štev. zu
O Ljubljani, o soboto, dni ZZ. septembra 1906.
Leto xxxio.
Velja po poŠti: za telo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 131— za četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10-— za Četrt leta „ „ 5-— za en mesec tt /f 1-70
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se nc sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za Ječ ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSl nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Političen list za slovenski narod
UpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
_-- Vsprejema naročnino, In sera te in
reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188.
Rozpor v družini.
»Slovenski Učitelj« piše v svoji zadnji številki:
Letošnje počitnice so nam prinesle začasni spor liberalnega učiteljstva z liberalno stranko. Vsa stvar sedaj še ni tako resna, kakor morda kdo misli, ampak je le majhen prepirček med oštarijskimi brati, predno plačajo ceho. Cez nekaj dni bodo zopet skupaj dr. Ivan Tavčar in liberalni učitelji, to se pravi: ne ravno skupaj, ampak učitelji bodo še nekaj časa stopicali za njim, za voditeljem . . . dokler se ga bodo še ravno bali.
Torej prepirček samo, majhen prepirček, pa vendar zanimiv za naše malenkostne razmere. In kako je nastal ta prepirček? Zunanjih vzrokov ni bilo opažati in mi sodimo, da ga je provzročila samo žurnalistiška nerodnost liberalnih učiteljev ter da slednjič že obžalujejo ta dogodek.
Ti ljudje so kakor iare »goske«, ki hočejo na vsak način veljati za »najmodernejše« ljudi. Pohlep po »modernosti« — ne prepričanje! — jih je speljal tako daleč tja na liberalno stran, da ne morejo sedaj ne naprej, ne nazaj.
»Modcrn« je bil boj proti »klerikalizmu« in moderni liberalni učitelji so bili ta boj in ga še bijejo danes, seveda z velikanskimi uspehi. In na Kranjskem je v zadnjem času postalo »moderno« ropotanje proti dr. Tavčarju od tedaj, ko so razni liberalni in tako-zvani napredni elementi začeli zabavljati proti njemu po kavarnah iu gostilnah in ga napadati v listih, kateri so jim bili dostopni. To je bil vzrok sovražnosti proti dr. Tavčarju. In ko so vrh tega učiteljski voditelji skusili, da je Tavčarjev vpliv opešal tudi v deželnem šolskem svetu, da tudi tistemu več koristiti ne more, kateremu je obljubil, so sklepali, da njegov vpliv tudi — kar je res! — nobenemu več škoditi ne more. In tako napad na dr. Tavčarja ni bil čisto nič nevaren! Zgodilo sc jc kakor v gostilni, kjer dva fantina pijeta in se zaupno pogovarjata, a kar naenkrat poskočita in nahrulita drug drugega: »H . . ., kaj pa misliš, da si!« Nato se seveda vsi gostje z zanimanjem ozro v ta dva človeka, kakor smo se mi v »Učiteljski Tovariš« in »Slovenski Narod«, ki sta doslej tako idilično mirno životarila v »Narodni tiskarni«. Prvi se je
oglasil seveda »Učiteljski Tovariš«, ki je začel kot majhen pes bevskati v dr. Tavčarja in »Slov. Narod«, ki je potem kot star oblasten sultan zarenčal iu renčal toliko časa, da je začel »Učiteljski Tovariš« pohlevno migati z repom, češ,,saj smo prijatelji.
V 29. številki je prinesel »Učiteljski Tovariš« članek »Učitelj in politika«. O čem razpravlja, ve vsak, ako povemo, da rabi samo 43krat najmodernejšo besedo vsakega liberalca: klerikalizem, klerikalec, klerikalen. V tem članku sc jc rahlo dotaknil tudi dr. Tavčarja in njegovega lista. Očital mu je stvari, ki so mu jih drugi v veliko manj izbrani obliki očitali, katero očitanje je seveda spravil v žep. A od »Tovariša« tega očitanja ni hotel sprejeti, ampak je nagnal liberalne učitelje z bičem. Je pač razmerje med dr. Tavčarjem iu liberalnimi učitelji drugačno, kakor pa razmerje med dr. Tavčarjem in nami. oziroma našimi somišljeniki. Dr. Tavčar nikakor ne trpi, da bi mu kdo iz njegove stranke dal katero pod nos, če jo šc tako zasluži. V svoji stranki hoče biti absoluten vladar. In po vsej pravici sc jc raztogotil zaradi napada iz krogov liberalnih učiteljev. On je za nje veliko storil, zato ga jc užalila njihova nehvaležnost. On je častni član liberalne »Učiteljske Zaveze«, zato jih je po vsej pravici karakteriziral: »nebroj učiteljev je trgalo okrog njega podplate, pri čemur je imel priliko spoznati, kako znajo različni učitelji drug drugega denunci-rati in obrekovati.« Ali ui zadel s tem v živo, Ko bi mi kaj tacega pisali, dasi je gola resnica, o to bi bilo vika in krika! Tako očitanje nas nobenega ne zadeva, a zadeva tiste, ki so lazili okrog dr. Tavčarja in vseh drugih članov deželnega šolskega sveta, zadeva liberalne učitelje, pred vsem tiste »voditelje«, ki so nekdaj pisali v »Tovariša«, da je sramotno laziti okoli raznih odbornikov, a sami so to delali in šc delajo do poniževalne smešnosti. In ko je videl dr. Tavčar to učiteljstvo v vsej nagoti, iih je kajpada preziral, kolikor jih ni potreboval za svoje politične namene.
Liberalni učitelji se gotovo še spominjajo, s kakim prisrčnim veseljem so spremljali napade dr. Tavčarja in njegovega lista na naše somišljenike. O, to je bilo pritrjevanja iu hinavskega zavijanja oči, češ: glejte, taki so! In sami liberalni učitelji so nas pomagali blatiti; vse psovke so ponatisnili v svojem glasilu. A dr. Tavčar, ta nesalonski Gorenjec,
tudi njim ui prizanese!. Slekel jih jc do naze-ga, kakor jih je spoznal kot urednik »Slovenskega Naroda«, kot član deželnega šolskega sveta, kot človek, okrog katerega se trgajo podplati . . .
Ako nc verjamete, prosimo, preberite še enkrat »Slov. Narod« z dne 1. avgusta t. 1., kjer je to še vse obširneje in natančneje povedano. Iu za take ljudi se menda nihče ne bo pulil. Ti morajo ostati tam, kjer so sedaj, ker samo ondi je mesta zanje, a nova generacija ne sme postati taka, sc ne sme dati ko-ruinpirati liberalizmu.
Ze večkrat smo trdili, da je politika, ki jo vodijo »voditelji« liberalnih učiteljev, napačna in zgrešena. Nam seveda niso verjeli, a dogodki so pokazali, da noben stan v deželi ni imel tako nesposobnih voditeljev, kakor jih imaio liberalni učitelji v svoji »Zavezi«. Iu odtod ti neuspehi iu tolika ponižanja!
Usodno je bilo takrat, ko so stanovsko organizacijo »Zavezo« postavili v službo liberalne stranke. Tisti hip, ko se jc to zgodilo, je nehala biti »Zaveza« stanovska organizacija ter je postala ekspozitura liberalne stranke. »Zavezi« ni bila več prvo stanovska korist in blagor šole, ampak je bilo uajprvo liberalizem, a vse drugo jc bilo zapostavljeno. Od slovenskih učiteljev se ni več tirjalo, da so člani »Učiteljske Zaveze«, ampak od njih se je naravnost zahtevalo, da so tudi agilni čiani liberalne stranke, da postanejo liberalci. Zal. da se je mnogo učiteljev uklonilo iu je šlo proti svojemu prepričanju z liberalci. So pač ljudje, dobri sicer, a boječi; bali so se zamere zgoraj, bali so se zbadanja svojih liberalnih kolegov, bali so se časopisja in verjeli vse, kar sc jim jc obetalo od liberalne stranke. Ali se jim niso slikali dr. Tavčar iu njegovi tovariši liberalni poslanci kot nekaki nadljudje. od katerih pada samo zlato za učitelje?
A namesto zlata v žep je padlo na glave liberalnih učiteljev blato.
Mi ne zamerimo dr. Tavčarju, da je to storil; on jc dal ravno to, kar jc imel, ker druzega dati ne more.
Tako kakor z liberalno stranko sc bo godilo tudi z »Zavezo«, ako ne krene na edino pravo pot stanovske učiteljske organizacije, ki pospešuje vse, kar zahteva korist stanu in slovenskega šolstva, a v izvrševanju političnih pravic so njeni člani popolnoma prosti.
Seveda kaj tacega Jelencu iu njegovim kom-panjonom ne gre v glavo. Za nje je sedaj prvo stanovsko vprašanje: razporoka in svobodna šola. Ker mislijo, da so uredniki »Na-roda« tako neumni, kakor sami, jim očitajo in to je izmed največjih grehov! da so premalo pisali za razporoko...
Med učitelji in učiteljicami je še precej kristjanov, ki izpolnujejo svoje verske dolžnosti, ki pa vendar slepo gredo z liberalno protikrščansko stranko. Le-te vprašamo: Ali sploh ne veste, kaj to pomeni, če se zavedate svoje krivde, ali vam vaša vest ničesar ne očita? Ali mislite, da se res na ta način rešuje učiteljstvo? Pomislite vendar!
Na Slovenskem postaja činidalje jasneje. V enem taboru sc zbira krščansko ljudstvo, v drugem sc zbirajo brezverski in protikr-ščanski elementi. Na sredi ne more ostati ničesar! In nemogoče je več sleherno dvoživ-kovanje.
Boj proti cerkui u Fronciji.
Zelo se trudijo liberalni listi, da bi preslepili občinstvo z napačnimi poročili o na-silstvu, ki ga izvršuje francoska vlada nad cerkvijo na Francoskem. Zato nekoliko pojasnil !
Francoski listi protiverskega bloka očitajo cerkvi, da ne dovoli na Francoskem verskih družb, dasi so žc uvedene 30 let v Nemčiji. A bistvo nemških verskih družb in pa onih, ki iih nameravajo uvesti na Francoskem, je različno. Bismarck je hotel zagotoviti laikom le sodelovanje v upravi. Ni pa kršil določil cerkvenega prava. Katoliška cerkev ima v Nemčiji zagotovljeno osebno pravo v svoji lastninski pravici. Na Francoskem pa hočejo vzeti to pravico škofijam in jo izročiti verskim družbam. Nadalje ima v Nemčiji katoliška cerkev pravico, da pobira s pomočjo države davek, ki ga mora plačati vsak katoličan, ki tudi ne more drugače izstopiti, če ne izpolni gotovih predpisov. Vsega tega francoski zakonski načrt ne pozna. Davka proste so v Nemčiji cerkve, župnišča in cerkvena last. Na Francoskem sili k vojaški službi novi zakon semeniščnike, kapclanc in tudi župnike, ki sc morajo udeležiti tudi vojaških vaj. Vojaške službe je pa oproščen v Nemčiji vsak kandidat katoliškega duhovnega stanu, čc je postal v 20. letu subdijakon. In verske občine imajo le namen, da sodelujejo pri upravi po zakonu iz 20. junija 1875. Prej so upravljali cerkveno premoženje škofi in župniki sami. Zdaj ima vsak polnoletni katoličan pravico, da voli v cerkveno predstojništvo iu v cerkveno občinsko zastopstvo. Cerkveno pred-
LIKCK.
AlekslJ.
(Slika iz ruske prekucije.)
Na gradu grofa Godorovskega jc bila zbrana večja družba ruskih plemičev. Bilo je ravno po končanem velikem lovu na zajce; vsa zabava in vsi govori sukali so se edino okrog ravno doživelih prizorov. Grof je povabil svoje goste k obedu ter jih hotel ravno peljati v prostrano jedilno dvorano, kamor so se vsipali skozi visoka okna žarki zimskega solnca. V tem hipu je priplaval po zraku mogočen orel, krožil nekaj časa okrog gradu ter se končno spustil na streho najskrajnejšega grajskega stolpiča.
Iz dvorane do tja, kjer je čepela mogočna ujeda, bila je zračna razdalja gotovo večja nego 150 metrov.
»Kaj velja?!« zaklical je gostom dcbelu-hast lovski tovariš, baron Ploniwski, na čegar rdečem obrazu so se poznali sledovi marsikatere prečute noči. »Kdo stavi: orla zadenem s kroglo. Sto rubljev! Kdo stavi?«
Grof Godorovski je stopil pri teh besedah bližje ter glasno vprašal: »Kaj želi naš baron debeluhar?« »Sto rubljev od onega, ki stavi ž njim, da orla izgreši!« Vsi so se na ves
glas smejali. Grof jc motril z ostrim pogledom razdaljo.
»Jaz stavim«, dejal je po kratkem pomisleku. »Baron, baron, v tem položaju ga iz-grešite! Saj niste v stanu niti kozarca mirno držati. Sicer ga pa nc zadene tudi nikdo drugi izmed gospodov. Toda jaz stavim šc sto rubljev po vrhu, in pozovem nekoga, ki ga gotovo zadene.« Dva gospoda sta bila takoj zadovoljna s stavo.
»Toda prvi ga ustrelim jaz, potem vi, gospod grof«, oglasil sc je baron Ploniwski, vzel puško, ki mu io je prinesel strežaj ter stopil k oknu.
Pogledi vseh so bili uprti v roparsko ptico. Lc trenotek napete pozornosti — počil jc strel — in orel je mirno obsedel na strehi. Slabe volje jc zrl strelec na uspeh svoje lovske umetnosti.
»Sedaj je moja vrsta; takoj bode tu moj strelec!« dejal je grof. Zc početkom jc nckai naročil svojemu slugi. Gostje so se zbrali okrog barona, ki je mirno poslušal njihovo zbadanje. Semtertja sc jc kdo izmed njih ozrl na orla, ki jc ponosno sedel na strehi. Strel ga ui niti vznemiril.
»Kje pa jc vaš mož, gospod grof?« jc vprašal eden izmed navzočih; — »gotovo ga ni tukaj?« Vsi so se smejali ob tej pikri opazki.
Grof Godorovski ugriznil sc je v ustnice. Vse jc mogel prenesti, samo tega ne, da bi sc kdo norčeval ali pa dvomil, da izvede svojo namero.
Ravno jc hotel tudi pikro odgovoriti, kar je vstopil služabnik in ž njim mladenič.
»Vendar!« zaklical mu jc grof preteče; »kje si bil?« Predno je mogel mladenič odgovoriti, mu je ukazal: »Tu imaš puško; glej orla na strehi! Ustreli ga; toda pazi, da nc iz-grešiš!«
Obotavljajoč sc jc vzel mladenič puško in meril razdaljo. Odgovor mu je bil na jeziku, hotel je ugovarjati, toda že gospodarjev pogled je zadostoval, da se ni drznil črhniti niti besedice. Urno jc stopil k oknu ter nameril. Zopet napeta pozornost. Strel jc počil in orel jc mirno obsedel. Gromovit smeh in ploskanje lovske družbe sta sledila strelu; splašen vsled hruma dvignil jc orel ponosno krila ter majestetično dvigajoč se v polkrogu odplaval v zračne višave. Grof je stal osupel le nekaj trenotkov, kot bi dvomil, ali je res mogoče potem ga je popadla strastna ieza. Bled kot zid snel jc bič.
»Tu imaš, tu, tu!« pri vsaki besedi padali so Ijuti udarci po obrazu in hrbtu mladeniča. »Tu imaš, slabotni ničvrednež!«
Ko so padali udarci, jc mladenič stal potrt, sedaj se jc vzravnal. Iz oči mu jc sijalo
strastno sovraštvo, tako jc stal le nekaj trenotkov pred grofom, potem pa opotekajoč se zapustil dvorano. Tako hitro, kakor ga je popadla, je tudi prešla grofova jeza. Hotel je žc za mladeničem, pa zagledal jc poroglijv obraz baronov. Šiloma sc jc premagal: »Gospodje, miza jc pripravljena; prosim, prise-dite!«
To je vzdramilo goste, ki so stali, kot bi jih morila mora. Toda prava zabava sc ni mogla razviti. Razšli so se kmalu potem, ko je legel na zemljo mrak.
Preteklo je nekaj tednov po tem dogodku. S časom so ga vsi pozabili. Prebivalci v gradu so imeli mnogo resnejše stvari, ki so iih razburjale. V deželo sc jc priplazil rdeči strah revolucije; kamor jc dosegla njegova roka. povsod kri in plamen; umor, poboj in požig. V okolici gradu grofa Gorodovskega jc bilo še mirno, dasi so dvigali glave žc nekateri nemirneži. Vendar pa jc bila večina ljudstva mirna iu treznomisleča, zato so ostali mirni tudi oni. ki so komaj čakali, da prično z nasiljem.
Grof Gorodovski čutil se jc varnega in se mi vznemirjal. Splošno jc bil tudi preccj dober gospod. Nekega jutra pa mu javi oskrbnik, da je izginil ponoči mladi Alcksij.
stojništvo upravlja cerkveno premoženje, cerkvcno občinsko predstojuištvo nadzoruje upravo. Med tem ko izroča francoska vlada verskim občinam ali družbam cerkvena posestva, je pa izjavila nemška vlada že večkrat, da noče motiti cerkvene lasti, ki jo zagotavlja XV. člen ustave. Cerkveno predstojuištvo je tudi odvisno popolnoma od škofijske oblasti in je župnik zakoniti načelnik občine. Škof ima celo pravico, da razpusti predstojuištvo in izključi iz njega posamezne člane. Vsako leto morajo cerkvena predstoj-ništva predložiti škofu račune in ne smejo brez škoiovega dovoljenja izdati nad 15 mark. Vsega tega francoski zakon ne pozna. Župnik ni član verskih občin, ki ga lahko kakor kakega uradnika nastavijo iu odstavijo, nima pravice, da sodeluje pri cerkveni upravi, verske družbe niso odgovorne škofu, sploh verske družbe škofe ignorirajo, kakor tudi župnike.
Pa tudi francoski katoličani ne molče.
Slavni literarni historik Brunetičre, član akademije, je pisal odprto pismo, v katerem se norčuje iz vlade. Piše: Francoska vlada je nameravala ignorirati papeža, a dejansko se suče vsa politika okolu njega. — Nadalje pravi: Nedavno je izjavil neki minister: Nc brigamo se za šum v inozemstvu, ker se oziramo le na glas francoskega ljudstva. Ce nastane šum na Angleškem, se rodi fašodska vojska. če nastane v Nemčiji, pa gredo v Alge-ziras. Ker nima papež na razpolago pet- do šeststo tisoč bajonetov, so mislili ministri, da ga lahko prezirajo.
Škof Dodolle ie pa govoril svojim duhovnikom krepko: Gospodje! Dne 11. decembra ostanete v svojih cerkvah in izvršujete svojo službo, kakor ste jo dosedaj. Čakali boste, da pridejo morebiti izvršitelji državne oblasti, da vas primejo in zapečatijo cerkve. Nc rečem, da odpravite sami pečate, ker bi bil to aktivni odpor in v nasprotju s papeževimi navodili. A če dobite pečate odtrgane, se povrnite srčno v cerkve. Ako padejo v noči od II. na 12. decembra pečati cerkve St. Benigna, ne bom maševal 12. v kapeli, marveč v svoji katedralki.
Soglasna izjava francoskih škofov, ki smo jo te dni priobčili, postavlja na laž vse domišljije socialnodemokraških iu liberalnih listov, ki izvirajo večinoma iz judovskih virov. Episkopat ie edin v načelu in v zvestobi do svete stolice. Upajmo, da bo edin tudi v izvršitvi. Razkolnc težnje doslej niso našle tal nc v duhovščini ne v ljudstvu. Zborovanje francoskih škofov ic zbudilo nasprotno toliko pozornost v vsej francoski javnosti, da vidimo iz tega zopet, da se cerkev krepi takrat, kadar je preganjana. Njena notranja sila mora biti tista skala, na kateri sc razbijejo valovi zunanjih sovražnikov.
Tedenski pregled.
Državni zbor. Nemškonapredna stranka hoče volilno reformo zavleči s predlogi o reviziji ustave. V prvi seji je bilo vloženih mnogo nujnih predlogov, med njimi tudi predlog slovenskih poslancev za podporo vsled toče poškodovanim posestnikom v obližju Črnomlja ter v krškem ter novomeškem okraju. Odsek za volilno reformo počasi deluje, ker hočejo nekateri člani nagajati z nekako obstrukcijo. kakor n. pr. dr. Tavčar, ki je bil zadnji čas voljen \ odsek. Ta mož je tudi na Dunaju povedal, da jc nasprotnik volilne reforme, zato, ker njegova stranka po njej propade. Predlogi, ki jih jc stavil, so bili odklonjeni. Čudno je le to, da skoraj vselej, kadar odpre usta, ponižuje svojo domovino. To pot jc ponižal kranjske župane, češ. dn naši župani niso sposobni sestavljati volilnih zapisnikov, ter naj se to delo izroči političnim oblastem. Dobro so mu odgovarjali minister Bienertli, dr. Gessmann in dr. Šusteršič. Nai pripomnimo, da jc dr. Tavčar tudi zdaj bil v zvezi z vscnemccm Stein-om.
Velika nesreča se je pripetila 16. t. m. na
železniški progi med Porečanii iu Krivo vrbo pri Celovcu. Po krivdi prometnega uradnika Lederer-ja v Porečah sta trčila beljaški in celovški vlak s tako silo, da sta takoj umrli dve osebi, 32 jih pa je bilo več ali manj ranjenih. — Blizu Londona je skočil s tira ekspresni vlak, ker sta bila v tepežu strojevodja in kurjač; ubitih je 112 oseb.
Slavnost v Moravčah je potekla kljub slabemu vremenu v splošno zadovoljnost. Zbralo se je ondi do pet tisoč raznega občinstva in odličnih častilcev Vegovih. Zastopana so bila veteranska društva z zastavami, prišli so odposlanci dijaštva, zastopniki izobraževalnih društev itd. Slavljc je počastilo tudi večje zastopstvo vojaštva iz Ljubljane s svojo godbo. Po cerkvenem opravilu je prof. Pirnat v slavnostnem govoru opisal Vegovo življenje ter ga predstavil občinstvu kot vojaka, učenjaka in ljubitelja domovine. Nato so padle zavese od spomenika, ki je z doprsnim kipom vred visok štiri in pol metra. Kot govornika sta nastopila tudi polkovnika Rupreht in pl. Lukanc.
Pri banketu v župnišču so sc vrstile odu-ševljene napitnice.
V Št. Vidu je bila pri čitalniški štirideset-letnici udeležba radi slabega vremena ter radi Vegove slavnosti bolj pičla; vendar pa je došlo razmeroma precej zastopnikov raznih društev. V cerkvi je imel slovesnosti primeren govor odbornik »Kršč. soc. zveze«, dr. Lampe. Nadaljno zborovanje se jc vršilo v čitalniški dvorani, kjer je pokrovitelj slavnosti, poslanec Povše v navdušenem govoru podal mnogo lepili misli. Popoludanska ljudska veselica se jc morala radi hudega naliva omejiti na gostilniške prostore; tu so sc vrstili živahni pozdravi in govori, godba, petje, tamburanje, srečolov itd.
Sijajno poražen shod na Vrhniki. Ožc-njeni dijak Cham pa nima sreče. Zadnjo nedeljo je zbral precejšnjo kompanijo raznih »politikov«, ki so se zastonj peljali Vrhniko »not jemat«. Cham jc imel namen govoriti na ljudskem shodu, toda Vrhničani ga niso hoteli poslušati; v par trenutkih je bilo zgovorjeno. V neki sobi je potem »doktor« nekaj tvezel, dokler naši niso priborili vhoda. Shod se je moral zaključiti. Chamova ekspcdicija jc stala mnogo liberalnega denarja, a prinesla Ic bla-mažo. »Narod«, ki jc poročal o shodu s pri-meskom 99% laži. je prinesel tudi govor, ki ga Cham šc govoril ni, zraven se pa hvali, kakor z nekim uspehom. Kakšen je ta uspeh, so dokazale besede junaka, ki je prišedši v Ljubljano, šele upal izreči resnico: »Pr......so
nas dali!«
Organizacija na Moravskein. Podobno, kakor pri nas, sc združuje tudi ljudstvo na Mo-ravsketn. Pred petimi leti se je ustanovila kmečka organizacija na Vclehradu. Stavila si jc nalogo, da ščiti vero, da sc bori za narodne pravice in za pravo kmečkega stanu. Vsako leto priredi ta organizacija velik shod; letošnji šesti kmečki sliod od R. do 10. septembra jc sijajno pokazal, kako so napredovali katoliški Moravani. Ob gomili slov. apostola sv. Metoda se jc zbralo gotovo do .50 tisoč oseb, ki so opravili obenem svojo pobožnost na Velc-hradu, saj ie bilo dne 9. septembra obliajanccv nad tri tisoč. Vsa množica pa sc je na trgu pred cerkvijo posvetila presv. Srcu Jezusovemu. Nad vse zanimivo je bilo slavnostno zborovanje, kier so dovršeni, kmečki govorniki z vso odločnostjo nastopili zoper razpo-roko in zoper svobodno šolo.
Rusija. Ruski car ie šel na počitnice; dne 16. t. ni. je dospel v Stockholm. — General T repov, strah revolucionarjev, jc nenadoma umrl; najbrž ie bil zastrupljen. Neprestanih napadov na visoke osebe, ropov in tatvin je na Ruskem toliko, da sc človek že naveliča brati; saj ondi nikdo že ni več varen življenja. — V carjevi palači so odkrili zaroto. Zarotniki so imeli namen, umoriti carjevo rodbino, ko se povrne nazaj. Med zarotniki je nek višji častnik, ki sc je usmrtil, šest oseb so prijeli. —
Pa tudi to se je pozabilo, ko jc poteklo nekaj tednov, ne da bi sc bil mladenič vrnil.
Nekoč se jc vračal grof Gorodovski s poseta pri sosednjem graščaku. Mračilo se jc že, ko ie jezdil skozi vas. ki je stala na meji njegovega posestva. Prebivalci so se zbirali pred hišami ali pa stali med vrati, ter zrli na grofa s sovražnimi in pretečimi pogledi. Nekdo je pobral celo kamen ter ga zalučal v konja. Grof sc jc dvignil v sedlu ter jim pokazal bič; mahoma so se vsi poskrili v koče.
Zlovoljen se je vrnil grof v grad, kjer so ga žc pričakovali domači. Grofica ic takoj opazila njegovo razburjenje.
»Kaj se ti je pripetilo, Ivan Ivanovičr-»O, nič posebnega«, je odvrnil. Ko pa jc videl, kako vpirajo vanj vsi plaho svoje poglede je pristavil: »To ljudstvo se mi zdi sumljivo. Menim, da je najboljše porabiti doslej še ugodno priliko, da ndidemo v Pctrograd, dokler ne nclia vreti med nahujskanimi duhovi.«
Starejša hči, Anisja Pavlovna ovila se je očetovega vratu. »Ali je že taka nevarnost, oče?«
»Nevarnost, otrok? Menim, da imamo še časa dovolj. Toda takoj . . .«
Zunaj sc jc začel nepopisen hrup. Strahom so vstali grof in družina; beseda jim je zastala v grlu. V sobo jc planil oskrbnik.
»Ljudstvo — uporniki« jc izprcgovoril s hropečim glasom; »obkolili so v velikih gručah grad; njihov vodja je — Aleksij!«
»Ah!« vzkliknil jc grof in zaprlo mu je
Skoraj vsi veliki knezi so že poobegnili iz ruske domovine.
Raznoterosti. —Nadvojvoda Pran Ferdinanda so na povratku od vojaških vaj povsod sprejemali in pozdravljali z velikim navdušenjem. — Trije orožniki, ki so bili med stražniki južne železnice ob potovanju prestolona-slednikovem. so se ponesrečili: eden pri Divači, eden pri Brezovici, eden pri Zidanem inostu. Dva sta umrla. — V Dubrovniku so našli nasproti hotela »Imperial« podzemeljski rov; najbrže so nameravali atentat na avstrijskega vladarja. — O strašnem tajfunu, ki je bil v Honkonu, poročajo obširno časopisi. Utonilo je 5500 Kitajcev; 18 parnikov se je potopilo, 24 se jih je razbilo ob obrežju. Škode je okrog 50 milijonov kron. — To nedeljo pre-bero po vseh cerkvah na Francoskem pastirski list francoskih škofov, ki v njem izjavljajo, da so popolnoma edini z navodili sv. očeta, da ne morejo potrditi verskih družb, kakršne zahteva zakon, ker bi se drugače žalile pravice sv. cerkve. Škofje povdarjajo: Vaši duhovniki so sklenili, da se dajo rajši oropati in rajše trpe revščino kakor, da bi postali nezvesti svoji dolžnosti. — Na okr. šolski svet v Ljubljani je bila poslana pritožba zoper liberalnega sorškega učitelja ter priložen zapisnik o njegovem obnašanju v sorški zadevi. Ker šolske oblasti drže roke križem, objavil je »Slovenec« pritožbo ter izjave šesterih prič, ki potrjujejo, kako jc govoril na preddan rabuke pred cerkvijo. - V ljubljanskem frančiškanskem samostanu je na tihem praznoval 50-letnico mašništva č. g. P. Tadej Gregorič. — Na Dunaju se je vršila te dni enketa o ustanovitvi »Avstrijske osrednje zadružne blagajne«. Navzoč je bil tudi načelnik »Zadružne zveze« dr. Krek. — Višek narodne nestrpnosti so pokazali gor. mestni očetje s krivičnim sklepom, naj bi sc ne smelo pri elektr. tramvaju dati Slovencem nič zaslužka. V mestnem svetu so možje, ki žive tudi od slovenskih grošev. Slovenci bodo priredili več shodov ter bodo izvajali posledice. — Italija zahteva 700.000 K odškodnine za škodo na Reki in v Zadru ob času sokolskih izgredov. Strašno so dragi! — V nedeljo so zborovali na 40. mestih davčni uradniki; v Ljubljani je bil shod v hotelu »Ilirija«. Povsod so sklenili enake resolucije, ki merijo nato, da se jim zboljša položaj. —- Kitajci v Tientsinu so umorili in oropali avstrijskega konzula Emila Thiel-a, ko je nameraval odpotovati. — V Trstu so na dnevnem redu demonstracije iredentovcev, socialcev, pa tudi avstrijskih domoljubov.
Godovi prihodnjega tedna:
Nedelja 23. sept.: Tekla, Lin; ponedeljek 24.: Mar. Dev. reš. ujet., Rupert, Gcrard; torek 25.: Kleofa, Firmin; sreda 26.: Justina, Ci-prijan; četrtek 27.: Kozina in Damijan, Kaj; petek 28.: Veneeslav, Marcijal; sobota 29.: Mihael, Evithij.
Vrhniške neuke.
Drugače mirna Vrhnika je v zadnjem času zelo razburjena. Letošnjo jesen se je vrgla sovražna agitacija na naše kraje. Enkrat prihaja Kristan in drugič Cham s svojo četo. — Ccnni sili sovražnik na Vrhniko? Zaveda se, da jc Vrhnika še neomajana in vedno bolj trdna v političnem in verskem prepričanju. Razun par libcralčkov v trgu, nekaterih mokračev pri Ivan Tomšiču, starega in mladega Brlinčka in junačka tam pod Ver-janskim pogorjem pripada večina S. L. S. Pod pretvezo pomagati kmetu in delavcu hočejo širiti med nami brezverstvo. Kdo bo pač verjel in bo tako slep. da so Lenaršič, ki je tako oster proti delavcem, Cham. neizkušeni liberalni agitator iu Kristan, plačan z judovskimi novci, delavski prijatelji? Silna ironija!
Lenarčič, prijatelj delavcev. Letos jc zbolel za jetiko v njegovi tovarni delavec, ki je vglaševal harmonije. Oputovano je naročil Lenarčič delovodji, nai ga ekspedira prej ko
mogoče, bolnega, za delo »ezraožnega trpaia. Nekoč potoži bolnik: »Zbolel sem.« In Lenarčič na to: »To pa mene »košta.« Pripomnimo še, da je ta siromak delal v Lenarčičevi tovarni celih 12 let. Ali ni to ljubezen čez mero? Lenarčičev značaj presodi vsak sam. Preje liberalec postane dne 26. avgusta v družbi Kristana soc. demokrat in 16. septembra tega leta za časa Chamovega shoda spet naprednjak. ki preganja z dušo in telom rimsko-klerikalne sebičneže in koristolovce, in hoče odpreti Vrhničanoin oči, da se bodo znali otresti suženjskih spon kapitalistične organizacije.« — O Lenarčičevem ugledu pa le to: Znano je. kako ga je Vrhnika slovesno zavrgla pogostokrat pri volitvah. Tudi tista povest o škornju še ni pozabljena. V Brezovici živi celo ustno izročilo, da so ga nekoč pognali v beg, ko se jim je ponujal za poslanca. Zares smola za smolo in povsod sama smola, izdihnil je nek star možiček. Smola pri kokoših, svinjakih, lesni trgovini v Trstu, kolodvoru v Št. Petru, tovarni s harmoniji, elektriki liberalstvu, social. demokraciji, na shodih — splošno v politiki! Zares skozi in skozi le smola! — Na stara leta in pri sivi bradi še skuša na Vrhniki poživiti trhli liberalizem ali vpeljati soc. demokracijo. Kar bi že bilo, vse je dobro, da je le protikrščansko. Na stare dni razširja »Narod«, napolnjen z obrekovanjem. En sam izgled. Pretekli torek je dal delavcu okrog 70 številk, naj jih raznese po Vrhniki. Ljudje so se mu v zobe smejali, prebiraje obrekovanje, zavijanje, laži jasne kot beli dan o shodu, dekanu in kaplanu, izmišljotine o Mariji Cadež in njenih posetih na Dolenjskem. Da bi dosegel svoj namen, se predsednik trgovske zbornice nc sramuje poulične družbe, kakoršno je preteklo nedeljo priklical iz Liu-bljane. Lenarčič sc jc sedaj ponižal tudi do tega, da po Ljubljani s pismi poizkuša denun-cijariti. Res lep opravek!
(injezdo soc. demokratov je pri delovodju Ivanu Tomšiču. Tam se vse slabo bere. pomočniki mečkajo gnjile kože in zraven prežvekujejo inokraške nauke. Radi javnega ugleda Vrhnike prosimo gospoda lastnika, da posvari dotičnike začenši pri delovodji.
Podporno društvo mokračev. Pravijo, da nameravajo osnovati za svoje somišljenike podporno društvo. Lepo in pametno je pripomnil nekdo:Prav, da bo prišel kak »pošten« blagajnik do potrebnih novcev, za pot v Ameriko. Enkrat so mokrači že osnovali neko tako društvo, vplačano udnino odnesli v Ljubljano, kjer je izginila — kot kafra.
Šola se ie pričela. Pripomnimo pa, da tako žalostnih razmer ni zlepa kje, kakor pri nas. Nova šola in z otroci prenapolnjena, da je strah. Naj bi se vendar zganila šolska oblast in sc usmilila učnih moči in otrok. Cemu so šolski nadzorniki! Za že zdavnej določene zunanje šole se nihče ne zmeni.
Popravek. V poročilu o shodu na Vrhniki minulo nedeljo piše »Narod«: Vrhniški dekan Gantar poslužil sc je laži, da bi privabil na shod več svojih privržencev. — Podla laž! Resnica pa je, da (on) ni rabil ne laži, ne resnice v porabo — ker sploh nikogar vabil ni in mu tega tudi ni bilo treba — ker njegovi somišljeniki so vedeli sami, kaj jim je storiti; on sam jc še lc tričetrt na 10. uro zjutraj zvedel o nameravanem shodu in od takrat ni občeval z nikomur pred shodom. — Dalje piše »Narod«: »Vzorni dekan je tik pred shodom pri popoldanski službi božji raz lečo vabil ljudi naj gredo ž njim razbijat shod.« Zopet iaž! Resnično pa je, — da dekana od 3/<7. uro zjutraj ni bilo več na leči in od 8. ure sploh ga še v cerkvi ni bilo omenjenega dne; — niti zjutraj, niti popoldan ni vabil raz lečo na shod! »Narod« piše dalje: »Dekan delil je mladini fantom denar, da bodo vdarili s surovo silo ... Zopet laž! Resnično pa jc, da je dekan pri vhodu na vrtu Antonu Stržinarju poravnal zaostali račun za vožnjo sena iz travnika v znesku 6 K. ker ga je ravno tam naletel. Anton Str-
(Dalje v I. prilogi.)
sapo. Potem jc ukazal: »Izpustite pse iu razdelite vse hlapce na svoje prostore!«
»Vsi psi so zastrupljeni ter so poginili, izmed hlapcev ni nikogar več tukaj, gospod grof! Na vsak način moramo . . .«
Visok plamen, ki ie v tem hipu švignil proti nebu. jc razsvetlil temno, strašno noč. Uporniki so zažgali hleve. Med krikom strahu in obupa grofovske rodovine sc je čulo divje vpitje požigajoče in preteče množice, ki se je zdaj pa zdaj navalila na grad. Pred vsemi, na čelu jim je stal Aleksij. On jih jc razstavil. Grof jc takoj izprevidel, da ni noben izhod prost in nikakc rešitve.
»Preostaja nam torej le šc smrt«, je dejal ter se vstopil v bran pred svojce. Kakor krvoločna zver jc pridirjal v sobo Aleksij, v roki krvavo sekiro.
»Scdai jc prišla moja ura, gospod grof!« dejal jc 7. divjim pogledom in roganjem. Pobil jc oskrbnika ter zamahnil proti grofu, ki je neoborožen pričakoval strašnega udarca.
V tem hipu je stopila predenj Anisja ter sc oklenila mladcničcvih kolen: »Ali si že pozabil, Aleksij, kako jc skrbela zate mati, ko so te vsi drugi zapustili? Ali sc nc spominjaš več, Aleksij!« Govorila jc s tresočim sc glasom in plakajoč. Mladenič jc obstal osupnjen, prsa so sc mu burno dvigala. Začutil jc njeno mehko, nežno ročico, ki sc je dotikala njegove, s krvjo oškropljene roke; čtil jc njen nežni glas', iz katerega je slišal smrtni strah, videl jc njen pogled — v tem
edinem hipu stopile so mu pred oči nešte-vilnc dobrote, ki jih je užival.
»Aleksij!«
Pred njim plakajoča deklica, za njim prodirajoča množica upornikov. Šiloma sc je iztrgal. »Nazaj, nazaj!« je zaklical. »Proč; vun-kaj iz gradu! Tu smo žc opravili.«
Preteč zasmeh mu je bil odgovor. Zopet sc mu je zasvetil v očeh plamen sovraštva in jeze.
»Nazaj!« jc iznova in preteče zakričal. »Kdor se mi približa!« . . . Visoko jc dvignil mladenič velikansko sekiro. Zopet je bil odgovor gromovit zasmeh. Vedno bolj je pritiskala krvoločna množica. Aleksij je zavihtel smrtno orožje nazaj proti upornikom. Strahovito so padali udarci in zveneli od proti-udarcev razjarjene druhali. Skoro brez zavesti je gledal grof strašni prizor. Ni bilo dvoma, mladenič mora podleči. Še je stal ondi kot skala med bobnečimi morskimi valovi. Hipoma sc jc obrnil ter dvignil Anisjo, ki sc je ob tem prizoru zgrudila skoro brez zavesti na tla.
»Za menoj, gospod grof, toda hitro, hitro!« zašepetal je. Zavihtel jc sekiro in mahajoč z njo okrog sebe, priboril jc sebi in grofovi družini izhod in prostost. Zunaj sc jc ustavil Aleksij, težko dihajoč in oblit z krvjo, ki jc lila iz dobljenih ran.
»Tam zadaj — pri malih vratih--stoje
pripravljeni so konji--«
Dospeli so srečno tja. S kratkimi bese-
dami jc odslovil mladenič straže, dvigni! Aiv-sijo ter jo posadil na konja. Pomagal je še ostalim na sedla. »Hitro, hitro!« je priganjal;
»jaz bodem zadrževal napadalce--nazaj!«
Vedno bližje prihajajoči hrup je priganjal grofa z družino k najhitrejšemu begu. Odjezdili so v nočno temo; ni se čulo peketanje konjskih kopit, ker je bil hrup vsled udarcev orožja glasneji. Med tem, ko je grof s svojci srečno utekel smrtni nevarnosti, se je boril
Aleksij z uporniki pri malih vratih.---
Ko je naslednje jutro izšlo solnce, so prvi žarki posvetili na bledi obraz mladeniča, oblitega z krvjo, ki je ležal poleg drugih na travi med razvalinami ponosnega gradu grofa Godorovskega. — — Bil je Aleksij.
Pismo Boitdtuga Pepeta.
Gespud redehter!
Ta nar preli buhlo-ni za ou-zihtskarto, k sa ni ja pu-zabil iz Mai-londa pu-slat!
Kokr sni Im že uukat pisu, dan
I. priloga 217. »ev. ^Slovenca" dn^ 22. septembra 1906.
žinar pa ni kak mlad fant, marveč on je bogat mož, sicer samec, star 36 let. To je gola resnica. Gospoda »Narodova«, na dan z vašimi pričami! Za vaš dokaz zastavim vam naprej svojo klerikalno bisago z vso vsebino. Požu-rite se„ pridite ponjo! — Na Vrhniki, 20. sept. 1906. Lovro Gantar, župnik in dekan.
Idrijske noulce.
i Kedo ima pravico nastavljati začasne učitelje in suplente na naši realki? Začetkoma .ie to oskrboval občinski odbor. Ko pa se niso več zanesli na njega in je bila v lil. razredu naša stranka, ter nevarnost da bi pri nenav-zočih liberalnih odbornikih ne prišli katerikrat naši do večine v seji, so sklenili naj tudi pri nas, kakor na drugih srednjih šolah nastavlja ravnatelj nestalne učitelje. Sedaj pa so jo zopet presedlali. Pri zadnji seji je bila vkljub »parlamentarnemu delovanju« občinskega novega zastopa precejšnja struja za druge kandidate, morda celo ravnatelj sam, zato je pa kar občinski odbor v tajni seji nastavil sup-lenta. Ali jim je gospod ravnatelj le igračica, ki se danes na rokah pestuje in jutri odloži?
»Narod« je omenil, da bode novi zastop parlamentarno postopal. Radovedni smo bili kak novi parlament bode to. Poprašali smo pri liberalnih odbornikih in odličen član sc je izrazil o novi dobi: Kar prej se po domače dogovore in po dogovoru pri javni seji sklepajo. Ce kdo zahteva pri oddajanju služb, naj sc prečitajo spričevala in kvalifikacije kompe-tentov, se kaj tacega v našem parlamentu ne izvrši, temveč tem skušenim parlamentarcem zadostuje potrdilo iz mladih ust: .laz ga poznam, sem zadovoljen ž njim to je vse mesto izpričeval - in prosilci z izpiti obhajajo pogorišča, ko dobi mesto mož brez vsakih izkušenj in kvalifikovanih izpitov.
i Zoper realko rujejo, nam bodo zaklicali, ko pojasnujemo ali zavračamo liberalne namene pri našem zavodu. Tako v »Narodu« znani naš dopisnik zahteva, nai se pri realcih opusti nedeljska maša in govor. Ne vemo, kaj bodo rekli starši, ki imajo sinove na našem zavodu, če zvedo kaj liberalna inteligenca namerava. Njih ogromna večina bode gotovo temu ugovarjala. Siccr pa o tem imajo sklepati višje šolske oblasti in S 2 šolskih postav tirja versko nravno vzgojo tudi na realki. Kaka pa bode verska vzgoja, ko jo bode po svoje prikrojil »Narodov« dopisnik? S tem kažete kake namene imate z realko in s tem ji tudi kradete veljavo pri starših, ki se bodo pač prej premislili, preden bodo izročavali svoje sinove v take namene. Kedo ruje zoper realko?
i Juristi v občinskem zastopu. Pred volitvami sc ie povdarjalo, da mora priti kak ju-rist v občinski zastop. da ne bode kake Namaže pri sklepih. Volili so kar dva. vse kar ie bilo takrat v Idriji z juridičnimi študijami. Sedaj se pa ne pozna prav nič tega vpliva, ker morajo kar čez noč preminjati svoje sklepe na višje ukaze. No. pa o tem bomo še več govorili.
i Kaj je z nedeljskim počitkom? Zadnjo nedeljo so sc na naši realki vršili vsprejemni izpiti. Po vseh uradih je žc vpeljan nedeljski počitek, tudi v nobenem izvesju kake srednje šole ni bilo citati o nedeljskih izpitih. Povsod jc bilo prestavljeno na ponedeljek. V Idriji smo skoraj jude prekosili. Znano je, da se na soboto judoin niti pismene naloge ne dajo, ker noben jud ne prime tak dan za pero. Pri nas pa, ko so vsi učenci rimskokatoliške veroizpovedi, mora pa nedelja za to biti. In potem naj mi delamo zoper ugled realke!
i Mesto ob nedeljah h krščanskemu nauku, bi se rajši doma pisati učil. Ta duhoviti dovtip je napravil pretečeno nedeljo naš gospod notar kmetu, ki je bolj počasi začrtaval svoje ime na neko notarsko listino. Mož na to ni nič odgovoril, ker jc bil šc v notarski pisarni. tedaj pod oblastjo imenitnega gospoda. A na tihem si je mislil: Toliko pisati žc še
sm mojmo bike tist »Sluvensk Narud«, k sm dubiu kumarce u nem zavite, za ubliznt. Jest sm mislu, de mu tu vnder na more škodvat, k je močne nature: pa sm se zmotu. Kumi je ene dvakrat putegnu iz sojmo jezikam pu pu-piri, jc prec začeti tku žalastn gledat, ket za-buden vou. Jest sm hitr pupir udmeknou, k sm vidu, de mu na tauba in sm ga nesu u Ce-sarsk grabn. Ce sm iz nim kej rib zagiftu, jest na morm pumagat, nej pa enkat drukat u take caitnge kumare na zavijaja. K sm pršou nazaj u štala, je pa moj bk že kar noru in brcu iz tacam naukul, de se skori bliz nism upu. K sm tu vidu, m je začel že žou ratvat, de nism mikat iz Paulinam kepčija naredil, b saj na mou zdej freta iz nim. Pa kar je. tu jc. Zdej m ni druzga kazal, kokr bika h kašnmu živinskm dohtari pelat, de ga spet pucajta. In tku sni tud sturu. Ta nar preh sm mu nuge djav na štrike, de ni mogu zbezlat, pol sma ja pa mahnila preke Iblan. K sma pršla ke du Preširnuve Statve, m pade u glava, de b biu preneumn, de b tlela iz botinmu bikam pu mest ukul lazu in dohtarja iskoti. k je bi pametn, de prcli doh-tarja puišem, pol šele sojga bika ke trans-purteram; zatu sm ga ton prvezat ke za Pre-širnove rante, sam pa jt ta cajt kakšnga pr-pravnga dohtarja iskat. Kumi pa prvežem bika za tiste ranto. t že prleti cn pulcaj, me zgrab za kravatk in me če lifrat na rotouž. de b tam
znam, da shajam za svojo potrebo, a ako bi ti moral prijeti za kmetiško orodje, bi bil še veliko bolj neokreten, kakor jaz s peresom. Sicer pa bolje storiš, ako take svete daješ svojim sovrstnikom. Saj se marsikateri tako podpiše, da nobeden brati ne more. S takimi dovtipi si naš notar ne bo pridobil klijentov.
i Naš župan je včasih v tako neprijetnem položaju, da se nam prav smili. Pri sejah daje na glasovanje predloge svojih liberalnih kolegov, ter jih razglasi za sprejete. Zakotno pa se hodi opravičevat, da je nedolžen in ako bi bilo po njegovem, bi sc tako strogo ne ukrenilo.
i Pod novim šolskim odsekom si realčni učitelji in suplenti ne bodo kupovali avtomobilov. Nekemu učitelju, ki je do sedaj štiri ure več, kakor mu jih je predpisanih, učil, so dodali še dve ure na vrh, ker sc je otvoril šesti razred. A pove se mu, da zato ne bode postavno honoriran, in še lanske štiri nadure so mu črtali. Ker ima šolsko leto 40 tednov, bi dotični učitelj moral 240 ur protipostavno zastonj podučevati. Naš gosp. predsednik šolskega odseka si je po enem konkurzu že omislil avtomobil, ko realčni profesor nikoli ne bode tako srečen. Gospod notar gotovo ni delal v imenovani namen 40 ur, tu naj bi pa 240 ur brez vsake nagrade proti predpisom podučeval realčni učitelj. Ako se žc hoče tako štediti, naj bi sc raje postavnim potoni varčevalo. V lanskem izvestju naše realke beremo, da je učitelj podučeval le 16 ur, a je bil postavno zavezan na 24 ur in vendar so mu celo plačo, kakor da bi 24 ur se na teden trudil, dajali. Seve da ima dotični svojo »žlahto« v mestnem odboru, a prizadeti učitelj nima nobenega na svoji strani, katerega bi se bali. Sicer bomo tudi o tem šc govorili.
Jeseniške novice.
j Občinska seja dne 18. t. ni. je bila zelo burna. Zupan jc poročal o socialnem odseku in sc opravičeval, da jc ustavil njegovo delovanje, ker se jc vložila pritožba zoper socijalni odsek in imajo pritožbe zoper odborove sklep odloživno moč. Zanimivo je bilo pri tem poročilu opravičenje, zakaj ni sklical seje, kakor jc zahtevalo zadostno število odbornikov. Rekel je, da mu nima nihče predpisovati časa, do katerega naj skliče seje, siccr pa je nekaj odbornikov preklicalo svoje podpise, da ni bila več tretjina odbornikov na zahtevi po seji podpisana. Ti odborniki, ki so svoj podpis preklicali, niso bili možje Slov. Li. Stranke, torej bili so Ic liberalni odborniki.
j Odgovoril jc županu odbornik Zabu-kovec, ker odgovor pojasnuje v nekaterih važnih točkah občinski red in more zanimati širše občinstvo, objavljamo ta odgovor v celoti: »Pred vsem konštatiram, da g. župan ni pravilno postopal, ker je na pritožbo g. Pongratza zoper socijalni odsek ustavil postopanje socijalnega odseka ter se je proti njemu tako obnašal, kakor bi ga sploh nc bilo. Ni namreč hotel razglasiti sklepa soc. odseka glede pregledovanja stanovanj, niti ni dal n a dnevni red današnje seje poročila soci.ialncga odseka, kakor je ta zahteval. Tako samovoljno postopanje županovo se mora grajati. Zakai županova dolžnost je, po § 54 o. r. odborove, po zakonu narejene sklepe izvrševati. Odbor pa je v seji dne 16. avgusta zakonito volil socijalni odsek. Občinski odbor jc postavil socijalni odsek, da v njegovem imenu izvršuje nalogo glede socijalnih zadev v občini, nalogo in dolžnost, katero ima odbor po S 40. o. r. Ker je to a v t o n o ni n a pravica občine, moral bi župan v prvi vrsti gledati na to, da se ta avtonomnost ne krati od nikogar, ne pa da bi še podpiral take, ki hočejo občini avtonomnost kratiti. Lepo bi bilo to, da bi si občina pustila vzeti kar tako še teh tnalo pravic, kar jih ima, in bi ponižno šc izpraševaia koga, ali se sine poslužiti svojih pravic. Zoper odseke, ki jih voli odbor po § 40. o. r. sc sploh ne more
zavle sojga bika udgovar dajan. K se men tu na nubena viža n dupadl. zatu sm prašu pul-caja, zakaj me tlela tnrevar, k mu nism nč naredil, moj bk pa tud nc. »Kua, nč naredu! Ki sc pa upaš tlela na ta ugraja, k sa ja iz taka liiuia zdej na nou pustavl, bika prvezvat. Mi-slš, de sa tu zate in za tojga bika naredi? Tu sa naredi za cir!« je upou name pulcaj.
»Ce je pa tku, gespud pulcaj, nej pa nekar na zamerja, de sm tku narodu. Jest sm mislu, de sa zanalaš te rante sm pustavl, de človk lohka kakšna žvau h nm prveže, če ma kej u aputek tle zraun al pa pr bajsu bolf za upraut, ke žvina vnder na more ulačt iz saba u apu-teka al pa uštarija!«
»Fant, čc s res tku naumn. de s mislu, de sa ta ugraja naredi za žvina prvezvat, t za dons udpstim; ampak tu s zamerki enkat za useli, de je ta ugraja za cir, dc kušta ta ugraja taužente in taužente, če jc prou kumesjon na ush plateh šparu.«
»Gespud pulcaj, nej me na nekar tku na-graužen na farbaja! Te rante sa ja iz gasroru narjene.«
»Maš prou! Iz gasroru sa žc narjene, ampak ti morš pumislt, kulk je mogu kumesjon cajta ofrat, dc jc tku prpraune gasrorc ufermti. Kunicsjon jc iibletu use iblanske tantlarjc, dc b kej prpravnga najdu. Kulk jc tu cajta in muje kuštal. Nazadne sa ih h sreč najdi na rotuž
vložiti nobena pritožba in če se vloži, se ne sme upoštevati. Pritožba sc mora vložiti le zoper take sklepe odbora, oziroma kakega odseka, ki so nepostavni. Dosedaj je socijalni odsek oziroma odbor sam že 16. avgusta sklenil, naj se pregledajo delavska stanovanja, ali odgovarjajo higijeničnim predpisom. Zoper ta sklep bi se smel kdo pritožiti, če je nepo-staven, pa le tedaj, ko bi ta sklep bil razglašen kakor govori § 91 o. r. Tega sklepa pa g. župan še razglasiti ni hotel, torej se sploh ni mogla pritožba zoper njega vložiti. Pravico to storiti bi imel g. župan le v slučaju, ko bi ta sklep bil protizakonit. Toda ta sklep ni protizakonit, marveč popolnoma v smislu drž. zakona z dne 30. aprila 1870 § 3, ki pravi, da ima občina pravico in dolžnost v lastnem področju izvrševati sanitetno policijske predpise tudi glede stanovanj. Iu okrožni zdravniki, kar je tudi naš g. župan, morajo po navodilu okr. zdr. iz 1. 1889 S 9. še izrečno paziti, da obč. zastopi izvršujejo ta S 3. državne postave iz 1. 1870 zlasti glede stanovanj ali loka-litet, v katerih več ljudi skupaj biva. Zlasti pa je graje vredno, kako je g. župan zoper socijalni odsek postopal v dopisu na tega z dne 2. sept. 1906 št. 4621. Rekel sem že, da je vsaka pritožba zoper odseke po S 40. o. r.
neutemeljena in sc mora zavrniti, ali se je ne sine upoštevati, torej ne more nobena pritožba poslovanja odsekovega ustaviti, razven, ako odsek ni bil voljen pravilno, to je, ako posamezni oborniki odseka niso bili izvoljeni z nadpolovično večino najmanj dvetretjinske večine odbornikov. Kakor ste sami priča, pa ie bil socijalni odsek pravilno izvoljen. Tudi to ie pravilno, da se pokličejo neodborniki v socialni odsek, ker S 40. izrečno to pravi. \ ne glede na vse to, mora sc nastop g. župana grajati osobito zato, ker trdi, da bi bilo protizakonito vmešavanje v delovanje županstva, ako bi sc ga interpeliralo, zakaj ne izvrši, kar ga ic prosil socijalni odsek. Interpelacijo glede poslovanja županovega smatra za strahovalni upliv na župana. Občinski odbor mora tako umešavnaje odločno kot napačno zavrniti, zakaj: občinski odbor ima pravico in dolžnost sam ali pa po odsekih (S 40.) paziti na opravila občinskega starešinstva, ki ima dolžnost odborove sklepe! S 49) izvrševati in župan jc za dela svoje službe občini odgovoren (S 60). Nakakor ni torej protizakonito vmešavanje v županovo delovanje, ako socijalni odsek zahteva, da se njegov sklep izvrši, in tnii obeta interpelacijo, če ga ne izvrši, ker to pravico ima, celo dolžan jc župana interpc-lirati, če ni izvršil sklepa. Po večji pravici bi sc smelo imenovati županovo postopanje nasproti odbornikom protizakonito, če bi g. župan strahovalno na ta način hotel uplivati, da se ne hi odborniki upali interpelirati ga glede njegovega poslovania. Sicer pa, čc seže govori o protizakonitosti, moram imenovati protizakonito postopanje g. župana v tem, da je pri zadnji seji dne 16. avgusta pustil glasovati glede oprostitve naloženih glob odbornikom, ki bi iih morali plačati, torej v lastni zadevi, kar >5 43. prepoveduje. Protizakonito je tudi bilo, da jc on takrat vodil sejo, ker je bil tudi sam prizadet, moral bi bil predsedstvo izročiti I. svetovalcu. Toliko sem si štel kot občinski odbornik v dolžnost povedati brez vsakega namena koga žaliti. Rekel sem, da občine imajo žc tako malo pravic, nikar ne pustimo, da bi sc jim vzele šc te pravice, kar iih imajo. Predlagal sem zadnjič soc. odsek, da bi pomagal obč. odboru izvrševati soci-jalne dolžnosti, ki jih ima v občini. Pojasnil sem žc zadnjič, da ima jeseniška občina tc dolžnosti zlasti vsled tega, ker je večina prebivalcev v občini delavskega stanu. Ker je tovarniško ravnateljstvo zavzelo neko sovražno stališče nasproti soc. odseku, moram tu povedati, da socijalni odsek ni zato, da bi tovarni delal kakšno krivico. Priznani, in vsi moramo priznati, da je tovarna važen faktor v občini in vir mnogih dohodkov za občino iu posameznika. Zato želim, da bi tovarna dobro uspevala, želim in privoščim ji vse, kar ii gre
pud streha. Kokr veš, pa kuniesjoni gnar ku-štaja! Ce uzamenia pr cn glih kumesjon za Preširnuva statva. Puglej u tem kumesjon je mogu bt ta nar preh edn, k se na kamn zastop, en druh k sc zastop na želez, pol je mogu bt zravn cn pulberar, dc je puvedu, če je Prešini prou frezeran in tku naprej. In tu use kušta. K sa pa tli šparat kulkr sc jc dal, pa ilisa u kumesjon nubene mojškre puklical, de b puve-dala, če je ud Muze gvant prou narjen, zatu je pa zdej tku, de ni za nekanir!«
»Jejhata! Kdu b s tu mislu! Jest kar na morm tega vrjet!«
»Kaj b na vrjeu! Pa puglej, kulk leberalce te pulitičn shodi kuštaja, k jh prrejaja. Puglej, kulk jh kušta shod na Vrhnk, k sa mogl za use vožna ke in nazaj plačat in na Vrhnk jh še vn držat, pa use skp ni nč zalegi, še tulk ne nc kukr čc b juda u pekou vrgu!«
»Tu sa s pa leberalci sami uržah, de pou-sod tku skus padeja! Zakaj pa pušilaja ukul glih dohtar Kama, k nker nč na zaleže!«
»Ti nč na veš, Pepe! Ti s glih tku zabit ket toj bk! Mislš. de jc doktar Taučar dohtar Kama kar ke u en dan gor uzeu za formajstra? Nkar tega na misi! Dohtar Taučar jc ta nar preh puvabu na prifnga use ta bulš leberalce. kokr jc ficepurgrmajstr Zanck, Preduviču hlapci, dohtar Kam iu tku naprej. U »Narodnimi dome« sa mel pa prifnga!«
po človeški in božji postavi. Toda vsakdo in tudi tovarna mora priznati, da more tovarna priti do blagostanja le s pomočjo delavcev, in da je tudi delavstvo mogočen faktor v občini, brez katerega tovarnar ne more obstati in bi občina ne imela teh dohodkov, kakoršne ima sedaj. Vsled tega mora občina vpoštevati ne le tovarno, ampak tudi delavstvo. Občina mora gledati ne le, da bo zadovoljna tovarna, ampak tudi delavstvo. In ker je delavec nasproti tovarni mnogokrat sam zase brez moči, mora občina gledati, da delavec dobi od tovarne to, kar mu gre po božji in človeški postavi, da se delavcu ne dela krivica. Občina mora biti neka posredovalka med tovarno in delavstvom. V ta namen jc socialni odsek še posebno potreben, in kdor dela zoper njega, ga ne morem imenovati prijatelja delavstva. Delavec ima pravico do obstanka, in ker je dal tovarni svojo moč in postavlja v nevarnost svoje življenje, mora mu tovarna dati, česar potrebuje za svoj obstanek. Ce sama ne stori, kar je dolžna, da bi delavci mogli pošteno preživeti sebe in družino, ohraniti si zdravje in življenje, dolžna je občina zavzeti se zanje. Nai tovarnar nikar ne bo zato užaljen, češ, sedaj nas bo pa še občina nadzorovala. Nadzorstvo je potrebno povsod. Nadzorovati mora tudi občina vse, kar se godi v občini in gledati, da se ne dela nikomur krivica. Omenjam danes samo socialno dolžnost, ki jo ima občina po ubožni post. z dne 28. avg. 1880, d. z.št. 5, S 40. Naj se torej tovarna nikar ne jezi, če bo občina izpolnjevala svoje dolžnosti. Da pa jih bo mogla, zato je postavila socialni odsek, ki sc bo pridno bavil s socialnimi razmerami v občini. Zato kličem, kdor ni sovražnik delavstva in revežev, naj n\kar ne nasprotuje socialnemu odseku!
Srdita debata. Odborniku Zabukovcu jc odgovarjal odbornik Peter Rozman, ki se mu je poznalo, kako hoče vzbuditi mnenje, kakor da je socialni odsek naperjen v škodo delavcev, ki imajo svoje hiše. Rekel je, da bi se morali delavci izgnati iz mnogih stanovanj, ako bi se izvršilo pregledovanje. Zanimiva je pa še posebno njegova trditev: »Delavec gre stanovat tudi v svinjak, ako treba, čc boljšega stanovanja ni. Iz tega bi morali izvajati, da naj delavci stanujejo v svinjakih, čc ni drugih primernih stanovanj. Odbornik Zabukovec jc odločno zavrnil Rozmanovo trditev, kakor da bi socialni odsek imel delavce izganjati iz njih sedanjih stanovanj iu pojasnil, da ima socialni odsek namen, sploh socialno delovati. Pregledovanje stanovanj je Ic ena točka socialne naloge občine in ima namen dobiti statistične podatke o stanovanjih, da bi se tako dobila neka podlaga, kai naj bi se ukrenilo, da bi se dobilo zadosti primernih stanovanj. Jasno se vidi, kani meri tolmačenje Rozmana Petra glede socialnega odseka in pregledovanja stanovanj.
Odbornik Pongratz, tovarniški uradnik, seje pa celo tako daleč spozabil, da je očital Zabukovcu, da dela sedaj tako za delavstvo radi prihodnjih volitev v državni zbor. Nastal jc hrupen ugovor in župan je vsled tega napada g. Pongratza grajal in mu ni pustil o tem da-lic govoriti. Zupan sam je skušal svoje ravnanje kot opravičeno dokazati, ter se jc povzpel do trditve, da županu nima nihče nič ukazovati ali ga v kaki reči interpelirati, in če ga, ni dolžan odgovoritf. Odbornik Zabukovec jc s paragrafi dokazoval, da ima odbor pravico županu ukazovati in župan mora izvršiti, kar odbor sklene. In S 90 nalaga odboru pravico in dolžnost župana in svetovalce nadzorovati, čc so izvršili odborove sklepe. Ako jih ne izvrši, mora vendar odbor župana vprašati, zakaj jih ni izvršil. Hrup jc nastal, ko jc župan odborniku Cebulju vzel besedo, šc predno je svojo misel povedal, in malo je manjkalo, da odborniki S. L. S. seje niso zapustili. Mnenja pa so tega. da, kadar bo šc župan tako absolutno nastopal in kričal nad njimi, odstranili se bodo od seje. Debate o socialnem odseku sta se udeležila od tovarniške stranke Pongratz in Rozman, proti, od liberalne nihče niti za niti
»Kakšna prifnga? A sa se skušal, ker bulš guvari?«
»Na hod na situ! Kua pa je treba znat gu-vort? Kar maja na takmo shode za guvort, tu dubeia že use preh u »Slovensknio Narode« nadrukan. Prifnga sa mel samu zavle tega, kdu zna bi hitr tečt!«
»Tu je pa dohtar Taučar spet enkat ena pametna pugruntu! Sej jest zmeri praum, de dohtar Taučar ui na pržgan žup u Iblana pr-plavu, ampak dc ih ma za ušesni, kokr tnal ker!«
»Le putrp Pepe, de t use dupuveni! Kokr sni reku: u »Narodnmo dome« sa mel tista prifnga in dohtar Taučar je prifnga regiru. Ta nar preh sa se pustavl usi u ena vrsta, pol sa mogl pa na dohtar Taučarju cahn zletet ukul vrta. Ker u ta nar preh trikrat ukul vrta prteku, tist u pa na leberalnh shodh fana nosu!«
»Ta je pa pametna!«
»Nkar me na mot! Pust mc, de t puvem, kuku je prifnga vn izpadla! Viš, ficepurgrmajstr Zanck jc kumi deset šritu zletu, pa sc je pud ena miza zvalu; Boltatu Pepe jc prlctu enkat naukul in je biu ta peru; k sc je pa preveč zanašti na soje mige, s ic pa hitr ena kru-glca pera prvošu in predli ga jc spiu, sa ga pa ta druh prehetel. Tku sa pol letel sam šc Preduviču hlapci, pa dohtar Kani.K sa pa mel Preduviču hlapci pretežke škornje, ih jc pa hmal
proti. Odbornik Fabinc Je predlagal konec debate. Predlog je bil sprejet in glasoval je zanj tudi odbornik Zabukovec, ker je bil že vse po-vedal, kar je hotel._
Sleparije pri razprodaji cerKvenlh posesti-
Razprodaja cerkvenih! posesti na Francoskem je sploh zelo slabo vspela. Ze pri osvajanju je vsak gledal najprej na svoj žep potem šele na državo. Eden od tistih ki so imeli ukaz vlomiti v samostan Ploermel. je zahteval 3165 frankov nagrade zato, ker je razbil par ključavnic. To so grotovske plače! Drugič pa je bilo z razprodajo precej žalostno. Velikansko posestvo »Grande Charirense« je bilo cenjeno na 10,607.000 frankov in je plačevalo letno davka 270.000 frankov. Na licitaciji je dobila država za vse skupaj 629.000 fr. Samostan sester sv. Avguština, znan po mnogoštevilnih umetniških spomenikih, je bil cenjen 2,802.500 fr. in prodan za 1,680.050 fr. Se slabše pa so se prodajala razna druga posestva. Dominikanski samostan v Lille so cenili 1,155.000 fr. a prodali za 275.000 fr. Poslopje šolskih bratov v Beauvaisu, cenjeno 1,136.000 fr.. so prodali za 100.000 fr. V Ren-nesu in Redonu sta bila cenjena dva zavoda na 1,145.000 fr. in pripadajoče pritekline 1,450.000 fr. Vse skupaj so prodali za 200.050 fr. Penzijonat dotninikanccv v Mareresu, cenjen na 360.000 fr. in poleg tega pritekline 300.000 fr., je vrgel na razprodaji 8000 fr. Francoski list »Korrespondent« prinaša 11 strani takih kupčij Ti »svobodomiselci« pač povsod gledajo le na svoje žepe in ne na ljudsko korist!
ODSEK ZA VOLILNO PREOSNOVO.
Tudi v včerajšnji seji odseka za volilno preosnovo je preobračal dr. Tavčar svoje nerodne kozolce in delal malo obstrukcijo, za kar mu pa manjka duha pa tudi zmožnosti. Pri posvetovanju o § 13. glede volilnih reklamacij je zahteval, naj se odsek še enkrat posvetuje o § 7, ki določa, da gažisti v nobenem či-novnein razredu razven tehničnega pomožnega osobja nimajo nc aktivne ne pasivne volilne pravice. Dr. Vogler predlaga, naj bi bil obveščen o izidu reklamacij ne le, ki reklamira, marveč tudi oni, ki jc prizadet po reklamaciji. Posl. Kaiser sodi, da če zahteva tretja oseba, naj sc kdo vpiše v volilni imenik, bi bilo težavno, da dobi v § 13 označene listine. Mogoče je tudi, da uveljavijo volilno dolžnost in po tej bi bilo več oseb, ki bi delale iz raznih razlogov, da ne pridejo v volilni imenik. Reklamacije sc morajo omogočiti tudi tretjim osebam. Minister za notranje stvari Bienerth omenja, da so po zakonu reklamacije vedno proste kolka. Nasprotuje Voglcrjevemu predlogu in pravi, da Kaiserjevemu predlogu nc more zanikati gotove upravičenosti. A ker volilne dolžnosti niso sprejeli v vladni zakonski načrt, se vlada tudi ni ozirala na posledice volilne dolžnosti in smatra volilno pravico za tako, ki se je posluži, kdor se jc hoče. Drugačne bi bile seveda razmere, ako bi uvedli volilno dolžnost. A ker se še nc ve, kako stališče zavzema odsek glede volilne dolžnosti, se mora prepustiti odseku, da sklepa o zadevi. Pri sklepanju odobri odsek S 13 z izpre-membami, ki so jih nasvetovali Vogler, Kaiser in Adler, odklonili so pa dr. Tavčarjev predlog. Odsek prične razpravo o S 14, ki obsega določila o legitimacijah in se odobri po vladni predlogi. Odsek nato odobri po vladnem predlogu S 15, ki obsega določila o glasovnicah. Izpreminjevalna predloga dr. Tavčarja in Stei-nerja odsek odkloni. Odsek nato odobri še S 16 z neznatnimi izpremembami. Dela v odseku za volilno preosnovo precej naglo napredujejo kliub dr. Tavčarjevim klovnskim skokom. Zakonski načrt o volilnem redu za državni zbor obsega 40 točk.
Poljaki so sklenili, da hočejo nastopiti za obrambo volilnih okrožij po dvetretjinski ve-
dohtar Kam, k jc moti čist lohke štefletne in sa bli še tc na pudplath votl, prehitu in jc ta peru prletu na cl in tku jc dohtar Taučar zbran dohtar Kama za firarja leberalneh shodu. Dc jc bla taka prifnga čist pametna, m more usak prou dat. Kam b pa pršli Icbcralci na sojh shodeh, če b tku letat ne znal!? Tu b šla žc zdauni usa leberalna stranka cegrunt! Tku ja pa lc useli u praumo cajt udcedeja!«
«Škoda, de jest ud tc prifnge nisin nč vedu! Ce b jest tu vedu, b mojga bika h prifng puslou in vem, de b on ta nar bi hitr teku in b tku lohka ratu leberaln firar!«
»Pcjd na pejd! Kaj mislš, dc glih toj bk kej bi hitr leti, kokr sa tc?! Lc veseu bod, dc sc nis iz sojmo bikam plamiru, ke dohtar Kama b prou gvišn na djau u žakll«
»Tist maja pa tud prou, gespud pulcaj! Astn, buhloni, dc sa m štrafnga udpustl, k sm sojga bika h Preširnum rantain prvezu; uva že še tu purajtala.«
Tku sma sc puguvurla s pulcajam, pol sm pa tou iz sojmo bikam, k je ta cajt skori na pu konc uzeu, jt naprej dohtarja iskat. Kumi pa nardeva par šritu naprej, t pa glih prnesc ena ženica ena flaša švedskh želodčnh kapic in k je moj bk tista flašca zagledu, mu je pa udlegl u želodce kukr dc b udrezu in tku sm sc iz bikam ubrnu nazaj in sma ia mahnila preke dum.
Buh jh ubvar!
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
čini. Kršč. soc. so pa že sklenili, da nastopijo proti pluralltetnemu načinu volitev. V nemški ljudski in v nemški napredni stranki hočejo dati prosto roko, da se izjavijo poslanci kakor hočejo.
DRUGO ZBOROVANJE ZASTOPNIKOV AVSTRIJSKE KATOLIŠKE ORGANIZACIJE
se je vršilo te dni na Dunaju. Obisk je bil vse-kakčr Velik. Štfevilo škofij, ki bi bile ostale iz raznih vzrokov nezastopane, je zelo majhno. Posvetovanja sama so bila strogo zaupna in so ostali tako sklepi večinoma tajni. Javnosti so namenjeni načrti ravnatelja bogoslovja Kemetterja o ženski organizaciji in o. Avguština pl. Galen o tesnejši zvezi posameznih društev sv. Bonifacija v Avstriji. O ženski organizaciji je podal Kcmetter sledečo resolucijo: »Splošna ženska organizacija tvori del na petem splošnem katoliškem shodu osnovane nepolitične katoliške organizacije in je pod vodstvom na tem shodu odbranega centralnega komiteja. Centralni komite osnuje državni ženski odbor in odpošlje vanj svoje zastopnike. Istotako imenuje državni ženski odbor svoje zastopnike, ki prisostvujejo posvetovanju centralnega oadbora, kadar se rešujejo ženska vprašanja. Istotako je organizacija med deželnimi odbori in državnim odborom. Manjša ženska društva snujejo dušni pastirji, ki imajo potrebno dovoljenje od škofa. Za osnovanje te ženske organizacije jc postavljen provizoričen ženski odbor, kateremu pripadajo tudi člani centralnega odbora.« — O. Galen je pozval vse katolike na resno delo proti odpadnikom, ki hočejo zastrupiti zlasti mladino in jo potegniti za sabo. Pozdravlja nato toplo delovanje društev sv. Bonifacija, ki so se pod zaščito katoliške centralne organizacije na veliko korist tesneje združila.
Splošni avstrijski katoliški shod jc določen na prihodnje leto 1907. V centralni odbor sta izvoljena na novo kanonik dr. Mlakar (la-vantinska škofija) in kanonik Kachnik (olo-muška nadškofija). Končno so omenjali tretji slovenski katoliški shod v Ljubljani in po-vdarjali njegovo ogromno udeležbo, in šesti nemško-češki katoliški shod v Hebu. PREMEŠCEN.IE DALMATINSKEGA DEŽ.
ZBORA?
Nekateri listi z rezervo poročajo, da bo dalmatinski deželni zbor premeščen v Spljet ali Sibenik.
ZADRUŽNA CENTRALNA BLAGAJNA.
Vlada namerava že v tem zasedanju predložiti zbornici zakonski načrt, po katerem se ustanovi »Zadružna osrednja blagajnica«. Načrt bo obsegal tudi za zavod potrebni kredit.
NAGODBENA POGAJANJA.
Ogrska vlada zavzema glede nagodbenih pogajanj sledeče stališče: Ogrska vlada hoče namesto pogodbe zvezo, ločitev vžitninskega davka, izplačila v gotovini in izplačevanje v gotovini, kakor tudi koncesij glede konver-zacijc ogrske rente. Stališče avstrijske vlade pa je: Ločitev carinskih dohodkov, kar po-metija za Ogrsko 10 milijonski večji izdatek, uvedbo carine med obema državnima polovicama, ureditev rentnega vprašanja in končno izločitev določil o sladkorni nakladi iz Szell-Korberjeve nagodbe.
»NEMCI UČITE SE CESKI!«
Nemški ljudski svet na Češkem je izdal letak z napisom: »Nemci, učite se češki!« Letak navaja: Cetrtstoletna izkušnja nas jc naučila, da je tudi nemška mladina dovolj narodno zavedna in ji ne škoduje v narodnem oziru. ako je zmožna češčine. Da priborimo nazaj izgubljeno polje in da imajo nemški uradniki zopet prosto progo na vseli poljih državne službe je potrebno, da zna nemški uradnik češko. Cc imamo dovolj češčine zmožnih nemških sodnikov, nam tudi ni potreba, da trpimo češke uradnike v naši češki domovini in odprta so pota nemškim uradnikom do najvišje stopnje uradniške lestvice. Stvar združenih nemških ljudskih strank v državnem zboru bode, da skrbe za ncokrajšanc pravice nemških uradnikov. Češki uradniki so izpodrinili nemške uradnike le, ker znajo češko in nemško. Cc znajo nemški uradniki oba jezika, so tudi med nami nepotrebni češki uradniki, ki tudi nc bodo več odvzemali mest Nemcem pri osrednjih uradih. Zato, Nemci učite se čiški!
NAMENI SVOBODNE ŠOLE.
»Društvo svobodna šola« jc priredila na Dunaju shod, ki so se ga udeležili večinoma socialni demokrati. Zato sc jc pa tudi zelo zabavljalo proti »boječemu« meščanstvu, ki ni prišlo na shod. Siccr so trdili lahkovernim kalinom dozdaj vedno, da društvo nima namena nasprotovati veri in da to prav dostojno demonstrirajo, na shodu pa so prodajali poučne pamflctc, kakor: Izpoved papeža Aleksandra, krščanstvo in socialna demokracija, pa ljudska šola ali farška šola? in kar jc še takih lepih knjižic. Udeležence jc navduševal dr. Of-ner za svobodo vesti. Govoril jc o boju proti konkordatu, .katerega moč šc ni odpravljena'. Napadal jc novi učni red, ki so ga izdali po njegovem mnenju v korist klerikalcem in ki se mora odpraviti kakor sploh vse verske vaje po šolah. Odkrite značaje hoče vzgojiti »Svobodna šola« , je klical, »in zato ni potrebna vera.« In s Schillerjein ic bogokletno nagla-šal, da iz same vere on ne pripada nobeni veri. Schillcrjcvo vero brez veroizpovedanja hoče vcepiti »Svobodna šola«, k ponosu nasproti prestolu jih vzgojiti in odpraviti vsak konfe-sionelni pouk iz šol. Dr. Ofner seveda tiaspro-tudi katoliški molitvi v šoli. Mož s svojimi izvajanji res dokazuje, kako krvavo jc potrebna ravno verska šola. Originalnosti pa pač ne moremo odrekati zagrizenemu brezvercu. Rekel je namreč, da uči katoliški krščanski nauk otroke, da zaničujejo drugovcrce. ker spadajo v pekel in hudiču vsi, ki niso katoličani. Kje sc ie dr. Ofner tega učil, pa ni po-
vedat. pač pa je rekel: »Svobodna šota« ne nasprotuje samo katoliški cerkvi, marveč nasprotuje vsaki konfesfjl, vsaki religiji ln kle-rlzljl. Tudi protestantlzem obsega to, kar Imenujemo šplritizem, jezu!tlzem In ultramonta-nlzem.« Mož je še povedal, da meščanstvo ne ščiti svobode, da je boječe in le prosil socialno demokracijo, naj pospešuje društvo »Svobodna šola«. Za njim je pa govoril socialnode-mokraški učitelj GltickeL Ponavljal je, kar je že prej povedal dr. Ofner, samo v tem se je razlikoval, da ni izbiral izrazov, marveč jako duhovito rekel, da So vsi krščanski možje »stare žene v moških hlačah«, in pa. da je očenaš le hinavščina. Konec shoda je pa bil jako kla-vern. Neki Schmid jc svaril pred posledicami in dvomil o uspehu, pa ga niso pustili govoriti. Vsenemec Kupker malone da ni bil tepen, ko je zahteval »Proč od Rima« in pa nemške šole. Končno so sklenili, naj odstrani vlada leta 1905 novi učni red. Kako se je pa počutil v tej družbi aristokratični dvorni svetnik baron Hock, ki jc predsedoval shodu, nam ni znano.
CARINSKI SPOR S SRBIJO.
Na Dunaju se je vršilo 21. t. m. carinsko trgovinsko posvetovanje o stališču Srbije in naše države glede pogajanj o trgovinski pogodbi. Posvetovanje ni dejansko izpremenilo trgovinsko politično stališče naše države nasproti Srbiji.
MAROKO.
Poroča se nam, da je znani maroški glavar Raiguli zastrupljen in leži. Njegova rodbina trdi, da je zastrupljen po naročilu Mag-
zena.
NOTRANJE POLITIČNI POLOŽAJ.
Delegacije nameravajo sklicati 25. no-\ embra. Zastopstvo agracev je naprosilo ministrskega predsednika, naj vpliva, da reši zbornica še v tem zasedanju zakonski načrt o provenienci hmelja.
TEDENSKI IN NEDELJSKI POČITEK.
Na Francoskem imenujejo nedeljski počitek tedenski počitek. Seveda, klika, ki gospodari zdaj na Francoskem, sc boji vsega, kar bi spominjalo na krščanske običaje. Zato so pa tudi sklenili v francoski zbornici, da uvedejo tedenski počitek za vse uslužbence. Delavci in uslužbenci so seveda zadovoljni, a zahtevajo tudi plačo na dan počitka. Zato ie nastalo več stavk, ki šc niso vse končane. Nasprotno so pa nezadovoljni delodajalci, ker morajo povečati osobje. Osobito gostilničarji so grozili 9. septembra, da zapro gostilne, pa ni bilo nič hudega. Tudi časopisje je prizadeto, ker izhaja v Bruselju in v Parizu tudi' ob nedeljah in ob ponedeljkih. Za katoličane je važno, da je vkljub oficielnemu tedenskemu počitku uveden dejanjsko nedeljski počitek. Zdaj nimajo zakonito urejenega nedeljskega počitka le šc v Italiji. A tudi v Italiji je že napovedal državni podtajnik trgovinskega ministrstva poslanec Sandrelli, da predloži Giolitti zbornici zakonski načrt o nedeljskem počitku v Italiji.
ANGLEŠKI ŠOLSKI ZAKON.
Angleški naučili minister Birrel hoče, da bi sc namestil krščanskega nauka v šolah brala Ic neka mesta iz svetega pisma, ki bi bila všeč vsem sektam. Angleži sami sc norčujejo, češ, da hoče vpeljati novo vero »Birreli-gion«. To vero je sprejela spodnja angleška zbornica z velikim odobravanjem. Z isto toliko vztrajnostjo pa se ji ie ustavila zgornja zbornica. V tem boju so govorili razni dostojanstveniki. kakor nadškof Canterbursky, vojvoda Norfolški, vojvoda Devonshirski. Nadškof jc povdarjal, koliko denarja jc potrosila angleška cerkev za zidanje šol, pri čemur se je nanašala seveda na narodovo lojalnost. Angleška državna cerkev sama je dala v ta namen okrog 200.00H mark. In zdaj hočejo vpeljati zakon, ki bi te šole odstranil, njihov značaj prcdrugačil, čeprav so spoznavalci vere zanje toliko žrtvovali. Nadvojvoda Norfolk jc govoril v imenu katolikov. Povdarjal jc. da se nc gre samo za šolstvo, ampak tudi za vero cele države. Hvalil jc hrabri odpor Ircev iu omenjal tudi. da bo njihova hrabra opozicija v jesenskem zborovanju gotovo toliko dosegla. da ne bo uiti en otrok z »birreligion« izgubil svoje vere. Končno je govoril vojvoda Devonshire. Rekel ic, da ic bil sprejet zakon v spodnji zbornici sicer z veliko večino,a se je vendar med posameznimi mnenji kazala velika razlika. Kaj pa pomaga taka šola. ki sta-rišeni naklada nalog poučevanja otrok v veri, ker šola nc bo več učila, ampak tam se bo samo čitalo! Sploh na imajo stariši pravico, odrejati vzgojo svojih otrok, in ne vlada.
NEMCI PROTI REVOLUCIJONARJEM.
Iz Rige javljajo, da listi, ki izhajajo tamkaj v nemškem ieziku, prinašajo apel do mladine v Kurlandiji, naj sc združi v obrambo pred revolucionarnimi bandami, ki jih vodi mednarodna soc. demokracija. Proglas pravi, da je obramba domačega ognjišča med najsvetejšimi dolžnostmi. Vse da je pripravljeno 7v tako obrambo in na mladini ie sedaj, da se gane.
LOČITEV CERKVE OD DRŽAVE NA FRAN-
COSKEM.
Apostoljska stolica je ekskotnunicirala Henry dc Houxa, ker je poskušal vstanovljati uerske družbe. Ekskomunicirani bodo vsi katoličani, ki bodo vstanavljali proti cerkvenim predpisom verske d ružbe. Dosedaj je priglašenih uradno sedem katoliških katoliških verskih družb. Umazana špekulacija teh »protika-toliških« vstanoviteljev ni izključena.
Štajerske novice.
š »Cisti« niso več »čisti« ampak »Slovenska neodvisna stranka za Štajersko« so.
Kdor tega ne verjame, tistemu pokažemo organizacijska pravila, ki smo Jih dobili takoj v roke, čeravno so bila namenjena samo zaupnikom, da jih preštudirajo do prihodnjega zborovanja, ki se vrši dnč 26. t. m. pri »Jelenu« v Celju. Opozarjamo pa zopet in zopet somišljenike, da je ta nova stranka samo podružnica« kranjske liberalne. Misel, da se ta stranka osnuje Je zrasla v »Slovenskem Narodu«, ta list jo je propagiral ter podpiral in še danes podpira n|e delovanje. Ker so »Narodove i« sprevidel i, da s svojo staro slabo firmo na Štajerskem ničesar ne opravijo, so se poslu žili v dosego svojih namenov te nove stranke. Namen n o v e s t r a n k c j e, — naj se glasi program tako ali tako, — boj zoper Slovensko Ljudsko Stranko in nje somišljenike. Na to opozarjati se nam zdi zato potrebno, ker se nam poroča, s kakšnimi lažmi se pristaše za novo stranko lovi. Prijatelj lista nam piše: »Farbajo, da si bo novi list njihov naročila polovica duhovščine, pa menim, da ne bo niti enega, ki bi se dal pitati od faliranih in eksštudentov, ter pomagal držati skledo, da bi razni stekliši vanjo pljuvali.« -- Ko zaključujemo to svoje svarilo, moramo še objaviti nam došla imena novih generalov; ti so: mesar S t e 1 z e r v Celju, neki R o b 1 e k menda iz Žalca in neki Ježovnik (?). Značilno je, da so pri stranki sami »Narodovi« pristaši; če bi se ti ljudje »Narodu« izneverili in poboljšali, bi jih »Narod« neusmiljeno napadal. Ker pa »Narod« molči in svoje predale celo odpira novemu generalisimu Spindlerju, je edino pravi sklep, da sc vrši vse sporazumno z »Narodovci«.
š Iz Št. Jurja ob Južni železnici sc nam piše: Zadnjo nedeljo, ob priliki vstanovitve »Kmetijske podružnice«, so naši kmetje zopet pokazali, da se zanimajo za gospodarska društva, ker se jih je zbralo tako lepo število. Imamo pa pri nas še tudi drugo gospodarsko društvo in to je c. kr. sadjerejsko društvo za Spodnji Štajer, za katero pa le malo naših posestnikov ve, da obstoji. To pa izvira iz mlačnega delovanja tega društva. Naj se vendar enkrat gane zopet odbor tega društva, naj vabi posestnike k pristopu, naznani jim, kakšne dobrote vživajo društveniki (vsak ud tega društva dobi vsako leto dva cepljena dre-veščka zastonj, druge, če jih še več rabi, pa po znižani ceni, dobi zastonj tudi cepiče, divjake ali pa po zelo znižani ceni itd.). Skliče naj večkrat v letu večja kmetijska zborovanja združena s poučnim predavanjem o sadjereji, oziroma o kmetijstvu sploh. Ob dobrih sadnih letih bi bilo jako umestno, ako bi društvo poskrbelo, da bi se sadje lažje razpečavalo. Tudi to društvo se naj poživi in naj bode zopet tako delavno, kakor je bilo pred dobrimi 15. leti. O tem društvu se bo še govorilo. Zakaj so nam društva, če nc delujejo.
š Iz Slov. Bistrice. Stlgerjev konj s točo pobit. Naš okraj slovi ne samo zaradi divne lege, temveč tudi zavoljo jako dobrega vina. saj se tukaj pridcljuje kralj štajerskih vin in ima tudi imenitne dvorjane, kakor jc Rito-znojci, Kovačan, Višolan itd. A novejši čas je znan naš kraj po širokem svetu zavoljo učeno upeljanega streljanja proti toči. katero jc naš župan in zadnji čas tudi dež. poslanec g. A. Stiger vpeljal, se za to veliko trudil in so se n noga strelišča napravila, kakor v Stinjski gori in Višolali, kjer imajo trije Vošnjaki Jožef, lians in Mihael svoje vinograde razun mnogih drugih gospodov in tam jc v okolišču kakih dveh ur kar 40 strelišč, kjer se ob času hude ure strelja drugo za drugim, — tako da pied menda 6 leti sc jc kar v treh dnevih 25., 26. in 27. majnika za 600 goldinarjev smodnika porabilo in biva tudi pri nas nalašč zato postavljen in plačan nadzornik streljanja. Ker skozi več let naš kraj ni imel toče, se jc ta sreča streljanju pripoznala in gospod Stiger je dobil celo od našega cesarja dvojno in od laškega kralja eno odlikovanje, ter so ga v zadnjih letih mnogi imenitni vinogradniki obiskali in se od njega modrega streljanja učili, kakor celo nadzornik vinogradov ruskega carja v Kavkazu, drugi iz Laškega in Nemčije. Teh obiskov so bili vselej veseli izdelovatelji strelnih dimnikov, koji so se z njim dobro plačali in so nekateri cc!o obogateli. Najučenejši profesorji, tehniki in visoki častniki, ki so menda pred 4 leti bili v Gradcu zbrani, da bi svojo razsodbo o uspehu povedali, katero ima streljanje proti toči, so očitno javili, da si nc upajo trditi, da bi to kaj pomagalo, a pri nas ukoreninjena nova vera — se je šc ohranila. In glej, ko jc 9. t. m. začelo grometi in bliskati, so se naše strelne postojanke hrabro držale iu iz strelišč so streljali, da se je slišalo po treh okrajih, pa toča tega ni slišala, te-muč kakor je potolkla Kcbelj in Modrič, kjer nič nc streljajo, tako tudi Stinjsko goro in Vi-šole, kjer ic strelišče pri strelišču in prazno streljanje je za naš okraj vsakoletna toča in je samo želeti, da se to opusti. Stigerjeva zvezda je utonila, kar vsak moder človek spozna.
š Hrastnik. Veselica, ki sta jo priredila odbor »Strelskega in kegljavskega kluba Hra-stnik-Dol« in »Bralnega društva« na Dolu v prid družbi sv. Cirila in Metoda je vspela kar najbolje. 205 kron 71 vin. sc je poslalo družbi, kar se menda po deželi redkokdaj pripeti. Naši nemškutarji so začeli pobirati podpise za nemško šolo. Samoobsebi umevno dobili so jih precej, ker je uradništvo premogokopa »zastavilo« svoje moči. Da pa nc bodo s tem gospodom previsoko grebeni zrastli, zato so sc žc storili primerni koraki, in nc brez vs-peha. Najbolj glasni agitatorji, bi se radi poskrili, ker sc bojijo gospodov na Dunaju. To naj si zapomnijo naši Nemci, da kdor bo v narodnem oziru iskal kakega prepira ali ga delal, tisti bo brez usmiljenja občutil, kako se hodi s trebuhom za kruhom.
II. priloga 217. fttev. „Slovenca" dn6 22. septembra 1906
š Slepar. Bivši kaplan, sedaj odvetniški koncipijent dr. Matej Ovsenjak v Gradcu, je spomladi inseriral, da išče kako stalno službo. Kmalu mu je pisal neki pisatelj dr. Hofmann ter mu ponudil preskbeti službo, da mu lc takoj pošlje svoje dokumente. Dr. Oscnjak je storil takoj, a ker je dr. Hofmann nato pisal še po večjo svoto denarja, je postal dr. Osenjak oprezen ter se jc rajši sam peljal k Hof-mannu, katerega pa ni nihče poznal. Kmalu na to pa je začel dobivati dr. Osenjak od raznih občin pozive, naj vrne posojila in podpore , ki so mu jih občine dale med potjo. Slepar, ki mu je dr. Osenjak tako nepremišljeno poslal svoje dokumente, je namreč z njimi sleparil občine. Sedaj so tička prijeli v Draždanih. Isti je 39 letni Edmund Scholc. Kakor poroča dr. Osenjak celjski »Domovini«, ni poslal Hofmann-Scholcu izvirnih listin, nego le prepise.
š Umrla je v Ptuju g. Katarina O ž g a 11 roj. Pock, vdova po pokojnem notarju Ož-ganu. — V Rogatcu je umrl notarski kandidat g. Juro V i r a 111. Prej je bil odvetniški kandidat in je kot tak služboval dalj časa v Celju, v Ljubljani in v Kamniku. N. v. m. p.!
š Cez sedem let pride vse na dan. O zanimivi pravdi pred mariborskimi porotniki, o koji smo včeraj obširno poročali, se nam piše iz Maribora: V petek celi dan so bile zaslišane priče, katerih je povabljenih 45. NVieser vedno trdi svojo nedolžnost. Mnogo prič jc tudi zaslišanih zaradi tega, da se dokaže, ali je res NVieser zavarovalnici naznanil večjo roško, kakor je bila v istini. Vendar se je pri svojem tajenju proti koncu zapletel v razna nasprostva. Posebno ne more dokazati od kod je imel toliko žganja, kakor je navedel, da je zgorelo. Stvar bo jutri (v soboto) zelo zanimiva. — Natančneje poročamo v prihodnji številki.
KoroSke nouice.
k Društvo »Drava«. To nedeljo, 23. septembra, se vrši ob pol 4. uri popoldne izvan-ledni občni zbor društva »Drava«, in sicer na Bruci v gostilni gospoda Pogliča. Obenem napravi beljaško omizje v Trstu to nedeljo izlet na Koroško in se vrši po občnem zboru prijateljski sestanek. Posctijo nas tudi rojaki iz Kranjske gore. Vabi se pri tej priliki brate iz Kranjske, da se udeležijo občnega zbora društva »Drava« in se pridružijo izletu Kranj-skogorčanov.
k Laška trobojnica je plapolala predvčerajšnjim, 20. t. 111., na poslopju laškega konzulata v Celovcu. Lahi so obhajali namreč obletnico, odkar jc bil leta 1870 Rim zaseden od sardinskih čet.
k Drzen tat v podobi tiča. V župnišče v Reisach, zgornje Zilske doline, je hodil neki pernati tat v naravoslovni kabinet krast, kjer je posebno redke vrste žuželk pobral. Po zaostalem perju so spoznali, da hodi neki tič žuželke zobat. Da bi tatu prijeli, so pa okno od sobe zaprli ter samo eno malo odprtino odprto pustili. In res jc tat zopet priletel ter je pozobal nekaj redkih žuželk. Bila jc taščica. Seveda so jo prepodili in preplašili, da ji nc bode nikdar več na misel prišlo, na iglice na-taknjene žuželke krasti. Pozobala je na ta način okoli 150 hroščev redke vrste.
k Vreine se je izpreobrnilo ter, kakor kaže, bode še nekaj lepih jesenskih dnij. Radi deževja so sc žc po zgornjem Koroškem bali, da bi povodenj nastala.
k Slučaj ali previdnost? K železniški nesreči med Porečami in Krivo vrbo pri Celovcu se nam poroča, da se je prigodilo več slučajev, kateri osvetljejejo, kako da so bile nekatere osebe pred pretečo nevarnostjo tako-rekoč svarjene. Neka celovška družina, katera je bila na letovišču ob Vrbskem jezeru, sc je hotela peljati usodepolni večer nazaj v Celovec. Služkinja pa ni mogla nikakor najti svoj slamnik. Gospod je bil že nevoljen ter je radi-tega nad njo rentačil. Seveda se je služkinja opravičevala in rekla, da je slamnik za odhod pripravila in da ga zdaj ne more najti, ter je skoraj gotovo v kovčegu spravljen. Med tem ko so slamnik zopet na vseh konceh začeli iskati, jo je pa vlak že proti Celovcu popihal. Presrečna je bila družina, ko je izvedela, da sta vlaka trčila vkup in da je le radi izgubljenega slamnika bila tc nesreče obvarovana. — Neki gospod je pa napravil izlet v Celovec. Med vožnjo je pa postal vkljub deževju tako žejen, da jc na postaji stopil ven in šel pit pivo. Vlak je brez njega oddrdral, on jc bil pa s tem nesreče obvarovan. — Neka mati se je peljala s hčerjo iz Beljaka v Celovec, da bi šli obleko za nevesto, njeno hčer, pomerit. V Porečah je materi nakrat na misel prišlo, da bi izstopile. Ker je mati le hotela na vsak način izstopiti, sc je slednjič hčer udala in akoravno ne prav rada, ste obe izstopili. S tem sta bili obvarovani gotove nesreče. — Takih in enakih dogodbic se je šc več pripetilo, samo še vse javnosti niso znane.
k Uporaba vodne moči Milštatskega jezera. Neka ameriška družba hoče uporabiti vodne moči »Milštatskega jezera« v industrijske namene. Po Koroškem nameravajo sploh porabiti vse vodne moči in ustanoviti električna podjetja. Po uporabi moči »Milštatskega jezera« upajo, da dobe moči za 40.000 konjskih sil.
tiovolzumllenl zrakoplov - zračni torpedo.
D u n a i, 21. septembra. Iz Pariza prihaja danes naslednjo zanimivo poročilo: Inženir Bondi v Bordeauxu je po 14letnem delu iznašel zrakoplov, katerega imenuje »Zračni tor-
pedo«. Na mestu navadnega balasta nosi zrakoplov razstreljive granate ter se vzdigne lahko 5000 metrov visoko. Zrakoplov se da voditi in se lahko izkrca, kjer se vodniku poljubi ter ostane lahko v zraku več dni, nc da bi bil treba na novo napolnjevati ga z zrakom. Nosi ga hydrogenov plin. Zrakoplov je umišljen kot ofenzivno bojno orožje. Pri mirnem ozračju lahko preleti 50 km v uri.
Dnevne novice.
+ Cesar bolan? Naš cesar se jc pripeljal včeraj ob pol 8. uri iz Išla v Penzing in se je takoj podal v Schtinbrunn. V Schon-brunnu ic bil pol ure pokonci, nakar se je podal takoj v posteljo. Cesarjevo zdravstveno stanje se ni v Išlu zaradi slabega vremena nič izboljšalo in ima še katar. A kljub kataru cesar ne namerava opustiti svojih navad in zasliši danes načelnika vojaške pisarne in pa načelnike dvornih uradov. Prihodnji teden se pa vrše običajne splošne avdicnce.
+ Dr. Tavčar in naši župani. Neverjeten prizor se je pripetil v predvčerajšnji seji odseka za volilno reformo. Slovenski posla-ncc sc je oglasil k besedi in jc vpričo sovražnikov slovenskega ljudstva povdarjal, da slovenski župani niso sposobni izvrševati nalogo, kojo jim prisoja nov volilni red, češ, da so župani na Kranjskem bolj nevedni, bolj neumni, bolj nesposobni, nego župani drugod. Izvzel je samo ljubljanskega župana. Tudi je trdil, da mnogi župan pri nas niti brati niti pisati ne zna. Izkratka, poniževal in mazal je po svojih močeh naše župane pred zbranimi zastopniki vseh narodov in vseh dežel. Razume se, da so se navzoči sovražniki našega naroda zadovoljno smejali in da si je imenovani slovenski poslanec stekel posebno zado-voljnost vsenemškega gospoda Franko Steina. Kdo jc bil ta slovenski poslanec? Kdo drugi, nego najnovejši član volilnega odseka — dr. Ivan Tavčar. Ze večkrat je ta mož, ki je prava naša narodna nesreča, blatil naš narod, naše pošteno ljudstvo pred vso javnostjo v državnem zboru. Toda že dalje časa sem se je vendar nekoliko brzdal in mislili smo že, da se je v resnici poboljšal, da se je končno vendar ganila njegova vest, da se je vendar zavedel, da je najnevarnejši nasprotnik vseh naših narodnih zahtev, ako na tak način ponižuje naše ljudstvo pred svetom, da se je končno spomnil, da je sam izšel iz tega ljudstva, ki ga pred svetom tako grdi in zaničuje. Toda varali smo sc. Sedaj se je zadri na nečuven način v naše ž u p a ft e , ki so cvet našega ljudstva, ki jih je svobodno volilo, ker jim zaupa. Kaj si mora svet misliti o naši deželi, ako njen lastni poslanec trdi. da so najboljši možje ljudstva tu neumni, nerodni, nesposobni za svoj poklic! Seve, ko je dr. Š u s t e rš i č liberalnega tovariša z odločnimi besedami zavrnil, povdarjajoč, da so naši župani politično zavedni, probujeni, vestni in v vsakem oziru kos svoji nalogi, samo da žalibog mnogokrat pri c. kr. oblastih — in pri deželnem odboru, kjer ima referat dr. Tavčar sam, ne najdejo primerne iu zadostne podpore in zaslotnbe, — se je dr. Tavčar začel po svoje opravičevati. Nad vse klavern je bil prizor, ko je poslanec ljubljanskega mesta svoje žaljive besede omiljeval in nazaj jemal, češ, da mu jc ta ali ona beseda le »ušla«, da ni hotel žaliti, da prizna, da je morebiti neumno govoril itd. Toda narodni nasprotniki si bodo zapomnili lc razžaljen j e , ki je poniževalno za naš narod, za našo deželo. Skliccvali sc bodo na naš narod ponižujoče besede slovenskega poslanca, slovenskega središča. To je parlamentarno delo voditelja »narodno-napredne« stranke, — na tak način rešuje Slovence, na tak način hoče dokazovati, da se jc slovensko ljudstvo prikrajšalo v svojih pravicah. Lc nasprotniku daje orožje v roko. Slovenski župani pa si bodo gotovo zapomnili, kdo jih je poniževal in grdil pred svetom. Zapomnilo si bode to tudi vse slovensko ljudstvo, ki nc pusti žaliti svojih prosto izvoljenih županov! — Zares, čudnega poslanca ima Ljubljana. Ni mu podobnega v celem državnem zboru, zaman iščete drugega poslanca, ki bi smatral za svojo nalogo, poniževati in grditi svoj lastni narod, svojo lastno ožjo domovino. Tacega poslanca je zamogla voliti Ic naša »liberalna« stranka, kot pravi izraz njene popolne deka-dentnosti. Zdaj smo pa radovedni, kaj poreko k temu liberalni župani. Saj dr. Tavčar je izvzel edinole Hribarja; vsi drugi so po njegovem predlogu izključeni od sestave volilnih imenikov kot nesposobni. On ni izvzel niti tistih liberalnih županov, ki so v vodstvu narodne stranke, uiti županov liberalnih mest ki so ga volila v deželni zbor. Metliški Jutraš, ki je tako navdušen pristaš liberalne stranke,
novomeški Sladovič, iu drugi njihovi kolegi — ali bodo zdaj molčali, ko jih jc dr. Tavčar tako poniževal pred svetom?
+ Liberalci in soc. demokratje. Liberalci se silno trudijo, da bi za prihodnje volitve pridobili v Ljubljani soc. demokrate, ker edinole z njihovo pomočjo imajo še kaj upanja. Aled soc. demokracijo v Ljubljani jih je nekaj, ki se sami sebi bolj dopadejo v frakovski vlogi in se čutijo zelo počaščene, čc morejo z liberalci iti na kak skupni izlet. i. pr. na Vrhniko. Ti bi bili tudi slednjič pripravljeni svoje dragocenc glasove dati liberalcem. V pouk jim ponatiskujemo tu iz »Arbeiterzeitung« dr. Adlerjevo sodbo o liberalnem načelniku dr. Tavčarju. »Arbeiter Zeitung« piše:
»Celo šesturno posvetovanje je posvetil odsek dvema paragrafoma, ki govorita o volil imenikih. Precejšen del tega časa je ubil »liberalni« Slovenec dr. Tavčar, ki' je priredil obštrukcijski govor v polni meri. Ta najnovejša akvizicija odseka za volilno reformo — če se ne motimo, je to četrti liberalni Slovenec, ki odsek osrečuje — je razjasneval z vsem debelim patosom, ki ga ima na razpolago, da je 011 sovražnik vol. reforme in jo bo skušal z vsemi sredstvi uničiti. Istotam se je izjavil za navdušenega privrženca pluralitete, ki jo smatra — zato ima 011 še dovolj političnega presodka — kot najboljše iu najprimernejše sredstvo za uničenje vol. reforme. Ker je bil končno prisiljen preiti v govoru na vo-livne imenike, je podal celo vrsto precej absurdnih predlogov, za katere ni pri glasovanju dobil večinoma niti enega glasu ne. Ker je tekom debate dr. Šusteršič reagiral na skrajno obstrukcijskim smotrom namenjene napade, je imel dr. Tavčar zaželjeni povod, šc nadalje pol ure ubiti.Vpraša se pa gotovo, v čegavem imenu misli dr. Tavčar tratiti tako dragoceni čas v odseku? Kako sodi večina ljubljanskega prebivalstvo o njem in njegovi volilni preosnovi sovražnih manevrov, 11111 je davno zelo jasno pokazalo.«
Ali ni izdajstvo ljudskih interesov, ako se soc. demokracija v Ljubljani brati s stranko, ki jo soc. demokratično vodstvo na Dunaju tako obsoja?
+ Dr. Tavčarjev fiasko v odseku za volilno reformo. Dr. Tavčar jc zopet oškodoval slovensko stvar, ker je v odseku za volilno reformo ubil moralno sam sebe. Škoda: Eno mesto, ki bi ga v drugih razmerah sedaj, ko sc gre za vsak slovenski glas, zasedal vpliven slovenski poslanec, ki bi kaj izdal, jc mrtvo, brezpomembno, slovensko zastopstvo v odseku za volilno reformo torej oslabšano. Kako korenito jo je dr. Tavčar zavozil, kako je odbil od sebe druge slovanske poslance, ki ga javno zavračajo in zametujejo, nam pričajo 11. pr. mladočeški »Narodni Listy«. Mladočcško glasilo je vedno stalo na strani slovenskih liberalcev, saj ima celo istega dunajskega dopisnika iz državnega zbora, namreč znanega Pe-nižka. A v zadnjem poročilu iz državnega zbora mladočcško glasilo odločno Tavčarja pobija, 11111 izraža svoje obžalovanje nad njegovo zaslepljenostjo ter jasno kaže, da so slovenski liberalci izgubili za vselej zadnjega prijatelja, ki so ga šc imeli v družbi avstrijskih Slovanov. Mladočcško glasilo piše:
»Dr. Tavčarju so v boju proti volilni reformi skalili pogled notranjekranjski prepiri, domači boj proti škofu dr. Jegliču in dr. Šu-steršiču . . . To tako globoko, skoro bi rekli besno nasprotstvo proti volilni reformi ima seveda občuten vzrok. To je zanimivo, da, celo nerazumljivo dejstvo, ki si ga nc moremo razlagati, da pride z nameravanim novim volilnim redom liberalno slovensko zastopstvo v tako nevarnost, da pride iz Kranjske po njem samo eden sam liberalec na Dunaj, namreč za glavno mesto. Nečemo dolgo preiskovati, zakaj svobodomiselni živclj na Kranjskem tako naglo propada in zakaj gre nasproti gotovim porazom, naj sc žc voli po novem ali po starem volilnem redu, in zakaj ravno po volilni reformi šc več trpi. Nc podcenjujemo agitacije duhovstva, a liberalna stranka je vendar sama sokriva, da raste in napreduje klerikalna stranka. Naprcdnjaki so leta in leta delali v roko klerikalni stranki. Sami so jej dali v roko orožje, ki jih zdaj pobija. Z največjim obžalovanjem vidimo dr. Tavčarja med načelnimi nasprotniki enake in splošne volilne pravice, z največjo žalostjo smo slišali njega — Slovenca in Slovana! — da se je izjavil za pluralno volilno pravico, z največjim ogorčenjem čujemo, da hoče, izvzemši mesta z lastnim statutom, poveriti sestavo volilnih imenikov rajši c. kr. birokraciji, nego samoupravnim funkcionarjem. O njegovi obtožbi čeških poslancev, češ, da so zadavili koroške Slovence, konsta-tiramo, da so Cehi varovali interese vseh Slovencev in koroških šc posebej, kot sploh vseli Slovanov, kakor svoja lastna prava in da njihovo prizadevanje, kar sc tiče Korošcev, ni doseglo uspeha, da so bili skupno s Slovenci in Hrvati preglasovani, in to jih boli ravno tako, kakor da niso mogli za dolnjcavstrijskc in za dunajske Cehe doseči nobenega zastopstva, dasi so sc zanje trudili po vseh močeh. Ali zato, da so bili poraženi, ne zaslužijo, da bi jih zmerjali z izdajalci iu rablji. Obžalujemo, da dr. Tavčar ni bil v odseku prej, pa bi bil spoznal, da se več, nego sc je dosegla ni dalo doseči in se tudi ne da iu da tudi 011 ne bi bil nobenega čudeža naredil; od nikogar
se ne sme več zahtevati, nego premorejo njegove sile.« Tako torej piše glasilo mladočcško. Dr. Tavčar je požgal vse mostove za sabo, in danes je v zbornici tako sam, da nima nobenega slovanskega poslanca na svoji strani. Zato je pa smešen sklep narodnona-prednega strankarskega vodstva, ki včeraj v »Narodu« pozivlje, da se naj vsi slovenski poslanci pridružijo dr. Tavčarjevi obstrukciji. To bi bila največja budalost, kajti s tem korakom bi se vsi ravno tako osmešili in osamili, kakor sc je dr. Tavčar. Za naše poslance je vendar pomoč Cehov in Hrvatov več vredna, ki hočejo volilno reformo z vso odločnostjo, nego pa sam dr. Tavčar, ki bo tako naglo zopet izginil iz odseka, kakor je vanj prišel. Dr. Tavčar se je zdaj tako zameril tudi Cehom, da ne bodo ti nobenemu Slovencu pomagali, ako bo z dr. Tavčarjem v zvezi. Mož je opravil, naj naredi prostora boljšemu! Najbolj nas boli, ker jc oškodoval akcijo za koroške Slovence, ker je razdražil Cehe, ker jim očita, da so zadavili Korošce. Tako očitanje boli, in namesto da bi zaveznika pridobilo, ga odbije. Edino lc v zvezi in v prijateljskem sodelovanju s raznimi slovanskimi poslanci sc da še kaj doseči; kdor jih zmerja, tega puste na cedilu, in to izkuša zdaj dr. Tavčar. Ce naše poslance zmerja, 11111 še nekateri za to ploskajo. Ko sc jc pa s svojo neotesanostjo lotil Cehov, so 11111 takoj pri prvem poizkusu pokazali vrata, Ce se to ne pravi kompromitirati slovenske in slovanske stvari, potem res ne vemo, komu naj damo še ime nesrečnega viteza Don Ouixota.
+ Čuden efekt jc dosegel dr. Tavčar s svojimi izprcminjevalnimi predlogi. Nihče namreč ni hotel glasovati zanje, ker so vsi člani volilnega odseka takoj izprevideli, da tega moža in njegovih predlogov ne morejo smatrati resnim. Dr. Tavčar je v začetku svojega govora dejal, da je vsa razprava v odseku le komedija. Zato je pa odsek smatral njegov govor za komedijo in dosledno je moral njega imeti za komedijonta. Le ironično pomilovanje je zbudil na primer fulminantni predlog dr. Tavčarjev, da mora vsakdo svojo kandidaturo naznaniti z legaliziranim podpisom deset dni pred volitvijo c. kr. deželni vladi. Legalizirani podpis in naznanilo vladi, — to kaže, da dr. Tavčar ne razume temeljnih pojmov modernega parlamentarizma. Ni čuda, da so se zlasti Cehi kar zavzeli strmenja, kako more človek, ki se imenuje liberalca, predlagati tako goro-stasnost in da so hiteli »Narodni Listy« svetu povedati, da s takim zastopnikom nečejo imeti nič skupnega. Uprav začudenje je pa zbudil uspeh glasovanja. Ko je prišlo do glasovanja o dr. Tavčarjevih predlogih, ni nihče zanje glasoval. Gledali so, kje jc dr. Tavčar, kajti vsaj sam bi moral vendar glasovati za svoje predloge. Pa — čudo! Tavčarja ni bilo nikjer, 011 ni hotel glasovati za svoje predloge. Franko Stein je bil prej podpiral dr. Tavčarjevo liru-lacijo, ki je bila tako vsencmcem iz srca vzeta, a ko je videl, da je dr. 'Tavčar sam ušel pred svojimi predlogi, sc je šc Tavčarjev najzve-stejši pristaš skril, in tako ni prav nihče glasoval za dr. Tavčarjeve izpreminjevalne predloge. Komedija jc bila seveda tu, kakor jo jc dr. Tavčar napovedal, a bila je žalostna komedija, pri kateri je izgubil oni, ki jo je uprizoril, ves ugled pri resnih ljudeh. Kajti kdor tako krvavo resne stvari, kakor so velike ustavne izpremembe, smatra za komedije, se jc črtal iz vrste politikov, ki kaj pomenijo.
+ V poročilu o seji odseka za volilno preosnovo, v kateri jc nastopil dr. Tavčar, se je u rinila neka pomota. Dr. Šustcršiča med njegovim govorom ni nihče motil, tudi dr. Tavčar ga osebno ni nič žalil in nič napadal. Le Steiu je napravil nekaj medklicev, ko je dr. Šusteršič med zadnjim dr. Tavčarjevim govorom napravil par medklicev.
+ Na bogoslovnem učilišču v Ljubljani sc začno predavanja 2. oktobra. Zglašcvanje jc dan poprej. Vodstvo.
+ Somišljeniki, posnemajte! Iz Livka na Goriškem poročajo: Po katoliškem shodu imamo pri nas sedem bralnih krožkov, 2 stara in pet novih, ki so naročeni na »Slovenca«. — Tako se dejanjsko izvršujejo načela katoliškega shoda. Vsak somišljenik stori za razširjenje katoliškega tiska svojo dolžnost!
Deželna avtonomija. Piše in govori sc zdaj od neke strani o predlogu poljskega poslanca Starczynskega, ki ga je podal v petkovi seji odseka za volilno reformo, iu kateri meri na razširjanje delokroga deželnih zborov, na deželno avtonomijo. Očita se, da pri glasovanju ni bilo navzočega razen načelnika odseko-vega, dr. I Moja, niti enega slovenskega, oziroma jugoslovanskega poslanca ter sc pristavljajo tista običajna očitanja o »izdajstvu« itd., ki so zelo poceni. Siccr ne vemo, ali res ui bil navzoč noben jugoslovanski poslanec ali se je odtegnil glasovanju iz kakršnega koli vz-
roka, le to povemo razburjencem v pojasnilo, da naši poslanci dobro poznajo razloček med narodno in politično avtonomijo. Opozarjamo samo na znani sklep vseslovenskega shoda, ki se ie soglasno izrekel za narodno avtonomijo. Ta je ena glavnih točk tudi v programu naše S. L. S. Kakor je pa že včeraj naš dunajski dopisnik kratko pojasnil to vprašanje, pozdravljamo tudi politično avtonomijo dežel — do gotove ineje. To se pravi: Slovenci smo avto-nomisti ter zahtevamo iz praktičnih razlogov, da sc razbremeni državni zbor, razširi delokrog deželnim zborom ter tem potom tudi oslabi nemški centralizem. Mnogo vprašanj gospodarskega, socialnega in sploh dež. kulturnega značaja ic, ki jih morejo urediti le deželni zbori po svojih krajevnih razmerah. Zato državni zbor večkrat sklepa le o k v i r n e zakone, na podlagi katerih naj si urejajo deželni zbori svoje deželno gospodarstvo. Toda odločno bi se morali protiviti, da bi deželni zbori dobili večjo avtonomijo ali širši delokrog tudi v narodnih vprašanjih ter določali poučni jezik v ljudskih in srednjih šolah ter urejali jezikovna vprašanja v nižjih iu srednjih uradih. V tej točki torej z ozirom na obmejne Slovence soglašamo z Rusini ter istrskimi Hrvati, pač pa ne s Cehi in Poljaki, ki zagovarjajo večjo deželno avtonomijo tudi s svojega narodnega stališča.To jc, kakor smo že opetovano in tudi včeraj naglašali, stara preporna točka med avstrijskimi Slovani. To preporno vprašanje pa v kratkem dozori. Na Češkem so že sedaj Nemci v manjšini tudi v deželnem zboru, na Moravskem izgube večino že pri bodočih volitvah. ln Nemci sami bodo prisiljeni zahtevati varstvo svojih narodnih manjšin. Kar pa jc Nemcem glede njihovih manjšin pravo, to nam je glede naših manjšin drago. Naj zadošča ta kratki odgovor. Cc pa slučajno trije jugoslovanski poslanci nc bi bili navzoči tedaj v odseku, ko jc obveljal Starczynskega predlog, ne bi bila niti najmanjša nesreča ali celo »izdajstvo« obmejnih Slovencev. Morda so sc nalašč odtegnili glasovanju ravno z ozirom na Poljake in Cehe, brez katerih so Jugoslovani itak skoraj osamljeni v narodnih vprašanjih. Sicer pa je v dotični pododsek izvoljen dr. Susteršič, kateri bo v tem oziru gotovo dobro zastopal slovenske koristi. Danes pa že lahko rečemo: Zakaj toliko krika zaradi miške, ki jo zvali dotični pododsek v obliki — pohlevne resolucije?
—	Pivka je narastla vsled zadnjega deževja pri izvirku v Zagorju. Opazuje se, da naraste voda sedaj že pri dosti manjšem deževju, kakor pred časom.
—	Železniška nesreča pred dohodom prestolonaslednika. Iz St. Petra na Krasu poročajo: Eno uro, predno se je zadnjo soboto peljal dvorni vlak s prestolonaslednikom, ki se je vračal z dalmatinskih manevrov, proti Dunaju, je skočil na tukajšnji postaji vlak s tira, — na srečo le en voz, ki so ga v kratkem spravili nazaj na tir.
—	Enketa o ustanovitvi »Osrednje zadružne blagajne.« Priobčili smo že poročilo o enketi glede ustanovitve »Osrednje zadružne blagajne« govor finančnega ministra Koryto\v-skega. Enketa je zborovala v sredo in četrtek. Razpravljali so zadružniki eksperti pred vsem, naj bi li bila blagajna državni zavod po zgledu pruske »Centralne zadružne blagajne« ali pa v pravi obliki zadruge. Večina govornikov se je izjavila, naj bi pustili vprašanje odprto. Večina ekspertov sc je izjavila, da če določijo zadružno obliko, naj bi novi zavod podpiral s kreditom redno posamezne deželne zadružne zveze, a po mnenju nekaterih ekspertov tudi takim skupno gospodarskemu osebnemu kreditu namenjenim zavodom, ki sicer niso zadruge, a podpirajo zadružno misel. Precej edini so bili eksperti tudi glede vprašanja, da se določi bančnemu poslovanju omejen, a dovolj obširen delokrog, osobito glede prometa z menjicami. Soglašali so, da naj oblast nadzoruje nameravani zavod, zaradi njegove važnosti in pa zaradi podpore, ki jo obeta država.
Kako hoče vlada zvšati poštne in telefonske pristojbine. Danes se nam poroča iz Dunaja: Konference o zvišanju poštnih in telefonskih pristojbin se niso nič zaključile, s tem, da bi kdo h konferenci poklicanih odobril zvišanje. Vlada bo pa skoro gotovo po svoiem naredila. Trgovsko ministrstvo hoče: 1. Znižano poštnino za lokalna pisma popolnoma odpraviti. Doslej jc znašala poštnina za lokalna pisma 6 vinarjev, po zvišanju bo znašala 10 vinarjev, za pisma nad 20 gramov po 20 v. S tem bi vlada pridobila okolu 1,200.00(1 kron.
2. Za zalepko bi bilo treba plačati po načrtu trg. ministrstva 11 vinarjev — en vinar več nego doslej »za materijal zalepke«. Ta finan-cijelni efekt bi znašal 200.000 kron. — 3. Ko-misijonske pristojbine v mednarodnem poštnem časniškem naročanju se zvišajo tako, da sc pridobi s tem novih 80.000 kron. — Poštne nakaznice bi sc predajale po 3 vinarje, ovojni listki, ki so doslej po 3 vinarje bi veljali 4 vinarje — kar bi skupno znašalo novih 730.000 kron. 5. zviša sc tudi pristojbina za dostavo aviz, pisem z naznanilom vrednosti, poštnih nakaznic. Pri paketih brez naznanila vrednosti bo treba do 5 kg plačali 10 vinarjev in nad 5 kg 20 vinarjev. Pri paketih z naznanilom vrednosti nad 1000 kron se zviša za 20 v za vsakih 5000 kron. Za pisma z naznanilom vrednosti bode treba plačati do 1000 kron 10 vin, pri višjih vsotah za vsakih 5000 kron 20 vin. Pri poštnih nakaznicah ho treba za vsote pod 10 ali nad 10 kronami plačati 0 vinarjev. Zvišajo se tudi pristojbine za razne skladiščne pristojbine, tako da bi ta točka pridobila novih 900.000 kron. — 0. Blanket za brzojavko bi veljal 2 vinarja znaša novih 200.000 K, za dostavo brzojavke bi bilo treba plačati 10 vinarjev, časih tudi več. To bi znašalo novih 60.000 kron. — 7. Telefonske pristojbine se podraže. Pri telefonu namerava vlada na ta način profitirati na novo dva milijona kron.
—	Iz Metlike. Tu smo obhajali slavnost 50letnega jubileja mašništva veleč. g. prošta Er. Dovgana, za to priliko od papeža za zasluge imenovanega komornika Njegove Svetosti. V časopisih je bila ta izredna slavnost razglašena, kakor da jo bo veleč. gosp. prošt obhajal očitno in slovesno, a kakor primerno njegovi skromnosti iii ponižnosti sc jc vsa lupa slovesnost vršila bolj tiho in zasebno. Gg. kaplani gospoda prošta so došli že preje ta večer ter mu izročili krasno mašno knjigo in brevir za spomin. Drugi dan v četrtek je mil. g. prošt imel sv. mašo ob 8. uri, pri kateri so bili pričujoči njegovi gg. kaplani. Na kom jc preskrbel gospod Mihclčič krasno petje. Cerkev jc bila napolnjena dobrega ljudstva, dasi so farani samo nekaj vedeli ali bolje slutili o zlati maši g. prošta, ker sc ni poprej nič razglasilo o tem, znamenje, da farani res ljubijo iu visoko čislajo svojega duhovnega pastirja. Metličani so hoteli prirediti gospodu jubilantu veliko slavnost, katero .ie pa hvaležno odklonil, ker ni prijatelj takih burnih prireditev, (i. jubilant je o priliki svojega slavlja dobil mnogo brzojavnih in pismenih častitk, ki pričajo o priljubljenosti njegovi v vseh krogih. Najznamenitejša častitka jc ona od gospoda dež. predsednika Schvvarza, v kateri želi, da bi gospod jubilant še mnogo let užival zdravje, spoštovanje in ljubezen svojih neštetih častilccv, s katerimi tudi mi vsi odkritosrčno kličemo: Ohrani nam očeta, šc mnoga, mnoga leta!
—	Iz Borovnice. Prisiljen sem odgovoriti na dopis »Slov. Naroda« št. 211, kjer se sklicuje dopisnik na moje ime. Zato rečem, ako bi bili vsi ljudje tako prepričani o nedolžnosti mojega gospoda župnika glede hudodelstva, katerega je obdolžen, kakor sem jaz trdno uverjen, bila bi vsa zadeva že davno končana, in dobili bi obrekljivi jeziki že tudi svoje zasluženo plačilo. Pa prišla bo resnica kmalu na dan. Ker pa je dopisniku vse »sedaj znano, ko so mu razmere pred očmi ter vsak občan ve, koliko jc resnice na stvari«, svetujem mu, da bi dobrohotno blagovolil priskočiti na pomoč preiskovalnemu sodišču; prihranil bi mu trud in mučno delo; in ker je dopisnik tako prepričan o resnici, naj nastopi tožbo javno pri sodišču. Zakaj sc pa skriva in taji svoje sodelovanje? Resnica se pove povsod lahko očitno, ni pa treba umolkniti, ako se približa kak človek, ki ne trobi v njegov rog. Za sedaj šc ne bom opisoval oseb, ki poročajo v »Slov. Narod«, tudi ne govoril o njihovi verodostojnosti, čeravno imam lep zaklad o vsem tem v rokah. Svet pa bo strmel, ko bo zaslišal kakšni so ti »Narodovi« poročevalci, ki so sc postav iii za varuhe javne morale. Ako bi pa kdo lc nc imel toliko potrpljenja, da bi čakal na poročilo, naj se obrne na »Cukalovega fanta«, ali na g. Paplerja, o katerih se utegne šc podrobneje pisati. Za sedaj samo še enkrat naglašam in po vsi pravici z mirno vestjo lahko rečenik da ne naštejem pri vseli naših liberalnih faranih skupaj toliko dobrih vrlin in čednosti, kakor jih poseduje moj g. župnik sam. Ker bivam ž njim žc tretje leto pod isto streho, ga spremljam skoraj v vsako družbo, ga zato vsestransko najboljše poznam, da ni sposoben teh pregreh, katere mu pripisujejo njegovi sovražniki. Oni, ki našega g. župnika obrekujejo. naj sc pa varujejo, da ne poseže javnost v njihovo privatno življenje! — Valentin Kajdiž, kaplan v Borovnici.
—	Sad kamniškega »Sokola«. V ponedeljek dne 17. septembra je v gostilni pri »Sokolu« v Kamniku, kjer sc napredna družba shaja, prav elegantno nastopilo pet sokolašev-domačinov. Okoli 1. ure ponoči pričel se je hud prepir in nato šc pretep, kateremu se je tudi kavarnarica pridružila in nazadnje od go-stilničarke dobila, kar jc iskala (zato: Nc gasi. kar te nc peče). Z groznim kričanjem privabili so vse prebivalce iste ulice na okna, ki so plaho upraševali kaj da jc. Baron Schonber-ger, stanujoč zraven imenovane gostilne, jc klical policijo, (katera jc pa gluha, kadar je pri »Sokolu«kakšen polom), naj red naredi: to sc nam pač čudno zdi zato, ker jc pred par tedni peščica nemčurskih mlečnežev hajlala in kričala v pozni noči pred njegovim stanovanjem ter spravila vse bližne prebivalce iz sladkega spanja na okna, a ta čas se on ni svoje dolžnosti spomnil. Starosti in načelniku »Sokola« pa kličemo krepki »Na zdar« na tako dobri vzgoji njegove garde.
Novice i/. Tržiča. — Sta v b c n i prostori. G. Gasner, ravnatelj tukajšnje tekstilne in predilnc tovarne, jc baje nakupil več stavbenih prostorov, na katerih namerava prihodnje leto sezidati delavska stanovanja. No, skrajni čas je že, da je cenjeni gospod prišel enkrat na to velevažno misel. — Pre-d a v a n j c. V nedeljo, dne 23. t. m. sc vrši v društvenih prostorih tukajšnjega slov. katol. izobraževalnega društva predavanje. Predaval bo gospod Pravst »o starih Rimljanih« iu kaj naj sc mi od uiili učimo. Predavanje bo zelo zanimivo, zato naj nihče ne zamudi te ugodne prilike, da sc pouči o slavnem narodu ki je nekdaj igral glavno ulogo v človeški zgodovini. (i. Zupan bo nekatere točke s svojo znano poljudno govorico izpopolnil. — Soc. kurzi. Z mcsecom oktobrom sc začnejo tedenski soc. kurzi v društvu. Obravnavale sc bodo sistematično vse važnejše točke iz socializma iu tako razširilo znanje v tej vele-važni stroki, ki je danes vsakemu potrebna. Zato pozivljeino zlasti tukajšnjo delavstvo, da porabi to ugodno priliko, da bo spoznalo, kje ga čevelj žuli, in kje so zdravila, da sc mu izboljša in ozdravi društvena bolezen.
—	Posebni vlak na sv. Cioro ter obenem v Trst bode vozil v sredo dne 26. t. m. iz Podnarta po sledečem vožnem redu. Odhod iz Podnarta ob 9 uri 20 minut dopoldne, Jesenice Id uri 17 minut, prihod v Gorico ob 12 uri 17 minut popoldne 27 septembra. Ob 12 uri 32 minut popoldne odhod iz Gorice v Trst.
ob 2. uri 13 minut prihod in zvečer otvlO. uri 5 minut odhod iz Trsta in ob 4. uri 27 minut zjutraj prihod v Podnart. Vožnja stane iz Podnarta do Trsta in nazaj 6 kron 50 vin. Vozni listki se lahko naroče pri A. Gabrijelčič, Brezje.
-- Oproščena poštarica in njen soprog.
Iz Trsta poročajo: Predvčerajšnjim se jc vršila kazenska razprava proti 34letni poštarici Evgeniji Tišina, rojeni Zorrer, radi zločina uradnega poneverjenja, in proti njenemu soprogu, 341etncmu poštnemu oficijalu Karolu 1 isina radi sokrivde na istem zločinu, ter proti občina radi prestopka goljufije. Evgenija Tišina, ki jc bila poštarica v Miramaru. jc bila tožena, da si je v dobi od meseca januarja leta 1905 pa do meseca aprila leta 1900 prisvojila iu pridržala 6700 kron, katera svota jej je bila izročena uradno kot c. kr. poštarici, torej da jc s tem izvršila zločin, ki ga pred-vidja S 181. kazenskega zakonika in ki jc kaznjiv po S 182. istega zakonika. Njen mož, K. Tisa, jc bil pa tožen, da se jc v januarju leta 1905 iu tudi še potem dogovoril s toženko Evgenijo Tišina o načinu, kako naj jej pomaga pri in po izvršitvi zločina in o delu dobička, ki bi mu pripadal, torej sokrivde v istem zločinu. Oba skupaj sta pa falzificirala tri poštno-hranilnične knjižice, glaseče sc na imena: Josip Cerkvenik, Marija Daneu in Lucija Regent, z dotičniini odpovedbami in plačilnimi nakaznicami, ter dvajset poštnih nakaznic, vse to brez namena, ki ga predvidja S 197. kazenskega zakonika, torej prestopka, ki ga predvidja S 320. kazenskega zakonika in ki jc kaznjiv po istem paragrafu istega zakonika. Pri razpravi je toženka Evgenija Tišina priznavala krivdo. Izgovarjala sc je, da je bila prisiljena k temu koraku radi slabih gmotnih razmer, v katerih sta se nahajala 011 in njen soprog. Trdila je pa, da ni njen mož nič vedel o poneverjenjih, ki jih je ona zakrivila. Toženec Karol Tišina je pa trdil, da je nedolžen. Kot priče sta bila zaslišana poštna komisarja Fran Huinmel in dr. Ivan Slaiko in potem še nekaj drugih. Porotniki so s svojim pravore« kom zanikali krivdo obeh tožencev, a sodišče ju jc na podlagi tega pravoreka oprostilo obtožbe.
—	Slovenec — pevec na dunajskem dvornem gledališču. Slovenec operni pevec gosp. Naval Pogačnik je angažiran za dunajsko dvorno opero.
—	Poročil se jc v Postojni gospod Adolf Jurca z gdč. Milico Kuttin.
—	Vojaške vaje v Dalmaciji in njih posledice. Vojaškim vajam v Dalmaciji pripisujejo velik političen in še večji vojaški pomen. Znano je namreč, da stremi Srbija za tem, kako bi zbrala krog sebe Jugoslovane 111 zavladala na Balkanu sama, in istotako Crnogora, ki si želi pač boljših časov. Zdaj Crnogora ne pridela toliko sama, da bi preživela sebe, ampak je docela vezana na milost drugih velikih držav. Balkanske razmere so sploh zelo napeta stvar in tiste vezi, ki jih vzdržujejo, so zelo tanke in počijo lahko pri najmanjši neprevidnosti. To Avstro-Ogrska uvideva in sc zato tesneje spoznava s krajem, ki bi bil lahko zanjo silno važno pozorišče. Leta 1869 sc je prepričala, kake težkoče provzroča vsako vojaško podjetje od morske strani. Zdaj si je v tak namen poiskala celo vrsto črt, po katerih bi se lahko vršil ob času potrebe vojaški transport. Istotako so dobro pregledani vsi tisti kraji, ki so prikladni domačim in tujim napadom. Pomorske vaje ob obali Dalmacije so pokazale, da bi prišlo tam bojno pristanišče ob času vojske istotako v poštev, kakor ono v Pulju. Pokazala sc jc tudi potreba, da se zveže Sibenik z železnico. Končno jc treba pomnožiti ladijevje na morju in istotako tudi ono na Donavi.
—	Kulturno osvojenje Reke. Pod tem naslovom prinaša »Agramer Tagblatt« uvodni članek, kjer predlaga, naj osnujejo posebno društvo, slično onemu sv. Cirila in Metoda za Istro, ki bi imelo nalog, s kulturnim delom po-hrvatiti Reko. Najprej bi bilo treba hrvaških šol. »Tagblatt« svetuje, naj se v ta namen porabijo za zdaj prispevki za Strossmayerjcv spomenik.
—	Shod kmetijskih potovalnih učiteljev in drugih strokovnjakov v Zagrebu. Dne 19.
t. 111. so imeli kmetijski potovalni učitelji iz Štajerske, Kranjske, Primorske, Dalmatinske, Istre in Hcrccgovinc posebni sestanek, na katerem se je med drugim obravnavalo tudi o strokovni medsebojni organizaciji. Sprejeta tozadevna društvena pravila se predlože vladi v potrjenje. V četrtek dopoludne se je skupen ogled novootvorjene deželne sadne iu grozdne razstave. Tudi ta razstava nudi gledalcu marsikaj zanimivega. Posebno poučna jc izložba sadja domene Kutjevo. Popoludne si jc večina udeležencev ogledala višjo kmetijsko šolo v Križcvcu, kicr so bili od ravnateljstva in celega profesorskega kolegija prav gostoljubno sprejeti. Celo šolsko posestvo obsega čez 500 oralov.
Velike solnčne pege in solnčne baklje so včeraj opazovali na solncu.
Rokavice sc podraže. Tako so sklenili prodajalci rokavic na Dunaju.
Moža je hotela zastrupiti. V vasi Be-lavid, okraj Karlovec na Hrvaškem, se je 53 let stari poljedelec Janko Maček oženil z 28 let staro lepotico Anko. Zakon ni bil srečen. Mož jc ženo vedno nadlegoval s svojo ljubosumnostjo. Vsak dan jc bil v liiši prepir. Nedavno jc žena vsled tega naincšala možu med žgance fosforja. Mož je fosfor takoj okusil, spravil žgance in jih izročil orožnikom, ki so ženo aretovali. Zena je izjavila, da se jc hotela iznebiti moža, ker jo je pretepal iu zapostavljal.
Najlepša vola na zagrebški razstavi je
razstavil neki kmet iz Kranjske. Vola sta tako težka, da nadkriljiijcta vse vole, ki so jih razstavili različni vcleposctniki. Splošno se ob-
čudujejo tudi razstavljeni konji veleposestnika Leopolda Pfeifferja. Eden njegovih konjev je rpodan za 20.000 K. Zanimanje vzbuja tudi velikanski gosjak, ki je dobil v razstavi v Nemčiji prvo nagrado in ga jc hrvatska vlada kupila za 160 mark. Svinja posestnika Kni-ferja tehta 448 kg. Trikrat je že vrgla mladiče, prvikrat 7, drugikrat 9 in tretjikrat 14 pujskov. Proda se za 500 kron.
—	Toplice na Dolenjskem. Kopališka doba sc nagiblje h koncu in naša oddaljena vasica bo kmalu zopet dobila svoje preprosto kmetsko lice. Dež in hlad minulega tedna sta odnesla goste na vse kraje in le nekaj ostankov šc obiskuje kopeli. Mogoče, da zadnji teden, ako nastopi gorko vreme, še kdo pride nekolikokrat sc izkopat, a mnogo jih ni več pričakovati. Kopljeta se še dva duhovnika: svetnik Golobič iz Metlike in štajerski župnik Kozince iz Slivnice, sodnik Appelmanii iz Pli-berka, gospa profesor Stritof, ki je čudovito naglo okrevala od posledic akutnega revma-tiznia v mišicah in členih, gosp. Lininger iz Ljubljane itd. Tudi nekoliko delavcev iz Jesenic in Rablja je tukaj, kopeli so jim izdatno pomagale proti bolezni ischias; silno so zadovoljni z uspehom. Vse kaže, da mora imeti tukajšnja terma precej radija v sebi, dasi v tem oziru ni bila pod analizo. Želeti je pa, da jo kak specialist preišče. Lc zaradi tega je učinek kopanja, zlasti pri nekaterih bolnikih, naravnost presenetljiv. Letošnja sezona jc na izvrstnih uspehih nenavadno bogata in videti je, kakor bi zdravilna moč tukajšnjih vrelcev naraščala. — Prihodnje leto nameravajo otvo-riti tudi mrzle kopeli, ki jih je dr. Hubad že letos v posameznih slučajih uporabljal. Da bi se Ic posrečilo, naš nagajivi vodovod popraviti. Splošno mnenje je, da bo treba od izvirka do nabiralnika položiti močnejše in širše cevi ter postaviti novo večjo turbino. Hidrotehniki in inženirji bodo to stvar gotovo po-voljno uredili, ki je za kopališče imenitne važnosti. — Zadnji teden jesenske sezone je tu. Kdor jc podvržen trganju in se boji krute zime, ki že poskuša stopati s snežnih planin v nižavo, lahko šc pride za nekaj dni v kopel. — Sklepno poročilo o letošnji sezoni pride pozneje.
—	Shod političnega društva »Edinosti« bo jutri v Trstu. Na dnevnem redu jc volilna reforma in koroški Slovenci. Na shod pride govorit tudi slovenski koroški deželni poslanec Grafenauer.
—	Poštne nakaznice s fotografijo irneji-telja bodo izdajale naše pošte od dne 1. jan. 1907. 1. naprej.
j Še nekaj iz Jesenic. — P o č i t n i c e do 8. oktobra imajo vse šole na Jesenicah vsled dušljivcga kašlja, ki je razširjen med otroci. — Mesto v socialnem odseku jc Pongratz odložil in izjavil, da lahko socialno deluje, če tudi ni v odseku. Druge točke občinske seje so se mirno izvršile.
-- Na c. kr. Franc Jožefovi gimnaziji v Kranju sc jc letos oglasilo za prvi razred 77 učencev, trije so odstopili iu eden ni bil sprejet; sprejetih je v prvem razredu 73, v vseh razredih 342 javnih učencev in pet privati-stov, skupno 347. (Po »Laibacher Zeitung« posneto poročilo je bilo netočno.)
-— Tečaj za meščanske učitelje in učiteljice se pjične na tukajšnjem učiteljišču v četrtek dne 27. septembra, ob 10. uri.
—	Ogenj je uničil 13. t. m okoli 2. ure popoldne posetniku Jožetu Pintar v vasi Gozd pri Kranjski Gori hišo in gospodarsko poslopje. Zgorela je oprava, vsa obleka, ves poljski pridelek in dva velika prašiča. Škoda sc ceni na 4000 kron, zavarovan pa je bil za 1200 kron. Da ni tako brzo prihitela na pomoč požarna bramba iz Kranjske Gore, bi bili gotovo pogoreli še peteri imoviti gospodarji; kajti domači ljudje so bili vsi na polju. Zato se ii na tem mestu izreka javna zahvala. Hvala pa tudi gasilcem iz Mojstrane, Dovjega in Podkorena, ki so dokaj hitro prihiteli na kraj požara. S tem so pokazali dejansko plemenito geslo: Na pomoč! Ogenj jc bil naznanjen po telefonu. Postajenačelnik gosp. Kcnda je sporočil g. županu Lavtižarju in g. Pečarju. Čast jim! Kdo je zažgal, se ne ve natančno. — Pozor_jjospodarji iz Gozda! Vidite, kako krvavo potrebujete vodovoda! Toraj hitro na delo!
—	Zvišanje cene za bakrenovalčne in svinčene izdelke. Kartel avstro-ogrskih tvrdk za izdelovanje bakrenih predmetov je od 12. t. 111. zvišal za izdelke iz bakra cene za 10 K pri 100 kg. Istotako so avstrijske tovarne za svinčene izdelke zvišali ccne za svinčene cevi in plošče pri 100 kg za 2 K.
—	V I. razred meščanske šole v Postojni sc je vpisalo 41 učencev in nc 35, kakor smo pomotoma poročali.
—	Pokvarjene brzojavke. Vedno čujemo pritožbe o pokvarjenih brzojavkah. Na Jesenicah je oddala neka žena brzojavko: Zakaj mi nc pošljete grozdja, sem brez njega ostala. V Gorici pa jc bila dostavljena brzojavka tako-le: »Cakajme neposlite grozdja sem brez nega ustala.« — Upoštevamo tudi težave v brzojavni službi in vemo, da marsikaj zagreše tudi stranke same, ali tako množenje pokvarjenih brzojavk pa vendar kaže, da je premnogo krivde v brzojavnih uradih, kjer nastavljajo najrajše ljudi, ki ne znajo slovenskega jezika.
Iz Zagreba v Samobor zgrade električno železnico.
Vesti iz Amerike. V Collimvoodu je pri kopanju utonil Blaž Hubad, doma izpod Šmarne gore. V Stceltonu (Pa.) jc umrl Franc Hren. -- V Collisburgu (Pa.) je ponesrečil v tovarni Ivan Oblak.
Hrvaški sabor ne bo razpuščen. V budimpeštanskih informiranih političnih krogih nc vedo ničesar o tem, kar so pisali nekateri hrvaški listi, da bo sabor razpuščen iu da bodo počakali ua osnove kompaktne večine, ali da bo odložen z istim namenom.
+ Predavanje »Slovenske dijaške rveze«.
Zvezni član tov. Ivo C e s n i k. predava v nedeljo, dne 23. t. m. na Colu nad Vipavo v on-dotnem slovenskem, katoliškem izobraževalnem društvu o vzrokih in pomenu izseljevanja.
—	Novo podjetje — delniška opekarna, ki se osnuje v Ilirski Bistrici. Glavnice bode treba 500.000 K. Tovarna bode zidana v velikem obsegu in najnovejšem stilu.
—	Lovska sreča. Gosp. Josip. A n d r e restavrater v Št. Petru, ubil jc na lovu v Starem trgu lepo eno in pol let staro medvedko. Kavno takrat na istem lovu je pa obstrelil lovec Jakob Krašoveciz Dan medveda, kateri se je pa težko ranjen skril v brlog. Čudno, da se te živali vedno več nahaja v naših gozdih. Lovski revir je last gospoda Fran P e -t r i č a.
—- Radi izdajanja ponarejenih 20kronsklh bankovcev je bil v Skocijanu aretiran posestnik Martin Grm iz Dobrave, občina Dobrnice. Pri njem so našli 38 ponarejenih bankovcev, katere je dobil lani od ponarejalcev denarja iz Amerike.
—	Prestavljen je okrajni živinozdravnik g. Alojzij K o n i g iz Kočevja k deželni vladi v Ljubljani. Na njegovo mesto je prišel g. Jožef K u t s c h e r a.
—	Želje železniških mojstrov. Železniški liinistcr dr. Derschatta je obljubil zastopništvu železniških mojstrov, da hoče vplivati na izpolnitev želja železniških mojstrov, ki se imajo boriti z mnogimi težkočami, a jih ne upoštevajo, kakor zaslužijo.
—	Trgovski koledar za leto 1907 v žepnem formatu izda »Slov. trgovsko društvo Merkur«. Koledar bode imel poleg kalendarija in listov za dnevne beležke kaj mnogovrstno vsebino, izbrano s posebnim ozirom na trgovske in obrtne potrebe. Koledar bode prav lično opremljen, risbo za načelno stran je izdelal akad. slikar gosp. Maksim Gaspari. Cena koledarju je ena krona, po pošti 10 vin. več. Koledar se naroča neposredno pri društvu. Slovenski trgovci, trg. sotrudniki in sl. abrtniki segajte pridno po tem koledarju, ki ;e prodaja v korist »Trgovskemu domu.«
—	Izjava. V »Slovenskem Narodu« so se mi že opetovano razne hudobije očitale po krivici. Jaz se za take hudobije nisem menil, ker ;em vedel, kdo jih piše, oziroma inšpirira. Ako iedaj odgovarjam na neko posebno »Naro-lovo« predbacivanjc, je vzrok to, da tudi ne-;ateri ljudje v Medvodski občini mislijo, da ;em bil jaz vdeležen pri stvari, za katero sem :vedel, ko je bila že izvršena. Zato izjavljam ukaj: Pri vpokojenju g. Hopfgartncrja, biv-iega ravnatelja v Goričah jaz nisem bil prav iič vdeležen, niti kak drug duhovnik. Tako se e izjavila tudi centralna direkcija na Dunaju, cjer sem zahteval pojasnila, in tako se mora zjaviti tudi g. Hopfgartner in tudi drugi, ka-ere bom še omenil, ako ne bo miru. To sem risal le zato, ker sem bil moralno prisiljen. 3rcska, 19. sept. 1906. — I. Brence.
Domače kmečko brodovje pozdravilo iri Zadru nadvojvodo Ferdinanda. Prebivalci jtokov nasproti Zadra so prišli tudi pozdravit ladvojvodo v Zadar na svojih ladjah. To so 3ili Kaljani in Prečani, ki so se pripeljali na s lrvaškimi trobojnicami okrašenimi ladjami in pevajoči svoje pesmi v zadarsko luko. Pogled la te s hrvaškimi zastavami okrašene ladjice, katerimi sc ie igralo valovje, ie bil nenavadno krasen.
—	Nučič v Ameriki še ni našel tiste sreče, d io je pričakoval. Srečo ic doslej imel le pri svojem begu iz Ljubljane. Peljal se je z vozom Jo Vižmarjev in od tam z železnico čez luo-most v Švico. Potoval je v obleki svojega reklamnega sluge. V Novem Yorku je seveda oblekel svojo dolgo suknjo z neverjetno dolgimi škrijci in na svojo glavico nataknil neverjetno velik cilinder, tako, da ga pouličini otročaji časih kar preganjajo, kličoč za njim » Metulj«. Kakor svoj čas v Gradežu, se je Nu-čiču zgodilo tudi v Novem Yorku. V Gradežu so ga socialni demokratje vrgli v morje, v Novem Yorku pa so mu rojaki pokazali pot po stopnicah.
—	Pridige Gregora B u š 1, o katerih je razposlal založnik ravnokar obširen seznam, se dobe tudi v Katoliški Bukvami v Ljubljani pod istimi pogoji, kakoršne stavi založnik in se dopošljejo vrhu tega še poštnine prosto. Obsegajo 10 zvezkov, katerih vsak je na prodaj še za-sč.___
Ljubljanske novice.
Zlata maša P. Tadeja se je vršila na prav ljubezniv način. Samostanski bratje so okinčali kapelico s svežimi cvetkami, pripeli lestenc na obok ter pripravili za zlato mašo zlat plašč. Vsa samostanska družina, tudi posli ,so se zbrali v kapelici in točno ob polu petih je pristopil zlatomašnik k altarju, s sobrati molil »Veni creator« in potem ginjenim srcem in tresočim glasom pričel sveto daritev. Gin-Ijivo je bilo videti bilo glavo jubilanta sredi raznobojnih cvetk; goreče molitve navzočih so spremljale sveto daritev. Po sv. maši je zlatomašnik s sobrati hvaležnim srcem molil »Te deum«. Vsa družina mu je prišla skupno častitat; P. gvardijan. njegov nekdanji učenec na novomeški ljudski šoli, je nagovoril zlato-ttiašnika v prijaznem nagovoru, se spominjal njegovega delovanja, njegovih molitev in njegovega trpljenja v teku petdesetih let in izrekel željo, da mu ljubi Bog olajša bolezen in oslajša tudi večer njegovega življenja. Zlatomašnik se ginjen zahvali in pravi: »Nc želim si več dalje živeti, ker star in bolehen človek je hiši v nadlego. Ne silim pa umreti, marveč Bog naj naredi z menoj, kakor je njegova sveta volja. Vam pa, ki ste v bratovski ljubezni, prisostvovali moji zlati maši, povrni ljubi Bog obilo tu iu tam!« — Ker jc star in častitljiv redovnik kinu iu blagoslov vsake samostanske družine, zato nam Bog ohrani zla-totnašnika — P. Tadeja še mnogo let!
lj Poroka. Danes sta bila v stolnici poro- I čena g. Otmar Batnberg, sin tiskarnarja in i predsednika »Kranjske hranilnice« z gdč. Pavlo Mikusch, hčerko znanega posestnika in trgovca z dežniki. Poročal je preč. gosp. msgr. Tomo Zupan.
lj V Ljubljani Ista šolska mizerija kot v Trstu. Ciril Metodova šola pri sv. Jakobu je prenatlačena, v državne nemške šole nočejo več sprejemati slovenskih otrok, češ, da so že tudi prepolne. Ali naj slovenski stariši pošiljajo svoje otroke zato v laške šole? Sicer pa tudi v Ljubljani niso mnogo boljše šolske razmere. Znan nam je slovenski oče, ki ni mogel spraviti svojega sina v nobeno slovensko ljudsko šolo v Ljubljani, ki so prenapolnjene in je tnoral dati svojega otroka radi tega v — nemško šolo.
lj »Hlgijena«. O higijeni se mnogo govori in mnogo piše, pa nikoli zadosti. »SI. Narod« in »Slovenec« sta postala v tem vprašanju edina. »Narod« se bavi kot »klerikalen« list za higijeno v cerkvi, ker je popolnoma naravno, ker so ravno »klerikalci«, ki edini obiskujejo cerkve, v nevarnosti za svoje zdravje, če bi se zanemarjala higenija v cerkvi. Dolžnost »Slovenca« kot »liberalnega« lista je, da se bori za higenijo tam, kjer se ne mara boriti »Narod«, zakaj se ne mara, naj se blagovoli opravičiti sam. Morda velja izgovor, da eden ve mnogo, vsi pa vse. Za danes hočemo naš »klerikalni« občinski svet opoziriti na en higi-jeničen greh, ki ga žc nosi leta in leta na svoji vesti, pa se ga ne mara otresti in se ga ne mara. Cc bo nas poslušal, bo prav, če ne, bomo pa pri prihodnjih občinskih volitvah začeli brez usmiljenja metati lastne pristaše iz občinskega sveta, pa bomo volili noter »liberalce«, ali pa cclo soc. demokrate. Saj takih grehov vendar mora biti že konec, ni nobenega izgovora, tu se neha vsako strankar-stvo. Mitnica pri sv. Krištofu jc mestna, kakor so menda mestne vse druge mitnice. Pri vsaki mitnici imajo mitničarja, ki ie v službi magistrata in ta mora skrbeti za stanovanje mitničarja. Kak posluh iu kak okus za higijeno ima magistrat sodi se po tem, kako stanovanje da magistrat mitničarju, ki je tudi človek, čeprav eden izmed »nižjih« slojev po »klerikalnih« nazorih »klerikalnega« ljubljanskega občinskega sveta. Sedai pa poglejte v stanovanje mitničarja gori pri sv. Krištofu. Poslopje, v katerem je mitničarjevo stanovanje, zmerjajo celo s »hišico«, pa mu delajo krivico, imenovati bi jo morali namreč »stranišče.« Je res pravo stranišče to mitničarjevo stanovanje, v katerem stanuie revež s svojo ženo in otroci. Tratil bi se prostor, če bi hoteli opisati to stanovanje. Vsa družina boleha na pljučnih boleznih. To pove dovoli jasno, da to stanovanje ni za človeka, čeprav je ta človek slučajno uslužbenec mestnega magistrata. S tem smo hoteli samo rahlo opozoriti naš mestni magistrat na ta higijenski greh.
li Trgovska vest. Mnogoletna prodajalka v »Angleškem skladišču« gospa A. Lukič je prevzela kot poslovodkinia trgovino narejenih oblek F. M. Netschek.
li Kot »katoliške jude« nas je napadel »SI. Narod«, da ne prinašamo za »podjetje« The Comp. Theater Orient nikakih notic. K temu nimamo drugega pripomniti, da smo bili od ravnateljstva tega gledališča v »Mestnem Domu« naprošeni, nikakih recenzij pisati o tem podjetju, dokler ui definitivno urejeno. Slike in prizori iz življenja našega Zveličarja, so še le v četrtek bile uvedene v spored, ker podjetje ni imelo v Ljubljani istih na razpolago, nego so iste rabili v Trstu, kjer so iste imele privlačno silo.
lj Podjetje »The Comp Theater Orient« v »Mestnem domu«, priredi jutri v nedeljo 2 predstavi. Prva predstava ob 4. uri popoldne, druga zvečer ob 8. uri. Pri pasionski igri koralna glasba. Med predstavo svira ljubljanski sekstet. Program traja 2 in pol ure.
li Uferinijevo čarovniško gledališče ima danes in jutri zvečer zadnji predstavi v veliki dvorani »Uniona«.
Ij O imovini mlekarne Seliškaria popravimo našo včerajšnjo poročilo vsled verodostojne priiave, da se ie dne 20. t. m. sicer v istini vršil narok pri deželni sodniji radi 2487 kron 47'/a v, toda kurator Seliškarjcv je zahteval in dobil za odgovor na tožbo zakonit rok enega tedna. Torej niti razsodbe niti poravnave ni bilo in jc vsled tega tudi nemogoče bilo vložiti kak izvršilni predlog.
lj Društvo zdravnikov na Kranjskem. Prihodnje redno mesečno zborovanje vrši se v petek, 28. t. m. ob polu 6. uri zvečer v učilnici ginekologiškcga oddelka deželne bolnišnice.
Dnevni red: I. Naznanila predsedstva. 2. »Zdravniški spomini s potovanja v Ameriko.« Dr. Dčmcter vitez Bleivveis-Trsteniški. 3. Slučajnosti. V Liubljani, dne 21. sept. 1900. Dr. V. Gregorič, t. č. predsednik.
lj Ljubljanski grad so sedaj tudi v notranjščini nekoliko popravili.
lj Prememba posesti. G. Fmest tiammer-schmidt ie kupil v Spodnji Šiški hišo g. Franc K o t n i k a za 10.900 K.
iz slovanskega sveta.
sl Češko sadjarsko in vrtnarsko razstavo
so tc dni otvorili v Pragi. Češki vrtnarji so se na tej razstavi pokazali kot prvaki v tej stroki iu ustvarili nekaj čarobnega.
sl Hrvaška učiteljska zveza je imela včeraj v Zagrebu svoj občni zbor. Navzočih ic bilo 1000 učiteljev in učiteljic. Zahtevala je zvišanje plač za učitelje iu da naj imajo učiteljice isto plačo kot učitelji. Navzočih jc bilo šest poslancev. Govorili so poslanci dr. Frank, dr. Šiirmin iu Zagorac ter zagotavljali, da bodo nastopili za učitelje.
sl jugoslovanska učiteljska zveza. Na shodu jugoslovanskega učiteljstva v Belgradu 20. avgusta t. I. je bila sprejeta naslednja re-
solucija: »Učitelji Srbi, Hrvati, Slovenci in Bolgari, ki prisostvujejo I. srbskemu učiteljskemu kongresu, enodušno izrekajo željo, da bi se učvrstilo in organizovalo moralno edin-stvo med južnoslovanskim učiteljstvom. Zategadelj poživljajo vse navzoče, da razmišlja-j.o kako bi se ta ideja popularizirala, iu poživljajo začasni odbor, ki je vodil to posvetovanje, naj ukrene, da se leta 1907 ob velikih počitnicah skliče prvi jugoslovanski učiteljski sestanek, ki naj to idejo realizuje.« - Ustanovitev take zveze je na shodu utemeljeval gospod Šega.
Izpred sodlSča.
Hud Krakovčau. Zidar Franc Novak iz Krakovskega nasipa je neko noč na Glincah Martina Zajca v prepiru z nožem osuval, zato bo sedel pol leta v težki ječi.
Občinskemu redarju se protivil. Lojze Kavalar, delavec na Jesenicah, .ie zvečer 25. julija t. 1. razgrajal, pred stanovanjem delavca Franceta Kampiča. Ta je bil primoran poklicati občinskega redarja, ki je hotel Kavalarja aretovati. A ta ie upil, da ga bode ubil, zagnal mu v glavo stol in pod noge vrgel sekiro. Vle-gel se mu je na tla, ter mahal z rokami in nogami okoli sebe. Le s pomočjo nekega delavca ga ie bilo moč ukrotiti. Sedel bo zato šest tednov v težki ječi.
Motena svatba. Dne 18. julija t. I. je bila v Vehovčevi gostilni v Preddvoru svatba, katere se je vdeležilo mnogo ljudi med njimi tudi črcvljar Jože Cuderman iz Bašlja. Okoli polnoči ie prišlo med gosti do prepira, vsled česar je gostilničar Antona Rehbergerja in njegovega tovariša spodil vun. Za njim je šel Cuderman ter se sporekel z Rehbergerjem, zakar ga je slednji za uho udaril. Zdajci ga pa sune Cuderman z odprtim nožem v trebuh. Za kazen mu ie bilo priznano pol leta težke ječe.
Razne stvari.
Nižjeavstrijski mesarji, so imeli shod. na so zahtevali, naj vlada takoj odpre mejo proti Rumuniji in Srbiji.
Pasivno resistenco so pričeli dunajski mestni uradniki davčnega oddelka, ker ne povišajo števila uradnikov.
Povodnji na Češkem in v Šleziji. Zaradi deževja sta zelo narasli Laha in Valtava na Češkem. Povodenj je napravila po raznih krajih mnogo škode. Tudi v Šleziji opasno narašča Odra.
Trgovinska bilanca naše države za I I90() iz kazujc 177.6 milijonov kron aktiv.
Na smrt je obsodilo po dvednevni razpravi solnograško porotno sodišče gorskega vodnika Janeza Lamprechta, ker je umoril go-stilničarko Anzinger.
Omejen obisk civilistov po vojašnicah. — Omejiti nameravajo baie obisk civilistov po vojašnicah. Med obiskom v vojašnici naj bi spremljal civilista podčastnik. Vojaškim oblastim niso všeč poročila o razmerah po vojašnicah in zato hočejo omejiti na tak način obisk vojašnic po civilistih.
Nesreča na vojaškem vežballšču. V Kole šu je padla na vežbališču iz rok puška vojaku 42. pešpolka, ki je bila nabita in se je iz-prožila ter ubila nekega drugega vojaka.
Splošna stavka v Grenobiu. Dne 20. i. m. je izšel Ic list »La croix de I' Isere«, ki ga stavijo ženske. Delavci se niso uklonili še pozivu sindikata, da naj stavkajo. Zvečer 20. t. ni. jc šc le stavkalo 3000 delavcev.
Močan potres so čutili 20. t. m. \ Talci.
Tatvina v tvornicl za denar. Iz bavarske kraljeve tvornice so ukradli za 130.000 mark deset markinih tolarjev z znamko D 1906, ki so težki 50 kg.
Dekleta odpeljali. Y Parizu se je te dni vračala s cestno železnico iz cerkve hči uglednega trgovca. Ko je izstopila, so jo potisnili neznani ljudje v neki avtomobil in odpeljali. Dekle je zgubilo zavest in se prebudilo oneča-ščeno par ur kasneje na klopi poleg kolodvora.
Prepovedano vživanje opija na Kitajskem. Na Kitajskem so izdali ukaz. ki prepove vži-\ anje opija po desetih letih domačinom in ptuj-ccm. Ukaz ostro obsoja razvado o uživanju opija in zapove državnemu svetu, naj strogo izvede izpoved.
Za fotografe. Rumtinski učitelj Silvio Ste-faneska v Cugiru na Sedniograškem je baje izumil tak fotografični aparat, katerega negative je lahko razvijati na dnevni luči, vsled česar je postala temnica čisto odveč. Novi aparat ie baje patentiran že v vseh državah.
Nesreča ameriškega milijonarja. Pri Ar-lesu ie zadel avtomobil ameriškega milijonarja Smidlappa iz Cincinnatija v neki voz. Hči njegova je bila takoj mrtva, milijonar si je pa zlomil nekaj reber.
Še ena žrtev »Siria«. Pred cerkvijo Ain el Turk so našli šc truplo nekega duhovnika. Sodijo, da ie truplo pri nesreči »Siria« ponesrečenega sanpavlskega škofa.
Požar v razstavi v Bukareštu. V razstavi v Bukareštu je pogorel mornariški paviljon Bila jc nevarnost da pogori cela razstava. Škoda je velika.
Od pleskarja do junaškega tenorista. V Bruscliu je zdaj angažovan na gledališču dela Monnaie pevec S\volfs, ki ima krasen junaški tenor. Spočetka jc bil pleskarski pomočnik, a potem je šel proti očetovi volji v glasbeno šolo, kjer je izvežbal svoj glas.
Cemciitiranie trupel. Zdi se, da dobe krc-matoriji povsem resno konkurenco. Zdi se, da nadvlada pogrebno reformo sežiganjem šc druga pogrebna reforma. Dr. Schatt priporoča namreč v listu »Cement and Beton«, da sc stavi truplo v cementno betonirano krsto in da se ista zaliie z goščo cementa. Po nekoliko dneh bo ta krsta formalni steber od cementa. Truplo infiitriranjcm apna in kre-
mene kisline formalno okameni in ako se bo kateri potomec zelo interesiral za svojega prednika, bo lahko ta steber kar razbil in našel svojega okamenelega deda povsem ohranjenega.
Brezzični telefon je znašel elektrotehnik Maiche. S telefonom je omogočen razgovor med Boulogne in Ajaccio.
Stavka železniških uslužbencev preti na Češkem. Železničarji so odredili rok do 1. okt. Ce sc do takrat ne izpolnijo njihove zahteve, prično s splošno stavko.
Preiskovalci vulkana ponesrečili. Ognjenik Colimo v Mehiki se je napotilo preiskat 14 geologov. Dosegli so že skoro žrelo, ko je ognjenik izbruhnil cel oblak ognja. Smrti so sicer všli z begom, a večinoma so težko opečeni.
Avtomobili in zaroke. Avtomobili igrajo važno vlogo v zadnjem času v družabnem življenju mladih ljudij. Nedavno se je zagledal na Angleškem sin bogatega lorda v neko gledališko igralko in jo proti očetovi volji poročil. Oče ga je nato izdedinil, a sin je stopil v službo v avtomobilski tovarni. Zdaj se je dogodil podoben slučaj, samo narobe. V Londonu se je zagledala Mis Videt Farrar, hči milijonarja, v fanta, ki je vozil njen avtomobil. Poročila sta se na skrivaj in zdaj živita v veliki sreči v Londonu.
Čudne sanje. Slanskemu meščanu gosp. Meisnerju na Češkem se jc sanjalo, da so v gostilnici, v katero ie vsak dan zahajal, položili ga mrtvega v rakev in nesli na pokopališče. Te sanje so ga tako vznemirile, da ta večer ni hotel gostilnico obiskati. Na prigovarjanje svoje soproge, ki ga ni videla rada žalostnega, je pa vendar šel. Komaj se je v gostilni vsedel na svoj prostor, je obledel in bil mrtev. Zadela ga ie srčna kap.
Knjižnico za slepce, ki šteje nad osem tisoč zvezkov, imajo v Londonu. Vsebina teh knjig je raznovrstna ter dobi vsak svojemu okusu primerno berilo: pripovedke, pesmi, zgodovinske, prirodoslovne in druge znanstvene spise iu muzikalije. Na razpolaganje so tudi razni časopisi za slepce.
Novo razstrelivo »farronit« sta poizkušala izna.iditelj \Vurtemburger in pa načelnik ameriške družbe. Tatnall, ki namerava izdelavati farronit .A pri preizkušnji v Lynuu sta bila oba nevarno ranjena, tako da je \Viirtembur-ger že umrl. Tatnall pa najbrže ne okreva. Farronit je trikrat močnejši, kakor dinamit.
Rusija.
Izjavljajo, da imajo ruske državne blagajne na razpolago dovoli sredstev za podporo bednemu prebivalstvu.
V Odesi sta dva neznanca kričala »Pobijte itide» in streljala na jude in iih več ranila. Napadalca sta ušla.
Kmetje so v Multanem pri pregledovanju listin rezervistov ubili sedem deželnih policistov in smrtno ranili pomočnika deželnega komisarja. Kmetje so napadli, ker ie aretirala policija nekega agitatorja.
Telefonska In brzojavna poročila
I)R. IVAN KRSTIC UMRL.
Reka, 22. septembra. Odvetnik dr. Ivan Krstič, bivši navdušen Hrvat, a pozneje narodna izdajica, je umrl v hlaznici.
OBTOŽENI ITALIJANI.
P u I j, 22. sept. 10 Italijanov toži državno pravdništvo po 8 305, k. z. zaradi nemirov ob prihodu nemških pevcev iz Ljubnega.
OBRAVNAVA RADI OPOROKE UMORJENE (iOSPE BIEDERMANN.
Dunaj. 22. sept. Obravnava radi oporoke v Badiiu umorjene gospe Biedermann se je danes pričela. Nekaj strank s Kranjskega zastopa dr. Eger.
CAR IN NJEGOVA RODBINA.
Peterburg. 22. septembra. Carska rodbina se vrne v Peterburg 28. ali 29. septembra. Poročila, da se bo carska rodbina preselila v Kodanj niso resnična. Tudi vesti, da sc namerava na carja atentat nimajo podlage. Te vesti izvirajo iz prevelike službene gorečnosti nekaterih uradnikov. Car se ie hotel včeraj peljati v Petrov dvor k vojaški paradi, a je to radi slabega vremena opustil.
URADNIŠTVO NA RUSKEM.
Peterburg, 22. sept. Ruska vlada bo odpustila vse uradnike, ki so pristaši levih ali desnih ekstremnih strank, ali ki se udeležujejo pri preganjanju Židov ali političnih umorih. Le v izrednih slučajih bo ruska vlada svojim uradnikom dopustila politično delo.
OBSOJENI UREDNIK.
Peterburg. 22. sept. Odvetnik Mar-golino je obsojen v eno leto trdnjavskega zapora in v to, da pet let ne sme delovati kot urednik ali izdajatelj kakega lista.
DINAMITNA EKSPLOZIJA RAZRUŠILA MESTO.
N e w Y o r k, 22. sept. Na kolodvoru v Jellico je eksplodiral voz z dinamitom. Ves kolodvor jc razrušen. 11.000 oseb je brez strehe, ker je eksplozija razrušila tudi skoro vse mesto.
TAJFUN V HONKONGU.
H o n k o n g, 22. sept. Poleg ladij v luki ie tajfun uničil tudi okolu (>00 ribiških čolnov. Število mrtvih ljudij je doslej 10.000.
POTRES.
P a I e r m o , 22. septembra. V Carnlnin jc bil močan potres. Mnoge zgradbe so poškodovane. Med prebivalstvom vlada strah.
Matere, hranite deco same I Nevarnosti umetne preh anitve d juncev so tudi b muli letni dobi prav vel ke. Stotisofie otr- k, ki se bta-nijo na steklenice, pobere mučna bolezen bljuvna griža, mejtem ko se krasno razvijaj doenei L a c t a g o 1 daje živet in omogočuje materam, da morejo same hraniti. Priporočajo ga prve zdravniške avtoritete. Dobiva se v lenarnah in droieriiah Prospekte o »Naravnem hranjenju doiercev razpo šilja zastonj in franko Viljem Maager. Dunaj, III, Heumarkt 3 o.	1660 i2 b
• • «» k >■• *» » 1■ * t
Be more zagotoviti dobra ekalatenoa z ustanov iganjarane manlpulao je v mal. obsegu, event z mal, kotlom v svrho destil žganja in likerjev special Navodila pod šifro .Lukrativ št 127* m Ann. Exp. Eduard Braun, Dunaj, L, Rolenturm strasse 9.	89H 5—5
Meteorologično fciccilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji iracm tlak 7*6-0 mi
21
22
Č.. «pa-
9. ivač.
Slug« bari-m.tn
'36 4
l.mf. rmtur«
CMsIJo
¥.«ro m

