Razne stvari. Iz domačih krajev. V Mariboru bo dne 23. in 24. t. m. zborovala nemška Leonova družba. Dvorano za zborovanje bo dalo kn.-Sk. dijaško semenišče. — Dne 8. in 9. avgusta bo zborovala v Mariboru Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev v prostorih «Narodnega doma». Krajevni pripravljalni odbor se je sestavil iz gg.: dr. Firbasa, I. Lasbacherja, D. Lesjaka in I. Nerata. Tudi v Gradcu so začeli naS list preganjati. Jedna izmed cenjenih naročnic nam piSe kaj lepo: »Gospod mi je strogo prepovedal čitati Vaš list! A jaz se nisem dolgo premisljevala in rekla: Dobro, Vi ste Nemec ter radi prebirate nemške časnike, a jaz sem Slovenka, zakaj bi torej jaz slovenskih ne smela brati . .. Jaz sem ga brala in ga bom brala ... Ne mnogo boljše se je zgodilo z mojo prijateljico .. .« Toda nobena se ni dala ustrašiti. Živile vrle Slovenke! Zaradi mariborske vinarske in sadjarske iole smo dobili več pritožb. Jedno pnobčuiemo med dopisi. Vsi dopisovalci se pritožujeio zaradi nemškega poučevalnega jezika pri zadnjem tečaju za viničarje, sadjarje in cestarje. Nihče noče več rad v ta tečaj, ker se vsled nerazumevanja jezika nič ali le malo nauči. Kedaj bode vladajoča nemška stranka postala vsaj toli pametna, ter nam dala slovenske šole ? Zadolžena občina. Mariborski občinski zastop je vzel pri štajarski deželni hranilnici v Gradcu 2 milijona K na posodo. Nemški štajarski nčitelji bodo dne 12. in 13. septembra zborovali v Mariboru. Svoje zborovanje bi lahko opravili tudi na nemških tleh. Na ptujsko gimnazijo prideta poleg Slovenca dr. K. Ozwalda še dr. I. Pichegger in dr. Jožef Zack. Imenoval jih je štajarski deželni odbor. Škof Strosmayer v rogaški Slatini. Mnogi rodoljubi nam izražajo željo, naj bi se letos Slovenci poklonili jugoslovanskemu škofu dne 6. avg., torej prvi dan po SlomSekovi slavnosti na Ponikvi. Takrat bi gotovo mnogobrojno število Slovencev prišlo na Slatino. Iz Majšperka nam pižejo: Č. g. Martin Žekar, župnik studenički in častni občan majšperski daroval je za zidanje nove šole in za uboge Solarje maišperske 30 K, za kteri dar se mu tem potom izreka presrčni Bog plati! Družba sv. Cirila in Metoda bo imela glavno skupščino tekom prihodniega meseca v Radovljici. Upamo, da bo družba letos malce bolj skrbela za pravočasno razglasitev glavne skupščine, nego je to storila lani. V poslovanju družbe se vidi, da v odboru ni več agilnega Koblarja. To posebno čutijo podružnični zavodi. Eako je kaj pri nas? Z Murskega polja nam piSejo: Pri nas ljudje marljivo žanjejo žito in pšenico ter sejajo hajdino. Vreme imamo lepo, skoraj prevroče. Okoli 30 stopinj je vročine. Samomor. Na Bregu pri Ptuju se je zastrupila neka P. K. in je po petdnevnih mukah izdihnila. Povod: nesrečna ljubezen. Veliko dobrodelno slavnost v korist po povodnji poškodovanim vitaniskaga okraja in Šaleške doline prirede skupno celjska narodna društva. Dan in spored še se bo naznanil. ^ lz Soštanja. C. kr. kancelist Šuln je premeščen v Slovensko Bistrico. Bil je v naSi družbi priljubljena oseba in je rad sodeloval pri glediških igrah v Čitalnici. Dober svet, kako mraz pregnati. Znano