171. številka. Ljubljana, v petek 27. julija. XXI. leto, 1888.
SLOVENSKI NAROD.
I shaja vsak dan iveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avHtro-ugerske d e ž e'l e za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld.. za četrt leta 1 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankh'ati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvojev Gospodskih ulicah št. 12. Oprav niš tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari.
Pokristijanjenje Rusije.
(Konec.1)
Sledeče leto zmialil se je Vladimir idti z vojsko na grško mesto Korsun, ki je bilo na Krimu blizu Bedanjega Sebastopolja. Pred odhodom je Vladimir molil: „Gospod Bog, vladar vseh! Prosim te, daj mi vzeti to mesto, da pripeljem od tam kristijanov in svečenikov, da bodo poučevali ljudij mojih kristijanskemu zakonu." Pa še nekaj druzega je vleklo Vladimira v Korsun. Kot pogan imel je več žen. Sedaj je pa sklenil živeti le z jedno ženo v kristijanskem zakonu. Za tako ženo hotel je imeti sestro grških carjev, da bi pri kristijanskej izobraženej ženi, kakor je bila sestra grških carjev, bolj pripravil sebe na kriatijanski zakon in kristijanske običaje. Vedel je pa tudi, da mu je ne bodo radi dali v zakon, hotćl je je torej prisiliti.
To meBto bilo je dobro utrjeno. Dolgo ga je oblegal Vladimir, pa brez uspeha. Nazadnje je zvedel, da so za mestom v zemlji cevi, po katerih je mesto dobivalo vodo. Vladimir je obljubil, će se mu posreči vzeti mesto, da se bode dftl krstiti. Jeli so zemljo razkopavati in res našli vodne cevi in je razrušili. Mesto se je moralo udati, ker ni imelo vode.
Sedaj je poslal v Carigrad carjema poročilo, da je vzel njijino slavno mesto, ter zahteva, da mu dasta za ženo sestro svojo, kajti sicer pojde na Carigrad in ga vzame. Odgovorili so mu, da Grki nemajo navade dajati kristijank nekrščenim v zakon. Če se pa da krstiti, dajo mu caričinjo in piidobil si bode nebeško kraljestvo. Carja sta jela prositi svojo sestro, da bi vzela Vladimirja in mu sporočila, da naj se da poprej krstiti, potem mu pošljeta sestro. Vladimir je jima sporočil, da naj s sestro pošljeta svečenikov, ki bodo krstili njega in narod. Caričinja se je še nekaj časa branila, pa brata sta jo silno prosila, češ, da morda po njej Bog preobrne rusko zemljo v vero pravo, Grško pa reši groze, ki jej preti od mogočne Rusije. Nazadnje se je udala, poslovila od sorodnikov in odpeljala v Korsun na ladiji s carskimi posli in svečeniki. Korsunski meščani so jo z veseljem vsprejeli in jo nastanili v palači blizu cerkve svete Sofije. Zraven je bila druga palača, v katerej je bival knez Vladimir.
LISTEK.
Slike kazaške.
Kozak Volod v „uriulu".
Češki napisal E. Jelinek;  poslovenil   J' o d v i d o v fi k i. (Dalje.)
Nauagloma prikazal se je ne daleč od naji sključen, nevesel mož. Izpod čapke mu je gledal čop sivih vlas, zakrivajoč skoro popolnem njegovo nagubančeno čelo. Oči njegove so mirno gledale pred se ali brez potešenja in radosti. Ognja živenja ni bilo več v njih ; zdelo se je, kakor da ta mož živi na svetu le tako, brez veselja, brez namena. .
Šel je okolu naji.
Griček ga je pozdravil: „Dober dan, Volode!"
Volod se je ustavil in zmajal z glavo, a črhnil ni uiti besede.
Griček je kmalu zvil cigareto, naslinil si jo sam ter jo podaril Volodu. Še zapalil mu jo je. Volod se je prikinaavši s sivo glavo zahvalil ter šel mirno dalje. Hoja mu je bila nesigurna. Zgrbljeno njegovo telo pokrival je nekakov star vojašk plašč, zadaj  spet s spono;  dva medna gumba pa sta se
V tem so po božjej uredbi Vladimira jele boleti oči in je oslepel. Nevesta mu je dala poročiti, da bode zopet spregledal, ako se da krstiti. „Će se to zgodi, je res velik Bog Krištijanskl", vskliknil je Vladimir in prosil, da ga krste. V cerkvi svete Sofije ga je krstil Korsunski škof in res je spregledal pri krstu Vladimir telesno in duševno. Tudi več ruskih vojakov se je dalo krstiti.
Iz hvaležnosti je Vladimir Grkom vrnil Korsun, v katerem je sezidal cerkev Janeza Krstitelja. Odpravljoč se s kn^ginjo Auo v Kijev, poprosil je več svečenikov, da so ši« ž njim, pridobil je cerkvenih posod in podob. Odhajajočega je blagoslovil škof in mu obesil na prsi znak kristijanske vere sveti križ. Za knezom prišel je v Kijev metropolit Mihael z nekolikimi škofi, da krstijo Ruse in urede rusko cerkev.
Po prihodu v Kijev je Vladimir dal pred vsem krstiti dvanajst svojih sinov, katerim so bila dana nova imena z ohranjenjem prejšnjih imen. Zatem je Vladimir krstil ves svoj dom, vse sorodnike. Idole je ukazal razruševati, razsekavati in sežigati. Peruna je uknzal privezati konju za rep in ga privleči tako z gore, potem pa vreči v vodo
Na to je on s svečeniki začel pripravljati narod za krščenje. Nazadnje je pa določil dan kr-ščenja in prejšnji dan izdal povelje . da naj pride vsakdo k reki, kogar nt> bode, je nasprotnik njegov.
Prišel je veliki dan. Zjutraj zgodaj zbrali so se Kije vijanje v velikem številu na bregu Dnepra. Prišel je sam knez z metropolitom Mihaelom, s škofi, svečeniki in novokrščenimi bojari.
Na nalašč pripravljenem kraji vzdigoval se je sveti križ in pri njem stali so izvršitelji svetega tajinstva v svečanih opravah. Po danem znamenji so se vsi slekli in šli v vodo, moški posebe, ženske poseot-, odrasli globlje, nedorasli so pa stali pri bregu. Očetje in matere držali so deco, starce pa podpirali mlajši. Pri vsaki kopici bili so tudi kristi-jani, vodeči obrede tajinstva. Svečeniki so narekali imena, občno za vsuko kopico, in čitali tsvete molitve. S trikratnim pogreznenjem v vodo izvršilo se je veliko tajinstvo in bilo je vePko veselje na zemlji in na nebu, da jih je toliko vsprejelo sveto vero. Posebno se je pa radoval knez Vladimir.
lesketala na  tej sponi, kakor kakšnemu novincu, j In še nekoliko časa se je motal pred nama; gledala sva, kako izpušča iz ust debele kolobarje modrega dima,  pokašljujoč  pri tem, dokler ni  za voglom izginil.
