Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za tele lato predplačan 16 fld., xa pol leta 8 gld., za četrt lata 4 rld., za jedea mesec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 13 rid., za pol leU 6 gld., za četrt leta 3 (Id., za jeden mesec 1 rld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. vač na leto. Potamn« itevilke po 7 kr. Naročnino Jn oznanila (inserate) viprejema upravnlitvo ln ekspedlclja v ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice it. 2. Rokopisi se na vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vred niš t vo je v SementSklh ulieah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredniitva telef6n - štev. 74. Štev. V Ljubljani, v torek 1. avgusta 1899. V^abilo na naročbo. S I. avgustom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v admi-i nistraciji: Četrt leta . 8 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Vse leto . 15 gld. Četrt leta 4 gl. — kr. Pol leta . 8 „ Jeden meseci „ 40 „ Upravništvo ,,Slovenca". Špansko iz „Slov. Naroda". Ni je skoro države na svetu, kjer bi frama soni bolj neovirano gospodarili, kot na Španskem. Ne samo v Španskej samej, marveč tudi na Kubi in na Filipinih ustanovili so nebroj lož, ki so gojile upor proti Španski; razni ministri pa so jih pri tem podpirali in jih zato javno hvalili. Rezultat je znan, — žalostno sedanje stanje Španske, kolonije izgubljene, financijelni propad v največji bližini. Ni lahka naloga, ki jo ima rešiti sedanje ministerstvo. Framasoni pa so sedaj spremenili svojo taktiko. Dočim so to žalostno stanje zakrivili sami s svojim nepatrijotičnim delovanjem, kričč sedaj, da so »klerikalci« zakrivili propad Španske, in huj- skajo ljudstvo proti duhovnom, katere osobito dolžč, da so nasprotniki vladajoče dinastije. Nadškof v Sevili izdal je pastirski list in de-putacija karlistov ga je prišla pozdravit. Iz tega izvajajo Iramasonski listi vse nemogoče posledice, dolže škofa in sploh »klerikalce«, da podpihujejo revolucijo. To delajo framasoni, ki so sami pro-vzročili in vodili vse dosedanje revolucije. Ni nam treba povedati druzega, nego da je znani Agui-naldo, vodja filipinske vstaje, framason višjega reda. Pa poglejmo, kaj je pisal škol sevilski v pastirskem liBtu. Pravi, da je sedanje stanje pripisovati vplivom protikrščanskim. Graja neki vladni list, kateri vse napade, kar je ljudstvu svetega, ki pri-občuje članke z nadpisi: »Škofovske roparije«, ki zahteva izgon jezuitov. Škof protestuje nadalje v listu proti načrtoma zakonov, ki sta se predložila parlamentu in ki nameravata izgon jezuitov in zatiranje redov na Španskem. Pastirski list hvali jezuite in dokazuje znanstveno iz modernega duha, da je ta red baš dandanes potreben, Že iz tega lista vidimo, kak »klerikalizem« vlada v Španiji in nje vladajočih krogih. Deputa-cija karlistov prišla je izrazit škofu svoje soglasje s tem listom. To je vse »hudodolstvo« sevilskega nadškofa. Liberalni listi in v tej čredi seveda tudi »Narod«, dolže »klerikalce«, da nimajo patrijo-tizma in da je »klerikalizem« sploh vsakej državi škodljiv. »Punica fides, nulla fides«, kriči »Nar.«. Ker je sevilski nadškof s pravo apostolsko vnemo v svojem pastirskem listu odkrito napadel liberalne tendence, se maščujejo framasoni po svojih LISTEK. P. Juan Perez, frančiškan, inferioren in nazadnjašk katoličan. Katoličani so izvestnim krogom, med njimi tudi »Slov. Narodu« in njegovim, mračni, vsa kemu napredku sovražni ljudje, zatiralci vsake vede. Sploh smatrajo omenjeni krogi katoličane kot inferiorne ljudi, ki niso storili nič za napredek, marveč bi le radi človeštvo potisnili v duševno temo. Takim trditvam nasproti treba vedno po-vdarjati nevenljive in velikanske zasluge katoliške cerkve za vedo in napredek. Nujna potreba je, da se katoličani zavedamo, da se ne uklanjamo puhlim frazam nasprotnikov. Poudarjati treba vedno zasluge, ki so si jih stekli katoliška cerkev in nje členi za izomiko. V tem oziru ne bode odveč, ako se sedaj, ko so se položile kosti Krištofa Kolumba že v peto počivališče, spomnimo moža, kateremu se je imel Kolumb v prvej vrsti zahvaliti, da je mogel zapo-četi svoje podjetje. Ta mož jo bil o. Juan Perez, učen in pobožen frančiškan. Zanimive podatke o njem in njegovem razmerju s Kolumbom priobčil je »Grazer Volksbl.