g ^^S^avUnadoni | f) il*—t na ukaznice L> 1U —, inserati po dogovoru. ^ Naroča se pri upravi .TABORA" g MARIBOR Jurčičeva ulica stev. 4 . = iiniiiiiHnHiiiiiiiiHKniiiiiiiHiiiniiiiiHiiiHiiHiiHiiiiiiniil W yv»eni«M — ' m;:!:!':”".i;: Posamezne številke: ! Navadne Din —‘75, ! g ob nedeljah Din 1*—. j - ; UREDNIŠTVO se oaheja v Mari-=E boru, Jurčičeva ul. . šj. 4, I. nad- j b= stropjc. Telefon intcrurb. «t 276. \ == UPRAVA sc nahaja v Jurčičevi : SE • ulici^ at- 4, pritličje, tltsno- Tele- i fou at. 24. — SHS po^fcnočekovni : račun štev. 11.737. 'J| Na naročil a brez denarja sc ne l = ozira. Rokopisi Se qe vračajo. : ST® Naslov Tit fl/Saribor, četrtek 17. julija 1924. 1 ica 1ic g j a Ljubljana Grafična organizacija. ®a politično nevtralnost. BEOOGRAD, 16. julija. Kongres grafičnih delavcev je bil danes zaključen. — Med raznimi ■sklepi je omembe vreden sklep, da ostane organizacija še dve nadaljuj leti politično popolnoma nevtralna. Pašiš danes demisllonira Še nepotrjena vest. — Kraljev povratek je otvori krizo. BEOGRAD, 16. julija. Danes opoldan se je kralj vrnil iz Topole v Beograd. N s postaji so ga pozdravili člani ministrskega sveta. Kralj se je odpeljal v konak skozi ulioo Miloša Velikega in Krunsko ulico, ne pa čez Terazije. Njegov povratek komentirajo kot začetek vladne krize. Popoldne bo sprejet v avdijenco ministrski predsednik Paši A ki bo — kakor se govori — podal ostavko. Nato bo spreje+ predhodnik Narodne skupščine Ljuiba Jovanovič. Politični krogi nestrpno pričakujejo nadaljnega razpleta dogodkov. Klerik" ni poslanci, ki so bili brzojavno poklicani v Beograd, so že vsi dospeli. Po razpletu krize se vrnejo in ostanejo v Beogradu le nekateri vodilni politiki. -D- Padlo je 15 orožnikov in 200 od BEOGRAD, 16. julija. Pri Kosovski Mitrovicie sta tamošnji veliki župan in poveljnik ojaške posadke s pomočjo vojaštva pešadijskega in artilerijskega polka skrivoma obkolila vas Galico in tri sosedne vasi, da bi ujela znanega vodjo odmetnikov Azena bega, ki se je tam-uniudil na proslavi bairama. Azen beg se «rii hotel udati, pa se je razvila bitka, v kateri je padlo 15 orožnikov, 1? pa jih je bilo ranjenih. Od Azen b ego ve tolpe je bilo ubitih okoli 200 mož. Hiša Azena bega je bila .vsled močnega obstreljevanja iz nietnikov. — Azen beg kot »cesar«. strojnic do tal porušena. Ni še ugotovljeno, ali je bil tudi Azen beg ubit. Videli so ga, da je v družbi par tovarišev udrl iz hiše in skušal pobegniti. Takoj je bila namerjena vanj in’ tovariše ena strojnica in bi bil pravi čudež, ako bi se bilo Azenu begu posrečilo ubežati. Ko se je Azen beg podajal na ba-jramkso proslavo v svojo domačo vas, so ga po vso d i na albanski meji navdušeno pozdravili z vzkliki: »Dobro nami došel, naš cesar!