je, da kadar je oblačno, mraza ni; tudi skuSnja uči, da dim mraz prežene. Zatorej svetuje neki kmetovalec, da bi naj kmetje o mlačvi vsakovrstne pleve skrbno shranjevali, da nje imajo pripravljene, kadar nevarnost žuga. Pleve gorijo poCasi in dajo veliko dima. Toda to morajo storiti vsi, če hočejo mraz pregnati; eden sam nič ne opravi. Žetale. V nedeljo dne 22. iulija bode v cerkvi Marije Tolažnice daroval prvo sv. mašo č. g. Lueij Selinšek, duhovnik frančiškanskega reda. Novomašnik je žetalski rojak. Strela ubila je dne 6. julija pri Bizeljskem na hrvatski zemlji nekega delavca, ki je z drugimi vred koruzo okopaTal. Ko je začela vihra razsajati, so bežali, strela vdari v motiko delavca ter ga pri priči usmrti. Na Bizeljskem pri podružnici sv. Antona se je močno ponesrečil neki fant, ki je streljal proti toči. Zažgal se mu je smodnik ter mu popolnoma ožgal obraz. Težko, da bo ubožec kedaj videl! Za mariborsko slovensko Solo so nabrali čč. gg. bogoslovci mariborski 110 kron. Bog živi mlade rodoljube! Profesor dr. Gregor Krek na graškem vseučilišču je prosil za upokojenje. Ali niČ ne vidite? Mnogi nemški in nemškutarski trgovci baje po Spodnjem Štajarskem širijo ptujski slovenski listič, ne da bi imeli pravico, za prosto kolportažo. Mi opozarjamo čuvaje postav na to govorieo! Ker se proti nam strogo izvajajo vse postave, naj se tudi proti Nemcem in nemškutarjem! Slovenske rodoljube pa prosimo, da nam naznanjajo one trgovce, ki brezpravno širijo nemškutarske liste in če mogoče tudi dve priči, kajti mi bomo na ta način lahko izvajali strogo kontrolo. Če hočejo, lahko rodoljubi take trgovce tudi neposredno naznanijo državnemu pravdništvu. Na neki pošti v mariborskem glavarstvu se ljudje oštevajo, ako si hočejo naročiti na§ list. Mi bomo stvar dali preiskovati ter storili potem potrebne korake. Vsak enak slučaj naj se nam takoj in istinito, kakor se je dogodil, naznani. To bi bilo lepo, da bi še nemško uradništvo nam delalo zavire! Živela velika Nemčija! Heil Alldeutschland! Tako je pisal mariborski nemški listič v zadnjem času že drugikrat. Znano je, da si Nemci Velike Nemčije ne predstavljajo pod žezlom avstrijskega cesarja, ampak pod žezlom pruskega kralja. Nam je nedoumno, kako se more v Avstriji dovoljevati nemškim listom taka pisava. Toda upamo, da se nam cela stvar še razjasni, če ne prej, kadar se skliče državni zbor. lzlet celjskega «Sokola>. Dne 15. t. m. popoldne naredil je celjski Sokol svoj prvi letošnji izlet v Savinjsko dolino. Šlo se je ob 3. uri po stranski poti proti Zalogu, kjer smo se pri gostilni pod zaloško grajSčino odpočili. Ob 6. uri je bil odhod v Žalec, kjer smo obstali oziroma obsedeli v gostilni g. Kukeca. Ob 8. uri je bil odhod v Gelje po državni cesti ter po kratkem obstanku pri Goršeku v Drešinjivasi; prihod v Celje ob V811. uri. Korakali smo prav po sokolsko ter si s petjem slovenskih koračnic delali prijetno pot, na odmorih pa z navdušenimi govori povdariali veliki pomen «Sokola» v Gelji in vžigali sebi in drugim ljubezen do domovine. Navdušeni pozdravi so nas spremljali povsod, kajti veselo petje nas je razodevalo daleč na okrog kot