Posamezna številka 20 stotlnk MOST Izhaja — fcvremf! ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica tf franćiSka Asiikega ftev. 20, 1. nadstropje. — Dopisi na| se uređ- ■UtvK, — Ne frank Irana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se —* ftd jaUij In odgovorni urednik Štefan Q od I na — M^P^^^fe Pdlnost — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na '/&(^ T 33.- In leto L tO.—. — Telefe» uredništva i: Posamezne številke v Trstu ia okolici po 20 stotlnk. — Oglasi se računajo v ffroicosti ene kolone (72 mtt). — Oglasi trjovccir in obrtnitcov mm pa 40 stot-osmrtnice, zahvale, poslanice In vaNUa po L 1.—, oglasi dena;nlfi zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 2) stot. besi la, naj nanj pa L 2. — O^l is, naročnica In reklamacije seooSUlaln izkliitčua tioravt Edinosti, v Trstu, ulic« -m Frančiška AsiSkega šiev. 20, U naasuupjc. — Teieioa nredništva in uprave l tot Slovenskim uolllcem g mM) okollttr Volitve za našo občino so določene na 22. t. i^^efci^i« bodo vršile ob čisto premen jenih* za nas mnogo neugodnejših razmerah, lH£Wnrf«rnaša dolžnost« da nastopimo pri volitvah sami za se kot slovenska narodna stranka. Naš nastop ima predvsem dvojen praktičen pomen: potrdi naj našo zahtevo po uvedbi proporcionalnega volilnega sistema tudi za občinske volitve in zagotovi naj že sedaj, po mogočnosti, če namreč pride do razdelitve na volilne okraje, naši slovenski okolici njeno starodavno pravico do lastnega zastopstva. Poleg tega praktičnega namena pa moramo s samostojnim nastopom uveljaviti svoj živelj kot sestaven del današnjega tržaškega prebivalstva s pravico do primernega upoštevanja v upravi tržaške občine. Da se moremo pri volitvah uveljaviti, je pa potrebno« da v kratkem času, ki nas loči od volitev, izvedemo potrebno volilno organizacijo in vsa druga potrebna dela. V to svrhc je podpisani »Odsek političnega društva »Edinost« za Trst in okolico« v svoj« včerajšnji seji sklenil: 1. odposlanstvo »Odseka« naj se poda k merudajnim faktorjem, da bi se udovoljilo zahtevi, ki so jo postavile tudi druge stranke, naj bi se namreč volitve vršile na podlagi proporca, a vsekakor naj bi se tržaško ozemlje razdelilo na več volilnih okrajev (irazioni), ki bi volili sorazmeren del zastopstva, tako da bi na ta način naša okolica ne bila oropana svojega lastnega zastopstva; 2, podpisani se konstituira kot osrednji volilni odbor slovenske narodne stranke za Trst in okolico in poziva krajevne volilne odbore v mestu in okolici, naj se nemudoma sestanejo in organizirajo najpozneje do vštetega 8. t« m.; i sestati se ima podpisaniz odposlanci vseh krajevnih zaupntških in volilnih odborov 9. t. m. ob 3. pop. v uredništ-venih prostorih »Edinosti« v svrho sklepanja o daljnjem postopanju, posebno še o sledečih točkah: a) določitev kandidatne liste, b) izvedba podrobae organizacije ter c) volilna agitacija. »Odsek političnega društva »Edinost« za Trst in okolico.« tovanja po Prikarpatski Rusiji. V Bratislavi je beneš posetil »Društvo za politično vedo« in je ob tej priliki povedal, s kakšnimi vtisi sc vrača iz omenjene pokrajine. Videl sem — je rekel Beneš — da je položaj boljši, kakor bi se bilo dalo sklepati po časopisnih vesteh. Prebivalstvo Prikarpatske Rusije je zelo zadovoljno s svojim novim položajem. Položaj je takšen, da nam že dovoljuje, da lahko rešimo nekoliko važnih vprašanj, kakor vprašanje Urinskih volitev, vprašanje volitev v doma A ^ieže ini zbor in vprašanje volitev v državno skupščino. Tudi se bodo lahko odpravile izredne mere in se bo uvedla navadna uprava. Še tekom tega meseca bodo prišli v Prago zastopniki posameznih strank Prikarpatske Rusije in se bodo posvetovali z vlado glede končnoveljavnega programa za rešitev raznih vprašanj, ki se tičejo dežele. Treba je naglasiti da je bilo prebivalstvo Prikarpatske Rusije spričo propada avstro-ogrske monarhije popolnoma ravnodušno, kajti Madžari jim niso sezidali niti ene same šole, v kateri bi se bilo poučevalo v domačem jeziku. Vsled tega je bilo nad 70?. prebivalcev nepismenih. Ta odstotek pa pada sedaj od dneva do dneva po zaslugi mnogih šol in tečajev, ki jih je ustanovila čelioslovaška vlada. Kar se tiče domačega deželnega zbora, bo ta zastop v smislu ustave čehoslovaške republike najvišja upravna oblast v deželi, kateri je po ustavi zagotovljena avto-, nornija. Ker pa je Prikarpatska Rusija del čehoslovaške republike, voli zraven tega i. 10 poslancev in 5 senatorjev v čeboslo-vaško državno skupščino. Iz gori omenjenih razlogov sc te volitve do sedaj še niso mogle vršiti. letnik XLVII V Trstu, v petek «. januarja 1922 St. 5 Mtemamantmmliictt) Jugoslavija Novi vojni minister. BELGRAD, 5. Kralj Aleksander je podpisal ukaz o imenovanju generala Miloša Vašiča za vojnega ministra. General Vasic je bil takoj pozvan iz Novega Sada v Belgrad. Zunanja politika in diplomatska služba. BELGRAD, 5. Parlamentarni krogi zahtevajo, da se mora imenovati za zunanj^ ga ministra odločen in sposobeif mož. Proti drju Ninčiču se je pojavil odločen odpor, češ da je premehak. Glede diplomatske službe izražajo parlamentarni krogi željo, da se mora temeljito reorganizirati. BELGRAD, 5. Po poročilu iz Pariza je francoska vlada izdala agrement, da postane jugoslovenski poslanik v Parizu dr. Miroslav Spalajkovič. Tekom prihodnjih dni se izvrše važne spremembe v diploma-tični službi. Za poslanika na Dunaju bo imenovan Tihomir Popovič, dosedanji pomočnik zunanjega ministra. Dr. A. Bianki-ni je predlagan, da se imenuje za diploma-tičnega zastopnika v Ameriki. Današnja »Pravda« pa javlja, da je dr. Grisogono imenovan za poslanika v New Yorku in ne za južno Ameriko. Vest sc še ne potrjuje. Tudi poslaništvo v Sofiji se z o/ironi na važne zunanje politične st?kc z Bolgarsko primemo reorganizira. .lufcoslovensko-italljansko vprašaje. ZAGREB, 5. Iz Pariza javljajo brezžić-ro. da se nasproti dosedanjim vestem ju-ffosolvensko-italijansko vprašanje ue bo predložilo vrfcovnetru cvetu in Zve^i narodov, lein\ eč prejkone samo poslednji. Stalniji izročeni komunisti. BELGRAD, 5. V zapore tukajšnjega sodišča sta bila oddana bivša komunistična posbnca Trka Kaclerovič in ICosta Novakovič; aretiran je bil tudi trgovski agent Pupić. Bargenlandski dan BELGRAD, 5. Po celi Jugoslaviji se bo' vršil takozvani Burgenlandski dan*. Na ta dan se bodo zbirali darovi, da se pomaga bratom burgenlandskim Hrvatom pri delu za ljudsko pr os v sto. Vračanje juge slo venskih ujetnikov iz Rusije BELGRAD, 5. V ministrstvu za socialno politiko se je začelo razpravljati o vpra-šaniu vračanja jugoslovenskih ujetnikov iz Rusije. Znano je, da je ministrstvo za so-ctaHo politiko skupno z ministrstvom za vnanje stvari ukrenilo že pred letom dni potrebno, da se morejo jugoslovenski vojni ujetniki vrniti iz Rusije. V času 7 mesecev se je vrnilo v domovino kakih 14.900 vojnih ujetnikov, in sicer 12.000 iz evropske Rusije, 600 iz Sibirije, 500 iz Mezopotamije ir»*5G- iz Indije. Vsi ti vojni ujetniki so se vrniti skozi Axrstrijo in Nemčijo, le nekoliko stotin se jih je vrnilo preko Novo-rosijskega. Vlada je bila stavila Rdečemu križu v Ženevi v ta namen na razpolago kredit 70.000 angleških funtov (20 miljo-uov dinarjev.) Medtem se je ta denar že porabil in Rdeči križ je ustavil prevažanje jugoslovenskih ujetnikov v domovino. Vsled tega bo ministrstvo za socialno politiko zahtevalo zopet kredit, ki ga bo dalo na razpolago Rdečemu križu v Ženevi, kateri edini more delovati v Rusiji. Čehosfou&ška BeneŠ se je povrnil v Prago. — Njegovi vtisi s pot2*aaja po Prikaipatski Rusiji PRAGA, 5. Ministrski predsednik Beneš ic je povrnil s svojega nadzo*ovalnega po- Rusšja Trockijey govor na komunističnem kongresu STOCKHOLM, 5. Švedski listi objavljajo uradno besedilo Trockijevega govora na komunističnem kongresu. Trocki smatra, da je nemogoče znižati število rdeče vojske pod 1,370.000 mož. V dokaz za svojo Lrditcv je Trocki obtoževal Angleže, da hočejo dobiti monopol nad nafto, Italijane, da iščejo magnezij, in je omenil nato vest 0 sklenitvi dogovora med Zedinjenimi državami, Japonsko, Anglijo in Francijo za obnovitev ofenzive na skrajnem vzhodu proti sovjetski Rusiji. Govornik je pripomnil: Te štiri države pozabljajo, da obstoja še peta država: rdeča Rusija, katere vojska bo do prihodnje pomladi popolnoma pripravljena. Pozabljajo, da se bodo v slučaju vojne meje prej raztegnile nego stisnile. Trocki je zaključil: Če se hoče Francija sporazumeti z Rusijo, ji mora dati predujem, da more plačati caristične dolgove, in mora razen tega izpustiti iz zapora tovariša Padiro in Martvia. Za gospodarsko cbnovo Rusije. — Proti preveliki udeležbi Nemčije Moskva, 4. Svet ljudskih komisarjev je imel pretekli teden plenarno sejo, kateri so prisostvovali tudi bivši ravnatelj ruske državne banke Kutler, ki je sedaj predsednik moskovske trgovinske zbornice, ; frstepnik zadružne zveze ruskih sindika- 1 >v Šrule, član ruskega urada za zunanjo 1 /govino v Londonu Krestinski in ravnatelji raznih velikih industrijskih podjetij v Rusiji. Na dnevnem redu te seje je bilo vprašanje, kako bi se sovjetska Rusija sporazumela z inozemskimi finančniki glede novega posojila. Po tej seji se je v moskovskih industrijskih krogih širil glas, da se bo sestava sveta ljudskih komisarjev " ^popolnoma preuredila, t&ko da bi bili imenovani na mesto komisarja za finance, za zunanjo trgovino in pravosodje možje, ki ne pripadajo k nobeni politični stranki in ki torej niso komunisti. PARIZ, 5. G. Markotun, predsednik ukrajinskega narodnega odbora v Parizu, je poslal vrhovnemu svetu v Cannes-u izjavo, v kateri pravi med drugim: »Sedaj je že jasno dokazano, da nimajo načrti vojaškega nastopa in takoimenovanega »zelenega gibanja«, ki izhajajo iz inozemstva, sedaj več nobene važnosti in da prihajajo v resnici prav le pustolovcem, ki jih izkoriščajo sebi v prid. Vzpostavitev miru in gospodarska povzdiga rusko-ukrajinske skupnosti, to sta vprašanji sedanjega hipa, ki se morata rešiti, ako hočemo utrditi mednarodno ravnotežo in trajno ohraniti mednarodni mir. Ukrajinski narodni odbor odločno protestira proti načrtu, da bi si Nemčija prisvojila mo.A>pol gospodarske obnovitve Rusije. Neonsko gospodarsko nadvladje v Rusiji bi imelo zelo mučne in nevarne posledice za ruski in ukrajinski ponos in za ravnotežje v Evropi. Ker je jasno, da se Rusija brez precejšnje udeležbe inozemskega kapitala ne more gospodarsko obnoviti, bi bilo želeti, da bi se ta udeležba vršila v obliki sodelovanja dr-. žav, pri katerem bi bi} Nemčiji odmerjen le gotov določen delež. Nagla gospodarska pomoč iz inozemstva je Rusiji timbolj potrebna, ker razsaja med nekaterimi ruskimi ljudstvi lakota, ki se ji mora čim prej odpomoči.