Posamezna številka 10 vinarjev.
Šlev. 84.	v LioMjaoi, v soooio, 13. aprila m
Leto XI
г velja po pošti: se
Za oelo leto naprej , K 26-—
za	pol leta „ . „ 13-— za četrt leta „ , „ 6-50
za	en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29*— za ostalo inozemstvo „ 35*—
V	Ljubljani na dom:
Za celo Ielo naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12— za četrt leta „ . „ 6'— za en meseo „ . „ 2'—
V	opravi prejeman nesečno K 1*70
ssss Inserati:-
Enostolpna petttvrata (72 mm): za enkrat . - • . no IS « za dvakrat . za trikrat
. po IS v
f. 13 10
za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popnat
Poslano in reki. notice:
anostolpna peUtvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
: Izhajam
vsak dan, izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. ul popoldne.
Itsr Uredništvo Je v Kopitarjevi nliol štev. 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nlloi štev. 0. "SCO Avstr. poštne bran. račnn št 24.797. Ogrske poštna bran. račnn št. 26.511.— Upravnlškega telefona št. 188.
3*4 Današnja številka obsega 18 strani.
Naša zadružna organizacija.
Zadnjo sredo se je vršila v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani glavna skupščina največje in najmočnejše zadružne organizacije v našem jugu, Zadružne zveze v Ljubljani.
Skupščino je ob 10. uri dopoldne otvoril zvczin predsednik dr. J. Ev. Krek in pozdravil vse navzoče zastopnike včlanjenih zadrug in dr. Evgena Lampeta kot zastopnika deželnega odbora kranjskega, ki je zadružno gibanje močno podpiral in mu stal ob strani.
Omenja, da je storilo slovensko zadružništvo tudi v preteklem letu znaten korak naprej. Zlasti povoljno so se razvijale strojne zadruge. V bodoče bo treba večjo pozornost obračati našemu sadjarstvu, ki je dosedaj močno zanemarjeno, pa bi lahko postalo važen vir dohodkov našemu kmetu.
Poleg tega jc želeti, da se naša zadružna organizacija zanima tudi za splošni kulturni napredek našega naroda. Treba bo prirejati gospodarske in gospodinjske tečaje, ki se morejo naslanjati samo na zadružno organizacijo v onih deželah, kjer se deželni odbori, oziroma deželni kulturni sveti ne brigajo za to stran ljudske izobrazbe. Zadružna zveza v Ljubljani je, dasi je sama delovala v težkih časih, tudi v tem oziru pokazala dobro voljo, ker je nastavila dva živinorejska inštruktorja, ki sta našim živinorejcem na razpolago v podrobnem delu za povzdigo živinoreje. Izraža željo, da bi naši zadružniki z isto vnetostjo, katero so kazali doslej, tudi za naprej delovali v prospeh našega naroda.
Dr. Evg. Lampe pozdravi skup-ščinarje v imenu deželnega odbora kranjskega in v imenu c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Deželni odbor je započel obširno delo za gospodarsko povzdigo kmetskega stanu. Predvsem je omenjati tukaj razna melioracijska dela, ki se izvršujejo vedno v soglasju z željami ljudstva. Pri podpiranju živinoreje se vse delo deželnega odbora naslanja za zadružno organizacijo. Kor je kmetijska družba prešla v druge roke, se odslej ne bodo več pojavljali raz-pori med najvažnejšimi osrednjimi organizacijami kmetskega ljudstva, ampak bodo vse te osrednje organizacijo
skupno in v harmoniji delale v prospeh našega kmeta. V tem smislu pozdravlja skupščino in želi tiste harmonije, ki se kaže sedaj pri osrednjih kmetijskih organizacijah, tudi pri podrobnem delu na deželi.
Poročilo o delovanju Zveze v minolem letu je podal načelstveni ravnatelj Ivan Traven.
Koncem leta 1910 je bilo v Zvezi včlanjenih 608 zadrug, na novo je tekom leta pristopilo 58 zadrug, odpadlo pa 24, tako da je koncem leta 1911 znašalo stanje Zvezinih članic 642. Izmed zadrug, ki so Zvezi pristopile lansko leto, jih je na Kranjskem 34, na Štajerskem 5, na Koroškem 5, na Primor skem 2 in v Dalmaciji 12.
Na Kranjskem so med novimi zadrugami 3 hranilnice in posojilnice, 19 živinorejskih zadrug, 7 kmetijskostroj-nih, 2 mlekarski, 1 konsumno društvo, 1 vinarska in 1 električnostrojna zadruga.
Na Štajerskem so pristopile 4 hranilnice in posojilnice in 1 stavbinska zadruga.
Na Koroškem so med 5 novimi članicami 4 hranilnice in posojilnice in 1 živinorejska zadruga.
Na Primorskem ste na novo pristopili 2 hranilnici in posojilnici in 1 konsumno društvo.
V Dalmaciji je med 1-1 novimi zadrugami pristopilo šest hranilnic in posojilnic, štiri ribarske zadruge in eno konsumno društvo.
Po deželah zvezinega okoliša se delijo včlanjene zadruge sledeče: Na Kranjskem je bilo koncem leta 1911 pri Zvezi 323 zadrug, na Štajerskem 105, na Koroškem 38, na Goriškem 8, v Trstu 6, v Istri 85, v Dalmaciji 77.
Med novimi zadrugami je največ živinorejskih, namreč 20 in 8 kmetijskostrojnih zadrug. Ker je število živinorejskih zadrug že močno narastlo in ker te zadruge potrebujejo še obilo pouka, je Zveza imela nastavljena dva živinorejska inštruktorja, in sicer enega na Kranjskem in enega na Koroškem. Oba inštruktorja sta tekom leta imela mnogo poučnih predavanj, pri katerih jima je pomagal tudi župnik Rožnik, za kar mu izreka zahvalo.
Zadružne poučne tečaje Je priredila Zveza v minolem letu 4 in 1 poučni tečaj za nadzorstvo, polog tega se je vršilo več okrožnih sestankov in poučnih predavanj o zadružništvu.
Zveza ni delovala na to, da bi se ustanovilo mnogo novih zadrug, ampak je predvsem hotela doseči, da se kolikor mogoče utrdijo obstoječe zadruge in se zboljša njihovo notranje poslovanje.
Revizij je bilo lansko leto izvršenih 304. Poleg tega je bilo 6 generalnih revizij, 6 superrevizij in 22 krajših pregledov. Zveza bo strogo gledala, cla se pri revizijah najdeni nedostatki v določenem času odpravijo.
Denarni promet v lanskem upravnem letu 1911 jc bil nekoliko manjši nego prejšnje upravno leto in je znašal 102,125.575 K. Da se jc denarni promet zmanjšal, je vzrok iskati v splošnem pomanjkanju denarja, ki se je močno občutilo v lanskem letu. V kmetijskem gospodarstvu so se tudi lani še močno čutile posledice poprejšnjih slabih letin. V mnogih krajih ljudje niso mogli vsled živinskih bolezni prodajati svoje živine in tudi nezaupanje do zadružnih kreditnih zavodov se še ni bilo popolnoma poleglo. Upoštevati je nadalje tudi, da prihaja iz Amerike čimdalje manj denarja, nasprotno, mnoge posojilnice so morale pošiljati prihranke v Ameriko nazaj. Vsled teh razmer se jc morala Zveza omejevati pri dovoljevanju novih kreditov, da je mogla imeti na razpolago vedno dovolj likvidnih sredstev. Dasi je vladala dokaj občutna denarna kriza, vendar je Zveza kot denarna centrala povoljno izvrševala svojo dolžnost, in to z las nimi sredstvi. Ni iskala kredita drugod, da ne bi prišla s svojimi članicami vred v odvisnost od bank, ki so zahtevale visoke obresti, kakor so morale to storiti marsikatere druge zadružne zveze. Bila je sicer nekaj časa v zvezi z avstro-ogrsko banko, ker jc pa le-ta napravljala različne sitnosti, je to zvezo kmalu prekinila. Za vsak slučaj je imela Zveza pripravljenih vedno v zalogi nad 560.000 K vrcdnostnili papirjev, katerih pa ni bilo treba izrabiti.
Sedanja denarna kriza zopet znova in vedno močnejše spričuje, cla ne smejo naše kmetske posojilnice preveč denarja immobilizirati v hipoteke in v obrtna podjetja. Denar je v takih slučajih odvzet prometu in likviditeta po-sojilničnih denarnih sredstev trpi mnogo. Ker se je ustanovila za Kranjsko deželna lvipotečna banka, si kranjske posojilnice lahko pomagajo glede hipotek, katere morejo pri deželni banki konvertirati. Ravno tako pride tukaj v poštev hranilnica kmečkih občin v
Ljubljani, ki se tudi bavi le s hipoteČ-nimi posojili.
Težja je stvar glede obrtnega kredita. Nimamo primernega denarnega zavoda, ki naj bi financiral razna obrtna podjetja, pri katerih so udeležene sedaj naše posojilnice in jih tako razbremenil. Potreba po takem zavodu je vedno večja in treba bo misliti, kako izpolniti vrzel, ki se kaže v tem pogledu v naši denarni organizaciji.
V lanskem upravnem letu sc jo pri Zvezi v tekočem računu vložilo 7,742.204 K, dvignilo pa 8,502.458 K vlog in je znašalo stanje vlog v tekočem računu koncem leta 10,406.559 K. Stalnih vlog se je tekom leta vložilo 1,935.038 K, dvignilo pa 928.458 K in je znašalo stanje stalnih vlog koncem leta 3,501.579 kron. Vse vloge članic so toraj koncem leta znašale skupno 14,106.156 K.
Kreditov je bilo v tekočem računu dovoljenih in izplačanih 6,097.99? kron, vrnilo se je 6,274.373 K in je zna-kron in je znašalo stanje koncem leta 12,604.335 K.
Menic se je eskomptovalo za 503.141 K, reeskomptovalo pa za 482 948 kron in je znašalo stanje komcem leta 172.392 K.
Deležev je bilo v preteklem upravnem letu plačanih 63.660 K, izplačanih pa 10.374 K; koncem leta so znašali deleži 362.860 K.
Splošna rezerva je znašala koncem leta 1911 100.000 K. posebna pa 10.433 K. Lastno premoženje Zveze (deleži in rezervni zaklad) je koncem leta 1910 znašalo 440.008 K in se je vsled prirastka v preteklem upravnem letu (novi deleži in čisti dobiček) pomnožilo na 511.320 K.
Dodatno k izvajanjem ravnatelja Travna priporoča tudi dr. Krek posojilnicam, da naj se po možnosti iznebe hipotečnih kreditov. Posojilnice morajo gledati, da imajo vedno dovolj razpoložljivih sredstev.
Zahvali se vsem članom načelstva in nadzorstva, ki so popolnoma brezplačno žrtvovali mnogo časa v prospeh Zveze in želi, da bi bila kontrola nadzorstev tudi pri posameznih zadrugah tako stroga, kakor je pri Zvezi. Zvezi-na pisarna je sedaj dobro in pregledno urejena. Knjigovodstvo je v redu in vedno a jour. Revizijsko osobje in ostalo uradništvo izvršuje točno svoje naloge, tako da se mu mora izreči priznanje. V veliko pomoč so bili Zvezi tudi pododbori, izmed katerih je bilo po-
iz življenje SelcKliva.
Charles Berthon, vodja kriminalnega oddelka, je z napeto pozornostjo opazoval sliko, ki je bila prilepljena v album zločincev. Potem je prebral podatke, ki so bili napisani poleg slike in naznanjali velikost telesa, širino prsi, dolžino rok in glave individua, naslikanega na fotografiji. Nato je pozvonil in ukazal vstopivšemu sodnemu slugi, naj pokliče detektiva Wilsona.
»VVilson,« je pričel Berthon, ko jc došel imenovani, še mlad, krepak mož v civilni obleki, »imam nekaj prijetnega za vas, — vi morate danes obiskati veliko redouto v Apolovi palači, seveda maskiran kot domino. To jc zadnja letošnja predpustna veselica, nekak za-ostaii ptič. S tem bodo končane pred-pustne novosti, obenem pa tudi lopovščine preklicanega Rieckhofa, — kajti zanesljivo računam na to, da se vam bo posrečilo, prijeti ga na veselici.«
»Da, gospod kriminalni komisar.«
To je zveneio nekoliko prenagljeno i ln detektivova desnica j« gladila n«- i kolike hitro plavo brado.	I
»Ta Riekhof,« je nadaljeval vodja, »si je izbral zlasti maškerade za svoje zločine ter se zna celo umetno preoblačiti, vsled česar so sc ponesrečili vsi poizkusi, prijeti ga. Oglejte si njegovo fotografijo, Wilsor, in podatke —• detektivi Hinriksen, Kruse in Schilling pričakujejo vašega povelja.«
Kriminalni komisar se je dvignil in potrkal Wilsona dobrohotno na ramena. »Napravite si načrt, gospod detektiv, — vi ste mož za to, cla izsledite take lopove,«
Wilson je ostal zamišljen v sobi, si notiral potrebne podatke in strmel v sliko Riekhofa. Ta je spadal med 1a-kozvanc »elegantne lopove«, ki izgledajo tako fino in so tako olikanega obnašanja, da ni mogoče opaziti, s čim se pečajo. Z veliko zvijačnostjo jc doslej razumel Riekhof, izbrisati vsako sled za seboj. Govorilo se je, da opravlja svoje »delo« z rokavicami na rokah, da bi ga ne izdali odtiski prstov. Posebno rad je povečal maskeradne plese, na katerih je igral kot elegantna maska vlogo bogataša ter ropal onim, ki jih je odlikoval s svojo prijaznostjo, navadno damam, dragocenosti.
»Nenavaden slučaj « jc mrmral detektiv. »Mogoče bom aadel pri tem z enim udarcem dve muhi.« Vzdihljaj, U!
se je malo strinjal z izgovorjenimi besedami, se je izvil iz njegovih prsi.
Tudi detektiv ima srce in ta košček mišic je dajal tudi Wilsonu zadnje čase precej opravka. Bil je mlad in že tri mesece zaročen z Lucy Valentin. Ta je bila uslužbena v nekem fotografskem ateljeju in njen lepi potret v izložbah je bil najboljša reklama za njenega šefa. Žalibog, da je bila Lucy precej »lahke krvi«.
Da si jo je kljub temu kot resen in pošten mož izbral za družico v življenju, je bil vzrok ta, ker se ni mogel otresti vpliva, ki ga je imela nanj. Vendar ga je njena lahkomišljenost bolela in pričel je že dvomiti nad upanjem, da bi postala Lucy ob njegovi strani solidna žena, ko je zvedel, da mu njegova nevesta ni zvesta. Videli so jo njegovi znanci na maskeradnih plesih in redoutih. VVilson, ki ga je mučila ljubosumnost in jeza, jc vprašal Lucy, kaj je resnice na govoricah. Ona je odločno o] --ekala vsem očitanjem, a VVilson ji i i verjel. To nezaupanje v svojo nevesto je delalo detektiva zelo nesrečnega ter razdvojenega in sklenil je, da se prepriča o njeni nezvestobi oziroma zvestobi na redouti v Apolovi dvorani. Ta redouta je tvorila vsako le'o konec karnevala ln potečall so jo ljudje Iz vseh slojev prebivalstva.
* * *
Skozi široke, krasno dekorirane dvorane so se zibale maske v bujni mešanici. S heroldi na čelu in med tro-bentanjem je prijezdil princ Karneval na belem konju v dvorano, sledil pa mu je dolg sprevod zvestih vazalov. Glasovi godbe so zadoneli skozi sijajno razsvetljene prostore in pari so se pričeli zibaje vrteti po parketu.
Kake ljubke žive slike v pisani mešanici! Tamkaj drzna zrakoplovka z modelom Zeppelina en miniature na glavi, tu zopet Falstaf ob strani mladega dekleta. Groteskno vpliva tudi dimnikar s svojo metlo ob strani srednjeveške plcmenitaške dame v dolgi viečki. Tamkaj zopet, sloni mefisto, ki sc šali z mimoidočimi---
In glasovi godbe vabijo, jokajo in vriskajo! K vsemu temu se druži mehki, topli zrak; šampanjec se peni in zapeljivi pogledi švigajo izpod krink semtertja. Restavracijsko sobo je ločilo od plesnih prostorov več širokih vrat, skozi katera jc bilo mogoče opazovati celo vrvenje na plesišču. Bufct so oblegale čete razgretih gospodov. Nedaleč od bufeta so sedeli pri mali mizici trije gospodje v smokingu, s plesnimi eporedl v gumbnieah. S tega prostora pri mizici jc bil krasen raz-
sebno delovanje štajerskega zelo uspešno.
Poročilo načelstva se je nato soglasno vzelo na znanje.
Za nadzorstvo jc poročal njega podpredsednik dr. Vladislav Pegan, da je nadzorstvo imelo vsega skupaj 9 sej, pri katerih se je kontroliralo delovanje načelstva. Poleg tega sta dva pooblaščenca nadzorstva večkrat natančno pregledala blagajno in knjigovodstvo. Računski zaključek je nadzorstvo pregledalo in je našlo, da so knjige v popolnem redu in da odgovarjajo podatki računskega zaključka vpisom v poslovnih knjigah.
Poročilo nadzorstva se je istotako soglasno vzelo na znanje.
V	imenu odbora predlaga dr. Krek, da se računski zaključek za leto 1911 odobri in da se ves čisti dobiček dene v rezervni zaklad, in sicer 30.000 K v splošno rezervo, 8025 K 83 h pa v posebno rezervo. Oba predloga se sprejmeta soglasno.
Na mesto izstopivših odbornikov so bili izvoljeni vsi prejšnji, namreč: Josip Dobrove, kanonik v Velikovcu; dr. Josip Hohnjec, profesor teologije v Mariboru; Fran Jaklič, državni in deželni poslanec, Dobrepolje; dr. Ivan Buić-Kovačević, odvetnik, Dr-niš (Dalmacija); Mat. Koželj, kaplan, Ribnica; Jernej Ravnikar, nadučitelj in deželni poslanec na Viču pri Ljubljani; Franc Smodej, urednik v Celovcu, in Ivan Traven, ravnatelj v Ljubljani.
V	nadzorstvo se izvolijo:
Fran Verbič, c. kr. prof., Ljubljana; Janko Bajec, nadxičitelj, Št. Vid nad Ljubljano; Anton Cerar, posestnik, Moravče; Evgen Legat, katehet, Ljubljana; Janez Piber, župnik in deželni poslanec, Gorje; dr. Miho Obuljen, c. kr. deželne nadsodnije svetnik, Zader; dr. Vladislav Pegan, odvetnik in dež. odbornik, Ljubljana; Franc Pišek, drž. in deželni poslanec v Orehovi vasi pri Mariboru; Anton Sušnik, prof. v Kranju.
Nato poroča tajnik Kralj o predlogih načelstva za izpremembo pravil. Po izpremenjenih pravilih se vpeljejo za vse zadruge enotni deleži in se upravni prispevki za nekatere vrste zadrug znižajo. Predlog za izpremembo pravil je bil sprejet soglasno.
Pri slučajnostih so se razpravljale raznovrstne manjše stvari, tako o konkurenci, ki jo delajo posojilnicam banke pri nabiranju vlog, o nameravani državni osrednji zadružni blagajni, o društvenih domovih itd. — Urednik Smodej je opozarjal, da naj bi se v javnosti več razpravljalo o dolžnostih, ki jih ima država do zadružništva, nakar se je sklenilo doposlati »srednji vladi spomenico, da naj se oni državni prispevki, ki bi bili namenjeni za osrednjo zadružno blagajno, izposodijo po nizkih obrestih zadružnim zvezam, če bi se zopet izjalovila ustanovitev osrednje zadružne blagajne.
Predsednik dr. Krek je nato zaključil 12. glavno skupščino Zadružne zveze želeč, da bi božji blagoslov spremljal našo zadružno organizacijo in vse one može, ki pri zadrugah s toliko požrtvovalnostjo in nesebičnostjo delujejo v korist in blagor našemu J ljudstvu.
......
i
0ПШ znor S. K. S. Z. za Kranjsko.
Ob obilnem številu je 11. aprila 1.1. zboroval občni zbor S. K. S. Z. Zborovanja so se tudi udeležili obiskovalci tečaja S. K. S. Z. Zborovanje otvori predsednik S. K. S. Z.
dr. Krek,
ki izvaja: S. K. S. Z. je zopet napredovala. Slovensko krščanskosocialno zvezo znači, da se mi nočemo starati, marveč da hočemo ostati mladi. Naš namen je, da delujemo za krščanskosocialno organizacijo v Ljubljani in da obenem družimo naše Člane, jih vodimo z navodili in da jim dajemo novega ognja. Ta namen se ne sme postarati. Naša Zveza ne sloni na navdušenju, ki se hitro ohladi, marveč na prepričanju, ki ga moramo zajemati tako, da se vedno in vedno učimo in tako vedno navdahnemo novi mladeniški ogenj našemu ljudstvu. Iz teh dveh razlogov želim, da bi ostala Zveza trajno mlada. Mi vemo, da je potrebno, da se vedno učimo, neprenehoma. Z učenjem si pridobimo nove energije zato, da delamo. Po poti navdušenja hodijo tisti, ki kot mladi fantje goje v svoji mladosti navdušenje za domovino z 20 leti, s 30 leti pa slepo služijo vsakemu, ki jih bolje plača, z 20 leti življenje in kri za domovino, s 30 leti so pa lakaji vsakega, ki jih bolje plača. To je bolezen našega časa in proti tej bolezni se nam je boriti. Te misli naj bi živele v nas vseh. Nikdar naj nas ne sme ma-lodušnost prisiliti, da bi prenehali delati, če komu ne gre vse tako, kakor bi sam hotel in če misli, da se ',njegovo delo ne upošteva. Takih mož in žensk, ki se ne ozirajo na drugo, kot na našo stvar, želim S. K. S. Z. in vsem našim društvom. (Živahno pritrjevanje.)
Tajniško poročilo.
Odbor je imel deset sej. v katerih je reševal zadeve Zveze za Ljubljano in posle centrale za Kranjsko.