„Kdo bi utegnil biti ta mož !u vprašam Gricka.
nTo je bil Kazak Volod," odgovoril je z resnobnim glasom Griček, ki se je še vedno zamišljen oziral v to stran, kamor je Volod izginil.
„A kdo je ta Volod V"
»Nič!«
„Kako nič?"
„Nič več ni Kazak Volod. Od carja ,batuškel dobiva po dvajset kopejk na dan, ničesar ne dela a inače ne živi."
„A kaj je bil?"
„Hil je Kazak takov, kakeršen jaz; v službi je služil vestno in Častno."
„A kaj je naredil, da več ne služi?"
„Nič slabega ni napravil, jednoč le povedati ni hotel, kje je bil izven službe."
„In to mu je škodilo9"
„To ga je uničilo!"
„A čemu ni hotel povedati?"
„Ni smel ... bil je Kazak ..."
Potem je dal Vladimir v Kijevu in drugod zidati več cerkva. S svečeniki in škofi je obiskoval druga mesta in povsod napravljal narod, da se je dal krstiti. Osnoval je več škofij. Tako se je polagoma po njegovem prizadevanji pokristijanila vsa Rusija. Knez je pred vsem skrbel za to, da se narod pouči v sveti veri, pa tudi ni zanemarjal druzih dolžnostij. Vojn ni več začenjal, branil pa je deželo in sezidal več utrdb. Ko so mu vzrastli sinovi, jim je izročil vladanje v posamičnih delih Rusije. Pa sedaj mu leta neso minula brez britkostij. V Nov-gorodu, kjer je vladal sin njegov Jaroslav so bile nastale zmešnjave. To ga je tako užalilo, da je zbolel in umrl dne 15. julija 1115. leta, 57. let star, ko je že petnajst let živel v kristijanskej veri. Pri njegovej smrtnej postelji ni bilo nobenega njegovih sinov.
V druzih deželah so bili pri pokristijanjenji naroda večkrat krvavi hoji. V Rusiji se je pa vse mirno izvršilo po umnem postopanji kneza Vladimirja.
Iz življenja kralja Milana.
(Dalje.
Ko je tako boljši, duševni del bil uničen, ni bilo težko, podkopati sistematično tudi telo. Blaz-navac obdal ga je s preživelimi francoskimi ple-menitaži, ki so bilo njegovi mojstri pri pouočnih veselicah, igrah in drugih takih plemenitih zabavah. Častivredni odgojitelj bodočega vladarja skrbel je tudi za to, da se je v kri Milanovo rano primešalo nekoliko onega strupa, ki mu Srbi pravijo „frnn-coski strup". A vse zaman, mladega Obrenoviea krepka narava upirala se je uspešno vsemu temu. In kakor da bi slutil nakane Blaznavčeve, postopal je proti odgojitelju dan za dnevom uporneji in se protivil vodstvu njegovemu Pozneje pa se je zopet udal priučenemu sibaritskemu življenju in tako zopet osvežil svojega sorodnika nade.
Dne 22. avgusta 1872 bil je Milan proglašen polnoletnim in je zašel prestol srbski, kar so vse strauke z veseljem pozdravljale. Beligrad odmeval je radosti Srbov in drugih Slovanov. Obsipan cvetkami šel je mladi knez v cerkev prisegat ua ustavo. 101 strel iz kanonov oznanjeval je ta slovesni hip. Potem govoril je zbranemu narodu in svečano obe-
„Povoj mi to povest, (Jricek!"
„Dolga povest je to, ne posmehujte  se jej."
„Le povej "
Ali Gričku se nekako ni hotelo. Z roko si je gladil čelo, kakor bi hotel ž njega obrisati nevesele spomine, izgovarjal se in me hotel koneCno odsloviti, češ, „da so to že stare stvari."
KoneČno pa se je vender le udal mojemu prigovarjanju.
Zvila sva si še vsak po jedno cigareto in (čriček se je pripravil „govoriti". Takoj prvi tre-notek sem se presvedočil, da Volod Gričku ni nepomenljiva osoba. No seve da — saj sta bila iz jednake „družine".
„Pred desetimi leti," začel je Griček, „služil je tu v uradu na mojem mestu Volod. Takrat je bila mnogo hujši služba, kajti ni bilo druge pošte, ni bilo železnic. Volod je sedel več na konji nego lt v uradu, ali v košarah in je raznašal ukaze in raporte v mesta in vasi, kadarkoli 8e je komu i/mej gospode zazdelo: po dnevi, po noči, v lepem in grdem vremenu. Takrat je bil načelnik Aleksander Matvejevič K., dober in častit gospod, ali ženo je imel nezvesto. Res je — bila lepa. V uradu je imel malovredne pomočnike bolj zvijačne nego poštene.
čal, da bode jedini smoter njegov : narodno zjedi-nenje. — V novem kabinetu imel je Blaznavae predsestvo in portfelj vojnega ministerstva Jovan Ristić, ki je bil Blaznavcu trn v peti, dobil je vuanje zadeve, ker ni kazalo, odstraniti ga takoj. Ristić spoznal ie nakane B aznavčeve in sklenil, mlademu knezu biti angelj varuh. To mu ni bilo teško, kajti Milan nekdanjemu odgojitelju svojemu ni več upal in tudi narod ga je črtil. A Blaznavac je umel, podajati ^francoskega strupa" v poljubni množini in tako bil je svojemu nekdanjemu gojencu nenadomestljiv.
Kmalu potem začeli so se atentati na mladega kneza. Pri povratku iz gledališča vrgla se je bomba pod njegov voz, ne da bi ga bila poškodovala. Zlo-dejca sicer neBo dobili, a ves svet kazal je s prstom na Blaznavca.