slovenske fante. Smelo rečemo, da se tak sokolski izlet ne da primerjati z nobenim drugim društvenim izletom, ker Sokolu ni nobena gorska steza preslaba, da pride na določen mu kraj, in narodna pesem ter rodoljubni govori, ki se pri teh izletih menjujejo, navdušili bi prebivalce najvišje gorske vasi in nas združili ž njimi v veliki nevgasljivi ljubezni do domovine. Sokolska društva, ki bi tako delovala za narodnostno idejo med liudstvom, bila bi na svojem mesti. Želimo si torej kmalu zopet takega izleta. Do tedaj pa «Na zdar>! Iz Celja. Brali smo v Slov. Gospodarju več poročil o Ciril-Metodovih kresovih in mislili smo si: zakaj bi se bralcem Gospodarja tudi o našem kresu, ki se je posebno veličastno vršil, nič ne poročalo? Kakih 500 celjskih Slovencev zbralo se je dotični večer pri kresu vštric starega grada. Pokanje topičev, šviganje raket in blesk štirih kresov umetalnega ognja ter mnogih lampijonov naznanjalo je kmalu daleč na okoli začetek kresa. Godba je pridno igrala narodne komade, pevci pa so neumorno peli, kar se je oboje prav lepo slišalo v mesto. Odmevali so pa tudi od raznih drugih krajev streli topičev in svitli plameni žareli so po bližnjih in daljnih gorah. Ob lepem, čistem in jasnem ozračju je ta prizor nekaj krasnega in ob enem tolažljivega, posebno za nas celjske Slovence. Mi, ki smo obsojeni neposredno občutiti kruto barbarsko silo močneišega zatiralca, radujemo se podvoieno vsakega znamenja narodne prebuditve štajarskih Slovencev; in ti plameni lesketali so se nam kakor zvezde upanja bližnje rešitve ter potolaženi in utrjeni za nadaljni boj vračali smo se zopet nazaj — v mesto. Mesto Celje je za nas Slovence v sedanjih razmerah res prava solzna dolina. Dočim, ko se po raznih krajih vršijo shodi, veselice in slavnosti v korist, probujo in zabavo domačega ljudstva in na čast slavnim, za narod zaslužnira možem popolnoma neovirano, prepoveduje se nam celjskim Slovencem od strani naše mestne občine to nedolžno veselje vedno in vedno. Kakor znano, sklenil je celjski Sokol obhajati 15. avg. 1.1. lOletnieo svojega obstanka; slavni mestni urad je to veselico popolnoma prepovedal! Akoravno pa pri tej prepovedi ne bo ostalo in se bo, ako ne v Gradcu, pa na Dunaju moralo naši želji ugoditi, ker je v postavi utemeljena, vendar tako postopanje neznansko ovira narodni razvoj celjskih Slovencev, ki njim je preprotreben. Hnjskanje se nadaljuje. Vsaka §tevilka «Wahtarce» je polna najpodlejšega hujskanja zoper eeljsko sokolsko slavnost. Tako piše tudi zadnja številka: «Nemški Celjani ne trpijo izzivajoče slavnosti v svojem mestu, braniti bomo znali naS (?) nemški dom z najbrezobzirnejšimi sredstvi. Nam je vsejedno, ali oblasti slavnosti dovole ali ne, kajti celjski Nemci so preverjeni, da je njihova stvar na najboljšem.> Kje je ogenj ? Pretekli petek popoldne bil je v Celju naznanjen s strelom iz Miklavžkega hriba požar na deželi. Požarna bramba se s čuvajem ni mogla sporazumeti. Bila je najprvo mnenja, da gori v Laškem, potem v Teharjih, a že naslednji dan se je zvedelo, da je pogorelo v Spod. Repnem pri Št. Jurji 9 poslopij. Odhodnica. 