Zveza si je uredila javno čitalnico, kjer je članom na razpolago 53 listov in revij v slovenskem, nemškem, hrvaškem, češkem in poljskem jeziku. Knjižnica je urejena v posebni sobi, da ne moti čitalnice. Za zabavo članov je urejeno na verandi lepo kegljišče. Kot prej so se vršili tudi letos laški, steno-grafski, knjigovodski, kuhinjski, šivalni, likalni in tečaj za umetno vezenje. Nanovo se je letos vršil tudi tečaj za umevanje umetnin, ki jo jako lepo uspeval.
Dramatično umetnost je gojil odsek »Ljudski oder«, telovadbo »Orli, petje »Ljubljana« in ženski odsek.
Letos smo vpeljali pravne večere, kjer so dvakrat na teden članom na razpolago naši vrli gospodje doktorji prava, ki so posredovali članom v 34 slučajih z nasveti in navodili.
V Zvezinem okrilju v »Ljudskem domu« stanuje več društev, ki imajo nad 7000 organiziranih članov. Dijaški zvezi smo dali prostore v knjižnici, ki je sedaj središče njenega delovanja.
Članov štejemo 774, umrlo jih je 7, med njimi ustanovnik župnik Pavlič; vse smo spremili na zadnji poti z zastavo in zastopstvom. Z zastavo smo se udeležili tudi procesije sv. Rešnjega Telesa.
Zveza kot centrala ima z vipavsko podzvezo vred 104 društev ter 7 dekanijskih odborov organiziranih. Korespondenca je reševala takoče društvene stvari tudi izven Kranjske in je narasla vsled tega na 2292 dopisov. — Splošne društvene stvari, oklice itd. smo priobčevali v naših časopisih, posebno v »Domoljubu« in »Društveni-ku«. Predavatelje smo poslali na deželo 15krat, pri ustanovitvi društev smo posredovali 12krat, z zastavo smo bili zastopani izven Ljubljane 4krat.
Lani jeseni se je vršil v Ljubljani tridnevni režiserski tečaj, pravkar pa se vrši socialni kurz; oba sta bila dobro obiskana.
Narodnoobrambno delo je prevzela v vsem obsegu »Slovenska Straža«, izseljevanje »Rafaelova družba«, posel-sko vprašanje pa »Društvo sv. Marte«.
O novem letu smo razposlali na vsa, tudi obmejna društva, oklic za dobro časopisje. Razmere do izvenkranj-skih zvez so ostale iste, kot dozdaj.
Naši načrti za bližnjo prihodnjost so: ojačiti notranje vezi potom dekanijskih odborov, dobiti tesnega stika s severnimi brati, posebno pozornost pa obrniti na naš jug. Radi enotne statistike bomo izkušali v sporazumu s sosednjimi zvezami določiti društveno leto.
Za Ljubljano velja naše delo živi agitaciji. Število članov je zelo naraslo, a izvesti želimo načelo: v Ljubljani ne sme biti somišljenika, da nc bi bil naš član.
Predavanja.
Predavatnja S. K. S. Z. v Ljudskem Domu, oz. v Unionu so se vršila od zadnjega občnega zbora sledeča:
O kočevskih Slovencih (A. Kopitar). Obiski pri jugoslovanih (I. Dolenc). O izseljeništvu s posebnim ozirom na Slovence (dr. Krek). O Rimu, skiopt. (dr. Lampe, dvakrat). O zdravih stanovanjih (dr. Adlešič, skiopt.). Sprehodi in dogodki v Londonu (Iz. Cankar). Ženska in politika (dr. Božič). O politični izobrazbi (prof. Jarc). O mleku in modernih napravah mest za preskrbo z mlekom (inž. Rataj). O potovanju v sv. deželo, skiopt. (J. Kalan, dvakrat). O bosenskih in hercegovinskih katoličanih (P. Puntigam, dvakrat). Delavec v Parizu in Londonu (A. Rojina). O časopisju (posl. Gostinčar). Razvoj sedanjih gosp. razmer (dr. Krek). Tripolita-nija (dr. Šarabon, sikiopt.). Jud. narod in njega posebnosti. (Fr. Terseglav). Umetnost v navadnem življenju (Ant. Gaber). Kultura in glasba (A. Svetek). O kartelih (dr. Krek). O Albaniji, skiopt. (prof. Dermastija, dvakrat). Ljubljana pred in po potresu (dr.Gregorič, skiopt.) O kirurg, operacijah (dr. Derganc skiopt.). O raznih drž. oblikah (Fr. Krhne). Francosko medvladje na Slovenskem (dr. Gruden). Abstincnčno gibanje (dr. Krek). O elektr. napravah — nje ekonom. principih (Ing. Remec, skiopt.). O polit, strankah v Nemčiji (prof. Jarc). Kmečke vojske na Slovenskem (dr. Jerše). Vzgoja čuta za pravico in pravna izobrazba ljudstva (dr. Malnerič). O krajih laško - turške vojske (kan. Sušnik). O Kitajski (dr. Pegan). O 200-letnici pragm. sankcije (jur. Jež). O socialnih nalogah ženske (gospa Kle-menčič).
Blagajniško poročilo.
(Poroča blagajnik Jos. Sedmak.
Kot ustanovniki so pristopili Marko Kostanjevac, Dušan Sernec, Juvan. Dohodkov je imela S. K. S. Z. moški oddolek 1777 K 89 h, izdatkov pa 1793 kron 94 h, torej znaša primanjkljaj lp K 5 h. Želeti je, da bi pristopilo S. K. S. Z. veliko članov, osoblto ustanovnih članov.
Poročilo knjižnice.
(Poroča Peter Bizjak.)
Novih knjig je nabavila knjižnica 35 in šteje zdaj 1968 knjig. Izposodila je knjižnica 3800 knjig, kar dokazuje, kako da ustreza naša knjižnica svojemu namenu. Želeti je, da bi se števila knjig še pomnožilo in bi tako z dobrim čtivom S. K. S. Z. svoj namen še bolj vršila, kakor ga že vrši.
Poročilo ženskega oddelka S. K. S. Z.
(Poroča tajnica Pavla Vider.)
Dne 9. oktobra 1. 1. je bila obletnica smrti rajne predsednice ge. Manfre-dove. Kolikor je bilo mogoče, so odbor-nice in Članice prisostvovale svoti dai ritvi, ki jo je opravil preč. g. L. Smoli nikar za njeno dušo. Ob tej priliki mi prihajajo na misel vse njene vrline, a ne bom jih naštevala, kajti vse članice dobro vedo, kaj je bila ga. Manfredova ženskemu oddelku S. K. S. Z. A nič manj delovna in požrtvovalna je sedanja predsednica ga. černičeva, zato se ji iskreno zahvaljujem za njen trud. Zavest, da ženski oddelek pod njenim vodstvom lepo tispeva in napreduje, naj ji bo malo odplačilo za njeno po* žrtvovalnost.
Pod njenim predsedstvom je imet ženski oddelek v pretečenem poslovnem letu 15 odborovih sej, pri katerih so se reševale stvari, ki so razvidne v društvenem zapisniku. Novih članic je pristopilo v preteklem letu 160, med temi je 156 rednih, 2 podporni in 2 ustanovni (ga. Sedmak in ga. Kocmur). Napravile smo običajni majnikov izlet na Rožnik, kjer je preč. g. Krhne daroval sveto mašo ter napravil primeren kratek nagovor. Dalje smo se udeležile tudi 11. junija blagoslovijenja zastave »Šentpeterskega prosvetnega društva«, dalje 2. julija blagoslovljenja »Dru-štvnega doma« na Viču. Pri obeh prireditvah so se nekatere odbornice, oziroma članice udeležile v narodnih nošah, kakor tudi 15. jun. 1011 procesije sv. Rešnjega telesa. Imele smo tudi dva shoda, enega meseca novembra, drugega meseca januarja. Pri obeh je predaval preč. g. dr. Krek o ženskem vprašanju ter navajal več predlogov, po katerih bi se lahko izobrazba žona in deklet povišala.
Letos smo obhajale ženskega oddelka S. K. S. Z. desetletnico dne 21. januarja s sveto mašo, primernim nagovorom preč. g. dr. Valjavca z Rakovnika in s skupnim obhajilom društvenic. Med sveto mašo jc pel Zvezin pevski zbor pod vodstvom g. Cerniča.
V pretečenem letu se je tudi ustanovil zopet pevski zbor za narodno petje, katerega vodi g. prof. Bajuk. Priredile smo tudi 17. marca po dolgem času zabaven večer z deklamacijo in igro »Turški križ«, pri kateri Je sodeloval Zvezin pevski zbor. Glede te prireditve dovolite, da se na tem mestu še posebej zahvalim g. profesorju Bajuku, gospej
gled v dvorane, kar so omenjeni trije gospodje pridno izkoriščali.
Med kostumiranimi maskami > so bili zastopani tudi številni domini. Med temi je zbujal trem gospodom pri mizici posebno pozornost moški domino v rdeči barvi; temu so vedno vztrajno sledili z očmi, ne da bi vzbujali s tem pozornost drugih.
Najstarejši izmed njih je potegnil iz žepa uro. »Ura je že dve, pa še vedno ni nič,« jc izpregovoril tiho. »Bojim se, da nam bo ušel tudi topot. Wilson ima preklicano težko nalogo.«
»Priznam. Samo zdi se mi, da obrača Wilson preveč pozornosti ženskim maskam?«
»Zaradi česa?« je odgovoril drug gospod nekoliko nestrpno.
»Ne vznemirjajte se zaradi tega!« je izpregovoril tretji. »VVilson gotovo s tem ne zanemarja službe. Ako je Wil-son vzel ženske maske na piko, ima gotovo vzrok za to, ker je bržkone mnenja, da tiči skrit za njimi lopov.«
»Misel ni tako napaična,« je odvrnil prvi. »Saj tudi mi nismo ničesar slutili za moškimi maskami in kar šest oči ni odkrilo, pač tudi VVilson ne bo zasledil. Vendar,« je izpregovoril hitro svojo, govorjenje, »kaj je to ?«
Bliskoma so so obrnili trije pari oči proti mestu, kjer je ravnokar rdeči domino nagovoril dve ženski maski. Ena izmed obeh je bila oblečena v zelenkasto svileno, srebrno svetlikajoCo obleko, okrašeno s številnimi lotogra-
fijami. Tudi okras na glavi je bil narejen iz zelene svile z dolgim belim pajčolanom, pretkanim s srebrnimi nitkami. Bujni lasje in sveže kretnje nenavadne maske so izdajali mlado krasotico.
Veliko večja in v resnici junaških oblik je pa bila njena spremljevalka, ki je nosila kustum Marije Stuart. Pod njenim ovratnikom bi mogel natančen opazovalec zaslediti precej de- j bel vrat. Ta. Marija Stuart je bila Očit- i no videti zelo ljubeznjiva. Nežno je ; držala roko okoli tilnika dame s fotografijami.
Potrpežljivost pri špijoniranju je detektivu ravno tako potrebna, kakor hitro delo v pripravnem trenotku. To je vedel tudi Wilson, a take trde izkušnje potrpežljivosti kakor ta večer 'VVilson v svojem poklicu še ni doživel.
Njegova strokovna sposobnost in njegov prirojeni talent sta bila znana in kljub tisočim maskam, ki so se tu vrtele, bi bila njegova umetnost odkrila iskani osebi. Toda danes ju ni bilo tukaj, ne lopova, ne VVilsonove neveste Lucy Valentin. Njene telesne kretnje, zlatoplavi bujni lasje in njen la.hek korak bi mu jo bili izdali. Ne, Lucy ni bila tukaj — do pred par minut ne. Tu sta vstopili še dve maski — dama s fotografijami in Marija Stuart. Pozna gosta sta vzbudila splošno zanimanje, zlasti pa pozornost rdečega uo-шша.
Tudi njena, spremljevalka je vzbu-
dila v njem zanimanje. Ko jo je zagledal, so se mišice detektiva napele. Vsi živci so strepetali, obenem pa je začutil v prsih nekako tesnobo in huda dušna bol se je izražala na njegovem obrazu. Toda tudi sedaj je zmagala njegova trdna volja.
»Ti prideš pozno, lepa maska, in kolikor vem, brez dovoljenja svojega zaročenca!« S temi besedami, ki jih je govoril z izpremenjenim glasom, je stopil k dami s fotografijami.
Očividno presenečena se je obrnila nagovorjena dama proč in se nagnila k spremljevalki. »Kaj vse veš, domino!« je odvrnila napol jezno. »Idi, mi ne rabimo tvojega spremstva!«
»Oho, jas mislim, da si prišla semkaj zaradi zabave; — jaz te hočem zabavati!« se je glasil odgovor.
Hitro mu je odvrnila dama s fotografijami: »Hvala lepa za tvojo zabavo, domino! In da veš: Moja prijateljica Marija Stuart mi je ljubše sprem-st\o!«
»Glej, glej, ti si pa bolj krepostna, kot sem mislil, lepa maska! No, tega bo gotovo vesel tvoj ženin! Mogoče pa je tvoja prijateljica bolj pristopna. Dovoli, kraljica Škotov, da te spremljam!«
V iom je stopil domino bliskoma k Mariji Stuart in jo istotako bliskoma potegnil k sebi.
To je bilo ono, kar so opazili oni trije gospodje v restavracijski sobi.
Junaška postava maske se je zvijala v rokah, ki so jo držale kot železne klešče.
»Nesramnež!« je vzkliknila in tudi njen glas je zvenel izpremenjeno.
Toda roke, ki so jo oklepale, je niso izpustile.
Bliskoma, kakor se je odigral cel dogodek, je pritisnil domino ustnice na ramena Marije Stuart, ki se je močno branila. V trenutku pa je izbruhnil iz ust domina nenavaden žvižg in pri tem glasu se je pričela maska kakor besna zvijati v njegovih rokah. Toda bilo je že prepozno. Klic: »V imenu zakona ste aretirani!« jc zadonel na ušesa maske in v trenutku je bila Marija Stuart obkoljena in zvezana od detektivov.
V dvorani je nastala panika; bolj boječi so pričeli bežati. Drugi so se zopet gnetli v bližino. Klic: »Riekhof je! Razupiti Riekhof je aretiran!« se je širil bliskoma iz dvorane v dvorano. Edina ura, v kateri je v Riekhofu zmagal ljubimec nad lopovom, ga je veljala prostost.
Detektiv Wilson je v resnici zadel dve muhi z enim udarcem. Kriminalna uprava ga je za slu;čaj Riekhof bogato nagradila. Nasprotno pa so pogrešali prijatelji, ko so mu čestitali k uspehu — na njegovi roki — zaročnega prstana.
Dan po redouti je detektiv pretrgal zuroko z Luey Valentin.
predsednici in pa nekaterim odborni-cain, ki so se zelo trudili in žrtvovali po cele dneve, da je lepše uspela igra.
Kakor druga leta, tako tudi letos ni prizanašala nemila smrt našim članicam. Spremili smo tudi lotos k večnemu počitku z zastavo in vencem sledeče: Belič Nežiko, Klopčič Josipino, Ogrin Ivano, Pollak Milico, Žnidaršič Fani, Vcroga Antonijo in preč. gosp. župnika Frana Pavliča. Za Marijo Pcz-dir pa smo darovale za sv. mašo, ker se nismo mogle udeležiti pogreba.
Dohodkov je imelo društvo v preteklem letu 641 K 73 vin., izdatkov pa 480 K 52 vin., tako da znaša prebitek 161 K 21 vin.
Orel.
(Poročal F. Terseglav.)
Statistika pravi, da je v Zvezi Orlov združenih 156 odsekov, v pretečenem letu je k Zvezi pristopilo 32 odsekov. Rednih članov je 3750, podpornih 1734, telovadcev 2518, uniform 2425.
Izobraževalno delo Orla se kaže zlasti v visokem številu predavanj, 2000 samo lansko leto. Letos jih utegne biti še več, ker ima zdaj velika večina odsekov fantovske večere. Razlagajo se na njih moralna načela, sociologija in gospodarske stvari, zlasti pa se v zadnjem času goji politična izobrazba, oziroma veda o naši ustavi in upravi.
Telovadba se goji dalje kakor od začetka, letos pa se je sklenilo uvesti strelske vaje in tako Orla postaviti na še širšo podlago, da se bo še bolj v ljudstvu ukoreninil.
Organizacija sama se je tudi znatno izpopolnila. Organizacija po okrožjih se je popolnoma obnesla, vsa pridno in vestno delujejo, zdaj pa smo več okrožij združili v podzveze: kranjsko, štajersko in goriško, ki imajo tudi že svoj štatut.
Zlasti se širi in razvija orlovska organizacija na štajerskem, na Goriškem so se lotili dela z vso vnemo in zadnji čas čujemo, da se orlovska misel ukoreninja tudi na Koroškem, kjer so se vrgli z vso odločnostjo na to, da mladeniško organizacijo po celi slovenski deželi razpredejo.
Da Orel tako sigurno, korak za korakom, stalno napreduje, to pohaja prvič iz tega, ker sloni na jasnem programu in njegovo delo ne izvira samo iz čustvenega entuziazma, ampak se opira na trdna načela, drugič pa predsedstvo kakor tudi okrožna in pod-zvezna načelstva pridno delujejo; naj omenim le, da je predsedstvo Z. O. imelo v pretečenem letu 40 sej. Sej širšega odbora in prilik, ko nas je bilo večje število pri posvetovanju skupaj, niti ne omenim. Toliko sej in posvetov kakor naša organizacija, jih nima med nami menda nobena. Pozdravljamo zlasti, da se sposobna akademična mladina z veliko ljubeznijo zavzema za delo zlasti W naši organizacijL
Kar se tiče prireditev, je posebne Važnosti katoliški shod v Olomucu, ki smo se ga udeležili po večji deputaciji.
Letos gre velika četa Orlov na mednarodni evharistieni kongres na Dunaj, kar bo močno poživilo naše mladeniče. Pri tej priliki pride do organizacije vse avstrijske katoliške mladine, kar pa je začas še več vredno in bo imelo še več uspeha, do skupne zveze katoliško mi-
sleče slovanske avstrijske mladine. Glede tega omenjam le, da sokolstvo v Dalmaciji, ki se jc postavilo na katoliško in narodno podlago in odcepilo od svobodomiselnega, zelo napreduje.;
Zveza orlovske organizacije z vrhovno zvezo, S. K. S. Z., je živa, konfliktov ni bilo nikoli nobenih. Kar nam daje največjo moč, je sodelovanje z duhovščino, ki je z našo mladino eno telo in ena duša. Sploh vlada v naši organizaciji taka disciplina in taka solidarnost, da o konfliktih ni govora. Tega nas je Bog do zdaj obvaroval in upamo, da i v bodoče.
Slovenska Siraža.
(Poroča jurist Fran Jež.)
Na občni zbor S. K. S. Z. spada tudi poročilo o »Slovenski Straži« zaradi tesne zveze med obema. Zveza je mati Straže. Brez izobraževalne organizacije Straža bi nc mogla obstojati, še manj delati. Straža vrši na meji delo S. K. S. Z.; njen namen je, ne ljudstvo utrditi z denarnimi podporami posameznika, ampak s širjenjem izobrazbe, z vzgojo obmejnega ljudstva. Ustvariti obmejnim Slovencem izobraževalno, gospodar, in stanovsko organizacijo, vse to prepojiti s pravim narodnim duhom. To je cilj dela, ker proti izobraženemu, značajnemu in gospodarsko trdnemu ljudstvu tujec ne bo prodrl niti pedi proti jugu.
To delo brez denarja ni mogoče. Zato zbirajo podružnice denar. Potrebnih je še mnogo, mnogo novih podružnic! Kajti star govornik je imel prav, ki je rekel, da domovino ljubi oče, ki ne govori samo zanjo, ki ne moli samo zanjo, ampak tudi kaj plača zanjo. Naše ljudstvo da v ta namen že nekaj, toda še več mora in sicer kmalu dati na račun tega dolga, kajti potrebe so nujne, velike in čas je tak upnik, ki tirja neznosne zamudne obresti.
Dohodkov je imela Straža od lanskega občnega zbora 34.047 K 81 vin., stroškov 34.549 K 06 vin. Poleg drugih dohodkov so dali narodni kolki 961 K 66 vin., Mohorjani 3755 K 40 vin., skoro tisoč kron več kot lani, razglednice 1894 K 74 vin., ustanovnine 750 K, papir 2299 K 69 vin., predavanja 160 K 50 vin., nabiralniki 578 K 12 vin., blago v društveno korist in provizije 4435 K 97 vin., darov se je nabralo 4626 K 10 vin., podružnice so prispevale 6717 K 20 vin.
Podpor se "je dovolilo 28.519 K 12 vinarjev. Za tri otroške vrtce se je izdalo 2472 K 91 vin. Za božičnice 1918 K 74 vin., Zelo skrbi Straža za obmejno dijaštvo, ki se je posvetilo praktičnim vedam; za take koroške dijake se je izdalo 903 K 10 vin. Poleg drugih podpor obmejnemu dijaštvu, ki znašajo nekaj tisoč (dijaški domovi, priprave za novo kmetijsko šolo za fante in gospodinjsko šolo za dekleta v obmejni deželi) je bilo izdano za časopisje ljudstvu v obmejnih vaseh 2031 K 48 v., za knjižnice 1156 K 39 vin. Dosedaj je Straža ustanovila 98 obmejnih knjižnic, osrednja zaloga knjig v Ljubljani, iz katere se ustanavljajo in izpopolnjujejo Stražine knjižnice, znaša nad 60 tisoč knjig. Straža ima še mnogo drugega, dela, raznih posredovanj itd. pa bo obširno poročilo podano na drugem mestu.
Slovenska Straža je za Velikonoč izdala poziv, da sc letos spodobno proslavi 50 letnica Slomškove smrti. Mož, ki je tako ljubil svoj narod in toliko storil za naš blagor, čegar načela so tudi Stražina načela, zasluži nekaj spomina, kar bode tudi v narod, oziru dobro, da vso ljudstvo prekvasijo Slomškova načela. On je zgled in vzor. Slomškova načela in Slomškovo ljubezen in delavnost med narod! — in trdni smo!
Predsednik clr. Krek omenja poleg drugega posebno pohvalno delo Slov. Straže za obmejno obrtništvo in pozove vse katoliške organizacije, da se združijo s Slov. Stražo.
Ljudski oder.
(Poroča prof. Robida.)
1.	Delovanje na zunaj, režiserski tečaj (80 udeležencev), nad 1000 pisem, zidava in svet pri 12 novih odrih, izposoja repertoirja, oblek itd. po možnosti, izposoja igralcev itd.
