3%haja irikralHaiexUn: u ior^ k, četrtek, soboto. d. Ihreetitnes a week Tue$dst. Pridobivajte mu novih naročnikov, da bo list mogoče vzdržati pri štirikratni izdaji na teden. % Mi nudimo ta mesec posebno priložnost vsem. ki >i hočejo na list naročiti s tem, da damo list Edinost za celo prihodnje leto. kdor si ga naroči tekom meseca decembra za staro ceno $3.00._______ _ Po navem letu bo list stal $4.00 na leto in za stari kraj $4 75. Ti »rej kdor si naroči list v tem mesecu si s tem prihrani cel dolar pri naročnini. To je izvanredna prilika za vse. ki si hočejo naročiti list za prihodnje leto. Za marljive agitatorje, za katere smatramo ta mesec vsakega, ki se hoče potruditi za naš list in mu pridobiti kakega novega naročnika, smo določili posebno nagrado. — Vsakdo, ki nam pošlje tekom tega meseca enega novega naročnika, bo prejel od nas za spomin na to kampanjo za naš list krasen, lepo poniklan takoime-novani "VENUS" SVINČNIK, ki je lep in zelo pripraven za vsakogar. To bo nekak spomin, ki bo Vas spominjal, kdaj ste agitirali za naš list. Ta svinčnik dobi vsakdo za enega celoletnega novega naročnika. * * * Za one, ki bodo nam poslali tri nove celoletne naročnike smo poskrbeli posebno nagrado, lep "FOUNTAIN PEN", ki je prvovrstno pero in stane vsepovsod $3.00. Ta pero bo Vas spominjal na agitacijo, ki ste jo vršili za katoliški list Edinost. Self Filling Fountain Pen Ta "Fountain Pen" dobi vsakdo, ki nam pošlje tri celoletne nove naročnike. Vsak naš naročnik, prijatelj in dobrotnik je p rosen,'da stori ta mesec nekaj za svoj list Edinost. Vsakdo izmed naših naročnikov naj nosi spominek, če že ne "Fountain Pena," pa vsaj lepi spominski svinčnik na svojih prsih. Za ženske in dekleta imamo "Fountain pene" posebne vrste, ki se nosijo na lepi verižici. Yi dajte listu Edinosti nove naročnike za božično darilo, mi pa bomo Vam dali lep spominek zato, kot božično darilo. Rojaki vsi od prvega do zadnjega na noge za katoliški list Edinost! AMERIŠKE VESTI. ] NEMČIJA SE PRIPRAV- — Washington. — Preiskava LJA NA VOJNO. ki jo je vodila posebna komisija glede potopa Luzitanija, je odkrila, da so Nemci parnik potopili ne slučajno, ampak namenoma. Radi potopljenega parnika je trajala več let preiskava, ki pa, kot pokazuje zvrača vso krivdo na Nemčijo. — Wash ington. — Filipinski komisar Petro Guevarra je te dni osebno posetil Belo hišo, kjer je obrazložil preds. Coo-lidgu filipinske narodne težnje. Prosil ga je, da naj stori potrebne korake, da bo filipinski narod dobil svojo neodvisnost. — San Antonio, Tex. — Gledališka igralka Marta Mansfield Fox se je nevarno opekla, ko se je njena gledališka obleka už-gala za odrom. Prepeljana je bila v bolnišnico, kjer je prejela prvo zdravniško pomoč. — Delaware, O.^— X. H J Coolidge iz Bridgeport, Conn. Angleška in francoska vlada bratranec prezidenta Coolidga sti se zopet zbližale v politic-se je včeraj nevarno ponesrečil I nem ozira. Poincare je baje ob-z avtomobilom, ko se je peljal 1 ljubil, da bo v nekaterih repara-' s svojo ženo skozi Toledo pro-jeijskih zahtevah popustil, doti Washingtonu. Z avtomobilom i čim bo Anglija podprla Franci-i vred se je zvrnil v globoko ja-ji«, v par drugih vprašanjih. S(" mo, Mr. Coolidge se ni p<$nesre- tem pravijo, da se je začasno zo-j Lahko postavi na bojno polje vsaki čas dobro izurjenih 200,000 vojakov. Pariz. — Francoska vlada je prejela tajno poročilo, da se Nemčija tajno pripravlja na voj-•no. Ravno tako poročilo je prejela tudi Londonska vlada. Nemčija dasi je finančno oklana in da na videz ne more nikamor, lahko v par dneh vrže na bojno polje če potreba močno izurjeno armado do 200.00Q mož. Njene moderne tovarne pa lahko oborože s topovi v kratkem času 60 divizij. Edino kar Nemčijo zadržuje je živež, s katerim ni založena. A-' ko bi Nemčija imela 11a razpo-( Jago zadostno količino živeža, bi. nikdar ne prenašala francoskih' kapric, kakor jih mora." Pismo iz Slovenije. RADIKALCI TIRAJO DRŽAVO SVOJO POT. — PAŠIČ N^ DA VAJETI IZ ROK, ZATO SKRBE FRANCOZI. — AMERIŠKI POLITIK GOVORIL V LJUBLJANI PROTI ITALIJANSKEMU NASILJU. (Poroča Rev. Dr. F. T.) Ljubljana, 15. novembra, neobveznega predmeta. Obenem Ko se je dne 20. sept. sestala s tem ukazom je bilo odpušče-narodna skupščina, je skoro vse nih okrog 200 slovenskih učite-časopisje soglasno poročalo, da ljev in učiteljic, ki jih namera-bo jesensko zasedanje parlamen-! vajo nadomestiti z italijanskimi ta prav kratko.: ko bodo rešili učnimi močmi. Prav tako so u-najbolj nujne državne zadeve,Ukinili ostanke slovenskih sred-bo zasedanje ukinjeno. Vendar njih šol v Idriji in Tolminu, se to napovedovanje še do da-j Pred kratkim so izšle tudi nove nes ni uresničilo. Radikalna via- j drakonske odredbe, ki hočejo dna večina je ostala ista, kakor kar v kali zatreti vse slovensko je bila: Pašič ne da vajeti iz rok. časopisje. Proti tem barbarskim ker jih tudi, ne sme dati. Zato nasilstvom so se vršili po vseh skrbe Francozi. Srbi sami to priznavajo. Vodja srbskih republikancev. vseučiliški profesor v Belgradu. Jasa Prodanovič. piše o Pašiču: "Francoska vlada ne večjih krajih širom Slovenije protestni* shodi, ki so pokazali, da zna naš narod, kadar treba, e-notno nastopiti in da ne bo zatiranih bratov v Italiji in na Ko- zaupa nikomur drugemu kakor roškem nikdar pozabil. Vas, dra- čil njegova žena pa se je zlomila kost v desni rami. — Chicago. — Senator Hiram Johnson je odprl v Chicago svoj urad, kjer bo imel nastavljenega posebnega tajnika, ki bo vod i j in dajal direktive glede njegove kandidature za bodočega prezidenta. — Omaha. Nebr. — William Hoffman je bil včeraj ustavljen v tem mestu od maskiranih ban-ditov, ki so mu odvzeli za $20.