14. julija obhajali smo v Narodnem domu v Celju odhodnico gosp. prof. Reisnerja, učitelja na slov. gimnaziji. To zopet Celjanom ni bilo po volji; moralo bi se jih bilo vsekakor za dovoljenje prositi, da bi nam ga lahko odbili. Ako se pomisli, da je pred nekaj dnevi neki celjski nemški mladenič množico Slovencev zasramoval z besedami, da naj bodo zadovoljni, da smejo po ulici hoditi, ne da bi jih Nemci kloJutali — je skoro gotovo, da si Nemei že k dovolitvi ali nedovolitvi odhodnice čutijo poklicanim. Umrl je v Geliu c. kr. pomorski komisar A. Ukmar. Bil je vedno zvest sin slovenskega naroda. Sv. Andraž v Slov. gor. Bralno društvo priredi 29. t. m. po večernicah v šoli Slomšekovo svečanost z govorom, petjem domačega moškega in mešanega zbora, prijaznim sodelovanjem tamburašev od Sv. Jurija ob Ščavnici ter gledališko igro: »Zakonske nadloge«. Potem prosta zabava pri Tomažu Toš. Vse sosede in prijatelje društva se vabi. Iz Dobove. Od 7. do 15. julija smo obhajali pod spretnim vodstvom misijonarjev od sv. Jožefa pri Celju duhovne vaje, kterih so se župljani z veliko vnemo in pobožnostjo vdeleževali; obhajanih je bilo čez 2000 oseb. Veličasten je bil sklep te pobožnosti. Mrtvega so našli 16. t. m. v Celju pri železničnem mostu delavca Antona Verbošeka, rojenega v Zibiki pri Šmarju. Prvo sv. obhajilo. 40 otrok slovenske Sole v Št. Ilju v Slov. gor. je bilo letos dne 5. julija kaj slovesno in ganljivo. Najlepše dušno in telesno pripravljeni prvoobhajanci so imeli s seboj 40 spremljevaleev, ki so jim svetili pri sv. obhajilu. Po končani slovesnosti so prejeli otroci zaiutrek, ki sta ga jim preskrbela prijatelja otrok. Od kateheta pa so dobili res prekrasne darove. Bog vam plačaj ves trud in vso ljubezen do otrok! kličejo Sentiljski slovenski mladeniči. Cerkvene novice. Iz Sevnice nam pišejo: Pri nas se bo ustanovila Manjina družba za fante, može, žene in dekleta. Dne 8. t. m. je naš dekan preč. g. Josip Žičkar blagoslovil novi del pokopaliSča. Drugi dan je irael skušnjo za slovensko in nemško šolo. Otroci slovenske šole so odgovarjali izborno. Duhovniške vesti. Dne 14. t. ra. je umrl pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. župnik in častni kanonik 6. g. Jakob Meško. Pogreb je bil v ponedeljek dopoludne. Vodil ga je preč. g. Jožef Flek, prošt iz Ptuja, udeležilo se ga je vseh skupaj 53 duhovnikov, in nepregledna množica ljudstva, ki je glasno jokala za svojim blagim, očetovsko skrbnim dušnim pastirjem. Umrli gosp. kanonik je bil uzoren duhovnik, iskren rodoljub in cel značaj v vsakem oziru. Udeleževa! se je prejšnje čase tudi politiškega življenja ter bil marljiv dopisovalec našemu listu. Svetila blagemu možu večna luč! Iz dragih krajev. Nova mladinska knjiga. Ravnokar je izdala Katoliška bukvarna v Ljubljani knjižico: »Maron krščanski deček z Libanona«. S štirimi podobami. 