« Celo pred njegovega konja so polagali preproge. —□— Londonska konferenca. Kerriotova izjava. — Stališče Zedinjenih držav ameriških. — Konferenca bo trajala okrog 14 dni. nikom Coolidgejem, kakor tudi z državnimi tajniki. Ameriško javno mnenje skoraj soglasno odobrava Davisov načrt. Ako Pa bi Nemčija hotela obstrairati ali LONDON, 15. julija. Danes je dopotoval francoski ministrski predsednik Herriot. Na kolodvoru ga je sprejel in pozdravil Mac Donald v spremstvu nekaterih drugih članov vlade. O pbmenu londonske konference je izdavil Herriot zastopniku Reuterja, ki se je vozil ž njim iz Pariza v London, med drugim sledeče: Glavno, kar je treba Povdan-iti, je to, d. si Angleži in Francozi tako kot Italijani in Belgijci želijo, da bi bil reparacijiski problem rešen mirno In pa hitro. Prihajam v London s čvrsto vero, da bo londonska konferenca zračila novo, srečnejšo razdobje evropske povojne obnove. Vsi se bomo potrudili, da pride čimprej do sporazuma, kajti vsem nam' je mnogo na tem, da Dawisov načrt prejkomoigoče obvelja. O stališču ameriške vlade poroča londonska »Daily Mail«, da je ameriški strokovnjak Oven Yong, ki bo na londonski konferenci navzoč kot opazovalec imel pred' odhodom daljši razgovor s predsed- -P- bi se zavezniki postavili n-a preveč radikalno stališče, tedaj bi se Amerika zopet popolnoma obrnila proč od Evrope in bi jo prepustila njeni usodi. Ameriška vlada je voljna, tudi v vprašanju zavezniških vojnih dolgov kar najbolj upoštevati težkočs zaveznikov, ako le-ti načelno priznajo svoje obveznostb Ni izključeno, da ne bo Dawisov načrt pozneje rabil tudi kot podlaga za. ureditev medzav e zn iški h dolgov. Sicer se London' živahno pripravlja na konferenco, ki po svojem pomenu za evropsko politiko n odkril juje pomen genovsko konference. Delegatje so večinoma že dospeli. Jutri popoldne začno proučevati program. Po dosedanjih dispozicijah je soditi, da bo konference trajala okoli 14 dni. Kovinarsko udruženje za tiskovno svo-oodo. BEOGRAD, IG. julija. Danes je tajnik Jugoslov. Novinarskega Udružen ju gosp. Sokič izročil notranjemu ministru spomenico glede kršitve tiskovne svobode. Notranji minister je izjavil, da bo zopet ■dovolil izhajanje »Primorskoca Novega lista«. Aretacije komunistov v Beogradu. BEOGRAD, 16. julija. Sinoči somločne patrulje preiskovale vse lokale, kjer so »e navadno zbirali komunisti, da bi u jele komunistične voditelje. V kavarni »Slavi ja« so aretirali tajnika transportnih delavcev, tajnika sindikata delavcev leene stroke in pa urednika »Radnika«. KomumsUčno. delavstvo je vsled teh aretacij - zburjeno in je bolelo vče- raj sklicati protestno zborovanje, ki pa ga je policija ob pravem času : ■ -čila. -o- Borza. CURTH, 16. julija. (Izv.) Sklepni tečaj. Pariz 28.20, Beograd 6.45, London 23.95, Praga 16.25, Milan 23.65, Newyork 549, Dunaj 0.007725. ZAGREB, 16. julija. Pariz 435 -440, Švica 1534—1544, London 368.65~.NL65, Dunaj 01183—0.1103, Praga 248.75—251.75, Milan 362.50—367.50, Newyorik 84—85. BEOGRAD, 16. julija. PARIZ 448—450, Švica 15.36—15.46, London 369.50—370.25, Dunaj 11.90—11.03, Praga 249.75—350, Milan 363 "63.80, Newyork 81.25—84.40, Budimpešta 10^0—10.75, Bukarešta 27.50-38,50 Doma in do svetu. — Bojevita kosca. Fantje od Št. Petra pri Mariboru so včeraj blizu Sv. Marjete kosili travo. Med južino