119 sl sv/h del. jasno
7. ijutr 2. pop.
736 3
.35 9
7'3 brezvetr. megla 18 3 sl. Jzah. del. jasno.
IS u
oo
RrnrinU	tmm . 117*, n«rm 14 1*
Proti katarom
aopilnih organ v, pri nahodu, hri-pavosti m vratnih oteklinah zdrav ničko priporočati« j«	38 13 II.
MATTo^
GlffiS
alkalična kislina
katera se z vspehom rabi sama ali pome šana z porkim mlekom.
Ta miloraztapljaioče osvežujoče in pomirljivo deluie. pospešuje ločite« sle?a in se v tacih slu^aiih posebno dobro obnese.
i»»iren : ijies«nuDi aaueroruuii talaz. postaja, zdravila« kepaiiii« pri KarUvib »ar
Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani ae dobiva v vseh Inkarnsh vedjti <f«eerijskib prodaialnicah in trgovinah t jeitvinaoe ir nnem.
Zaloga pri Mihael Kutaar-|a in Pat« Lastnlk-e lliiMsil	114 R? 34
Kdor išče službo ali se želi purociti
naj se obrne na že ?0 let obstoječi list v nemškem in češkem fiziku ,.Oster. Ung. Central-Anzei-ger, Expedition W en lil/4, Schlachthaus-gasse 48, I Stock, Tur 18.
Dopisom (tudi v slovenskem jeziku) mora biti priložena zoamka za odgovor.	2129 1—1
Panorama Kosmorama
v Ljubljani Dvorni trg štev. 3,
pod „Narodno katarno".
-°- 2104
Od Z3.Ho »Mi ZS.septembra 1906:
Slavnost v prekopu ce= sarja Viljema.
Služba
2105 3-1
organistacerkvenika
v Žabnicah in sw. Višarjih
se do l.jan. 1907 odda. Plača: 1326 40 K v gotovini — prosto stanovanje v posebni hiši z vrtom — servitut za kurjavo in štola. Natančneje se izve pri osebni predstavi. Prosilci naj vložijo svojo s spričevali podpirano prošnjo, do I. novembra t. I.
Župnijstvo v Žabnicah 20. sept. 1906. Dr J. A m s ch I, župnik.
Meščanska pi onm v Ljubici
Sv. Petra cesta 47 (prej Hafner).
JUTRI
v nedeljo, dne 23. septombra
= V E M li
koncert
ljublj. d.uštvene godbe
Začetek ob '/,8. uri zvečer.
Nečlani plačajo 40 vinarjev.
lzborna kuhinja. — Fino marčno pivo, naravna vina.
K blagohotnemu obisku vabi
Rasberger
2136 i—i	restavrater.
Iščem večjo
stekleno omaro
(Glaskasten)
Ponudbe takoj na Bo e, Križevniške ul. 5. 2m8 l-t Ljubljana.
2 delovodja in 60 kopačev
za gradnjo kanala v Bosni se sprejme takoj proti dobri plači, tri do štiri krone na dan in prosto stanovanje, inžener K. LACHNIK Ljubljana,
Beethovenove ulice 4. — Potnina se plača. 2136 l-l
*oHišaCr»
s prodajalno, desetimi stanovanji in velikimi kletmi pri Zaloški cesti (Vodmat) št. 15 se iz proste roke proda. Pri hiši je veliko dvorišče, skladišče, hlev za tri konje in velik zelenjadni in sadni vrt, na katerem je 70 raznih žlahtnih dreves. Hiša je pripravna za vsako trgovino. Več se izve ravno tam v 1 nadstropju. 213« 2 1
V najem se odda
pekarija
na Brezjah pri Mariji Pomagaj
s 7. oktobrom t. I.	2001 3—i
Več se poizve pri Alojziju Fro-lichu, gostilničar na Brezj*h pošta Radoljica.
Hotel „Union"
U nedeljo, 23. septembra 1906:
Poslovilna predstava
svetovno znanega gledišča Cagliostro
Uferini
Senzačne predstave najodličnejšega čarovniškega fantasta ravnatelja P Uferini Nedos žen senzačni varalec s svojimi občudovanja vrednimi čudež-nimi produkcijam«. Proizvajanje najnovejših iluzij. — Izreden repertoir Krasna oprema. Cene kot doslej 2145 l-l
! Iščem mlekarja
za ustanovitev in vodstvo mlekarne. Prosilec mora izkazati, da je bil že dalj easa nastavljen v večji mlekarni, da je vešč slovenskega in nemškega jezika in sposoben voditi samostojno mlekarno.
Ponudbe, katere naj bodo pisane v nemščini in v katerih naj se navede tudi zahtevana plača, naj se vpošljejo na naslov: Fr. baron Bom, Sv. Ana na Gorenjskem.
II Foederlovi hiši 2146
v Spodnji Šiški blizu državnega kolodvora se z novemberskim terminom odda
elegantno stanovanje
obstoječe iz dveh velikih sob, velike kuhinje in priteklin. Poizve se istotam.
v
Čevljarskega pomočnika in učenca
iz poštenene hiše sprejme
JANEZ BRATINA, čevljarski mojster, Idrija 6«. 98. 1923 3-3
Iz portland-cementa in peska
c= >
crt m
H -a
C > «
a
3
00 X3 aj
co cd
a,
2 °>
2 . cr ti
8 I
M M ?T tr
5 8.° B
j. a — _ £
"o S |
T3 B><a
s- 5TS-
Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani
Pozor!
Proda se blizu Kranja iz proste roke
vodna moč
okoli 100 konjskih sil po jako ugodni ceni.
Ponudbe pod .Ugodna prilika" poštnoležeče Kranj.	2034 3—3
I
za boljše delo se takoj sprejme pri
Val. Cerne, na Jesenicah, Gorenjsko.
2 38 1—1
Pozor! Ostanki!
20.000 metrov najfin. Rumburšklh in Ir-landskih ostankov 1 m 20, 22 kr. 15 000 m Kanafas ostankov 1 m 22 kr. 10.000 m platnenih ostankov 146 cm,
1 m 43 kraje. Ostanki dolgi 10 do 20 metrov.
9000 m tisk. modern. Velour tkanine etc., ostanki bar-henta, 1 m 25, 27, 31, 33 kraje. Dolgost ostankov 21/2—7'/2 m-Naroči se najmanj zavoj 5 kg po povzetju, garantirano dobro pristno blago, neprimerno se vzame nazaj. 2122 2-1
IDA SUŠICKy, tkalnica
Nachod. Češko.
Iz proste roke se pod ugodnimi pogoji proda
lepe po5«$tue
obstoječe iz enonadstropne hiše na glavnem trgu z malo dela< nico, pripravno za vsako obrt, hleva, kleti in drugih gosp. poslopij, vse v dobrem stanu; 4 oral njive in travnika, zasajeno s sadjem. Vsa poslopia so krita z opeko. Posebno primarno za kakega Amerikanca. Več pove lastnik M. Romih 2i3> 2 1 v Loki pri ?id. m«stu, Šta.l.
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg. —— Podružnica iz Berolina. ——
Razstavljeno od 23. do 29. septembra:
11 Peterbursu in carski palači Carskoje selo. Car Nikolaj II.
2140 1-1
T3/-v	I Lu -Templjev" in „Styrla.
[ ijJjij X . vr«l°o'' sta zakonito zavarovana kot rogaška kisleca. Vsi drugi proizvodi, ki ne nosijo oznamenila »Templjev-vrelec" ali „Styria-vrelec" in ki se varjivo p/oda-jajo kot »Rogaška kisla voda", naj se odklanjajo.
Deželna vrelska uprava
1949 o 2-2	Rogaška Slatina.
FILIP FAJDIGA,
zaloga pohištva 962 52-22
rsrfasfeif Ljubljena,
St. Petra cesta 1!
priporoč« svojo veliko zalogo raznovrstnega
pohištva
po najnižjih cenah.
.	744 62 16
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta fit. 14 Odlikovan z zlato kolajna v Parizu 1904
Odlll
Londonu 1905.
Sr^rZf* datiovnlžhe obleke
Iz trpežnega Is solidnega blaga p« nizkih oenah.
izgotovljene obleke.
posebno na baveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
nnhirttAii nnlfnrm »vstrlfakACa draitva inlncnlRklb nridnlkov,
nOLENJGA
lepo svetlo-rdečega ima naprodaj »Vinska zadruga v Leskovcu" pri Krškem. — Pišete po poskušnjo lahko kar g. kaplanu Fr. Vrhovcu. 2043 7
Svojim cenjenim odjemalcem mila vljudno naznanjam, da sem vsled vednega podraženja surovin zopet prisiljen dvigniti ceno vsem vrstam mila za 3 krone od 100 kg.
Ljubljana, 22. september 1906.
Pavel Seemann.
2137 3-1
rtca LII&Vl nnl |Hr D M ZDRUŽENIH pl VOVAREM ŽALEC in laški ULLNIOIIA UnU^DA TRG w Ljubljani, telei. $1163.=
priporoča •»•)•
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
Zaloga v Spodnji Šiiki, telefona štev. 187. ——
990
Dobi se
havelok zastonj
ako se kupi za gld
sledečih 6 predmetov:
za gospode I površnik ali zimsko suknjo, gorko podloženo I sukneno obleko, eleg. izgot., I posebne suknene hlače, ka*
rirane ali progaste, I modern telovnik, najn. kroja, I klobuk,
I ČepiCO	2116 3
AnsitiKo skladišče oblek
0. BERHATOUIČ
Ljubljana, Mestni trg 5.
HLODE
msr kupuje
po najugodnejših o o n a h proti gotovini
parna žaga Degbenghi v Ljubljani,
in sicer:
2001 7
hrastove, debele od 30 cm naprej, kub čevelj K 1'20
smrekove „ „ „ » „	„ „ -'64
jelkove „ n n u **	r r «
bukove . „ „	„ —-56
borove „ „ „ „	, „ --58
frize hrastove, kvadratni meter	. . . . „ 2'20
Hlode pod mero, ali škart, eno	tretjino manj.
Lepa stanovanja
v novih hišah na Selu
tik glavne ceste z 1, 2 ali 3 sobami, kuhinjo in drugimi pripadki se takoj oddajo po zelo nizki cen).	2065 s Več se poizve v Ljubljani, Ambrožev trg 7, priti.
Prostovoljna razprodaja.
Radi selitve se v sredo 26. septembra ob polu 10. uri dopoldne proda različna	2112 2—z
goveja živina
tudi plemenska vmes, belanske in domače pasme, l<akor tudi prašiči, v žup-nišču Šmarno pri Litiji.
Anton Zlogar, dekan.
Kuharica
obenem hišna upraviteljica želi
službe. 2108 3-3
Naslov pove uprav. »Slovenca".
C
F
Dr- Demšar
ne ordinuje
do 20. oktobra.
2113 3-2
v Škofji Loki št. 61, v Kar-lovcu št. 10
se prodasta pod ugodnimi pogoji. Več se poizve pri Valentinu Potočniku v Kranju 6t. 170. 2109 3—s
Stanovanja
in sicer eno s 3 sobami in pritiklinami, drugo z 1 sobo in pritiklinami za takoj, in eno z 2 sobama in pritiklinami za november termin, odda Ignacij Čamernik,
kamnoseški mojster, Komenskega ul. 26. 2118 3-2
Sladki mošf
in
2111 24-3
nova istrska vina
rebula, muškat, belo vino, rdeče vino in teran se dobi naj zanesljiveje pri
Jlotcnu ferlanu di CJiorgic,
vinogradniku
u ^cuinju u Istri.
Deklica
ne pod 16 let stara, nekoliko izurjena v trgovini, sprejme se takoj v prodajalno z mešanim blagom. Prosi se lepo obnašanje in dobro znanje v računstvu. Natančneje izve se pri M. Poženel, trgovina na J a v o r n i k u, Gorenjsko. 2114 3—3
P n !
Usojam se cenj. p. n. odjemalcem najvljudneje naznaniti, da z dnem 22. t. m. ot-vorim v svoji hiši Rimska oesta 19
mesnico
Dobivalo se bo meso tudi popoldan. Za obilen obisk se najtopleje priporoča
Andrej Marčan.
2124 2 — 2
cesta 27
J. Ložar
cesta 27
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo izborno
krojaško delavnico
za izdelavo oblek po meri.
Elegantni kroj! Natančno -delo S Nizke oene!-
Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, PreSernov« ulice 5
priporoča
izvrstno marčno pivo
—— v sodčkih in steklenicah. ——— Najstarejša avečarika tvrdka. — Uatan. pred 100 let

