Štev. 49.
V Ljubljani, nedelja dne 18. februarja 1912.
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
*DAN* tehaja vsak dan — tudi ob nedeljah In
rarniki h — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljuhijani v »pravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na #om K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10‘—- četrtletno K 5‘—, mesečno K 1'7Q. — fo inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina s© *'	pošilja	upravništvu.
'•VM<wsr..tfsen;v
Telefon številka 118,
Le v
delu je rešitev, v delu zmaga!
Zadnje volitve v trgovsko-obrtno zbornico so pokazale s kako vnemo in požrtvovalnostjo so šli pristaši narodno-napredne stranke na deželi v boj za kandidate svoje stranke. Če kdaj, se je pri teh volitvah pokazala naša stranka v svoji pravi moči in jedrovitosti. V srednji trgovini in srednji obrti oddanih je dvakrat več naprednih glasov kot klerikalnih. V trgovini in mali obrti je narodno-napredna stranka nekoliko močnejša kot klerikalna.
Vseh glasov je bilo oddanih okoli 8.500. Od teh je dobilo narodno-napredna lista 4400, klerikalci pa so jih dobili z nemškimi glasovi samo 4100. Ker so Nemci oddali zanje gotovo okoli 500 glasov, je razvidno, da so klerikalci dobili k večjem 2600 glasov, torej celih 900 glasov manj kot naprednjaki.
Pri primerjanju oddanih glasov pa ne smemo pozabiti, da so klerikalci pridobili toliko glasov edinole s terorizmom in izsiljevanjem. Vsa kranjska dhovščina je bila skozi ves teden na lovu za glasovnicami. Z žuganjem, z bojkotom je iztisnila glasovnice celo od naših pristašev. V Ljubljani in njeni okolici je deloval klerikalni štab z vsemi možnimi sredstvi, ki so pa vsa imela namen spraviti volilce v strah in pod tem pritiskom dobiti od ljudi glasovnice. Ljubljanske tvrdke, kojih imejitelji so izven vsakega dvoma po mišljenju naprednjaki, oddali so vsled pretenj glasovnice klerikalcem. Pritiskal je ves aparat deželne bolnice, pritiskala vsa moč iz deželnega dvorca. Zlasti veliko ulogo je igrala denarna odvisnost in pa sovraštvo. K vsem tem bomo že še imeli dovolj prilike pobližje govoriti. Za danes le konštatujemo, da vsa moč, ki so jo klerikalci ob času, ko so na vrhuncu svoje slave in svojega vpliva, porabili v boju pri teh volitvah ni zalegla, da bi potisnila narodno-napredno stranko v manjšino. Obratno! Na celi črti smo napredovali.
Velikansk dokument so zadnje volitve v trgovsko-obrtno zbornico za napreden živelj na Kranjskem, za ono gibanje, ki so mislili klerikalci, da ga bodo kar čez noč ugonobili in zadušili. Mogočna S. L. S. je morala že danes doživeti, da je pri volitvah, ki so se vršile v celi deželi dobila manjšino glasov.
Na narodno-napredni strani pa je doprine-šen dokaz, da je neumestno in nepotrebno obupavanje. Z delorn, s smotreno organizirano in in podrobno agitacijo smo prekosili nasprotnika. Pomisliti moramo tudi na naši strani, da je bil pravzaprav nastop pri zadnjih volitvah naš prvi nastop, ki se je hotel z enako vrednostjo uveljaviti tako v Ljubljani kot v zadnji gorski vasici. Ako bi se bilo že prejšna leta pri vseh volitvah in v vseh okrajih z enako doslednostjo in dovršenostjo delalo kot se je pri teh volitvah, bi danes klerikalci že ne imeli več absolutne večine v deželni zbornici. Ali to, kar je bilo, naj je pozabljeno. Z veseljem zremo v bodočnost, katere se nam ni treba bati, ako bodemo vztrajali pri delu.
Treba je takoj nadaljevati započeto delo!
Po celi deželi — v vsaki občini — moramo ustvariti krajevne organizacije, ki naj so temelj naše politične organizacije.
Novi časi zahtevajo novih ljudi, novih oblik. Posameznik ne zaleže danes ničesar, ako noče in ne zna upoštevati celote. Posameznik Pa lahko celoto neznansko dvigne, ako hoče
s:
:a
•••
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarje**
:t:	Uredništvo	in	upravništvo:	Pj
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica it
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana plaMfc se ne sprejemajo, rokopisi o« ne vračajo. Za oglMp se plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana II zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju p*» s; pust. — Za odgovor je priložiti znamko. M
•••
:k
Telefon številka 118.
ž njo delovati za prospeh skupnih, višjih interesov.
Dolžnost in naloga vseh naprednih elementov v naši deželi je, da se otresemo vseh predsodkov, da izgubimo vsako malodušnost. S trdnim zaupanjem v same sebe. z neomajano vero v bodočnost in zmagonaprednih idej, poidimo med narod in ustvarimo mu organizacijo, ki bo zmagala vse ovire in vse sovrage.
Le v delu je rešitev, v delu zmaga!
Balkansko vprašanje.
Znani ruski publicist V. V. Viktorov, eden najglobljih poznavateljev Balkana je predaval v Pragi o balkanskem vprašanju, ki je z ozirom na sedanji mednarodni položaj izredne važnosti, zato prinašamo tudi mi izvleček iz tega velezanimivega predavanja.
Razmotrivati balkansko vprašanje mogoče je raz več stališč. Raz politiško stališče vidimo v njem vprašanje o nadaljnern razvoju petih držav balkanskega poluotoka, raz narodopisno — proučavanje plemen, ki stanujejo na tem poluotoku, ako pa študiramo balkansko vprašanje raz sociološko stališče, iščemo rešitve vprašanju, v kateri smeri se bo nadalje razvijala kultura balkanskih narodov. Ker je sociološko vprašanje najobsežnejše, razpravljati moramo najprej raz to stališče in raz isto govoriti o balkanskem problemu in razviti svoje misli o rešitvi istega; seveda se pri vsem tem ne sme pustiti v nemar tudi politiškega, narodopisnega in gospodarskega vprašanja, v kolikor se dejstva, o katerih govorimo, pokažejo kot pravi momenti napredka.
Ze od najdavnejših časov sem je balkanski poluotok oder. ki se kaj često in naglo menjajo na njem glavni junaki. Vsled čestih premen in seljenja narodov in plemen, udejstvil se je konečno naslednji položaj: na eni strani je bilo na poluotoku življenje precej raznoliko, ker se življenski pogoji na Balkanu precej različni od onih v ostali Evropi; na drugi strani se pa noben narod, ki je prebival na balkanskem polutoku. ni ustavil za toliko časa, da bi mogel zadobiti politiško premoč nad ostalimi, da bi mogel sebe in druge izenačiti v kulturnem pogledu z drugimi evropskimi narodi. Vsled tega so se takozvane evropske vele-vlasti vedno umešavale v življenje balkanskih narodov, uplivale nanje v kulturnem in politi-škem pogledu, ter na ta način zaustavljale samostojni in samonikli napredek balkanskih narodov. Ta vpliv evropske kulture se kaj nezdravo kaže v temeljih pogojih, ki značijo in dajo smer napredku zemlje in narodov.
Najizrazitejše se kaže ta nezdravi vpliv Evrope in njene protibalkanske politike v enem najvažnejših faktorjev napredka — na razvoju prometnih zvez. Naravno bi bilo, da se pusti balkanskim narodom pravica graditi spojne proge tako, da bi te proge prinašale koristi vsem državam na Balkanu, to bi bilo naravno, v resnici so pa evropske velesile iz gradnje železnic znale vedno napraviti »evropsko vprašanje« in zaprečile na vse mogoče načine zidavo potrebnih prometnih zvez.
To trditev dokazujejo naslednja dejstva:
1.	Grška ni zvezana z ostalim balkanskim polutokom z nikako železnico, na kopnem je popolnoma ločena od Evrope in se mora kot otok zadovoljiti samo z pomorskimi zvezami.
LISTEK.
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
VII.
Junaštvo.
Solnce se je povzpelo že visoko ter s svojimi žarki zalivalo zeleno brajdo nad samostanskim dvoriščem. To dvorišče, tako mračno in grozno po noči, bilo je sedaj veselo, tiho in svetlo. Ptički so ga oživljali s svojim radostnim Kostolenjem; prozorni vali ondi žuboreče studenčnice so veselo in prijetno pljuskali; vitke c*Prese in topoli so šumeli, ko jih je opihoval fgodnji pogorski veter. Vse je bilo tako jasno praznično. Da, tudi hodniki naokrog s svojimi mračnimi celcami, so izgledali prijaznejše, oživljene od gostolenja lastovic, obletajočih svoja gnezda.
Sredi dvorišča , pod brajdo, je korakal ve-"canstveni starec, gologlav in z belo brado, segajočo mu do pasa, v dolgi vijoličkasti suknji. Vsako jutro se je tu sprehajal ter srkal vase sveži zrak, radujoč se slično otroku, soln-<-'a in neba, kateremu je korakal naproti.
Ne daleč proč, kot nasprotje onega spomenika preteklosti, je stal dijakon Vincencij s knjigo v roki. (Pripravljal se je za vstop v ru-ri..° semenišče). Mladost in nadeja je žarela na uakonovem licu: moč in življenje sta se leske-«Ui v njegovem sanjavem očesu. Ta mladenič
je predstavljal bodočnost, kateri je zrl s takšnim zaupanjem naproti, s kakršnim je starec zrl v večnost. Samo zatišje samostanskega vrta za-more pripraviti k takemu pobožnemu nazoru človeško dušo.