so se sporekli in navsezadnje resno sprli. Neki Bračko jo pograbil koso in jo zasekal tovarišu G orliču pod rebra. Gerlič le nevarno ranjen, bojevitega Bračka Pa so orožniki spravili v »hladilnico«, — Roparji v ptujski okolici. V ptujski okolici se trdovratno vzdržujejo doslej še nepotrjene govorice, da je bil pred nekaj dnevi popolnoma izropan neki trgovec, ki biva v neposredni bližini mesta. Ponoči je vdrla v njegovo hišo o-koli 30 maskiranih mož broječa roparska tolpa in zagospodovala nad hišo. Roparji so pokradli vse, kar se jim je zljubilo in nazadnje naložili na trgovčev voz tudi še najlepše pohištvo. Nato so izginili brez sledu v temno noč. Koliko je r c sivce na tej čudni vesti o »divjem napadu« v ptujski okolici, bomo še sporočili, ko dobimo natančnejše podatke. — Radič v Moskvi ubit? Sofijski socialistični list »Epoha« je prinesel senza-cijonalno vest, da jo Hrvat Dakič, ki službuje v rdeči vojski, ustrelil Stjepana Radiča.'Vest pa i zgleda malo verjetna in jo treba sprejeti z vso rezervo. — Razstava goveje živine in konj na ljubljamk i velesejmu se prirodi v ne del jo dne 24. avgusta in bo trajala ves dan od 8. ure zjutraj do 6. ure popoldne. Kdor želi svoje živali razstaviti ali za tekmo in premovanje, ali za prodajo, jih mora priglasiti zadnji čas do 25. julija tl. Kmetijskemu odseku velesejma v Ljubljani, ki poskrbi tudi za znižano voznino po železnici. Mariborske vesli oiaiibor, 16. julija 19i!4 m Izlet v Svečino, katerega je priredi lo pevsko društvo Jadran preteklo nedeljo, ob priliki predavanja, ki ga je priredila Zveza kulturnih društev, po predavatelju g. Malenšku, je zopet dokazal, kako velike važnosti so taiki ekskurz-i na našo narodno, še nezavedno granioo. Na veseličnem prostoru se je nabralo mnogo naroda, ki je z zanimanjem in' navdušenjem sledil narodni pesmi in g. nadučitelj Robnik je v zanosnem’, z globoko domovinsko ljubavjo prevevaneni govoru, pozdravil narod, posebno pa še pevce Ja-dranaše, nacionalne delavce iz zasužnjenega Primorja. Razven imenovanega gospoda ko se prav posebno potrudili, da je izlet tako vsestransko- dobro vspel gg. Arh in: Jamnik. Hvala vsem in želimo Vam narodnim pijonirjem najboljše vspehe. Do svidenja! m Zadruga brivcev, frizerjev itd. v Mariboru. Dne 17. trn. ob 19.30 uri se vrši v salonu restavracije pri »Plzenskem viru« Tatteubachova ul. 5., predavanje o viseh novostih brivske in frizerske stroke; barvanje las, vel. :ie, r' cvvollen) tamburiranje itd. Predava g. A. Neftz-ger iz Dunaja, Vstop je dovoljen samo mojstrom, pomočnikom in vajencem zadruge. Načelnik; m Samomor inženirja. Včeraj popoldne se je ustrelil v svoji sobi v hotelu »Kosovo« inžener Avgust Jug. Pokojnik je ojca-s služboval pri tukajšnji mostni občini, nekaj časa je bil mslužben pri gradnji novo železniške pr ; :c, Ljutomer—Ormož v zadnjih mesecih pa je služboval v Kumu pri »Primorskem gradjevnem1 društvu«. V nedeljo si je najel sobo v »Kosovem1« in je tičal v nji skoraj ves dan. Tudi hrano in pijačo so mu' morali prinašati v sobo, 'kar