2.	Dramatična šola, nad 100 članov, danes še 50, dva kurza za soliste (pri-marij dr. Robida) in praktična šola (prof. Robida).
3.	Igre: 25 predstav; 8. sept. javna produkcija, 17. in 24. sept. Divji lovec,
1.	okt. Pred porotniki, 8. okt. Krivopri-sežnik, 22. okt. Učenjak, 1. nov dvakrat Mlinar in njegova hči, 12. nov. Dimež, 8. dec., 10., 26. in 1. jan. Mati svetega veselja, 6. jan. Bele rože, 21. jan. Cigani,
2.	in 11. febr. Pri Belem konjičku, 25. febr. Tri sestre, 10. in 19. marca Ljubezni in morja valovi, 24. marca Klju-bovalci in Napoleonov samovar, 31. marca in 8. aprila Dekle z biseri, 14. apr. Deseti brat in 28. aprila Miklova Zala.
Od teh 15 izvirnih slovenskih, 9 nemških in ene deloma angleške igre, so štiri, ki ,so se na Ljudskem odru sploh prvič uprizorile: Mati sv. veselja, Dekle z biseri, Dimež in Kljuboval-ci, ki so se igrale osemkrat.
Narodnih iger šest, ljudske tri, veseloiger pet, nabožnih šest, moderni dve, klasične tri.
Referent: obisk sreden, veliko nasprotij in nagajanj, uspehi prav lepi, vsega skupaj nad 280 vaj, petkrat na teden celo zimo. Ves personal zastonj in se res trudi.
»Ljubljana«.
(Poroča pevovodja, odbornik S. K. S. Z.
Anton Svetek.)
»Ljubljana« je član S. K. S. Z. Pevski zbor »Ljubljane« je štel 140 članic in članov. Glasbeno šolo »Ljubljane« obiskuje 123 učencev in učenk. Zbor je sodeloval pri raznih prireditvah, večkrat tudi na Ljudskem odru. Imamo knjižnico z muzikalijami in z notami. Nabiramo tudi material za statistiko, kako da goje v okrilju S. K. S. Z. združena društva lepo petje in glasbeno umetnost. Prihodnji mesec pričnemo z organizacijo petja potom krajnih skupin.
Poučni tečaji.
Tečaji ženskega oddelka.
(Poroča tajnica Pavla Vider.)
Najvažnejši za ženski oddelek S. K. S. Z. so tečaji za šivanje, likanje, ročna dela, posebno pa kuhinjski tečaj.
Šivanje se poučuje že več let. Š
preselitvijo v nove prostore Ljudskega doma se je pa ta tečaj preosnoval in razširil v toliko, da je pristopen no samo članicam oddelka S. K. S. Z. nego tudi članicam »Katoliškega društva za delavke«. Tako so se z združenjem zmanjšali vzdrževalni stroški, se pomnožilo število šivalmh strojev in jo lažje s primernimi močmi doseči po-voljnih uspehov. Te'čaj za šSvanje je deset let vodila z veliko spretnostjo in požrtvovalnostjo ga. Križajeva, ki je pa vsled bolehnosti ta posel prepustila drugim rokam. Naj ji bo danes še enkrat na tem mestu izrečena najiskre-nejša zahvala! — Njena naslednica jo gdč. Josipina Globelnik, ki istotako marljivo in vneto večer za večerom žrtvuje mlademu ženskemu naraščaju. V tečaju, katerega obiskuje na dan povprečno do 20 deklet, sc ne šivajo samo priproste stvari, temveč jim je dana prilika, da si same napravijo popolnoma nove obleke. Na razpolago je sedem šivalnih strojev in se poučuje vsak večer razun sobote od 6. do 9. ure. Ker pa število ukaželjnih deklet vedno narašča, bi bilo želeti, da bi se pomnožilo tudi število strojev. Namerava se privzeti še ena učiteljica, kar bo gotovo pomagalo, da bodo učni uspehi še po-voljnejši.	•
Zadnji čas se je vpeljalo tudi vezenje in napravile so se v tej stroki prav lepe &ivari, ki se nameravajo meseca maja na mali razstavici pokazati občinstvu, ki se za to zanima.
Tečaj v likanju je vodila ga. Vreč* kova, katera je pa obolela in je moral vsled tega ta tečaj prenehati.
Preidem sedaj k najvažnejšemu in to je kuhinjski tečaj. Žo clolgo časa sem se je zlasti v delavskih ženskih slojih izražala želja, cla bi se na kak način dekletom iz teh krogov dala prilika izobraziti se v kuhanju in najnujnejšem gospodinjstvu. Take prilike jc dosedaj v Ljubljani bilo zelo malo. Na eni strani delavke, ob dnevnih urah nimajo časa in morajo za tako izobrazbo žrtvovati le prosti večerni čas; na drugi strani je tak poduk, kakor je bil dosedaj običajen, združen s prevelikimi stroški za te sloje. Srečna je bila torej misel, ko so odbori ^Krščanske ženske zveze«, ženskega oddelka S. K. S. Z., »1-atoliškega društva za delavke« in »Strokovne tobačne zveze« sklenili prirejati večerne kuhinjske tečaje. Da se je ta misel tako hitro uresničila, se je zahvaliti v prvi vrsti velikodušnosti deželnega odbora, ki je naklonil izdatno podporo, naklonjenosti uprave »Alojzijevišiča«, ki je za malo ceno prepustila potrebne prostore in požrtvovalnosti gospej in gospodičen, ki so prevzele težko nalogo vpeljati take tečaje. Do sedaj so bili trije tečaji, ki so trajali vsak po osem tednov ob večernih urah in so dajali vsak 12 učenkam priliko, da so se izobrazile v kuhanju domačih jedil. S tečajem o kuhanju je bil združen tudi poduk v računstvu, kolikor je isto potrebno za kuhinjo. Prvi tečaj se je pričel 9. marca lanskega leta in trajal osem tednov, po presledku 14 dni mu je sledil drug tečaj in po počitnicah meseca oktobra tretji tečaj, tako da se je dosedaj 36 deklet imelo priliko izobraziti v kuhanju. Pozimi vsled raznih ovir ni bilo mogoče s tečaji nadaljevati, pač pa se
H. Sienklewicz:
V peščeni puščavi.
Prevedel dr. Leopold Lćnard.
(Dalja)
Toda Stanko ni odmaknil puške od Obraza. Prepričan je bil, da se mora za konjem vsak trenotek prikazati kodrasta glava leva ali pa ploščata črepinja pantra. Toda čakal je zaman. Konja sta se polagoma pomirila, a še več, tudi Saba je čez nekaj časa nehal vohati, zasukal se je nekajkrat na svojem prostoru, kot je navada psov, sc vlegel, zvil v kolobar in zaprl oči. Ako je kakšna divja zver preganjala konja, se je brez dvoma umaknila, ko je začutila dim ali zagledala odsev ognja na skalah.
»Moralo ju je nekaj grozno prestrašiti,« rekel je Stanko Kaliju, »da se nista bala bežati poleg človeških trupel in leva.«
»Gospod,« odvrnil jc deček, »Kali misliti, kar se je zgodilo. Mnogo, mnogo hijen in šakalov priti v sotesko in jesti trupla. Konji pred njimi bežati, toda hijene jih ne goniti, ker one jesti Gebhra in onih drugih . . .«
»Morebiti; toda ti pojdi sedaj, raz-sedljaj konje, vzemi posode in vreče, ter jih prinesi sem. Nikar se ne boj, ker puška te obrani.«
»Kali se ne bati,« odvrnil je deček.
In potegnil je poleg skale trnje ue-koiikn na stran, ter »topil lz zerltoe, v
istem trenotku je pa Nelka prišla iz šotora.
Saba je takoj vstal in jo sunil z nosom, ter jo na ta način spomnil na navadna laskanja. Ona je že iztegnila roko, potem jo pa takoj spet umaknila kakor prestrašena.
»Stanko, kaj se je zgodilo,« vprašala je.
»Nič. Pritekla sta ostala dva konja. Ali te je zbudilo njuno peke-tanje?«
»Zbudila sem se že poprej in sem hotela celo iti iz šotora, toda . . .«
»Toda kaj?«
»Mislila sem, da si morebiti hud.«
»Jaz? na tebe?«
In Nelka je dvignila oči, ter pričela gledati nanj z nekim posebnim pogledom, kakor da bi ga ne bila videla Še nikdar poprej. Stankovo obličje je spre-letelo veliko začudenje, kajti v njenih besedah in pogledu je čital izraz strahu.
»Boji se me!« pomislil je.
In v prvem trenotku je začutil, kakor žar zadovoljenja. Všeč mu je bila misel, da ga vsled činov, katere je izvršil, smatra tudi Nelka ne samo za človeka popolnoma dorastlega, ampak celo za silnega vojevnika, ki širi grozo okrog sebe. Toda to ni trajalo dolgo, kajti nesreča je razvila v njem sposobnost in dar opazovanja, vsled česar je zapazil, da. odseva iz vznemirljivih oči deklice poleg strahu tudi gnjus pred rečmi, ki so se zgodile, pred prelito krvjo ln grozovitostmL katere io danes
videla, — spomnil se je, kako je ravnokar umaknila roko in ni hotela pogla-diti Sabe, ki je zadavil enega izmed beduincev. Da! — Saj je tudi Stanko sam čutil neko težo na prsih. Nekaj drugega je, ako je čital v Port-Saidu o amerikanskih pustolovcih, ki na daljnem zahodu na ducente pobijajo rdeče-kožne Indijance, nekaj drugega pa, ako je to izvršil v lastni osebi in videl pred sabo, pred nekaj trenotki, ljudi, kako so hropeli in se zvijali v kalužah svoje krvi. Da! Nelkino srce je brez dvoma polno strahu, obenem pa tudi gnjusa, ki bo v njem ostal za vedno. »Bala se me bo,« pomislil je Stanko, »toda v globini svojega srca vendar ne bo mogla biti za to huda, in njena hvaležnost bo moje plačilo za vse, kar sem zanjo storil.«
Pri tej misli sc je velika grenkoba polastila njegovega srca, kajti zavedal se je dobro, da, ako bi ne bilo Nelke, bi bil tudi on že davno ubit, ali pa bi bil zbežal. Zanjo je torej pretrpel vse, kar je pretrpel — vse te muke in pomanjkanja so mu pa prinesla samo, da stoji sedaj pred njim preplašena, kakor da bi ne bila več njegova prejšnja mala sestričica, in ne dviga več k njemu oči s p/ejšnjo zaupljivostjo, ampak z začudenja polnim strahom. Stanko je naenkrat občutil, da je jako nesrečen. Prvič v življenju je spoznal, kaj je razočaranje. Nehote so mu solze silile v oči in, ako bi se ne bil spomnil, da se »-groznemu vojevniku« nikakor nt spodobi slakoU, bil bi se razjokal.
Premagal se je torej, ter se obrnil k deklici z vprašanjem:
»Ali se bojiš, Nelka? . . Deklica pa je odgovorila tiho: »Tako . . . nekako strašno!« Nato je velel Stanko. Kaliju, naj prinese plahte izpod sedel in pokrije z eno kamen, kjer je on ponrej sedel, drugo pa položi na zemljo, t*r je rekel: »Sedi k meni poleg ognja . . .. Kaj ne, da je noč hladna? Ako te spanec premaga, nasloni glavo name in zaspi.« Nelka jc va ponovila: »Kako je »trašno! . . .« Stanko jo je skrbno zavil s plodom in nekaj časa sta sedela molče, opiraje se drug na drugega, razsvetljena od rožnega bleska, ki se je zvijal po skalah, se iskril in migljal na ploščicah kovinske rude, s katerimi so bili okrašeni kamneni prelomi.
Za zeribo je bilo slišati prskanje kemj in drobenje trave v njihovih zobeh.
»Poslušaj, Nelka.,« spregovoril jc Stanko, »moral sem tako narediti... Gehhr je zagrozil, da nas vse pokolje, ako se lev ne zadovolji s Kalijem in nas bo preganjal dalje. Ali si slišala? . . . Pomisli, da ni zagrozil samo meni, ampak tudi tebi. In on bi to storil! Povem ti odkritosrčno, da, ako bi nc bilo te grožnje, bi jaz ne bil nanje streljal, dasiravno sem že dolgo časa imel take misli. Zdi se mi, da bi ne mogel . . . Toda on je prekoračil vsako moro. Ali si videla, kako strašno je poprej mučil Kalija? A Hamis? kako podlo naju je izdali Pomisli tudi, kti bi s« zgodilo,
namerava sedaj spomladi zopet otvor' ti nov tečaj in sicer s 24 učenkami.
Tečaje jo vodil, kakor rečeno venec gospe j in gospodičen, tako: ga. dr. Ro-bidova, ki je posvetila tečaju mnogo dragega časa in praktičnega navajanja s kuhinjsko umetnostjo in njenemu sistematičnemu poduku. Marljivo so pri tem delovale tudi gospa Schiffrer-jeva, ga Hafnerjeva, ga. dr. Peganova, ga. Remičeva, gdč. Cilka Krekova, gdč. Strahova, gdč. Sltarjeva, gdč. Kačar-jeva, gdč. Kovačeva.
Ob sklepu vsakega tečaja so dekleta praktično s posebno v ta namen prirejeno večerjo pokazale, koliko so se naučile tekom tečaja. Hvaležnost, ki jim je ob tej priliki sijala iz oči, je bila misel, osnovati take tečaje. Ta hvaležnost pa je tudi najlepše plačilo za tiste blage gospe in gospodične, ki se žtrvujejo za to res najlepše ljudsko dcio.
Soc alni tečaj.
Socialni tečaj se je vršil redno vsak četrtek od pol sedme do pol osme ure zvečer v prostorih Ljudskega Doma. Tečaj je vodil urednik Franc Kerhne, ki je razlagal zgodovino socializma. Udeležba je bila bolj pičla kljub temu, da je poznanje socialnega vprašanja za naše delavstvo kakor tudi naše izobraženstvo neobhodno potrebno.
Tečaj za poznavanje ume'n'n.
(Poroča dr. J. Mantuani.)
Tečaj za poznavanje umetnin je vodil dr. J. Mantuani in je prav dobro vspel, odnosno še vspeva. Vspričo sedanjih razmer, ko nam je v tem pogledu ledino orati, smerno trditi celo, da se je izredno obnesel. To se kaže v dejstvu, da so udeleženci, dame in gospodje ostali zvesti in tečaj pridno po-sečali. Bilo jih je 16. Tega pouka nismo še završili. Predavanja se bodo nadaljevala, dokler bodo udeleženci to hoteli. Kedar postane vreme bolj mikavno za izlete, se bode te»3aj prekinil. Jeseni pa se bode nadaljeval. Postopa se kronologlčno. Ker se je polagala važnost na samostojno opazovanje, smo sicer počasi, a zato temeljiteje napredovali. Z velikim zadoščenjem je pozdravljati udeležba vseh slojev, tudi akademiško naobraženih gospodov.
Laški kurz
je vodil č. g. kan. dr. Koren v dveh te-ča.ih po 2 uri tedensko z lepim uspehom in dobro udeležbo.
Stenograiični 'ečaj.
Debatno pismo se je poučevalo po dve uri na leden, skupaj 30 večerov. V prvih urah smo ponovili težje odstavke iz koresp. pisma, potem so pa pnš!e po vrsti začetne, srednje, konine in mešane okrajšave. Priuč.li so se obiskovalci samoznakov in brzopisne okrajšave; posebna skrb se je posvečala brzopisnim vajam. Uspeh je bil ugoden. Zadnji mesec se je pisalo po 80 besed v minuti. Tečaj je vodil gospod profesor V a g a j a.
: Haroiajte „Slovenca".
Knjigovodski tečaj.
(Poroča učitelj Trgov, šole G o g a 1 a.)
S. K. S. Z. je priredila tudi letoe knjigovodski tečaj, ki se je vršil vi prostorih slovonske trgovske šole od 8. novembra 1911 do 27. marca 1912 ob sredah zvečer od 8. do 10. ure, skupno 40 ur. Prijavilo sc je 11 udeležencev in udeleženk, od katerih so izostali 4, tako da jih je vstrajalo do konca tečaja 7, ki so res z zanimanjem prihajali v kurz in pazno sledili predavanjem. Obravnavalo se je dvostavno knjigovodstvo in so se predelale glavne knjige, to je knjiga popisa imovine, blagajniška in prvopisna knjiga, saldo konti, kjer se je upletlo tudi procentne rakune in računanje kontokorentnih obresti po nemškem in francoskom načinu ter glavna knjiga in nekatere pomožne knjige, namreč skontro blaga, valut, menic, nakupna in prodajna knjiga. Vsak izmed udeležencev je plačal začetkom tečaja 4 K, od katorih se je 7, ki so vstrajali do konca, povrnilo po 2 K, drugo sem pa izročil ravnateljstvu Slovenske trgovske šole za plačilo kurjave.
Volil ve.
V	odbor S. K. S. Z., moški oddelek se izvolijo vsi odborniki, ki so v smislu pravil izstopili: dr. Jan. Ev. Krek, profesor Evgen Jarc, Luka Smolnikar, Iv. štefe, J. Sedmak, Peter Biziak.
V	pomožni odbor se pa izvolijo: dr. Adlešič. prof. Bajuk M., dr. Mirko Božič, dr. Josip Dermastia, deželni poslanec Karel Dermastia, Fran Krhne, profesor Dolenec, dr. Fran Dolšak, prof. Grafenauer, dr. Josip Hubad, Josip Jerič, prof. Koletič. tajnik Zadružne zveze J. Kralj. dr. Fran Logar, dr. Josip Mal, dr. M. Malnerič, profesor V. Marinko. M. Natlačen, inž. Ot&hal, profesor J. Osana, deželni odbornik dr. Pegan, inženir M. Podkrajšek, dr. Lovro Pogačnik, dr. Josip Podobnik, dr. Fr. Primšar, inž. Janko Rataj, dr. Regali, ravnatelj Vladimir Remec, dr. Vinko Šarabon, Fran Terseglav, dr. Ferdo Tomažč, Anton Volta, Ernest Tomec, prof. Fran Verbič, dr. Fran Vi-rant, dež. odbornik dr. Zajec, prof. J. Železnik.
Odbor se pooblašča, da po potrebi še pomnoži pomožni odbor.
Odbor ženskega oddelka S. K. S. Z. se je pa takole sestavil: Predsednica ga. Katarina černič; podpredsednica ga. Helena Ložar; tajnica gdč. Ivanka Zakrajšek; blagajničarka gdč. Pavla Vider; odbomice: ga. Ana Jakopič, gč. K. Jakopič, gč. R. Jesih, ga. M. Kovač, gdč. Urš. Kremžar, ga. F. Potrato, ga. Margareta Sadar, gdč. Ivanka Švajger. gdč. Marija Tome, gdč. Araa-li a Verber, ga. Ivana Vrečko, ga. Josi-pina Jenko, gdč. Josipina Globelnik, gdč. Marija Debeljak, ga. Franja Sedmak.
iz Moškega magislralnega gremija.
Seja, dne 12. aprila 1912.
Kako se oddaja gostilniške koncesije.
Sejo otvori župan dr. Tavčar, nakar poroča magiSuratni svetnik Sesek o gostilniški koncesiji pokojnega
gostilničarja. Kreulzerja na Marije Terezije cesti. Predlaga, naj se koncesija odda gospej R u s o v i.
Član gremija občinski svetnik S. L. S. gospod L i 11 e g pravi, cla je do-tično hišo kupil gospod Kmet tudi z ozirom na to, da je bila na hiši 30 let gostilniška koncesija, pravilno naj se da koncesija torej g. Kmetu, kajti gospa Rus ne bo ondi izvrševala koncesije, šla jo bo izvrševat drugam, ker ji je odpovedano in bo v drugih krajih, kjer je dovolj koncesij, konkurirala gostilničarjem.
Član gremija občinski svetnik Ivan Štefe se čudi, kako vrsto ima magistralni svetnik S e š c k pri svojem poročanju. Koncesija Rusove je bila v tajni seji občinskega sveta pozneje na vrsti kot koncesija g. Kržišni-ka, dolgoletnega gostilničarja, in vendar je že danes poročilo o Rusovi v magistratnem gremiju, o Kržišniku pa še sedaj ne. Tudi je bil takrat, ko se je poročalo o koncesiji Kržišnikovi, ves občinski svet nafarban, ker je poročevalec trdil, da ni nobene proste koncesije, pa sta prosti dve. Če ne na gospoda Kmeta, naj se pa ozira vsaj na gospoda Kržišnika, ki ima prvi pravico.
Član gremija občinski svetnik dr. Triller pravi, da se gre za eksistenčno vprašanje gospe Rusove.
Občinski sveinik Štefe pojasni, da se gre ravno tako za eksistenčno vprašanje gospoda Kržišnika. Ta mora sedaj po 200 K na leto plačevati za koncesijo, to lahko stori tudi gospa Ru-sova, pa bo dalje lahko imela gostilno.
Pri glasovanju je bila odklonjena podelitev koncesije gospodu Kmetu, kakor tudi gospodu Kržišniku. Za ta predlog so glasovali člani gremija: Lilleg, dr. Zajec, Kristan, Pammer, Štefe; proti Iv. Knez, dr. Triller, Franchetti, Lapajne ter magtstratni svetniki Sešek, Zarnik in Lauter.
Ali naj bo pri nakupovanju za občino merodajna nLja ali dražja cena ali kaj drugega?
Nato so se odobrili različni računi. Pri tem je prišlo do prizorčka med občinskim svetnikom dr. Trillerjem in občinskim svetnikom Pammerjem. Dr. Triller je izrekel željo, naj se tvrd-ki Hauptmann več ne daje naročil, češ, da to nt domača ivrdka. Občinski svet-'nik Pammer je povdarjal, da je domača tvrdka v Ljubljani vsaka, ki v Ljubljani davek plačuje.
S'avblnske zadeve.