63 strani. Cena 40 vin. Povest je našim čitateljem znana, ker je izhajala lani v našem podlistku. Sestanek slovenskih in hrvatskili abiturientov, ki bi se imel vršiti v Zagrebu, je hrvatska vlada prepovedala. Stroški za češko obštrukcijsko noč dne 8. junija znašajo glasom računa, ki ga je doposlal pisarniški ravnatelj poslanske zbornice Bauer poslancu Pacaku kot načelniku mladočeškega kluba, lepo svoto K 56780 in sicer za mizarje 555 K, za kleparje K450, za taso iz alpaka-srebra K 230 in za dve časniški držali 6 K. >Narodni Listiy« pravijo, da bo ta račun takoj poravnan. Konji za Afriko. Angleži potrebujejo nove čile konje za Afriko. Prišel bode zopet jeden parnik na Reko, da si natvori madžarskih kljuset. Doslej je prišlo že 12 angleških parobrodov v to svrho na Reko. Milan na potovanju. Prijeten vsprejem je doživel srbski razkralj Milan v Karlovih varih. Obrtniki so ondi izdali naslednji oklic: «Vsem obrtnikom v Karlovih varih! Kakor se razvidi iz časopisov, biva Milan, bivši srbski kralj, sedaj pa že dlje časa brez opravka, v Karlovih varih in stanuje v hotelu Pupp. Ker se je že večkrat zgodilo, daje Milan napravil dolge, ne da bi jih plačal, in so se morale radi tega poklicati na pomoč avstrijske civilne sodnije, opozarjamo vse obrtnike, posebno hotelirje, naj imenovanemu Milanu nič ne posodijo. Več obrtnikov.* Strašui nasledki šale. Z Angleškega se poroča: Neka mati je potovala s svojimi otroci iz Dovera. Mej potom je njen mali sinček bil nenavadno siten, zato mu je vpričo drugih svojih otrok zagrozila, da ga vrže raz parnik v morje, ako ne bo pfiden. Nekoliko trenotkov pozneje je morala pustiti otroke same mej seboj. Ko se je vrnila, pogrešila je malega otroka. Prestrašena ie vprašala otroke, kam so skrili otročiča. «Mamka«, odvrnili so ji, «mali ie zopet nagajal, zato smo ga vrgli v morje*. Na obupne krike matere je kapitan storil vse, da bi otroka rešil, a ie bil že zginil v valovih. Ulka se zove nova vrsta rusko-amerikanske jare-pšenice, katero hvalijo, da mnogo rodi, da ni izbirčna glede zemljišča in da prospeva tudi v suši. Na Bolgarskem so delali poskušnje s to novo vrsto pšenice ter so ž njimi zelo zadovoljni. Ulka se seie spomladi in dozoreva jeseni. Dobro bi bilo, da bi poskusili tudi pri nas v goratih krajih s to pšenico. Seme se dobi pri S. Ž. Dacovu & Co. v Sredcu (Sofija), Bolgarsko. Podjetnost ameriških Slovencev stopa vedno močneje na daa ter nam priča, da je tudi Slovenec «vstvarjen» za podjetnost, samo če se je znebil domačega strahu in domačih malenkostnih razmer. Tako se je v Toweru združilo več Slovencev ter s kapitalom 3000 dolarjev odprlo veliko mesnico. Železniški vagon ušel je dne 7. t. m. s postaje v Kranjski gori in potem dirjal neustavljen do postaje v Dovjem. V osmih minutah je preletel 14 kilometrov poti. K sreči ni bilo druge nezgode, kakor da je vagon na poti zadel ob voziček z gramozom, katerega je tudi skoro zmečkal. Društvene zadeve. V nedeljo v Marnberg! Slomšekovo slavnost obhaja »Delavsko društvo v Marnbergu« v nedeljo dne 29. julija t. 1. pri >Stari pošti« ob 3 popoldne. Govoril bo slavni govornik dr. Ant. Medved iz Maribora. Vse delavce, kmete in njih prijatelje vabimo k svečanosti. Torej na svidenje! Cela dravska dolina naj se zbere v nedeljo v Marenbergu! Mili darovi za družbo vednega češčenja: Zreče kron 120, Polenšak 1871, Loka 6075, Fram 10, stolna cerkev v Mariboru 59, Dobova 2820, Šentilj 100, Črešnjevec 