« RIGA, 5. Po vesteh iz Moskve jc imel Lenin na shodu ruskih stanovskih zvez, ki se je vršil 26. decembra lanskega leta, važen političen govor o novi ruski politiki napram inozemstvu. Bližamo se odločilni točki je rekel Lenin v tem govoru. Poročila, ki nam prihajajo od naših zastopnikov v meščanskih državah, dokazujejo, da se svetovni kapitalizem namerava združiti, da bi vzpostavil gospodarsko ravnotežje v Evropi in v ta namen da Rusiji gmotno pomoč, katero potrebuje za svojo obnovitev. Pred kratkim sem vazu rekel, da je strategičen umik z nekaterih prednjih poližajev združljiv s komunističnim naukom. Sedaj vam moram to zagotovilo ponovita ia pri tej priliki vas prosim, da ne pozabite, da nam bo naS umnik služil za našo okrepitev in da se bomo potem lahko utrdili na povoljnejših položajih. Moram vam tudi naznaniti« aa sovjetska vlada ne bo odklonila pomoti kapitalističnih držav. Spričo sedanjega položaja Rusije bilo bi naravnost blazno, ko bi to storili. Toda mi bomo pazili na naše življeaske koristi kx ne bomo dovolili našim sovražnikom, da bi izkoristili na$ položaj za uničenej sedanje vladavine, ki jo je postavila volja ljudstva. < smo-pripravljeni na velike žrtve, ker ae more biti drugače, toda pripravljeni smo rajši umreti kot pa popustiti glede bistvenih točk komunizma. Bodite torej brez strahu in imejte zaupanje. Bliža se ura, ko bo zid, ki nas loči od sveta, padel in ko bomo zapet lahko svobodno dihali Italija Po polomu v Italijanski eskomptni banki. Izjave ministra Befottija. — Sodišče zaseglo osebno imetje bančnih upraviteljev RIM, 5. Vlada je zastavila vse sile, da bi vzpostavila v državi mir ali vsaj ublažila silno razburjenje, ki ye nastalo vsled poloma eskomptne banke. Posebno velikansko razburjenje vlada na borzah, vsled vladnega ukaza, da se morajo tekom včerajšnjega dne poravnati kupci in prodajalci delnic eskomptne banke. Borzni prekupčevalci pa zahtevajo, naj se decembrska likvidacija odloži tia konec januarja. Zagrozili so vladi, da bodo v nasprotnem slučaju proglasili belo stavko. Minister Selotti pa je izdal okrožnico, v kateri grozi z disciplinarnimi kaznimi. Vkljub iej vladni odredbi se bržkone likvidacija ne bo vršila sedaj, ker vlada na borzah prevelika panika. Minister Belotti pa vkljub vsemu temu ni obupal. Izjavil je, da so postale bančne operacije skoraj povsem redne. Vlada je s svojimi ukrepi preprečila večjo nesrečo, sedaj gre sodnikom, da poskrbe za strogo izvršitev njenih ukrepov. Rimsko sodišče je za ukazalo nadomestitev upraviteljev Italijanske eskomptne banke s sodnimi komisarji. S posebno razsodbo je zaukazalo tudi takojšnjo zasego njihovih zasebnih premičnin in nepremičnin ____ Francija Stališče francoske delegacije v Cannesu PARIZ, 5. Agencija »Havas«^ javlja iz Cannesa: Angleški in francoski krogi se drže nekoliko rezervirano, v kolikor gre za pogovor, ki se je vršil včeraj popoldne med Briandom in Lloydom Georgeom. Zdi se, da se njuno mnenje, ki sta je izrazila v Londonu, ni izpremenilo. Lloyd George namerava baje še vedno razpravljati o gospodarski obnovitvi Evrope. Francija se mu je tudi pripravljena pridružiti, smatra pa, da mora ostati vprašanje odškodnine, ki jo dolguje Nemčija, popolnoma neodvisno od tega. Franciji je v tem vprašanju nemogoče popuščati. Lloyd George bo gotovo pristal na to, da se dovole Franciji nekatere prednosti, kakor n. pr. revizija finančnega dogovora od 13. avgusta, predvsem v kolikor gre za precenjevanje saar-skih rudnikov. Zdi se končno, da je angleška delegacija proti vsakemu postopanju, ki bi predvidevalo morebitna prisilna sredstva proti Nemčiji. Konferenca t Cannesa. — Pogovor med tremi ministrskimi predsedniki RLM, 5. »Štefani« javlja iz Cannesa: Čim je prispel posebni vlak z italijanskim ministrskim predsednikom na francosko ozemlje, je prišel na vsaki postaji po en zestopnik francoske vlade pozdravit g. Bonomija. Ob prihodu v Cannes je pozdravil g. Bonomija Mersiny, ki mu je sporočil pozdrav Brianda, kateri mu ni mogel priti nasproti, ker se je ravno takrat mudil pri Lloydu Georgeu. Kmalu po Bonomijevem prihodu v hotel Carlton mu je prinesel tajnik Lioyda Georgea pozdrave angleškega ministrskega predsednika in vabilo na sestanek, ki jc bil določen za uro 19. Medtem je prišel v hotel Briand, ki je takoj obiskal Bonomija. Z Bonomijevim prihodom so se torej začela prva dela konference. Briand in Bonomi sta se pogovarjala kake pol ure o glavnih vprašanjih, o katerih se bo razpravljalo na konferenci. Bonomi je obiskal nato Lloyda Georgea, s katerim se je pogovarjal eno uro o raznih vprašanjih. Jutri se bodo nadaljevali pogovori med tremi ministrskimi predsedniki. V Cannes je prispel tudi lord Curzon s soprogo. Francoska finančna delegacija, italijanska, belgijska in japonska delegacija so odpotovale iz Pariza snoči ob 17*45 s posebnim vlakom. V francoski delegaciji, kateri načeluje Dusmer, finančni minister, so gg. Armand Fabre, kabinetni načelnik, Demargerie, Tannery, Seiydan in Fron-magel, izvedenci, Theunis, belgijski ministrski predsednik, načeljuje belgijski delegacij, v kateri so med drugimi Jaspar, Delacroix in razni izvedenci. Z istim vlakom so odpotovali Raineri, italijanski minister za osvobojene pokrajine, Salvago j Raggi, viskont Ishi in japonski poslanik v Londonu Hayashi. i Rainerijeve izjave dopisniku »Matina« PARIZ, 6. Raineri, italijanski minister za osvojene pokrajine, je podal pred svojim odhodom v Cannes dopisniku »Matina« te-le izjave: Naj bo uspeh predstoječe konference vrh. sveta kakršenkoli, lahko vam izjavim, da bi nam delal krivico, kdor bi dvomil o naši solidarnosti s Francijo. Lahko pridemo v navzkrižje glede sredstev, s katerimi naj se vzpostavi red na svetu, toda v eni stvari so vsi italijanski politiki složni: da bi bilo zelo žalostno, če bi Francija, katere odprte rane sem sam videl. ne dobila na razpolago sredstev, da jih lahko ozdravi. Vsi se strinjajo v tem, da se morajo dati vaši državi potiebna jamstva, da more olajšati ogromno breme škode, ki jo je pretrpela. Zaradi posameznih izgredov se ne sme pozabiti, da so, v kolikor gre za te dve točki, voditelji n:.-Šega javnega mnenja z vami. Dočim na drugis trani Italija molče deluje, da bi nevtralizirala zadnje žalostne posledice vojne, ne pozablja vzrokov, zaradi katerih je bila neizogibna, in doseženih uspehov, izpopolnitve narodnega ujedinjenja. Ne smemo pozabiti pomoči, ki smo jo imeli od zaveznikov in ne v najmanjši meri od Francije. Minister Raineri je nato govoril o krizi italijanske eskomptne banke, poudarjajoč, da ta kriza ni nikakor izpodbila splošnega italijanskega kredita, ki temelji na trdi gospodarski podlagi, katero si je znala Italija ustvariti. Njen dolg, ki jc znašal 14 miljard. je sedaj padel na 3 miljarde. Nimamo torej povoda — je zaključil minister — da bi pričakovali črno bodočnost. Xfeor@ir@nia ¥ Canitesu (K današnjemu sestanku vrhovnega sveta) Ko so se sklepale mirovne pogodbe, izmed katerih je versailiska najpomembnejša, se je zdelo, da bo s podpisi teh pogodb zaključen vojni račun in bo začel svetovni stroj zopet redno delovati. Zmagovalci in diktatorji zmagovitega miru so z veseljem vtaknili v žep te pogodbe, kakor spravi skopuh oderuško menico v svojo listnico. Če bi bile imele te mirovne pogc^e določiti le meje ter deliti ozemlja, tedaj bi bil vsaj za sedanjost položaj jasen. Toda zmagovalec je zahteval povrnitev ogromnih škod, ki jih je povzročila vojna. Zahtevane vsote pa so tako velike, da niso bile izterljive v trenotku podpisa mirovnih pogodb, niso še danes izterljive in ne bodo še desetletja, a morda celo nikoli. Nemčija, ta veliki dolžnik Francije, je tako važen gospodarski činitelj za vso o-stalo Evropo, da ne more nobena država ravnodušno pripustiti njenega gospodarskega poloma. Žato je stalo od samega začetka sem odškodninsko vprašanje Nemčije v ospredju. Imeli smo že mnogo zavezniških konferenc, ki so se bavile izključno s tem zapletenim vprašanjem. Pa vsi dosedanji sklepi teh konferenc, na katerih se je v prvi vrsti Francija potegovala za vojno odškodnino kot največja upnica, so se izkazali za neizvedljive. Zakaj, ako naj Nemčija plača, se mora gospodarsko dvigniti, ker njeni strahoviti vojni napori so pretresli tudi 'jeno gospodarsko življenje do temeljev. Lojeni upniki pa so do sedaj ovirali gospodarsko vzpostavo dolžnice in v tem protislovju je obtičalo odškodninsko vprašanje, da ni mogoče ne naprej ne nazaj. Ta mrtva točka povzroča silnih nepri-lik Nemčiji sami, nič manj skrbi pa Franciji, a ostalim zaveznikom tudi, ker je gospodarska vzpostavitev tudi ne oziraje se na vojno odškodnino velikega pomena za vso Evropo. Zato so zavezniki prisiljeni, da od časa do časa skličejo novo konferenco, da bi rešili to zamotano vprašanje. V kratkem bo vrhovni zavezniški svet zboroval v Cannesu na Francoskem in govori se, da bo ta konferenca posvečena gospodarskim vprašanjem, ki se tičejo vse Evrope. Tako so postale te konference neka življenjska potreba za velesile. Res je, da je svetovna gospodarska kriza posledica vojne in da je v interesu vseh prizadetih, da se sporazumejo o gospodarski vzpostavitvi Evrope. Vsi si žele normalne razmere, ki so še tako daleč, vkljub temu, da jc preteklo že nekaj let po sklenitvi miru. Res pa je tudi, da politična nasprotja med zavezniki in drugimi državami v Evropi sploh stalno ovirajo gospodarsko obnovo. Predvsem je vrhovni zavezniški svet sa-molastna domena mogočnih velesil, da drži v šahu vse majhne politično in gospodarsko odvisne države ter ž njimi diktatorsko postopa. Saj smo imeli priliko se prepričati o tem, ko je Lloyd Georges za-rohnel nad Jugoslavijo zaradi albanskega vprašanja in je moral Belgrad takoj ustreči strogemu ukazu mogočnega fcrezobriž-neža. Kako postopajo z Avstrijo nam kaže šopronjska zadeva, Poljska se niti ne gane brez ukaza iz Pariza i. t. d. Nešteto je slučajev, iz katerih je razvidna relativna samostojnost omenjenih in