apevc
Zidarji in delavci
se sprejmo proti dobri plači pri stavb, podjetništvu	2026 u
F. T r u m i e r, arhitekt,
Pred škofijo št. 3, I. nadstropje, Ljubljana.
2461 52-
Sv. Petra i T	Sv. Petra
priporoča velečaetltl duhovščini Ur slavnemu občlnetvn
zajamčeno pristne cebelno-voščene sveč«
i. cerkev, pogrebe In procesi]«,
voščene zvitke, izborni mčd-pitanec
kofl ic dobiva v steklenicah, Sk«tl|ah In ik.fih v poljubni veli
kosil ter poceni. Kupuje ie tudi vsak Cns med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek In suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za oblla naročila te toplo priporoča in zagotavlja ločno In pošteno postrečl.
1660 62 6 LlJUBIlJANA,
Prešernove (Slonove) ulice 7.	Perlesova hiša
A. Kraczmer "^grjev
LJubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno zalogo kratkih klavlrjav mlflnonov in planin
najbolj renomiranlh Jfirn po najnižjih cenah. Pre-igrani klavirji, solidno ir šbh stanovitno prenarejeni so vodno v »alcgi —s
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bflsendor-ler, c.kr. dvorni in komor-ai izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stlngl, c.kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klarlrji ne popravljajo, obirajo in imrrSnJe ne pod-latanje a uanjem Htrokor-njaiko in preakrbno In ittralunavajo nujeenejie. 2178 52-46
s štirimi tečaji
stopami in vodno žago, na
hribski vodi na Vrhniki proda
Karol Jelovšek.
2115 3-3
| Prodaja na debelo in drobno.
O X B
n
L
C O
II)
n
N
B
4) O
O n
S
N U 10 f¥ O 3
1 BI 3 K O
F i r n e ž
le iz kranjskega lanenega olja
1619 100-19 prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv firnežev, lakov in steklarskega kle-
ja. NajveCja zaloga
karbolineja in gipsa.