Na kamenitih cerkvenih stopnicah je stal zopet okrogel kot kroglja, oče Gedeon ter imel kaj opraviti. Pozorno je ogledoval purane, ki so korakali po dvorišču s pahljači podobnimi repovi. Primerjal jih je z ošabnimi farizeji v evangelju in njihovo korakanje ga je spomnilo na kralja Salomona, ki je razumel tičje glasove. Zatopljen v takšno pobožno premišljevanje, je mirno čakal, kedaj zazvoni blagoslovljeni zvonček, vabeč k obedu, čegar slast je čutil že naprej, vohajoč prijetno vonjavo, ki je prihajala iz kuhinje.
Na pragu kuhinje, na solncu, je stal blaznež, tovariš Munccv. On tudi ni z nič manjšim zanimanjem ogledaval to domače življenje puranov. Beseda »ogledoval« purane ni tu prav na svojem mestu, kajti pogled blazna je objemal ne le tolpe puranov, marveč vse obzorje, zakaj eno njegovo oko je zrlo proti vshodu, drugo pa proti zahodu.
Poleg njega je stal Munčo, lomil z rokami, vrtel glavo in se plašno oziral proti najvišjemu hodniku. Ze je vedel čemu.
Ko omenimo še »igumena«, kateri uprav ni bil navzoč in še nekoliko hlapcev, pa imamo pred seboj vse prebivalce samostana.
Nenadoma pa je pricvalal igumen na konju, skočil z njega in podavši uzdo škilavcu, rekel nevoljen Vicenciju:
»S slabimi novicami prihajam iz mesta«.
In pripovedoval je vse podrobnosti Sokolove nesreče. »Revni Sokolov! revni Sokolov!« je končal ter globoko vzdihnil.
Igumen Natanel je bil jedrnat človek, visok
2.Ves balkanski poluotok je zvezan s srednjo Evropo le z eno progo (Dunaj-Belgrad-Niš), nasproti pa sta apeninski in pirenejski poluotok zvezana z večimi progami.
3. Balkanska obala adrijanskega morja ni spojena z notranjostjo balkanskega poluotoka z nieno železnico.
4. V reševanju problema, da se zveže Donava z adrijanskim morjem, pojavilo sc je nasprotstvo ruskih in avstrijskih interesov zato pa za dogledno dobo ni nobenega upanja, da bi se rešilo to vprašanje ugodno za balkanske države.
V razumevanju bistvenega položaja treba je vedeti, da je zemljepisno, Vojaško in prosvetno središče balkanskega poluotoka enakokrat-ni trikot, katerega vrhove tvorijo mesta Niš, Sofija in Skoplje. Razvoj novih železniških mrež je pravilen le v tem slučaju, ako nove proge spravijo v ravnotežje te tri točke.
V zvezi z nenaravnim razvojem železniške mreže je tudi nenormalni razvoj vodnih cest. Na balkanskem poluotoku je nenavadno neznatno število dobro urejenih luk ter pristanišč, dasi so dani vsi pogoji za napredek obmorskega življenja.
Le na ta način je razumeti, da živi danes komaj dvanajst ur od Rima, a štirinidvajset ur od ostalih kulturnih središč Evrope še vedno svobodno divje pleme v Albaniji, pleme, ki do danes ni v nikaki zvezi s sočasnim napredkom civilizacije.
Take so posledice dosedanjih skrbi in vplivov, dosedanjih interesov srednje Evrope za Balkan. Evropa se meša v notranje balkanske razmere le tedaj, kadar more vzajemno kolikor mogoče oslabiti balkanske države. Iz tega izvira tudi ta abnormalna politiška raz-delba balkanskih držav na oblasti, ki so si protislovne, ki prečijo pogoje za samostojen razvoj narodnega življenja.
 ________
II.	\
Danes obstoje na Balkanu tri večje kul-turno-socialne skupine kot faktorji politike, prosvete in napredka balkanskega poluotoka. To so Srbi, Bolgari in Turki. Turki spadajo med te skupine samo kot faktični gospodarji največjega dela balkanskega poluotoka. Semkaj bi se mogle prišteti še Grška, Rumunska ter Avstro-Ogrska. Toda Grška ni v nobeni prometni zvezi z ostalim Balkanom, pa tudi v nikakih kulturnih odnošajih z balkanskimi narodi, ker tvori takorekoč otok, Rumunska ima na Balkanu le gospodarske interese, o vlogi Avstrije pa spregovorim pri vsaki zgoraj omenjenih skupin posebej.
Uloga Srbov na Balkanu je posebno važna interesantna, a tudi hvaležna. Raz zgodovinsko stališče so Srbi in deloma Hrvati nosilci vsestranske slovanske kulture na Balkanu. V svojih narodnih pesnih, teh narodnih umotvorih ohranili so od pradavnih časov sem do danes svojo narodno individualnost in vse njene ideale. Da Evropa oslabi ono herojsko borbo, s katero so se Srbi borili proti grško-turškimi politiškimi in kulturnimi uplivi, — ona se je bala teh močnih naravnih balkanskih narodov — poskušala je na vse načine, da razbije srbsko-hrvaško pleme, ter ga podeli na manjše odvisne skupine. Politiški so Srbi in Hrvati razdeljeni med dve monarhiji, Avstrijo in Turčijo, a ti dve obe državi poskušata na vse mogoče načine, da preprečita vsako zbližanje med dvema svobodnima srbskima državama med kraljevino Srbijo in kraljevino Črno goro. Enako
pa z druge strani poskuša avstrijska vlada vse, da prepreči popolen sporazum med Srbi in Hrvati, tema dvema deloma enega in istega naroda.	_________
SPLOŠNI PREGLED.
Nemški državni kancelar major Bethmann Holhveg je čutil v zadnji seji potrebo, da je nastopil z vsem svojim ogorčenjem proti socialni demokraciji, ki sedi danes kot najmočnejša stranka v nemškem parlamentu in ima na predsedniški tribuni svojega zastopnika v osebi prvega podpredsednika. Toda tudi te besede ne bodo zaustavile tok in razvoj demokratizma, Nemčija se ne bo podrla, kakor se ni podrla takrat Avstrija, ko je bil tudi v avstrijskem parlamentu izvoljen socialni demokrat Pernstorfer podpredsednikom. Značilne so pa te besede le v toliko, da si upa državni kancelar hujskati proti najmočnejši stranki v parlamentu na način, ki je sicer navaden le na kakih političnih shodih. Resno časopisje v Nemčiji ta kancelar-jev izbruh obsoja, ker kako naj pride nemški parlament do rednega in resnega dela, ko si upa državna uprava oziroma nje reprezentant na tak način nastopati proti stranki, ki zastopa skoro večino nemškega prebivalstva. Zgodovina nemškega parlamenta uči, da je boj proti socialni demokraciji brezuspešen, to je poskušal Bismark, a brez uspeha, proti socialni demokraciji je agitiral sam Viljem, a vse to je le dvignilo socialno demokracijo! Zato je pa danes Beth-manovo hujskanje smešna Don Quihotska politika.
Položaj v Macedoniji. Solunski dopisnik peterburškega lista »Novoje Vremja« javlja svojemu listu, da se položaj v Macedoniji vedno bolj zaostruje. Revolucionarne organizacije in osrednji revolucionarni odbor, med katerima so doslej vladala velika nesoglasja in prepiri, sta se popolnoma izmirila, ter sklenila odslej naprej delati skupno, da dvigneta vse prebivalstvo do ustanka. Tudi najnovejša revolucionarna organizacija »rdečih bratov« je začela že s svojim delom zlasti okolo Soluna in Bitolja, kjer že vse vre med prebivalstvom. Vsak dan se vrše spopadi med turškimi vojaki in četaši, tako so zadnje dni albanski četaši napah turški muni-cijski transport in ga vzeli na poti med Djako-vom in Pečimi. V konzularnih krogih se dvomi, da se bo Turčiji posrečilo, da v sedanjem kritičnem položaju bode kos temu gibanju; težko bo v današnjih prilikah radi tripolitanske vojne uzpostaviti mir in red v Macedoniji, jasno pa s je da stoji dežela pred važ. dogodki. Pa tudi iz Albanije zlasti iz juž. prihajajo jako vznemirljiva poročila, albanska plemena Toska in Ge-ga so že proglasila v mestih Argirokasto in Rusu svojo neodvisnost, nočejo plačati davkov, davčne uradnike pa so vse pregnali. Koliko boli se približuje Jurjevo, toliko kritičnejši postaja položaj.
Kitajska republika. Kakor se poroča iz Nankinga je kitajska narodna skupščina izvolila Juanšikaja svojim predsednikom ter določila mesto Nanking kot bodočo prestolico kitajske republike. Vsa kitajska poslaništva v inozemstvu so dobila odlok, da naj vrše tudi v nadalje svoje posle kot provizorični zastopniki kitajske republike. Na vseh poslaništvih nove republike plapolajo že zastave v novih republikanskih barvah. Narodna skupščina je pozvala Juanšikaja, da pride iz Pekinga v Nanking,'da tam javno in slovesno pred narodno skupščino priseže na novo ustavo.
in močan, možkega lica in rezkega gibanja. Ako odstranimo od njega meniško obleko, pa zelo malo redovniškega ostane na njem. Stene njegove celice so bile prenapolnjene s puškami; bil je izboren strelec, klel je in se rotil kot junak, znal je zdraviti rane, ki jih je zadalo orožje, znal pa jih je tudi zadajati. Slučajno je postal igumen v samostanu, namesto, da bi bil vojak na Balkanu. Sicer pa so ljudje tudi govorili, da je bil to svoje dni res, sedaj pa da je šel delat pokoro.