Stavbinski urad predlaga, naj se g. Rudolfu Lorberju v Verhunčevi uli-lici dovoli stavbo hiše, ker je tvrdka Jakob Acceto opravičena za to zidavo in je imela stavb, in zid. koncesijo pred novim s avb. zakonom. Občinski svetnik Pammer izjavi, da bo prihodnjič nekaj druzega dokazal. — Deželnemu lekarnarju g. V r a b i č u se dovoli stavba vile na Golovcu ob cesti skozi Hradeckega vas pri Anžiču. Istotako se dovoli protesiantski cerkveni občini stavba nove železne ograje z be.onskim podzidkom proti Anton Knezovi ulici.
ako bi ne našli Smaina? Gebhr bi začel ravno tako mučiti naju . . . tudi tebe. Strašno misliti, kako bi te tepel s korobačem, naju oba bi mučil do smrti, po najini smrti bi se pa vrnil v Fašodo in povedal, da sva pomrla na mrzlici . . . Tega nisem storil iz okrutnosti, ampak misliti sem moral, kako bi te rešil . . . Šlo se mi je samo za tebe . . .«
In iz njegovega glasu je jasno odmevalo užaljenje, ki mu je napolnjevalo srce. Nelka je to očividno razumela, kajti pritisnila se je tesneje k njemu, on je pa premagal svoje trenot-no ginjenje in govoril dalje:
»Jaz se ne spremenim in ostanem kot sem bil, ter te bom varoval in ti stregel kakor doslei Dokler so ti ljudje živeli, ni bilo misliti na rešitev. Sedaj ebeživa lahko v Abesini'o. Abesinci so črne kože in divjaki, toda so kristjani in sovražniki der«išev. Samo če boš zdrava, se nam to •"osreči, ker v Abe-sinijo ni več daleč. Ako se nam pa tudi ne posreči, če pridemo Smainu v roke, nikar ne misli, da se bo nad nama maščeval. Nikdar v življenju ni videl niti Gebhra niti beduincev; poznal je samo Harnisa, toda kaj mu Hamis marl Tudi ni treba Smainu povedati, da je bil Hamis z nami. Če se nama posreči priti v Abeeinijo, bova rešena, ako pa ie, nama tudi ne bo huje, ampak bolje, — kajti takih okrutnežev, kakor ti, menda ni več na svetu . . . Nikar se me ne boj, Nelka! . . .«
In da bi vzbudil nieno zaupanje obenem ji pa tudi vlil poguma, jo je pričel gladili po plavi glavici. Deklica ga jo 909lu&& Ш bpjeie dvigala k. nje
mu oči. Videti je bilo, da hoče nekaj povedati, toda se vedno obotavlja in boji. Slednjič je nagnila glavico, da so ji lasje popolnoma pokrili obraz in vprašala je še bolj tiho kot poprej in z nekoliko trepetajočim glasom: »Stanko!« »Kaj pa je?« »Ali ne pridejo sem?« »Kdo?« vprašal je Stanko začudeno.
»Tisti--ubiti?«
»Kaj še, Nelka!«
»Jaz se bojim! Bojim se!«
In pobledeli ustnici sta se ji pričeli tresti.
Zavladal je molk. Stanko ni verjel, da bi mrliči mogli priti nazaj, toda ker je bila noč in trupla niso ležala daleč, mu je bilo vendar nekako tesno pri srcu. Mraz ga je spreletaval po hrbtu.
»Kaj še, Nelka,« ponovil je. »Menda si se od Dinah naučila bati se duhov.. mrliči ne'. . .«
In ni mogel končati, kajti v tem trenotku se je zgodilo nekaj strašnega. V nočni tišini se je razlegel v globinah soteske, tam kjer so ležala trupla, nek strašen, nečloveški smeh, v katerem se je izražal obup in radost, okrutnost in bolest, jok in zaničevanje; pretresljiv krčevit smeh norcev ali obsojencev.
Nelka je zakričala in z vsemi silami prijela Stanka za rameni. A tudi njemu so stali lasje pokonci. Saba je skočil na noge in pričel renčati.
Kali pa, ki je sedel v bližini, je mirno dvignil glavo in rekel z veselim glasom:
»Hijene se smejati z Gebhra in z leva ,.:.«
Gospa Ivana Camernfk je prosila, naj se ji dovoli preureditev kamnoseško delavnice v stanovanje. Obč. svetnik Pammer in mag. svetnik Še-šek sta trdila, da gospod Ogrin nima pravice izvrševati take stavbe v sredini mesta. Z večino glasov je bilo sprejeto to stališče, sprejeto je bilo pa tudi, da se gospodu Ogrinu to naznani in sc mu da pravico do rekurza. — Mag. slugi Pogačniku se dovoli postaviti na svojo pritlično hišo v Hradeckega vasi še eno nadstropje. — Mihi Verovšku se dovoli kanalizacija v njegovi hiši v Jenkovi ulici. — Jos. Zidarju na Dunajski cesti se dovoli napravo novih zaprtih balkonov na dvoriščni strani svoje hiše. Istemu posestniku se podeli uporaba konjskih hlevov v njegovem pritličnem poslopju ob Dunajski cesti. — G. Jož. Мауег-j u se dovoli uporaba njegove nove hiše na Franc Jožefovi cesti št. 10. — Adolfu Kordinu se da uporabno dovoljenje za prezidavo prodajalne Pred škofijo. — Prošnja Jurija S v e t a n a, prodajalca slaščic, naj bi se mu dovolila naprava stojnice na Rovškovem svetu poleg hotela Lloyd na Miklošičevi cesti, se odkloni. — Ivanu S t r e-s e n u v Cerkvenih ulicah se dovoli do preklica vporaba mestnega sveta proti letni odškodnini 5 K, za prestavo ograje je pa treba prositi stavbinskega dovoljenja.
*
Vandalizem v parkih. — Dajte Ljubljani igrališč za o'roke!
Zadnji čas se dogajajo v parkih nečuvena dejanja skrajne surovosti. Ponočnjaki pulijo vse, kar jim pride pod roke. Mestni vrtnar g. Hejnic je radi tega v včerajšnji seji gremija bridko tožil in pravil, da po dnevi otroci nadaljujejo z vandalizmom. Prosil jc za štiri paznike, ki naj bi se jih vzelo iz revežev v mestni hiralnici in se jih plačalo po 1 K na dan. (Štefe: Pa ti ne bodo strašili ponočnjakov po noči. -— Dr. Zajec: Število nočnih kavarn naj se omeji! Štefe: Državna policija je nujno potrebna!)
Občinski svetnik Kristan po-vdarja, da za ponočnjake ne bodo zadoščali kot pazniki reveži iz hiralnice, tudi se otrokom ni čuditi, ako trgajo po parkih, če se jim drugega nič ne da. Naj se zadeva odgodi in naj prihodnjič magistrat stavi primerne nasvete.
Občinski svetnik Štefe povdarja, da je skrajni čas, v tej zadevi kaj ukreniti. Res ni čuda, če otroci po parkih napravljajo vrtnarju sitnosti, če se jim pa nikjer drugod ne da duška. V Ljubljani nujno potrebujemo najmanj dvoje otroških igrališč, to pa takih, kakršne imajo po večjih mestih, kjer občina pripravi na igrališčih za otroke tudi dovolj primerne prilike za razveseljevanje otrok, kakor gugalnice, vrtiljake, sploh take igrače, ki se dajo ceneno postaviti iz lesa, katerih pa nižji slo i za svoje otroke iz svojih dohodkov sam. ne zmorejo.
Vsa zadeva se izroči v nadaljnjo proučevanje magistratu.
Skoro gotovo se bodo dale policijskim stražnikom premije, ako aretira-
Placrešpehtar ia držaun uradnki.
»Oh, glih prou, Pepe, de sma se du-bla!« uguvuru me je unkat tam pred »Mestnem dumam«, kokr je tekat, kc je biu še gespud Ivan Hribar iblansk žepan, stavu tist velk ubčinsk špuk-trigl; ke sa ga pol udpravl, ke sa sprevidi, de use glih, če prou je blu nalu-ženeh dvestu kron štrafenge tistmu, ke b na tla plunu, ni tou nubedn hodet u tist javn špuktriglc pluvat. Zdej sa tam tist špuktrigl zasul in svet splaneral.
»Glih prou s m pršou pred uči,« in m jc tku stisnu roka, de m je skori nm-zinc zmečkou.
»Kua pa je, gespud ? Jest jh še skori na puznam. Mal znan s m zdeja, pa na vem, ki sma se že vidla,« udguvura sm jest in začeu mazinc pihat, ke me je tku peku, kokr de b ga držu u žrjauc. »Kulkat sma ,eo & vldlaj 8ci jcet
zmeri ukul hodem tkula pupoune, ke sm frej.«
»Pupoune sa frej? Tu je pa lušin. Pa ne de b bli nazadne še kašn držaun uradnk! Te sa usak pupoune frej, du-poune pa na del čakaja.«
»Trofu s! U tela hiš sm nastaulen za uradnka, viš!« in pukazu m je iz paucam čez rama ke preke tist hiš, ke ja pu noč suldat vahta. »Ampak, tu ni lepu od tebe. Pepe, de tku guvariš, kokr de b držaun uradnki res zmeram ruk križm držal. Jest nkol na držim rok križm, ampak u en rok držim zmeri veržinka, ta druga držim pa puna-vad u varžet.«
»No, pol nej pa nekar na zamerjo, č sm narobe puvedu! Kua pa maja, dc sa se me tku razveselel, ke sa me zagledal? Al maja kej pusebnga na src?«
»Neki b se rad iz taba pusvetvu. Ti s tkula brihtn in veš, kam se more udart, dc se žebel na glava zadene.«
»Tist je že res, de mam glih roka; ampak učas čluvek tud fali, če še tku cila.«
»No, pa tu m uš že vedu svetvat, kua je nam držaunem uradnkem za strit, ke nas je unkat placrešpehtar u sojmo »Dane« tku nasramn razžalu, de sa kar kusti pokale u men ud jeze.«
»Placrešpehtar u »Dane« — razžalu vas — držaune uradnkc -— prau-ja? Kua pa je reku, de jm ni ušeč? Sej placrešpehtar je vndr leberalc, »Dan« leberaln in držaun uradnki ste skori usi tku leberaln, de kar brenčete. Astn, gliha vnder skupi štriha, kua pa vam pol č«, kuku pa je tU, de vas na uviti
jo ponočnjake, ki nasadov ne puste pri miru.
Delavci bože iz mestne službe! — Bla-uiirnna liberalna večina obč. sveta.
Gospod mestni vrtnar porota, da njegovi delavci beže iz mestne službe. Zapustili so ga radi prenizke plače (2 K 40 h na dan za delovni čas od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer), štirje delavci, katere nujno potrebuje, peti se tudi že pripravlja proč. Naj bi se plačalo delavce vsaj po 3 K na dan, sicer naj se vso ropotijo zapre.
Občinski svetnik Kristan označuje plače mestnih delavcev za sramoto na občini. Človeka je sram, da je član takega občinskega zastopa. Naj se jih plača za sedaj vsaj s 3 K.
Občinski svetnik Š t e f e povdarja, da je tore; nujni predlog obč. sve nika S. L. S. Novaka v zadnji seji občinskega sveta glede mestnega delavstva bil vendar nujen, pa je večina nujnost odklonila. Da je res nujen Novakov nred-log, kaže današnja debata. Predlog vsebuje vse, kar jc poleg boljše plače treba še napraviti za mestne delavce, zato naj bi se v odseku res nujno obravnaval.
Nato se sprejme zboljšanje plač delavcem pri mestni vrtnariji: 3 krone na dan.
Stojišče za Izvoščke pred »Unionom«.
Občinski svetnik Knez želi, naj bi se za izvoščke pred »Unionom« napravilo tako tlakovano stojišče, kot je pred »Slonom«. Se izroči v poročanje stavbinskem uradu.
Na vodovod na Gruberjevi cesti so pozabili.
Občinski svetnik Pammer vpraša, ako se jc sedaj, ko sc preureja Gruberjeva cesta, mislilo tudi na to, da se ondi obenem polože tudi vodovodne cevi, ker sicer bo to pozneje povzročilo novo delo in nove stroške. Pri seji na-vzočni zastopniki stavbinskega urada na to dajo pojasnilo, da v načrtu tega .ni!
Večina občinskega zastopa slabo skrbi za ljubljanske ceste.
Občinski svetnik Franchetti se pritožuje, da jc Sodnijska ulica posuta z debelim Kamnom, ki vsak čas lahko kam odleti in povzroči nesrečo. Razvila se je nato obširna debata, v kateri se je splošno grajalo, kako slabo skrbi mestno cestno nadzorstvo za ceste. Tudi po drugih jako prometnih cc-stah skrbi za tujski promet, za avtomobile itd., kot pest debelo kamenje.
Župan pravi, da bo naprosil deželno vlado, naj mestu za nekaj časa posodi cestni valjar. — Stavbni svetnik Duffe: Valjar je bil že enkrat v proračunu, na se ga je pozneje izločilo!
Županov ferman. - Prikrivanje pred občinskimi svetniki.
Občinski svetnik dr. Zajec inter-pelira župana: Župan je razposlal občinskim uradom okrožnico, po kateri ne bi smeli načelniki uradov dajati pojasnil naravnost občinskim sve nikom. Če bi vseh 45 občinskih svetnikov zahtevalo vsak dan pojasnila, bi morda to res motilo uradovanje, vendar so šli županovi ukazi predaleč. Izvoljen je magistratni gremij, ki ima kot tak voditi magistralne posle. Za tekoče posle je
odgovoren vsak član gremija, kako pa nuj z mirno vestjo nosimo odgovornost za mestno upravo, če se nam pregled zabranjuje. Vsak član gremija bi smel zahtevati od načelnikov uradov pojasnil. Kaj bi rekel deželni odbornik dr. Triller, če bi deželni glavar izdal tak ferman za deželne odbornike? Vpraša župana, če je pripravljen popraviti okrožnico, da sme vsak član gremija dobivati pri načelnikih uradov pojasnil. Tako bi tudi ne bilo toliko pritožb na nadzorovalne oblasti. Spominja župana na njegov krasen govor pri usto-ličenju, na govor, ki jc tudi v naši stranki bil sprejet precej simpatično, tiste simpatije pa ob županovih ferma-nih ginevajo, in če bodo razmere postale neznosne, ne bo naša krivda.
Zupan pravi na to, da more njegov ferman izpremeniti le občinski svet. Ne more trpeti, da se kak občinski svetnik v uradu vsede in pravi, da ne gre prej vun, predno kak akt ne bo rešen.
Občinski svetnik Štefe: To zadevo moram pojasniti. Župan jc bil zopet enkrat napačno informiran. Vsak magistratni uradnik mi more dati spričevalo, da se nad mojim občevanjem nikdar ni mogel pritožiti. Izjemo bi morda napravil le gospod, ki je po načinu svojega občevanja znan po Ljubljani. To pa ni bila moja krivda. Ko je bila zeljarica Marenkar pred sodiščem oproščena radi stvari, radi katere jo je tržno nadzorstvo z ustnim poveljem spodilo s trga, rekel sem ji: Pojdiva sedaj na magistrat k županu, lahko vam takoj da dovoljenje za prodajo, ker sedaj bo menda vendar uvidel, da ste bila nedolžna. — Šla sva na magistrat. Zupana ni bilo. Ali naj bi radi tega Marenkova še dalje trpela škodo? Šla sva vprašat na vložišče, kje je akt deželne vlade, ki je že pred dvema dnevoma tudi razsodila, da sc je Marenko-vi napravila krivica. V vložišču (!) je bil tucli Ribnikar. Uradniki v vložišču so mi prijazno povedali, da ima vladni akt Ribnikar. Stopila sva pred Ribni-karja in rekel sem mu, naj bo toliko prijazen in naj takoj reši zadevo ter da dovoljenje za prodajo, kakor se je hitro krivica napravila, naj se jo tudi hitro poravna. Ribnikar pa je pričel vpiti, čc hočem jaz komandirati na magistratu. Jaz sem govoril nato v istem tonu, v katerem je Ribnikar dalje govoril. Ribnikar me na magistratu nikdar več prevpilne bo! (Veselost.) Ribnikarju sem povedal, da nočem komandirati, ampak da zastopam samo pravico davkoplačevalke. Jaz pa se nisem vsedel, stal sem ves čas in sem Ribnikarju le dejal, da ima Marenkova čas čakati do 2. ure popoldne, samo reši naj stvar, da ne-kriva Marenkova ne bo imela neupravičene škode. Ribnikar ni nič rekel, da ne bo stvari rešil. Davkoplačevalka Marenkova je čakala do 2. ure popoldne na rešitev, pa je morala potem oditi brez rešitve! Kakor je tržno nadzorstvo ustno spodilo Marenkovo s trga, tako bi tudi ustno lahko popravilo krivico in bi drugi dan župan naknadno to pravično dejanje odobril! Če se je radi tega izdal ferman, bom že dobil pota, da ne bo držal. Morda : e je pa izdal tudi radi tega, ker sem se informiral tudi za druge jako zanimive stvari in sem dobil tudi nekatere informacije, kake so te informacije, pa danes ne bom govoril.
Regulacija Linhartove ulic«. — Lipi-čeva ulica.
Občinski svetnik Štefe vpraša nato, kako je z regulacijo Linhartovo ulice. Ondotni posestniki bi radi svet prodali. Stavbni svetnik Duffe pravi, da so bili načrti za regulacijo Linhartove ulice pred kratkim izvršeni in da se bo v najkrajšem času vršila o regulaciji Linhartove ulice enketa. — Občinski svetnik Štefe želi, naj bi se Li-pičevo ulico za deželno bolnišnico nekoliko popravilo. — Župan to obljubi in zaključi sejo.
Tedenski pregled.