Pol leta je bil Milan vladal, ko ga nekoč Blaznavac povabi na večerjo. Na večer istega dne prihitela je skrbno zagrnena dama v sobo kneževo, bila je to njegova teta, soproga ministerskega predsednika. Ko je na tiho govorila par besed, odšla je iz konaka nagloma, kakor je bila prišla. Takoj potem poslal je knez po Ristića in se dolgo ž njim pogovarjal pri zaprtih durih. Potem šla sta oba k Blaznavcu. Milan bil je poln humorja. Naposled prinesel se je čaj. Služnik prinese knezu skledico čaja, potem odšel je po čaj za druge goste. Milan ponudil je svoj čaj Blaznavcu, a ta se je branil prevelike časti, češ, da je ni vreden. A knez ni od-jenjal. Hvalil je velike zasluge svojega ujca in mu naposled usilil čaj kot znamenje hvaležnosti svoje. Blaznavac je obledel ter plašno pogledal Milana in Rističa. Na njijinih obrazih je čital, da jima je vse znano. Vzel je torej čaj, stopil k oknu in pogledal na dvorišče. Videč, da je vsa hiša z vojaki obkoljena, spoznal je, da ie izdan in izpil je čaj v jed-nem dušku. Malo potem umrl je Blaznavac v groz nih mukab. Noben zdravnik ga ni smel obiskati in skrbelo se je, da ni mogel ubežati na avstrijsko zendjo. — Jovan Ristić postal je raimsterski predsednik.
Pred padcem poslednega kabineta Risticevega pripetil se je nastopni dogodek. Kralj Milan govoril je v skupščini in vsled napora stopil mu je pot na čelo. Ristić dal je prinesti čašo vode, stresel sla-dorja vanjo in ponudil jo kralju. Slednji je okrep-fiflo srdito odklonil in govora svojega ni končal. Ristiću šind je v glavo spomin na oni večer pri Blaznavci, vzel Čašo ter jo mirno popil. A to mu ni več pomagalo, tri dni pozneje bil je odpuščen in jeza kraljeva bila je tolika, da se je že govorilo o Rističevem prognanstvu. A to se ni zgodilo. Nedavno imenovanje sina njegovega atašejem v Peter-burgu je dokaz, da Milan Risticevih zaslug še ni popolnoma pozabil. (Dalje prih.)
Občni zbor „Pedagogiskega društva" na Krškem.
Kakor je bilo že javljeno, je letošnji občni zbor „Pedagogiško društvo" imelo dne 23. julija v gostilnici g. Ruperta na Krškem. Ob napovedani uri otvori g. predsednik Fr, Gabršek zborovanje
Vsem tem bi bil moral Volod ustrezati — načelniku, j načelnici, da i poslednjemu pisaču. Bog se ga usmili. To ni malenkost, ustrezati na VRe strani. Ali Volod je bil ondaj mlad in je vse zmogel. Jezdil jo kakor blisk — padel ni nikdar, le konji so padali pod njim. Vsi so ga radi imeli, tudi ti ničemneki. Načelnik ga je imenoval „moj Kazak" in tudi načelnica mu je bila prijazna, kakor je bilo videti. O praznikih je sedeval v načelnikovej kuhinji kot gospejin gost. Utikala mu jo tudi slastno pecivo v žepe . . . saj . . . no ... saj njegov videz ondaj ni bil tako beden kakor dandanašnji."
Griček se je zamislil, izpuhnil nekoliko kolobarjev  modrega   dima iz ust   in  stoprv   za ne koliko časa nadaljeval pripovedovanje, mahnivši z roko.
„Precej dolgo godilo se je Volodu tako, tola ne večno. Delal je, kar se je komu ljubilo, a niti vraga ni spravil na Be V ta sam čas zaljubil se je v neko devojko, ne vaščanko, marveč v meščanko ..."
In z nova se je Kazak zamislil.
„Tu pride nekega dne, koj po ustajenji Kri-stovem," nadaljeval je s tihotnim glasom, „guberu-ska komisija iz mesta -- sami veliki gospodje. Načelnik je slovesno  pozdravil,  pogostil s čajem, ter
ter vse navzočne prav prisrčno nazdravi. Ob jed nem predstavi kot vladnega zastopnika blag. gosp. H. \Veigleina, Krškega okrajnega glavarja. Izmej raznih dohodkov društva g. predsednik omenja zdat-nih podpor tekočega leta, tako n. pr. vsoto (50 gl.) „slav. deželnega zbora", podporo „Krškega braluega društva", ki je dovolilo društvenemu odboru v svojih prostorih prirediti veselico na korist društvu, ki je donesla okroglih 40 gld. in umirovljeni deželni šolski nadzornik visokorodni gospod dr. vitez Fran Močnik je poslal 5 gld. za mu doposlani letošnji „Pe-dagogiški letnik". Vsem tem velikodušnim podpornikom izrekel je zbor prisrčno zahvalo.
Dalje je poročal društveni tajnik g. G. Rav nikar o delovanji „Ped igogiškega društva" blizu tako-le: Naše društvo zavzema mej raznimi slovenskimi društvi jedno prvih mest. Da je temu resnica, nam kaže očitno lepo število pravih in podpornih udov, ki 8e je od lanskega občnega zbora do danes jako povekšalo; kajti z veseljem smemo konstato vati, da društvo danes šteje že 207 — oziroma 1224 pravih in podpornih udov ! Za naše skromne razmere pač lepo število Upajmo, da se bode število udov v prihodnjem letu zopet zdatno pomnožilo,
— zlasti pa to društvo gorko priporočamo učiteljem in učiteljicam, da bi ti ga blagohotno podi rali s pristopom v ve-čem številu, nego dozdaj!
Zborovanj je v tem društvenem letu bilo pet
— z lanskim občnim zborom vred in sicer: 30. junija m. I. na vrtu g. Gregoriča je bil občni zbor po taistem vsporedu, kakor je v pravilih predpisano. Poleg tega je potovalni učitelj in tajnik „kmetijski družbi" g. G. Pire govoril: „Kako je šolski vrt urediti in obdelovati" izvrstno in jako zanimljivo.
Pri drugem z bo r o v a n j i na Raki dne 4. avgusta 1. 1. se je posvetovalo in poudarjalo, kako bi se razširjevale in na novo ustanavljale šole, osobito tam, kjer je silna potreba Dalje se je zgo-varjalo o spomenici na slavni deželni zbor kranjski glede prenaredbe deželnih šolskih zakonov in o peticiji na vis. c. kr. poučno ministerstvo v zadevi velikih počitnic.