je vzbudilo pri hotelskem osebju pozornost in so vsi slutili, da nekaj ni prav. Včeraj okoli 16. ure je sobarica slišala, da i» ~ ’*>- i-eto: V. — Številka: 161. ženerjevi sobi počil strel. Brž je zavrila na pomoč. Prihitel je tajnik Slov. obrtnega društva, ki ima v hotelu svoje prostore in je šilom- udrl v zaklenjeno in-ženerjevo sobo. Nesrečnik je ležal v luži krvi, zraven njega Pn se je še dvigal la/-hen dim iz samokresa. Dozdevno je bil. inžener šo živ. Preden pa je dospel rešilni avto z zdravnikom, je že izdihnil. — Zdravnik je ugotovil pravkar ršeno smrt. Kr oglja je prodrla v srce in končala tragedijo nesrečnega življenja. Pokojnik je zapustil štiri pisma, naslovljena na polic, nadkomisarja Kerševana, polic, komisarja Pavletiča, svaka Milana Klemenca in nekega prija! Us. Toč. .Tug je bil rodom iz Trsta. V zadnjem bolehal na živcih in je kazal znane n m hypohondrije. Kakor izvemo, " '■ ki' c družinskih sporih, ki jo je prinesel nv.d ljubljanski dnevnik. ••■'sničn;;. m Še en samomor. Včeraj popoldne h: našli v tzv. »kamniškem grabnu« na dne-vosu obešenega nekega mošk -ga. Txv> šček. ki je privozil mimo, je opozori! nanj v bližini se nahajajočega gosp. dr. Schmiedererja j., ki je urno »»'skočil, in prerezal vrv, doč; je njegov hlapec pohitel s kolesom P1' rešilni od- Tok, Obo.se-nec je bil še živ, ker se je šele nekaj trenutkov pred tem zadrgnil. Trkpjsnj: pomoči se je zahvaliti, da je ostal pri življenju.. Samomorilski kandidat, k’ je star šele 26 let, je bil prepeljan v splošno bolnico. Zdravnik je ugotovil težko živčno bolezen. Baje je obupanec po poklicu godbenik in je uslužben pri tukajšnji vojaški godbi. m Trot ji samomor. Včeraj je nekdo opazil, da se v studenškem gozdu na nekem drevesu niha telo mladega obešen-ca. Na pomoč pozvani 1 iudje so urno prerezali vrv, ali vsaka pomoč V že bila odveč. Samomorilec je star komaj 15—16 let. Ka" src ie gnalo v sumt, ni znano; doslej še tudi niso ugotovili, kdo je ih odkod. To je bil tedaj tretji samomor včera išn j ega d n e. m Čegava je ura? Včeraj so aretirali nekega postopača. V njegovem žepu so našli dvokrovno srebrno uro, težko, zelo debelo verižico in črno usnjato listnico z dvema predaloma. Sumi se, da jo je postopač ukradel kakemu mesarju ali konjskemu trgovcu. Nadaljna pojasnila daje kriminalni oddelek ra«-"-orske policije. mi Tujci v Mariboru. Dne 16. tmi. je bilo prijavljenih 57 iujcev, ki so prenočili v sledečih' hotelih oziroma gostilnah1: »Meran« 14, »Privat Hotel« 5, »Zamorec« 12, »Črni orel« 9, »Pri grozdu« 6, »Zlati konj 5«, H alb wi dl 4, »Kosovo«3. Po poklicu : trgovsko-industrijske stroke 22, intelektualci 15, obrtniki 4, poljedelske stroke 3, ostalo zasebniki. Iz inozemstva jih je dopotovalo 10. m Tečaji za strojepisje, začetek dnevno, Zasebno učilišče Ant. Rud. Legat* natančneje v trgovini s pisalnima stroji. Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. — Kar Vi potrebujete, to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero pre« žene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka 27 D. Lekarnar Eug. V. Feller, Stnbioa Donja, Elzatrg št. 201, Hrvatska. 