drugih držav. Zato je umevno, da se skušajo te države postaviti na lastne noge in tako se tvorijo nove zveze, kakor je takozvani Mali sporazum, ki je prvi lak poski>s otresli se je-robstva londonskih, pariških in rimskih vladnih mogotcev. Ker pa seveda mogočni gospodi nikakor I ni diši, da bi se te države otresle njihovega j jerobstva, zato jc treba tu pa tam nastopiti v kakšni obliki da ne pozabijo ti «malčki kdo je gospod in kdo hlapec. In tudi temu namenu služijo razne konference vrhovnega zavezniškega sveta. Te konference naj pokažejo složnost gospode v vprašanjih odvisnosti malih narodov. Do tu bi bilo vse v redu, da ne bi bilo v samem vrhovnem svetu velikih nespo-razumljenj. Ta nesporazumljenja niso le gospodarskega značaja, ampak izvirajo predvsem iz političnih nasprotijh med zavezniki. Največja politična nasprotja obstoje pač med Francijo in Anglijo. Francija ne stremi le za nadvladjem v Evropi, ampak tudi v Sredozemskem morju. Nastop Francije v Washingtonu nam to jasno dokazuje. Francoski zastopnik se je odločno protivil, da bi se omejilo oboroževanje glede podmarnikov in manjših ladij, iz-vzemši velikih oklopnjač. Nič ni pomagalo, da je angleški zastopnik prav ostro nastopil proti tej francoski zahtevi, nič ni pomagala zamera Amerikancev in splošno razočaranje in nezadovoljstvo v vsej angleški in ameriški javnosti zaradi tolike predrznosti Francije, ki ne trpi nobenega gospoda nad seboj. Washingtonska konferenca jc končala z neuspehom in ia neuspeh si bo posebno Anglija zapomnila Kakšen bo potek zborovanja v Ctnnei.r po tem francoskem nastopu v \Vashingio-nu? Pač gotovo je, da bosta spet trčili Francija in Anglija v Cannesu v dveh vprašanjih. Prvič gre za to, ali naj seda Nemčiji oddih za odplačevanje obrokov, ki v kratkem zapadejo. Verjetno jc, da bodo Angleži skušali izpremeniti ves sestav odškodninskega odplačevanja. Bolj kakor nikoli poprej si Anglija želi, da ne bi Nemčija gospodarsko podlegla, posebno z ozirom na premočno stališče Francije v Evropi. Ta «zaveznica» postaja preveč mogočna, politično ravnovesje na kontinentu je proč. Anglija pač ni šla v bo? za to, da bi si po uničenju nemškega tekmeca, naprtila drugega nevarnega soseda v Franciji. Drugo važno vprašanje bo Rusija. Francija je bila doslej tista velesila, ki je dosledno z vsemi močmi pobijala sovjetsko vlado. Francija je podpirala in podpira še danes vsako akcijo, ki stremi za strmo-glavljenjem sovjetske republike. Toda z ozirom na to, da je sovjetska vlada pripravljena pripoznatl dolgove caristične vladavine, ni izključeno, da se izvrši tudi v francoskih vodilnih krogih preobrat v dosedanji politiki napram Rusiji. An^io-ži so bili v tem pogledu vsaj navidezno bolj popustljivi. Verjetno jc, da pride do nekega spora-žuma glede Rusije, zakaj odškodninsko vprašanje in vzpostava Rus*'je sta v medsebojni vzročni zvezi. Nemčiia naj pomaga pri obnovitvi Rusije s svojo industrijo. Na ta način pride ta dolžnik do plačilnih sredstev v nedaljni bodočnosti, ne da bi se spustil v gospodarsko tekmovanje z Zapadom. Tako bi Rusija plačala Franciji onih dvajset miljard posojenih carisiični vladi, a posredno bi plačala tucfi nerusko odškodnino. Na ta način bi ostala koza cela iir volk sit. Če pride aH ne do takšnih važnih odi^:-tev v Cannesu, vendar bo ta konferenca zelo zanimiva. Gotovo jc pa, će sa t:c bo-nič sklenilo, da bodo potrebne nove k.cr Je-rence. Današnje stanje Evrope je nevzdržno. Gospodarska kriza kot de?ni vz»*ok in m Stran IL___ tudi posledica političnih nasprotij v Evropi sili, da se napravi konec današnjemu položaju. Do plodonosnih sklepov pa ne more priti, dokler se ne povabijo na sodelovanje tudi prizadeti, t- j. Nemčija in Rusija. Vrhovni zavezniški svet bo še-le tedaj pokazal svojo dobro voljo in resnost, ko se bodo vsedH k isti mizi z njimi tudi predstavniki Rusije in Nemčije in se bodo ti pogajali kot enaki z enakimi. Brez tega pogoja pa je izključeno, da pride do praktičnih uspehov ne na tej, ne na nobeni drugi taki konferenci. čili, na kar so se njeni predstavniki v njenem imenu obvezati v rapallski pogodbi« je prišla na misel, da podvrže svojim interesom luko Baroš in luko mesta Reke, na katero bi s pomočjo trgovske pogodbe napeljala našo trgovino. Tako je prišlo do predloga v tako imenovanem pristaniškem kcnsorciju, proti kateremu je odločno vstala vsa naša javnost in tudi naša vlada. Vslcd tega popolnoma nasprotnega stališč naše in italijanske vlade je prišlo reševanje reškega vprašanja na mrtvo točko. Naša trgovina vsled tega stanja, seveda, trpi, toda nam nekoliko nadomeščajo ba-roško luko druge luke na naši obali. Povsem drugače je z mestom Reko, ki je popolnoma odsekana od naše države in je prišla v zelo težaven gospodarski položaj. Da najde kakršenkoli izhod iz tega položaja, je Reka začela po svojem sedanjem predsedniku pogajanja z Italijo za sklenitev posojila. Istočasno se g. Zanella pripravlja tudi na pot v Bclgrad, da poizkuša tddi z našo vlado doseči sporazum, na podlagi katerega bi našel izhod iz težkega položaja.^ List pripoveduje nato, kako se je razširila vest, da jc Italija odobrila Reki posojilo 250 railjenov lir in sestavila popoln načrt za uporabo teh miljonov. Toda reška vlada ni omenila niti z besedico pogojev, pod katerimi ji je Italija dovolila posojilo. Jasno je, da jc Italija zahtevala koncesije za izkoriščanje reškega pristanišča. Vse to je povzročilo nezaupanje nasproti sedanji reški vladi in italijanska vlada je hitro zanikala vest o italijansko - reškem sporazumu, da bi omogočila g. Zanelli potovanje v Belgrad. Zato jc — zaključuje list — izjava g. Pašića o odr "ajih z Italijo in o reškem vprašanju zelo važna v času, ko bi Reka in Italija hoteli rešiti re-čko vprašanje in rešiti Reko iz nevzdržnega položaja. Ta izjava nam jc dovoljno jamstvo, da se bodo naše vitalne koristi varovale. Dr. Otokar Rybar. ; tlekoliKo pojasnil o opcijski pravici : Edinost * jc prevedla iz oAgramer Tag-1 blatt«-a članek o opcijski pravici z ozirom ; na Jugoslovenc na Primorskem, Nekateri v tem članku razloženi nazori po mojem ! mnenju ne odgovarjajo dotičnim zakonskim določbam in lahko vznemirjajo zlasti tis Le, katerih prošenj za laško državljanstvo laska vlada morda ne usliši in ki potem po čiankarjevem mnenju ostanejo brez državljanstva, ker do rešitve že poteče rok za opcijo za Jugoslavijo. Naj podam zato tukaj nekoliko pojasnil. Vprašanja o državljanstvu, med katera spada tudi opcijska pravica, ureja oddelek VL tretjega dela senžermenske mirovne pogodbe. Načeloma je za pridobivanje državljanstva odločilna domovinska pravica: po razdelitvi stare Avstrije zadobiš državljanstvo tiste države, ki ji pripada občina, v kateri imaš domovinsko pravico. Za Italijo pa je usvojeno drugo načelo. Ne zadostuje. da imaš domovinsko pravico na Italiji dodeljenem ozemlju, temveč moraš biti tam tudi rojen. Pa tudi to ti nič ne po- j rnaga, ako si domovinsko pravico zadobil j šele po 24, maja 1915 ali pa le vsled svojega službenega položaja (kot državni u-radnik). Na ta način imamo torej na Primorskem; veliko število ljudi, ki ne zadobijo laškega I državljanstva, akoravno bi jim po gorina- j vodenem splošnem načelu pritikalo. Vsi ti ljudje imajo sicer možnost, da vložijo prošnjo za laško državljanstvo, no laška vlada ni dolžna, da taki p--~rnji ugodi. Po krivem imenuje ljudstvo, in tudi blatiov« člankar, to prošnjo sopcijo« in govori o dotičnih ljudeh, da so za Italijo optirali. To pa ni opcija v pravem zmislu tega izraza, kajti glavni znak opcije je, da jo država, za katero se optira. mora sprejeti. Tudi seniermenska po:t pozna slučaje prave opcije in sicer v čl. 78 (opcija na podlagi prejšnje domovinske pravice) in 80 (opcija na i^odlagi narodne pripadnosti). V prej omenjanih slučajih pa ne obstoji nikaka pravica do podelitve laškega državljanstva. Senžermenska pogodba sicer te slučaje posebej navaja, toda iz pravnega stališča ne menja to nič na dejstvu, da jc edino in izključno le od milosti laške VTfste, jamarja 1922. vlade odvisno, ali takim prošnjam ugodi ali ne. V tem ozira nimajo dotični Jugoslaveni več pravic nego katerisibedi inoze-mec, kajti prosi za laško državljanstvo lahko tudi kak Amerikanec ali AvstraKja-nec in vlada mu lahko ugodi ali ne. Obstoji torej nevarnost in morda celo verjetnost, da bo vlada precejšnje število prošenj takih, na laškem ozemlju pristojnih Slovencev in Hrvatov odbila. »Tag-blattov« člankar izraža tu bojazen, da pride neugodna rešitev šele po izteku opcijskega roka za Jugoslavijo in da ostane potem na tisoče in tisoče takih ljudij brez državljanstva. V resnici ni stvar tako huda. Gotovo je, da bodo one prošnje rešene šele po poteku opcijskega roka; toda za največji del teh slučajev je že poskrbljeno v senžermenski pogodbi in v konvenciji o zaščiti manjšin. Pred vsem določuje namreč čl. 74 senžermenske pogodbe, da zadobijo*. v slučaju neugodne rešitve prošnje za laško državljanstvo, dotičniki državljanstvo tislc države, na katere ozemlju so imeli domovinsko pravico prej, nego so dobili domovinsko pravico na sedaj laškem ozemlju. S to določbo je torej zavarovano veliko število dotičnih juosilcev, kajti največji del tistih, ki so rSjeni v kakem kraju zunaj Primorskega, so navadno imeli prej tam tudi domovinsko pravico. Nadalje nalaga čl. 6 konvencije o zaščiti manjšin Jugoslaviji dolžnost, da prizna ju-goslovensko državljanstvo na podlagi rojstva na njenem ozemlju vsem tistim, ki se ne morejo sklicevati na kako drugo državljanstvo. Kdor je torej na ozemlju sedanje Jugoslavije rojen, postane že vsled tega jugoslavenski državljan, če mu laška vlada odreče laško državljanstvo. Enake določbe veljajo na podlagi senžermenske in trianonske pogodbe in dotičnih konvencij za zaščito manjšin za vse nasledstvene države. Brez državljanstva ne ostane torej nihče, ki je na ozemiju bivše a.-o. monarhije rojen. Od iTagblattovega« Člankarja predvidevani slučaji se skrčijo torej le na tiste, ki so bili vedno pristojni v kaki občini na Primorskem, a so rojeni v kakem kraju zunaj bivše a.