Tretje zborovanje je imelo društvo dne 3. novembra m. 1. na Krškem. Društveni tajnik gospod Ravnikar je govoril o „spisji v ljudski šoli". Za tem je poročal obširno g. Abram: „Kako naj učitelj pospešuje razširjevanje ameriških trt". Sklene se na slavni deželni z"bor poslati resolucijo, da mora vsaka šola imeti dovolj velik šolski vrt. Nadalje se je sklepalo o „Pedagogiškem letniku" za bodoče leto, o izterjevanji zaostale letnine in o koncertu, ki se priredi pred pustom društvu na korist. — V četrto je društvo zborovalo dne 1. marcija t. 1 na Krškem. Sklenilo se je pristopiti k nameravani zvezi slovenskih učiteljskih društev ; dalje ustanoviti „prvo slovensko stalno učilsko izložbo" itd. Potem je poročal obširno g. Lapajne o znanem šolskem predlogu kneza Liechtensteina.
Peto zborovanje je napravilo društvo v Kostanjevici dne 3. maja t. 1. O „vzgoji" — zlasti „za nas srednji stan" je govoril zanimljivo g. J. Lapajne; g. Abram pa obširno o -sadjarstvu" in postopanji učiteljevem pri tej stroki kmetijstva.
jih potem peljal v urad na nadzor. Gospodje so pregledovali knjige, hvalili činovnike in se čudili reda. Stoprv, ko so pregledovali okrajno blagajno, zapazili so nedostatek osem tisoč srebrnih rubljev.   Oj, nemalo iznenajenje! Takoj so pečatili, pisali zapisnike, zasliševali vsakega činovnika posebej, a ko je prišla vrsta i na Kazaka, na katerega se je zadirčni Fedor Konstintinovič skliceval, da po noči čuva pisarno, pokazalo se je — da  ni  navzoč . . .  Vse iskanje bilo je zaman, vrnilo se je brez uspeha i kazaško poslanstvo poslano na poizvedbe.  Stoprv popoludne vrnil se je Volod v urad nekoliko vinjen . . . Bilo je to prvikrat, da so ga ljudje videli takega. Na vsa vprašanja odgovarjal je veBel in z dobrodušnim smehljanjem — kakor  pijan človek.   Toda ... to je bilo poslednje veselje na obličji Volodovem . . u Se ta dan so mu dali pokoj.   Zaprli so ga v klet a pred dveri postavili stražo.  Pred tem so ga preiskali -   vsega so našli dvanajst griven v njego ve j torbici
Do rana se je Volod popolnem spametoval. Njegovo obličje je ožaril ogenj sramote, v prsih mu je vzvihral kazaški srd. Ali zvezan Kazak je zvezan rob brez vere in volje kakor vsak drug „nčščastnv čelovčk". Privedli pa so ga pred zeleno mizo in so ga le vprašali, kje se je to noč potikal.
Sklenilo se je odposlati na vis. c. kr. poučno ministerstvo prošnjo, naj se pri imenovanji okrajnih šol skib nadzornikov ozira v prvi vrsti na teoretično in praktično strokovno sposobnost. Odboru se naroči, naj primerno ukrene, tikajoč se prošnje na preslav. deželni zbor v zadevi ureditve učiteljskih plač na Kranjskem. Ravno tako ima odbor ukreniti, kar je potrebno, da društvo dostojno proslavi „Štirideset-letnico vladanja našega presvetlega cesarja".
Na to g. tajnik še prebere neko „izjavo", ki jo je poslal odbornik g. Jos. Bez laj iz Beča.
Društvena blagajn ičarica gospica M. Vesne r-jeva poroča o društvenih dohodkih in troških. Dohodkov je bilo 438 gld, 11 kr., troškov pa 362 gl. 77 kr.; ostane torej 75 gld. 44 kr. gotovine, ki se ima uporabiti za pokritje tiskarskih troškov „Pedagogiskega letnika« II. 1. 1888. Pregledovalcem ra-čuuov so bili voljeni gg. Abram, Grčar in Lunder, ki so našli vse v popolnem redu. Pri tem me veže še prijetna dolžnost gospici Vesnerjevi, ki se s prihodnjim šolskim letom preseli v svojo novo mesto v Ljubljano, za njeno uspešno delovanje kot društvena blagajn ičarica dveh let v imenu društva izreči najtoplejšo zahvalo. Le njej se imamo zahvaliti, da društvo danes šteje toliko podpornih udov, kajti ona je s svojim ljubeznjivim postopanjem pridobila marsikaterega novega uda. Upamo, da bode še za naprej na svojem novem mestu, v beli Ljubljani delala za društvo in nam pridobila obilo novih udov; saj ravno v Ljubljani pogrešamo mnogo rodoljubov, ki še niso pristopili k tolikanj koristnemu društvu. Torej še jedenkrat: „Lepa hvala za velik trud — in mnogo uspeha želimo gospici Vesnerjevi v Ljubljani"!
V zadevi delegatov (odposlancev) k zvezi učiteljskih društev se sklene, da naše društvo odpošlje 20 udov. Voljeni so gg. Cepuder, Furlan, Gabršek, Kokalj, Lapajne, Leveč, gospica Mihel, tajnik kmetijski družbi Pire, prof. Pleteršnik, ravnatelj Povše, ravnatelj Praprotnik, Ravnikar, Romih, Travnar, Valenta, mestni odbornik Valentinčič, gospica Vesner, dr. Vošnjak, prof. T. Zupan in Žumer. Ljubljanske gospode ude bode odbor uljudno vprašal, vsprejmo li to izvolitev ali ne?
V društveno vodstvo (odbor) za bodoče leto so bili izvoljeni po listkih gg. učitelj Jaka Cepuder, nadučitelj Fr. Gaberšek, ravnatelj Fr. Jamšek, ravnatelj Ivan Lapajne, učiteljici Marija Mihel, učitelj Jarnej Ravnikar in učitelj Tomaž Romih.
Letnina ostane, kakor do sedaj, za prave in podporne ude po 1 gld. na leto. — Društvenim knjigam ostane ista cena, kakor lansko leto.
Konečno se g. prvoseduik vsem prav iskreno zahvaljuje za ustrajanje in zanimanje ter sklene zbor s trikratnim „Slava-klicem" na presvetlega cesarja.
—r.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 27. julija.
Da se Liechtensteiuov predlog izroči odseku, za to bodo glasovali v državnem zboru ne le desničarji, ampak tudi protisemiti, katerim je veliko
Volod je povesil glavo in po kratkem premisleku samo8vestno izjavil, da tega ne more povedati.