2736 v Vsržefu. (Dopis). V nedeljo, dao 13. julija so se vršile v Veržeju občinske volitve, iz katerih So odnesli zmago naprednjaki. Izmed 157 h-pravičenib volilcev se jih je ndeležilo volitev 121. Od teh 121. glasov sta dobili vezani, napredni listi listi 68 glasov, klerikalni dve listi 53 glasov, kar znači manjšino. Tako so dobili naprednjaki 3 odbornikov, klerikalci pa štiri. Kako vi" soko so se naprednjaki povzpeli v zad-u.iem: času. priča dejstvo, da so imeli Naznanjamo tužno vest, da nam je dne 14. julija 1S24 ne-izprosna smrt našega tovarniškega kovača nenadoma iztrgala pri izvrševanju službe. Ostane nam naž vestni in neutrudljivi delavec v trajnem spominu! Ceršaška tovarna lepenke v Ceršaku. Nuzninjamo rsem sorodnikom, prijateljem in znanaem tnšno vest, da je danes ob 16. nri nenadoma preminul r starosti 41 let nsš sin, brat, svak in stric inženir Pogreb pokojnika se Trši dno 17» janja 1.124 ob 5-30. uri iz mrtvašnice na Pobrežkem pokopališka, Maribor, dne 15- julij* 1924. Rodbine Jog—-Klemenc. Frančiška, svakinja, '&ttX ,ST! 'K Si U n t ■v, jvtamiuru, one' J-i. juija ujm. 'dozdajšnjem občinskem odbor’!! od. 36 od-Jjorniikov samo dva, to ra j ..ornaj eno Osmino, medtem1, ko so sedaj prekoračili polovico. Vsekakor pa je bilo interesantno gledati klerikalne agente in priganjače, kako so drveli iz ene ulice v drugo, čakali pred voliščem! na Svoje žrtve, kakor čaka ščuka v zasedi, da se ni pr ibliža kakšna tečna pečenka. Zanimivo je ibilo posebno opazovati klerik’- ega brzosela g. Korcša, kateremu edinemu se ima klerikalna stranka zahvaliti za svoje mandate, s kako bliskovito hitrostjo je migljal s svojimi nežnimi nožicami, vlačil ljudi za suknje in jih priganjal k vo-litvi. Tudi iz Veržejskega samostana je volilo kakih 6 volilcev. Težko se jim je bilo odločiti, zakaj, na volišču sta stali dve klerikalni listi. Kaj storiti'? In pobožni menihi so sklenili voliti »Kmečko Zvezo«, Slov. Ljudsko Stranko pa so pustili osamljeno, — na cedilu. Gospodje menihi! S tem svojim činom ste si menda pridobili zaupanje malega števila ver-žejskih občanov, pri ogromni večini, kakor pri malih posestnikih, delavcih in eni struji klerikalcev, kakor prt demokratih, katerih omenjati je sploh odveč, ker tam niste imeli nikdar zaupanja, — pri vseli teh ste si nakopali mržnjo, celo osovra ženje. In prav >se Vam zgodi! Kaj pa ste se podajali v volilno kampanjo, ko Vam kot duhovnikom in bratom mora ležati na srcu dobrobit vseh, ne pa le posameznih, in to vam ne more biti vseeno, 'ali ste priljubljeni, ali pa osovraženi. S tem svojim1 korakom' nikakor niste nikogar pridobili, pač pa mnoge od Vas od bili. Zato Vam priporočam««, gospodje dušni pastirji, da prihodnjič skrbite za vse Vaše ovčice! Našim vrlim naprednim odbornikom pa želimo mnogo sreče pri njihovemu poslu; kar se tiče občine, naj jim bo na srcu o^čni dobrobit vseh občanov, naj pokažejo, da. čeravno niso magnati ne veleposestniki, da so