-000 vrednih demantov, ter izginili neznanokam. Hoffman je bil potovalni zastopnik za neko chicaško družbo z zlatnino. — Orient, 111. — Iz Herrina in od drugod so prihiteli na pomoč posebni reševalni oddelki v Wilmington and Franklin Coal Co. premogokop, kjer se je te dni dogodila strašna katastrofa, ko je eksplodiral plin. Poročilo pravi, da vseh 25 zasutih premo- lit napravil nekak politični pre- j most med obema vladoma, ki sti j si bili že popolnoma na razpotju .j Iz Pariza se tudi čuje, da bo! Francija skušala najti pot do sprave ~s sovjetsko Rusijo; Sovjetsko vlado bo takoj priznala, ako ji le da slednja garancijo, da se ne bo vmešavala v Francosko politiko proti Nemčiji. Kot razvidno iz poročil igra Francija ulogo navadnega kramarja. ki potegne tja, kjer dobi več. Pašiču. ker ve, da bo le-ta vodil zunanjo politiko, kakor to hočejo Francozi." Tudi drugi evropski državniki dobro vedo, da Pašič ne vodi lastne politike ampak da caplja za drugimi, vendar ga puste in celo podpirajo na vladnem krni i Iti, ker se zavedajo, gi rojaki, bo posebno zanimalo dejstvo, da je nastojil na protestnem zborovanju v "IfTnionu" tudi ameriški politik Mr. Meri-mether, ki se je prav v tistih dneh s svojo soprogo vred mudil v Ljubljani. V angleškem jeziku je želel sreče in vspeha na- NEMŠKI ZDRAVNIK OPERIRA LENINA. t Praga. — Nemški specialist za glavne bolezni dr. Schlnsser. ki je nemški najznamenitejši kirurg je poklican v Moskvo, kjer bo izvršil operacijo na Leninovih možganih. To je menda glavno, kar Lenin potrebuje. -o- garjev je rešenih. - Laporte, Ind. - Walter i VELIKE SNEŽENE VIHAR- Urtroskey 35 let star je bil ubit ' JE PREROKUJEJO. včeraj na tukajšnem železniškem! Washington. — Vremenoslov- križišču. ko je v njegov avto zadel osebni vlak, ki je v ravno istem hipu privozil z veliko brzino čez križišče. ci napovedujejo v tem mesecu velike snežene viharje, v katerih bomo dobili veliko snega. -o- da ne bodo imeli nikdar več ta- šim neodrešenim trpinom, dalje ko zvestega in ubogljivega slu-,je naglašal. da se bodo nečlove-ge. kakor je Pašič. Na _ podlagi jški poizkusi Lahov ravno tako takih izjav lahko vsakdo sam izjalovili, kakor so se izjalovili presoja, zakaj da nima Jugosla-jponemčevalni poizkusi rajnih vija a* inozemski javnosti nobe-J Avstrijcev. Vsa zgodovina pre-nega ugleda in zakaj da doživlja teklosti jasno izpričuje,, da duha v zunanji politiki poraz za po-j posameznega naroda ni mogoče razom. Tega žalostnega dejstva nikdar obvladati. Tirani so vsik-se je zavedal posebno v mese-jdar in povsod vspevali le malo cu oktobru tudi celokupni slo- časa. ker je svobode željno ljud-venski narod. Vsa slovenska jav-. stvo končno vendar le raztrgalo nost je za hip pozabila na notra- še tako težke okove in iznova nje razpore in prepire in zadrh- prosto zadihalo, tela pod bremenom krivic, ki jih j Italijanski fašizen^ si v svoji prizadevajo našim zasužnjenim predrznosti že upa celo tako da-bratom Lahi in Nemci. Laški na- leč. da grozi s požigom in izgo-učni minister Gentili je namreč|nom vsem tistim slovenskim sta-izdelal novo šolsko postavo, ki rišem, ki pošiljajo svoje otroke v preti pol milijonu Slovencev v slovenske šole. Pred 14 dnevi je Julijski Benečiji z narodno smr-jdobil tržaški Slovenec, ki štu-tjo. Ta novi šolski zakon od-j dira na slovenskem zavodu od pravlja vse neitalijanske šole in očeta brzojavko, naj nemudoma proglaša italijanščino kot edini pride domov, ker sicer bodo fa-učni jezik, začenši že od prvega ;šisti zažgali hišo in vse pokon-razreda ljudske šole. Slovenščini čali. V hipu je nastal jok sočut-— naši mili materinščini — do-Šia i" ogorčenja med dijaki cele-voljuje izjemno le nekaj ur na'** zavoda- Žalostno, a resnično teden 111 jo degradira na stopinjo (Dalje na 3 strani.) Boston. — Po tej okolici jej FRANCOSKI VOHUN PRI-včeraj divjal velikanski sneženi I JET V NEMČIJI, vihar, ki je zamedel skoro tri dr-, žave. Massachusetts, Connecti-I, Berlin. — Deset milj od švi-cut in Vermont. Železniški tiri carske vlade je nemška policija in druga transportacijska pota aretirala francoskega kapitana so s snegom tako zamedena, da d'Armonta. ki je imel pri sebi je promet popolnoma nemogoč važne vojaške načrte, ki jih je iz- za en cas. — New York. — Parnik Leviathan. ki je dospel ravno kar f ta pristan je napravil na svoji prekooceanski vožnji nov rekord. Prevozil je atlantik 3076 milj široko pot v petih dneh in 7. urah, kar je najhitrejša vožnja, kar jih je še ta parnik napravil na Atlantiku. -o- V REPUBLIKANSKI STRAN KI SE POJAVLJA RAZKOL. Chicago. — Cezdalje večji razdor nastaja med republikanci. Stranka se cepi v tri struje ene imenujejo radikale, druge pro-gresivce in tretje starine. Starini se zavzemajo za Hardingovo politiko in delajo na to, da se nominira Coolidga. Progresivci bodo najbrže podprli Hiram Johnsona. Radikalni republikanci pa bodo šli v boj. z senator-1 jem La Follettejem. delal ob vsej sedanji demarka-cijski črti. Čitatelji pozor! Ste že kdaj culi o "MATAJEVEMU MATIJU"? Če še niste, tedaj si kupite močne pasove in se z njimi dobro prepašite, da se Vam kaka nesreča ne zgodi: Gotovo vprašujete zakaj ? Zato, ker v prihodnji štev. pričnemo objavljati humoristično povest "Ma-tajev Matija'*,- ki bo spravila slehernega čitatelja v smeh in dobro voljo. Pazite, da jo začnete citati takoj od začetka, da vam ne bo pozneje žal. Denarne pošiljatve • V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO ITD. Naša banka ima svoie lastne zv'eze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene točno in brez vsakega odbitka. Prejemnik dobi denar na ^oj dom ali ,na svojo domačo pošto. Naše cene so vedno med najnižjimi. Naše cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj ' sledeče: SKUPNO S POŠTNINO: 500 — Din.....$ 6.45 100 — Lir.......$ 5-io 1000 — Din.....$ 12-55 200 — Lir...... $ 9 85 2500 — Din.....$ 31.25 500 — Lir......$23-75 Sodo — Din.....$ 62.00 1000 — Lir ......$46.25 10.000 — Din.....$123.00 Pri pošiljatvah nad Din. 10.000 in nad 2000 lir se po možnosti dovoljuje še poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej.%Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar. Pri brzojavnih pošiljatvah pridejo k navedenim cenam še stroški za brzojav. Dolarje pošiljamo mi tudi v Jugoslavijo in sicer po pošti kakor tudi brzojavno. -—j- Za potovanje v stari kraj, kakor tudi od tam sem, Vam vse potrebno oskrbi najbolje naša banka. _ Vse pošiljatve naslovite na: SLOVENSKO BANKO Zakrajšek & Češark 70 — 9th Avenue, New York, City. "EDJ^OST* EDINOST , OJNlTY.) Uhaja vuk torek, četrtek In soboto. — Issued every Toesamj Thursday and Saturday. PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company t»49 West aand Street, CHICAGO. ILL. .__Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na sahtevo Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto............................$3.00 Za Združene Države za pol leta.................$i-5o Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .... $3.50 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta .... $i-75 SUBSCRIBTION: For United States per year ............................$300 For United States for half year........................$1.50 For Chicago, Canada and Europe per year.. $3.50 _"_Chicago, Canada and Europe for half year.. $1.75 Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne v torek in za sobotno števijko do 12. ure v četrtek dopoldne. ITEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNA&I DO KDAJ JE' PLAČAN LIST. Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tndi vaš STARI naslov. S tem prihrani*^ nam mnogo dela. Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chi* cago. 111., under the act of March 3rd 187Q- "Vsi na dan in orodje v dlan!" zdaj pa prav vsi na delo, kolikor nas je in pokažimo kdo smo in kaj smo! Cenjenim naročnikom naznanjamo, da smo se odločili izdajati list Edinost od 1. januarja 1924. naprej po ŠTIRIKRAT NA TEDliN. Izdajali bomo posebno nedeljsko številko, za katero bomo skušali vedno zbrati najboljše zanimivosti, tako, da bodo z listom naročniki kar najbolje zadovoljni. Dejstvo pa je, da bo četrta izdaja zopet zahtevala mnogo žrtvovanja, tako gmotnega kot duševnega. Vendar narod zahteva, narod hrepeni po večkratnemu izdajanju našega lista. Krog naših prijateljev naročnikov, nas dnevno prosi v svojih pismih in dopisih : dajte nam katoliški dnevnik, katerega že tako dolgo prosimo. Za enkrat dnevnika še ne moremo izdajati. Zato smo še pre malo čvrsti v financi in tudi število naročnikov še ni dosesrlo o tistega števila, da bi se dnevnik zamogel sam vzdržavati. Pač pa bomo pomnožili list za eno izdajo na teden. To bo gotovo razveselilo vse naše prijatelje, ki si žele napredka pri katoliškemu tisku Toda opozarjamo pa vse naše naročnike na eno dejstvo, da bomo to storili samo za poskušnjo. Ako se bodo nam naročniki odzvali z živahno agitacijo ter pridobili listu zadostno štc^ilv novih naročnikov, da bo mogel list sebe vzdržavati pri štirikrat ni izdaji na teden, tedaj bo izhajal redno in prej ko slej bomo skušali izdajati dnevnik, za katerega se prosi od vseh štirih vetrov. Zato danes prihaja list Edinost h vsem svojim cenjenim prijateljem, naročnikom in dobrotnikom s prošnjo, s katero trka na zlata slovenska srca in prosi, da se dvignejo in razpleto vsak v svojem krogu naj živahnejšo agitacijo za pridobivanje novih naročnikov. Katoliški Slovenci po naselbinah dvignite se te dni in pridobivajte nove naročnike za list Edinost. Tudi mi smo pripravljeni v tem ozirit doprinesti svoje žrtvovanje in sicer s tem, da damo list Edinost tudi za prihodnje leto, ki bo izhajal štirikrat na teden in bo stal na leto $4.00 za s.taro ceno. Kdoi si list naroči v tem času to je do 1. januarja *924- gra dobi za celo prihodnje leto za ceno, ki je veljavna še sedaj to je $3.00. \ S tem je dana posebna ugodnost, da si v tem času vsak naroči na list Edinost in s tem list podpre k stalni štirikratni izdaji. Mi se ne hvalimo, kaj smo storili, ali kaj bomo v bodočnosti. Nam zadostuje na stotine pisem, v katerih se čitajo slična poročila: Vaš list mi najbolj ugaja". "V Vašem listu najdem vedno največ novic, zlasti iz slovenskih naselbin" "Vaš list je objektiven in odločen bojevnik za resnico in pravico". Itd. Eno dejstvo pa je, ki je resnično in na katerega nas ni treba biti sram in kjer nas vidijo vsi vsikdar in vsepovsod, da se nahajamo vedno v prvi bojni liniji v krvavem boju s sovražniki resnice in pravice, s sovražniki naše najdražje svetinje sv. Vere. Za resnico in pravico, za Vero in Cerkev bomo šli od boja do zmage, tako smo napisali na bojni prapor našega lista ob njegovem začetku. In list je to svojo nalogo vršil v polni meri. Njegove ideje so vzvišene, z njimi smo se vrgli v bojni metež za naj-primitivnejša prava, za resnico in socialno pravičnost zatiranega delavstva in zato je naš list rastel od dne do dne, pridobil si na tisoče prijateljev. Za božja načela bije Edinost svoj boj in zato tudi zmaguje povsod, in to pot bo hodil vedno krepko naprej, dokler bo izhajal. ..•? Zato dragi čitatelji na živahno agitacijo za list Edinost. Spomnili se boste svojih dragih in poslali jim boste kako božično darilce te dni. Kaj pa katoliškemu listu, boste dali kako darilce za praznike, ki se je celo leto boril proti sovražnikom Vaše vere in Vaših cerkva? Pridobi mu vsak vsaj enega novega naročnika in mu ga pošlji kot božično darilce za praznike. Bo li ta prošnja šla mimo tebe? Nikar, če si katoličan, tedaj na delo za list Edinost!!! Rojakom obenem priporočamo, da naroče list Edinost tudi svojim dragim v stari kraj. Kako radi tam bero naš list. Kako veseli so ga in od rok do rok roma po celi vasi, kjer ga dobe. Še enkrat kličemo vsem našim somišljenikom, prijateljem. naročnikom in dobrotnikom na delo ta mesec, za katoliški list Edinost! Mi pa obljubljamo, da se bomo držali vedno one temeljne smer,, k, je nas vodila v dosedanjih bojih, da bomo še dalje in to se odločneje branili in varovali lepo lice resnice, in da se bomo vedno držali lepih krščanskih nazorov, v katerih se zrcali vedno resnica in pravica. Zdaj pa korajžno vsi na dan in orodje v dlan! I Johnstown, Pa. Tukaj so skrajno slabe delavske razmere. Dasi je že zima tu, ni dosti dela po premogovnikih, v katerih si večina slovenskih delavcev služi svoj kruh. Zdaj pa še od tega dela, kar ga je zmeraj znižujejo premogarjem že i-tak preslabo plačo. Ljudje se v skrbeh povprašujejo: kako bomo živeli? Kar mora delavec kupiti, mora vse tako drago plačati, zasluži se pa čedalje manj, delati mora pa zmeraj za manjšo plačo. Če pojde tako naprej, kmalu ne bo delavec niti toliko zaslužil, kolikor seboj nese za jesti, ko gre na delo. Zaposljeni slovenski delavci! t Ali zdaj vidite kako lepe in do-• brc čase imate zdaj, katere so vam obetali takozvani delavski voditelji, protiverski fanatiki. Kje so zdaj. ko se delavstvo nahaja v tako slabih razmerah ? Kam so se zdaj poskrili? Zakaj tie pridejo zdaj na dan in ne spolni jo svojih obljub,' za kar so I prejeli že tisoče delavskega de-I narja za zboljšanje delavskega položaja?! Zakaj se je že toliko I delavskega denarja izdalo, ali [zato, da ima zdaj delavstvo ta-| ko slabe čase, ali zato, da bi i-l melo boljše čase, kakor so jih o-ni obetali ? I Pa zna kdo reči: "Saj oni ne i morejo pomagati, ne morejo zboljšati delavskega položaja, ne I morejo zabraniti slabih delavskih razmer." Dobro! Saj ravno v tem je njihovo sleparstvo. ko obetajo nekaj, kar ne morejo spolniti. Če ne morejo delavstvu pomagati, zakaj mu pa obljubujejo zlate čase takrat, ko od delavstva ko-lektajo denar, da ga bodo pora-1 biliza delavske koristi, s kate-' J^ga polnočjo, da bodo delavstvu priborili boljše čase?! Zakaj pa tega. da ne morejo delavstvu pomagati, ne vedo takrat, ko od delavstva fehtajo denar?! Koliko delavskega krvavo zasluženega denarja je že šlo za "delavske koristi", pa ali je delavstvo! do danes samo za en cent na' boljšem ? Pa ne le. delavstvo kljub vsem žrtvam ni nič na boljšem, temveč je še zmeraj na slabšem. Ves od delavstva nabrani denar se je porabil mesto v korist, v škodo delavstvu, kajti