Nujno so mu prigovarjali od V8eh stranij, sam načelnik ga je silil, da bi govoril, ali komisija ni zvedela več, nego, da si je Volod, dobivši dan po-• prej pet rubljev od zadirčnega Fedova Koustantino-viča, napravil dober dan. Rekli so mu pa, da je bilo to noč osem tisoč rubljev ukradenih iz okrajne blagajnice, pred koje dvermi je on spal. Na to je odgovoril, da o denarji ničesar ne ve, da si je le „dober dan" napravil. Ali komisija ni bila s takim odgovorom nikakor uzadovoljena, tem manj, ker ni bilo nikogar, na kojega bi bila mogla sumnja pasti, razven na Voloda. Niti pozneje nihče ni zvedel, kje je bil Volod to noč in čemu to zagonetko tako trdovratno taji. Zagotavljal je le, da se mu o izgubljenem denarji ničeaar niti dozdevalo ni, in da je nedolžen. Po uradnem raziskovanji je bilo le toliko potrjenega, da je prišel Volod za rano popolnem trezen do neke krčme do mestne meje in da se je stoprv tam opil, preje po prizadevanji krčmar-jevem nego li po vlastnej volji in krivdi. Ta krčmar je bil žid na daleč glasovit po tem, da iz njegovega brloga še nihče ni trezen prišel.
(Dalje prih.)
ležeče na tem, da židovski učitelji ne bodo več poučevali na kristijatiskih šolah.
Pol|e«lel»ko mliilsterstvo je poizvedelo, kako bo kmetijski delavci plačani po raznih deželah. Največ zasluži dninar na Tirolskem, in sicer moški po 1 gld 20 kr., ženske po 85 kr., otroci 55 kr. Na Solnograškem zaslužijo rnoški povprek po 1 gld. 10 kr., ženske pa po 90 kr., otroci po 65 kr.; v Dalmaciji moški po 1 gld 10 kr., ženske pa po 60 kr., otroci po 45 kr. Neugodnejše so razmere na Dolenjem Avstrijskem, kjer služijo moški po 85 kr. ženske po 65 in otroci po 50 kr. Se slabši so pa plačani na Češkem, kjer služijo moški po 60 kr. ženske po 45 in otroci po 35 kr. Najslabši je pa zaslužek poljedelskih dninarjev v Galiciji, kjer zaslužijo moški po 45, ženske po 30, otroci po 20 kr. na dan.
odrsko naučno  ministerstvo in kardinal primas Simor sta se nekaj sprla. Šolski nadzornik prišel je kot vladni komisar v Trnovsko učiteljišče. Učiteljstvo mu je pa naznanilo, da nemt ničesar iskati,  ker je zavod nadškofijsk,  ne pa državen. K večjemu kot gosta ga morejo dopustiti. Komisar je brzojavno vprašal naučnega ministra, kaj naj stori. Minister mu je odgovoril, da nema le pravice, temveč tudi dolžnost biti pri izpitih ter celo izpraševati in udeleževati se klasifikcaije.  Ravnateljstvo je pa dobilo ukaz od nadškofijstva, da ne sme pustiti nikomur nikakega upliva in da naj se ravna, kakor bi državni komisar ne bil navzoč. Nadzornik se je pa vzlič temu ravnal po ministrovem  povelji in se živahno udeleževal izpitov.
Vnaiijc <lržavc.
V imenu ruske vlade sta šla v Kijev k de-vetstoletnici pokristijanjenja Rusije naučni minister in prokurator svete sinode. Car ne pojdc v Kijev. Pomenljivo je pa, da je anglikanska cerkev poslala tudi nekega Škofa, dajo zastopa pri tej slavnosti. Tudi Ristić prišel bode baje v Kijev. Razen teb so prišli k tej slavnosti srbski vojni minister Protić; arhimandrit iz Jeruzalema Arzenij, črnogorski metropolit Hilarion, arhimandrit cerkve grškega poslaništva v Peterburgu, knez Vogorides iz Jassy-ja, Costaforu, urednik rumunskega lista Epoka, več srbskih učiteljev in trgovcev iz Ogerske, urednik „Narodnih No vin" Abrozij Pister, slovaški pisatelj Grulič Valhiski, ogerski pisatelj Andrej Czabo.
Za Boulangerja se stvari kaj neugodno obračajo. Ni dosti upanja, da bi zopet prišel v frau-«*<»sUo zbornico. Dosedaj jo pri vsakej volitvi več bonapaitovcev zanj glasovalo in baš to mu je pomoglo k zmagi Sedaj je pa princ Napoleon ukazal centralnemu bonapartskemu volilnemu odboru, da naj le pri dopolnilnih volitvah v departementih Nord, Somme in Charente Inferieure postavijo svoje kandidate. Kraljevci bodo pa tudi postavili svoje kandidate. Brez monarhističnib glasov pa ne more upati Boulanger, da bi kje zmagal.
Ker ItalifaiiNki vojni poveljnik ni hotel več občevati s friiiicoMkim konzulom v Masavi, bilo bi kmalu prišlo do resnega razpora mej Italijo in Francijo. Govorilo se je celo, da bodo Francozi odpoklicali zaradi tega veleposlanika svojega iz Rima. Sedaj se je pa ta stvar že poravnala. Italija je dovolila drugim državam imeti v Masavi konzule, da le zadoste pravilom mejnarodnega prava.
Sir Morell Mackenzie je že izdelal svoje poročilo o bolezni nemškega cesarja Friderika. Sedaj treba le še dovoljenja soproge pokojnikove, da je priobči. V tem poročilu bode slavni angleški zdravnik opravičeval postopanje svoje.
Domače stvari.
— („Slovenski Narod" contra Milan.) Danes vršila se je ugovorna razprava radi zaple-nitve člunka „Milan in Natalija" v 156 številki na šega lista. Državni pravduik skliceval se je na § 491 kaz. zak., ter naglašal, da državni interesi zahtevajo, da se kralj Milan, kojega je potem de želnega sodišča predsednik imenoval „zvestega zaveznika" Avstrije, pri nas ne sme žaliti. Zagovornik skliceval se je na to, da sme državni pravdnik za. htevati zaplembo samo tedaj, če je v tiskovini obsežen takov prestopek, da ga sme državno pravd ništvo uradn'm potom preganjati. Če pa obseza tiskovina prestopek, ki ga sme samo žaljena osoba preganjati, potem se državni pravdnik ne sme ume sati, ker je za take slučaje objektivno postopanje po § 493. kaz. postopnika nedopustljivo. Pri tem se je zagovornik skliceval na — viteza VVaserja, ki v pravnih svojih spisih jednako stališče zastopa. Ugovor se je odbil, in mi smo radovedni, kako bo sodilo sedaj — višje deželno sodišče, kjer imel bo soditi tudi vitez VVaser.