kljub temu zmožni in sposobni voditi občino. Zdravo! Vuzenica. Nedavno smo preživeli tu kaj krasno gasilno slavje. Pri opoldanskem' vlaku je sprejelo gasilno društvo oh zvokih godbe svoje župno načelstvo in je gdč. Anica Tirudermanova izročila po kratkem pozdravu načelniku g. dr Železnikarju krasen šopek. Ob 14. uri se !je vršila gasilska vaja drav k ega okrožja.. Sodelovala so poleg domačega-vuzeniškega še sosedna društva; iz Mute, Ma-renberga in Vuhreda. Vaja sama se je prav dobro obnesla., zlasti je bil nekaj impozantnega prihod in razvoj društev Louis Couparus: v brzem: koraku. Pokazala ®o društva, da razumejo svoj posel in da bodo tudi v resnem slučaju kos svoji nalogi v skupnem delu. Posebno pohvalo je želo društvo Vuhred s svojim nastopom, za kar gre vse priznanje načelniku in poveljniku. Po vaji so vsa štiri društva odkorakala na slavnostni prostor poleg cerkve, kjer je najpreje pozdravil gasilce v imenu olbčrne župan g. Grubelnik, nato župni načelnik g. dr. Železnikar, na kar je načelnik domačega društva Josip Mravljak pozdravil navzoče, razložil pomen in namen slavnosti in nato izročil štirim slavij encem-uiManovniikofm društva častne diplome; se to gospodje Simon Viher, Ivan Kresnik, Peter Ziegler in Simon Pahernik. Zaključil je slavnost župni načelnik z zdravico kralju Aleksandru, na kar se je vršil mimohod vseh društev mimo slavljencev in nato odhod ria veselični prostor. Že prostor sam: je bil prav srečno izbran, prav okusno pa tudi okrašen. Koj ko si vstopil, si zagledal čeden brezov cvetlični šotor, na desno in levo pa vrsto šotorov za razna okrepčila in razvedrila. Ker gre za aranžma cele veselice in delo v šotorih, kar je gotovo vrglo domačemu gasilnemu društvu lep čist dobiček, priznanje in zahvala vsem damam, jih imenujem tukaj vse: kavarno so imele v svoji oskrbi ge.: Kresnikova, Viker-jeva, Lobenveinova in Pajekova; šotor jestvin ge- Hrenova, Kafelova, Podgovo-revčeva, Probartova in gdč. Kričej, šotor z vinom: ga. in gdč. Germut in ga. Erhart, šotora S pivom ge. Andričeva, Feršova, gdč. Mettinger, gdč. in g. Pečnilk in gdč. Stalcerjeva, cvetlični šotor pa gdč. Ko-gelnikova in Praprotnikova kateremu so pridno pomagale gdč.ne Grešnikova, Feršova in Andričeva. Ostal© šotore in plesišče je oskrbelo lastno izvršujoče članstvo, kateremu je še priskočil na pomoč g. Janko Pahernik iz Vuhreda. Da se je vse delo v tako lepem redu izvršilo, pa treba izreči vse priznanje agilnosti g. K. Glasa. Poseben efekt je še napravil zvečer umetni ogenj, ki ga je aranžiral g. Pajek. Mislimo, da bo ta prireditev ostala vsem posetnikom v prav lepem spominu, da bo Pa tudi gasilno društvo v Vuzenici imelo gmotni uspeli, ki si ga je želelo, — da vidimo motorno brizgalno res še letos v našem gasilskem' središču. • Roman. (19) •Pogledal sem bolj. Bila je Charis! Charis! Glej, tara je — onstran vode z lotosi! Stkozi ločje sem opazil, da njene kretnje izražajo utrujeno žalost, dasirav-no ji je tulntam šinil čez obraz -lahen u-smev. Ni plesala; izglodalo je celo, da je