-o. monarhije. Za le ljudi, katerih pa ni veliko, res ni preskrbljeno. Jugoslovenska delegacija je sicer na mirovni konferenci v Parizu opetovano na to vrzel opozorila, toda brez uspeha. Za njih bo morda mogoče poskrbeti na bodoči rimski konferenci. Ponavljam pa, da je število takih ljudi le neznatno, posebno ako ne upoštevamo v Ameriki rojenih, ki pa najbrž po ogromni večini niti si ne želijo nobenega evropskega državljanstva. V =Tagblatt -ove.n članku pa se omenja še druga vrsta primorskih Jugcslove-nov, za katere se žeK posebna skrb. Misli se namreč na tiste, ki so laški državljani, ki sc pa mislijo izseliti a se ne upajo optira ti za Jugoslavijo, dokler ne prodajo svojega posestva, kar se jim pa v mnogih slučajih ne bo posrečilo pred potekom opcijskega roka. Čudim se, da zahteva člankar, naj se tudi za tc ljudi kaj stori. On sain priznava, da je nemogoče podaljšati opcijski rok, ker bi za to bilo potrebno tudi privoljenje kraljevine Italije. Mogoče je torej le, da jugoslovenska vlada v vsakem posameznem slučaju preišče in odloči, ali naj komu podeli ali odreče jugoslovensko državljanstvo. Tudi laška vlada ni svojčas drugače postopala z ljudmi, ki so k nji z bivše a.-c. monarhije pribežali Da bi pa jugoslovenska vlada nasproti ljudem, ki svojo rodno zemljo v Italiji le zato prodajo, ker špekulirajo na to, da bodo z lirami v Jugoslaviji kupili kako večje posestvo, imela kake posebne ozire, to ji ne nalaga niti narodna niti človečanska dolžnost. To dolžnost ima Jugoslavija pač nasproti vsem Jugoslove-nom, ki so bili iz Primorskega odgnani ali pa ki se tja ne morejo vrniti; špekulantov pa ima ona že na lastni zemlji dovolj. Kar se še tiče tistih, ki so bili v prvih časih laške okupacije prisiljeni zapustiti svoj dom in zbežati v Jugoslavijo a želijo lam tudi ostati, je gotovo, da so menda že vsi svojo opcijo za Jugoslavijo prijavili. Kolikor niso še svojih nepremičnin na Primorskem prodali, se jim ne smejo v tem oziru delati nikake ovire. Omejitve glede izterjanja kupnine so neopravičene m se bodo, kakor mi je bilo v Portorož obljubljeno, čim prej odpravile, ako se to med tem ni že zgodilo. Težav za potna dovoljenja pa je povsod, v Italiji in v Jugoslaviji, za laske m za jugoslovenske državljane. Živimo pač še v abnormalnih časih. Posebnih odredb za te vrste primorskih Jugoslovanov torej ni treba. Kolikor so še potrebni nasveta in zaščite pri likvidaciji svojega premoženja na Primorskem, je poskrbljeno za njih z različnimi privatnimi in državnimi begunskimi pisarnami. Nikakor pa ne morejo zahtevati, da bi še po treh letih obstanska jugoslovenske države ko-• lebali med laškim in jugoslovenskim državljanstvom. Po izteku opcijskega roka mora biti jasno, kdo želi biti jugoslov. dr-: žavljan in potem uživati vse dotične pravice a nositi tudi bremena in kdo hoče ostati laški državljan. Seveda bo tudi laški državljan, posebno pa jugoslovenske narodnosti, užival v Jugoslaviji vse tiste pra-i vice, ki so tujim državljanom po mednarodnem pravu zajamčene; nikakor pa ne bo mogel zahtevati — kakor je to bilo do sedai. — da bi on tudi po poteku opcijskega roka še vžival vse politične pravice, enako jugoslovenskim državljanom. Vendar ne gre, da bi kdo kot vojak služil v Italiji ali pa najbrž nikjer, volil pa v Jugoslaviji. Kaj takega menda tudi »Tag-biattov« člankar ne more smatrati za pošteno. Tu se je treba odločiti: ali — ali! Mnogemu ta odločba ni lahka; mnogemu je krvavelo srce pri misli, da sc je treba ločiti od domovine,: toda odločiti se mora. Vsaka država pa ima pravico znati, kdo jc njen pripadnik in kdo je tuj državljan. Cilj! fthoslovoske notranje in zunanje politike Čehoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš je v praškem »Času tako-le označil naloge notranje in vnanje politike Čeho-vaške: Edina naloga politikov po vojni je: obnovitev. čehoslovaška vnanja politika si je takoj od začetka prizadevala, da bi za-j dosiila tej zahtevi svetovne politike. Od-j vračala je od svojih mej vse mogoče spore, da se je mogla v notranjem v miru posvečati obnovnemu deiu. V ta namen se je najprej zvezala s tistimi, ki so ji najbližji in s katerimi je bil sporazum najlažji: z Jugo-sloveni. Prvi nadaljnji korak je bil dogovor z Romunsko in ustvaritev malega sporazuma. Nato je prišel sporazum s Poljsko in končno poravnava med Prago in Dunajem. S tako sistematično politiko se je ustvarilo ozračje miru in varnos>I v Čehoslovaški in okoli nje. Ker se čehoslovaška politika pri tem vedno opira na mirovne ideje in sodelovanje Zveze narodov, je njena moralna pomembnost zelo velika. Čehoslovaška mora s to politiko obnove nadaljevati v dveh smereh: mali sporazum in z njo vsa Srednja Evropa se mora tudi gospodarsko dograditi, ko je politično že zavarovana. Nadalje mora ta tako dograjena Srednja Evropa najti trdno in varno stojišče napram vsem političnim in gospodarskim možnostim v Nemčiji in Rusiji. Ti" dve državi tvorita za svetovno politiko za dojgo časa težavno vprašanje, tvorila sfingo, ki in^**^ povzročiti različna presenečenja. In smotre**«, svojih ciljev zavedajoča se mednarodna politika, mora biti pripravljena na vse posledice, ki bi mogle nastati iz morebitne gospodarske katastrofe teh dežel. To so — je nadaljeval Beneš — najbližji cilji " ?hoslovaške vnanje politike. Ali jih bo dosegla — to bo veliko bolj nego doslej odvisno od notranjepolitičnih dogodkov v Čehoslovaški, Na to sc je minister Beneš bavil z raznimi notranjimi vprašanji. Z agrarno reformo in vzroki, ki so doslej ovirali rešitev tega vprašanja. Trgovska bilanca poka7v*'c v tem zadnjem letu aktivo nad 3 milja* čeških kron. V finančni politiki jc Čehoslovaška stremila za tem, da si s svojo mirovno politiko pridobi zaupanje v mednarodnih finančnih krogih. Sedaj se pogaja za mednarodno posojilo, ki bo pomenilo začetek financijelnetfa dviganja. Tej vna-nji finančni politiki mora pridružiti tudi notranja z geslom: štedimo! Tudi v notranji politiki mora imeti Čehoslovaška pred seboj jasen cilj, pa tudi pogum za dosledno izvajanje. Potrebna jc socijalna reforma, ki pa bo zahtevala mnogo denarja, istota-ko kakor agrarna. Težavno vprašanj? je razmerje med cerkvijo in državo, V sedanjem nezakonitem stanju se nc more dalje živeti. Velik odstavek svojih izvajanj je posve- llolisčn za efirtt usllfuc v Trsta V smislu 50. člena kraljevskega odloka od 7. oktobra 1921. šlev. 1393 daja izredni komisar za Trst in okolico na znanje da se bodo po naredbi Generalnega civilnega komisariata za Julijsko Krajino oc 3. januarja 1922. štev. II — 254 — 13 vršik v nedeljo 22, januarja 1922. volitve občinskega sveta v številu osemdesetih članoa Volilna opravila sc pričnejo ob osmi ur: Volišča so nastopna: 1. sekcija: šola v ul. Sanitg. 20. 2. sekcija: šola v ul. S, Giorgio 6. 3. sekcija: ženski licej ^Giosue Carduc-ci« v ul. Madonna del Mare 11. 4. sekcija: šentvidska ljudska šola v ul. C. Co.mbi 1. 5. sekcija: šenlvidski otroški vrtec v il. T. Mamiani 2. 6. sekcija: telovadnica v ulici del!. Valle 3. 7. sekcija: šola sFclice Veneziar. v ul Riborgo 10. 8. sekcija: šola :>Felice Venezian n: Piazza vecchia 1- 9. sekcija: občinski rikrealorij za Stare mesto v ul. Castcllo 4. 10. sekcija: otroški vrtec v ul. deli'Asi!c štev, 4. 11. sekcija: šola v ul. S. Nicolo 26. 12. sekcija: šola v ul. Mazzini 25. 13. sekcija: gimnazija = Dante Alighieri v ul. G. Corsi 1. 14. sekcija: šola v ul. R. Manna 7. 15. sekcija: šola v ul. S. Anaslasio 13. 16. sekcija: mestni ženski licej -Ricca -do Pitteri« v ul. S. Anastasio 17. sekcija: šola v ul. F. Rismondo 8. 18. sekcija: šola v ul. S. Francesco d'As-sisi 42. 19. sekcija: šola v ul. S. Francesco d'A sisi 25. 20. sekcija: šola v ul. P. Kandler 4. PODLISTEK KAPITAN MARRYAT Leteči Holandec R o man (35) Tega pa sej« Mynheer Stroom, ki ni poznal medvedovega namena, zelo prestrašil. Mislil je namreč, da namerava zver njega samega požreti. Z največjo zvijačo jc do smrti preplašeni} slnga pobegnil iz sobo, za njim pa jc planil iz i postelje tudi njegov gospodar, kar je bilo medvedu čisto po volji, kajti zdaj se jc neovirano spravil na svoj ljubljeni med. Mynheer Kloots je takoj spoznal, kako sloji vsa stvar. Stopil je k medvedu in mu zadal par brc, toda gospodek Rjaveč ni hotel ničesar slišati o tem in je nezadovoljno renčal. •Zdaj bo s tab^ konec, Ivan« je pripomnil kapitan. t sc zmotil, če ne dobimo že z j»ttro«n močan veter.* -Tudi jaz seru istih mi -It.* k pripomnil Myn-heer Kloots, * čudno m« zdi, da ne vidimo nobene naše ladje. Knm jih je neki valov je zagnalo ?» •Mogoče plovejo na visokem morju». • Kr.ko dobro bi bilo, če bi bili tudi mi,* je pripcmnil KJoot*, včeraj zvečer nam je predla prav trda. Ali preveč vetra ali pa premalo — to vse jc napuha.» Od mest.«, k jer so se zbrali mornarji, zroii ▼ daljavo, »o z«č»di vzkliki začudenja. . Ladja» Ne — da. Udja je!> *Kaj pravite, kje je ladja. hI, hi!> je vzkliknil došli Schriften. 'hi! hi! Kje?* • Tam, v noči!» je odgovoril neki mornar m pokazal s prstom proti najtemnejši točki na obzorju. * , Kapitan, Hilletrant in ribp so usmerili svoj pogled na opozorreno mesto in zdelo se jim je, da se pomiče velika ladja. Polagoma se je tema razsvetljevala in zdelo se je. da je ladjo ožaril medel blisk. Vse je bilo mimo, brez diha, morje je bilo kot zrcalna gladina in vedno bližje je ladja prihajala, da se je dalo slednjič razločiti njeno ogrodje, jadrenike in rajne. Vsi trije so zrli napelo in si meli cči, kajti komaj, da so verjeli svojim očem. V sredini bledega soja, ki se je razproževal kakih petnajst stopinj nad obzorjem, se je tri milje daleč nahajala velika jadcmica, ki pa se je borila navzlic popolnemu brezvetriju z nevidnim viharjem, visoko in nizko se zibajoča. Le par jader je bilo razve-šenih. Zdelo *e je, da se bliža z bliskovito naglico in naenkrat je zdrsnila mimo šilinga:, tako tesno, da je bilo mogoče razločiti ljudi na krovu. Voda se je penila v močnih valovih; začulo se je ostro piskanje mornariških piščalk, hreščanje jadernikov in pokanje ladji-nega ogrodja; potem pa se je vse spet temnilo in čez nekaj sekund je ladja spet izginila. *Moj Bogb se je prestrašil Mvnheer Kloots. 7 Filipu se jc zdelo, da se ga je po ramenih dotaknila ledenomrzlat roka in ves je strepe-tal. Ko se je okrenil, se je zdrznil pred strašnim pogledom enookega Schriftena, ki mu je zahreščal v uho: «Filip Vanderdecken, to je leteči Holandec«. 