— (Družba sv. Cirila in Metoda.) Po pravilih vsak podružnični zastopnik za glavno skup ščino lehko pooblasti kogarkoli izmej družbenikov. Oue gospode, ki se osobno udeleže skupščine na Ptuji, uljudno prosi ondotno podružnično načelni štvo, naj se pri njem blagovoljno zglasijo zarad prenočišča in skupnega obeda.   Udeležnikom s Pri
morskega in Kranjskega bi utegnil najbolj ugajati poštni vlak, ki odhaja iz Trsta ob desetih dopo ludne, z Ljubljane pa ob treh popoludne, s katerim vlakom odide v soboto i več vodstvenih udov in zastopnikov Ljubljanskih podružnic ter dospe krog devete ure zvečer na Ptuj. Pa tudi ponočni vlaki so ugodni, dospe se potem zjutraj zgodaj. Kakor je bilo že razglašeno, ravnateljstvo južne železnice ni dovolilo znižane vožnine.
— (Deželni odbor kranjski) dobil je povodom deželnega glavarja grofa Thurna smrti nastopni sožalnici :
Ravnokar sem dobil žalostno vest o smrti Vašega Visokorodnega deželnega glavarja ter se podvizam izraziti Vam svoje najglobokejše sočutje.
C. kr. mi urni minister: Dunajevvski. Deželni odbor štajerski  se počaBtuje povodom smrti gospoda deželnega glavarja grofa Thurna izraziti svoje globoko sočutje.
Deželni glavar : Grof W u rm b ra n d.
— (Železnično obratno vodstvo v Be ljaku) nas je naprosilo, naj objavimo, da je je pri grofa Thurna  pogrebu zastopal obratni načelnik, ker je bil obratni ravnatelj službeno zadržan
— (K cesarski slavnosti v Logatci) dodati nam je še to, da si je izrednih zaslug pridobil za prelepi dau gosp. dr. Sterger, kajti on je neumorno nabiral in nabral več sto goldinarjev za stroške. — Ker se je slavnost tako krasno vršila, čuli smo od več strauij željo, da bi se izdala posebna knjižica, v kateri bi se opisali slavnostni dnevi. Slavnostni odbor je baje že ukrenil, da izda tako knjižico. — Oziraje se na telegrame o Logaški slavnosti, v katerih se čita, da se je po-udarjalala poleg zvestobe kronovine Kranjske habsburški   dinastiji   posebno   neomahljiva zve
stoba vseli Kranjcev......nam je pu
blicistična dolžnost navesti in sicer d o s I o v n o dotični del slavnostnega govora, kateri se je glasil: „Drevesca pa, ki so se v spominu današnjega dne zasadila, naj pričajo, da na tej ljubi zemlji prebiva rod udan svojemu cesarju in pripravljen braniti ga in dom s svojo krvjo, rod o katerem po pravici pesnik poje: „Hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovenca ne gane" in slednjič rod, kateri od bregov Mure in Drave do obal jadranskega morja naudušeno kliče: „Bog živi, Bog ohrani nam presvetlega cesarja Fran Josipa I Slava !„
— (Deželni predsednik baron Win kler) odpotoval je v rimske toplice.
— (Gospodu Lovru Ž vabu,) glavnemu uredniku „Edinosti" v Trstu, shujšalo sa je zdravje tolikanj, da je primoranoga se čutil, podati se na svoje domovje v Dutovlje.
— (Prof. Eduard Samhaber) na učiteljišči Ljubljanskem dobil je izpraznjeno mesto glav nega učitelja na učiteljišči v Linzu.
— (Zbor notarjev) bil je preteklo nedeljo v Gradci. Predsedoval je načelnikov namestnik g. dr. V o k, c. kr. notar iz Ljubljane. Občni zbor obravnaval je razna, notarijata se tikajoča vprašanja. Notar Lovro Baš, predsednik notarske zbornice Celjske, predlagal je, da bi prihodnji občni zbor vršil se Celji. Predlog obveljal je jednoglasno.
— (Gremij trgovcev v Ljubljani) vabi svoje člane k letnemu zaključku gremijske trgovinske šole, ki bode v nedeljo dne 29. t. m. od 7. do 10. uri dopoludue.
— (Popotnik.) List za šolo iu dom" ima v 14. štev. nastopno vsebino: Kako se goji v šoli sočutje. — O predelovanji nemških slovnic za slovenske ljudske šole. — Marka Fabija Kvintilijana govorniški pouk. — Botanični listi, (Spisal Fr Kocbek.) — Hrvaški učiteljski dom. — Dopisi. — Novice in razne stvari. — Natečaji
— („Krasno nebeško prikazen",) kakor nekdo piše v „Slov. Narodu" od 25. t. m. štev. 109, videl sem tudi jaz tukaj v Bolci ob 8. mi zvečer leteti od severa proti jugu. Meteor bil je tako silno svetel in močan, ter blizu, da se je čulo celo njegovo šumenje. Tudi tukaj se je videl sled še 10 minut potem, ko je meteor že zginil, samo da tisto je bilo videti kakor zelo svetla megla v velikosti in podobi tekočega mladega zajca. Prikazen videli so tudi drugi po cesti proti „Klužam" šeta-joči se ljudje. Kam je meteor padel, se tu ni videlo, ker nam je zašel za Kobaridske gore.
— („Bele borovnice.) Iz Rudolfovega došel nam je danes nastopni dopis: Na notico v št. 169. „Slov. Narodu" zagotavljam, da bele borovnice neso — raca, dasi so jako redke. Blizu Velikih Lašič v hosti, ki se jej pravi „Kobilje", nahaja se prostor kakih 10 >«* velik, na katerem rastejo samo bele borovnice; okrog in okrog pa same Črne. Debeleje so nekoliko kot črne in boljši okus imajo.
— („Savinjski Sokol") pozivlje dru-tvenike, da se udeleže slavnosti Gorujegraške požarne brambe dne 5. avgusta t. I.   Sokoli se zbero dne 5. avgusta zjutraj v Mozirski čitalnici odbor.
— (Čveterorazredna deška ljudska n obrtno -nadaljevalna šola v Kamniku) mela je,  kakor vidimo v doposlanera nam letnem poročilu, koncem šolskega leta   202   učenca, mej katerimi je bilo 138 za višji razred sposobnih. Po-navljalno Šolo obiskavalo je 25 učencev. Obrtno-nadaljevalna šola imela v pripravljalnem tečaji 33, v I. razredu 28, v II. razredu 14, v trgovskem tečaji 8, vkupe 81 učencev.   Po obrtu bilo je na tej šoli 6 trgovskih učencev,  13 kovačev, 9 ključavničarjev, 8 mizarjev, 8 čevljarjev, 8 krojačev, 6 usnjarjev, 4 peki, 3 kolarji, 2 podobarja i. t. d. Poučevali so na tej šoli gg. Valentin Burnik (vodja), o. Ronmald Jereb,  Ignacij Tramte,  Avguštin Ste-fančič in Ljudevit Stiasnv.