oni porabljajo ta denar da delavca proti de-lavcy hujskajo. vnemajo med delavstvom medsebojno sovraštvo in boj, da je delavstvo mesto, da bi bilo edino in združeno, needino in razdeljeno in tako slabijo moč delavstva, da se ne more vspešno bojevati proti brezverstvenemu in krivičnemu kapitalizmu. Če mu sicer protiverski boj med delavstvom, katerega delavski voditelji povzročajo in kateri seje med delavstvom neslogo in nesporazum? Ali ne samo radi tega. da se delavec sam med seboj bojuje in sovraži in da se zato ne more boriti proti kapitalizmu, proti kateremu edino se je treba boriti. Kako se naj potem delavstvo bojuje proti kapitalizmu za svoje pravice, ko se med njim samim bije krut in neizprosen boj. katerega povzročajo takozvani delavski prijatelji? Kakor pa je to za nas delavce slabo in uso-depolno, tako, je za kapitaliste dobro in koristno. Saj pravi pregovor : "Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima!" Zatorej imamo od dela za "delavske koristi" in boja proti kapitalizmu za "delavske pravice" protiverskih delavskih voditeljev, mi delavci le škodo, kapitalisti pa dobiček. Denar, ki ga pod' napačnimi pretvezami izvabljajo od nevednih delavcev, porabljajo v škodo delavstvu. kapitalizmu in samim sebi pa v korist. Mesto, da bi se borili za delavske koristi in pravice, za kar so od delavcev podpirani, pa delavstvo kapitalizmu prodajajo. Kaj je treba p roti verskega bo- IZ SLOVENSKIH NASELBIN. ja med nami delavci, ki nas sa- • mo razdružuje, in nam neizmer-, no škoduje? Čemu boj proti ve-, ri, ko sp je ne bo nikdar vni-1 čilo in če tudi bi se je, ali bi bilo 1 potem z uničenjem vere delav-- stvo rešeno? C'emu boj proti veri. ali še niso kapitalisti dovolj r brez veic. in ali ne delajo z nami delavci ravno tako zato, ker : nimajo vere? Kako more boj proti veri ko- • ristiti delavstvu, boj proti popol-' noma zasebni stvari, ki nima z > delavskim vprašanjem nič opra-1 viti?! Ti krivi in napačni delavski voditelji, ti sleparji največji ' škodljivci in najhujši sovražniki delavstva, ki se delavstvu hlini-1 jo prijatelje, ki tožijo in jokajo čez delavsko usodo, da bi delavci mislili, da se jim Hog ve kako smilijo, ki s protiverskim bojem delavstvu le škodujejo, kapitalizmu pa pomagajo delavstvo držati v sužnosti, hujskajo varano delastvo proti cerkvi, da je dekla kapitalizma, da s kapitalizmom drži. da kapitalizem zato katoliško cerkev podpira; kar pa je seveda ravno nasprotno resnica. I Pa oni samo zato to trdijo, da . bi pozornost delavcev od sebe; ; odvrnili, da bi imeli od njih o-brnjene oči. da bi jih ne videli kaj delajo, obenem pa imeli vedno uprt pogled na kat. cerkev,! katero jim pa vso drugačno naslikaj" kot je v resnici. Zato pa delavstvo — posebno . zapeljano slov. delavstvo — besni sovraštva proti kat. cerkvi, kot sovražnici delavstva, a pra-. vim sovražnikom, ki delavsko e-j dinost in solidarnost razdirajo, in s tem delavstvo izročajo na | ; milost in nemilost kapitalizma, j se jim pa niti lasu ne skrivi! Vprašam ob tej priliki : Kaj pa je prav za prav katoliška cerkev ? Ali je sploh logično mogoče, da bi bila kat. cerkev de-j kla kapitalizma? Ali je sploh mogoče, da bi kapitalizem, ki j delavstvo izkorišča in stiskaj katoliško cerkev podpiral? Katoliška cerkev je vidna1 družba vseh pravovernih kristjanov, ki verujejo ene in iste na-I uke, prejemajo ene in iste zakramente in so vsi pod enim poglavarjem. Kdo, vprašam spada v katoliško cerkev, morda sami kapitalisti in bogatini ? Ne! v katoliško cerkev spadajo skoraj sami siromašni ali manj premožni ljudje, največ delavci; velikih bogati-| nov ali kapitalistov katoliška cerkev nima, ali vsaj njeni pravi sinovi niso, kako naj potem kat. cerkev pomaga kapitalizmu delavce zatirati, ko so pa rlelav-ci sami katoliška cerkev, oziroma velik del katoliške cerkve?!! In če kapitalizem zatira delavce,! kaky je mogoče, da bi kat cerkev podpiral, ker kat. cerkev tvorijo delavci. Zatirati delavce se pravi torej zatirati katoliško cerkev, in katoliško cerkev podpi-[ rati se pravi podpirati delavce, kajti v gotovem pomeni' je katoliška cerkev in delavci eno in isto. Katoliška cerkev ni kaka kom-panija bogatinov in kapitalistov, kot si nekateri nevedni in zapeljani reveži mislijo, temveč je organizacija katoličanov, med katerimi, kot že rečeno ni bogatinov in kapitalistov. Zato pa, kdor je proti katoliški cerkvi, je proti delavstvu. O. kako vse drugače bi se nam delavcem zdaj godilo, ko bi i-meli poštene delavske voditelje, ki bi jim bil v resnici mar delavski blagor in napredek, ki bi s protiverskim bojem delavce, proti delavcem ne hujskali. nas ne razdruževali in našo moč ne cepili ! Koliko moč bi imeli in kaj i bi mi lahko dosegli, ko bi bili 1 vsi skupaj združeni in zahtevali vsi kot en mož svoje pravice! < Delavec bi bil lahko danes gospodar in diktator, a ne kapi- -' talistični suženj, kakor je. In to vse po zaslugi, proti ver- ; skih fanatikov, ki delavstvo tako mešajo, razdružujejo in cepijo in po zaslugi nezavednih in zaslepljenih delavcev, ki tako neumne in slepo drvijo za svojimi zapeliivci in od njih nahuj-skani sovražijo svoje katoliške tovariše, mesto da bi se z njimi združili in se roka v roki skupno in vzajemno borili proti skupnemu delavskemu sovražniku. krivičnemu kapitalizmu. Zatorej slovenski delavci ! A-ko imate še kaj pameti, saj zdaj odprite oči in spoznajte resnico; vsaj zdaj, ko že na svoji lastni koži čutite, da vam oni. ki vam obetajo nebesa, na tem svetu, delajo le pekel, mesto nebes. Vsaj zdaj spreglejte iti spoznajte, da vas varajo oni, ki se vam izdajajo za prijatelje, dobrotnike. in rešitelje in se vam prav po židovsko vsiljujejo za voditelje, da vas potem prav po cigansko sleparijo! Andrej Tomec. -o- Chicago, 111. — Cerkveni bazar je izpadel, kakor se čuje po prvih poročilih, kar najsijajnejše. Zlasti zadnja dva dni v sredo in sinoči je bila udeležba nadvse zadovoljiva. Karani sv. Štefana so zopet po-kazali, da jim je cerkev sv. Štefana. ki jim deli dušne dobrote pri srcu. in da so jo vedno pri-pravi jeni po svojih najboljših močeh krepko podpirati. Čast in . priznanje vsem tistim faranom. ki so se bazarja udeležili, kajti s j tem so pokazali, da je njih srce in njih desnica prav taka, kakor-• šna je njih beseda na jeziku ! Pokazali so, da so celi katoličani! Več o tem prihodnji^. — Družina Sagadin, ki še ni tako dolgo v Chicago, priselila se je sem iz farm. je imela zadnje mesece veliko bolezni v svoji hiši. Več otrok je bilo nevarno bolnih. Vendar se pa sedaj že vsem vrača zdravje in lw>do kmalu zepet vsi zdravi. — Miss Mary Gregorič. hči našega obče