10, POGLAVJE. Hipna tema, ki je sledila medlemu soju, je povzročila, da so se začudenim mornarjem zdeli vsi predmeti le še nedoločnejši. Za nekaj časa je bi!o vse tiho. Nekateri so bili obrnjeni v smer, kamor je izginila prikazen, drugi pa so se obrnili proč, prestrašeni in polnj mračnih slutenj. Najprvo se je oglasil HiBebrmt; okrenil se je proti vzhodu in se močno zdrznil, ker je zagledal neznano luč. Istočasno je prijel Filipa za roko in vzkFknil: Kaj jc to?. >Le mesec, ki se vzdigujc nad oblake,^ je Filip zamišljeno odgovoril. *2e mogoče.'a jc pripomnil Mynheer Kloots in si obrisal potno čelo. -Že preje -sem slišal o tej stvari, toda vedno sem se nasmehnil. =■ Filip je molčal. Resnica ga je potrdila v onem v čemer je nekoč še dvomil in ko se je zavedel da se prikazen največ njega tiče, sc je zdel 'podoben zločincu. Izza oblakov je razlil mesec svojo mehko, medio svetlobo, ki jc rosila kot sanje na spa-vaioči ocean. Vsi so se še enkrat ozrli za ono skrivnostno prikaznijo, toda vse jc bilo spet tiho, mimo, mrtvaško. Odkar se je na obzorju pojavila skrivnostna ladja, je ostal krmar Schriften ves Čas v hišici; zdaj pa se je polagoma približal kapitanu, se ozrl plašno okrog sebe in rekel: 4Mynheer Kloots, kot krmar vas moram posvariti, da se morate pripraviti na zelo opasno vreme.» < Opusno vrcme?» je odvrnil Kloots tt sc zdrznil kot iz globokih sarj. < Da, opasno vreme, Mynheer Klcots, Se nikdar ni srečala kaka ladja to prikazen, da ne 1>. še sama kasneje doživela polom. Ze ime Vanderdecken pomeni nesrečo — hil hi!» Filip Vanderdecken je hotel odgovorili na to zasmehovanje, pa ni imel moči; jezik mu je bil kakor pritrjen. -S čim spravljate ime Vanderdecken v zw-zo?^ jc vprašal Kloois. ♦ Ali niste še nikoli slišali le zgodbe? Kapitan ravnokar mimo nas drvečo ladje jc neki gotovi Mynheer Vanderdccken — ta jc leteči Kolandec.o «Kako veste lo?:> ga jc vprašal Iiillcbra^;. «Nc, jaz vem, in še več vem, če bi le hotel povedati,a jc odvrnil Schriften, *toda bodi kakorkoli — jaz senn vas opozoril na nevarnost in s tem slcril svojo dolinost.* Po teh besedi« » je Schriften odšel po stopnicah v hišico. • Sam bog v nebesih 1 Toda nikdar me še r i kaj v življenju tako zmedlo in preplašilo kot ta dogodek.^ jc pripomnil Kloots, -sam ne vem, kaj naj si mislim. — Kaj pravite k temu vi, Filip? Ali ni bilo nekaj nadnaravnega?^ «Da,» je Filip žalostno pristavil, «niti najmanje nc dvomim.:* *Jaz pa sem mislil, da so dnevi čudežev zanamia.je odgovoril kapitan, «in sem veroval le v svojo moč in pomoč mornarjev, nc da bi sc kedaj zmenil za druga znamenja, kakor vre-menska.a (Dalje). Grika Razkol v pravoslavni cerkvi. CARIGRAD, 5. Tu se pričakuje v kratkem prihod mons. Melotisa Metaksakisa, ki jc bil izvoljen za novega ekumenskega patriarha. Novi patriarh se nahaja sedaj v Ameriki. Med! patriarhatom na eni sirani ter turško in grško; vlado na drugi strani obstaja precejšnja nape-j 1ost. vsled katere se nahaja patriarhat v precej j kočljivem položaju. Zraven tega se je pojavilo med verniki samimi nekako razkolno gibanje. Po vesteh iz Angore se širi med pravoslavnim prebivalstvom Male Azije gibanje, ki gre za tem, da bi se tamkajšnji pravoslavni kristjani popolnoma odcepili od carigrajskega patriur-ha ta. To gibanje odobrava baje tudi maloazijski metropolit v Keskinu, ki so ga kemalisti priznali za poglavarja pravoslavne cvrkve na Turškem. Maloazijski kristjani želijo, da bi sc , za Malo Azijo ustanovil poseben neodvisen pa-j triarhat, katerega oblast bi se določila v sporazumu s turško vlado v Angori. Komisariat za pravosodje v turški angor-ski vladi gre lemu gibanju na roko ter bo izdelal načrt zakona o ustanovitvi neodvisnega turškega palriarhata s sedežem v Angori. Načrt zakona bo prediožen turški narodni skupščini, ki ga bo gotovo odobrila. Lfstanovilev furškega pravoslavnega p*triarhata s sedežem | v Angori je nova spretna poteza Kemal paše proti grškim načrtom v Mali Aziji. Ako pride ' do takega razkola v pravoslavni cerkvi, bodo imeli Turki zaznamovati novo dalekosežno zmago, katere važnost bo še večja kot jc bila važnost vojaške zmage. Norveška Nevtralna komisije za raziskovanje vzrokov svetovne vojne. KRISTJANIJA, 4. Znanstvena komisija za raziskovanje vzrokov svetovne vojne je imela svojo sejo, na kateri je preči tal norveški dele-l gat Drelsum poročilo o delu, s katerim sc ima ; pečati komisija. Kakor javlja -Dagcbladci?, jc f poroča Drelsum, da jc poiskršal sklicati j vse nevtralne države ražen Danske, ki ni povsem nevtralna, ker je dobila severni Scbl«rwig, Delovanje te kombije jc vzbudilo zanimanje tudi v nepristranskih krogih držav, katere so sodelovale v vojni, predvsem v Amerik;. Komisija si jc nadela nalogo, da preišče poli Lično, gospodarsko in zgodovinsko ozadje svetovne vojne. ________ Amerika Francija se je vdala predpisom za podmorsko vojno. WASHlNGTON. 5. Francoski delegati na konferenci za razorožitev so izjavili, da sprejmejo predpise glede podmorske vojne. Reka Reško vprašanje REKA, 5. Z ozirom na izjavo ministrskega predsednika Pašiča, da jugoslovenska vlada ne more začeti z Italijo in z reško vlado nikakib pogajanj glede vzpostavitve odnošajev med Jugoslavijo in Italijo na eni in Reko na drugi strani, dokler Italija ne izvrši teritorialnih dolečeb rapallskc pogodbe, in da sc z Reko ne morejo začeti nikaka pogajanja, dokler ne bo povsem omejena in mednarodno pri>^nana, pišejo sušiške = Primorske Novine« med drugim: :.Z rapallsko pogodbo je bilo prisojeno na«i državi pristanišče Baroš, ki sicer ni tako, kakor bi moralo biti moderno pristanišče, vendar pa ima vse pogoje, da sc z majhnim denar jen si njegova sedanja kapaciteta poveča toliko, da bi moglo zadostovati za naš pomorsko-trgovski promet, ki bi bil napeljan preko njega. Toda italijanska vlada nas namerava skloniti, da rabimo reško luko, ki bi bila pod njenim vplivom. Na ta način bi Italija urejevala našo trgovino, kakor bi najbolj odgovarjalo njenim interesom. Zato zateguje izročitev Sušaka in luke Baroša. Da občuti- j mo njen vpliv tem bolj, drži še vedno v ; Dalmaciji okoli Zadra del ozemlja, ki ga je nam priznala v rapallski pogodbi. Italija si hoče zagotoviti svoje zahteve v trgovski pogodbi, preden nam izroči to ozemlje. Ker pa vendar ne more popolnoma uni- »EDINOST« , 01 dr. Beneš Slovaški in Karpatski Rusiji. To ni narodno, ampak upravno vprašanj«, ki pa se ne da rešiti s samoupravo. Kajti avtonomija jc administrativa, a to tvorijo — uradniki. Teh pa ni ne na Slovaškem nc v Karpatski Rusiji. Naloga republike v teh krajih je predvsem izobraževalne narave: vzgoja k zakonitosti. To pa bo zahtevalo precej časa. To stran slovaškega vprašanja je treba imeti bolj pred očmi nego katerakoli narodna vprašanja, nego spore radi avtonomije itd. Posebno v Karpatski Rusiji so vprašanja občil, prehrane m zdravstva važnejša, nego jezikovna in verska. Zatem jc dr. Beneš razpravljal o narodnem vprašanju na Čehoslovaškem, zlasti c razmerju med Čehi in Nemci. Ugotovil jc. da so se začele strasti polegati in da sc pripravlja neko pomirjenje. Nemci sc po časi oprijemajo misli parlamentarne opo zicije, torej hočejo sodelo/ali. Tudi razn pojavi na češki sirani — razne upravnf odredbe — kažejo, kaka bo smer bodoče mu razvoju in kakšno bo končnoveljavn stanje. Prišlo bo do vzajemnega sodelova nja in do sporazuma, naj se zgodi, ka hoče. Bo morda še težkih bojev, mord: tudi žrtev, polemik in razprav, ali do spo razuma mora priti! Tudi v tem pogledu morajo imeti Čel trden program, kako daleč smejo iti in kan hočejo priti. Sedanja uredba Srednje Evrope jc deii-nitivna za nedogleden čas. To dejstvo igr; bistveno vlogo, v razmerju med Čehi in Nemci. Važno je, da imajo Čehi v drža*. Številno in materialno premoč, ali prot! sebi nc smejo imeti nikake moralične premočil! Tudi moralično premoč morajo imeti Čehi na svoji strani. Če segajo Nemci predaleč, jači to Čehe moralično prer mednarodno javnostjo; če bi pa Čehi šl predaleč, bi jib to slabilo. Vprašanje Nemcev se bo lahko rešilo ali pa ne, toda izogniti se mu ne moremo. To bi bila slabost. Stvarjajoča vnanja in notranja poii tika mora resno vpošlevali ta problem. A to nc z vidika trenutnega polo?ajaf tem ve z zgodovinskega vidika minulosti in s po gledom v bodočnost, Istotako je z vpraša nji socialnih reform, agrarne reforme, razmerja med cerkvijo in državo in bodočno sti Slovaške. Gre za to, da se država čin prej v notranjem utrdi. Temu bo mogk* biti kos le politika, ki gradi, ki se resn< poglablja v vsa ta vprašanja in jih rešuj* resno. V Tisio, dM 6. jiBuria HZL 21. sckcija; šola v ul. G. Gatteri 3, 22. sekcija: šola v ul. Ugo Polonio 4. 23. sekcija: realka »Galileo GaKlei« v ul. Ugo Polonio 6. 24. sekcija: obrtna šola v ul. C. Bat tisti štev. 31. 25. sekcija: šola v ul. U. Foscolo 13. 26. sekcija: šola v ul. Parini 1. 27. sekcija: Šola v ul. dell'Istituio 14. 28. sekcija: otroški vrtec v ul. A. Man- zoni 14. 29. sekcija: frančiškanski rikreatorij v ul. D. Rossetti 38. 30. sekcija: otroški vrtec v ul. A. Man- zoni 14. 31. sekcija: šola v ul. Donadoni 20. 32. sekcija: šola v ul. Donadoni 22. 33. sekcija: šola v ul. Media 2. 34. sekcija: šola v ul. Ferriera 1. 35. sekcija: otroški vrtec v ul. dci Pal- lini 2. . 36. sekcija: mestna realka :>L, da Vmci« v ul. P. Veronese 1. 37. sekcija: otroški vrtec v ul. Anteno-rei 14. 38. sekcija: šola v ul. A. Vespucci 2. 39. sekcija: šola v ul. Scuola nuova 14. 40. sekcija: šola v ul. dclla Bastia 2. 41. sekcija: šola v Cargo del Pestalozzi štev. 1. 42. sekcija: šola v ul. dell'Istria 22. 43. sekcija: otroški vrtec v Gornji Čar-boli pol. štev. 386. 44. sekcija: italijanska šoLa v Skednju pol. štev. 46. 45. sckcija: Legin rikreatorij v skednju pol. štev, 183. ^ 46. sekcija: šola na Katinan, Sv. M. M. sp, pol. štev. 1141. 47. sekcija: Villa Sartorio, Sv, M. M. gor. pol. štev. 722. 48. sekcija: Villa Sartorio, Sv, M. M., gor. pol. štev. 722. 49. sekcija: občinski rikreatorij »G, Pa-dovan« v ul. Settefontane 216 (vhod z desne), ^ 50. sekcija: občinski rikreatorij Padovan« v uL Settefontane 216 (vhod z leve}. 51. sekcija: občinski rckreatorij na Kja-dinu (Sv, Alojzij). 52. sekcija: občinski rikreatorij v ul. dello Scoglio, Vrdcla pol. štev. 8. 53. sekcija: slovenska šola na Vrdcli po?, štev. 911 (vhod z desne). 54. sekcija: slovenska šola na Vrdeli pol- štev. 911 (vhod z leve). 55- sekcija: italijanska šola na Vrdeli. 56. sekcija: ženski liccj -R. Pitteri« v uL Commerciale 24. 57. sekcija: otroški vrtec v Rojanu pol. štev. 22 (Vicolo delle Rose). 