hotela svoje družice odvrniti od >1 is a. Njeni gibi so bili nežna ubranost linij, njena prozorna postava je skoraj plavala v jutranji svetlobi, a roke so ji bile sklenjene v prošnji, da naj deklice ne plešejo več okoli nje. Polne toge so se dvigale njene modre oči, ki so nad tisoči belih lotosov, počivajočih na vodi, sijale kakor dva modra lotosa. In jaz1? Z-agledal sem se vanje. Ni me opazila, ker sera napol skrit ležal v ločju. Slišal sem, da mi je srce utripalo uprav v vratu. Hotel sem' se pomiriti z roko, ki šem jo strastno stiskal na prsi. Čutil sem, da se ml je zavrtelo od neskončne sreče in da sem' od veselja izgubil zavest. Odprl sem tedaj usta in sera hotel vzklikniti; Toda iz ust mi je prišel zamolkli glas: »Iaaai Iaaa!« Glas se je izgubil nad vodarni v zraku, v svetlobi. Tam spredaj so plesale deklice in sredi njih Charis. Nič ni opazila, da jo z druge obale, skozi ločje in travo o-pazuje s hrepenečim pogledom — zaljubljeni osel. VIII. Nujni sestanek četniške sekcije (akci-jone) se vrši v petek dne 18 julija ob 20. uri v Narodnem domu. Udeležba obvezna. — Glavar. _____ Kadar sem se prav prav zavedal svoje preobrazbe, je Charis izginila v rožnati senci, žnjo so odšle tudi devojke. Jaz pa sem pomolil glavo iz ločja in jo počasi odkrevsal po cesti. V mislih sem imel daljni cvetličnjak srebrnih vej, ki je bil •celih 100 milj daleč. Ob teh mislih sem Občutil težko obupanost. V tem trenutku so se oglasili surovi glasovi. Opazil sem, da se bliža troje moških. Spremljala sta jih dva fantka. Bili so drvarji. V rokah so nosili sekire, okoli pasu pa so si omotali vrvi. Pogo-varjali so se glasno in nejevoljno, hiteč na delo. Takoj sem razbral, da. so to Me-nedemrasovi sužnji in da preklinjajo svoje nadzornike, ker jim nalagajo pretežko dela Medtem ko se-mi jaz žalostno in obupano obstal, je vzkliknil eden izmed drvarjev: »No, glejte ga! Osel se je postavil pred nas.« »Osel brez gospodarja!« je dejal drugi. Tretji glas pa je pripomnil: »Sami usmiljeni bogovi so nam ga privedli na pot, da nam olajša delo-« Takoj sem vedel, da mi grozi . nevarnost,. Najprej sem skušal zbežati. Toda vseh petero ml je hkrati zastavilo cesto in me niso pustili n© naprej ne nazaj. — Urno so ra zmotali vrvi, napravili zanjke in jih vrgli name. Ena zanjk-a mi je padla okoli glave. Mož, ki je držal vrv v rokah, mo je jel vleči k sebi. Uprl sem se na zadnje noge in se prestrašeno zoperstavljal. Zdajci pa, me je zaskelel na hrbtu vroči udarec sekiri nega držaja! tako da sem od bolečine omahnil in se skušal z vsemi štirimi preriti naprej. Zdaj so pa udarci kar deževali. Nič ni bilo več časa, da bi še bil mislil na srebrne vejice. Nisem bil Charmides, Lysia-sov -sin iz Epidaurusa, temveč osel brez gospodarja, k: so ga vlovili sužnji, nezadovoljni drvarji. j Oh, kakšna grozna zima! Nepopisna zima je zavladala na gozdnatih gorah Tesalije in na snežnih obronkih Otryske gorske verige, koder so se v bajeslovnih časih vodili v epesih opevani boji med eentavri in lupiti. Kakor da še zdaj tulijo in