« iz peresa dr. H. Schukovvitz-a, katerim hočemo tu^lediti 7 / Rodil se je Perez v Kastiliji. Študiral je na visokej šoli v Salamanki, kjer je bil njegov učitelj učeni kozmograf Martyr. Iskreni in nadarjeni mladenič iskal je resnice, in ker mu svetne vede niso dale odgovora na razna vprašanja, sklenil je, posvetiti se bogoslovju. Po temeljitem premisleku vstopil je v red sv. Frančiška, kakor sam pravi, »vesel, kakor ptič v puščavi, kedar najde svoje brate«. Leta so mu tekla v temeljitih študijah. Njegova učenost in pobožnost pridobili sto mu spoštovanje sobratov, in leta 1491 postal je prior samostana La Rabida v bližini pristanišča Palos, od koder je, kakor znano, Kolumb odpotoval leta 1492. Tu, v llabidi, našla sta se Kolumb in Perez. Kolumb se je bil naveličal brezvspešnega čakanja in moledovanja ter se odpravljal na Angleško, kjer mu je živel brat. Noč ga je prehitela v Rabidi, kjer je potrkal na samostanska vrata oo. frančiškanov, saj je bil tudi sam člen III. reda sv. Frančiška. Kmalu sta bila Kolumb in učeni prior o. Juan Perez prijatelja. Kolumb razodel je frančiškanu svoje naklepe, ta pa ga je takoj razumel in sklenil ga podpirati. Pisal je pismo kraljici Izabeli, katere spovednik je bil, ter jo prosil, naj vendar podpira nameno Kolumba. To pismo je doseglo, česar Kolumb leta in leta ni doseči mogel. Kolumb dobil je tri ladije Letnilt XXVII in njim sorodnih listih na ta način nad njim. Tak boj ni odkrit boj, marveč pristno liberalen način taktike — sumničenje. In ti ljudje kriče o svobodi in zahtevajo svobodo besede! Za se vedno seveda, za druge pa le tedaj, kadar in kakor je liberalcem všeč. Liberalizem se menda le zato tako imenuje, ker je prost vsake možatosti. Pa bodi drugod ali pri nas. S socijalnega kurza. VI. Poljedelska organizacija. Vse naše socijalno gibanje ne bi bilo resno in naravno, ako ne bi bilo seglo do temelja družbe: do kmeta. Revolucije delavstva samega po mestih in tovarnah bi sicer pretresle vso družbo, a razdreti bi mogle le en majhen del človeštva. Saj so te majhne revolucije postale v moderni družbi nekako stalne. Krize v industriji in stavke delavstva se ponavljajo redno. Prizadet je pri tem gotov krog, kateri se zopet umiri in dalje deluje do prihodnje krize. A danes je velikanska, počasi pa gotovo se razvijajoča kriza segla daleč v temelj družbe: v kmečki stan. Ce se ta kriza ugodno ne reši, bodo proti polomu, ki utegne zaradi nje nastati, vse majhne krize, ki smo jih doslej doživeli, le otroške igrače. Ko se razkolje temelj družabne zgradbe, podrli se bodo tudi stebri, ki stoje na njem, in zlati okraski, s katerimi je na vrhu kapitalizem ovenčal svojo palačo, padli bodo v prah in v blato. Temeljna zmota in teoretični izvor propada kmetijstva je liberalna svobodazadolžcvanja. in denar. V svojem veselji imenoval je Kolumb v pismu o. Pereza svojega »druzega odrešenika«. Dne 3. avgusta 1492 zapustilo jo malo bro-dovje pristanišče Palos in Kolumb je jadral proti takrat neznanim deželam. Z njim pa jo jadral njegov prijatelj frančiškan o. Perez. Iz raznih podatkov dokazuje dr. Schukowitz, kako je na otoku Ilaiti o. Juan postavil križ, napravil malo kapelico in tam daroval prvo sveto mašo na tleh novega sveta. O. Perez vrnil se je potem s Kolumbom zopet na Špansko. Četrte vožnje v Ameriko pa so je zopet udeležil. Vzel je saboj nekaj sobratov redovnikov in ustanovil na otoku Ilaiti prvo frančiškansko provincijo onstran oceana, Santa Cruz. Umrl je ta učeni in pobožni redovnik leta 1503, krog 60 let star, na posledicah naporov večkratnega potovanja v novi svet. Tako smo videli, da so ti inferiorni katoličani našli Ameriko. Dvema sinovoma sv. Frančiška gre zasluga za to. Eden, Perez, je bil prior, drugi, Kolumb, pa je bil celo tretjerednik, in vse-jedno sta stala na vrhuncu sodobne omike in vede. Je že križ, da gospodje, ki toliko kričo