58. sekcija: slovenska šola v Rojanu, Greta pol. štev. 1. 59. sekcija: italijanska šola v Rojanu, Greta pol. štev. 1 (vhod v ul. Giacinti). 60. sekcija: italijanska ljudska šola v Barkovljah pol. štev. 50. 61. sekcija: ljduska šola v Sv. Krizu pol. štev. 233. 62- sekcija: ljudska šola na Opčhiah pol. štev. 483. 63. sekcija: ljudska šola na Gropadi pol. štev. 92- 64. sekcija: ženski licej =G. Carducci - v Dnevne vesti Iz pr edzgedovine finančne krize. Glasilo italijanske komunistične stranke Ordine Niiovo^, ki izhaja v Turinu, je prineslo izpod peresa komunističnega poslanca Graziadei-a zanimiv članek o predzgodovini poloma «Italijanske tskomplne banke.» Med prvhni vzroki poloma navaja Graziadei veliko borbo interesov med dvema največjima denarnima z&vc-doma v Ilaliji; ,Eskompino banko' in .Trgovsko j bankom (Banca Comrnercialc). Člankar nadaljuje: Po prepadu zavodov ^Credito Mobiliare Italianos in «Banca Generale = , ki so ga povzročile deloma stvarne razmere deloma pa tudi dejstvo, da sta bila to dva zavoda v rokah ljudi, ki so le vsted italijanske nepripravljenosti megli veljati za velike finančnike —, se je pojavila v Italiji »Trgovska bankan (Banca Commerciale). Ta banka se je ustanovila večinoma z nemškim kapitalom in vodili so jo ljudje, ki ne lc da niso bili rojeni v Italiji, temveč so se tudi obrazovah v inozemstvu, večinoma v nemških šolal?. Trgovska bankam se je naglo razvijala in je neomejeno vladala do 1. 1914. • Credito itaiianca in drugi manjši italijanski iavodi so prišli popolnoma ped njeno nadzorstvo, Na političnem polju jc bil njen vpliv ul. Madonna del Mare 11. 65. sekcija: ljudska šola sFondazicne Morpurgo« v ul. Calvola 7. 66. sekcija: otroški vrtec v ul. dell'Asi-lo 4, II. sedež. 67. sekcija: rikreatorij za Staro mefto v al. Castello 2, 68. sckcija: gimnazija s D, Alighieri« v ul. Trento 14. 69. sekcija: šoia v ul. R. Manna 5. 70. sekcija: šola v ul. F. Rismondo 10. 71. sekcija: realka »G, Galileo- (vhod iz ul, XX, Settembre 26). 72. sekcija: šola v ul. U, Foscolo 13, 73. sekcija: šola v ul. Ferriera 1. 74. sekcija: šola v ul. Scuola nuova 12. 75. sekcija: šola v ul. deH'Tstria 20. 76. sckcija: občinski rikreatorij na Kja-dinu (Sv. Alojzij), II. sedež, pol. štev. 833. 77. sekcija: otroški vrtec, Vicolo S. i'cr-tunato 1. Trst, 6. januarja 1922. Izredni komisar: Cavaiieri, belo in cilji nsfe miline Težko stališče zavzema v današnjih časih in razmerah narod, kateri sc že stoletja bori za svoj obstanek, za svoje gospodarske in narodno-kulturne naprave. Mnogo izkušenj je prestal naš teptani rod v minulih dobah, a še hujše ure so mu bile usojene. Ne bom opisoval dogodkov zadnjih časov, ker so sc vsakemu predobro utisnili v srce. Eili so nam zadani težki udarci, pod katerimi je nehalo vsako tudi najmanjše društveno delovanje v Julijski Krajini. In v tem času društvenega delovanja si je mladina, svesla, da je ona bodočnost naroda in da ga le ona zamore privesti do boljših časov; uvidela je, da se more strniti v krepko organizacijo, ki naj bi bila kos nalogi, katero so ji naložile nastale razmere. V kratki dobi enega meseca se je zbrala tržaška mladina v začetku v sicer majhnem številu v krožku, čigar ime si je Članstvo vzelo za cilj. Krožek »Prosveta« jc pričel delo, katerega se ni lotilo in ni izvršilo še nobeno društvo. Od vseh strani ovirana in brez vsake tuje pomoči je izvršila ta mladino svoio nalogo tako, kakor bi ne bil nihče pričakoval. Zbrala je pod »Prosveto« mladi rod, kateri se je nagibal na kriva pota, zbrala je mladino, katera je prehajala v nasprotni tabor. Svesta si, da se more narod opirati le na zdravo in izobraženo mladino, je prevzela *Prosveta« to lepo a težavno nalogo. Mladina je spoznala pomembno važnost liji ne da razložiti, ne da bi se upoštevala « Trgovska bcnka.a Ta banka je bila n. pr. g!, podlaga Gioliitijeve j?olitične sreče. Na gospodarskem oolju se je «Trgovska banka» pokorila lečrtom trojcver.e in je pospeševala industrii-iki razvoj naše dežele, da bi se Italija čim boij otresla- svojega suženjstva napram Angliji in Franciji. Predvsem pa je hotela polom porabe elektrike zmanjšali potrebo po angleškem pre-nt>gu. Več okoliščin je -Trgovski banki» šle •spevno na roko; med drugimi tudi gospodarski razvoj Italije jjo 1. 1900. Treba pa je priznati, da jc bil sovzrok njenih uspehov tudi v tem, so stali voditelji, ki se niso zastonj šolali v Nemčiji, visoko nad italijanskimi finančniki. Ivo jc izbruhni!«^- vojna in ko se je začel pripravljati nastop Italije, je bila -»Trgovska ban-iar že vsled svojega pokolenja ovira temu novemu političnemu pravcu. Tako sc je 1. 19K »snovala * Italijanska eskomplna banka^. ki sc lahko v vsakem oziru imenuje banka ilalijan-' ega nastopa v vojni. Ker ji je bila na pot aogočna tekmovalka, je začela «Eskomptnn. suka? takoj borbo proti « Trgovski bankir .j slanjajoč se na tedanje patriotično gibanje. Voditelje « Trgovske banket je dolžila — in sile je tadi res — da so naklonjeni Nemčiji in }>> tako prisilila nasprotnico, da je morala spremeniti svoi kapital in deloma tudi osebje. Ker sc je kovinarska industrija ob času vojac vsled visokih cen, ki jih je plačevala država, silne azvHa, sta ^Trgovska bankas in «Eskomptna ~unka- zalagali vsaka svojo skupino podjetij. 'Trgovska banka=> je bila naklonjena društvu 'Ilvas, dočim je Eskomptna banka= podpirala iruštvo Ansaldo-. *Tlva» in «Ansaldo^ sta potem postali orodje v rokah bank, ki sta ju podprali. P od plutali odnosno podpirali sta skoraj vse italijanske liste to sta špekulirali z delnicami, denarnih zavodov, ki so iim bili po* trebni, z namenom, da bi jih spravili v roke bankama, od katerih sta bili društvi sami od. visni, Takoimenovani ^naskok na bankes je bil en prizor v tej borbi, ki je dosegla višek, to je društvo Ansaldo^ skušalo osvojili * Trgovsko banko*, da bi ji naprtilo en del svojih založnin, s katerimi jc že tedaj v preveliki meri tiščalo -»Eskomplno bankc», V ponižanje naši "genialnostih jc bila zmaga na strani zavoda, ki je nadaljeval po svojem nemškem običaju .. . Kdo daj« denar <«Lavoraioru»7 Polemika jied obema - La v ora to r om a » se nadaljuje in proletarski glasili sta si hudo v laseh. Predvč. je , Pokalejnikova in drugih skladateljev. Pri teh prireditvah bosta sodelovala tudi G. V. Grigorjev basist, član odeske opere in tenorist V. S. Šuligin, član petrograjske operete, ki bo pel pesmi iz zbirke «Pierrcst= in dr. Na glaso-virju bo spremljal izvrstni virtuoz Mihael Grigorjev. Ti umetniški izleti po naši deželi bodo mdili našemu ljudstvu obilo prijetne zabave užitka. Za to jamči že umetniški izbran spored teh priredilev. Zraven tega imr.jo imenovani igralci krasne glasove, ki jih bo občinstvo ttžilkom občudovalo. Na sporedu vsakega večera bo tudi deklamacija odlomkov iz raz-nih ruskih klasikov. Deklamiral bo znani gledališki igralec Jakob DoIžinsky, Našemu občinstvu po- deželi te prireditve toplo priporočamo. Na silvestrovem večeru pri Sv. Ivanu se je nabralo za domači otroški vrtec 189 L- Od teh so darovali gospodje, ki so igrali na klavir, 23 'šr. Hvala vsem darovalcem! Denar hrani bla- jajničarka. Tržaška kmetijska društva opozarja občine •n zadruge, da naročijo umetna gnojila, žveplo | in galico, dokler so še ugodne cene. V Trebčah bo prihodnjo nedeljo ob 4. uri pope), v Kons. društvu predavanje o živinoreji :n iravnišlvu. Iz tržaškega iivlienla Poskusen samomor s piiaotn. Ženska je bila nevrastenična. Zato ni čudo, če se je večkrat pritoževala nasproti sosedom, da ji ni več obstanka na svetu. Sosedje so jo sicer svarili, naj opusti to misel, čei, da je bolezen (nevraste. -lija) ozdravljiva. Toda vse to ni nič pomagalo: ženska je venomer trdila, da si bo vzela življenje. In ta čin je nameravala tudi izvršitL Bilo je ponoči« ob pozni uri. Vse je spalo. Samo ženska — Ana Dellichova, stanujoča v ulici Tor S. Pietro It. 4., — je bdela na postelji in imela zopet v mislih smrt, V teh mislih je vstala s postelje in odprla plinov petelinček ter se nato vlegla na tla. Kmalu potem je zadišalo v kuhinji po plinu in Dellichova je začela v omotici stokati. K sreči je slišal stokanje njen sostanovalec in ji prihitel na pomoč. Kmalu potem je bila odpeljana v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v opasnem stanju v IX, oddelek. Stanovalci hiše št. 4 v ulici Tor S. Pietro so mnenja, da si hotela vzeti življenje radi nevrastenije. Do tega mnenja jih je do vedlo ono, kar jim je bila nekoč zaupala. Pri Dellichovi sla se našli dve pismi, kateri ie pa zaplenila orožniška postaja v ulici della Stella. Kaj je rečeno v pismih, se ne ve, ker drži omenjena postaja zadevo tajno. Samomor ▼ Bošketu. Dva neznanca, ki sta šla pred saočnjim po Bošketu, sta zaslišala stokanje, ki je prihajalo s prve steze v gozdiču. Radovednost ju je gnala, da sta ila pogledat, kaj se godi. Tedaj sta ugledala elegantno oblečeno žensko, ki se je borila s smrtjo. Brez-dvomno se je ženska zastrupila. Neznanca sta jo nesla v bližnjo gostilno «Pasqualin», odkoder je bilo telefonirano na rešilno postajo. Kmalu potem je prišel zdravnik in dal odpeljali nesreČnico v mestno bolnišnico, kjer ie uro pozneje izdihnila, ne da bi izpregovorila besedico, kaj jo je do vedlo do storjenega čina. Sele drugo jutro okoli poldan se je moglo iz- vedeti da sc piše samomorilka Dora Rustja. Zakaj si je končala življenje, je še skrivnost- Aretacijs. Včeraj je bii aretiran Leonard Ni-colussi, stanujoč v ulici Pasquale Revohella s L 62, ker je okradel !. 