spoštovanega Mr. I Antona Gregoriča, ki je bila mi-I nuli teden operirana, se je že vrnila domov in se ji zdravje hitro vrača. Blagi Miss Gregorič želimo skorajšnjega popolnega zdravja. — Naša dekliška Marijina družbo opravlja ta teden svojo devetdnevno pobožnost pred praznikom Brezmadežnega spočetja. V sredo, četrtek in petek večer bo imela pa duhovne vaje, katere bo vodil Very Rev. H ligo Bren, O. F. M. Vsa slovenska dekleta se vabijo k udeležbi ali so v družbi ali ne. V soboto, na praznik zvečer bo pa slovesen sprejem novih članic in sklep. Vsa župnija se vabi k udeležbi. —V nedeljo ima dr. Krščanskih žena in mater svoje četrtletno sv. obhajilo in zvečer sprejem novih članic in shod. — Naša slovenska čitalnica je začela poslovati preteklo soboto. Vendar takoj prvi dan se je pokazalo veliko zanimanje za to našo novo kulturno organizacijo. Pristopilo je veliko novih članov in članic in veliko ljudi si je izposodilo knjige, tako da sta bila knjižničar Mr. Alojzij Železnikar in njegov pomočnik Mr. Joh n Prah precej zaposlje-na. — Krsti v slovenski cerkvi sv. Štefana : — Starišem Mr. in Mrs j Petek se je narodil krepek sinček. ki so ga krstili za Henrika. Botra sta bila Mr. in Mrs. Štefan Hozian. — Družini John Koren se je rodila čvrsta deklica, ki so ji dali ime Rozi. Kumo-vala sta Mr. in Mrs. Andrej Koren. — Družini Mr. Peter Motz, se je rodila tudi hčerka, ki so jo j krstili za Rozi. Botra sta bila 1 Mr. in Mrs. Joe Leustik. Vsemi naše častitke! NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem cenjenim naročnikom in čitateljem tega list po državah Illinois, Kansas, Colorado in Wyoming naznanjamo, da jih bo'v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik, Mr. Leo Mla-dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Edinost, Ave Maria in Glasnik P. S. J. kakor tudi oglase, naročila za knjige in vse kar je v zvezi z našim a™!s! pjiJri.f? jI K .i -"v A 1 Cas na svetu vse sprem • najbolj pa ljudsko mnenje. ^ * * * Kdo se ne spominja časov U • so odhajali naši fantje na vojsk? : \ se navdušeno jih je pozdravlja' : lo- J" fantje? Kako navdušuj ; smo bih. \ ojaske vlake smo J popisali s kredo: "We wont m back — till we get the Kaiser"' •I In danes? Kaiser se masti v j Door p u v lepem gradu. Amen "j fantje pa, ki so lovili te*a I kajzerja žalostno gledajo p^ I Beli hiši, kjer se govori o njih j bonusu, kakor v revni koči o vi-■i narju, ki ga ni moč najti, da bi ' se tfa dalo vbogajme beraču * * * Ko bi vsaj molčali! Dali itak j ne bojo nič. Ravno tisti, ki so ! obljubljali nam celo solnce, lu. •! no in zvezde z neba, ko so nam v svojih govorih po vojašnicah dajali pobudo, se sedaj skrivajo in vojakov sploh videti ne marajo. To so tisti, ki so doma lovili mamon, zlato in verižili z vojnim materialom, z živežom. i. dr A danes se ti navdušenci ne zmenijo niti za tiste, ki so za njih koristi. postali pohabljenci za celo svoje življenje, ko so se vrnili brez nog, rok. posluha in oci v domovino. * * * Pa še več. Pred par dnevi je vse časopisje poročalo o grafto v uradu veteranov. Na stotisoče " dolarjev je slo, ki se ne vekam. Torej še tam se zapravlja tiste uboge cen tke, ki so namenjeni za ponesrečene veterane. In kdo bo sedaj te vojake oškodoval, ki se jim je naredilo tolikšno škodo. Se zmeni kdo kaj?! Ali bo to zopet lanski sneg??? * # * Kawndalski socialist Tavčar se zadnje čase upira z vso silo, da bi obudil staro kljuso, ki jo je Kristan privezal za lawndal-. ski plot, ko je odšel v stari kraj j z lepim delom mil jonskega fonda. Tudi Oven se zaletuje in jo trka odzadaj. A kljuse, ki sliši na ime socializem se ne gane. Kakor že crknjeno leži na tleh in že bi se bilo stegnilo, da niso dali injekcije iz mil jonskega fonda magfarcu ProkJetarcu. Vse gre narobe. Shod v zapadni Penna. velik fiasko, kjer je baje mihvaučan Tavčarja in Ovna u-gnal v kozji rog. Ljudstvo pa ni vedelo, za katerim bi kimalo, pa je reklo: idite vsi k vragu! In šli so . . . * * * Čakaj ptiček! Jaz ti razjasnim, kdo je kriv, da nimamo rdečkar-ji enotne fronte. Skličite shod in razkoračil se bom, kakor Napoleon. In sklicali so shod in Napoleona povabili. A Napoleonu je korajža upadla. Po mihvauških' ulicah pa so naslednji dan celo vrabci čivkali: vsi so prihajali, le njega ni blo . . * * * In potem se ta rdeči Napole-onček jezi, da ga v Chicago ni prišel nihče pogledati in poslušati. Kdo zlodja se zmeni za rdeče kreature! Ali hočete v ljudeh zbujati žalostne spomine na miljonski fond???? * * * Pe-Terček Zgaga pravi: "V Ameriki je vse mogoče — si je mislil ljubljanski pisatelj ter napisal upravi GL. NAR. za tisoč dolarjev/'-- — Po mojem mnenju so ljub-Ijanski pisatelji opravičeni do ! Peterčkove plače, ker v vsaki I številki njegove plahte je tri četrtine tvarine ljubljanskih pisa- ' teljev. Zlodja, s pavovim perjem bi se vsaka sraka postavljala! * * * Čuvaj Pe-Terček. da ti ljubljanski Narod lepega dne hlač ne zarubi! podjetjem. Drage naročnike in vse rojake po naselbinah prosimo, da mu gredo v vseh ozirih na roko in mu pomagajo širiti dober katoliški tisk. Uprava Edinosti, Ave MarU in Glasnika P. S. J. Ameriška Slovenka. Indianapolis, Ind. ' ! U-njcni g. urednik": — Prosim.' . tlt(ii meni dovolite nekoliko' Jostora v priljubljeni Edinosti.. Kot članica društva Krščanskih" Mater, želim poročati, da je pred J pa res čedalje bolj postaja zani-r tedni nas zapustil farane ccr-j miv, komaj smo se oddahnili od ue sv. Trojice v Indianapolisu Milwauske modrosti, pa je že filjubljeni preč. g. župnik Rev.1 Prosveta, oziroma njen urednik \ aša naročnica Agnes Švegel. -o- Sheboygan, Wis. Cenjeni urednik: — Vaš list Father C in 1 Oretidač. Kot naš prišel na plan z drugo. Jaz sicer Bog odločil, da je odšel na drugo župnijo, nekam v državo New-York. Vse nas farane je ta novica desetletni dušni pastir se je ve-j omenjenega lista nisem naročniško trudil z vso svojo agilnost- ca, ampak kar ste ponatisnili vi - jn požrtvovalnostjo za naprej iz njenih predalov je imenitno. naše župnije in dušni "bla-| Njen urednik je v svojem ko-jor vseh nas faranov. Sedaj poj mentarju podal *nauk onim ne-Jjesetletnem trudu za nas, pa je spametnim ljudem, ki grejo duhovnikom na žegnane litnanice. Ali ni to največja ljubosumnost, recimo, da bi ta povest bila resnična, ali nikdo drugi ne nastavno potrla in sploh ne moremo' lja narodu limanic kot duhovni? pozabiti dneva in besed, ko so da, pa še kakšne, to kaže kakšna naš jrospod župnik jemali slovo nevoščljivost vlada v rdečem ta-<.