Solidno delo! Nizke cene!
Josip Stariha
692 F. 3. Nolli-jev naslednik 52-26
Ljubljana, Vodnikov trg
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vsa
kleparska in vodorodna
dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila.
Naznanilo.
Slavnemu p. n. občinstvu si usojam najuljudneje naznaniti, da sem otvoril samostojni
pečnrski obrt
u Ljubnem na Gorenjskem.
V zalogi bom imel vedno vsakovrstne pečarske izdelke,
lepo in trpežno izdelane.
Za obila naročila se priporočam 2005 3-3 velespoštovanjem
Anton Markovič,
Ljubno, p. Podnart.
Stanovanje i vrtom.
Na Tržaški cesti št. 47 odda se stalni stranki prijetno stanovanje v I. nadstropji, obstoječe iz 2 sob, kuhinje in jedilne shrambe ; ter z lastnim sadnim vrtom za letno najemščino 180 gld. 2019 3—3
licenca in 1 pomočnika
sprejme 2120 3—2
perde prirrjcžič
mizarstvo in parkete, Ljubljana, Hil&erjeve ulice S.
Pri nakupovanju
- suknenega -
in manufakturnega zzzuzz blagajn:-
se opozarja na tvrdko
HUGOIHL
v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 4.
811 52-22
Velika zaloga ■■
suknenih ostankov.
mi 230
^Ljubljanska kreditna banka w Ljubljani"
Podruinioa v CELOVCU.
Kupuj« ln $rodajft vn vrst« rent, ustavnih pisem, prijoritet, ko-oiunnlnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev ln deviz.
Prometa Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital 12,100.909 -. Mmni zaklad K 280.000-
ZAVienjftva In efe«komptnjc	Dajo j>redu|mo na rreduuKtn« papirje,
lsžrebana vrednostne papirja in vnovčuje Zavaruj« arefikr, proti kursosl »apale kupone.	Iijufti.
Vlnkuluie !n dovlnkuluja vojaška žoultntnBke kavcije.
JS«" Kfkompt tu tnhniMO nml« MV	JVSf Borjun i»»ro41l«, ~MM
Podruinioa v SPLJET U.
Donarnn vloge iprejama
v tekočem računu ali na vloine knjižic« proti ugodnim obrestim. Vloienl denar obresti« ud dne vloge do dne vidlga.
Promet s oekl in nakaznicami.
Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER
v Ljubljani, Šelenbargove ulice štev. 4
dobavlja kot znano najboljše čevlje.
Pri naročilih zadostuje pred. številka.
Zunanja naro«ila proti povzetju.
Pred. Stev. 351. Usnje za voščenje z
močnimi podplati K 9'50. Pred. štev. 361 1» Bozcalf z angleškimi podplati K 12-50.
.Chick".
Pred. štev. 690. Irhovina s šivanimi
podplati K 6'—. Pred. štev. 720. Isti i/, lakovine K 6 30.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Nepriležui izdelki se zamenjajo.
.Moderno".
Pred. štev. 747. Cheorette s šivanimi	Pred. štev. 553. Sabakid K. 1050-
podplati K 9 —.	„ , 567 I«- Boxcalf K 13-—•
Pred. štev. 745. Glasgow Chevreau z	„ „ «10. Lakovina K 12—-
močnimi podplati K ll-—.	(1323 16)