o in-feriornosti katoličanov in njih nazadnjaštvu, niso našli Amerike; pa tudi smodnika niso iznašli, ker ga jc iznašel tudi menih, Sch\varz. Kaj so pa torej iznašli ti gospodje? Bajko o inferiornosti in nazadnjaStvu katoličanov. Vsi drugi nedostatki so manjšega pomena ali pa izvirajo iz te principijelne zmote novodobne države. Svobodo zadolževanja so dali kmetu, a postava je postala varhinja upnika. Jamstvo upniku daje po naših postavah zemljiška posest, in upniku je prosto, da seže po njej, kadar hoče. Zemljiški dolgovi so nastali iz svobodoljubnih postav, a ta svoboda je le na korist denarnemu kapitalu. Svoboda denarjajesu-ž n o s t zadolženega kmeta. In ker je po sedanjih gospodarskih razmerah kmet navezan na zadolževanje, je po liberalni svobodi tiran v sužnost in propad. Dolžno pismo je po besedi svobodno, po vsebini pa je za kmeta nujno. — V naši državni polovici bo sedaj čez 3000 mi-ljonov zemljiškega dolga, ki vedno raste; če računamo obresti 5%, mora kmet le za obresti na leto plačevati 150 miljonov goldinarjev. Kdor je enkrat sam poskusil, kako se s kmetijstvom služi denar, pač ne more dvomiti, da je liberalna svoboda zadolževanja in denarnega gospodarstva kmetu naložila sužniški jarem ; ta sužnost je dedna, ker oče mora pri smrti ta jarem naložiti na vrat svojemu sinu. Tako žuli ta jarem od generacije do generacije kmečki stan, in je od leta do leta težji in neznosnejši. Nepremakljiva po ses t j e n a m i lo s t in nemilost izročena premakljivemu kapitalu. Človek je suženj denarja. Boj proti temu napačnemu načelu mora biti geslo vsemu našemu socijalnopolitičnemu delovanju. Svoboda zadolžitve mora se po postavi odpraviti, kmečka posest se mora varovati in mora postati stalna. Zemlja ni le sredstvo za cirkulacijo vrednostij, kakor denar, ampak nam je več: kmet je nekako prirasel na svojo zemljo, ona je pila njegov znoj, na njej se je rodd, na njej trpi, na njej hoče umreti Bankovec dam iz roke in zamenjam za drugega brez žalosti, te rojstne hiše pa tako ravnodušno ne morem zamenjati s čim drugim. V istem trenutku, ko se z zemljiško posestjo začne istotako špekulirati, kakor z delniškimi papirji, razdrt je temelj te družbe, ki na tej posesti živi. Liberalni kapitalizem je brezdomo-vinski, in če se začne po njegovih načelih delovati tudi s kmetijstvom, pade nravna in gmotna sila poljedelstva. Stvar države je, da premaga to svojo usodno zmoto. A kdo more od te države, ki je z vso birokracijo odrevenela v liberalizmu, pričakovati, da popravi svoje pogreške ? Prej, nego se ta v kapitalističnem zistemu pokopana, na tisoč straneh zadolžena država sama potegne iz močvirja, bil bi konec našega kmečkega stanu, č e bi se rešitev pričakovala od zgoraj. A mi imamo rešitev še v samopomoči. V ljudskem gibanju, ki od spodaj navzgor sili vedno mogočnejše na dan, je še mogoča rešitev. In prvi korak k osvobojenju kmeta in države iz mrzlih kapitalističnih objemov je posojilniška in zadružna organizacija. O tej dvojni organizaciji je poročal dr. Schopler iz Briksena. Sicer ni mogel v jednem samem predavanju povedati posebno veliko novega, vendar, ker se je oziral v prvi vrsti na potrebe p 1 a-ninskih dežela, hočem navesti nekaj njegovih nazorov, ki so bili od vseh navzočih z velikim odobravanjem sprejeti. I. Raiffeisenove posojilnice morajo dati kmetu osobni kredit in s tem ome jiti in preprečiti hipotečno zadolženje. Kmet mora postati zmožen, da dobi kredit in da ga poplača. Njih namen je zabraniti oderuštvo in špekulacijo z zemljišči. Njih namen je gmoten in moralen: združenje mora se zgoditi z zavednostjo skupne, solidarne obveznosti. Kmetje se morajo izobraziti, da sami poslujejo. Ker morajo Raiffeisenove posojilnice povzdigovati osebni kredit, zato je dr. Schopfer odločno proti temu, da bi olajševale ali gojile hipotečno zadolžitev. II. Za posojilnico mora nastopiti kmečka zadruga. Načela, ki so se izvajala na s o c i j a 1 n e m k u r z u, in ki so jih odobravali zastopniki Avstrije, Nemčije in Švice, so ista, po katerih se snujejo naše zadruge. Dr. Tavčar, ki odobrava nemške