— (Čveterorazredna deška ljudska šola v Škofjiloki) ima v letnem poročilu na prvem mestu „Crtice iz življenja Nj. Veličastva našega piesvetlega cesarja Franc Jožefa L", na drugem mestu pa „Nagovor k sklepu šolskega leta." Začetkom leta bili so 304, koncem leta pa 295 učencev, izmej katerih jih je bilo 182 za višji razred sposobnih. Za prestop v srednje šole oglasilo se jih je 11. Poučevali so na tej šoli gg. Fran Pipa (vodja), Matija Erzar, Ivan Cetelj, Bogomir Krenner in Janez Kuhar.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Stockholm 26. julija. Cesar Viljem danes opoludne semkaj dospel in bil naudušeno pozdravljen.   Mesto je okrašeno.
Ko dan i 26. iulija. Kralj popelje se v Boboto cesarju Viljemu nasproti, kateri bode zvečer z brodovjem semkaj priplul. Dvor preseli se z grada Beinstorff na tukajšnji grad Amalienburg, kjer bo tudi cesar Viljem stanoval.
Dunaj 27. julija. „Armee-Verordnungs-blatt" : Cesar najsrčneje čestita v ročnem pismu nadvojvodi Viljemu na službeni petdesetletnici, hvaležno priznavajoč odlično službovanje v vojni in miru, posebno pa visoke zasluge za razvoj in napredek topničarstva. — Jednakim povodom dobil je general konjice, Ramberg, odli-kujoče ročno pismo. — Cesar imenoval F. Z. M. Schonfelda na mesto Kuhnovo, p od maršala Szveteneva na mesto Schonfeldovo ter odobril, da se opusti poveljništvo prve konjiške brigade, ustanovi pa s 1. dnem avgusta na Dunaji poveljništvo konjiške divizije. Podmaršal Uexkull imenovan je poveljnikom konjiške divizije na Dunaji.
Potsdam 27. julija. Cesarica zjutraj princa porodila.
L|udttko n re «1 nI* o. Muli-o v o „Francusko žganju1* daju ravno tako uspešno kakor cono sredstvo proti trganji po udih, ranah, oteklinah in ulesih. Cena steklenici 80 kr. Vsak dau razpošilja po pustnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrečnu Moli-o v preparat i njegovu varstveno zuamko iu podpisom. 6 (31 — 10)
i
m Loj i (331 — 171)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
L nj c i:
23. julija.
Pri Slonu: 0 otta z Reke. — Lutzon iz Hamburga. — (irubin i/. Zapružič. — Poluk ■/. Dunaja. — Daritović iz Zagreba.
Pri Malici : Ausserer iz (iradca. — Kuhi z Dunaja. — ('okus la Zagreba. — Strani I Dunaja. — Požar It Rateč.
Pri >iYslri*l«.4'iii eeisitrji' Bošnjak i/. Zagreba. — Suchur i/. Senožeč.
I mrli su w IJiilil.jjuii
25. julija i Janez SteHe, natakar, 48 let, Hrenove ulice Št. 14, /a jetiko.
26. Alojzija Budnar, poštnega uradnika žena, 34 iet, sv. Petra cesta št. 32, za jetfko.
v deželne) bolnici:
22. julija: Marjana Zeler, delavka,  42 let, za pše
nora.
25. julija: Janez Novak, gostač, 60 let, za plevri-tičnim eksudatom. Jakob Volati, gostač, 80 let, za oslab-ljenjem.
Meteorologične poročilo.
h	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	: Vetrovi	Nebo	Mo-krm.i v! mm.
26. julija 1	1. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7360 mm. 7342 mm. 735 9 mm.	209° C 29 b" C 220° C	si. svz. z. zali. si. zali.	jas. d. j as. d. jas.	0 00 mm. dežja. J
Srednja temperatura 24-1", za 4*5° nad normalom.
!D"u.n.a-3slssi borza
dne 27 julija t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
^   ^ s^j   *,tf   1t-     i ,
-^^V .^^V .i^vV. .^tV. .^vV .^^V. .^vx
S *
Pivo y steklenicah
449 — 18)
proti a ja
* *
t--^ ^w
B1ERMAIER v Ljubljani.
OlUDO
se ponuja pri vseh boleznih, zlasti onih, ki izvirajo iz spridene krvi, nadalje pri padici, živčnih boleznih, ušesnih bolečinah, plučnih in želodčnih boleznih, naduhi, slabosti, protinu, trganji in pri vseh ženskih boleznih. Trakalja odpravi se v dveh urah z glavo vred, za kar se jamči. Metoda, ki je hitra in siguiaa, pospešuje se z odličnim in skušeniui sredstvom Obširna poročila pošljejo naj se z naslovom: (346-11) „^3:yfflea-Of±ilcin." Breelau II.
Papirna renta.....
Srebrna renta .....
Zlata renta ......
6", marčna renta .... Akcije narodne banke.   . .
Kreditne akcije.....
London ........
Srebro ........
Napol.........
C. kr. cekini ....
Nemške marke.....
4'/, državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4tt/u   .   .       .   . . Ogerska papirna renta 5°/0   . . 5"/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srečke B°/0   .   .     100 gld. Zemlj. obč. avstr. 47a°/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....
Rudolfove srečke .... Akcije anglo-avstr. banke Trammway-druŠt. velj. 170 gld
	včeraj	—		danes
gld.	80 85	—	gld.	80-95
	82-15	—		82-10
	112-25	—		112-15
n	9625	—		96-40
n	871'—	—	rt	872-—
	307-70	—		307-90
*	12480	—	*	124-75
n n	9-87	_	v n	9-86
n	fb-89	—	n	5-89
n	61 02'/,	—		60-95
Vozni red
Ca kr. Rudolfove železnice
od 1. junija 1*88.
I_.JTjL"blja-ixa, - Terloiž;.
Osobni vlaki
Odhod
■
250 gld. 100 .
0 120 a v.
gld.
133 gld.
16S „
101 „
89 „
105 „
120 „
127 „
ioo !,'
183 „
21 ., 109
kr.