v Ljubljani, Židovske ulice št. 7.
Priporoča svojo veliko zalogo
najboljših pušk in samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških, strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel.
Posebno priporočam lahke trocevke in (Bocfc) puške s Krupp-cevmi
za brezdimni smodnik.
Tudi velika zaloga vseh lovskih potrebščin po najnižjih cenah.
1563 2o—U
Popravila in naročbe se točno in zanesljivo izvršujejo. .•. Ceniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto. .•.
ena
CCCD
Ideal hišne gospodinje je
„Parket-Rose"!
Edina
mast za parketna tla
katera se d& z vodo in milom izpirati, za lino« lej, xylolith in za
mehki lesni pod.
Vsako snaženje potem s trdim voskom odpade. Ni več črnih, zamazanih
sobnih tal. Ni več prahu v stanovanju. 1667 10 9
Glavna zaloga za Kranjsko:
tvrdka
Ant.Krisper
I Ljubljana.
Nadaljne zaloge: Brata Eberl, Ad. Haupt-
mann itd.
Za dela ,,P a r k e t -
Rose" priporoča se:
Snažilni zavod Peter Matelič.
Telefon žt. 155.
I
82T Najcenejša vožnja v Ameriko, "gf
Kdor hoče za 6 vinarjev kupiti zavojček papirja,
naj zahteva izključno
2265 52-42 V
..Offoman"-
papir za svalčice.