»Kje je oče Gedeon?« vpraša igumen, o-gledavši se naokrog.
»Tukaj sem!« zakliče s piskavim glasom oče Gedeon, stopivši iz kuhinje. Šel je tjakaj pogledat, če bo obed kmalu gotov.
»Zopet se potikaš okrog kuhinje, oče Gedeon, ali neveš, da je lakomnost smrtni greh?« Na to mu zapove, naj naloži prtljago na osla in se poda na pot v selo Vojnjagovo, kjer ima obiskat kosce ki so kosili samostanske travnike.
Oče Gedeon je bil okoren človek, dobro rejen in debel kakor z oljem napolnjen meh. Malo gibanje, ki ga je izvršil, je povzročilo, da je zalil njegovo lice rnučeniški znoj.
»Oče igumen«, se oglasi s prosečim glasom in z rokami, položenimi na trebuhu Gedeon, kateremu nikakor ni bilo po godu to potovanje po grešnem svetu.
»Oče igumen, ali bi ne bilo bolje, da bi bil odvzet ta grenki kelih od vašega pokornega brata?« Pri teh besedah se je nizko priklonil.
»Kakšen grenki kelih? Ali te mar pošiljam peš? Vsedeš se na osla in ves tvoj napor bode ta, držati v eni roki uzdo, z drugo pa blagoslavljati.«
Igumen se mu nasmehne pri teh besedah.
»Oče Natanel, tu se ne govori o trudu; za trud in napore smo itak vstvarjeni; toda časi so slabi.«
»Ali je ta čas slab? Sprehod v majniku za-more nam služiti k zdravju.«
»Časi, oče, časi so slabi!« reče živo oče Gedeon. Vidite, doktorja so zvezali in krščanska duša lahko pogine. Agarantje so neusmiljen narod ... Naj me čuva Bog; ako me vržejo v ječo, češ, da šuntam narod, pa bo imel celo samostan škodo. Nevarnost je ogromna!«
Igumen se glasno nasmeji.
»Hahaha...« se smeje na vso moč ter tolče z cokami na bedrih, zroč na košato postavo očeta Gedeona. Nu, da na te vržejo sum Turki? Oče Gedeonpolitični apostol?! Hahaha! Kdor nima volje, lahko najde izgovor! Greh maš na duši, da si me pripravil v smeh, ko se to srcu ni hotelo. Dijakon Vicencij! Dijakon Vicencij! Pojdi sem, da čuješ, kaj govori Gedeon! Munco, pokliči Vicencija, sicer počim od smeha...
In res burljivi smeh igumena je odmeval od vseh hodnikov naokrog.
Munco, začuvši povelje, je še grozejše odmajal z glavo ter široko odprl oči, iz katerih mu je gledal topi strah.
Ru-si-an!« je zakričal, tresoč se na vsem životu in kazal na hodnik, kamor se je bil dijakon odpravil. In niso ga več silili; z urnimi koraki se je podal na nasprotno stran.
»Rusijan? Kakšen »Rusijan« bi naj to bil?« »Pošast, vaša dostojnost,« se oglasi oče Gedeon.
»Odkedaj je Munco postal takšen straho-petnež? Saj je živel lično onim v puščavi.«
»Zares, oče Natanel, ponočni duh hodi po hodniku... To noč me je Munco poiskal, bil je na pol mrtev strahu. Videl je, kako je prišla pošast v beli obleki iz one čumnate... Pravil mi je tudi o drugih rečeh, toda sam Bog ga naj razume! Moramo poškropiti gornji hodnik z blagoslovljeno vodo.«
DNEVNI PREGLED.
Sedaj je mir v Izraelu. Znano je, kako razburjenje je zavladalo v klerikalni stranki, ko je dr. Šušteršič presenetil vse svoje tudi najožje tovariše in postal deželni glavar. Vse je mislilo in pričakovalo — tudi v klerikalnih krogih — da postane deželni glavar Povše. Dr. Šušteršič je v ministrstvu »zglihal« zase. Nato vojska v klerikalni stranki. Dr. Šušteršič pa je končno le uvidel, da mora Povšeta na kak način potolažiti. Pred leti so ga vrgli iz deželnega odbora, sedaj so mu pojedli glavarstvo. Sklenil se je odmakniti od skledice, pri kateri je tako prijetno sedel skozi 16 let. Hočeš, nočeš moral se je odločiti, da kot deželni glavar odloži koritce pri »Ljudski posojilnici« in ga prepusti Povšetu. Včeraj je razglasil »Slovenec« veselo vest, da je postal mesto dr. Šušteršiča predsednik »Ljudske posojilnice« komerčni svetnik Povše. Sedaj je morda mir v klerikalnem Izraelu. Povše bo bržčas zasedel v I. nadstropju Ljudske posojilnice velikansko stanovanje, ki ga je dosedaj imel dr. Šušteršič. Tudi velikanskih drugih udobnosti bo deležen. Nekoliko pa je le zopet dr. Šušteršič potegnil svoje tovariše. Kar je klerikalnih advokatov so namreč čakali na to, da odloži dr. Š. s predsedstvom »Ljudske posojilnice« tudi njeno pravno zastopstvo. Dr. Šušteršič še ni nikjer objavil, da je to storil. S tem, da je forsiral neadvokata Povšeta za predsednika, je dr. Šušteršič očividno skrbel tudi za se.
Deželna banka. Kuratorii deželne banke je sestavljen iz naslednjih finančnih ženijev: dr. Josipa Dermastje, Antona	jn	Alojzija
Lillega. Najboljši med njimi je še Rojina, ki bo lahko vedno krpal in lepil razpoke na tem najnovejšem deželnem podjetju.
Grof Barbo kot zagovornik deželnega gospodarstva. Dne 25. januarja t. I. je poslanec Ribnikar interpeliral deželnegta fdavarja radi prodaje na deželne troške kf^enih nlemenskih prešičev izven vojvodinje Kranjske. Interpe-lant je takrat navajal v svojem vprašanju, da je plačal deželni odbor za 40 nlemenskih prašičev 19.130 K 46 v. torej za vsako živince čez 400 K, ker je vsekako visoka cena pri tej vrsti živine. V interpelaciji je bilo tudi navedeno. da je predložil živinorejski nadzornik Legvart račun, po katerem se mu je izplačalo 2046 K.
Interpelant je čital v nemških listih, da sedaj ponujajo deželi drage plemenske prašiče izven dežele vsled česar je stavil na deželnega glavarja naslednje vprašanje: 1. Ali je njemu razpis prodaje na deželne stroške kupljenih prešičev znan? 2. Ali je pripravljen vse potrebno ukreniti, da se dragocene plemenske živine izven dežele ne proda? 3. Zakaj se je poslal razpis v »Anbot und Nachfrageliste« in zakaj se je hotelo odprodati za tak drag denar za deželo že pridobljene prašiče? Ta teden je odgovoril na to interpelacijo Ribnikarju deželni odbornik grof Barbo. Očividno mu je bilo zelo lahko odgovarjati, ker ni bilo Ribnikarja več v zbornici. Drugo vprašanje pa je, če je grof Barbo res dal zodovoljiv odgovor. In baš tega ni dal! On je sicer podrobneje razložil Legvartov račun za kar ga pa nikdo vprašal ni. Glede odprodaje prašičev samih je dejal, da se na Nemškem kupljenih prašičev samih ne odprodaja, pač panjihove potomce. Mi pomilujemo grofa Barbota, ki hoče veljati v živinoreji za strokovnjaka, da odda tako nesmiselno mnenje. Dežela vendar ni kunila plemenskih prašičev za meso. marveč za zboljšanje rodu. Potomci na Nemškem kupljenih prašičev bi lahko bili za deželo še večje vrednosti, ker so lahko že sklimatizovani. Če torej deežla odprodaja potomce za drag denar kupljenih prašičev, meče denar skozi okno. Ce so se — kakor poroča »Slovenec« — v deželnem zboru klerikalni poslanci odgovorom grofa Barbota smejali, so se mu prav lahko, ker je bil res smešen. Če se pa klerikalni poslanci niso zavedali, da je bil smešen, potem so se smejali svoji neumnosti.
Neprijetno je bilo grofu Barbu odgovarjati na interpelacijo Ribnikarja in tovarišev. Kako pa tudi ne. Prašiči so stali vsak nad 400 K, sedaj pa dežela njihove potomce — kakor pravi grof Barbo sam — prodaaj izven dežele. Pri
Munco je stal precej daleč strani in se oziral na hodnik.
»Nu in kaj je videl? Pojdiva, oče, pogledat tjakaj«, spregovori igumen, kateremu je takoj prišlo na um, da so se nemara tatovi prikradli tjakaj.
»Bog me obvaruj!« pravi Gedeon ter se prekriža. Igumen pa gre sam k hodniku.
V	tem trenutku, ko je bil igumen klical di-jakona, je šel ta h Kraljiču.
»Kaj je novega, oče?« ga vpraša poslednji, videč nemr na njegovem licu.