1. gospo Pessijovo za 10.000 lir. Na paraiku od piščalke "Cis durs akorda. Hvala za ta velik uspeh gre predvsem -težki artilerijis, ki je omajala z zadetki po 100 lir na videz nezavzetne postojanke. Zastopali so jo: Žgur Rudolf, Seražin Josip, Pupis Viktor in Kjuder Janez. Dalje so dali: Po 60: Dovgan Jurij; po 50: Zabric Štefan, Fabčič Franc, Vran Blaž, Mislej Ivan, Križman Lovrenc, Gec Alojz; po 40: Orel Franc, Mozetič Francelj, Vitez Alotz; po 30: Zabric Peter, Ščuk Lovrenc, Zidar Ana, Vran Ivanka, Ščuk Alojz, Seražin Ivan, Maskon Franc; po 35: Novak Josip; po 27: Novak Marija; po 25 H- 1: Kjuder 47; po 25: č. g. Pavlin Alojzij, Hlača Vincenc, Jclusič Josip, Vran Alojzija, Blokar Anton, Novak Andrej, Novak Mar jelka, Rože Jožefa, Dovgan Katar. Novak Štefan, Vran Ne ta in Franc; po 22: Pupis Marko; po 20: G. učit. Tomišič Zivko, Zidar Josip, Zidar Anton, Grmek Josip, Vran Milan, Lipanja Franc, Majcen Ivan, Kjuder Josip, Hlača Ivanka, Zlobec Franc, Bizjak Ivan, Pupis Jakob, Hlača Marija; po 15: Seražin Josip, Gržel Franc, Gržel Agata, Zlobec Ignac; po 10: Grmek Jožefa, Ščuk Franc, Kompare Josip, Vran Ivan, Kjuder Rozaliia, Škapin Josip, Može Josip, Hlača Marija, Križman Frančiška, Pupis Anton; po 7: Jelusič Alojz; po 5: Kus Marija, Vitez Josip, Zabric Frančiška, Benar Rozalija, Skapin Franc, Vran Marjetka, Gržel Anton, Majcen Frančiška, Gec Marija, Zidar Karla, Jelusič Anton, Jelusič Ivanka, Ovčar MahniČ Jakob, Rože Ivanka, Zvab Rudolf, Seražin Tončka in Seražin Francka. Kar znanka do 2000, Neimenovan. — Bravo Ka-zeljci, v čast vam! Vesti z Notranjskega Iz Senožeč. Izobraževalno društvo v Senožečah vprizori v nedeljo 8. januarja v dvorani Kat. izob. društva v Senožečah Finžgarjevo dramo v treh dejanjih »Razvalina življenja-^. Začetek ob 3. uri popoldne. Ledine nad Idrijo. Nekoliko komentarja k zadnjemu dcpjsu iz naših hribov: Dasiravno štejemo znamenitega in zgodnjega slovenskega kultnrnefia delavca ^Rodoljuba Leinskegas, pesnika Zaklja, med svoje ožje rojake, nam pa vendar zato glede posvetnega dela še ni zavidati. Gasilsko društvo se giblje, toda ne gre vedno po pravi poti. Seveda s tem ni rečeno, da smo proti prepolrebnemu gasilnemu društvu. Želimo si le plemenitejše zabave in resnih kulturnih prireditev. Lansko lelo smo imeli dva skromna, a primerna dramatična nastopa naše mladine. Prišli so celo gostje iz okolice, a gotovi domači ljudje niso pokazali nobenega zanimanja. Tudi letos nas je že enkrat nežna deca razveselila z ljubko igrico, deklamacijami in petjem. V resnici pohvaliti pa moramo novi cerkveni pevski zbor, ki v zadnjem času z jako ubranim petjem tako lepo na splošno veselje olepšuje službo božjo. To je tembolj pohvaliti, ker nima izkušenega in izučenega pevovodje in le z mnogim trudom dosega omenjene uspehe. Da, da! več dramatičnih prireditev, več lepega petja, več zanimanja za vse to, to bi značilo v resnici napredek. Upajmo lega v bodoče, — Tudi zadružna misel je med nami pridobila tal. Že več gospodarjev je pristopilo h krš. gospodarskemu društvu v Idriji in imamo sedaj tu po-družno prodajalno in nakupovalirico omenjenega društva, ki prav dobro posluje. Ledine so se razširile na račun občine Žiri: prišli so namreč pod Italijo tudi kraji: Brezni-ca, Korita, Osojnica, Žirovnica, Gorenji in Dolnji Vrsnik, a končna meja še sedaj ni določena. Zato smo morali na vsak način razširiti tudi šolo v dvcrazrcdnico, akoravno je to združeno z znalno povečanimi stroški. Doslej so hodili otroci iz omenjenih krajev še v Jugoslavijo v šolo, sedaj bodo morali začeti hoditi tu in sicer jako neprilično še med tem šolskim letom. Tudi mi pričakujemo od novega učiteljstva podpore v vseh ljudskih potrebah. Pošto imamo še slabo urejeno. V tem oziru bo treba vsekakoT kaj ukreniti v izboljšanje. Potem se bodo laže naročali tudi časopisi, za-kar pa — in to je glavno — mnogi še nimajo denarja in razumevanja. — Bilo bi omeniti še več drugih reči, katerih se dopis ne dotika, a ker niso ravno vesele, prihranimo si jih zaenkrat tudi mi sami zase. Stran III. Prosimo ponovno vse cen j. nabiralce in iu-biraike, ki imajo še nabiralne pole, da isU čimprej z nabranimi zneski vred vpošljejo podpisanemu odseku, — Odsek za pomoč Istri > Trstu, via S, Francesco 20/1. Književnost in umetnost ^Učiteljski list-. Glasilo cZveze slovenskiiT učiteljskih društev v Trst«» stopa v 3. le h* Izhajal bo odslej v revijalni obliki in sico-trikrat v mesecu. Prva številka ima to-lc vsebino:!. Uvodnik. — 2. Ciril Drekonja: Šol ska občina^. — 3. cForster o samozataje* vanju-. — 4. Slano Kosovel: ^Pogled nu lile rarno-revijalno lelo 1921.* — 5. Naši grobovi t Alojzij Bukavec. — t Josipina Markežič. Janovsky. — 6. Iz organizacije. — 7. Učitelj ska samoizobrazba. — 8. šolske vesli, — 9. Književnost in umetnost. — ^Učiteljski list» izhaja 1., 10, in 20, vsakega meseca. Izdajr «Zveza slovanskih . učiteljskih društev v Tr-stu», za uredništvo odgovoren Silvester Pertot — List jc za člane izdajatelje brezplačen naročnina za nečlane L 24.—, Upravnfšt\i>. Trst, ul. Molin grande 16/1. — Tiska Tiskarna «Edinost^ v Trstu, — —n. «Jadranka» za mescc januar je izšla kako» navadno z raznovrstno vsebino. Prinaša članci o vzgoji otrok, tri mične pesmice, izmed kate rih je ena velepomembna in dve različni črtici. Daljši spis, tragedija: Veronika Descnišk;L ki z ozirom na narodnostne boje spominja nu sedanje Čase... utegne zanimati zlasti vso one, ki so se pred 11 leti udeležili njene vprizoritvu v tržaškem Narodnem Domu. Nad vse zanimiv obeta biti daljši spis nekega duhovnika, h? razpravlja s strogo verskega stališča o duhovniškemu celibatu. Končuje se list z cDrobtim.-mia, ki vsebujejo za marsikatero gospodinje kako potrebno navodilce. »Jadranski Samobran«, neodvisna revija za javno kritiko, enakopravnost in sporazum. Glavni urednik: Miho Jerinič, zobozdravnik. Tekoči račun »Slavenskr Banka - — Šibenik. Pošt. ček. račun štev 38.004 Zagreb. Uredništvo in upravništvt revije: Šibenik, Glavna ulica 108 II, — Piva šlevilka revije bo izšla 13, januarja sledečo vsebino: 1. Proklet onaj, tko zb misli! — 2. Revizija rapallskog ugovora, — 3. Šibenska marva — na klaonici. — 4. N; grobu Antuna viteza Šupuka. — 5. Paklene tajne šibenskog nadrigrofa. — 6. Trf;.«-vac Pelicarič — žrtva krivih podataka. — 7, Porezni vijak dra. Kumanudi i glad ji Dalmaciji. -— 8. Biserje. — Naročnina: /'■> vse leto 48"— din.; za pol leta 26*— din.; posamezna številka 5*— din. Naročnino je treba plačati vnaprej. Gospodarstvo Darovi za nesreče itm o Istri Nabrano v Premanturi 35, Ukmar Dragotin 5, M. T. Z. 20 lir in 365 din, I. Jel. za 188 din, sabrano medju prijateljima na oprosnoj večeri prigodom odlaske g, prof. Pfibila 220 din, nabrala Marica pL Oljska 446.20« okrajna hranilnica v Sežani 200, nab. pola št. 223 g. M. P. 219, preostanek računa aprovizacijskega odbora v gostilni Pangerc — Dolina 10, nabral Gregor Berdon v družbi v Ricmaniih 18, daruje g. Spazzapan v Sp, Tribuši 135, N. N. za uslugo 3, nab. pola št. 172 Dell. Jela 300, nab. pola it, 56 M. S. Bark ovije 157, obresti vlog pri ♦Tržaški« 90, obresti vlog pri -Trg. obrtni zadrugi^ 22.70, goriška zbirka 39100, nab. pola 187 g. Amalije Greg. 226. Zadnji izkaz: 149.993*65 lir in 6508 din. Skupaj 190.9S0'55 lir in 7281 din. Vinogradnikom. V zadnijh letih povzroča intenzivna nabava ameriških trtnih kolči, bilt in cepljenk v svrho obnovljanja vinogradov veliko preglavic toliko vinogradnikom kolik«>r tudi državi. Veliko povpraševanje po l*:h predmetih je povzročilo obžalovanje vrcdr.<) špekulacijo s strani brezvestnežev, ki so dobavljali često pod imenom najboljših ameriških trt vsakovrstni materijal, in zgodilo se je celj, da so sc prodajale bilfe opremljene z umetno zarezo, kakor da bi bile cepljenje, med tem ko niso bile cepljene. Da se napravi konec takim pritožbam in prepreči nepošteno trgovino z ameriškim trt-nim materijalom, je izdala država 26. septembra 1920. zakem Št, 1363 o kontroli trgovine v. ameriškimi trtami. Ta zakon je bil v3led svoji časnega odloka Generalnega civilnega komi^ rijata raztegnjen tudi na novopriklopljenc p:>-krajne, vsled česar so bile predložene podpisanemu uradu mnogoštevilne tozadevne ovadbe s strani lastnikov trtnic tržaške in goriSkc. dežele, med tem ko ni dospela iz Istre noben t taka ovadba, bodisi ker je v Istri le malo razvita produkcija ameriškega trtnega materij . bodisi ker se tamošnji vinogradniki ne brigaj;) za odredbe omenjenega zakona, kar bi jin utegnilo, mimogrede omenjeno, povzročiti neugodne posledice. Ker sem na svojem inšpekcijskem potovanju opazil, da v mnogih trtnicah manjka ona alrcjfa selekcija ali izbera Irtnega materijala, ki je potrebna za omogečenje resnične dobave samo zahtevane vrste, in da so v mnogih slučajih trtne vrste vse vprek pomešane, tako C j bi se končno utegnila prodajati ta mešanica pod kakršnimkoli imenom, sem tudi dotične lastnike trtnic opozoril na zakonske predpis ter jim predočil civilne in kazenske posledici', ki bi jih zadele, ako se ne držijo teh predpisov Ker pa nisem govoril z vsemi onimi, ki se pečajo s trgovino z ameriškimi trtami — ir ta zakon velja posebno za zaščito vinogradnikov, ki so v svrho obnovljenja svojih vinogradov primorani se obračati na privatno trgovino, da si nabavijo potrebni ameriški trtni materijal — smatram za potrebno navesti lu one predpise zakona, ki služijo v varovanje njiho vih koristi. Člen 3. določuje: Nobena prodaja sc nc sme izvršiti, ne da bi bila spremljana z izjavo dn-bavilelja, v kateri mora biti naznačeno število prodanih kolči in bilf ter dotična vrsta ameri ške trte. Pri cepljenkah mora biti naznačen« število, vrsta podlage in vrsta cepiča. Vsai trtničar mora obdržati prepis teh izjav potou kopirne knjige. Člen 6.: Ako prodani materijal ne odgovarja sklenjenim pogojem, mora prodajalec vrnili ž« dobljeno kupnino, ne da bi se mogel odtegnil tudi tozadevnemu civilnemu in kazenskem t postopanju v smislu trgovinskega zakonika. S tema dvema členoma je kupcu zajamčena da mora trtni materijal odgovarjati naročilu in da mu bo v nasprotnem primeru škoda povrnjena. Da pa more kupec uveljavljati te svoj« pravice, mora zahtevati od prodajalca redna fakturo o dobavljenem materijalu, brez kalt.rc ni mogoča nikaka reklamacija. Ta faktura služi vinogradniku tudi v svrho izpolnilvc dolžnosti prijave občinskemu uradu o novem Irl-nam nasadu in izvoru dotičnega materijala Ta prijava občini ima namen kolikor mogočt preprečiti tatvine ameriških trt, ki se taki često dogajajo na Škodo lastnikov trtnic in vinogradnikov, ker se, v mnogih primerih kradej tudi bilfe sajene že na stalnem mestu. Država je torej tudi s svoje strani poskrbcia v tem oziru za čim boljša zaščitna sredstva pri obnavljanju vinogradov, a vinogradniki naj ta sredstva rabijo, kajti le tedaj bodo imela zaželjeni uspeh. — N. Di Caporiacco, kr. tehnični delegat za zaščilo vinogradstva. — Noben splošen moratorij v Jugoslaviji. Kakor nam poročajo iz kompetentnoga vira, sc v Jugoslaviji ne bo izdal noben splošni moratorij, temveč bo dfžava olajšala trgovcem odlašanje plačilnih obveznosti z garancijami s strani države. »EDINOST« takega krožka. Kmalu