Na Hrvaškem vlada popoln mir; komisar Čuvaj je odredil, da vsakega takoj zapro, ki bi le zinil proti komisarijatu. Zlasti pazi na časopisje, ki jc na vse načine stiska in omejuje v delovanju. Zato sedaj hrvaški listi pišejo o razmerah na Ogrskem, Avstrijskem, Nemškem in celo na Kitajskem in v Mongoliji, samo domačega položaja ne vzamejo v misel. Dobro je, da vsi vemo, da je Čuvajev komi-sarijat od danes do jutri, hrvaški narod pa ostane. Hrvaško-slovenski državnozborski klub ima 17. t. m. plenarno sejo, v kateri zavzame stališče nasproti dogodkom na Hrvaškem. Štrajk na hrvaških srednjih šolah, ki je trajal nad en mesec, je sedaj končan in se je 10. t. m. na celi črti zopet začel pouk. — Obnovitev trozveze med Avstro-Ogrsko, Nemčijo in Italijo jc že dogovorjena in zagotovljena. — 16 stoletnica osvoboditve cerkve iz poganskega jarma se bo z velikimi slovesnostmi praznovala prihodnje leto; papež Pij X. je že imenoval komisijo kardinalov, ki bo sestavila načrt slav-nosti. — Rusija obhaja letos 300 letnico, odkar je na prestolu sedanja Vladarska rodbina Romanovih, in 100 letnico groznega Napoleonovega poraza na ruskih snežnih poljanah. — Lahi so svojo blokado pristanišč v Rdečem morju razširili. Pri Derni so Turki pregnali Lahe iz nekaterih utrjenih mest in ubili 30 italijanskih vojakov, pri Bengaziju so pa s topovi uničili en laški zrakoplov, ki je potem padel na zemljo. Italijanski vojaki v Tripolisu so vsak dan bolj nezadovoljni in puntarski, tudi letošnji novinci so demonstrirali, ko so jih vtaknili v vojaško suknjo. Cela Italija jc že nepotrpežljiva postala in listi so pisali, naj se vojska vrne domu. Tembolj je prav prišla precejšna zmaga Italijanov pri Sidi Saidu ob tripoliško-tuniški meji. Italijanom se je posrečilo to mesto zasesti in tam izkrcati vojaštvo. Od tu bodo lahko napadli Zuaro in preprečili dovoz živil in streljiva za turško-arabsko vojsko. To jc za Turčijo hud udarec. — Francozi zbirajo svoje zračno brodovje ob nemški meji. — Portugalski republičani so med velikonočno procesijo v Chamuski napadli katoličane in vrgli mednje bombe. Ubili so tri osebe, 30 pa ranili. Tudi v Foggiji je republičarfska svojat napadla procesijo in ranila zlasti mnogo žena in otrok. — Na Angleškem že dela do 150.000 rudarjev, a voditelji delavcev napovedujejo novo generalno stavko rudarjev, ki sc ji bodo pridružili tudi železničarji in transportni delavci. Sedanja stavka je povzročila neposredno in posredno okrog 1200 milijonov kron škode. — Zaročila se je cesarjeva vnukinja nad-vojvodinja Elizabeta Frančiška, hčerka nadvojvo-dinje Marije Valerije in nadvojvode Franca Salva-torja, z grofom Julijem Waldburgom. — V Bosni ustanove šest domobranskih polkov; vojaki bodo nosili turške fese, jezik bo srbo-hrvaški. — Socialni tečaj S. K. S. Z„ ki se je od 9, t. m. vršil v Ljudskem Domu v Ljubljani, je obiskovalo 40 udeležencev; zastopani so bili: učiteljstvo, orlovska in izobraževalna organizacija, bogoslovci in vseuči-ližčniki ter več Hrvatov iz Banovine, Dalmacije in Bosne. — Učiteljska protialkoholna zveza je 3. t. m. zborovala v Ljubljani. Sprejeli so več važnih predlogov za protialkoholno delo v šoli in za var-i stvo mladine pred alkoholom. — Umrl je v Celovcu vladni svetnik, ravnatelj Družbe sv. Mohorja in slovenski pisatelj dr. Jakob Sket v 60. letu starosti. Pokojnik je veliko storil za pouk slovenščine na srednjih šolah ter so vse čitanke njegovo delo. Kot'pisatelj je med ljudstvom dosegel največji uspeh s splošno znano povestjo »Miklova Zala«. •— Štrajk slovenskih šolskih otrok v Sclah na Koroškem je končan. Šolska oblast je uvidela, da so slovenske pritožbe proti tamkajšnjemu uči-teljstvu utemeljene ter je učitelja Milloniga prestavila, proti nadučitelju Ottowitzu je pa uvedla disciplinarno preiskavo. — Šolske počitnice na vseh avstrijskih šolah so sedaj za stalno določene in bodo trajale od 16. julija do 15. septembra. Nekaj izjem jc določenih le za Tirolsko, Galicijo in Bukovino. Obenem so se uredile tudi počitnice med šolskim letom in trajajo božične počitnice od 24. decembra do vštetega 2. januarja, velikonočne pa do srede pred Velikonočjo do vštetega torka po Veliki noči. — Novoizvoljeni župan celjske okolice
»Ja, a res nis nč brau? A nis brau unkat, kuku je »Dan« lumastu pu prej-šnem derehtari »Mestne hranilnee« in pr te prložnast trdu, cle sma držaun uradnki usi neizubražen čist neizubra-žo.i in de za nubena reč nisma za pu-nucat?«
»De je reku, de s e usi držaun uradnki neizubražen? A je tu mugoče!«
»Ja, mugoče! Prou čist naraunast nam jc neizubraženast naprej metu, pumisl!«
»Na, ta je pa lepa! Tok tku vam je dau pud nus placrešpehtar! In vi, držaun uradnki ste tu kar lepa pužrl, kokr de b vam pečene gulobe u usta ria-basu.«
»Kua pa! Jest sm se jeziu in se še jezim; druh sa se pa kar putuhnel, kokr de b jm use skp nč am na šlu. Se-vede, če b jm ti u »Sluvence« lcerkat kej tacga bieknu, tu te prec druh dan na kisi žup pužrcja. Če jm pa placre-špehlar še taka razžalitu zabrus u ksiht, sc pa kar ublizujeja, kokr de b jh iz medam pu žnableh namazu.«
»No, pol se jm pa šika, če sa res tku zarukan.«
»Sevede se jm šika; ampak tu pumisl, kuku pridem pa jest, ke nism tku zurukan, de b mogu tud jest use pu-goutnt, če že druh use pugoutneja. Al tle re ni nubenga mitlna, de b ee plac-rešpebt&ri Jmcii mul prftucu.«
»Luba duša — pardon — gespud uradnk! Placrešpehtar vnder ni kašn ratlar; pa še ratlarjem sam ušesa pa rep prštucaja, jezika pa nekol ne.«
»Ja pol pa res na vem, kua m jc za strt. Jest s kej tacga na pestim du-past, pa je vn.«
»Eh, kua b bli tku cimperlih. Kul-kat kašn leberaln list flikne pu tem al pa unmo stane. »Sluvensk Narud« je že udrihu pu učiteleh, pu ubrtnikeh, pu trgouceh in pu useh, ker sa ga pr kašn prložnast u uči bodi, pa zatu še ni šou svet cegrunt. Kedr sa kašne vu-litve, greja lepu leberalce volt, pa sa spet za en čas prjatl. In iz vam je glih tku. Škoda, de b člouk guvuru. Pamet je holt u Iblan še zmeri mal predraga, zatu se j a pa tku mal puslužujete, ni nč za pumagat.«
»Al, pumisl, Pepe; kuku more rečt en takla, ket je placrešpehtar, nam dr-žaunem uradnkem, dc sma neizubražen, ke vnder, recima kokr jest, mam usak let pu tri nove gvante, pa še de-rektn iz Graca, prou iz nemškega Gra-ca jh naručim; brez rukuvic se na ganem nekamer, pa čeb m edn na vem kua dau. Zimska sukna pa ibercigar mam iz Žida futran, puglej; iz ena beseda: use, kar videš na men, je fajn. Pol t pride pa takla, ke je tku zavalen, kokr de b ga iz slamnatem škupnkem 1 nah&su, pa MftUj dc ema nokubraženl
Lepu te prosm, a je tu kašna manera! A b čluveka tu na giftal?! Pa de s držaun praudnk pesti kej tacga dupast; de na kumfescera. use skp, »Dan« in placrešpehtarja? Sej je proy za prou tud držaun praudnk držaun uradnk, a ne? Tu je mogu bt tekat iz slepota udarjen, drgač s na morm tu mislt. Pr-mejš, če b biu jest držaun praudnk, pa de b »Dan« kej tacga naprej prnesu, jest pestirn standepete usa Flečkajnar-ska gasa zaprt in zapečatet! Tu pa prou nč; šc na zmen se ne, še iz mazin-cam ma gane. Pena z luč! Tak držaun praudnk, ke na zna ubrant sojga stanu pred zasramvajnam cnga placrešpehtarja, pa ena figa. Kar ajnmargarerat nej b se pustu, za druzga ni.«
»Nekar nej sc tku na razicaja; sej use skp nč na pumaga. Ta nar bi pa-metn je, če lepu putrpeja in druh držaun uradnki iz nim; kedr u spet placrešpehtar kandederu u deželn zbor, pa ga lepu spet usi skp volte, pa ute mol spet en čas ginah, de vas na u šimfu.«
»Jest, de b ga še kerkat volu? Na hod no sitn! Misleš, cle sm res tak bim-bo. Če ga druh držaun uradnki čja volt, nej ga le volja; iz tem uja saj pu-kazal, de druzga na zaslužja, kokr de sc placi'ešpehtar in druh leberalci iz nh norca delaja, jest ga pa Da bom; jest pa volm raj
Boltatuoa Pepela tc Kndeluga*
g. A. Sušnik a! ie ob izvolitvi izprosil osem dal časa za pomislek; sedaj se je odločil ia izjavil, da izvolitve ne sprejme. V kratkem sc vrši nova volitev župana. — Delavcem na državnih železnicah sc v najkrajšem času izplačajo zvišane plače in objavi delavni red. — Pogajanja z ogrsko vlado o dalmatinskih železnicah so končana in se dalmatinske zvezne železnice, po katerih dobi belokranjska železnica svoj pravi pomen, prično v kratkem graditi. — Seja ljubljanskega občinskega sveta z dne 2. aprila se je nadaljevala 10. t. m. Obč. svetniki S, L. S. so stavili mnogo splošno koristnih predlogov. — V Pulju so sc v gledališču pripetile protiavstrijske demonstracije, vsled česar je politična oblast tamošnjega gledališkega ravnatelja Alcsandra Bolzicca, pristojnega v Videm na Italijanskem, izgnala iz vseh avstrijskih dežel. — Prvi shod dekanov tržaško-koprske škofije se je pod predsedstvom škofa dr. Karlina vršil 11. t. m.; udeležili so se ga razen treh vsi dekani. — Društvo za varstvo vajencev v Ljubljani ima 15. t. m. svoj ustanovni občni zbor. — Drugo veteransko društvo za Trst in okolico sc je nedavno ustanovilo. — Soline v Kopru bodo letos opustili. — Umrl je na Sv. Gori nad Litijo ondotni župni upravitelj Feliks Knižek. — V Ljubljani je umrl notar dr. Franc Vok. — Umrla je v Kropi 84 letna splošno znana žcbljarica Helena Šmitck, — Minister za javna dela Trnka, ki se jc mudil v Opatiji, se je na povratku ustavil v Postojni, kjer si je ogledal jamo. — Jar-čevo hišo v Medvodah je kupil Feliks Urbane iz Ljubljane. — V Celovcu sc je zastrupila 32 letna krojačeva soproga Terezija Fink, mati dvanajsterih otrok, ker jim je bilo odpovedano stanovanje, novega stanovanja pa dobiti ni mogla. — Umrla je ▼ Celovcu mati generalov Schemua, majorjeva vdova Ernestina Schemua. — V Gruberjevem kanalu je utonila gdč. Ivanka Novakova po domače Lozar-jeva iz Štefanje vasi. — 25. t. m. blagoslove v Benetkah nanovo zgrajeni stolp sv. Marka. Navzoča bo tudi kraljeva dvojica. — Za župana na Gočah jc izvoljen g. Ivan Mislej. — Umrl jc v Tržiču trgovec in hišni posestnik Ivan Jelene. — Na kolodvoru v Reki se vsi dosedanji železničarji premestijo na Ogrsko in nadomeste z samimi Mažari. — Dunajski stavci so piičeli s pasivno resistenco, ker niso dobili draginjske doklade. — Velikanski viharji in snežni zameti so ta teden divjali po mnogih krajih naše monarhije in drugod po Evropi. V pristaniščih na Nemškem, Italijanskem in drugod se je potopilo mnogo manjših ladij. Na Ogrskem sta prestopili bregove vodi Viso in Marcš; odnesenih je več mostov in polja so poplavljena. — Izredno draga jc bila ta teden živina na dunajskem trgu.
TrffiKe novice.
t Poročena bota v ponedeljek v Monakovem g. Andrej Gasner, vcleto-varnar ml. z gdč. Scherley Powcr iz Liverpoola.
t, Izobraževalno drušivo v Križah je napravilo minoli ponedeljek v svojih prostorih predstavo s petjem in igro štiridejanko: »Kazen ne izostane«. Vsi igralci so vrlo dobro rešili svojo nalogo, le žal, da je bila udeležba manj povoljna. Lepo pomladansko vreme jc gnalo ljudstvo v prosto naravo.
t Eiekir čni kabel je jelo polagata podjetje Bornove elektrarne in sicer od centrale do trga. — V črevijarski tovarni Goecken so postavili tekoči teden novo moderne stroje.
t Od sv. Ane. V noči med 8. in 9. aprilom je nekdo napadel posti-ljona Jožefa Kralja in 241etncga Leopolda Kralja, cestarjevega sina, ko sta sc vračala domov. Napadalec je bil baje Franc Ahačič, rodom iz šentanske doline, ki sedaj službuje na Puterliofu pri Tržiču. Prvemu je zadal več ran in ga ustrelil v stegno, drugemu pa je zasadil nož v vrat, tako, da ga je samo ovratnik rešil gotove smrti. Oba ranjenca se zdravita sedaj vsak na svojem domu. Ta žalosten slučaj se jc pripetil na dan odpravljenega praznika, odpravljenega tudi zato, ker se ravno tedaj zgodi toliko nerodnosti.
t Mrtvega so našli dne 10. t. m. 511etncga hlapca Jožefa Ferliča iz Spodnjega Vcterna pri Križah, in sicer v viharni noči od torka do srede, ko jc šol domov. Ne ve se, ga je li zadela kap ali pa je pripomogel k smrti tudi alkohol.
t Najdba premoga? Blizu Senične-ga v takozvani »Mehavovi gmajni« so baje prišli na sled premogokopni žili. Za'eli so vrtati v zemljo. Veščaki sklepajo po vodi, da utegne biti tu premog. -
Finančni stražnik napadel duhov, nika. Priljubljeni kaplan v Presnidu gospod Evgen Dorbolo, bi bil te dnj kmalu postal žrtev groznega napada. Ko je šel po večerni velikonočni službi mimo hiše Ivana Miškorije (podo-mače Kovač), je zaslišal v luši živahen prepir. Vstopi, da vidi, kaj in kako, ter zagleda finančnega stražnika Livija Cecchini, ki je nespodobno nadlegoval domača dekleta. Takoj mu ukaže pustiti pri miru poštena dekleta, na kar mu stražnik skrajno surovo odgovori in so po kratkem pričkanju poln jeze in sramote pobere domov. У\ uro pozneje gre na stražno službo, stopi v prodajalno tobaka, zapali cigaro, nabaše puško in pravi, da gre streljat duhovnika. V resnici jo mahne h Kovačevim, kjer se je še nahajal gospod Dorbolo in šc nekaj drugih. Hudobnež plane vihravo v hišo in sproži dvakrat zaporedoma v gospoda, ki ga je popolnoma mirno motril, dočim so drugi kričali y nepopisni zmešnjavi. No pa, hvala Bo-EU, oba etr«ia sta Mttla brez hudih
posledic. Ko je to stražnik videl, je planil na duhovnika, da ga s puško po-bije, kar se mu zopet ni posrečilo, Pač pa je prihitela na strel druga straža, katera je s pomočjo štirih mlade-ničev vklenila zbesnelega Laha in ga odvedla v kosamo. Kmalu je bila vsa vas na nogah, in lo veliki radosti, da je priljubljeni kaplan ostal nepoško-l 1Ш dovan, se je zahvaliti, da niso nastali рШМШј večji izgredi. Gospod Dorbolo je eden najbolj vnetih in delavnih beneško-j slovenskih duhovnikov in je splošno; cenjen in ljubljen. Hvala Bogu, da ni; pal kot žrtva zdivjane hudobnosti!
Dnevne novice.
+ P. n. gg. naročnikom! Prihodnjo sre.lo ustavimo list vsem p. n. naroč nikom, ki doslej še n"so obnovili naročnine za naprej, Doba, do ka.ere je naročnina poravnana, je označena na na »lovnem listu. — Naročnikom na sobotno izJajo pošljemo samo še prihodnjo številko, ako doLlej ne store svoje doiinosti kot naročniki.
+ Evharlstični kongres na Dunaju. V četrtek se je vršil na vabilo prevzvi-šenega g. knezoškofa dr. A. B. J e g 1 i -ča v knezoškofijski pisarni sestanek o tem, kako naj se ljubljanska škofija udeleži evharističnega kongresa na Dunaju. Izvoljen je za ljubljansko škofijo velik osrednji pripravljalni odbor, na čelu mu prevzvišeni gospod knezoškof dr. A. B. Jeglič. Osrednji odbor, ki si je izvolil tudi pododbor petih gospodov, bo izdal v kratkem oklic in bo organiziral tudi župnijske odbore. Udeležniki se bodo razdelili v skupine po 20 oseb, skupinam pa se po Dunaju pridele dobri vodniki iz slovenskega društva »Straža« na Dunaju in iz dunajskega slov. katol. akademičnega društva »Danica«. Jako ugodno poročilo /a posebne vlake je podal odboru gospod komerčni svetnik, drž. in dež. poslanec P o v š e. Skupni strošek za eno osebo za vožnjo, hrano in stanovanje bo znašal približno 60 K. Prepričani smo, da se bo verno ljudstvo ljubljanske škofije v velikem številu odzvalo oklicu pripravljalnega odbora in tako na cesarskem Dunaju sijajno izpričalo staro kranjsko čast.
+ Nnjna stvar. Na občnem zboru S. K. S. Z. je bilo poročano, da je imela »Slovenska Straža« od zadnjega občnega zbora dohodkov 34 047 K 81 v in stroškov 34.549 K 6 v, torej več nujnih, neodložljivih stroškov, kot dohodkov, poleg tega čaka še cela vrsta zadev na nujno rešitev. Treba je, da se na novo vzbudi naša požrtvovalnost! Več besedi ne bomo izgubljali. Nujne narodne potrebe kličejo nas vse k plemenitim narodnim dejanjem, k nujni pomoči!
+ Socialni tečaj S. K. S. Z. se je
vičeraj zvečer zaključil. Poročilo o tretjem in četrtem dnevu prinesemo v eni prihodnjih številk.
-f Znamenit predlog zboljšanja učiteljskih plač. Zdaj so jo liberalni učitelji vendar enkrat pogruntali. Finančniki, deželni in državni poslanci si ubijajo glave, kako bi to za deželo in učitelje važno vprašanje rešili, pa je vendar vsa reč tako priprosta! Poslušajte »Učiteljskega Tovariša« z dne 12. aprila. Raztrgane hlače, pa bo dobro. Mlad učitelj s Štajerskega piše takole: »Delali smo v šoli do svojih skrajnih moči, izven šole smo se ubijali po raznih društvih, zraven pa stradali, samo da smo se stanu primerno oblačili, plačevali prispevke v dobrodelne namene. Tako naj delamo še sedaj? Ne, tako ne več! — Denarja za dobrodelne namene in različna društva ne bomo več dajali, tudi bede ne borno več skrivali na čast štajerski deželi. Naj vidi ljudstvo, razloček med delom in plačo! Saj sc zgodi pogosto, da reče celo kak omikanec: »Bežite, bežite, saj ni tako hudo, Vi pač hočete zvišanje plač«. Da, ti sodijo po zunanjosti, ne vedo pa, da je ta zunanjost pristradana. Še bolj pa jo priprosto kmetiško ljudstvo prepričano o dobi'ih plačah; saj ono sodi gmoten položaj učiteljstva po učiteljevi suknji in uči-teljičinem klobuku, in tako je skoro vsa javnost prepričana o dobrih ali vsaj povoljnih učiteljskih plačah. Slovensko učiteljstvo od sedaj naprej ne sme več revščine zakrivati. S tem, da nastopimo tudi na zunanje tako kakor smo v resnici, bomo tudi ljudstvo prepričali, da lažejo tisti, ki govore in piše o o sijajnih učiteljskih plačah. Uči-teljstvu seveda ne priporočamo, da bi šlo razbijati šipe in s pestjo začelo pre-pričavati javnost, in vlado o upravičenosti svojih zahtev, vendar pa bi lahko naSlo kako bolj radikalno sredstvo. Na primer: Zakaj so mlajše učiteljstvo nc oblnči tako, kakor mu plača dovoljuje?« _ Ta »bolj radikalna sredstva« so i dru«imi besedami: Raztrsrene hla-
£R£LAIU'JG.
f Geplante Sfrecka
des Fernffoges. Maflsfati

priv. splošha prometna папка podružnica v Ljubljani pravi, da je s tozadevnimi pojasnili in svetovanjem radevolje brezplačno na razpolago, j Blaž Potočnikova čitalnica v št. Vidu nad Ljubljano priredi 14. aprila v dvorani »Pri Ccbavu« predstavo »Lumpacij Vagabund ali zanikarna trojica«. Čarobna burka s predigro v treh dejanjih. Začetek ob 4. uri popoldne, konec po 6. uri. Otrokom vstop ni dovoljen.
V AEROFLANU IZ PEKINA V PARIZ.
Znani francoski list »Matin« namerava organizirati letalno tekmo Pc-kin—Pariz. Znani aviatiki in izdelovalci aeroplanov so že obljubili sodelovati.
Letalci sodijo, da je načrt izvedljiv in da za opremo zadošča transsibirska železnica. Naša slika nam kaže zemljevid, ki kaže progo, kjer naj bi se vršila nameravana letalna 'okrna.
če, stare škarpete, preluknjan klobuk s kurjim peresom. To bo demonstracija. Včasih ni bilo po »Učiteljskem Tovarišu« ne konca ne kraja zabavljanja in norčevanja črez učitelje v stari kon-kordatski dobi in vsaka številka je bila polna samih »štifelpucarjev«. Nam se pa zdi, da se medrnemu učitelju še veliko slabše godi kakor onim možem, katerim pač ni bilo treba opozarjati javnost na svojo revščino na tak način, kakor jo nameravajo mlajši liberalni učitelji. Do zboljšanja učiteljskih plač mora tako in tako priti, lo se samo po sebi razume. Toda kje naj vzamejo dežele redno pokritje za več sto-lisočev novih izdatkov za to zboljšanje, predno se deželne finance ne sanirajo? Na drugi strani bi si pa tudi marsikak liberalni učitelj svoje stanje izboljšal, samo ko bi hotel prijeti za kako drugo delo v raznih gospodarskih zavodih, pri društvih in pri cerkvenem petju, namesto da kuje neslane dopise v liberalne liste in pa zgublja denar in čas z liberalno agitacijo med našim ljudstvom.
-f Občinske volitve v Črnomlju so
bile z dopolnilnimi volitvami v 3. razredu dne 11. t. m. končane. V občinskem odboru sedi sedaj 11 zastopnikov S; L. S. in sedem liberalcev. Pri dopolnilnih volitvah so dobili naši kandidati do 133 glasov. Izvoljen je bil od .naše stranke posestnik Fr. Schvveigcr. Liberalci so zmagali s tremi kandidati s tremi glasovi večine. Značilno je, da je dobil dr. Malnerič, ki se že celo vrsto let poganja za županski stolec, od vseh liberalcev najmanj glasov, t. j. 29. Župan bo seveda naš.
—	Državna podpora. Notranje ministrstvo je v sporazumu z finančnim ministrstvom dovolilo 9000 K državne podpore posestnikom v občinah Am-brus, Ajdovica, Dvor, Smuk, Zagradec in Žužemberk, ki so trpeli leta 1911. škodo vsled suše.
—	Občinske volitve na Ižanskem. Z Iga se nam poroča: Volitve na Ižanskem so se končale pretekli mesec s popolno zmago S. L. S. V Iški Loki, v Iški vasi, v Verblenju, v Tomišlju in v Studencu—Ig, povsod so liberalci poraženi. — Pretekli mesec smo imeli na Igu volitev župana. Izvoljen je za župana g. Matija. Mencej, za podžupana pa g. Jože Kozin.
—	Volitev župana v Ambruso. V četrtek, dne 11. t. m., se je konstituiral naš občinski odbor. Županom je bil izvoljen Jakob Muhič iz Ambrusa, pristaš S. L. S., kakor tudi vseh šest svetovalcev.
—	Ljudsko šolstvo. Okrajni šolski svet, za ljubljansko okolico je na mesto obolele učiteljice Marije Fajdiga imenoval prov. učiteljico Rozo Svetlič za suplentinjo na ljudski šoli v šmartnu pod Šmarno goro.
—	Kako so ognjegasci luno gasili. Bilo je, a ne smemo povedati ne kdaj, nc kje. Neka požarna bramba je imela nedeljo popoldne pred gostilno vajo, po vaji so se šli pa gasilci v gostilno po-krepčat kot po navadi. Nekateri so pa predolgo gasili svojo žejo in v gostilni ostali do 11. ure in bili žc precej skrivnostno sladko — ginjeni. Okoli 11. ure pa prileti nekdo v gostilno in zakliče: »V S . . . (bližnji fari) gori!« Gasilci planejo iz sobe in res zagledajo krvavo rdeče svitlo nebo za goro. Rog zatrobi, brž izvlečejo iz shrambe brizgalno in hitijo na licc mesta. Bili so žc pol ure od doma in so hiteli — do ognja. Pa kako se začudijo, ko priplava izza hriba — široka, svi la luna.--StruSna
jeze. da jih je eden potegnil, se poloti
enih, druge pa grozovit smeh. Hitro se obrnejo, spravijo brizgalno in gredo spat na svojih lavorikah. Tako je bilo. Kdor jih pa noče po grbi dobiti, ta pa naj nikari ne vpraša dobrepoljske požarne brambe, ki je vsa v liberalnih rokah!
—	Umrla je dne 13. t,, m. v Povirju na Notranjskem gospa Marija Z a -kotnik, roj. Novak v 69. letu svoje starosti. Pogreb se vrši v ponedeljek, dne 15. t. m. popoldne iz župnišča v Povirju. N. v m. p.!