rjujejo tista zoperna bitja, tako je tulila in divjala skozi zlomljeno ali posekano vejevje ledena zimska burja; ponoči je bilo videti, kakor da se v oblakih pode čet peklenskih bitij, čarovnic in demonov; pode se čez goro in doline, dokler se nenadoma ne razprše v vse smeri, da nasujejo na zemljo peklensko semp gorja. To zimislko neurje ni bilo nesrečno le za drvarje, ki so delali in nočevali visoko na planinskih hrbtih, ampak tudi za ubogega osla, ki se je vzpenjal po strmih stezah ali pa je nočeval v napol podrtem! hlevu. Noči sem: prebedel stoje, doetm so se skozi špranje in odprtine sipale gruče snega in padale na mojo oguljeno in ranjeno kožo, ki so jo drvarji dan za dnenj do krvi bičali. Strašni vetrovi so mi. tulili med ušesi; pohlevno sem- prenašal kazen, ki ji ni bilo konca. Zjutraj so me možje spodili iz hleva in me o stavili v snegu in burji, dokler niso nasekali dovolj drv. Nato so; jih natovorili na moj hrbet in me pognali Vkreber. Breme jo bilo navadno tako težko, da bi prej pristoj-alo slonu nego oslu. Drvarji se mo tako podili, da šemi moral uprav teči vkreber, in če sera se bil spotaknil ob kak balvan ali korenino ter padel na kolena, so ml vbadali v krvavo rano z železom okovano palico, f (Dalje prihodnjič.) lastnih izdelkov za spalna in ie dilne sobe najceneje t zalogi Šercer in drug, Maribor, Vetrinjska nlica Stev. 2. 106 Moderno In hlgljensko are jeni brivdri salon Fr. Novak, Aleksandrova cesta ‘22, se ceni. občinstva priporoča, prvovrstna postrežba, gg. gostom in abe-■entem na razpolago predalniki za lastno brivno orodje. Uradnikom in podnradnikom v predplačilu popust. 2622 S0-50 Dva čevljarska pomočnika prirezovalec in St.eparico za boljša dela sprejme takoj R. iiionjac, Jnrč čeva ulica žt. 9. 1544 2—1 Vsakovrstna ročna dela vzamem v komisijsko razprodajo v moji filialki na Bledu. Naročila je poslati na ..Atelie ročnih d*-l* Nika Zipser, Kranj (telefon 31). 1195 Dijak se sprejme s 1. septembrom na stanovanje in hrano Vprašanja pod „Dobra oskr ba“ na upravništvo „Tabora“. „ 10-5 Staro pohištvo, obleka, fevln na prodaj. Slomškov trg 13, I. nadstropnje, desno, 1543 'že veš da je dobil A. V1CEL, MARIBOR Glavni trg St. 5 ema Hrano tetko posodo znamke „Gollntku ih lai;e vrste. SeSko-slovaškogn proizvoda, pločevinasto in lito posodo,'porcelanasto, kameninasto in stekleno robo najboljče vrste. Vse kupuje pri njuna; zato hiti, da ne sa-tl 4 mudU. 40—4 II ¥ Zaklad. (S. Jenko, na novo počesan.) Le hitro na delo rokč, pri peč! tam v Račju ležč veliki neznani zakladi. Nalagajte fanti je mladi ! Zdaj vprimo, tiščimo, vlecimo* opeko !z Račja vozimo ! Če sleherni počil bi ud, obilno poplačan bo trud, saj dobro opeko dobimo, po ceni si hiše gradimo. 1160 nreskrbite se s potnimi kovčeki, kasetami, neccseri, torbami, listnicami, nahrbtniki i. t. d. Vse to dobite v veliki izbiri in po zmernih cenah pri t(„n 907. IV&N-U KE5&VOS, Aleksandrovo cesta 13. Telefon 207. Tfartirlh fot krtitjfiMj- »Safe#«*. Glava« kt odmmml usadaik; 8j»i»diee. — Matiherek* tte* d- d