»Nič nevarnega,« mu urno odvrne dijakon, »toda novica, ki nam jo je prinesel igumen, je zelo neprijetna. V tej noči so zaprli Sokolova in ga odpeljali v K.«
»Kdo je ta Sokolov?«
Doktor v mestu, vrl mladenič. Našli so v njegovi suknji podpihovalna pisma... kdo ve? Znano mi je, da je vnet narodnjak,« je govoril dijakon v skrbeh, čez trenutek pa je nadaljeval. »Ko so ga sinoči stražniki preganjali, je ustrelil s samokresom ter ranil vojaka, ki je strgal z njega suknjo. Slabo prede revnemu doktorju... Hvala Bogu, da ste se vi izmotali... O vas se ne čuje ničesar v mestu.«
Ko je dijakon končal, je videl v svoje nemalo začudenje, kako se je Kraljič z obema rokama prijel za glavo in dirjaje semtertja po sobi, bolestno vzdihnil. Pred temi znakovi neskončnega obupa je stal dijakon kakor omračen, ne razumevajoč ničesar.
»Kaj se godi s teboj? Saj, hvala Bogu. ni nič zgodilo!« zakliče Vincencij.
Kraljič obstane s spačenim obrazom vsled notranjega trpljenja in zakliče malone besno:
(Dalje.)
teh 400 K ni niti vštet račun, ki ga je za popotovanje deželnemu odboru predložil tudi še grof Barbo. Tisti prašiči, ki jih je kupila dežela na Nemškem, so bili tako »nobel«, da jih ni kupoval in spremljal samo živinorejski nadzornik Legvart, marveč tudi še grof Barbo. Koliko je on zaračunal za to potovanje, Barbo ni povedal, kar bi bilo vsekakor bolj zanimivo kot Legvartov račun. Barbo je tudi nekaj zamolčal. kar je pa pri celi aferi glavno. Na Nemškem za drag denar kupljeni prašiči in njih potomci so namreč za nič. In baš zato, ker so za nič, jih dežela odprodaja izven Kranjske. Kranjski kmet jih namreč nič kaj ne mara. Legvart in Barbo sta kupila na Nemškem celo pohabljenega prašiča, najboljši dokaz, da se na prašiče oba skupaj dosti ne razumeta. Grofu Barbotu bomo glede teh prašičev še marsikako povedali. Značilno pri stvari je tudi to, da je imel Lampe odgovoriti na interpelacijo. On ve, da stvar smrdi. Odrinil jo je zato raje Barbotu. Mislil si je, naj on sam poje svinjsko juho. ki jo je pripravil sam. In res! Ubogi grof Barbo si je pri tem opekel jezik.
Priznanja. »Slavjansko blagotvoritelno dru-žestvo« v Sofiji, kateremu načeljuje sedanji naučili minister bolgarske vlade prof. Bobčev je izvolila svojim častnim članom radi zaslug na literarnem polju ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja in slovaškega pesnika Pavla Ho-čezdoslava. — »Slavjansko obščestvo« v Sofiji pa je izvolilo svojim Častnim članom profesorja zagrebškega vseučilišča dr. J. Šurmina.
Promocija. Slovensko akademično društvo »Ilirija« v Pragi naznanja, da je bil njega starešina g. Tone Delak iz Trsta včeraj v soboto na češki univerzi v Pragi promoviran doktorjem prava.
Delavstvo in klerikalci. Naši slovenski klerikalci posnemajo v vsem državnonemške klerikalce. Na naimamljivejše načine vabijo delavstvo v svoj tabor in mu obljubljajo zlate gradove. Da n;i ima resnica popolnoma drugačno lice, o tem svedoči okrožno pismo Ste-yerwalda, glavnega tajnika krščanskih delavskih zadrug v Kolnu. Steyerwald toži v okrožnici, da izkoriščajo klerikalni demagogi organizirano delavstvo v sebične namene, da duhovščina nima nobenega razumevanja za delavske interese, da je delavskemu gibanju povsem tuja in po svojem bistveno aristokratič-nem principu sovražna, fanatična, doktrinarna in da je zadnji čas, da se krščansko delavstvo otrese farovškega jerobstva. G. Steyprwald je podal s tem tudi zrcalo naših slovenskih klerikalcev. ki so karikirana kopija državno nemškega centruma.
Aehrenthalov naslednik. Cesar je sprejel v avdijenci skuonega finančnega ministra Bu-riana, a takoj na to prestolonaslednika Franc Ferdinanda; v diplomatskih krogih se sodi, da reši krona brez ozira na stanje Aehrentha-love bolezni že v najkrajšem času vprašanje o njegovem nasledstvu, zato se smatra včerajšnja avdijenca barona Buriana kot jako važna. Ker se je avstrij. poslanik v Parizu grof Sze-esen že vrnil v Pariz, se sodi, da njegova kandidatura ne pride več v poštev. Odločitev pade torej le med bivšim avstrijskim poslanikom v Peterburgu grofom Berchtoldom in sedanjim skupnim finančnim ministrom baronom Bu-rianom. Verjetno je, da se reši to vprašanje še tekom štiriindvajsetih ur!
Reka proti zgradbi novo projektiranih bo-sansko-dalmatinskih železnic. Ko se je poročalo, da je ogrska vlada konečno pripravljena začeti z gradnjo bosanskih in dalmatinskih železnic, je reški občinski svet sklenil najodločneje protestirati proti onim progam, vsled katerih bi trpela Reka na prometu in katere bi zmanjšale važnost in vrednost reške luke. Magistrat je izdelal spomenjco, katero je predložil tudi trgovski in obrtni zbornici. Zbornica se je pridružila temu protestu, ker vidi v izvedbi teh projektov oškodovanje reške luke. Te dni odide deputacija trgovske zbornice in občinskega sveta reškega v Budimpešto, da protestira pri trgovskem ministru proti takemu oškodovanju reške luke.
Kongres zastopnikov zatiranih narodov. V Parizu se vrši na incijativo bivšega hrvaškega saborskega poslanca dr. Hinkoviča in znanega branitelja v srbskem veleizdajalskem procesu v mesecu juniju kongres zatiranih naro-rodov. ki bodo vposlali na ta shod svoje zastopnike. Slovaški dnevnik »Slovensky Deu-nik« pozi vije Slovake, da naj pošljejo na ta shod svojega zastopnika, ker slovaški narod je gotovo v Evropi eden najbolj zatiranih. Tam pred forom vsega kulturnega sveta tam naj se spoznajo zatirani narodi, tam naj se združijo v vzajemni borbi proti nasilstvu, da si kdaj pribore pot do svobode. Pri nas Slovencih seveda ne more biti govora, da bi bili zastopani na tem kongresu, ker nam se godi takod obro, da si ne moremo želeti kaj boljšega, saj dobimo od avstrijske vlade vse — česar si le poželimo, pa naj bi se še potem udeležili kongresa zatiranih narodov?
Neaktivno moštvo, ki je navadno že v pomladanskem pričuvnem terminu vpoklicano v pokritje nepopolnega prezenčnega stanja armade, je letos izjemoma vpoklicano šele z 9. aprilom t. I. v službo.
Avstrijski kataster vodnih moči. Intere-sentje dobe v isarni trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani prospekte o avstrijskem katastru vodnih moči, katerega tretji zvezek je ravno izšel. Na željo se ti prospekti tudi dopo-šljejo.
Financijelno in komercijelno stanje v E-glptu. Tvrdke, ki imajo ali hočejo začeti stike v Egiptu, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani važne informacije o finan-cijelnem in kupčijskem položaju v Egiptu.
Muzejsko društvo za Kranjsko. Na občnem zboru dne 14. t. m. izvoljeni odbor se je tako konstituiral: Predsednik: deželni šolski nadzornik Fr. Levec. Podpredsednik: knezoško-fijski kancelar V. Steska. Tajnik: prof. dr. J. Šmajdek. Blagajnik: prof. M. Pajk. Knjižničar: prof. dr. Gv. Sajovic. Arhivar: Muzejski ad-junkt dr. J. Mal. Uredniki »Carniole«: kanonik
J. Gruden, muzejski ravnatelj prof. dr. Man-tuani in prof. dr. Gv. Sajovic. Odbornika: poštni nadkontrolor J. Hafner in prof. dr. J. Žmavc.
Velikodušni darovi. V notico pod tem naslovom se je v včerajšnji številki ukradla tiskovna pomota, škof Posilovič je daroval zagrebškemu Sokolu K 2000 a ne K 200, kakor je bilo včeraj pomotoma navedeno.
Društvena statistika. V minolein letu je bilo v Ljubljani 301 društvo; izmed teh je bilo 254 (tedaj dobrih 84%) slovenskih in 47 (torej dobrih 15%) nemških društev. Vsa društva so imela 143.416 članov in sicer slovenska 137.616 (95%), nemška pa 5800 članov (5%). Vsako slovensko društvo je imelo povprečno 542 udov vsako nemško pa povprečno po 123 članov. Vsak Ljubljančan je bil tedaj član treh do štirih društev. Število članov je bilo leta 1909 — 94.784, leta 1910 pa 111.993. — Ona društva, ki se niso ustanovila, in pa ki več let niso naznanila svojega odbora, bodo uradno razpuščena.