—	Naročnikom »Zlate Dobe«, ki povprašujejo, kaj je z listom, da ga ne dobe, naznanjamo, da so se pojavilo težkoče, ker je dosedanji urednik odložil uredništvo. Če se bodo vremena kaj zjasnila, je upati, da zašije zopet »Zlata Doba«. —> Upravništvo.
—	Sneg v Belikrajini. V noči od torka na sredo je zapadel po Gorjancih in dolini sneg, ki je pa že večinoma skop-nel.
—	Beda slovenskega dijaka, ki je hotel v Ameriki poizkusiti srečo. »Ave JMaria« poroča: Zglasil se je pri nas dijak, jurist, ki je v Pragi na vseučilišču dobro izvršil prvi državni izpit za odvetnika. Pa je bil eden izmed tistih, ki hočejo »poskusiti svojo srečo.« Pa tudi ta revež je bridko skusil svojo srečo in jo še poskuša in jo tudi bo, koliko časa, se ne ve, Bog daj, da ne dolgo. Prišel je sem, se nastanil v New Yorku. Iskal si jc pridno službe. Toda, kar bi bil on hotel, ni dobil, kar ni hotel, bi bil takrat dobil, delo pomivača posode v hotelu, ali pometača pri kaki gospodi, ali za konjskega hlapca pri kaki trgovini. Denarčki, ki jih je imel seboj, so se mu jako naglo izmuzvali iz žepa, da sam ni vedel prav kdaj. Amerikanski denar je pač večji kakor avstrijski, zato doma več zaleže, tu pa nasprotno hitreje gre. Tako je denar pošel, službe pa še nobene. Kaj pa sedaj? Ves obupan je hodil okrog Slovencev in prosil pomoči, da bi dobil delo. Kako delo naj mu preskrbe rojaki sami? Bil je okrog vseh bančnih podjetij, kjer bi potrebovali kakega pisarja za nemško korespondenco. Zaman! Slednjič je Sel iskat dela k uradu za čiščenje ulic, da bi dobil delo pri kidanju snega po mestnih ulicah. Pa uradnik ga je vprašal, če ima lopato, ker to si mora delavec sam kupiti. Te ni bilo, ni dobil dela, dobili so ga drugi, ki so imeli seboj lopato. Ker zna igrati glasovir, ponudil se je raznim gostilničarjem in zabavnim zavodom. Nekaj ga je sprejelo in mu predložilo razne amerikanske kompozicije, ki so popolnoma drugačne, kakor one, katere je bil doma navajen igrati. Nihče ga, ni hotel. Dobil je službo za pomivača posod v hotelu, pa vselej le za par dni, da jc nadomestoval koga drugega. Tako revež že nad tri mesece postava in tava ves obupan po New Yorku sestradan in strgan, on bivši jurist, zato, ker ni hotel poslušati svarila in hotel na vsak način »sam poskusiti« srečo.«
—	Denar mladoletnih in državni papirji. C. kr. okrajne sodnije poživljajo varuhe mladoletnikov, za katere je zapuščinski denar naložen v pupi-lamo varnih zavodih, naj zamenjajo hranilne knjižice s pupilarnovarnimi vrednostnimi papirji, oziroma zadolžni-cami; v slučaji , da se ne stavi kak predlog, se izvrši zamena uradno. Kako pridejo mladoletni do tega, da se mora njih denar v papirje, ki tako radi spremene svoj kurz, naložiti, res no vemo. Mladoletni bodo kolikor toliko oškodovani. Varuhi naj stavijo tedaj, če ni drugače, pravočasne predloge; c. kr.
DELOVNA VEČINA DRŽAVNEGA ZBORA.
»Die deutschen Nachrichten« objavlja daljši članek, ki razmotriva go-jvorice o povečanju delovne večine, da 'se rešita brambna in finančna proos-nova. List sodi, da se bo grof Sturgkh posvetoval z voditelji strank o povečanju delovne večine. »Deutsche Nachrichten« svari Sturgkha, da naj se s Čehi prej ne pogaja, dokler se ne doseže vsaj delna sprava z Nemci in da so tudi jugoslovanske zahteve nesprejemljive.
SECESIJA TIROLSKIH KRŠČ.-SOC.
POSLANCEV.
Krščanskosocialna korespondenca »Austria« najodločnejše zanikava poročila, da nameravajo tirolski krščan-skosocialni poslanci izstopiti iz držav-nozborskega krščanskosocialnega kluba in konstatira, da vlada v klubu popolno soglasje.
AUFFENBERG OSTANE.
Nasproti poročilom, da vojni minister Auffenberg odstopi, se z Dunaja poroča, da ostane sedanji vojni minister na svojem mestu in da ga bo ogrska vlada v delegacijah krila.
OBSTRUKCIJA V OGRSKI ZBORNICI.
Justhova stranka namerava predlagati, da naj sc vlada radi dogodkov v Hrvaški toži. Poslanca Tomaž Kal-lay (vladna stranka) in Dezider Polonci (Justhovec) sta sc včeraj v koulo-irjih sprla. Ker je Polonyi razžalil Kal-laya, mu je Kallay napovedal dvoboj.
IZMIŠLJENA POROČILA O PAPEŽEVI SMRTI.
Včeraj je papež zaslišal v avdienci več oseb. Državni tajnik kardinal Mery del Val je sprejel zbor diplomatov, ki mu je izjavil, da obžaluje, ker se je razširilo napačno poročilo o papeževi smrti in izrazil željo, da naj bi Sv. oče dočakal še veliko let. Vatikan je dobil osobito iz inozemstva veliko sličnih brzojavk. Glavni prometni ravnatelj na Španskem, ki je prvi poročal vladi o smrti papeža, je ponudil vladi svojo de-misijo, ki je bila odklonjena. Španski listi jako ostro kritikujejo lahkomišlje-nost španske vlade in protestirajo, ker se je kršila pismena tajnost.
LAŠKO-TURŠKA VOJSKA.
Nezadovoljni laški vojaki v Afriki.
»Avanti« objavlja pismo svojega dopisnika v Tripolisu, ki poroča, da so rezervisti zelo razburjeni. Rezervisti, ki naj bi bili 1. aprila odslovljeni, a morajo čakati, da jih nadomeste drugi vojaki, nočejo več delati službe. Poveljstvo jih sicer kaznuje, a tako še poslabšuje razpoloženje vojakov. Vojakom se zelo slabo godi, ker morajo že šest mesecev v izkopanih strelnih jarkih tičati. Niti častniki niso več zadovoljni. Domov so odposlali 331 mož, a vseh rezervistov je 20.000.
Laško brodovje.
Dva turška poslanika sta poročala turški vladi, da prične laško brodovje dne 25. t. m. operirati v Arhipelu. Turški državniki trde, da odplove tekom 14 dni angleško gibraltarsko brodovje

t LJUDSKI ODER i
Vstopnice se dobivajo v predprodaji v Katoliški Bukvami.
Na belo nedeljo, dne 14. aprila 1912. =.-• — Znižana cene!	==
Časten večer in gostovanje g. A. Verovžka, Sodeluje sl. glasbeno drnStvo „Ljubljana".
Začetek ob Va 8. urL	Konec po 10. ur!.
R	Predstava 24.	v.
DESETI
Narodna igra s petjem v petih dejanjih (sedmih slikah). Po Jurčiču dramatiziral Fr. Govekar.
Med tretjo in četrto sliko 20 minut odmora.
Vstopnico se dobivajo zvečer pred predstavo pri blagajni. Blagajna so odpre ob pol 7. uri.
Cene prostorom. Parter: I., H. vrsta a 3 K; III.. IV., V. vrsta it 2 K; VI, VII. vrsta k K 1-50; VIII., IX., X., XI. vrsta h 1 K. Zofe v parterju: t K. Galerija: I. vrsta h K 1-20; II. vrsta Д, 1 K; III., IV. vrsta k 70 vin.; V. vrsta k 50 v. Balkon fi 1 K. Stojišče 40 vin. Dijaško stojišče ao viu.
je velikonočne počitnice — od velikega petka do velikonočnega torka — pri svojem prijatelju, župniku Frideriku Horvatu v Št. Lovrencu nad Mariborom. Spremljal ga je monakovski bene-ficijat Nikola Eicher. Obiskal je tudi na šentlovrenškem pokopališču grob pohorskega kmeta Janeza Kasjaka — podomače »planinski kralj« — glavnega junaka svojega romana »Der VVald-konig«. Achleitnor je prijatelj Slovencev.
š Požari. Na velikonočni ponedeljek je nastal ogenj pri posestniku Gojznikarju v št. Pavlu pri Preboldu. Ogenj je Gojznikarju napravil precej škode. Tudi njegova štacunarka - najemnica Marija Govedič trpi precej škode na blagu. Tri požarne brambe so bile pridno na delu. Vzrok požara je neznan. — V Mariboru so našli 10. t. m. proti 7. uri zjutraj ogenj v trgovini z urami Alojzija Ilgerja na Grajskem Ir-gu. Ogenj je uničil veliko ur in telefonskih naprav. Škoda znaša okrog 2 tisoč kron. Ko so trgovino odprli, je nastala eksplozija, pri čemur se je razbila velika šipa. Pri tem je bil Ilgerjev pomočnik Kralj težko ranjen na rokah. Ogenj je nastal po goreči žrjavici, ki so jo zvečer pustili pri peči ležati na tleh. — V Bizeljski vasi je nastal ogenj v nekem kozolcu, v katerem je bilo mnogo krme spravljene. Kozolec je popolnoma zgorel. Ogenj so povzročile iskre lokomotive pri vlaku.
š Dezertiral je v Mariboru kanonir Franc Lampreht. Dezertiral je sedaj že tretjikrat. Šele pred par dnevi je prišel iz garnizijskega zapora, kjer je eno leto presedel zaradi bega od vojakov.
š Celjska mestna hranilnica za dobrodelne namene. Kakor čitamo v letnem poročilu celjske mestne hranilnice, je ista darovala za dobrodelne namene vsoto 20.021 K 32 h. Seveda sta dobila tudi »Sudmarka« in »Šulferajn« pri tem precejšnje deleže.
š Iz poštne službe. Poštni nadofici-jal Franc Heller v Mariboru jc stopil po lastni prošnji v pokoj.
š Zaprli so v Žičah pri Konjicah 76 let starega Janeza Rebernaka zaradi prestopkov proti nravnosti.
š Ponočni napad. Iz Konjic nam pi-Sejo: V eni zadnjih noči so čakali fantje Matevž Berglez, Franc Jamernik, P. Rambaher in brata Anton in Karol Košir, doma iz okolice Poljčan, v nekem gozdu domu se vračajočega posest-iiikovega sina Ljudevika Stermška in Florijana Trunklna od Sv. Jerneja pri Konjicah. Ko sta šla skozi dotični gozd, so ju nenadoma napadli ter ju tako dolgo pretepali s poleni, da se ni-eta mogla več ganiti z mesta. Slerm-šek je drugi dan vsled bolečin umrl, Trunkl pa leži težko ranjen. Napadalce so izročili sodišču.
š Deset gozdnih požarov na štajerskem. Med postajami Lieboch in Prem-statten-Tobolbad koflachške železnice so pričeli goreti gozdovi. Požare so večinoma povzročile iskre železniških strojev. Vlaku, ki vozi okoli poldneva po progi, pravijo ljudje zažigalec. Škoda, ki so jo povzročili požari, je zelo izdatna. Ognjegasci so z velikim naporom požare omejili.
š Veliki teden po Veliki noči imajo sedaj v Gleinstattenu na Gorenjem Štajerskem. Cerkveni zvonovi molče. Cerkovnik štrajka, ker je v pravdi radi njegovega stanovanja proti cerkvenemu konkurenčnemu odboru dobil pravdo okrajni šolski svet. Tudi uro je pustil stati, da si njegovi nasprotniki bolje zapomnijo, koliko je bila ura tedaj, Iko so mu hoteli odjesti stanovanje.
š Smrtna kosa. Umrla sta v Mariboru lastnica pekarije v Tegetthoffovi ulici, Marija Duma in Matija Vodušek, vpokojen nadzornik vojaških stavb, star 82 let. — Pri Sv. Barbari v Halozah pa je umrl posestnik, Vincenc Ro-pič, star 51 let.
š Gorečo petrolejsko svetilko zagnal ženi v glavo. 30 letni posestnik Martin Habjančič iz Leskovca v ptujskem okraju se je moral te dni zagovarjati pred sodiščem v Mariboru zaradi težke telesne poškodbe. Dne 21. februarja t. 1. se je namreč ob 2. uri ponoči spri s svojo ženo Jožefo, ko se je vrnil z neke predpustne veselice domov. Žena mu je ob tej priliki zagnala malo pločevinasto zrcalo v glavo ter se ga je tudi dejansko lotila z rokami. Habjanič je razjarjen pograbil na mizi stoječo petrolejko ter jo ji zavrtal s tako silo v glavo, da se je svetilka razbila in se je goreči petrolej razlil preko žene, ki je dobila na glavi in rokah težke opekline. Habjanič je bil obsojen na dva meseca ječe.
š Ubil ga je s cevjo za delanje klobas. Pred kratkim so prišli v gostilno Antona Kocmuta v Št. Andreju v Slovenskih goricah kmečki fantje Jakob Biraj, Janez Matjašič in Martin Rižner. Jakob Biraj je vpraSal za gostilničarja.
na katerega je bil jezen. Hlapec Bru-men mu je rekel, da ga ni doma. Nato je Biraj udri v spalnico Janeza Rajnika. Mislil je, da spi notri gostilničar Kocmut. Kajnika je precej močno pretepel. Hlapec Brumen je hotel Biraja in tovariše spraviti iz gostilne, a je pri tem naletel na odpor. Moral je bežati v kuhinjo, kamor so mu oni sledili. Brumen je na štedilniku vzel cev za delanje klobas iz njo udrihal po Bira-ju in Matjašiču tako dolgo, da sta sc nezavestna zgrndila. Matjašič se je kmalu zavedel, Biraj pa jc drugi dan, ne da bi prišel k zavesti, umrl vsled bolečin. Brumna so izročili sodniji v Ptuju.
š Na poti umrl. Na poti od dela domov se je zgrudil v Bukovci nižje Ptuje na tla prevžitkar Franc Sterbal. Zadela ga je kap in je bil na mestu mrtev.
š Konju jez'k odgriznil. V Rogaški Slatini je prišel hlapec Alojzij Zava-šek pijan v hlev svojega gospodarja. Pokazal je lačnemu konju mrvo in ko je konj hotel jesti, mu je potegnil hlapec jezik iz žrela in mu ga precej odgriznil. Suroveža so naznanili sodniji.
š Obesili se je hotel v Št. Lenartu v Slovenskih goricah delovodja pri medičarju Karlu Aublu, Schafiinger. Ze popolnoma v nezavesti visečega so komaj zopet spravili k življenju. Ko so ga prinesli domov, jim je ušel in se hotel še v mlaki pri »Kičenbergu« utopiti.
š Bogoskrunstvo. Iz Braslovč pri Celju na.m pišejo: Na velikonočni ponedeljek med rano slu/bo božjo je nekdo strgal s križa razpelo, mu polomil roke in noge ter ga vrgel v pesek ob cesti, ki pelje iz Braslovč v Parižlje. Osumljen je neki tujec.
š Vsled opeklin umrl. Kakor smo v eni zadnjih številk »Slovenca« poročali, je zaspal pijani krojaški mojster
Zelo koristno
je, ako v otroški sobi nikoli ne manjka Sc o tto ve emulzije. Otroci radi zavžijejo ta smetanast izdelek in celo s takim veseljem, da ga sami zahtevajo.
SCOTTOVA EMULZIJA
stvo proti
dražljivemu kašlju Srži
je prav izborno olajšujoče sred-
2693 Pristna samo s to znamko — - kot jskim Scott-
.	. , „	ovega javnanja
in mnogokrat preizkušeno varstvo pri večkratnem prehlajenju naših malih. Pri nakupu naj se zahteva izrecno Scott-ovo emulzijo. Znamka pScott", ki jo žo nad 35 let vpeljana, jamči za dobroto in uCinek. Cena izvirni stcklenici K 2-50. 2693 Dobi so v vseh lekarnah.
joslano.
miklova Zala.
„Dan" z dne 12. aprila 1912 št. 102 prinaša dopis g. Jakoba Špicar iz Jesenic, glasom katerega se je g. Ccrar-Danilo v svoji dramatizaciji „Miklove Zale" naslanjal deloma na starejšo dramatizacijo te povesti, katero je priredil g. Jakob Špicar sam.
Z ozirom na to naznanjamo na tem mestu, da nam je g. Cerar-Danilo prodal dramatizacijo v rokopisu kot popolnoma lasten duševni proizvod in da smo igro v tej dobri veri tudi natisnili. Ker pa ne moremo kontrolirati, če so trditve gosp. Špicar j a resnične, poživljamo tem potom gosp. Cerarja-Danila, — ki nam je odgovoren za vsako tozadevno škodo — da v najkrajšem času zadevo z g. Špicar-jem uredi; dotlej pa bomo na podlagi § 51 avtorskega zakona ustavili prodajo III. zvezka „Ljudskega odra", ki obsega igro „Miklova Zala" ter prepovedujemo začasno tudi vprizoritev te igre.
Ljubljana, dne 12. aprila 1912.
___KaloBa Bukvarno.
Tržne cene.
Cene voljajo za 50 kg.
Budimpešta, 13. aprila 1912.
Pšenica za april 1912 . . . Pšenica za maj 1912 .... Pšenica za oktober 1912 . .
Rž za april 1912......
Rž za oktober 1912 ....
Oves za april 1912.....
Oves za oktober 1912 . . . Koruza za maj 1912 . . . . Koruza za julij 1912 ....
Efcktiv trdno.
11-55
10-92 10-43 8-95 1010 8'7ft fi-98 8-97
Franc Staube v konjiški okolici na močno zakurjeni peči. Dobil je hude opekline po celem telescu. Spraviti so ga morali v konjiško bolnišnico. Kakor se poroča, jc ponesrečenec vsled opeklin v bolnišnici umrl.
š Mlad ponarejevalec izkaznic. Pred celjskim okrožnim sodiščem se je zagovarjal 161etni delavčev sin Alojz Korošec. Ponarejal je izkaznice na napačna imena in potem vzdigoval ž njimi denar pri rudniku v Trbovljah. Pri-goljufal jc tako vsoto 170 K. Nekoč jc hotel zopet vzdigniti vsoto dvakrat po 50 K na imeni Franca in Janeza Boršt-ner, katerih sploh ni v Trbovljah. Goljufiji so prišli na sled in ga aretirali. Bil jc obsojen na šest tednov ječo.
š Oirok zgorel. Iz Trevelj nam pišejo: 2 in polletni otrok Marije Potrata v čečah pri Trbovljah je šel k svojemu v nasprotni sobi stanujočemu staremu očetu Janezu Brinarju. Ko se je stari mož za kratek čas iz sobo odstranil, je prišel otrok do vžigalic in jih je naži-gal. Pri tem se mu je užgala obleka in začela takoj s plamenom goreti. Mala je vsled strahu letela na prosto, kjer je obleka še bolj gorela. Ko je mati gorečo deklico zapazila, je hitro pogasila že skoro zgorelo obleko. Otrok je dobil opekline, katerim je podlegel.
In modno blago zn gospode in gospe priporoča izv. hiša
Prokcp Skorkovskf In sin
v Humpolcu na ĆeS'fem.
Viorcl na zahtevo franko. Zalo zmerne cene. Na ieljo dara tukaj ligotovlti gospod, obleke.
Priporočamo hitre
drože (presgerm)
iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	159
Zahtevajte
■ pri tfaSem fraoocn ne samo .kocke za gooeio iuho', nego izrecno	1087
№
Prodajalka $
izučena trgovine z manufakturnim in špecerijskim blagom z zelo dobrimi spričevali, vajena tudi gostilne, želi stalne službe na deželi. Cenj. ponudbe je poslati pod .Pridnost4, Ljubljana, Frančiškanska ul. 8, I. nad.
1ЧС
Išče službe v kako župnišče. Vajena je gospodinjstva, ker je že služila v župnišču. Naslov pove uprava „Slov." ues
Po kakovosti in ceni nedosegljivi avtomobili.
Laurln & Klemen!
Mali športni voz »S« 12/14
maksimalna hitrost 70 km. Teža celega voza 750 kg. Idealni prihranek v obratu najceneji voz sezije. Cena K 7600. Model za potovanje »K« 28/32 močen, hiter, tiho teče, je izvanredno dober ter ima elegantno opremo.
Laurln в Klemeni, akc. dr.(
Mlada Boleslava, Češko, loao 3
:vv:. - i/ •
Staroslavnc natronske kislice
velike vrednosti in izvrstnega okusa, neprekosljive čistosti in velike vsebine ogljikovo kisline.
najčistejša alkalska rudninska voda, preizkušeno zdravilna pri motenjih prebave in menjavanja snovi, katarih, kamenu, boleznih v mehurju in na ledicah.
ogljikove kislino velebogat, narav, natronski kislec, vsled prijetno režočega okusa prav posebno pripraven za brizganje vina, za mešanje s sadnimi sokovi in je tudi brez vsake primesi uživan izborna osvežilna pijača.
Dobiva sc v Ljubljani pri tvrdkah; A. Saiabon, Mih. Kastner, Pet. Lassnik, A. Stacul, T. Mencinger ter po vseh le-karnicah in špecerijskih trgovinah ter pri vrelski razpoSiljalnici Problan, Koroško.	918
82&Г Sprejmem takoj
dtataHa
zanesljivega, v odvetniških poslih popolnoma izvežba-nega. Dr. Fr. Poček, odvetnik v Ljubljani.
1166
Odvetniška zbornica kranjska javlja tužno vest, da jc njen odlični član in starosta, gospod
dr. Janez Mencinger
odvetnik v Krškem
včeraj popoludne v 75. letu svoje dobe izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb bode jutri popoludne ob 4. uri iz hiše žalosti v Krškem na tamošnje pokopališče.
Slava njegovemu spominu!
V Ljubljani, 13. aprila 1912.
Predsedstvo.