25 65 85 50 60
25 50
50
L. Luserjevobliž (flaster) za turiste.
Gotovo in hitro uplivajoče sredstvo proti kurjim očesom, žuljem, tako imenovani Inb'j koži na podplatih in petah ; rut i hradovicam in vsem drugim trdim i z ras k oni kože. — Uspeh zajamčen. — Cena «kalij in 60 kr. a. v. ~JMB
Glavna razpošiljalnica:
L. Schwenk-ova lekarna
v Meidlingn pri Dunaji.
Pristnega imajo v I. j ul> 1 |nni J. Swo-Trnkoczy; v ItiMlolfoveiii D. Kizolli;
Močnik; v <VI->y«'i A. Egger, W.
boda, U. pl. v Kamniku J.
Thuruiwald, P. Birnbachor; v Brezah A. Aichinger; v Trgu na Koroškem) (J. Mermor; v Beljaku F. Scholz, Dr. E. Kumpf; v WolfWl»ergti A. Huth. Pristen Mamo, če imata navod in obliž varstveno znamko in podpis, ki Jo tu zraven; tedaj naj se pazi in odločno zahteva: „1... Laserjev »liliž (UttNter) ■M turiste". (429—4)
Zahvala.
■»eželui odbor kritujMki šteje si v dolžnost, da se najto
pleje zahvaluje za toliko mnogobrojno adoležitev pri pogrebu
deželnega glavarja vojvodine Kranjske,
visokorodnega gospoda
Gust. grota Thurna Valsassina-Conio-Vercelli
iu se posebno zahvaluje prevzvišenerau gospodu knuzoškotu Ljubljanskemu in prečastiti duhovščini, gospodu c. kr. deželnemu predsedniku, zastopnikom visokega plemstva, gospodom državnim in deželnim poslancem, gospodu e. kr. predsedniku deželnega sodišča, isto tako zastopnikom drugih politiških in sodnih oblastev na Kranjskem, kakor tudi mestnemu magistratu Ljubljanskemu, zastopnikom e. kr. finančnega vodstva in e. kr. finančne prokurature, dalje trgovinski in ohrtuijski zborni .i, c. kr. kmetijski družbi in njenim podružnicam, konjerejtkemu odseku, komisiji za pogozdovanje Krasa, odvetniški in notarski komori, c. kr. deželnemu žandarmerijskemu poveljništvu, zastopnikom srednjih in ljudskih šol, c. kr. rudarskemu okrajnemu uradu, c. kr. glavni tabačni tovarni in c. kr. poštnemu in brzojavnemu uprav ništvu, raznim občinskim zastopom in okrajnim cestnim odborom, kranjskemu obrtnemu društvu, Čitalničnemu in Filhariuo-ničneiiiU društvu v Ljubljani, pevskemu društvu Čitalnice Ljubljanske in pevskemu društvu „Slavec", telovadnemu društvu „Sokol", društvu veteranov v Ljubljani, požarnim stražam iz Begunj, Bleda, Kranja, Ljubljane in Radovljice. (517)
Od deželnega odbora kranjskega.
v Ljubljani, dne 26.julija 1888.
VIZITNICE
priporoča
„Narodna Tiskarna".
Ljubljana, juž. žel Ljubljana, Rud. žel. Vižmarje .... Medvode ....
Loka.....
Kranj.....
Sv. Jošt (m. p.) . Podnart-Kropa. . OtoČe (m. p.)   . .
Radovljica (m. p.) Lesce-Bled . . . Žerovnica (m. p.) . Javornik .... Jesenice ....
Dovje.....
Kranjska Gora
Rateče-Bela Pt,č . Terbiž .... Beljak, juž. žel. .
prih.
Št. 1711	it 1716	Št. 1712	Št. 171M
zjutraj	liti nI	zvečer	zjutraj
6*5	11-4D	6-30	1235
H-29	11-45	6 34	12-39
ti-39	11 55	6-44	12 48
6-52	12-07	6-56	12-59
7-05	12-21	710	1 12
7-22	12 38	7 27	1 27
7-27	12-43	7 32	P31
7 43	12-59	7 48	1-45
7-49	1 04 popol.	7 53	1*60
8-02	1 18	8 07	203
8'10	1-28	816	211
8-21	1-39	8-27	2-21
8-30	1-48	8-3«	2-30
8-40	Wk8	8-46	2-38
8-59	2 19	9-04	2-55
9-23	2-48	9 29	319
dopol.			
9-38	303	9-43	333
9 55	3-20	10 —	3-48
11 50	4-50	4-5S	4-58
Jad. vlak it. »34.		zjutraj	
TerToirž - r_o-u."bl jsuaa,.
Osobni vlaki
Odhod	Št. 1711	Št. 1715	Št. 1713	Št. 1721
	zjutraj	dopol,	popol.	zjutrnj
Beljak, juž. žel.....	_	11-51	4-52	6-42
		popol.		
	3-50	1-10	6-25	7-28
Rateče-Bela Peč ....	407	1-30	647 zvečer	7-44
Kranjska Gora ....	4-21	1-46	7-02	7-5S
Dovje........	4-46	218	7-27	8-23
	506	2-41	7-50	8-4:'
Javornik .......	5-12	2-48	7-56	8-48
Žerovuica (m. p.) .   .   . .	5-21	2-58	8 05	857
Lesce-Bled......	5-35	3-13	823	908
Radovljica (m. p.)    . .	5*41	3-20	8 29	914
Otoee (m. p.)......	5-53	3-32	8 41	9'24
	13-01	3-41	8-49	931
	6-10	3 54	901	9-42
	6-21	402	907	9*48
	fJ-38	4-20	9 23	10-03
	6-54	4-34	9-36	10-16
	7-05	4 4K	9 48	10 28
Ljubljana, Rud. žel. . prih.	714	4-55	9'56	1036
Ljubljana, juž. žel.   . „	7-18	5- -	10 —	10-40
V prav  prijetnem  iu frekventnein   trgu na Spodil|em Štajerski-m
proda se
lepo hišno posestvo
s 14 orali travnikov in njiv, upadajočih v 1. in II. razred, s 3 orali prav dohodnega hmeljišča in z jako prostorno in dobro preskrbljeno sušilnico. — Cen: se na 14.000 gld.
Dotična vprašanja naj se pošlje  na   upravuištvo „Sloven-skega Naroda" pod šifro: „Sreća". (515—2)
J. & S. KESSLER v BRNU,
Ferdinandove ulice st. "7 sn..
pošiljata proti poštnemu povzetju: * 130—19)
Izdajatelj in odgovorni urednik: D r a g o t i n Hribar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".