»Vzajemna zavarovalnica"
Dunajska eesta št. 19 V Ljubljani Dunajska eesta št. 19
38 24—21
v Nledjatovi hiši v pritličju
sprejema: 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi, in 3. zavarovanja za ni/jeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje In nezgode.
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod jako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!
Podružnice:
Prag* z menjalnicami: Oraben 35, Mata stran, Most ulica 17, Žlikosr, Husova ollca 37. Brno, Veliki tre 10 Baden, Olavni trg 4. Ceika l,l|>a, (>(ka Kamilica, Moravski Zumbfrg, Schillerjeva cesta 3. Hiiilllng, Fran Josipa trg 9. Nori Jlfln, Črna cesta 8. Plzea in NflUra.
Menjalnice na Dunaju:
I. Woll/elle 10, II. Taborstrasie 4. III Ungargasse 69 (vogal Kennvega), IV Wlt-dner Hanptslrasse 12, V. SchBnbrunnerstrasse 98 a, VII Marlahilerstrasse 76, VIII Lercbenlelderstrasse 132, IX. Alsrrstrasse 32, X. Favorltenstranse 59, XVIII. Wlbrlnger«traaie 82, XXI. Hauptstrasse 22.	_
Menjalnična dalniška družba 67 150 -99
MERCUR"
Dunaj. L, Wollzeile 10.
Ako. kapital K 16,000.000. Beaer zaklad K 7,000.000