44, Sv. Jurij na Ščavnici 40, Sv. Benedikt v Slov. gor. 14-08, Sv. Tomaž pri Vel. Ned. 38, Velika Nedelja 42 46, Žusem 6 K, Sladka Gora 11, Sv. Jurij ob juž. žel. 26, Sv. Štefan pri Žusmu 12, Slivnica pri Celju 10, Ponikva 20, Zdole 40, Celje 180 kron. Gospodom pevcem »Cecilijinega društva*. Kakor smo se dogovorili, bode »Cecilijino društvo« pri občnem zboru »Leonove družbe>, kteri se bode prihodnji torek 24. julija v Mariboru vršil, sodelovalo in sicer ob polu osmih zjutraj v stolnici pri pontifikalni maši knezoškofa in popoludne ob petih pri slovesni seji v grajski dvorani. Da bode Ceeilijino društvo častno zastopano, zatorej pozivljam s tem vse gg. dijake-pevce našega društva, da uže prihodnji ponedeljek t. j. 23. julija v Maribor dojdejo, da se udeležijo glavne vaje ob 5 uri popoludne v dvorani kat. rokod. društva; vabim pa tudi druge gospode, osobito častite mi duhovne brate, kteri so nekdaj pri Cecilijanskem društvu sodelovali, ali pa so petja dobro vešči, da se vdeležijo tega zborovanja. Gg. dijakompevcem se bode glede stanovanja in hrane, kakor smo se dogovorili, vse poravnalo. L. Hudovernik, načelnik. Za šolo na Muti sta darovala veleč. gg. M. Lah in R. Raktelj po 2 K, g. Štefan Rober je poslal šolskemu vodstvu lepo število dobrih knjig. Bog živi vse prijatelje šole! Politični shod pri Sv. Juriju priredi »Katoliško politično društvo« za okraj Sv. Lenart v Slov. gor. in sicer v nedeljo dne 22. t. m. ob 3. uri popoldne v hiši gospoda Krautiča z naslednjim vsporedom: 1. Politični položaj Slovencev. 2. Gospodarske razmere na Spod. Štajarju. 3. A. M. Slomšek, slavnostni govor (govori vlč. g. dr. A. Medved). Ponosni Jurjevčani! Pokažite v nedeljo, da kakor ste dobri gospodarji, ste tudi vrli Slovenci, zato pa pridite na shod v ogromnem številu in povejte glasno svoje želje! Iz Eozjega. Naše gospodarsko bralno društvo priredi dne 29. t. m. popoldne ob 3. uri na vrtu gostilne Franca Gučeka izvanredni občni zbor s Slomšek-Preširnovo slavnostjo in predavanjem potovalnega učitelja g. Bele-ta. Vspored se bode v kratkem naznanil. Odbor prosi gg. pevce celega okraja osobito v Pilštajnu, Podsredi in Št. Petru prijaznega sodelovanja. Rojaki pridite! Kmetijsko društvo v Rečici ob Savinji je izdalo letno poročilo. V kratki upravni dobi bilo je denarnih prejemkov 59.085 K 40 v., izdatkov pa 57.590 K 50 v, torej denarnega prometa 116.675 K 90 v. Koncem leta 1899. šteje zadruga 708 udov, kateri so vplačali deležev 23.181 K. 80 v. Izstopil ni nikdo. Cistega dobička je 2765 K 90 v. Po § 17. društvenih pravil oddalo se je razun pristopnin Se 10°/0 čistega dobička reservnemu zakladu, kterega je koncem prve upravne dobe 1692 K 59 v. Na rednem občnem zboru dne 16. maja 1900 podelilo se je slavni požarni brambi v Rečici 25 K, ubožnim učencem na Gorici 25 K, ubožcem rečiške župnije 25 K. Ostali del čistega dobička porabi se za stavbo primernega skladišča. Zadruga |e član «Gospodarske zveze>. — Hranilnica in posojilnica v Rečici šteje sedaj 355 udov. Začela je delovati 31. avg. 1899, in imela je že v prvem polletju 228.863 K prometa. Slomšekova slavnost na Ponkvi dne 5. avgusta 