Umrli so v Ljubljani. Juri Jesenko, dninar, 72 let, Radeckega cesta 11. — Leopold Sedej, železn. poduradnik, 34 let. Ilirska ulica 22. — Ana Sclnveitzer, zasebnica, 71 let. Sv. Florjana ulica 19. — Josip Uhlir, c. kr. okrajni orožniški stražmojster, 46 let. Zaloška cesta 29. — Terezija Mauer, služkinja, 60 let. Rožna ulica 7. — Robert Zupančič, rejenec, 5 mesecev in pol. Ilirska uiica 21. — Frančiška Ulčar-Eržen, hči tovarn, delavke, 11 mesecev. Streliška ulica 15. — Frančiška Dane, zasebnica, 73 let. — Fr. Zurc, delavčev sin, 4 leta in pol — oba v deželni bolnici. — Frančiška Hribar, preinogar-jeva vdova. 57 let. Radeckega cesta 11.
Tujci v Ljubljani. Dne 16. svečana: Ivan Veble, lesni trgovec, Zagreb. — Dr. Rok Jesenko, odvetniški kandidat, Celovec. — B. La-gjevič, trgovec, Zagreb. — Andro Jakač s soprogo, c. kr. učitelj, Koper. — O. Cosulich. trgovec. Trst. — J. Vilfan, odv. soproga, Radovljica. — Irena Soitzer, tovarn, soproga, Gradec.
— J. Lenarčič, veleposestnica s hčerjo, Vrhnika. — Pl. Kantz, generalni major, Dunaj. — V. Haas. ministr. svetnik, Dunaj. — Iv. Zupančič, orožn. postajevodja s soprogo. Kranjska gora.
— Jernej Štrukelj s soprogo, trgovec, Kočevje.
— Dr. Anton Zorn, c. kr. pošt. komisar, Trst.
— Iv. Rakoše, posestnik. Straža. — Mihaela Barborič, trgovka. Novo mesto.
Družinski večer priredi Slov. delavsko izobraževalno društvo »Bratstvo« v sredo dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer v areni »Narodnega doma«. Med drugimi točkami je na vsporedu tudi gledališka predstava »Marijana«, igrokaz iz delavskega življenja, katero predstavljajo člani »Bratstva«. »Bratstvo« zasluži, da ga narodno občinstvo poseti v največjem številu, da bode nadalje s tem večjo vnemo izvrševalo svojo važno nalogo v vzgojo slovenske delavske mladine.
Loterijske številke. Dunaj: 34, 29, 60, 48, 25. Gradec: 15, 71, 60, 11, 69.
0 glavnem izvoru vraž.
(Konec.)
Da se lažje spozna ta znamenja, naj se vpraša obsedenega, kaj čuti duševno ali telesno, da se izve, s katerimi besedami more biti hudič premagan, te besede pa mora tembolj nagla-šati in jih ponavljati. Paziti mora, kterih zvijač se poslužujejo hudobni duhovi, da bi izganje-valca osleparili; radi odgovarjajo slepilno in se le težko izdajo, tako, da se izganjevalec utrudi, ali pa se mu dozdeva, da bolnik ni več od hudiča obseden.
Ko so izdani se radi skrijejo in bolnika le malo nadlegujejo. Bolnik celo misli, da je od njih oproščen. Toda izganjevalec ne sme prenehati s svojim delom.
Večkrat delajo hudobni duhovi vse mogoče ovire, da se bolnik ne podvrže zaklinjanju, tudi store, da bolnik zaspi.
Včasih dovoli hudič, da se bolnik umiri in prejme sv. zakramente, češ da je bolnika zapustil. Brezštevilnih zvijač se poslužuje hudič, zato mora biti izganjevalec previden in se ne sme pustiti goljufati.
Ako je le mogoče, naj se pelje obsedenega v cerkev ali v kak drugi posvečen prostor, brez ljudi; če je pa bolan ali plemenitaš in tudi iz drugih važnih razlogov, se more izganjati hudega duha tudi v zasebnem stanovanju.
Obsedenega se mora opozoriti, da moli, da se posti, izpove, ako spozna za dobro duhovnik, naj pristopi tudi večkrat k obhajilu in pri izganjanju naj se obrača s zbranimi mislimi k Bogu in ponižno prosi za obrambo. In ako je ponovno nadlegovali, naj potrpežljivo vstraja in ne sme o božji pomoči dvomiti.
Pred seboj imej vedno razpelo. Ako so pri roki sv. relikvije, naj se ž njimi, ki pa morajo biti zavite, dotika prsi in glave bolnika; mora se pa pri tem paziti, da ne onečastijo teh svetosti hudobni duhovi. Da se zabrani onečaščenje, se ne sme z »eucharistijo« (hostijo) dotakniti bolnika niti na glavi, niti drugje na telesu.
Izganjevalec ne sme dvomiti, ali pa nepotrebno in radovedno vpraševati bolnika o bodočih stvareh, katere ne spadajo k stvari, rajše naj hudobnemu duhu zapove, da molči in odgovarja lena vprašanja; hudobnemu duhu se niti Re sme verjeti, ako se dela, kakor da bi bil duh kakega svetnika ali celo dober angelj. Potrebna vprašanja so n. pr. o številu in imenu duhov v obsedenemu, o času kdaj je bil obseden, zakaj in slično.
Izganjanje se mora vršiti zapovedovalno-resno. Če bi bilo videti, da je duh izmučen, tem sijajnejše. Ako se opazi, da je obsedenec na kakem kraju boden, ali da je kje otekel, mora napraviti tam znamenje križa in pokropiti dotično mesto z blagoslovljeno vodo, ki jo mora imeti pri izganjanju s seboj.
• Paziti mora, pri katerih besedah se bolj tresejo hudobni duhovi, kajti te besede je treba ponavljati. Če bi hudi duh govoril, morajo se molitve istotako ponavljati, če je videti učinek, mora vztrajati še 2 do 4 ure dalje, dokler ne doseže končne zmage.
Obsedenemu naj ne daje nikakih zdravil —■ to naj prepusti zdravniku.
Izganja se li hudiča iz ženske, mora imeti izganjalec poleg sebe resne osebe, ki jo drže, ko jo muči hudič. Mora pa se izogibati vsemu, kar bi moglo vzbuditi pri njem ali pri navzočih slabe misli. Naj se rajše poslužuje pri izganjanju besed sv. pisma kakor pa svojih. Naj zapove hudobnemu duhu, da odgovori, kteri čar ga zadržuje v dotičnem telesu.
Obsedenec vsebuje čarobne stvari, katere izpušča iz ust, izbljuva ali pa izloči, ako so na kakem drugem mestu telesa. Ako se najdejo; se morajo sežgati.
Kakor hitro se iznebi obsedenec hudiča, mora se obsedenega opomniti, da se v bodoče varuje greha, ker poslednje stvari so vedno hujše kot prve.
Tako daleč torej načrt, kako se izganja hudiče, tiskan leta 1896.
Nadalje slede predpisi o obleki in obredih. Obsedenemu se ovije štola okrog vratu; če je nevaren, pripelje se ga zvezanega. Končno vsebuje Rituale litanije, čitanje, psalme, molitve in formule k zaklinjanju, katerim se noben hudič ne more dolgo zoperstavljati. Rajši pobegne in zapusti za seboj običajen smrad.
Ko čitate take stvari, obhaja Vas groza in pomilovanje, da se more kaj takega zgoditi v XX. stoletju.
Neizpodbitna potreba je, da se končno vendar preneha verovati v čarovnice in hudičeva strašila. Živimo v dvajsetem stoletju in ne v štirinajstem. Tu bi si mogel pridobiti papež Pij X. prvih zaslug!
Najnovejše vesti, telefonska poročila.
AEHRENTHAL V AGONIJI.
Dunaj. 17. febr. Od danes opoldne je stanje Aehreuthalovo skrajno kritično, začela mu je zastajati sapa, tako da je pričakovati, da se zaduši. Zdravniki ne zapuste več bolniške sobe. v kateri je zbrana vsa rodbina. Ob treh se je Aherenthal onesvestil, prišel je poslovodja dunajske nunciature monsignor Rossi, ki je podelil nezavestnemu zadnje blagoslove in papežev blagoslov. Ob tričetrt na šest se je prebudil in vzel nekoliko hrane. Katastrofe je pričakovati vsak trenotek.
DALMATINSKI DEŽELNI ZBOR.
Zadar. 17. febr. Vsled odpornega stališča stranke prava je izginilo vsako upanje na dela-zmožnost dalmatinskega deželnega zbora. Pogajanja ki jih je vodil sinoči do polnoči cesarski namestnik Attems, niso imela nobenega uspeha, ker večina odločno odklanja, da bi pristala na vladne spravne predloge. Zato izsledi tekom teh dni odgoditev a nato razpust dalmatinskega deželnega zbora.
ITALIJA IN POLOŽAJ V MACEDONIJI.
Sofija, 17. febr. »Bolgarsko carstvo« prinaša iz Rima brzojavno poročilo, da je tjakaj prispel ugleden Bolgar iz Macedonije, ki je zaupnik bivšega ministra Genadjeva, ter ima tudi od njega vsa priporočilna pisma na razne po-litiške osebe. Ta Macedonec je italijanski vladi predložil načrt, da naj mu izroči pol milijona frankov za organizacijo splošnega ustanka v Macedoftiji, ki ga proglase četaši še to poletje. Konferiral je delj časa z italijanskim ministrom zunanjih del, ki se je izrekel za ta načrt in ministrskim predsednikom, ki je sklical o zadevi mnistrski svet, ki se je že vršil, a so njega sklepi popolnoma zaupni. Macedonec je baje že odpotoval iz Rima.