Najkulantnejši
IC nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akci), prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
Zamenjava in CNkomptiranje
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.
Odlikovan z veliko zlato kolajno na splošni spomladni razstavi na Dunaju.
Izborno svojo zalogo
raznovrstnih voz
kritih in nekritih, lično in trpežno izdelanih m
priporoča prečast. duhovščini in slav. p. n. občinstvu 1300 19
J.Demšar,Marije pre$e ces*a &
Sprejmem tudi izurjene kovaške pomočnike in krepke vajence poštenih starišev.
Naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni.
I_1QT* Hajcenejša vožnja v Ameriko. *3Bf
E. Kristan
oblastveno koncesllonl-nna potovalna pisarna
za
Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
118 52-47 -(na dvorliča).-
11», priloga 217, žtev. »Slovenca" dnč 22, septembra 1906.
Književnost In umetnost.
*	Nova učna knjiga za obrtne šole. Ministrstvo za bogočastie in uk je z odlokom z dne 25. aprila 1906, št. 12548 odobrilo učno knjigo »Obrtno računstvo«, ki jo je sestavil g. H. Podkrajšek, učitelj na tukajšnji c. kr. liinetno-obrtni strokovni šoli. — Knjiga, ki je razdeljena na devet delov, obsega v prvem in drugem delu osnovne račune s celimi in desetin-skimi števili in z navadnimi vlomki. Tretji del obsega mimo drugega sklepni, družbeni, povprečni in zmesni račun. Četrti del govori o merjenju geometrijskih likov in teles. Peti del je odločen obrestnemu in obrestnoobrestnemu računu in meničnemu diskontu. V šestem delu jc govor o trgovinskih običajih, o namečku, rabatu, skontu, o proviziji in o stroških pri pošiljanju blaga. Tudi je v tem delu na zgledih razloženo, kako se na podlagi fakture izračuni kupna cena blaga in kako se izračuni tvorna in prodajna cena obrtnih izdelkov. Sedmi del te knjige se peča s proračuni, osmi del z novci, vrednostnimi papirji in denarnimi zavodi, zadnji del pa govori o zavarovanju delavcev proti nezgodam in za slučaj smrti. Ta knjiga je glasom zgoraj navedenega ministrskega odloka kot učna knjiga pripuščata za delovodjiske šole,, za obrtne strokovne šole, in za tečaje za stavbne in umetne obrtnike; z ozirom na svojo bogato vsebino in nizko ceno, vezan izvod velja samo 1 K 20 h, pa bode izvestno tudi dobro služila našim samostojnim obrtnikom, ki jim jc pri današnjem trgovskem boju za obstanek vedno boli treba obsežne strokovne izobrazbe.
*	Adoll Cerny: l! italskvh Slovenu.
Zviastni otisk z »Kvetu«, scš. V. a VI. V Praze 1906. Ndkladem vlastnim. Tiskem Al-visa Saška ve Velkem Mezišiči. Znani češki pisatelj, ki si je stavil kot nalogo, da zbližuje vse Slovane, jc izdal s tem knjižico, za katero mu moramo biti, zlasti Slovenci, jako hvaležni. Prijateljstvo s prof. Baudouinom de Courtenay ga je privedlo do tega, da se je tudi sam začel zanimati za italske Slovence in je dvakrat potoval v Rezijo, da jih od blizu spozna. Posebno mu jc šel na roko naš rojak profesor Trinko, ki mu je dal potrebne podatke in navodila, da jc mogel pogledati v deželo in v dušo naših bratov v Italiji. Cerny popisuje svojo pot in podaje nekaj sklepnih misli. Edino mesto, kjer se še upošteva slovenski iezik, jc ccrkev. Katekizem in molitvena knjižica sta edini slovstveni sredstvi, s katerima ic mogoče zdai ohraniti slovenski jezik v Italiji. Cerni želi, da bi se avstrijski Slovenci bolj zanimali za svoje beneške rojake, da bi se ustanavljale zasebne ljudske šole z materinim jezikom, da bi avstrijski Slovenci hodili med Rezijane na letovišče in da bi se začel izdajati časopis za ljudstvo v rezijan-skem narečju, in bi naj bil pisan čisto popularno in bi tako pripravljal beneške Slovence na umevanje književnega jezika. Na italijansko vlado pa naj bi se pošiljale prošnje, da bi pripustila slovensko berilo v ljudskih šolah. Černy pravi, da je našel toliko prirodne življenjske sile v tem ljudstvu, da se ne boji, da bi sc čisto iznarodilo. Posebno priznava velike zasluge profesorja Trinkota in stavi velike nade v njegove učence, ki bodo v svoji duhovniški službi med ljudstvom čuvali tudi njegovo narodnost. — Knjižica jc pisana s tako gorko ljubeznijo do naših rojakov v Italiji, da moramo izreči g. Cernemu svojo najtoplejšo zahvalo za njegov trud in le želimo, da bi njegov spis zbudil vsestransko zanimanje za beneške Slovence.	L.
Poslano.
Aiicrjcva Inc.
Pristna in porabljiva so le naša izvirna žarilna telesa ki nosijo v varsvo občinstva pred ponare--* —• '	janji poleg stoječo, na žarilcu
jasno označeno vidno znamko
7H Auerlicht.
Žarilci 60 v., hranilni žarilci 55 v., cilinder 80 v. in 20 v. z dostavo na dom. Dobiva se v plinarni v Ljubljani.
Auerjeva družba,
Dunaj, IV/1. 1986 6-3
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah 900 21	F. HITI
Pred škofijo St. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo
Postavno varovane. Vsako ponarejanj« ia ponatiskoranje katnivo.
Edino pristen je Thierryjev 2630 balzam 52- 38
le 2 zeleno znamko »redovnica*. jSiarošlnvno ntprtkon.
proti slabemu prebavljanin, krčem v že-lodcn, koliki, katarn, prsnim boleznim,
influenci Itd. itd. Cena lt majhnih ali 6 dvojnatih stekleni* ali 1 velika specialna steklenica s patent. z&maAkom K &'— franko.
Thi«rryjnv tmtiifoUjtko motilo, povsod tnnno kol no« plus ultra
proti vsem Ae ako starim rauam, vnetjem, ranitvam, abscesom ic oteklinam vseh vrst. Cena: i lončku K 8 HO se po« I je le preti po-vzetio ali denar naprej.
Lekarnar H. Thierr*»Pregradi pri Rogaški Slatini.
Bnlin . tisofi originalnih zahvalnih pisem greti* in frank«. V an-logiv skor« vseh vetjih lekarnah i« medicmalnihdrotf<rijah.
Zahtevajte zastonj
I. Iranko mo| veliki, bogato llustrovan (lavni cenik i nad 10(0 slikami v.tb vrst nlkel.aatlli, srebrnih Id zlatlk n> z znamko Boaknnf, Haha, Onega Sfkafrhaoaen. Uiaabttle kakor tndi vseh vrti solidnih zlalala In arebr.l. po Izvirali) tovar.likib c«.ab.
Nlk.l. remont, ura......K J'—
»Isl Rotkopl patent nra ..... 4 — . . črna lekl. rtm nra . 4 -ivlc lavlr. Rmkopl pat. ura . . , !•-Ooldln rtm. nra .Luna" kol«s|« . 7 56 trebr. . . .Olorla'	» 7M
, . , dvojni plaii . , U -50 , oklep vcriilca z rlnčlco na pere in karab., 15 gr. telita . 3 50 'O ska Tula nlkvl. ura a sidro z .Luna" kolesjem . . . 9 50 ara ■ kukavico K 3'50, budilka K 3 90, kuhin|.ka nra K 3 — ivarcvaldska ura K 3 90 Za vaako aro »letno pismeno Jamstvo I Nlkak rlalkol Zamena dovoljena, ali denar naiaj I
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mosta 1*7 89 (Bril*) št 65«, Češko. 100—13
e	as
	tu
o	
B t*	O O;
	f
B,	n
Bt	
ta	
	
V)	pr o
	
o	r.
<	U u.
n	
3	
O	
K	3
te*«*« jistfeiatjttfc'
perje
N'
ro <
m v)
r> -o
k Kff uavsga •kabl|ec<Ki
r. v M bolj.
»taaldri — belega, |aks mehkega, (Mhul|«ncga X ih ; kr«. 'J4 -aactnabelcga, mthkega, .kab Ijenega K »'—j breti	P.
stlja se tranko proti p.victja Tudi te zamen|a aH naza| vzani« proti povrnitvi poitnib .Iratk.«
R *»«<ikt Saohml, Labat IR*
1632 * »(««•«• n« Čelkern
Dunaj-
•k, želodčne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne aa bi povzročile bolečin. Škat-ljica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu f Ljubljani na jurčičevem trgu poleg železnega mo «tu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.) : Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobnl prašek, Ada-voda za lase in Ada-pomada.	183 49—34
OO c_ _ —I— « =J
' _ jc 03
" E £
T7* g 3
r»»aj L
■ <D 72 « "C o> -C
S
3 letno pismeno jamstvo! Brez konkurence v kakovosti!
5 kron!
Prva ivloarska sistem Boskopf patent remont, ura s sidro z masivnim solidnim antlma-gnetišklm kolesjem
na sidro, pristno emailiranim kazališčem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nl-kelnastlm okovom, ianlr-pokrovomčez kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 5-—, 3 komadi K 14 —,s sekundnim kazalcem K 6-- -,3 kom. K 17 —, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 10-—, 3 kom. K 28'—, s sekundnim kazalcem K 12 50, 3 kom. K 35 —.
Zamena dovoljena ali pa se vrne denar brez odbitka.
1790 10-7
Razpošilja po povzetju
prva tovarna ar
v Mostu (Briix)
St. 1157, (ČcSko.)
Bogato IluHtr. ceniki s nad 2000 nitkami se na aa htevo poKlJeJo gratla In franko.
Ustanovljena P62.
Najstarejša
Telefon 584.
tvorn ica
RUDOLF GEBURTU
1884 peči in	ognjišč 12.5
c. kr. dvorni	m a š i n i s t
Dunaj (U/ien)
VII. Kaiserstrasse 71, na vogalu Burggasse
Zaloga ognjišč, itedilniHov in stroj-
nfh nnniltr za vsako porabo od navadne 111II Uyiljin do naifineise in najele^antncjše izpeljave, v vseh velikostih, črne ali bogato emailirane.!
Sušilnice, plinove peči, kamini, ^tmsrz? use vrste peči
tudi s trajnim gorenjem
Sp m r* r»i n i k ii f •< l i/ratin in franko
901
26-23 ||
Denar nazaj
ako brezuspešno, torej noben riziko. Doslej znano edino res zanesljivo sredstvo za pospeševanje močne in nagle rasti brade, las in obrvi je moj eleksir za lase in pomada za lase
Piliosin".
Izreden učinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lončku gld. 1-, gld 1-50.
Razpošilja le proti povzetju
H. AUER
Dunaj, IX/2, NufJdorferstraBe štev. 3 - 44.
ff Dragotin Puc,
2068 tapetnlk in preprogar 2
v Ljubljani, Šelenburgove ulice 6,1. nadstr.,
priporočam po nizkih cenah:
modroce na peresih, oto-mane ter svoje „Patent((«di-vane, kateri se premene v posteljo. Prenavljam tudi po jako nizkih cenah

vse v to stroko spadajoče izdelke. _
SM

! ! ! Svoji k svojim ! ! !
Fll. iOlJKIL
IU	$
Ljubljana, Pred škofijo 12,
odlikovan v Parizu 1906
odlikovan v Parizu 1906
se priporiča prečast. duhovščini in slav. občinstvu v Izdelovanje vseh v to stroko spadajočih del natančno po meri, po nizkih cenah.	1893 6
Priznanja prve vrste na razpolago.
4vo 10«- 63
Leopold Tratnik
LJubljana, St. Petra cesta 27
priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in
.t&orodja. vedno velika zaloga. Pre čast iti gospod! JAho kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj poi-Ijem vtorce. Stare reči popravim, potlatim itd.
Velika »log. elektr. avetn In klparakih del.
Sedlarskega pomočnika
wr
in licenca z dežele
sprejme takoj podpisani.
JAKOB KRALJ, sedlar, Železniki, Gorenjsko. 2063 2—2
slovenski optik v Gorici ulica Vetturini 3,
priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko zalogo
optičnih izdelkov
in sicer vsake vrste očala, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, daljnoglede, Vbge za vino žganje itd.
Sprejema naročila in po-terpošilja na <'
Ž027