(i svojih vernikov. Reči moram.' boru. Ti slovenski trpin, ti samo ;!a njihovi dt>bri nauki in njilV nam daj, gorje ti pa, če kam dru-! j letno trudapolno delo, nam gam obrneš svoj denar. — Da-ostalo v trajnem spominu. I lje pravi, da cerkev pobira de-Želimo jim obilo sreče na no-; nar s pretvezami. Čudim se u-vi župniji. Kog naj blagoslovi rednikti, da ima1 tako slab spo-r.jih težko delo, ker znamo, da min, da je že pozabil pod kak ]\h tudi tamkaj čakajo težave iti napori. A s svojo vstrajnostjo bodo premagali vse težave in -torifi vse za spreobrnjenje zapeljanih grešnikov. , Z tf. župnikom pa je nas zapustil tudi pomožni g. župnik Father Albert, za katerem ravno Tako žalujemo, kot za g. župni-Vom. Sicer Father Albert ni bil posebno dolgo pri nas, toda njihovega dela ne moremo pozabiti. Kakor smo slišali, sta ona na eni (ari skupaj. Torej še enkrat o-bema skupaj obilo sreče, ter bož-jega blagoslova! V tolažbo bo nam to, da smo dobiti sedaj že nam poznanega |r,asega nekdanjega dobrega preč. j. Fathra Honaventura Ciček, O. M. C., ki je naš rojak Slovenec. [Za pomožnega g. župnika pa ie prišel 7. njimi Father Feliks. Vsi (farant bomo šli z največjim veseljem novima duhovnikoma na SPOMINI STARWk SLOVENCA Priredil Josip Jurčič. (Dalje.) V vasi, ki je bila zapuščena, zakurim v neki kašči ogenj; deske iz predalov 'sem pa žgal. Nabere se okoli mene kmalu več nesrečnežev, meni enakih. En mož gre na večer iz kašče od ognja po vasi gledat. Kar prinese v kufrastem kotlu veliko polku-hanega mesa. Z veseljem ga pozdravimo. Lastnik pa prileti za njim in hoče svoj kotel nazaj. Bil je Nemec. Francozi moji se vzdignejo, grozeč mu in pravijo: "Ven se poberi!" Meni se je PISMO IZ SLOVENIJE. Nadaljevanje s i. strani). — in v Belgradu za vse to vedo in molče. V prvih dneh novembra je vzbujal veliko pozornost shod zaupnikov SLS., ki se je vršil v Ljubljani med 4. in 5. novembrom. Z napetostjo so pričakovali tega zborovanja vsi — somišljeniki SLS. in njeni nasprotniki. Zadnji so namreč upali, da se bo na tem zborovanju SLS. končno vendarle odločila za vstop v vlado. Doživeli pa so ravno nasprotno. Slovenski poslanci bodo še nadalje ostali v strogi opoziciji in odšli v Bel-grad, da morejo s svojo navzočnostjo vsaj delpma kontrolirati S. P. D. »I« tej* |5v. Mohorja šno pretvezo se jo nabiral milijonski fond?! Pa seveda tam je vse dovoljeno kadar se gre za rdečo malho. — Dalje pridiguje, da bi se cerkve mogle zapreti radi zdravja, ker so zaduhle (011 gotovo misli kadar so z verniki napolnjene). Čudim se, da ni priporočal, da namesto v cerkev naj ljudje gredo v gledališče, plesne dvorane in zakotne gostilne, ker tam je zrak neki ja-ko svež in toraj priporočljiv za zdravje. Pa naj še kedo reče. da mu ni naš narod pri srcu, ko tako skrbi zanj. Hinavci! preskrbite ljudem izobrazbo, naučite jih l:ako organizirati se, poučite jih o delavski vzajemnosti, da si Jiodo lahko izboljšali svoje delavsko stanje. ker tu so nezdrave razmere, te ubijajo naše ljudi in jii: polagajo v prerani grob. Nikdar še mož smilil in prosil sem pajdaše, delovanje radikalne vlade. Če bi da smo mu dali nekoliko, ko je namreč stopili zastopniki ogrom-bilo kuhano. Našel sem v tej j ne večine slovenskega ljudstva kašči tudi dolg ženski plašč, ka-.v vlado, bi s tem zatajili svoj terega sem drugi dan vrhu svoje [avtonomistični program in po-obleke oblekel. DHigi dan smo'stali tako čez noč centralist!; se zopet v neki hiši greli; ko pa izdali bi slovenstvo in Srbom so prišli poljski kmetje in so j odprli na stežaj vrata. Stališče nas neusmiljeno s palicami pre- SLS. je je označil dr. Korošec mahali in zapodili, pomešamo se|z besedami: Naša stranka lah-zopet na cesto v gnečo. Zdaj pri-j ko umre na avtonomističnem dero samo štirje kozaki 'na ko '~ "—— ------ njih iz bližnjega gozda. Vrsta se pretrga, nekaj jih je bežalo nazaj, nekaj nas je drlo naprej, nihče pa se ni ustavljal, ker dasi-ravno nas je bilo ko listja in trave, ni nobeden imel nič v roki, vsi pa smo bili oslabljeni kakor otroci. Jaz prisopem komaj do neke hiše. Bila je polna Francozov, tako natlačena, da še noter nisem mogel. "Sortez, les kosa-ques sont ici," zakričim jaz na pragu. — Bežite, kozaki gredo! Vse vre ven, naenkrat je bila hiša prazna, jaz pa padem pri steni na slamo ter se ne morem nič premakniti. Močno zbolim tisto noč. Kmet me je rad imel. ker sem mu hišo izpraznil francoskih pešljivcev in ker sem kakor Slovan lahko za silo z njim govoril. Drugo jutro ne morem vstati. Kmet je imel usmiljenje programu, a prodati ga ne more tudi za ceno kake vlade ne. SLS. nasprotni listi so ob tej priliki z odkritim veseljem pov-darjali, da se pojavlja v Slov. Ljud. Stranki čimdalje večji razdor, ki se sicer ne kaže na javno, ki pa ima skrivno tako globoke korenine, da bo pokazal brez dvoma neizogibne posledice. O razdoru sicer še ne more biti govora, res pa je, da se pojavlja neko skrivno nezadovolj-, stvo nekaterih pristašev; so namreč v stranki tudi taki, ki zahtevajo še strožjo abstinenco in opozicijo napram Belgradu: v narodno skupščino da naj bi odšli samo nekateri poslanci, drugi pa da naj bi ostali doma in neprestano obveščali svoje volivce o političnem položaju. Naša valuta se je v zadnjem času nekoliko stabilizirala. Dinar, ki se je več tednov držal na z menoj. Razdelim svoje premo- isti višini, se je pričel polagoma ni bilo slišati, da bi navaden [roke, ter jim želimo kar najsijaj-j delavec dobil jetiko, ker je pre-Lejšega vspeha pri župniji, in o-J večkrat šel v "zaduhlo" cerkev, bilo božjega blagoslova pri vsa-; ampak je zbolel vsled prenapornem delu v naši fari. nega, ali nezdravega dela. Odhajajočima duhovnikoma;" Torai tukaJ imaste °rt° pa še enkrat kličem z Bogom iu, lM,Iie- kl c?ka dela. ako UoK vam plačaj, karkoli ste telvam i* narfod rcs tako Pri srcu lease med nami storili za nas! | kot pravite! ^ Pozdrav vsem čitateijem list i Pozdrav! M. (Edinosti in Ave Maria! ! —————— |A. Kovač, članica dr. Kr. Mater. GLEDE KNJIGE AMERIKA -o--I IN AMERIKA.NCI Ambridge, Pa. , javljam, da jaz tukaj nimam na Cenjeni gospodje: — Tukaj .razpolago nobenega iztisa. Doma im pošiljam naročnino za Edi | imam še nekaj vezanih iztisov lost, za katero se vam najlepše na boljši papir, a bi se težko iz-jzahvaljujem, ki mi jo redno po-j plačalo, pošiljati jih sem. Neve-piljate. List je v resnici hvale zanili iztisov imam, seve tudi do-reden in vsega priznanja. Ed:-1 ma, še kakih 100 komadov. Ako >st je vedno na svojem mestu.1 bi Vam bilo ustreženo, bi se jih h se kaka rdeča Veronika ogla- lahko nekaj dobilo sem, in bla- • ' ji hitro usta zamaši. Tudi Zvonec se večkrat v Prosti oglasi in tisto tisočkrat ?rejjreto tneneštro ponovno po-reva, kakor, da bi ljudje ne