1.1. obeta biti v istini velikanska. Od vseh strani se oglašajo mnogobrojni vdeležniki; vsi narodni stanovi bodo častno zastopani; kmetje iz bližnjih krajev pripravljajo se priti na krasno ovenčanih vozovih na važno slovesnost. Izmed pevskih društev so obljubila svoie sodelovanje sledeča: Ptujsko pevsko društvo, (poje: »Jadransko morie«, vglasbil Haidrih; »Slovanska pesem«, vglasbil B. Ipavic, z bariton-solom); Pevsko društvo v Št. Martinu v Rožni dolini, (poje: »Slovenec i Hrvat, možki zbor, »Slava Slovencem z bariton-solom); Učiteljski pevski zbor, (poje pri odkritju spominske plošče: »Molitev za slovenski rod«, pri koncertu pa kitico >Slovenskih narodnih pesmi« od Foersterja ter >Slovenski svet, ti si krasan« od Volariča). To je treba posebno opomniti, da se vedo druga društva po tem ravnati. Odbor. Slomšekova slavnost na Ponikvi dne 5. avgusta. Spored: 1. Zjutraj ob 6. uri 30 min. in ob 8. uri slovesen sprejem gostov na tukajšnjem kolodvoru. 2. Ob 10. uri slovesna sv. maša (celebrira mil. g. Fr. Ogradi, opat celjski, poje sl. celjsko pevsko društvo, spremlja oddelek celjske narodne godbe. 3. Ob 1. uri odkritje spominske plošče na tukajšnji šoli. Ob 2. uri banket na vrtu g. F. Podgoršeka. Ob 5. uri skupen izlet na Slomšekov rojstni dom, nazaj grede na grič sv. Ožbalta. 6. Ob 8. uri koncert. Pri slavnosti je obljubilo svoje sodelovanje več sl. narodnih društev, med drugimi slavno celjsko in ptujsko pevsko društvo, združen učiteljski pevski zbor, slavno telovadno društvo »Celjski Sokol* ter drugi. Godbeni del oskrbi celjska narodna godba. — Z ozirom na krajevne razmere se prosijo vsa sl. narodna društva kakor p. n. posamezni gostje, kateri se nameravajo udeležiti slavnosti,da javiio najpozneje do 1. avgusta svojo udeležitev, zlasti da se javijo dotlej za banket, kateremu je cena 2 K 40 v. Iz ptujske okolice. Dne 22. t. m. se bo v Jurovcih pri Ptuju ustanovilo kmetijsko bralno društvo. Primerna veselica z govori in petjem se vrši ob 3 uri popoldne v gostilni Gomilšeka. K slovesni ustanovitvi vabi vse prijatelje omenjenega društva najuljudneje osnovalni odbor. «Zveza slov. kolesarjev* je ustanovila, kakor srao bili že poročali, letos več novih pomočnih postaj in sicer večinoma na Kranjskem, kjer se vozi največ slovenskih kolesarjev. Toda tudi druge slovenske pokrajine dobč v kratkem zvezne postaje, zlasti Goriška in Spodnje Štajersko. Razun tega pa začne zveza delovati tudi na drugem polji. Zaznamovati hoče vse nevarne klance v širni slovenski domovini s tablicami, da se v bodoče s tem preprečijo možne nesreče. Ker pa odbor «Z. S. K.» sam ne zmore tega obširnega dela, prosi tem potom vse slovenske kolesarje in prijatelje kolesarskega športa, da mu gredo tudi pri ustanovitvi novih postaj in pri zaznamovanju nevarnih klancev radovoljno na roko z nasveti, ktere naj blagovolijo doposlati zveznemu odboru v Ljubljani. Ljutomer. Tukajšnia narodna društva so sklenila prirediti veliko Slomšekovo slavnost z godbo, petjem, govori, deklamacijami itd. Ta ljudska veselica se bode vršila na prostem dne 2. septembra t. 1. Program se pravočasno naznani po časnikih in lepakih.