VILJEM IN HALDANE.
Berlin. 17. febr. Nemški cesar Viljem je povabil angleškega vojnega ministra na Korfu, kamor pride v letošnji pomladi.
KRALJ NIKITA.
Peterburg. 17. febr. Kralj Črne Gore Nikita je danes ob pol 12. uri odpotoval iz Peterburga. Na kolodvoru se je poslovil od njega ruski car in veliko velikih knezov.
GENERALNI ŠTRAJK V ANGLIJI.
London, 17. febr. Sinoči je bil v principu sprejet predlog glede proklamacije generalnega štrajka na Angleškem.
MACEDONSKO VPRAŠANJE.
Carigrad, 17. febr. Reformna komisija za Macedonijo in Albanijo, kateri načeluje minister notranjih zadev, je odpotovala v Solun, kjer ostane dva meseca, da prouči macedon-sko vprašanje.
EKSŠAH MOHAMED-ALI.
Peterburg, 17. febr. Perzijska vlada je pozvala bivšega šaha, da mora takoj zapustiti meje države. Mohamed - Ali je izjavil, da to stori.	__________
RAZNO.
+ »Štorklja« v zrakoplovu. Kaj tacega do danes še ni bilo slišati, da se je kdo narodil v
—	aeroplanu. Povsodi, na vlakih, na ladijah, tudi v tramvajih in avtomobilih so taki slučaji znani, le o aeroplanu je še zgodovina molčala. To se je seveda zgodilo prvikrat v — Ameriki. Dne 13. prosinca je namreč zagledal luč sveta sinček newyorškega bankirja Fultona v letečem aeroplanu. V višini kakih 150 m je postalo njegovi soprogi slabo; bankir je hotel takoj pristati, pa predno je dosegel tla — le par metrov je bilo razlike, je mlada gospa rodila zdravega sinčka. Vzradoščeni oče je iz samega veselja. da se je sin rodil v zračnih višavah, imenoval malčka Otto Wright Fultona in če kdo zasluži naslov »visokorodni«, gotovo ga zasluži ta novorojenček s popolno pravico.
* Deset zapovedi za plesalce in plesalke.
Za predpustni čas objavlja pariška akademija plesnih učiteljev deset zapovedi za plesalce in plesalke, ki se glase: 1. Tvoje kretnje naj bodo •epe. 2. Tvoje obnašanje bodi vedno dostojno. 3. Tvoj ples plemenita oblika uslužnosti. 4. Misli vedno samo plemenite misli. 5. Tvoje kretnje naj bodo vedno plemenite kakor tvoje misli. 6- Vadi vedno svoje telo in svoje mišice. 7. Mladi plesalec primi vedno svojo plesalko okoli pasu z rešpektom! Mlada plesalka bodi rezervirana a prijazna. 8. Tvoje kretnje naj ti na-rekavajo čuvstvo in pogum. 9. Tvoja duša naj soglaša s tvojim plesom. 10. Smatraj ples le kot lepo obliko — način telesne vzgoje!
* Zaščitnik katoliških stenografov. Katoliški stenografi doslej niso, imeli svojega svetnika zaščitnika. Ali sedaj ga dobe. Španski stenograf Don Ricardo Ardura-Soni se je obrnil na vse katoliške stenografe, da naj zaprosijo Papeža, da jim postavi svetnika zaščitnika in sicer sv. Genezija Arleškega. In res so te dni nložili katoliški stenografje na papeža prošnjo, na proglasi tega svetnika kot patrona katoliških stenografov. Ta sicer splošno neznani Svetnik Genezij Arleški je bil na dvoru rimskega cesarja Maksimiljana dvorni pisar. Ker nekoč ni hotel pisati odloka glede preganjanja kristjanov, ki mu ga je diktiral cesar, ga je dal ta v ječo in obglaviti. Ker je znano, da so že Rimljani poznali stenografijo, je verjetno, da je bil ta Genezij cesarjev stenograf ter ga torej Popolnoma pravično dočaka čast, da bo odslej patron katoliških stenografov.
* Petsto miljonov brez testamenta. V Novem Jorku je umrl železniški miljonar Edvard Ha\vley in ni zapustil nič testamenta. V četrtek 8. t. m. je izjavil izvrševalec oporoke, da je zapustil Hawley okolo 500 miljonov kron brez o-poroke. Sicer so našli nekak načrt za oporoko; ker pa je bil izdelan že pred tremi leti in ni imel nikakega podpisa, je bil seveda brez pravne veljave. Že sama po sebi senzacionalna zadeva Pa ima tudi romantično stran. Eden glavnih dedičev železniškega magnata je namreč njegov nečak Ered Crandell, ki dobi okolo 110 miljo-"0V kron. In prav s tem vnukom je bil živel Ha\vley v strupenem sovraštvu in bi ga bil gotovo razdedinil, ako bi bil napravil testament, kred Crandell je reven človek, zasluži mesečno 300 kron in mora z njimi preživljati sebe, ženo 'm dva otroka. Crandell se je bil pred dvajsetimi leti taku hudo zameril bogatemu stricu. Bil je nastavljen v pisarni svojega strica in se je zaljubil ob tej priliki v 171etno telecrafistko Heleno Manusovo. Ha\vley je odpustil le^o dekle iz službe in je zahteval od nečaka, naj takoj Prekine slehrno razmerje z dekletom. Ali ljubezen je čuvstvo, ki klubuje vsem svetu in tako se tudi Crandell ni udal, ampak je ljubljeno dekle poročil. Toda trda jima je predla v zakonu in živela sta jako skromno, zlasti odkar je bil njiju zakon obdarjen z blagoslovom. Stric pa je medtem kupičil miljone na miljone, za revnega nečaka pa se ni zmenil. Crandell je dobil poročilo o ogromni dedščini v majhni umazani pisarni ker je dan na dan ždel po deset ur pred Knjigami. Ko so mu uradno naznanili, da mu pripade ogromno bogastvo 110 miljonov kron in da se je kar čez prelevil iz inteligentnega proletarca v miljonskega kapitalista, mu je obraz pričel sijati v vseh barvah, in bali so se da se 'Onesvesti. Ko zopet prišel k sebi, je prosil šefa za enodnevni dopust, ki ga je seveda tudi dobil, in potem je hitel domov, kjer je sporočil nepričakovano srečo ženi, iz ljubezni do katere je tako delal in trpel pomanjkanje dolgih dvanajst let.
* Milijoni zgoreli. V Amsterdamu je 14. t. to- izbruhnil požar v skladišču družbe »Ocean* m uničil nad 150 m dolgo skladišče, ki je vsebovalo nad dva milijona kron blaga in drugih Vrednosti.
Dolga beseda. Pariški profesor Bachelet R iznašel iz znanega Ehrlich - Hatovskega Preparata zdravilo, ki ga je nazval: »Sigmar-soldioxydiamidoarsenobenzol«. To zdravilo pripomore, da ni potreba Ehrlichovega preparata več dajati pod kožo, amkap se ga mora vživati kot nekako tekočino ali zdravilo za notranje.
* Neapelj mesto deklet. So naravni zakoni, ki se niso razvili, kakor predpisuje pra-vilo iz opažanja, nego so postali kot posledica statističnih zapiskov. Tak naravni zakon je tudi s številkami dokazano dejstvo, da se rodi Pa svetu več otrok moškega nego ženskega spola. V vseh državah soglasno se konstatuje več moških nego ženskih novorojencev. Ako Pregledamo statistične podatke evropskih velemest, vidimo, da potrjujejo vedno omenjeni naravni zakon. Kakor pa povsod, najdemo tudi tukaj prehodnih izjem. Tako se je tekom ?adnjih tridesetih let dvakrat izkazalo, da se te tekom enega leta v Frankfurtu rodilo več ^eklet nego fantov, pa razlika^ je bila obakrat ;Uko neznatna, da se skoro težko govori o izgini, pač pa o slučaju, l aki slučaji se ponavljata Večkrat v statističnih podatkih, posebno ka-,ar se gre za razmerno neznaten številni ma-terijal. Toda stalni taki slučaji, ki bi jih pa že jP°gli navesti kot izjemo, se dogajajo v mestu Japelj. Od leta 1880 pa do 1905 toraj v ražnju petindvajsetih let, konstatiralo se^ je šti-vjudvajsetkrat da je število deklic večje nego Jtevii0 fantov,’a le enkrat obratno. O slučaju C? ne more biti več govora, ker ni mogoče, da J1 s.e tak slučaj ponavljal tekom 25 let štiriin-pVajsetkrat. zato se lahko trdi, da so v Neap-
b Pojavi izjema v zakonu in pravilu, ki smo l'3, omenili zgoraj. Tega pojava ne more nikdo Pojasniti, zato pa je edino mogoče konstatirati Rojstvo, da uživa to mesto, kateremu je narava jarna podarila vse svoje naravne krasote, tudi o prednost, da je v Neapolju v protislovju z em1 drugimi velemesti, »krasni spol« že od Ptošk-3 SCm mno2°štovilnejše zastopan nego
tov	na	*UČH	Natakarica	Marija	Mike-
Šin.a*	natakarica v neki gostilni v Te-
^ u na Moravskem je umrla nedavno kaj čud-
smrti. Ko je odšel iz gostilne zadnji gost, je Co S”3 Ysa zn}učena in utrujena v svojo sobi-* Kjer je v hipu zaspala. Pozabila, je ugasniti
svečo, ki je bila na posteljni omarici in ki je bila zanjo usodepolna. Od goreče sveče so se vneli nekateri predmeti, ki so se nahajali blizu in pozneje omarica in postelja, na kateri je ležala natakarica. Mala sobica je bila v kratkem v dimu in plamenu, ki je udušil in uničil mlado — ISletno dekle, za katero ni bilo rešitve. — Zato pozor z lučmi in svečami!