Primorske vesli.
p Soclalnodemokraški bog Fobasaj v Nabrežlni. Iz Nabrežine nam pišejo: Veliki petek so tu aretirali predsednika socialistične organizacije v Nabre-žini Cidin Ruggero. Poneveril oziroma ogoljufal je, kakor pravijo, nad 2000 K. Pravijo tudi, da ni sam udeležen te dobrote, ampak da ima pomagače. Koliko je poneverjenega denarja, se ne da točno izračunati, ker je iztrgano iz glavne knjige nekaj lisiov. Gotovo pa je, da je vsota prilično visoka. — Pa še to: Socialisti, da bi odvrnili od sebe vsak sum poneverjenja, pri vsaki priliki kriče, cla je naš gosp. kurat Čargo poneveril tistih par sto kron sedaj mrtvega kamnoseškega društva. Povemo socialistom, da ko bi vsi tako vestno hranili tuji denar, kot ga g. Čargo. ne bi bilo nikoli potreba goniti v Komen vklenjene socialistične voditelje. Gosp. kurat vrne vsakemu vplačane prispevke, kar se o drugih ne more trditi in pričakovati. Kamenarji, venkaj iz socialistične organizacije!
p Strahovlada rdečkarjev. Nabre-žina: »Cava romana«, je gnezdo socialistov. Od tu hočejo terorizirati vse nabrežinske delavcc. Strahovlada na-brežinskih poturic je grozna. To se spozna iz sledečega dogodka: Prejšnji teden je prišel nov delavec na delo v Cavo romano. Takoj so padli socialisti nanj, naj se vpiše v rdečo organizacijo. Delavec, ki je poznal rdele sovražnike delavstva, se ni hotel ukloniti zahtevi, ampak je delal naprej nc glede na za-sramovanje in zaničevanje od strani socialistov. Rdečkarje je ta samostojnost delavčeva tako razkačila, da so sklenili štrajkati, ako ne bi gospodar tega delavca odpustil,-kar so tudi dejansko storili.
p Vojaštvo gradi ceste ob laški meji. (Kožbana.) Cesto od Strmca do Kož-bane so zopet začeli meriti. Vojaki-pi-onirji so tudi prišli pogledat, kje bi napravili cesto za ostale vojake, ki pridejo šele 27. aprila. Obljubili so, da popravijo staro cesto in da začnejo z delom že pred Veliko nočjo; a dosedaj ni videti še nobenega. — Vojaška komisija je pred dvema tednoma kupila tri najvišje vrhunce naših planin; enega na Koradi, drugega na Planini, tretjega blizu Vrhpolja; zakaj jih bodo rabili se še ne ve. Sicer moramo opažati, da se vojaška oblast vedno bolj zanima za naše kraje. Da bi tucli vse izpolnili kar obljubujejo glede cest, vode in drugih stvari.
p Ponesrečen major. Majorju top-ničarskega oddelka v Vipavi so se spla-šili konji v Ivobdilju ravno pri mostu Cez železnico. Major in njegov adjutant ista močno ranjena.
p Dnhovske vesti na Goriškem. G. (kurat v Livku Valentin Batič je premeščen za kurata v Lom. Na njegovo mesto pride iz Tolmina g. kaplan Anton Pisk. — Drugi tolminski kaplan preč. g. Anton Rutar je postal prvi kaplan v Tolminu.
p Rešeni ribiči. Pulj, 12. aprila. Ribič Juriins s svojima dvema sinovoma in še en mornar iz Banjve pri Pulju, o katerih je bilo poročano, da jih je v torek ponoči razsajajoči morski vihar odnesel s čolnom vred ter cla so naibrže ponesrečili, so rešeni. Čoln z vsemi štirimi ribiči je našel na odprtem morju neki parobrod, ki je plul proti Dalmaciji. Kapitan dotičnega parobroda je vzel vse štiri že popolnoma onemogle in premočene ribiče na svoj krov in jih v Lušinju itkrcal, odkoder so se z drugim parobrodom odpeljali proti svojemu domu. Vihar je gnal čoln z ribiči kakšnih 20 milj od prostora, kjer so stopili v čoln. Prestali so vsi nepopisen strah, kar je lahko umljivo, saj bi jih bili vsak trenotek lahko požrli morski valovi. Doma so imeli pogrešance že vsi za izgubljene; to tem bolj, ko so se tudi torpedovke, katere so jih iskale, vrnile, ne da bi jim bilo mogoče najti kako sled.
SLOVENSKA STRA5A.
Slomškov dar p« 20 K:
39. Ljudska hranilnica in posojilnica v Idriji 20 K.
Nadalie so darovali:
Mariborski bogoslovci od dobitkov pri kegljanju 32 K 60 vin. — Nabral g. Josip Piškur v veseli družbi v Jarmovi gostilni v Kropi 4 K. — Albin Škrinjar, dijak v Sežani, 1 K. — Žane Zore, Kranj, za čašo kave 1 K. — Na velikonočni torek darovala dva neimenovana v veseli družbi »Pri Tišlerju« v št. Jan-žu, Koroško, 2 K. — Mariborski bogoslovci namcs'o venca na grob umrlemu tovarišu č. g. Petru Berdov, bogoslov., A. let., 32 K.
Iz nabiralnika:
Po gospodu dr. Rok\i Jesenko iz nabiralnika* »Sl*v*n»k* ttraZe« v hotelu Trabesinger, Celovec. \ K.
Sklad Mohorjanov:
369. Moliorjani Polica, po župnijskem uradu 6 K. — 370. Mohorjani trnovske župnije v Ljubljani 10 K.
Slovenke in Slovenci, spomnite se, da je letos Slomškovo leto. Najlepše vsak proslavi spomin na narodnega apostoia, da znatno daruje »Slovenski Straži«!
ZA SMEH IN KRATEK ČAS.
Nesmrten.
A.:	»Kar ta gospod piše, bodo či-tali še čez sto let.«
B.:	»Ali je tako imeniten pisatelj?«
A.: »Ne! Ampak sodnijski kanclist
jc in piše v posestne knjige!«
Medeni mesec.
Kateri mesec je najkrajši?
Brez dvoma februar!
Nikakor! Medeni mesec, ker traja v najboljšem slučaju samo štirinajst dni.
Muzikalen ženin.
Ali je tvoj ženin muzikalen?
Pa še kako! Že zdaj pleše, kakor mu jaz godem.
Vprašanje za kratek čas.
Kakšna razlika je med kočijo, v kateri sedi zdravnik, in med gajbo, v kateri je zaprt lev?
Ne vem?
Jako priprosto: Nobeden ni nevaren, dokler sedi v nji.
Profesor medicine.
(Dijakom): Tukaj, gospodje, vidite človeka, ki trpi na delirium tremens.« (II godcu): »Kakšen poklic imate, moj dragi?«
Bolnik: »Jaz sem godec.«
Profesor: »Vidite, sem si takoj mislil! Neprestano pihanje v godalo izsuši grlo in človek pije čez mero . . . Na kakšno godalo pa igrate?«
Bolnik: »Na gosli.«
F. Marek, Liberce, Češko
dobavlja najlepše, najcenejše in najtrpe/.nejšc blago za obleke in po-::: vršnike.	:::
Zahtevajte vzorce. 1056
4 tedne za poskušajo
in na ogled pošiljam cono moja pro-iafcušona kolosa oziroma ..Bonemia" jmeumatiko in posamezno dole koles. Zmorni plačilni pogoji. Ilnstrovani cenik zastonj! S52
F. DUŠEK, tovarna Opocno. St. B. fir. 2106, Češko.
na samem blizu treh tovarn, okolu hiše 1200 sežnjev prav dobre zemlje, se iz proste roke proda. Več se izve: Selo, št. 26 pri Ljubljani. 929
988
M svetinje: Berlin. Pariz, Bim \\iy/
Izdelovntel)
O.
Ljubljana. Stritarjeva nlica 7
za mizarsko obrt se takoj sprejme pri
lum Marpiu, Škoiia koka
iz proste roke 25 oralov z vsemi gospodarskimi poslopji. — Lahko sc redi 10 glav živine. Cena jako nizka.
VoS se iev« pri tospodu Ivanu Skufcn, Draga St. 10„ poŠta Višnja gora. 987
z gostilno
25 minut od krasnega kopališča Rogaške Slatine; poletni gostje zelo radi tja zahajajo, ker je tam najlepši razgled naokoli. Primerno jc za kakega vpokojcnca. Cena jc 14.000 K. Posojilničnega denarja lahko ostane 4000 K. Posestvo je vse okoli hiše Natančno se poizve pri gospodu
Franc Pirmanu,
1066	Topole
p. Rogaška Slatina, Spodnje Štajersko.
za krojaško obrt sprejme Fran Sitar, Ljubljana Konjuška ulica štev. 2.	i064
iz žita, najboljša kakovost za žganje priporoča v množinah od 60 litrov naprej po prav nizki tovarniški ceni M. Rosuer & Co., Ljubljana, poleg pivovarne Union.
••vs-гжг
960 (52)
Pobro vpeljana
©triu
s konfekcijskim in drugim oblačilnim blagom se odda takoj zanesljivi osebi na račun.
Ista se tudi lahko sedaj ali pozneje odkupi. Naslov pove uprava tega lista.	i069
шшашшпшш
Proda se po nizki ceni dobro ohranjen
I	[I c=®-1

Ženitbena ponudba!
Simpatičen, trezen, blagosrčen fant v 30. letu, posestnik lepe hiše z nekaj oralov rodovitne zemlje v zelo prijaznem, večjem trgu na Štajerskem, si išče tem potom za zakonsko družico deklico ali vdovo bogoljubnega in blagosrčnega značaja s par tisoč kron gotovine. Vpra-ševalcem, ki prilože znamko za odgovor, je naslov na razpolago pri upravi lista, pod št. JI 14.	1114

aKS
združena z zalogo molitvenikov se
radi smrti takoj proda v nekem večjem kraju na Koroškem z bogato okolico, kjer se govorita oba deželna jezika. Naslov pove uprava lista pod ,št. 1162'.
priporočan od zdravnikov, sprejema
bolnike na živcih,
histerične, bolne na srcu, želodcu, pa lake, ki so samo okrepčanja potrebni. — Cene so zmerne. Vpraša naj se pri pr. f ran Ceh, Gornja sv. l(ungota
pri /rtariboru.
z močnim glasom. Pripraven je tudi za male cerkvc. Poizve se pri Francetu Jontez, Velike Lašče,
Dol.	954
na obrazu in na rokah odstranjuje v 5 minutah
ffiplc Hi
zajamč. neškodljiv, gotov uspeh. Škatlja za K 4-— zadostuje. Razpošilja strogo diskretno
^ir.yiUslsi3rpiiiili,№№ei7lL
se večja
Dobave zmžne tvrdke naj pošljejo svoje ponudbe na upravo tega lista pod štev. 3107.
1107
specerijske stroke, dobra moč, išče primerne slnšbe, najraje kje na deželi. Oglasi naj se po-1168 šljejo na upravo lista pod št. 1.
Motorno kilo ж
1HU&UI mu i»wuw rin & Klement),
rabljeno, dobro idoče se po ceni proda na Prisojni nlici št. !, III. nadstr., levo.

IS?
V okolici Ljubljane je na prodaj pod izredno ugoćuimi pogoji
ki se odda tudi v najom. Pojasnila v posredovalni^ pisarni Peter Ma-telić, Ljubljana, ŠkoJja ulica štev. 10.
Telelon 155.	1169
ш "ш ktJ S V soboti), 13. aprila (512 oD 8. uri zveCcr
Cene:
s senzacijonelnim, tukaj novim sporedom.
Sedež v loži K 3, numerirani zaklopni sedeži po K 2, zaklopni sedež K P60, I. prostor K P20, II. prostor K 1—, III. prostor 80 v. Galerija 50 vin. Otroci pod 10 let in vojaštvo na sedežih polovico, na galeriji 30 vinarjev. V nedeljo zvečer polne cene.
in sicer ођ i uri Dopoldne
V oeiielio.
ll onriiD k в pilil m ob o. uri zvečer.
Predprodaja vstopnic v tobakarnl SeSaik,
Ul.
jeseniške novice.
j Novi žnpan in občinsko starešinstvo na Jesenicah jo podalo svojo obljubo v roke gospoda radovljiškega glavarja na cvetno nedeljo 31. marca.
j Velikonočne procesije, ki so je izvršila prav sijajno, se je po dolgem času zopet udeležil ves občinski odbor z gospodom županom na čelu. Ljudstvu je nastop občinskega odbora prav ugajal. Tudi železniško uradni-štvo in druge korporacije so bilo zastopane po častnem številu. Hiše so bile vse razsvetljene, razen Ilumrovo restavracije. Tudi g .Ferjanu, edinemu ne od naše stranke voljenemu odborniku, čigar last je omenjena hiša, se je zdel ta prizor skrajno neprijeten. Ljudje se sedaj povprašujejo, kdaj bo imel g. Ferjan toliko poguma, da bo napravil red v svoji hiši.
j Nova golba. Našega Pongratza pa je neka druga reč prav posebno jezila. Razgnal je bil namreč brez vzroka tovarniško godbo, ki je do lani prav požrtvovalno sodelovala pri cerkvenih sprevodih. Da bi to onemogočil, je moral godbo razpustiti, ker je pri nji sodelovalo veliko naših somišljenikov. Delavsko društvo pa je sestavilo svojo lastno godbo na pihala, se-stoječo za enkrat iz 18 mož, ki so prav dobro nadomestili ra'no tovarniško godbo. Tako tudi letošnja procesija v veliko zadovoljstvo ljudi ni bila brez godbe. Novo korporacijo prav srčno pozdravljamo.
j Predavanje. Jutri, na Belo nedeljo zvečer je v Delavskem Domu običajno predavanje. Vstop prost.
Idrijske novice.
i Občinske zgradbe. Pri nekaterih sklenjenih občinskih zgradbah že pridno delajo. Pot od Sv. Trojice do Sv. Antona bo precej boljša in zložnej-ša. Prav bi bilo, če bi občina popravila o priliki tudi pešpot od Balanta do Kolovoza pri Sv. Antonu. Sicer pa je še nekaj poti, ki so potrebne popravila. Mislimo, da se nobeden ne bo upiral.
i Okrožni zdravnik dr. Pav. Indra
Je imenovan za Kostanjevico. Rad je prihajal na naše prireditve. Želimo mu na novem mestu obilo sreče. V Idriji je zadelo njegovo nogo marsikatero poleno, ki je ni pričakoval in je tudi njegovemu predniku v službi niso nastavljali. Mnogo dela in truda mu je dala zadnja škarlalinka; ali je dobil za to kako posebno priznanje, ne vemo.
i Izlet napravijo v nedeljo, dne 14. aprila popoldne Orli čez Razpolje na Kanomljo in Spodnjo Idrijo.
Perje za postelje in puh
3317 priporoča po nainižiih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Konfekcijska trgovina
In	970 60
zavri za izdelovanje oblek
po meri
K Kune, Ljubljana
Dvorski trg	Židovska ulica
priporoča svoje izborne izdelke
vsakovrstnih pomladnih oblačil.
Strogo solidna postrežba.
Najnižje, stalne cene.
===== llustrovani ceniki na razpolago! ==
Dne 27. aprila 19(2 se vrSi v jelSanan (Isira)
novovpeljani
1126
Ta semenj bode posebno jako ugoden za kramarje, ker se vrši dne 29. aprila tudi v Ilirski Bistrici somenj in znaša oddaljenost Jelšane-Il. Bistrica komaj eno uro hoda.
JelSane, dne 9. aprila 1912.
Zupan: L ValenCič.
Ugodna prilika!	-
Ker imam veliko zalogo opeke, ki je izdelana še iz cenenega ccmenta, oddajam
cementne strešnike
(z zarezo in brez zareze) po znižani ceni.
Cementna stroSna opeka prekaša po svoji trpežnosti druge vrstne opeke ter dajem za njo vsako poljubno garancijo.
SLOVENCI, KJE KUPUJETE VINO?
Obrnite se do „Kmečke fn gospodarske zadruge" u IVIedoSih, ker ona
jamči za dobra Črna, bzla In rodeča sina svojih udov, prirejena po novem in starem sistemu. Cene zmerne po dogovoru. Pošta in postaja Porloroze, Isira.	517	Odbor.
fean...............................................................B^feiH-g^sih——=ani .1 1. . ==l
r
Pl n
rice, hišna №. i i« 42)
zemljišče vi. št 137, kat. obč. Žaleče in sicer na lici mesta.
Zemljišče je sodnijsko cenjeno na 88.000 K, vadij znaša 8000 K. Hiša ima prostore za gostilno, več sob za tujce, 2 verandi. Nadalje je del tega zemljišča še mesnica, kegljišče in gospodarsko poslopje s stanovanjem. Posestvo ima srenjske pravice, 16 njiv, 5 travnikov, 1 pašnik in 3 gozde.
Gostilno obiskujejo kmečki, delavski in obrtnijski slogi, tedaj celoletni promet	1102
Kdor polrebuje za spomlad
naj ei ogleda veliko zalogo raznih plugov in sicer fino Izdelane Štajerske pluge za lahko, in močnejše za težko zemljo, dvojno hrt« bovške pluge osipalnike, jeklene nniver žalne pluge Snckov sistem), vseh vrst travniških brnn in sploh vseh strojev za j>olje-deistvo po nizki ceni pri
Karol Kavšeka nasledniki
S Jineider & Verovšek
trgovina z železnino Ljubljana, Dunajska cesta št. 16.
Zahtevajte brezplačni cenik.
549
M. DREKIH Kongresni trg št. 7 Največja zaloga ženskih ročnih del
in pripadajoče potrebščino. — Vezenje na roko. — Tambnriranje. — Montiranje. — Plisiranje. — Predtiskarija. — Bogata zaloga telovadske obleke. — Naročila se izvršujejo točno in vestno.
889
Zastopstvo Ie prvovrstnih to-
varen i n pri zn ano najboljših koles „K I NT A77 modeli 1912
Karel Čamernik & Ko.
Ljubljana, Dunajska cesta 9 — 12.
Specialna trgovina s kolesi, motorji, avto-=== mobili in posameznimi deli. ===
Mehanična delavnica prveoa razreda za vsa v
to stroko spadajoča dela in popravila.
Garaža za avtomobile. Zaloga pnev-matikov za avtomobile, motorje in kolesa. — Popravila pnevmallkov potom vuikaniziranja. — Hcncln in olje za vse vporabc. — Izposojevalnic.-! ko es. — Soln zn vožnje z vsemi vozili. Interesentom smo s strokovnimi pojasnili brezplafino na razpolago.
' 144
in glazure za tla izborne spe-W cialitete, ki se naglo suše in ф 7 jih vsak lahko rabi. ф -- :: Zaloga tovarne za lake s
I Ludvika Mara
£ pri Krnili BRATA BERI, LJUBLJANA.
tano vanje
tri lepe, velike sobe, prikladne za
brez kuhinje, v sredi mesta, se takoj oddajo. Poizve se v upravi
„Slovenca."	1073
Pozor!
V nedeljo 14. aprila 1912 ob 2. uri popoldan se.bode prostovojno prodajalo več parcel	1129
v Mestnem logu. Kdor želi kaj kupiti, se mu nudi ugodna prilika.
Zbirališče gostilna „Zabukovec"
cpri koscu). Josip Plankar.
L
je prestalo gotovo sredstvo, ki se nahaja že celih 50 let v splošni uporabi.
2e 10 let sc je Izkazalo meCllno vlaCno mazilo takozvani) praSUo domače mazilo, kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi In pospešuje zaceljenje.
K3" Razpošilja se vsak dan.	13
1 puSIca 70 vin. Proti predplačilu K 316 sc poSljejo 1 pu-Sice, za K7'— pa 10 puSic poštnine prosto na vsako postajo
avstro-ogrske monarhije. Vsi deli embalaže Imajo postavno deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga	5,20
HFRAGNER, c. in kr. dvorni doDovIlelj
lekarna »Pri črnem orlu«
Praga. Mala strana, vogal Nerudove ulice št 203.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske. V Ljubljani: Dr. G. Plccoli, Jos. Cižmar, Rih. Su5nlk.
sezono 1912.
1 kupon 7 kron 1 kupon 10 kron 1 kupon 15 kron 1 kupon 17 kron 1 kupon 20 kron
za pomladansko in Kupon, 310 metr. dolg, za kompletno moško obleko
(suknjo, hlače, telovnik) zadostno, stane le
Kupon za črno salonsko ohloko K SO"—, kakor t,udi blago ta površnike, toristovsko obleke, svileni kamgarn itd., pošilja po tovarniški coni kot reolna in Bolidna, dobroznana	426
zaloga tovarniškega sukna
Siegel-Imhof v Brnn.
Vzorci zaslon] ln Iranko. Valed direktnega naročila blaga pri tvrdki Siogol-Imhoi Iz tovarne imajo zasebniki mnogo prednosti. Vslod velikega blagovnega prometa vedno največja izbira povsom avežoga blaga. Stalne, najnižje cene. Tudi najmanjša naročila bo izvršo najskrbneje, natančno po vzorcu.
Manufakturna trgovina
s
Pri „Valvazorju" Stari trg št. 4 Ljubljana.
Drobnina. pletenina, galanterija in dežniki.
Kranjski deželna banlia o Ljubljani isnsJKR
Obrestuje hranilne vloge po
4 '/4 7.
brez vsakega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici poluletno. Vloge v tekočem, giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih.
Daje komunalna posojila
občinam, okrajnim in šolskim odborom tur zdravstvenim zastopoui v
4 % %
komunalnih zadolžnicah.
Hipotekama posojila
v zastavnih listih po
4%°/«
ZIDOVSIKA. ULICA.
naznanja in priporoča častltlm damam tu ln na deželi svojo krasno Izbiro
dunajskih in pariških modelov kakor največjo zalogo športnih klobukov.
Žalni klobuki vedno v zalogi.
Popravila se točno izvršujejo.	1117	Cene brez Jforli"«"«"!
Samo 6 dni!!
z brzoparniki Francoske družbe. Edina najkrajša vožnja čez
fiaore Hi» York
Veljavni vozni listek ali šifkarto za vse razrede francoske linije, dobiš edino le pri
Ш. Smarda
3519
oblastveno potrjena p.sarna v Ljubljani, Dunajska cesta 18
nasproti gostilne «Pri Figovcu».
brzoparniki «La Provence», <La Savoie>, <La Lorraine«, «La Tpuraine», «Rochambeau», «Le Čikago>.