je narmstlo Število] članov tako, da je bilo treba prositi oblast dovoljenja, da se sme članstvo nemoteno shajati. Predložena društvena pravila so bila 25L oktobra 1921. pripoznana od strani gen. civiL kom. v Trstu m s tem tudi društvo. Društvo je razširilo svoje delovanje, Redni sestanki s predavanji in različni odseki so mladino pritegnili k delu, tako da ni preostajalo časa za gostilne in plese. Vsak član si je izbral odsek ter je z navdušenjem in veseljem zasledoval razvoj društva. Toda ne le v mestu, tudi po tržaški okolici, po bližnji Istri, ter celo po naših porušenih vaseh po Goriškem se je oprijela zavedna mladina tega dela. Tržaška mladina je tudi tu preskrbela našemu ljudstvu duševno hrano, po kateri je naš narod vedno hrepenel. S podučni-mi predavanji skuša polagoma izobraziti naš mladi rod, ki je bodočnost in ponos naroda. Člani so jeli spoznavati tudi drugo-rodno književnost. Neglade na slan, politično prepričanje in izobrazbo posameznega člana se je zbrala naša zavedna mladina pod »Prosvetinim« praporom. Mnogo jc še vasi, kjer mladina komaj pričakuje prihoda teh mladih kulturnih delavcev. In sedaj, ko slavi to mlado društvo prvo leto svojega obstanka, pokaže lahko z zadoščenjem na svoje delo in ponosno pregledajo lahko mladi voditelji na svoje vrste. Prepričani so, da bo tudi v naprej korakala ta mladina po začrtani poti, dokler nc pokaže v zadnji koči naše ožje domovine uspeh svojega dela. S trdnim prepričanjem pričakuje ta mladina vsestransko naklonjenost in podporo s strani tistih, ki se ne morejo aktivno udeležiti tega delovanja. Posebno pa apelira na vse ljubitelje m!adine, ki so ji žc tolikokrat priskočili na pomoč, da ji pri tem delu pomagajo ne Ic z moralnim nasvetom, temveč tudi z gmotno podporo. Stran IV, ►EDINOST« V Trstu, dne 6. januarja 1 Sorsna porotna. Trst, dne 5. januarja 1922. h iranski banki • • ............ C KuMch....... • 275 Debati«........• 200 Carolimkh ............ . . . . 1500 440 1300 700 131 248 345 241 60o 335 26i ........ ........ ........ ........ .... Ubera Triestln® . . . . Llojrd . • ••••«•* lusslno ..•••••• fc'srtinolich Ocean!« .«•••••• Prem:ida Iripcovich .•••••• An:pe!ea . ....... Cement Dalmatla • • . . Cement Spala to . • . . . Taja valuta oa tržaškem trgu: kroke.............—. 3.75 3.90 • . trijsko-nemške krone ...... —.35.--.42 i-jicoslovaške krone .•••••• 39.—.— 39-75 dinarji .. ...............33.—.— 34.— - "i i • . . *.%..•«.«..• 16. —.—• 17. : orke . ............. 11-50.— 12.50 djb.rjl...................23.-- 23.15 itancoski franki..................187.25.—188.— t.icarskl franki.....•••• 450.—.—455.— angfefi.i funti papirnati. ..... 97.75— 98 15 sr^Ieškl funti, Elati.......111.50.—113.50 r~ »oleoni.............89.25 90.-- 17 LETEN mladenič, krepak, se želi izučiti ključavničarske ali tudi kovaške obrti. Naslov pove upravništvo ^Edinosti*. 27 ZALOGA POHIŠTVA v via Udine 25. Nov dohod spalnih sob iz mahogonovega, bukovega, jesenovega in pušpanovega lesa, jedilnih sob, popolnih kuhinj, amerikanskega pohištva za pisarne in stolic za gostilno. 16 GOSPODIČNA absolventinja slov. dvorazred-ne trgovske šole v Ljubljani, z enoletno prakso, zmožna slovenščine, nemščine, deloma italijanščine in srbohrvaščine v govoru in pisavi, knjigovodstva, dopisovanja ter slovenske stenografije, išče primernega mesta pri kakem zavodu ali večjem podjetju. Ponudbe pod cNastop>' na upravništvo. 18 GRAMOFON, šivalni stroj, kolo, črevesa in pneumatike (Reitkofer) ima v zalogi Z. Pe-trič, urar, Viapva. 28 IZVE2BAN brivski pomočnik išče službe za takoj. Lovrenc Marinič, Sv. Martin, Kc;sko v Bdrih. 22 DAROVI Za Božićnico« otroškega vrtca v sv. ! anu so darovali: po 30 lir: Org. os. v. i;.r.; po 15 lir: Anton Rak (že objavljeno); po 13 lir: Milenka Ferfolja; po 10 lir: gospi Svetka vdova Kjuder, g. Marija Kju-cer, Branko doktorja Vadnala; po 7 lir: iidč. Eirsa, učiteljica; po 5 lir: g. Katerina Cok, Strancar, Dragica Stare, gdč. Petelin; po 4 lire: Suban na »Višavi«; po 3 lire: Ana Finctto, Grgičeva, Anica Grmek, g. Angela Klun; po 2 liri: Bubnič Ana, Bužan rad postajo »Vrdela«, Ivan Potok, Ivan Jurkič, Angela Mihelič, Marija Lazar, An-rela Kastelic, Jurij Čok, Ernest Kastelic, Zdravko Konestabo, Katerina Novak, Mi-iić, Ant Mijot, Ivan Mijot, Karla Valentič, Trampuz, Zorka Vekjet, rodbina Žgur; po 1 liro 10 cent.: Milka Rošer; po 1 liro: " andič, Pahor, Marija 2ivic, Marija Živic, Materina Šau, Ivana Černigoj, Marija Ko-3: ar, Vremec Rozalija, Mara Lenardon, ' eles, Alojz Taučer, Anton Šahcr, Mikal C-regorijo, Ivan Kolombin, Marija Kaptm, 1'lko Novak, Svetka Novak, Grozdana M rajo, Ana PeršiČ, Ivana Zajec, Ana Ber-■ ■-2iić, Rogič, Marija Čergolj, Milan Slokar, Ivo Jaklič; po 80 cent.: N. N.; po 60 cent.: N. N.; po 50 cent.: Frana Gomizel, Lenar-i!oli. i-ani Orel, Celestina Meula; po 20 ceni.: Škabar, Matassi. Gospod Ernest Violin, mirodilničar v sv. Ivanu je daroval za * drevesce« 48 svečk. Srčna hvala daroval-cm, kakor tudi pridnima nabirateljicama Pavli Persič in Srečki Rošer. — Vodstvo. Maii oglasi POZOR! Srebrne krone in zJ*to .->o najvišjih cenah plač a je edini grosist Belleli Vita, Via j Madennina 10. L 38 STARO ŽELEZO, baker, med, svinec kupujem v vsaki množini, Micheucich, Via S. Fran- cesco 10. 24 PRSNI SlHUP, najboljše sredstvo proti kašlju, prehlajenju in influenci se dobiva v lekarni v II. Bistrici. 62 Uvozna in izvozna tvrdka Debinslo & Domeniš Trst, via Coroneo 13, telefon 12-34 opozarja na novodošle velike partije ste-klenine, porcelane, emailirane kuhinjske posode in najrazličnejših šip v originalnih zabojih po najnižjih konkurenčnih cenah. Vse blago je češkega izvora. 33 Urarna in zlatarna Lorenzo Motor Trst, Via Udine 26. Velika izbera budilk, regulatorjev, kuhinjskih ur in drugih urarskih potrebščin. Kupujem in zamenjujem zlato, srebro in dragulje. Lastna delavnica. 58) Dela se izvršujejo tekom dneva. Srebrne krone kupujem in plačujem po cenah, ki jih drugi ne morejo plačati. (1018 Via Pondares št. 6, I. KOŽE USNJE ter vsi v čevljarsko obrt spadajoči predmeti ulica Udine št. 49 (prej Belvedere) Priporoča se F, ČEVUARNICA MICOLICH Tslt, via Uffine 32 (vogal L' flliostc) Izbera moškega, Ženskega In otroškega L obuvala- — Lastna delavnica. — Sprejema naročila po meri. — Cene zmerne. ■!■ a ZLATO in srebrne krone piačam ve? kot dru*1 kupci- Albert Povb. -irar. Mazzini 46 bližini drvenega trga}. 44 Večja trgovina s poljščinami išče (13 t : Presssko-Koatovslska posojilnica in hranilnica sedaj b KmetsHo-noarska posoi.iii Ml. za rržaško oKsSIcg „VEDEŽ" za leto 1922. splošni žepni koledar za vse sta. nove z najzanimivejšo vsebino prinaša: «Pav-lihovo potovaaje po svetu», « Važne dogodke in letnice iz zgodovine Trsta in okolice», «Od-daljenost znanih domačih krajev v kilometrski daljavi* ter mnogo drugih podučnih in zabavnih zanimivsoti. Dobi se ga v Štokovi knjigarni in v vseh glatnib trgovinah po deželi. Lično vezan stane L 3.— elegantno v platno vezan pa L 4.—. Z «Vedežem» je izšel tudi njegov spremljevalec Mim prijatelj* po lučna in zabavna knjiga splošne vsebine, ki i stane samo L 2.—. AGRONOMA as BS IrpMrii zadruoa V Trstu re^i-tn.vana 7.a40.000 „ po 6l///0 ako presegajo 40.000 Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženja nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev alf dragocenosti. Uradne ure od 8—13. Tel. št. 16-04. Tel. št. 16-04 HiŠlCO s 7 prostori, plinom, vrtom, blizu nie-sie', prodam za L 25,000. Kavarna Spori. 29 kM.ACAJNIĆARKA, lepe zunanjosti, se »Šče za plesno dvorano. Naslov pove upravništvo. _-__30 ZTiiu:io. Cene zmerne. Glavna vzajemna zavarovalna družba proti požaru in drugim nezgodam s sedežem v Milanu. Zastopnik družbe „L' Urbanie" et ,tLa Seine" v PARIZU. — Društveni kapital 10,000.000. — . Zastopstva v fivsirijl Gsrskem. Jugoslaviji. Transilvaniji. Glavno zastopstvo za Istro Trst, VSa Saa Hlzolo štev. 11. Pod ufsdniml poseli in p zmernih cenah nudijo letos mmm icleti Gorica — ¥1 a $, kal®nlo 4 — Gorica Koisko, Števerjan (Srda) 979 a. d. masi k t inm Alavricija Wackvltza nasledniki Trst ulica Torrs Wm 32. Telefon 29-83. Velika izbera majoHčnlh in železnih peči, železaih prenesljivih šledilnikovznamka „Triamph", popolnega železja za ognjišča, pečic za ognjišča, vratic iz litega želt-za, plošč iz litega tirolskega železa, ražnjev, ccvi n aparatov wJohon" za dimnike. (13) Zaloga majollčnih plošč za prevlačenje. Ker so živilske izkaznice popolnoma odpravljene in je prosto trgovanje z " vili zopet dovoljeno, mi je omogočeno, da dam svojim odjemalcem najpotrebnejše blago po tako nizkih cenah, kakor nihče drugi. Pekarna: Navaden kruh . . . • » . po L 1.50 kg f^e! n • • • • • 4 tj 1.75 „ Maslen in sladek kruli . . » „ n 2.— n Trgovine iestvin i Olje....... 4>o L 5.60 liter Milo „zeleno"...... w 3.60 kg Riž • . • . • i . • jt n 1*60 „ Fižol „zelen" . • • . • n n 1.60 n Koruzna moka za polento • . • * „ 1.40 „ Pšenična moka za kruh . • . H „1.80 „ Testenine, fine vrste, v zavihkih od l/t k g * * 2.40 „ Testenine fine vrste ....„„ 2.20 „ Opozarjam, da bodo odjemalci dobili ob koncu leta v dar koledar in mandolat kakor pred vojno. JJIKLI& Ifsistareisi siovenski tlaedrni zavod. TrMkfl posojilnica in lutinismea registrovana zadruga z omejenim poroštvom, uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje OJ večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Orodne ure za stranke od 9 do 13. Ob nedeljah In praznikih je urad zaprt. Št. telef. 25-67. ': ^SHOSlUUVJSfflU^V -mm I rr ro ta cn Izuršnje m fisk&rsKa HM točno in solidno sg iiajf v iilid s». Mm hto i m JADRANSKA BANKA : mism vloge m hranilne Knjižice, žiro in M vloge pod no]Me]!lml pogoji Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji ILjaliljtmskakreditnsMal ; v Trsta, Centrala v Ljubljani. PodrnSnice: ■Mi, Oorcvlje. Osma, Saraj., SglllM, Haniisr Ptuj. | 0?Jslžka glavnica K 50.030.330. e?ser*a K «.900.009 I A množine: vil, niH, istrskih vin in Mli Me. mmt Celje, DsUrovnlK, Rotor, Kron], Lina-Ijtsna, Maribor, m\mt, Opatija, Sarajevo, Split, šmeniK. imumb Trst, mu Poslovne zuezezussml usčjimi Kraji u žu- In inszgmstuu j sr psi i¥e jakobu "^m Via ^luseppa Cspria S dobile v CiwLMHii§€f mmmsm najtrpežnej5c OBUPALO ZA mm, ŽENSKE iN DEČKE. Specijaliteta otroškega obuvala. Cene posebno zmerne. Postrežba sočna.