* Zoologlčna zastavljalnica. Seveda ta je v Ameriki! V New Yorku je ustanovil neki podjeten mož, dr. Potter, prav posebno, v resnici živalsko zastavljalnico. Sprejema vanjo le živali, ki jih potem izroči gospodarjem le proti vplačilu posojila in vrnitvi zastavnih listkov. Dopisnik nekega New-Yorškega lista pripoveduje razne dogodke, ki jih je videl v tej zastavljalnici. Pri njegovem prihodu v zastavljalnico je ravno pripeljal lastnik potujočega cirkusa na dvorišče velikega slona, da bi ga zastavil. Slona so natančno pregledali in ko so videli, da nima nobene napake, je dobil zanjga lastnik lepo posojilo in slona so odpeljali v posebno velik hlev. Sploh je baje ta zastavljalnica zelo obiskovana; prineso in pripeljejo tja vse mogoče živali, največ seveda psov in mačk. Prav zanimivo je opazovati ono priporočanje kake gospe in skrbi, da bi se njenemu »ljubče-ku« ne godilo slabo, ko ga pripelje ali prinese zavitega v pleničice in druge take vrste cunje. Pa tudi zavod skrbi vsestransko za popolno varstvo in »klijentom« se ni bati. da bi se jim godilo slabo. Ako kak »zastavljen« psiček oboli. naznani uprava zastavljalnice to takoj njegovemu lastniku, da se lahko prepriča, kako v zavodu skrbe za »bolnike«. Dr. Potter je znamenit poznavalec in ljubitelj živali. Razume se dobro na race, gosi, pse, ptičke, mačke in mucke in takoj ve, pri čem je. Vendar se tudi njemu praksa vedno dobro ne obnese. Enkrat je posodil na krasnega psa osemdeset kron našega denarja — pes je veljal baje najmanj 180 kron. Imel pa je napako, za katero dr. Potter ni vedel: znal je namreč sam odpirati vrata. Še isti dan je zmanjkalo psa, odprl si je vrata in hajdi! — Kako bi neki bilo pri nas s tako zastavljalnico, skoro gotovo bolj slabo, če že celo prav nič!
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo od 17. do 24. februarja 1912.
1 kg govejega mesa I. vrste .
1	.	.	.	II. .	.
1 .	,	.	1IL .	.
1	„	telečjega mesa	....
1	,	prašičjega mesa	(svežega)
1	,	,	.	(prekajenega)
1	.	koštrunovega mesa .
1	.	masla....................
1	,	masla surovega . .
1	,	masti prašičje .	.
1	.	slanine (Špeha) sveže
1	,	slanine prekajene .
1	,	sala ...................
1	.	čajnega masla . .
1	,	margarinskega masla
1 jajce ......................
1 liter mleka.....................
1	,	.	posnetega	.	.
I	,	smetane	sladke	.	.
1	,	„	kisle	. .	.
1 kg medu ........................
1 piščanec.......................
1 golob...........................
1 raca ...........................
1 gos............................
1 puran...........................
100 kg pšenične moke št. 0
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Mlad trgovec, ki je bil več let samostojen, išče primerne službe v Ljubljani. Ponudbe pod »Mlad trgovec« poštnoležeče Ljubljana.
Išče se meblovana soba če mogoče s hra-nono s 15. marcem. Ponudbe pod »Koncipijent — Ljubljana« na »Prvo anončno pisarno«.
   ____________________________________152—1
Stanovanje z eno sobo in kuhinjo se išče v najem od 1. aprila t. 1. Pismene ponudbe z navedbo cene in pritiklin na »Prvo anončno pisarno«.	142—4
Učitelj z maturo in uspos. izpitom, star 24 let, išče druge službe. Zna opravljati vsa gospodarska dela in je tudi vrtnar. Ponudbe pod »Trpin«, Št. Janž, Dolenjsko.
Pohištvo za ženine In neveste prodaja po jako ugodnih cenah Simon Praprotnik, Jenkova ulica št. 7., Ljubljana.
Spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda.
100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 1 1
1
. 2 .	»	• 3
.	,	4
•	•	■ ti
.	.	6
.	.	7
-	.	8
koruzne moke . . . ajdove moke I. vrste . H. . ržene mokt . . .
liter fižola .. graha leče . „ kaše ričeta
100 kg pšenice ....
100 „ rži.....................
100 „ ječmena ....
100 „ ovsa ...................
100 „ ajde....................
100	„	prosa belega	.	,
100	„	koruze stare	.	.
100	„	„ nove	.	.
100	„	krompirja .	.	.
100	,,	činkvantina	.	.
100 „ sena ...................
100 „ slame...................
100 „ stelje..................
100 „ detelje .... Cena trdemu lesu za m3 . Cena mehkemu lesu za m3
Cene v kronah
od
do
•28 ■ 36 •:v2 •24 ■20
2-—
1-80
1-70
1-90 2'-
2--1-60 2-40 2-30 2-92 1-92 2 — 1-92
-09
-•10
-90
1-60
1-70 —•56
2-80 6-50 7 —
-•44
—■38
—•36
—•26
—•22
10--
6-50 6 — 2-20
7--10--
8--
za	50	kg	11 86
za	50	kg	11 10
za	50	kg	10 65
za	50	kg	8 93
za	50	kg	10 34
Žitnc cene v Budimpešti.
Dne 17. februarja 1912.
Termin.
Pšenica za mesec april 1912 .
Pšenica za mesec oktober 1912 Rž za mesec april 1912 . . .
Koruza za mesec maj 1912 . .
Oves za mesec april 1912 . .
FR. P. ZAJEC
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno koncesljonirani optik in strokovnjak svoj optični zavod.
Daljnoglede, toplomere, in zrakomere vseh vrst. Očala, ščlpalnik! natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Zahtevajte „Dan“ po vseh gostilnah, kavarnah, brivnicah, bralnih društvih in čitalnicah!
Ludovika Jarz
Erjavčeva cesta St. Z
delikates, trgovina, zajtrkovalnica
se priporoča cenjenemu občinstvu.
Odda se takoj
v Gosposki ulici št. 3
gostilniški prostori
(3 sobe, kuhinja, shramba in klet) zraven
pripadajoče
== stanovanje =
(2 sobi, drvarnica.) Lahko se tudi deli. Pojasnila daje hišni oskrbnik
' Al. Kunst,
Židovska ulica št. 4.
Štampilje
vseh vrst za urade, dra-štva, trgovce itd.
Anton Čeme
graver in IzdelovatelJ kavčukovih StampiliJ.
Ljubljana, stan tr* št m. Ceniki Cranko.
It
v Ljubljani ==
r. z. z o. z.
Frančiškanska ulica štev. 8
je najmoderneje urejena in opremljena za tisk vsakovrstnih tiskovin: knjig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert.
O □
Litografija. - Stereotipija. - Najmodernejše črke in okraski. Tisk v različnih barvah. Najfinejša izvršitev.
Solidna in točna postrežba.
□ O
— 116 —
Kralj si je mel suhe in bele roke, zlatarji pa so pospravili dragocenosti v skrinjice, položili jih na mizo in se odstranili priklanjajoč se do tal. Naenkrat pa je žalost pokrila dekličino obličje, solza se je zablestela na trepalnicah, čistejša in svetlejša nego vsi diamanti, ki jih je dobila.
— Odette, Odette, kaj vam je? ...
Ah, sire, mislim kako zelo so ti kamni podobni solzam, prelitim za ves denar, kar je vse to vredno in kako zelo so ti rubini kakor kaplje krvi...
Kralj se je zdrznil, vzdihnil je in čelo se mu je zatemnelo; končno je zamrmral:
— Čudno je to, Odette. Isto mi govoritte kakor Marmuseti,* predno so bili izgnani. Potrpljenje! Morda se še vrnejo. Sedaj pa mi napravite veselje in vzemite brez skrbi, kar vam prinašam. Pa tu so že oblačilke! Poglejmo, ali je vse, kakor sem zapovedal.
In v resnici, komaj so bili zlatarji odšli, so se vrata znova na stežaj odprla, in prišli so služabniki s koši, ki so jim sledile ženske; kmalu je bila razložena pricezina bala: svila in bar-žun, v rdečih, bledozelenih, modrih in ažurnih barvah, kakor so bile v modi; brokati so bili tkani v najrazličnejših vzorcih z srebrnimi cvetlicami; mnogovrstna kožuhovina je tam
* Marmuseti (Olivier de Clisson, Jean de Noviau, La Bčgme de Villaine, Bureau de la Riviere itd. itd.) so bil takozvani modri svetovalci kralja, ki so skušali doseči znižanje davkov, razbremeniti ljudstvo in zavesti umno gospodarstvo v deželo.
— 113 —
Pol, kjer ji je Karl Šesti odločil za bivališče celo desno krilo svoje kraljevske palače.
Njegova spalnica se je nahajala v prvem nadstropju.