Vozni listek (Sdiifkartc) iz Amerike in nazaj v staro domovino, po najnižji ceni. Izdaja
voznih listkov po vseh železnicah, prirejanje zabavnih in romarskih vlakov. ===== Vsa pojasnila istotam radovoljno in brezplačno. =====
Razpis Šolske stavbe
ве bode
Radi oddaje zgradbe enorazredne ljudske šole v Terbiji, občina Oslica, vrSila
dne 2. majniha 1912.
ob 11. uri dopoldne na licu mesta v Terbiji ustmena zmanjševalna dražba.
Skupni stroški so proračunjeni na 29.150 K in je pred dražbo položiti vadij v znesku 1460 K, ki ga bo po sprejetju ponudbe popolniti v svrho kavcije na 100/0 izdražene svote.
Do pričetka dražbe se polože tudi lahko na podpisani krajni šolski svet pisane ponudbe, v katerih je navesti morebitni popust ali naplačilo v odstotkih od proračunjene svote v številkah in besedah. Tem pismenim ponudbam je priložiti vadij.
Kot vadij se sprejemajo poleg gotovega denarja avstrijski državni papirji, vložne knjižice hranilnic, osnovanih po hranilničnem pravilniku iz 1. 1844., in rentne knjižice c. kr. poštne hranilnice. Stavba se bode oddala le enemu podjetniku, ki jo bode moral tekom leta 1912. spraviti pod streho, do konca julija 1913 pa popolnoma izvršiti
Načrti, troškovnik, pogoji in drugi pripomočki so na vpogled v pisarni stavbenega oddelka c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju, kateremu bode poverjeno tudi vrhovno nadzorstvo cele stavbe.
Krajnemu šolskemu svetu pristoja pravica oddati stavbo s pridržkom potrdila od strani c. kr. okrajnega šolskega sveta v Kranju, kakor mu jo volja, ne gledo na visokost ponudbe.
Krajni šolski svet v Terbiji
dne 3. malega travna 1912.
1101
Slovenska Straža" priporoča nastopne izdelke prvovrst-
1	nih tovarn ■■■»■■»■■■■■овншш«

(i
(kotle za živinsko krmo),
posnemaine stroje za mleko:
„Dotno", „Melotte" in „Titania",
vrte za mleko in sploh vse potrebttine za mlekarne.
Najboljše blago, nizke cene, ugodni plačilni pogoji!
Iščejo se za vsak okraj marljivi in zanesljivi zastopniki pod ugodnimi pogoju — Dopise sprejema in ponudbe pošilja:
Oalentin i«, Liiiana, tofesni tri! 19.
o:
Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne zadolžnice in zastavne liste.
Banka je pupilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska.
Uradne ure za stranke osah delaonfk od pol Đ. ure dopoldne do 1. ure popoldne.
m
™ Zajec & lom ™
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 73.
Beton in železo-beton.
D
D
Fundamenti, stropov!, mostovi, vzidava turbin, — stopnice, tlakovi, ksilolit, cevi za kanale. — Umetni kamen (okraski za fasade, obhajilne
mize, balustrade).
vpisana zadruga z omejenim Jamstven
nasproti železniške postaje Vižmarje, v lastni fclil
Velika zaloga spalnih, jedilnih iu salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do najnovejših, po najnižjih cenah, brez konkurence! — Izdeluje vsa pohištvena in stavbena dela, oprave za hotele, sanatorije in druge javne zgradbe. Nadalje se priporoCa prečastiti duhovščini za vsa cerkvena mirarska dela, kakor spovednice. cerkvene klopi itd, itd.
Zaloga v Št. Vidu nad Ljubljano. Prodajalna v Ljubljani, Dunajska cesta 18, hiša Kmetske posojilnice.
Mizarska delavnica s strojnim obratom na parno silo. Ceniki na razpolaga Proračuni in načrti brezplačno.
ehniška delniška družba
©lil
prej
1018
n dr.
ičanyH
Dinamo stroji, elektriški motorji. Naprave za elektriško razsvetljavo in preoajanie elektriške sile. Električni obrat vseh vrst Ueutilatorll. Turbo-generatorp, elektriške železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Obločnšce in žarnice :-:	vseli vrst.	:-:
Vodne turbine vseh sestav, fFraucis, Pelfon). Točna, cena in hitra popravila vseh elektrlških strojev od drugih tvrdk. Vse :-:	potrebe za iuitaliranle.	:-:
lMMHBi.1
Zavod za tehnične in elektrotehničn
Dunajska cesta št. 22
LJUBLJANA
nasproti kavarne »Evropa*
konces. podjetje za električne naprave, napeljavo električne loči In pren:s moči, telefonske in brzojavne naprave. Dobava in montiranje motorjev na boncin in petrolln ter Diesel-ovlh motorjev. V zaloui vedno v veliki izberi: elektromotorji, ventilatorji, obločnicc, žarnice, telefoni, vsakovrstni in&talac mateiljal, mazilna olja' ln masti, sesalke, svetilniki za elektriko in plin ter sploh vso tehn. potrebičlne
Mehanična delavnica
sprejema v«nVnvrstna mehanična dela in popravila vsakovrstnih strojev. Bela se izvršo solidno, točno in po najnižjih cenah.	Proračuni na zahtevo zastonj.
Zavod za tehnične in cls.	«iTčno naprave«	748
n
Vrhniške novice.
v Obrtna zadruga na Vrhniki naznanja svojim članom, da sc bodo vršilo preskušnje za pomagače pri rokodelskih obrtili v prihodnje vsako leto trikrat, in sicer prvo nedeljo v mcse-cih januar, maj in november. — Za pripustitev k preskušnji naj se dotični vajenci ali pomočniki zglasijo en mesec poprej pri načelniku Francu S i-monu, ključavničarskem mojstru na Vrhniki, kjer bodo dobili potrebna navodila.
v Senena zadruga je imela na velikonočni ponedeljek svoj I. občni zbor. Veliko je bilo vpitja proti tej velepo-trebni ustanovi od njenega početka dalje. Računski zaključek za prvo poslovno leto pa je zamašil usta vsem klevetnikom, inalodušne je opogumil, vse presenetil. Zadruga jo kljub vsej nasilni konkurenci od strani moža, ki je mislil, da jo v vrhniški okolici nakup in prodaja sena njegov monopol, napravila nad D000 kron dobička, ki gre v rezervni zaklad. Poleg tega pa je razdelila na občnem zboru nekaj tisočakov kron članom kot doplačilo za poslano seno. Liberalni Verbič izpod Čela očividno ozlovoljen radi ugodnega uspeha zadruge, je hotel prodajati svojo svobodomiselno modi'ost, a je dobil pošten odgovor. Na predlog kaplana Vovkota je bil soglasno izključen iz zadruge in je osramočen zapustil dvorano. Občni zbor je počastil s svojo navzočnostjo tudi g. ravnatelj Jovan.
v »Hranilnica in posojilnica« je imela svoj občni zbor isti popoldan. Podala je udom zelo razveseljivo poročilo o svojem delovanju. Četudi je razdelila nekaj stotakov v dobrodelne namene, je izkazala tako lep čisti dobiček, da v vseh svojih 11. letih nikdar takega, izvzemši ono leto, ko je kupljeno zemljišče parcelirala in prodajala.
v Liberalna »Kmetska posojilnica« ima izvanreden občni zbor dno 19. t. m. Ta dan bo zanjo precej usoden.. Stoji pred alternativo: ali pravila izpremeniti v zmislu zadružnega zakona ali likvidirati. Vsekako trd oreh, ki ga pa mora dne 19. t. m. razdrobiti. Po 30. letih je prišla pokora.
v »Divji lovec« se uprizori na belo nedeljo zvečer v »Društvenem Domu«. Po dolgem presledku nastopi pri tej priliki društveni zbor pod vodstvom gospoda učitelja Maksa Jovana. Predstava s petjem se ponovi v nedeljo, dne 21. t. m.
v Zanimanje za dramatične prireditve je postalo pri nas vsesplošno. — Ne le, da se 'vrste v »Društvenem Domu« pogostne, dobro obiskane predstave, zaznamujejo celo nekatere stranske vasi v tem oziru pogumen začetek ter vesel napredek; tako na primer Blatna Brezovica in Velika Li-gojna pod vodstvom tamošnjih delavnih gospodičen učiteljic. Stara Vrhnika pa pošlje v kratkem svoje diletante na vrhniški oder.
v Javno predavanje priredi dne 21. f. m. v »Društvenem Domu« Krščansko socialno izobraževalno društvo. Govoril bo gospod dr. Mirko Božič.
v Most v Retevju ob velikem izvirku Ljubljanice je podrla pred nedol-gim časom narastla voda. Prav želeti je, da se čimprej podrti most postavi. Potrebno je to že zaradi bližnice na virsko postajo, pa tudi zaradi tujcev, ki tako radi ob poletnem času prihajajo k izvirku Ljubljanice v Retovje.
v Obča nevolja vlada pri nas zoper avtomobiliste, ki z brezobzirno hitrostjo dirjajo po glavni cesti, med hišami ravno tako kakor na planem. !Ali res ni nobene oblasti, ki bi pojasnila prizadetim krogom, da cesto niso grajene le za avtomobiliste!
„NUISOL" "
od Bergmann & Ko., Tešin (Tetschen) ob Labl
je in ostane, pozneje kot doslej nedosežen v svojem presenečenim naravnem pobarvanju las in brade. - Dobiva se v svitli, rujavi in črni barvi steklenica po K 2-50 v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in brivnicah.
B 9 'i. •	T j	9 !,]
T	u	P i
•	p	вр j,' • i
naravna
alkalična kislina
najboljša dijetičnain osvežujoča pijača,
preskušena pri želodčnih in črevesnih ke-tarili, oblstnih in mehurnih boleznih, katero priporočajo nnjveljavnejši zdravniki kot bistveno ЛГјГ podpiralno sredstvo -^jj: pri karlovovanjskem in drugih kopaliških zdravljenjih in kot рожпејзе zdravilo po 24 38 kopeljih v trajno porabo. (Vil.)
lavijolina
vijolina s tipkami in lokom, najpripro-stejše igranje, nežen, dalekodoneč glas.
Posebno priporočamo za kvartete klavijoline, klavijolo in klavičel.
Intercsentje se vabijo na ogled! Prospekti brezplačno! Patenti v vseh državah.
Tvornica klavijolin
Bajde & Komp.
Ljubljana, Dunajska cesta 73. g
zdravnik! Sveimoznana arzen.-železnata voda.
izboljšuje kri, krepi spanje,
pomirja živce.
Glavna zaloga: Mihael Kastner in A. Šarabon, v Ljubljani dobiva se tudi v vseh lekarnah In drožerljah. Glavna razpošiljalna Rosanis & Winter, Dunaj, III., Marxergasse 8.
Izvirek: GiessfoufoS Sp.iJerbrimn, želez. postala, zdravilno kopališč firl K?.rH"!*< verlh Frospektt gastonj in franko
V Ljubljani so dobiva v vseh lekarnah, vefijib špecerijskih prodajalnicah in trgovinah jeatvipaffi! in vinom.
Zal-iga pri Mlliaol Kaslner-'u, Peter Lassnlku In Andrei Sarabonu, Ljubljana.	3997
I sodarshi mojster.
Cesta na Rudoliovo železnico štev. 5. Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstni!!
Prevzema tadl vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najnižjih cenah.
3412
Ne smete pozabiti,
imamo zdravniško priporočeno in okusno sredstvo, ki lajša ln popolnoma odstrani oslovski kašelj in to je
Thymomd Scillae
ki v zdravniških krogih najbolj slove. Rabite ga
če imate oslovski kašelj.
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. FRHGNER-ja lekarni!
c. in kr. dvor. dobavitelj Praga Ш., št. 203. |
Prosimo, vprašajte svojega zdravnika I
1 steklenice K 2*20. Po poŠti franko proti naprej poSiljatvi K 2-90. 3 steklenice proti naprel poSi-Ijatvl 1 K. 10 steklenic proti naprej poSiljatvi 20 K. Pozor na Ime sredstva, izdelovatelja jg^^^^S^'T'
In verslmo znamko. 3118 Dobiva sc v vseh lekarnah. V Mnbljani: Rihard SuSnlk, dr. G. Piccoli, Jos. Čižinar.
Priporočam slavnemu občinstvu v L j ub-ljani in okolici svojo veliko zalogo raznovrstnih	1124
nagrobnih spomenikov
enostavne do najfinejše izvršitve, dalje grobnih oHuir|euf plašč in raznih drugih v kamnoseško obrt spadajočih predmetov.
Ker se radi smrti soprogove razproda osa zaloga spomsHšSssio, se prodajo isti za lastno cefflB. Obenem si usojam naznaniti, da bom še nadalje vodila po rajnem soprogu ustanovljeno kamnoseško obrt in se priporočam pre-častitim cerkvenim predstojništvom ter cenjenemu občinstvu za izvršitev vseh v to stroko spadaj očih del.
Ignacij Žamemk-ova Шт, LJubljana,
Komensbega slica St. ze.
ZaSčitna znamka „Sidro"
Linimenl. Capsici comp,,
UUk,
Ш
3c splošno priznano kot iivrstno lol llla-žujoCein odvodno mazilo pri prehlajonjnitd; cena 80 vin., K 1-40 in K 2-—, se dobiva v vseh lekarnah.
.Pri nakupovanju toga povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jomljejo le orijj. steklenice v škutljoh z nnšo zaščitno znamko .Sidro* potom seje gotovo prejel orig.izdelek
Df. Rlhterieva leharna pri .zlafera levu* T Prani
Elizabetna cesta št. б. nova.
2935
И.Лл^лтМ Motorji na surovo olje IVlOIOril« In z močnim pritiskom .1111.41. ,	od IC do 100 H P
Obratni strosKi 1—14, vinarja na uro za konjsko silo.'
Ležeči ali stoječi motorji najsncln, --petrolin ali bencol-
od 1—50 H P, kakor tudi lokomoblil od 2-20 H P. Obratni stroSki 5-6 vinarjev na uro za konjsko silo.
I. WARCHALOWSKI
Dunaj, III., Pau!usqasse 3- — BudapeStu. VI , Vicl-l(6rut 37.
Ugodni plafllui pogoji. — Ceniki in obiski odjemalcev zastonj.
MODNI SALON V KRANJU
L
J
Velika zaloga dekliških in damskih slamnikov. Slamniki za gospode. Krasna izbira žalnih klobukov.
Nakit za slamnike in klobuke.	gu
Poštno naročila so ločne In poialo s pno pošto.	Sprejema popravila slanino* in MiMit.
СВП6 niZlll!.	Za mnogobrojna naročila se priporoča	POSlfBŽllO SOlilS-
in Anton Adamič, Kranj
velezaloga galanterijskega in modnega blaga.
Keilova bela glazura za umivalne miz- 90 vin. Keilova voščena pasta za parket 90 vinarjev.
Keilov zlat lak za okvire 40 vinarjev.--
Keilov lak za slamnike v vseh barvah.--
Keilova pasta za čevlje 30 v se vedno dobi pri
najboljša prevleka za mehek pod LeSkOVeC & ВМбП, L]Ubljaiia.
Škofja Loka: Matej Žigon. Kočevje: Fran Loy. Idrija: Valentin Lapajne. Kranj: Franc Dolenz. Padovljlca- Oton llomann. Novo mesto: I. Picek. Kamnik: Edv. ЗД&ЗД^ОДОДВДОДЗД&Ф Hajek. Črnomelj: Anton Zurc. ДОДОДОДОДОДОДОф
Brzojavko: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
priv.
Telefon št 41.
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prej I. C. Мауег
Centrala na Dnnaju, - Ustanovljena 1864. - 30 podružnic. Vogal mariiin trg — S®. Petra cesta. Delniški kapital ln reserve 5Z.000.000 kron-
Preskrbovanjc vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na liranilne knjižico brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent 7, vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje ln upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	3999
Najkulantnejše izvrševanjo borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcov. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanjo vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promeso za vsa žrebanja.
Ustmena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno. Stanje dnarnlh vlog na hranilno knjižico dne 31. marca 1911. K 74,433.330
Nanufokturno trgovina
Zaloga vseh vrst sukna,
» platna ter	. u, . . .
1	na debelo in drobno.
manufakturnega blaga.	LJubljana, Stritarjeva Ml.
Kupujte le palice: ,u korist mm Siovencem!
Najstarejša domača tvrdka
iuveloi zlatnine, sre&rnine
m
= raznih ur. =
Popravila in nova dela se Izvršujejo v lastni delavnici.
Zahtevajte najnovejši cenik.
LUD. ČERNE
juvelir, trgovec z urami, zapriseženi sodni cenilec
Ljubljana, Wolfova ulica 3.
355S

Austro-Amerikana
Trst—New York—Buenos Aires.
2a potnike v južno in severno Jimeriko najcenejša in najpripravnejša črta.
po sredozemskem morju od 8.—22. maja 1.1. z najhitrejšim' in najboljšim brzoparnikom avstro -ogrske trgovinske mornarice „Cesar Franc Jožef I.", kateri obišče na tem potovanju sledeča pristanišča: Pulj,Dubrovnik,Korfu.Malta.Tunis, Ajacco, Villefranche (Nizza, Monte Carlo),Taormina, Katakolon (01ym-pija), Eotor, Spljet in Zader.
Vozna cena s kabino in hrano od
310 K naprej. Članom „avstrijskega plovnega društva 10% popust.
Prijave prevzema kakor tudi pojasnila daje generalni zastopnik
Simon JCmetetz, £jubljana
kolodvorska ulica 26.
21	_
pzrfianierifa, fofogriSičssa manufaktiira itd.
Oblastveno komsiionima pr daia strupov. Ustanovljena leta 1397.
НПТОПK
Ljubljana,	ulica S.
§




F. L Popper čevlji
za gospode in gospe so nogam najbolj priležni, lični in najboljše kakovosti
Naprodaj semo pri
JULIJI ŠTOR, Ljubljana
Prešernova ulica štev. 5.

V

Goiserski čevlji za turiste, higijenični čevlji za otroke.
^вд^д Ш
Najboliša češka tvrdka! Ceno posteljno perje!
1	kg sivega, dobro sknbljenega 2 K; boljšega 2 K 40; prima polbelega
2	K 80; belega 4 K; belega puha 5 K 10; 1 kg izredno finega, saežno-belega, skubljeuega 6 K 40, 8 K; 1 kg puha 6 K, 7 K; belega puha 10 K;
najfinejši prsni pob 12 K. — Pri 5 kg se pošlje franko.
Dovršene postelje	495
iz zelo gostega rdečega, modrega belega ali rumenega nanking-blaga, t pernica 180 cm dolga, 120 cm široka z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga, 60 cm široka, napolnjena z novim, sivim zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem 16 K; s polpuhom 20 K; s puhom 24 K; posamezne pernice 10 K, 12 K. 14 K, 16 K ; blazine 3 K, 3 K 50, 4 K; pernice 200 cm dolge, 140 cm široke, 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K; blazine 80 cm dolge, 70 cm široke 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnje pernice iz močnega, pasastega gradla, 180 cm dolge, 116 cm široke, 12 K 80, 14 K 80. Pošilja proti povzetju od 12 K višje franko. Zamena dovoljena, za nepovoljno denar nazaj.
Cinik zastonj In franko. S. BENISCH, v Dešenici štev. 818. češko. Cenik zastonj in franko.
za K 56—
dobavljam franko na vsako postajo za reklamo, nove vrste
Sivi ne siroje „Singer"
ki se gonijo z nogo, z elegantno omarico in 10 letno garancijo. Od-pošljem ko dobim 15 K zadatja, ostanek po povzetju. — Vse vrste Šivalnih strojev po cenah na debelo
Л. Weissfiero, Um H. Uiilere Đonaaslrnsse 23.
Cenik zastonj in franko.	3231
Dopisuje se v slovenskem in hrvaškem jeziku.
Piilte po vzorce! Ustanovljeno 1887.
M. J. Haulicek A brat
podčbrady, Češko, priporočajo
nradno №go, cefiire
Spomladne in poletne novosti 1912. Havlič-kovo platno, kanafasi, brisače, robci, namizno in garniture za kavo, batisti, perilna svila itd.
Opreme m sseoEste Si damasta
1 zavoj 40 m okusno izbranih ostankov v dolžini 2—8 m pošiljam za 18 K po povzetju.
Od ostankov ni vzorcev.	862
Pozor! Pozor S
Drože — Presgerm.
Uljudno naznanjam vsem pekovskim mojstrom n trgovcem, da sem povečal svojo znano tovarno za drože in isto s parnim strojem uredil, ter mi je zato mogoče postreči brez konkurence po najnižjih cenah in z najboljšim blagom.
Cene po dogovoru, večja naročila imajo še za celo leto popust. — Naročila od 4 kg pošiljam franco. Pričakuje cenjenih naročil, beležim iz odličnim spoštovanjem	3641
Make 7a1nkt»r Prva №!• tovarna đro! v lastni bili
iridKa ^dlOKci идјјпа dL|,. s in m„|Una ul. >L 17-
Mihael Kasfner,
Ljubljana, kongresni trg štev. 10
najcenejši izvor za:
špecerijsko blago, jedilno in živinsko sol, petrolej,
(tudi v izvirnih pločevinastih, vrčih) obdavčen in neobdavčen bencin (za motorje in avtomobile) gasolin, ligroin (za razsvetljavo) gonilno olje za diesel-ove motorje.
Vse vrste strojnega olja, parafina.
Jse mineralno vodo iu misli Me vedno sveže v zalili. 133
Ustanovljeno v leta 1842.
Brata Eberl
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Črkoslikarija
likarja, pohištvena in stavbena pleskarja
Llubllana, mmrnm ccsm
nasproti hotela Union Telefon 154. Telefon 154.
Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx-emajl za pode, zid, železo in drugo.
Firnež iz pristnega lanenega olja.
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko neizpremen-ljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za
— sobne slikarje
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d.
Predmete in potrebščine Lake angleške za kočije, lake H Za žgalno in briljantno za pohištvo in druge predmete §f ______ slikanje.
651
Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska dela
Igriška ulica 6, Gradišče.
Telefon štev. 16.	298	Telefon Stev. 16.
Leta 1873. ustanovljena delniška družba
ti	JI« i ivi	v • i it
Stavbeno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbenotehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbena in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. Priporoča se za stavbena dela vsake vrste.