Vožnja traja	__	_
dni 6 dni	Pr'l'kaza po+ov^,n 0slanT
z najnovejši mi leta 1905 in 06zqrajenimi velikanskimi parnimi
Pojasnila daje zastopnik Pf^CgUfllffl ubljana ^lod^r^e -ulice štv.28
Odhod izJjubljane vsaKj ponedeleK.toreKinčelnteKj tgdnu.
□T
Šolske knjige
za vse šole v najnovejših, odobrenih izdajah,
pisalne in risalne, kakor tudi druge šolske potrebščine
v najboljši kakovosti in po zmernih cenah priporoča
20» a-, LlAV. SCHVVENTNER
knjigotržec v Ljubljani, Prešernove ulice štev. 3.
Gj. orjonistom, cerkvenim in društvenim zborom
Maše za mešane glasove.
pripo roca mo:
Cena s poštnino
Fajgel. Op. 69. Missa „Jcsu, Rex Gloriae",
za 4 glasove, partitura.........
Foerster, Op. 15. Missa St. Caeciliae, part.
4 glasovi..............,
Foerster, Op. 56. Missa St. Francisci Sera-]
phici, part..............
4 glasovi po.............
Foerster, Op. 82. Slovenska maša v čast sv. Cecilije, za mešan zbor in samospeve z
orglami, part.............
Foerster, Op. 85 Missa B. M. V. Immacu-latae. Trium (vel quatuor) vocum, part. . .
glasovi po .............
Goller, Op. 25. Missa B. M. V. de Loretto,
part.................
4 glasovi..............
Goller, Op. 34. Missa brevis St. Aloisii
Gonzagae, part............
4 glasovi..............
Gruber, Op. 69 b. Missa S. Ignatii de Lo-
yola, za 4 glasove, part.........
Gruber, Op. 96. Missa Dominicalis, za sopran in alt (tenor in bas poljubno) ter orgle, part. Hladnik, Op. 19. Missa Sacratissimi Ro-
sarii B. M. V., part..........
4 glasovi po.............
Hladnik, Op. 23. Missa pro defunctis, part. Hladnik, Op. 34. Missa pro defunctis pro
quatuor, tribus vel una voce, part......
Hladnik, Op. 46. Latinska maša. Po motivih Gregorija Riharja, part. in 4 glasovi .... Hladnik, Op. 50. Missa salve Regina, part.
in 4 glasovi.............
Hribar P. Angelik O S. F. Missa pro defunctis, part.............
Hribar F. Angelik O. S. F. Missa St. Antonii
Paduani, part. in 4 glasovi......
Kaim, Op. 1. Missa Sancta Caecilia, part.
4 glasovi..............
Kimovec, Requiem. Voce media una cum organo
concinendam.............
Mitterer, Op. 98. Missa selemnis in laudem
S. S. Salvatoris, part.........
4 glasovi..............i 2'60
Schzveitser, Op. 27. Missa in honorem Ss.
Angelorum Custodum, part......
4 glasovi..............i
Schzveitser, Op. 26. Missa in honorem S. S.
Infantis Jesu, part..........
4 glasovi.......... ...
Schzveitser, Op. 18. Messe zu Ehren des
hI. Johannes d. Taufers, part. . . . V umik, Missa pro defunctis, part. . . .
Razno za mešan zbor.
Bervar. Op. 6—5. Tantum ergo, (ad IV. voces),
part.................
Foerster, Op. 5. Lamentacije in očitanja ali žalostne pesmi Jeremija preroka, part. . . . Foerster, Op. 54. Gradualia tractus et sequentiae pro dominicis et festis anni ecclesiastici cum vesperis in sabbato sancto (ad IV. voces), part. Foerster, Op. 58. Te deum (ad IV. voces inae-
qual. aut 1 voce cum organo), part.....
Foerster, Op. 60—60. Gradualia etc. De com-muni sanctorum, in festis B. M. V. et ex proprio
sanctortim (ad IV. voces), part.......
Foerster, Op. 69. Ecce sacertos magnus
(ad IV. voces), part...........
Foerster, Op. 73. Litanije v čast presve-temu Srcu Jezusovemu in 2 Tantumergo,
part.................
Foerster, Op. 73. Cecilija, prvi del. Cerkvena
pesmarica, broš.............
Foerster, Op. 73. Cecilija, drugi del. Cerkvena
pesmarica, broš.............
Goller, Op. 5-12. Pange lingua (Tantum ergo),
part.................
4 glasovi..............
Hladnik, Op. 15—16. Marijinih pesmi, part .
Cena za sopran in alt (tenor in bas razprodano) Hladnik, Op. 18. Čvetero božičnih pesmi
za mešan zbor, part...........
Hladnik, Op. 24. Pange lingua et IV. himni ad processionem in festo Ss. Corporis Christi,
part.................
Hladnik, Op. 24. ^AveK 17 Marijinih pesmi, part. Hladnik, Op. 27. Asperges me, Vidi aquam et 3 Ecce sacerdos magnus (ad IV. voces), part. Hladnik, Op. 29. Gloria in excelsis Deo. Trije božični napevi ter Ofertorii za Sv. Dan, praznik sv. Štefana, Novo leto in za svete tri
Kralje, part..............
Hladu ik, Op. 39. O. Sacrum Convivium, 36 obhajilnih, presv. Re .njega Telesa in Srca Jezusovega, pesmi, part..........
Tenor in bas (sopran in alt razprodan) . . . Hladnik, Op. 44. Petero božičnih pesmi,
part.................
Hladnik, Op. 43. —10. Velikonočnih pesmi in
Kegina coeli laetare, part.........
Hladnik, Op. 45. Češčena Kraljica, 15 Marijinih pesmi. Cena part. in 4 glasovom . . .
glasovi posebej po...........
Hladnik, Op. 47. Te deum laudemus, part. Hladnik, Op. 48. Ofertorji za največje in večje praznike cerkvenega leta (Vnebohod. Binkoštna nedelja in pondeljek, Sv. Rešnje Telo, Sv. Peter in Pavel, Vel. Šmaren), I. zvezek, part. . . .
K 1-30 . 1-70 . 1-30
. 2-90 . 0-35
1-10
2-10
0-35
2-98
1-06
2-04 1-30
1-54
2-50
2-10 0-25
0-90
M0
3-20
2-60
M0
2-20 3-20
1-16
1-10
6-20
1-90 0-82
1-30
0-58
2-50
1-10
0-80
0-80
3-30
0-60
4-30
0-70
0-50 1*60
1-60
2-14 1-16 1-10 0-25
0-90
0-60 2-10
0-90
1-10
2'70
0-50
1-30 1-10
3-20
0-35
1-10
M0
c«n» s pullnii*
K 110
Hladnik, Op. 49. Regina coeli, part. . . . Hladnik, Op. 49. 5 Tantum ergo in pet mašnili
pesmi, part............... M0
Hribar F. A igelik in P. Hugolin Sattner, Slava 1 Bogu, Cerkvene pesmi. I. zvezek: Dvajset masnih, part. . . ........
Tenor in bas (sopran iu alt razprodan) . . .	„ 0-35 Hribar P. Angelik in P. Hugolin Sattner, Isto,
II. zvezek 23 Marijinih, part.......2'10
4 glasovi............... 1-40
Hribar P Angelik, Slava Brezmadežni ob
petdesetletnici. Napevi za Marijino družbo . .	„ 1'40
Kimovec, Tantum ergo, part........ 0-36
Kimovec, Šmarnice. Marijine pesmi, part. . .	, 1-10 Mitterer, Op. 80. Laudes Ss^li Sacramenti,
12 Tantum ergo, part........... 1*90
4 glasovi............... 3-80
Ocvirk, Petero mašnih pesmi, part. in 4 glasovi ................„1'70
Ocvirk, Deset napevov k blagoslovu, 6 za
mešani in štirje za moški zbor, part. in 4 glasovi	„ 2-10 Ocvirk, Šestero velikonočnih pesmi, part.
in gjasovi............... 1*60
posamezni glasovi po..........0-15
Pogačnik, Op. 8—12. Marijinih pesmi, part.	„ M0
4 glasovi............... 0-90
Sattner P. Hugolin O. S. F. Šmarnice. 12
pesmi za mešan zbor deloma z orglami, part. .	„ 2-10 Sattner P. Hugolin O. S. F., Postne pesmi,
part.................„1-60
glasovi................ 170
Sattner P. Hugolin O. S F, Slava Jezusu.
Pesmi na čast božjemu Zveličarju, part. . . .	„ 3-30
4 glasovi...............1"30
Fresch, Op. X. Enchiridion fUr Pfarr-kirchenchdre. 31 Offertorien und 19 andere oft treffende lateiuische Kirchengesiinge fiir 4—6
gemisehte Stimmen. Part.........„ 1'88
4 glasovi............... 2-12
Maše za jednake glasove.
Auer, Op. Missa B. M. V. Immaculatae
de Lourdes fiir 4stimmigen Frauenchor, part. „ 1-54
4 glasovi...............M6
£i/ewAo/er,MesseinD.FureineSingstimme,part. „ 1'30
glas.................0-30
Foerster, Op. 21. Missa Ss. Jacobi Apost.
ad IV. voces aequales, part......... 1*30
4 glasovi...............1-40
Foerster, Op. 67. Missa St. Aloysii Gonzagae una cum Intruitu, Graduali, Offertorio, Communione et Responsoriis, part. in glasovi . Kimovec, L. Belarja Slovenska maša. Za
tri ženske glasove, part..........
Ruts, Op. 4. Missa S" Thomae de Villa-nova. Kurze und leichte Messe fiir vierstim-
migen Mannerchor, part.........
4 glasovi..............
Schzveitser, Op. 11. Messe in C dur fiir vier
Mannerstimmen, part..........
4 glasovi po.............
IVeber, Leichte Messe fiir zwei gleiche
Stimmen.............
2 glasa ...............
3-60
0-70
2-14 1-30
1-66
0-27
1-30 0-40
Raznoterosti za jednake glasove.
Arnfelser, Op. 80. Fiinfzehn,,Tantum ergo"
fiir eine, zvvei und drei Oberstimmen (za orgle
ali harmonij), part...........
sopran .... ..........
alt.................
Foerster, Op. 63. Te Deum ad IV. voces aequales, part.................
Foerster, Op. 86. 3 Ave Maria ad 1, 2 et 3
voces, part..............
Foerster, Cantica saera. Cerkvena pesmarica
za moški zbor, broš...........
Hladnik, Op. 21. 23 cerkvenih napevov za moški zbor. (4 mašne pesmi, 10 Marijinih, 7 obhajilnih in 2 Tantum ergo) part......
Jurkovič, Veselje angelsko. Napevi za dvo-
glasno petje, part......,i.....
Mihelčič, Op. 3. Ecce sacerdos magnus.
Ad IV. voces aequales, part........
Spindler, Spremljevanje k ,,Ljudski pesmarici" za nabožno petje v cerkvi, šoli in
doma, vez..............
Spindler, Ljudska pesmarica za nabožno petje v cerkvi, šoli in doma, vez. v platno . . vez. eleg. zlata obreza.........
1-90 0-41 0-23
0-G0
0-80
2-20
1-70
0'60
0-50
4-30
1-20 1-60
Preludlje (za orgle) za cerkv. porabo.
Bach, Orgel-Album.........., 390
Blied, 160 Orgelstiicke........„ 380
Brosig, Ausgewahlte Orgel-Compositio-
nen, 5 zvezkov po........... 3-80
Dachs, Op. 13. 50 Kadenzen und PrSludien „ 2-98
Fischer-Album (Palme).......... 2-60
Geissler. 16 Tonstiicke fUr die Orgel . . „ 1*30 Hesse, Ausgevvahlte Orgelstiicke . . . , 1'30
Hesse-Album (Zanger).........» 3'90
Hladnik, Op. 40. Božične predigre .... M0 Komer, Der praktisehe Organist . . . „ 3-90 Kothe, Praludicnbuch fUr Orgel . ...» 3-90 Kothe. Handbuch fiir Organisten:
I. Teil: FUr Mindergetibte..........'"''70
II.	Teil: FUr GeUbtere..........5-70
III.	Teil: Bah's Fugen und Praludien (Zalin) . „ 5-70
Cena 6 poštnino
K 130
. 2-. 2-60 . 2-70 . 1-54
Liebig, Sechs Festspiele zvezek I. in II. po Mendelssohn, Compositionen (Volckmar) . .
Rinck Album (HSnlein).........
Rinck, Vor- und Nachspiele (Zanger) . . Schumann-Compositionen (Fugen) . . . Ttipfer, 71 Kadenzen und kleine Vor-
spiele................ 1*30
Volckmar, Orgelmagazin (10 Abtellungen TonstUcke fUr die Orgel mit und ohne Pedal,
sowie fUr Harmonium)..........10-38
Volckmar, 4 Festspiele.........1-90
Volckmar, 10 Festspiele.........3-80
Op. 320. 6 FestprSludien .... 1-30 Orgel-Album, zvezek I. lahko, 11.
težje, III. umetno po........... 1-95
Volckmar, Orgel-Archiv: I. zvezek: Vor-und
und Nachspiele.............1-95
II.	zvezek: Trios und Fugen........1-95
III.	zvezek : ChorSle........... 1-95
IV.	zvezek: Grosse TonstUcke.......1-95
Wolfram, Praludien-Album.......1-30
Urachs, La Chapelle Chatolique za harmonij
in orgle, part..............2-—
ffestbrook, Praludien-Album fiir Harmonium
oder Orgel, part............. 2-—
IVolfram, Praludien-Album....... 1-30
Haydn, Harmonium-Album (Law).....1-54
Raznoterosti za teoretično in praktično porabo.
Birkle, Der Choral. Das Ideal der katholisehen
Kirchenmusik, broš...........
Birkle, Katechismus des Choralgesan-
ges, broš..............
Foerster, Teoretično - praktična pevska
šola, broš..............
Foerster, Harmonija in kontrapunkt, broš. Kothe, Praktisehe Orgelschule, broš. . . Mettenleiter, Das Harmonium • Spiel in stufenvvciser, griindlicher Anordnung zum Selbst-
unterricht, I. in II. del, broš. po......
Mettenleiter. dtto III. del.........
Schildknecht, Harmoniumschule mit den allerersten Anfangen beginnend und progressiv fortschreitend.unter Beriicksichtignngdes Spieles beim katholisehen Gottesdienste, broš. . . . Singenberger, Theoretisch - praktisehe Harmonium- Schule fiir den kirchlichen Gebrauch mit Uber 300 leichten Vorspielen in allen Tonarten und den Begleitungen zu den Mess- und Vesper-Responsorien, Prafationen, Pater noster, Psalmtonen, Asperges, Vidi aquam, O salutaris, Tantum ergo und Veni Creator, broš.
Razne koralne knjige.
Officium majoris Hebdomadae a dominica in Palmis usque ad sabbatum in albis. Cuni cantu, vez..............
Graduale de tempore et de Sanctis. Cum
cantu, vez...............
Vesperale Romanum, vez........
Psalmi officiorum, hebdomadae sancta e (HaberI), vez...........
Psalmi officii in die Nativitatis D. N. I. C.
(HaberI), vez.............
Officium et missa defunetorum (ljudska izdaja)........... ...
Ordinarium missae (ljudska izdajal . . . Psalterium vespertinum (HaberI), vez. . . Processionale Romanum, rudeč in črn tisek,
vez.................
Ordinarium missae, vez........
Officium defuntorum, vez........
Magister Clioralis (HaberI), vez.....
Conapedium Gradualis et Missalis Romani, vez..............
Epitome Gradualis Romani, vez.....
Manuale Chorale (ljudska izdaja), vez. . . . IVitt, Op. XIII. Organum comitans ad Ordinarium missae ........
„	3-20
.	2-20
,	1-70
,	3-40
.	S-—
, 3-80 , 4-52
,	9-30
, 7-50
„ 5-32
, 7-68 , 5-28
, 1-20
. 0-72
, 0-41 . 0-41 , 1-08
,	1-80
,	0-84
,	1-08
.	1-68
, 5-2? , 3-36 , 2-40
, 3-56
Za glasovir.
Gospodje organisti, ki nimajo pri nas odprtih računov, naj blagovolijo dena naj zahtevajo v svrho predplačila poštno-hranilnične položnice. Poštnina je
/^oeri/er,Teoretično-praktična klavirska
šola. Zvezek I. in II. po......... 1-90
Isto, zvezek III. po..........t 2-40
. IV. po..........,2-80
Gerbič, Album slovenskih napevov. 50 slovenskih narodnih napevov za klavir. 3 zvezki,
broš. po...............3-10
Kohler, Praktisehe Klavierschule, vezano	, 6-30
Za društvene zbore.
Aljai, Slove nska pesmarica, z notami za
moški in mešan zbor I. in II. del po . . . .	„ 1-50 Bajuk, Slovenske narodne pesmi za čvetero-
glasno petje...............1-06
Ferjančič, Venček narodnih pesmi, I. in
V. zvezek po...............0-55
Kimovec, Venček narodnih pesmi ....	0*45 Ocvirk, Nageljni. Pesmi za mešane in moške
glasove.................2-10
Žirovnik, Narodne pesmi z napevi, I. del, vez.	, 1-30
, , H- del, vez.	, 1-10
r poslati naprej po nakaznici, ali pa v navedenih zneskih že vračunjena.
m
*A
•J
Sl
1 ifi
•j 31
•i
»Katoliška Bukvama" v Ljubljani.
UatmnorIJmn« I. 1842.
Slikanja napisov Stavb, ii pohištvena pleskarja.
VetUca zbirka dr. SchOnfeldovlh barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža In laka
Brafa Eberl, Ljubljana
Pr«dt)aUia In kompfolri Talafon 154. Palavalea:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
UitmaorUimo /. 1942.
Zaloga doplčev za pleskarja, aO-karje In zidarje, Itedllnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd.
Priparofeva se tadi aL občinstva za vsa v najino stroko spadajoče delo v mesta ia na deželi kot priznano roelao in flao pa najniijih cenah.
761 M—30
Zdrauilnica z mrzlo vodo
po Kneippovem načinu
= v Krapinl,
last slob. i kralj povelj, trga Krapine.
Otvorjeno od 1. svibnja do 1. listopada.
Srednje milo podnebje, mesto obdano od obronkov štajerskih alp, obdarjeno z divnimi krasotami, prikazuje gledavcu bujne prizore. — Pri mrzlici se dajejo bolnikom tople omorikove in ogljinčnokisle kopeli, masaža, zdravljenje z elektriko itd.
Stanovanja na razpolago, glede katerih se treba obrniti na kopališko opravo. Postrežba cena.	1332 20—14
.... - -• ..■••••MM« ...» ....
• •MMMCM
<{<s t;;t:;::111::; ..................
M...M..H..M..S
(•(••••lill.iliilliiiSliilll
E-».......... i.............. i
•••••MMMMMMM«!--------
| Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu |
|| Avgusta Agnola v Ljubljani
Dunajska cesta št. 13 poleg Jigovca"
lili
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim •T:j predstojništvom kakor p n. občinstvu za pre-iiij vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
I umetnega steklarstva ™ slikanja na steklo

•ii; za steklarstvo v figuralni in navadni orna-:::5 mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
i::! kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v •ijj najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porce-lanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, poji! dob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 1731 52-«
...
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
. • ■■
»... s...
i iž
...» Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
•***«MMaMMMMMMMMMMMM«MMMMMMMM«MMMSM»MMM»«MMMMMMaMMMMM«...~V. ••• ......................... .......................................................... .......... ..»•«
•a*.
i.m «...
.... M«
j:: •«'.
...
a... ••••
-»a
••.a '•.a ••.a ••.a ...a
M"
a.«
S:::
a.»
a...
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Hldrulične vidre in sesolhe
Josip Weibl
J Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: tlčuu omrežje na stroj, obhajllne mize, ograje na mtrodvom obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, atolpne križe, itedllnlke, atrelo-
vode, železna okna, železne atole itd. Specijaliteta; valJ16nl zaatorl in aotndne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalniml 1609 52—66	oporami brez vijakov.
Direkten nakup od tovarne!
t
V prospeh plesa, kakor tudi z godbo spremljevanega petja, kupi se dandanes edino le samoigrajoči
1 < < avtomat
z glasovirjem, mandolinami, zvonkljanjem, kastanjetnmi, malim in velikim hobnonv,
mm. =
Vsako teh glasbil igra tudi lahko samo zase.
Vsakemu avtomatu se prida 16 igralnih komadov in sicer si jih kupec lahko sam izbere. Avtomat igra za poljuben denar ter se lahko tako vravna, da igra hitro, počasi, tiho ali glasno, kratko ali dolgo.
Najboljši vir dohodkov za hotelirje, kavarnarje, gostilničarje, zavode in zasebnike. Ti avtomati se ne prekupljujejo, ampak se dobivajo naravnost iz tovarne po: 92 62-17
Ljubljana Kolodvorske ulice štev. 26.
Cene avtomatov so: 1800, 1200, 900 in 800 K, to pa le, ako se plačuje v mesečnih obrokih, pri takojšnjem plačilu pasedovoljuje 10% popusta.
Delo je prve vrste, solidno, trpežno, elegantno in moderno.
Postrežba je reelna in jedno
leto se jamči. Ker je to domača industrija, zato so ludi cene prav nizke
Najnižje cene! 000 Najnižje cene! i................1111 ' mmmmm m m..........
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
Resljeua cesta št. 3.
Su. Petra cesta št. 37.
ooooooooooooooooo
O	O
o o
■
F« M* Hefscfrek, Ljubljana
ces. in kralj, dvorni zavod za uniformiranje ustanovljen I. 1846. (Poleg novega mostu)
pri »VELIKI TOVARNI
Priporoča svojo ravnokar došlo novo veliko zalogo jesenskih in zimskih oblek za gospode, dečke in
otroke po najnižjih cenah.	195S 10-5
Vsakovrstne jesenske in zimske suknje, haveloke, pelerine in obleke. — Velikanska zaloga konfekcije za dame in deklice.
Velikanska zaloga otročjih kostumov.
Naročila po meri izgotavim točno, fino in trpežno v najkrajšem času.
A. L U K I Č, poslovodkinja.
Najcenejša pot za zdaj!!
8 JED ■ STAR ■ LINE" ©
o
o ©
©
o o o
o
©
o o o o o
flajsolidnejša postrežba! 000 Streže blago!
§ v Ameriko
O preko Antwerpna v New-York, ©	PhiladelphJa.
a Hitra in varna vožja na moderno oprav-W Ijenih, novih brzoparnikih te solidne © družbe s pošteno in čisto postrežbo.
© Natančen, zanesljiv pouk in veljavne O vozne liste dobite v Kolodvorskih © ulicah štev. 41 od južnega Q kolodvora na desno.
© Za zastopstvo „Rdeče zvezde" :
5 F^nc Dolenc.
a V našo pisarno pridite za gotovo vsa) v w torek dopoldne, da prestopite pravočasno ft na barko v soboto zjutraj. — Naši parniki Finland, Knmlad, Vaderland, Zeeland vozijo w do New Vorka osem dni. To jc pribito. Uljud- _ jiost, snaga in zdrava brana je na njih Q pri nas prvo in zadnje.	Red Star. ~
862 52—44	" '
iOOOOOOOOOOOOOOOO
© 862 52—<4	©	„
OQOQOOOQOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
OSREDNJA BANKA
1 Vloge na knjižice in račun 4 % in 4\'4 Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in čuvalna zalona brezplačno.
ČEŠKIH HRANILNIC,
__(Ustiedni banka českyoh spoiitelen)
Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4o/" in 1 »pravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4•/. ban-kovnih obliqacij, katere uživalo piipilarno sigurnost in se sm*jo rabiti za vsakovrstne kavcije.
---------■HBMMHMRni--
Del. kap. 7,000.000--
Telcp-unl: „Sporob»nkaM.
Deponiranje kavcij In vadij raznih vrst. Eskont tnenjic samo denarnih zavodov. Bankovne informacije ln svete brezplačno.
niintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHimmiiiiniuiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiniiii


s
A® *
a-


V
,\0V



J«


9? -
MillltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIliT


ANERIKflNCI
in sploh vsi, ki prihajajo v Ljubljano na največjo zalogo moških in ženskih
I POZOR
I in sploh vsi na največjo z
izgotovljenih oblek
domačega izdelka, dalje obuval, srajo, klobukov, kovčegov,
solnčnikov, slamnikov robeev in šerp itd. po izredno nizki ceni.
762 39—r 3
MATEJ OREHEK
trgovina u Kolodvorskih ulicah st. 26
v lastni hiši v Ljubljani (£3 Tik znane Tišlerjeve gostilne. O
---———'—----—------——n—TnrmrnT^™™ 1	iiuuuunn
Seb. Unterhuber, lastnik Fr. Benque
Ustanovljeno 1870. # tovarna cementa v Weissenbachu, tovarna cementnih % Ustanovljeno 1870. izdelkov in umetnih kamnov, podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
Glavna tovarna v Beljaku, Šolska cesta 21 • Fllllalka v Ljubljani, Dunajska cesta 73
Telefon it. 237.
nasproti topničarski vojašnici
Telefon Jt. 237	pripona se
v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih Imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike itd.; stopnice po naročilu narejene z železno sestavo; cementna cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd.; plošče iz cementa (Metallique), preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih Itd. — Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in Romancement iz Weissenbacha. — Proračuni zastonj in 748 3o—«4	poštnine prosto.

GF6
V Slovita, moderno urejena
^ «2012—12 tovarna	H
'G.SKRBIC
Zagreb, Ilica 40
Istrsko
refoško,beli muškat in teran, 183224-12
se dobivajo pri lastniku vinogradov
Antonu Ferlan di Giorgio
v Rovinju, Istra.
m Cene in vzorci na zahtevo, m
$ ►J
W Pr'PoroCa svo)e slovite solidne in cenene ^
..^J^^žaluzine, lesene J*] ' in platnene rolete, $ lesene in železne A zastore za okna fjj in prodajalne. fjJ
Ceniki franko in zaslonj
Glasovir
prodam zaradi selitve. Cena nizka, plača pO dogovoru.	1828 3-2
J. ŠUŠTAR, organist, Bled.
Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja sz
Ljubljane v Ameriko
je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe „Cunard Line* to je g«t»v© in se ne da vtajiti. Veliki moderno opravljeni snažni parniki te družba odhajat« iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in vezne liste daje oblastveno potrjeni zastopnik Andrej Odlasek, dnslužem uradnik državnih želežnic inhišni posestnik v Ljubljani, Slomškove ulice 25 blizo cerkve Srca Jezusovega. Kd«r želi več pojasnila, nai tu pismeno povpraša ali pa pnde osebno v pisarno. Po kolodvorih in cestah nikdo ne čaka ia
tudi na druge silne načine nihče ne vabi.	1969 42
FAFF-ovi šivalni stroj i
so najboljši za rodbinsko porabo.
SCT Šivajo, gotijo in pfleto ^a
ne prekosilo za obrtne namene šivajoč sem in tje (Kngellager).
Glavno zastopstvo: FRAN TSCHE NKEL Ljubljana, Mestni trg 9.	Kočevje, v gradu.
Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta!
Najcenejša, največja eksportna tvrdka!
1932 18—4
SUTTHER uror, Ljubljano
Mestni trg nasproti rotovža
prej v Kranju priporoča svojo veliko, izborno zalogo finih
švicarskih ur,
brilantov, zlatnine in sre-brnine v veliki izberi
po najnižjih cenah, a
Vr^nlraT da Je mo'c b,3go rcs fino in dobro, je to, da
Ka razpošiljam po edem svetu. Na stotino
pohvalnih pisem )c vsakomur prostovoljno
na ogled, da se lahko sam prepriča.
Prosim, zahtevajte veliki, novi cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto.
Oznanilo.
Slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini vljudno naznanjam, da sem otvoril pri novem pokopališču
filialko za kamnoseško obrt.
Izdelujem vsa v kamnoseško stroko spadajoča dela iz trpežnega, vsakovrstnega kamenja. V zalogi imam veliko
Tzdeianih nagrobnih spomenikov.
Prevzamem tudi napravo kompletnih rakev kakor vseh vrst kamnoseških del na pokopališču in tudi na deželi, po najnižji ceni. Upajoč, da me slavno občinstvo —	z obilnim delom počasti, belježim
z vsem vanjem
spožto- C*. I/ut-ifkA/of kamnosek, Dolnice 1 udani rt. IVUIIUVdl, p. §t. Vid nad Ljubljano
Opozarjam, da izvršujem naroč. na žgano apno in kamen za kamnoseško in zidarsko obrt iz lastnega kamenoloma
Naročila sprejemam pri pokopališču in v Dolnicah
Ker se mi vk^ub mnogostranskemu prizadevanju ni posrečilo najti kupca za mojo trgovino, popolna opustitev bi pa povzročila manjo vrednost blaga in torej meni veliko škodo, nem prisiljen zopet povečati svojo zalogo in jo dopolniti.
Od danes nadalje imam tedaj zopet v zalogi vse najnovejše uhane, brože, zapestnice, verižice, prstane ter razno srebrno in kina-srebrno blago, dalje namizno orodje po uajnižjih cenah.	2 i7l 8 — <5
Vsako novo delo, vsako popravilo, vsaka gravura se izvrši naglo in najceneje. — Proseč cenj. občinstvo, naj se spomni name v potrebi, beležim
velespošttnanjem JU0|f Wagenpfeil, zapris. sodni in zap. cenilec.
Jtajvečjct zaloga
čevljev za gospode, dame in otroke ter športnih čevljev
iz najbolj slovitih tovarn.
0 Angleški šagrin,
črne, rujave in bele barve. 76e 52-22

reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
plčS&n v Ljubljani
Ustanovlj. 1.1882.
podrejena škontraciji ,Zadruine svete" v Celju
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuj« hranilne vlog« po PoStno-hranil-	^ j
| 01 2 0
Telefon št. 185
/ Pc
tsv:
ničnega urada St. 828.406.
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. ln od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
273 21	Upravno premoženje kmetske F O nn/{ 00lS"70
posojilnice znaša	» 0,yZU.jZU / j,
K 8,702.874-88. DpS2 K 44.396-886-60.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
Posojuje na zemljišča po 5 */4 •/, z 1 '/,•/, na amortizacijo ali pa po 6'/«"/, brez amortizacije; na mcnico po 6*/.. Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizo-
vanja dolga.
i za- k izo- ^