Pot do spalnice je vodila skozi stanovanje Honore de Champdiversa, ki je izgledalo kakor orožarnica:	kopice,	orožja, sulice, meči-
bodala, rapirji, bojne sekire: stari vojaški tovariš Bertranda Du Gueschin, bojevnik Trans-tamarov je živel med vso to železno zbirko, pa očividno z nezaupanjem v srcu, kadar se je domislil na eventualen napad. In če bi napadalec premagal to zasedo, zagrabivši nekaj srboritega perja, bi zašel pri nadaljnem prodiranju v seršenovo gnezdo, ki ga je obivala Margentine, srditi sovražnik opremljen z vsemi zvijačami ženskega bojevanja.
Soba Odettina je bila obdana od različnih dvoran: kapelica je bila tam. udobni salonček, soba pažev in spremljevalcev, velika bogato opravljena sprejemnica, obednica, vse v veličastnem gotičnem slogu.
Vse to je bilo le privatno stanovanje.
Kralj je bil odredil, da je bila Odette čaščena enako, kakor princeze najplemenitejše krvi. Imela je torej svoje slavnostne dvorane, svojo sprejemnico, svojo orožarnico, kjer je stražilo dan in noč dvanajst kraljevskih lokostrelcev, svoje hleve, svoje paže, svoje pevce, svojega delilca darov — cel dvor, komandiran od Honareja in Margentine.
Bila je več, ko princeza.
Cela Hiša Saint Pol je ponavljala besede kralja:
Bila je mala kraljica.
H15a Salnt-PoL	29
O. Bračko
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 12
priporoča prave fine francoske
parfume, bogato zalogo rokavic
in vse v to stroko spadajoče predmete v najfl nejši kakovosti. Vnajna naročila točno in solidno.
so največji, najtežji in tudi najcenejši briketi.
Trboveljski salonski in kosovni
premog1.
Suha drva
vsth vrst in velikosti dostavljena na dom, priporoča po najnižjih cenah tvrdka
St. C. Tauzher, Ljubljana
lfeinuy»tk» ccstu štev. 47.
Telefon štev. 152.
51
— Specialna trgovina zizz:
finih ročnih del
TONI JAGER
v Ljubljani, Židovska ulica 5.
Predtiskarij'a. — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje.
Lan gen &Wolf, Dunaj X.
Zastopstvo:	97
GABRIEL BRINŠEK, Ljubljana, B!eiweisova c. 16,
Tvrdka Bilina &Kasch nasi. Priporoča svojo veliko zalogo glaze in raznovrstnih
drugih rokavic, modno blago, parfumerijo, galanterijo, loj	.-j-ročna d^la. izdelovanje vseh vrst prevlečenih gumbov,
•	UL	JLI	I	kakor	tudi	vse	kirurgične	potrebščine	kline pasove,
ravnodržalec itd. po najnižjih cenah. Snaženje vseh
f tllhliari'?	ni	^vrst rokavic- Moderna predtiskarija. Postrežba točna
Ljupijana,	ZiaOVSKa Ul. 5,n solidna. Vnanja naročila se točno izvršujejo. 134
O
"uo
QJ
>
CTS
’u
C
tu.
»
35
Ca
O
ft>
3
ro
*»>«»
c/x
o
er
Originalni „Otto“-motorji.
Goriva: benzin, benzol, sirovo olje, sesalni plin, svetilni plin itd. — Prodanih čez 106.000.
Motorji na sirovo olje sistem Diesel.
Najcenejše gorivo. Zahtevajte cenik št. 569.
pohištva in tapetniškega blaga
Izdelki solidni.
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. M. . •. Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na.peresih, :::	podobe, zrcala, otročje vozičke itd. :::
Sprejemajo se tudi jrr^fj opreme hotelov.
Zmerne
cene.
Senzacijonulna prodaja
naj novejše pomladanske konfekcije!
Ravnokar dospela sveža najmodernejša konfekcija [S f /S,	•
za dame in sicer lepi dolgi paletoti in kostumi od A /4F — naprej
ter modre in barvaste jopice za deklice od K 4*
otroke _ . 2'
naprej,
Mestni trg
Angleško skladišče oblek &
O. Berticitovič.
Vsakomur dostopna
razstava
JULIJA ŠTOR—1,
Prešernova ulica štev. S. največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
goissorskih gorskih čevljev.
Elegantna In jako skrbna Izvršitev po vseh cenah.
—  _J
National-kontrolnih ::	blagajn.
Gospodom imejiteljem tvrdk!	145.
Da omogočimo vsem gospodom imejiteljem tvrdk, prepričati se o zmožnosti in nizkih cenah
National-kontrolnih blagajn,
©tvorim« od IH. do 24. feferaiarja
v Ljubljani, hotel „Pri Slonu“, I. nadstropje 31,
vsakomur prosto dostopno
razstavo kontrolnih blagajn.
Priporočamo vsem gospodom imejiteljem tvrdk, da obiščejo to razstavo, ki je ves dan odprta in proučijo temeljito Nationai-kontrolne blagajne.
Posebno zanimiva
je ta razstava radi tega, ker je dovoljeno obiskovalcem poskusiti vse priprave osebno. Gospodje imejitelji tvrdk imajo s tem priložnost, prepričati se osebno o priročnosti teh blagajn.
Namen te razstave
ni prodaja blagajn, pač pa pojasniti p. n. trgovcem Nationai-kontrolne blagajne.
Ne zamudite ogledati
si to razstavo, tudi ako nimate namena, si že danes nabaviti kontrolne blagajne. Dobili bodete na vsak način za Vas važna pojasnila in navodila.
Ivan Ravnihar
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
Ljubljana, Sv. Petra cesta44
Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim 1 leto
Lastna delavnica za popravila in vsakršna v mojo stroko spadajoča nova dela.
National Cash Register Co. Ltd.
Zastopnik: E. BATLIČ, Ljubljana.
k'»S: Ljubljanska kreditna banka v Ljnbl|ani. V«
Stritarjeva ulica. štev. S2, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
411 01 2 0
—	114 —
Bila je čistost sama, prelest in odkritosrčnost, njene prostodušne oči so gledale tako ljubko, da nikdar niso izgovarjala usta njene okolice, navajena na pripovedovanje nespodobnosti in škandalov njenega imena drugače, kakor s spoštovanjem in udanostjo. Odette si je bila osvojila na mah ves dvor: vsi skrivni posmeški, zalezljivi pogledi so izginili v njeni navzočnosti, kakor pena odgnani z .njeno pri-prostostjo in naivnostjo; kamor je stopila, so je porodilo občudovanje, navdušenje, spoštovanje in udanost. Bila je več kot princeza. Bila je več ko mala kraljica ...
Bila je angelj Hiše Saint Pol.
Bilo je nekega jutra. Solnce je razlivalo žareča pramena skozi odprta okna, sobane so se polnile s svežim zrakom, vse je dihalo v razkošju, v življenju, v radosti. In v sredi vsega tega se je smehljala Odette, nikdar v zadregi, prijazna z vsemi, razdajajoča in vzprejema-ča...
Pravkar je vstopil človek, oblečen v črn baržun, klanjajoč se do tal, za njim pa je korakal služabnik z dvema vrečama čez roke... Bil je kraljevski zakladnik.
— Madame, je dejal. Njegovo Veličanstvo kralj vam določa letno dvajset tisoč tolarjev iz lastne zakladnice in mene je doletela brezmejna sreča, da vam morem izročiti prvo četrt.
— Peklenski rožički! je ušlo Champdi-versu, ki je bil ves zavzet, kakor ob pripovedki spreminjajoči se pred njegovimi očmi v resnico.
— Hvala, gospod, je dejala Odette. Hvala, dobri moj sire, se je obrnila h kralju, ki se je
— 115 —
topil v veseslju. Oh. to je preveč, veliko preveč. Dobri moj dedek, razdelite svoto v tri dele; enega za usmiljene sestre, drugega za miloščino, ki jo razdelim sama, s tretjega pa nam bo preostajalo.
Zakladnik se je odstranil. Na njegovo mesto so stopili trije meščanje, nemirnih in zla-teničnili obrazov, z velikimi skrinjami pod pazduhami. Upognili so kolena in odprli skrinjice. Bili so draguljarji Njegovega Veličanstva.
— Oh, lepote! je vzklikala Odette in ploskala z rokami. Kako se vse leskeče, blesti! Jezus, ali so solnčni kameni, ali so zvezde, potrgane z neba?
— To so dragulji za vaše ročice, vaša zapestja in vaš vrat, je govoril kralj. Okrasje je to. ki je v navadi na našem dvoru ... odkar smo se poročili z Izabelo, je pristavil z mračnim po-vdarkom.
Pa naivna radost deklice je takoj izbrisala temne gube.
— Kaj je to tukaj-le, je žvrgolela in grebla z rokami v nizih smaragdov. — In kaj to?... Ah, in tukaj? ...
Grabila je s polnimi rokami zapestnice, prstane, verižice, bisere in drage kamne, rubine. diamante, ki so žareli v vseli ognjih; vedno radostnejša je postajala in vzklikala v začudenju, med tem ko so jo dragotinarji poučevali in ji razlagali.
— Torej morem nekaj izbrati med temi lepimi stvarmi; za kaj na svetu naj se vendar odločim?...
— Ah Odette, vse je vaše, nič ni v izbiro!
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-::	odvisnem dnevniku ::
V
DAN“
ker ima to inseriranje gotov uspeh.
Oglase za „DAN“ sprejema po najnižjih cenah „Prva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.