vedi. kaj so včeraj brali! Pozdravljam vse uredniško cj [obje govolite mi naznaniti Vaše mnenje. Morda bi prinesla vsaj enkrat oglas Dr. sv. Mohorja tudi v Ave Maria. Z odličnim spoštovanjem sem ves Vaš F. M. Trunk. žen je, kar sem imel v mošnji, hišnim ljudem, uro pa dam gospodarju spravit. Precej potem pridejo ruski vojaki, slečejo me in vsega preiščejo. Kar sem še denarja imel, vzeli so mi ti, razen dveh cekinov, ki sta bila v prerezanih luknjah mojega plašča. Ležal sem do svetega večera. Gospodar, dober katoličan, da mi Tnolek, da bi roženkranc molil, in razveselilo m£»je to tako, da sem mu dal en cekin. Prinese mi zato žganja. Pil sem ga po malih požirkih. Ker sem bil od same slabosti bolan, okrepčal sem se tako, da sem že po božičnem dnevu, ko je en Saks k meni prišel, mogel zopet dalje iti. Gospodar mi je vse nazaj silil; toda vzel sem samo uro, drugega nisem maral. Zdaj sva potovala s Saksom sama. Čudil se mi je, kako se zmenim z njim, Nemcem, s Francozom, Poljakom in Rusom. Izpraševal me je vsakovrstne' reči, .dasiravno je bil ves nadložen kakor jaz. Z vzdihljaji sem mu pravil o svoji ljubi, daljni slovenski domovini. on meni o svojih ljubih. (Dalje sledi). dvigati. Pravijo, da je vendar enkrat led prebit in da vse kaže, da bodo začeli tudi v Jugoslaviji bolj trezno in vestno gospodariti. Da bi le ne bili taki glasovi napačni preroki! So namreč tudi drugi, ki napovedujejo dinarju podobno usodo, ka kor jo je doživel lansko leto o-sorej: ko bodo domači in tuji izvozuičarji pokupili jugoslovansko žito in vino, bo začel dinar iznova "ropotati navzdol/* Danes, kb to pišem, se že poslavlja prva polovica novembra, toda kljub pozni jeseni je vreme še vedno skoro popolnoma pom- J.KOSMACH 1804 W. 22nd St. Chicago. Ill Rojakom se priporočam ort nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ TA. KLJUČAVNIC IN STEKLA. Naiboliše delo. nainižie cene Prevzamem barvanie hiš zunai in znotrai. uokladam stenski nanir. USTANOVLJENA V CHICAGO, ILL., 31. DEC. 1931. Sedež Chicago, Illinois. Predsednik, Le« Mladich, 1929 West 22nd Place. Podpredsednik, Fc. Banich, 1902 W. 22nd St. Tajnik, Anton Stonich, 1834 West 22nd Place. Zapisnikar, John Fale, st. 1921 West 23rd Street. Blagajnife* Joseph Beribak, 1653 West 22nd Street Društveni zdravnik Dr. J. E. Ursich, 1901 West 22nd St. Duhovni vodja Rev. P. Kazimir Zakrajšek, O. F. M. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, Steve Foys in John Densha. POROTNI ODBOR: John Terselich, Louis Duller in John Kosmach st. Organizator, John Petrovčič. URADNO GLASILO: "EDINOST." Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob pol 2. uri popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 12. do 55. leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $700 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po 50c. na mesec mesečnine. To je izvan-redna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki pristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družabnega tajnika ali pa predsednika. ®®®®®®®®0®®®®®(SKSK£)®®®©®0®®0®®®# Chicago, 111. Vsem članom (icam), naznanjam, da bo redna in obenem glavna letna seja Slov. Podp. družbe sv. Mohorja v nedeljo dne 2. decembra ob pol 2. uri popoldne v navadnih prostorih. Vsakega člana in članico veže dolžnost, da se gotovo vsaj letne seje udeleži Na tej seji se bo volil nov odbor za prihodnje leto in tudi pravila se bodo prenaredila. Obenem tudi apeliram na članstvo, da naj agitirajo kar morejo za pridobitev novih članov za to prekoristno domačo družbo, ker čim več nas bo, tem lažje bomo šli naprej. Bratski pozdrav ANTON STONICH, tajnik, ladansko. Take ugodne jeseni ne pomnijo tudi najstarejši ljudje. Živina je še vedno na paši, na polju je videti še repo in zelje. ozimna žita pa tako bujno uspevajo, da jih bo skoro treba pokositi. Vinogradniki se kesa-jo, da so prezgodaj obrali grozdje. ki je pa kljub temu po kakovosti mnogo bolje, kakor preteklo leto. Ljudje govore: vojska je vse predrugačila, najbrž tudi vreme. Da bi se le pomlad ne maščevala! --o- Razlika med gospodo in kmetom. A.: "V čem se razlikuje gospoda od kmetov?" B.: "Gospoda se pri pijači bra- ti med seboj, kmetje se pa stepo!" A.: "V čem sta si pa slična?" "Da naslednji dan oba svoje dejanje — obžalujeta." Povedala resnico. Žena: "Jaz mislim, da to ni pravično, da se sodi ženske, da ne znajo obdržati nikake tajnosti !" Mož: "Kaj te je privedlo, da me to vprašaš?" Žena: "Ker ni še nobena žen<* ska tega poskušala!" * * * i. V šoli. Učitelj: "Ali ti ljubiš svoje prijatelje?" Učenec: "Da, tiste, ki so večji od mene!" PREJELI SMO KNJIGE. Slovenska kuharica KUHANJE je umetnost, katere se treba naučiti vsaki gospodinji. To umetnost si lahko pridobite iz knjige "SLOVENSKA KUHARICA!" "KNJIGA SLOVENSKA KUHARICA" vsebuje 670 strani. Blizu sto slik, ki kažejo, razne priprave v kuhanju, kako se pripravlja jestvine itd. Knjiga je močno trdo vezana. BREZ KNJIGE "SLOVENSKA KUHARICA" bi ne smela biti nobena slovenska gospodinja. Knjiga je pisana v pri-Prostem poljudnem tonu. da jo lahko vsak najpriprostejši človek razume. Pouči Vas. kako voditi gospodijnstvo in je radi tet?a zelo velike važnosti. Poda Vam merilo in navodilo za najpreprostejšo in najimenitnejšo jed. Knjiga je prišla r novi izdaji, izborno izboljšana in predelana. Prejeli smo jih le omejeno število, zato je važno, da jo naročite brez odlašanja, ako hočete, da ne boste prepozni. Knjiga stane $400. KNJIGARNA EDINOST, 1849 West 22nd Street, Chicago, I1L > VARČEN NAROD Pod državnim in vladnim nadzorstvom in Chicago Clearing House Ass'n. VLAGA PREVIDNO IN INVESTIRA RAZUMNO V Kaspar State Bank NAJVEČJI JUGOSLOVANSKI BANKI V ZEDINJENIH DRŽAVAH 1900 — BLUE ISLAND AVENUE vogal 19. ulice. CHICAGO, ILLINOIS KAPITA-L IN PREBITEK $1.250,000.00 PRODAJAMO ŠIFKARTE 2a vw parobrodne družbe za v Jugoslavija in nazaj. Izdelujeiiio prošnje (affidavi te) za priseljence, ter pošiljamo dena> v staro domovino najceneje in najhi treje. SLOVENSKIM GOSPODINJAM se najtopleje priporočam s svojo dobro urejeno mesnico. Vsak dan sveže in najboljše meso dobite pri meni in to po izvanredno nizki ceni! Živimo v času draginje, ko je treba gledati na vsak cent. Pri meni najdete vedno najbolj ugodne cene na mesu, kakor tudi na vsem gToce-rijskem blagu. Pridite i#l prepričajte se! DRUGE POSEBNOSTI Pravkar sem dobil lepe debele sveže zelnate glave, katere prodajam po 5c. glava. Pridite in oglejte si jih! Konzervirano sadje vsake vrste. Kakor tudi druge jestvine, fižol, grah, ribe vsakovrstne in sploh vse, kar je mogoče dobiti konzerviranega. Vse prodajam po najnižji ceni. KAJ PA KLOBASCE? Jih pri vas nimate radi, če so dobre in okusne? — Če jih še nikoli niste jedli poizkusite moje, pa jih boste vedno jedli, jih sam izdelujem iz samega svinjskega mesa po starokrajskem načinu. Tudi krvavice imam, poskusite tudi te. MOJE: KLOBASE SO NEKAT POSEBNEGA! VSEM SE NAJTOPLEJE PRIPOROČAM! Louis Kukman SLOVENSKI GROCERIST IN MESAR 1901 — West 22nd Street, Chicago, 111. Umnost" "MALENKOSTI" ROMAN V ŠTIRIH DELIH, ipanski spisal p. L. Coloma is Družbe Jezusove. Prevedel Paulus. jr^ ž/* (Konec). Z obupno silo smrtnega boja je, plaval dvajset seinjev daleč, potopil, priplaval na površje, se •»««. no znamenje . . . Bil je škapulir Device "Del Recuerdo." v n)ejH duši zbudila žena, katero danes prvič zopet vitli — po to1 -tko žalostnih dogodkih ... Začelo se je sv. opravilo pri oltarju sv. Ignacija. Kondesa de Albornoz je z očmi iskala prostorčka, kjer bi mogla sesti, ker ni našla praznega stola, je ponižno ostala na svojem mestu, kleče na golih tleh. Starec, siromak iz Azpeitije, ji je ponudil svoj stolect ali -s prijaznim smehljajem ga je kondesa zahvalila , . . Po sv. maši je duhovnik odprl tabernakelj, da bi vernike obhajal. Obrnil se je k ljudstvu in ga blagoslovil, vse, velike in male. nedolžne in grešnike, mučitelje in mučence . . . Vsi so se' priklonili, pokleknili . . . "Glejte, Jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta . . . Med obhajanci sta bila tudi markiza de Sabadell in kondesa de Albornoz, dve nasprotnici, dve sovražnici, ena nedolžna, sveta žena, druga nekdaj očitna grešnica, ena mučenka, druga mučiteljica . . . Še ena sv. maša je bila. Nato so se verniki razšli. Sama je ostala kondesa de Albornoz v cerkvi, s sklonjeno glavo, prekrižanimi rokami, živa podoba skrušenosti; uničena strta je klečala pred Usmiljenjem božjim . . . Ne daleč od nje pa je klečala markiza de Sabadell ... Po smrti sinovi je danes, prvič spet okusila neizrekljivo dobroto ITALIJANSKI KRALJ IN KRALJICA OBIŠČETA ŠPANIJO. iCladrid. — Italijanska kraljeva dvojica je obljubila španski kraljevi dvojici, ki je pravkar posetila Rim in več dragih mest v Italiji, 0: :— :o :—: :— :o :—: $25.00, $30.00, $35-00, $40.00, in višje. :— :o:—: :— :o:—: Tf 3ŽM V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne. JELINEK & MAYER, LASTNIKA, 0 1800—1808 Blue Island Ave., Cor. 18th Street. solz . . S težavo se je Currita dvignila. Obenem se je dvignila tudi markiza in stopila proti izhodu, h kropilnemu kamenu. Tam sta zadeli skupaj. Currita je spoznala markizo de Sabadell. Bleda ko zid je stopila za korak nazaj. . * Markiza de Sabadell pa se ji približa ... in ji stori majhno uslugo, eno tistih malenkosti, ki osupnejo ljudi na zemlji in ob-veselijo angele v nebesih . . . Pomočila je prste v kropilnik in ji ponudila blagoslovnjene vode Nad 1OO harmonik 'SS ® Potrudil sem se, da sem preskrbel našim harmonikarjem dobre in zanesljive harmonike, ki so po delu in glasu enake drugim najboljšim harmonikam a kljub temu so moje harmonike, ki nosijo ime "Drava", od $25. do $50. cenejše kakor druge. Na Vas je sedaj ležeče, če boste še naprej plačevali za harmonike več kakor je treba. V zalogi imam sedaj nad 100 raznovrstnih harmonik in sicer: i. "Drava" harmonike za izurjene igralce. Trivrstne in štirivrstne, dvakrat in trikrat uglašene, štajerskega (nemškega) in kranjskega modela. Sedanja zaloga "Drava" harmonik je v marsičem boljša kakor so bile dosedanje. Cena teh harmonik je samo od $50. do $70. 2. Harmonike za začetnike in manj izurjene igrale«: dvovrstne in trivrstne, dvakrat in trikrat uglašene, z ravno in stopnjevito igralno deščico. Cena teh je $16 do $40^ 3. Harmonike za otroke: enovrstne in dvovrstne, dvakrat in trikrat uglašene. Cena od $4-75 do $22.00. 4. Pi^po-harmonike z imenom "Drava", pri katerih so melodijske tipke enako urejene kakor pri klavirju (piani) Te vrste harmonike se lahko smatrajo za harmonike bodočnosti, laz jih prodajam po $75, po $100 in višje. Izdelovanje in popravila harmonik: Nudi se Vam moderno urejena delavnica za izdelovanje novih in popravljanje starih harmonik. DRUGE MUZIKALIJE: Slovenske grafofon-ske plošče vseh izdel- 3 kov, kakor Columbia, | V ietor, Okeh in impor- 1 tirane plošče dobite pri a meni. Ji Giafofone raznih vrst J in izdelkov Vam nudim J po izredno nizkih ce- jjj nah. 0 Godbene in orkestralne inštrumente, kakor vijoline, § klarinete, komete, saksofone, bobne itd. Dalje inštrumen- | te, kakor kitare, citre, mandoline, bandaže itd. dobite | pri meni ceneje kakor drugod. | NOVI CENIK S SLIKAMI. Izšel je moj npvi cenik z mnogimi slikami harmonik S in drugih inštrumentov, kakor tudi drugih predmetov J moje trgovine. Ako ga še nimate, pišite ponj in omenite za kaj se S najbolj zanimate. * Š GARANCIJA. Z vsako harmoniko in drugim inštrumentom poš- ffi lje m posebno garancijo. JHH DALJE IMAM V ZALOGI TUDI: 1. Importiran tobak za pipe in cigarete ter porcelanaste in lončene pipe z dolgimi cevkami. 2. Importirane cigaretne papirčke in cigaretne hil- zc. 3. Importirane pristne slovenske orehe in posušene gobe ter razna druga jedila in jedilne dišave in j primesi iz starega kraja. 4- Importirana Knajpova zdravilna zelišča itd. Pi site za poseben cenik o teh predmetih. JOSEPH VOGRIC Box 8, Station D, New York City KAJ PRAVIJO MOJI DOSEDANJI KUPCI 1 HARMONIK: BOWIE, COLO. — Cenjeni: Dam Vam na znatye, da sem sprejel harmoniko s katero sem zadovoljen in se Vam zahvaljujem. Mike Kuretich. CLARIDGE, PA. — Mr. J. Vogrič: Dam Vam vedet, da sem sprejel naročeno harmoniko in se mprav zadovoljen z njo. John Garvas. HOOVERSVILLE, PA. — Spoštovani: Se zahvalim za posla; 110 harmoniko, s katero sem zadovoljen- Ostanem VaS priJatelj in Vas tudi drugim priporočam. Jože Valant. COALTON, OKLA. — Naznanim Vam, da sem sprejel harnio; niko in se Vam zahvalim zanjo. Fino harmoniko ste m« poslali; sem prav zadovoljen z njo. Priporočal bom jakom. da naj pri Vas harmonike naroče. Mart. Wideniek- JOHNSTOWN, PA. — Naročene harmonike sem sprejel in sem prav "cofriden" z njimi. Imajo lep glas in tudi leP° so izdelane. Jakob Napotnik. PITTSBURG, KANS. — Dear friend: I received the accordeon and was much pleased with it. If anybody wants a haj"" monika I will tel him to get it from you. You handle No. 1, goods. I never thought they would be so f>ne" Frank Drenik. FEDERAL, PA — Dear Sir: I want to let you know that J received the harmonika and I am well pleased with it. did not think I would get such fine harmonika. I than you ever so much. Joe Miklaucic. To so. samo nekatere izmed številnih priznavalnih in valnih pisem, ki sem jih sprejel.