zadruge, si naj to dobro zapomni! Nižje-avstrijski deželni odbor je izdelal statut za splošne kmečke zadruge, ki je tako osnovan, da se sme po njegovih določilih zadruga pečati z vsem, kar spada k poljedelstvu. Zadruga sme kupovati potrebščine, zidati skladišča, in vpeljati vse, kar je v tamošnjih okolščinah potrebno. Kdaj bo reakcijonarni kranjski deželni zbor pricapljal za temi v resnici naprodnimi krščanskimi socijalci. Tudi za naše razmere velja, kar je dr. Schopfer rekel o tirolskih zadrugah : »Kmet gleda na neposredni dobiček in na lahkoto poslovanja; zato je od začetka nezaupen skupnemu prodajanju. Pri prodajanju ne pride dobiček precej prvi dan, ampak šele po daljšem času. Kmetu je težko izpremeniti gospodarstvo in se privaditi trgovskemu mišljenju. Zlasti v planinskih deželah je treba kmetu dalj časa za to spoznanje, kakor n. pr. na Nižjeavstrijskem, kjer sam od blizu opazuje svetovni promet. Kmetje povsod mislijo najprej, da je prodajanje nemogoče, da ničesar nimajo, kar bi mogli spraviti v denar, in da je vse združenje zastonj. Veliko hitreje pa spozna kmet korist združenja pri skupnem nakupovanju Razloček mej ceno mu je precej jasen, in ko dobi boljše blago cenejše, kakor prej, ko ve, odkod je, ko spozna, kako se naročuje, ko vidi, da je sedaj obvarovan goljufije, razširi se mu obzorje in okrepi podjetnost. Kmet vidi v društvu račune, in sedaj začne še sam računati pri svojem gospodarstvu. V rokah ima zadružno knjižico, v kateri je zapisano natanko, koliko je vzel in plačal, in s tem dobi šele pojem o racijonalnem gospodarstvu. S tem se pa toliko izobrazi, da je sposoben za misel skupnega prodajanja«. Kaj morejo proti temu reči naši domači nasprotniki ? Ali ni v teh besedah tudi dokaz, da so opravičena naša konsumna društva in kmečke zadruge? Konsumno društvo bodi le prehod nje stanje do celotne vseobsežne zadruge. Naravni red pri gospodarskem združenju je torej tale: Najprej posojilnica, potem konsumno društvo, nazadnje zadruga. Ta pot je solidna in varna. Jedino le zadruge morejo narediti državo neodvisno od uvoza živil iz tujine. Naša država je agrikulturna država, in vendar je navezana na uvoz poljskih pridelkov, ker je svoj poljedelski stan dala zatreti. Z gospodarsko neodvisnostjo pridobi država tudi politično moč. Bavarska je sedaj tudi v tem oziru vse druge države prekosila. Bili so katoliški poslanci, ki so stavili najkoristnejše predloge. Na Bavarskem vojaštvo preskrbujejo z živili kmečke zadruge, da, doseglo se je še, da kmet s p o-sredovanjem zadruge davke plačuje v naturalijah. Koliko skrbi, koliko potov, koliko izgub je s tem kmetu prihranjenih! Ta zadnja pridobitev se mi zdi tolik uspeli, da morajo pred njim umolkniti vsi klevetniki gospodarskih zadrug. Politični pregled. V Ljubljani, 1. avgusta. Čehi in vlada. Mej zastopniki češkega naroda je že dalje časa opazovati nekak razpor z ozirom na stališče, ki naj je zavzema češka držav-nozborska delegacija nasproti Thunovi vladi. Radikalni krogi naglašajo, da hočejo pri bodočih parlamentarnih konferencah poslednjikrat vprašati vlado, kedaj bo pričela resno misliti na češke po-stulate in jih izvrševati tako, kakor je že pred davnim časom obljubila. Ako pa ne ustreže tem zahtevam, potem bodo takoj izvedli skrajne posledice in nastopili pot, k' so jo hodili pred leti. K temu koraku jim daje baje povod tudi sedanja vlada s pomočjo § 14. Ugovarjajo jim pa zmer-neji elementi, ki dokazujejo, da bi se s to taktiko prav nič ne doseglo. Čim trdneje vztraja češka delegacija pri desnici in čim bolj se zaletavajo ob njo opozicijonalci iz nemškega tabora, tem preje se bodo izpolnile češke zahteve. Seveda se radi-kalci ne bodo mogli dolgo tolažiti s takimi obljubami, ker konečno se mora vendar nekaj zgoditi in poplačati desnico za dosedanjo službo. JPreoanova služabniških plač. Splošno so zatrjevali razni listi, da stopi z današnjim dnem v veljavo že davno napovedana in od ne-številnih, primeroma slabo plačanih državnih služabnikov težko zaželjena preosnova dosedanjih plač, toda danes smo ravno tam, kjer smo bili pred jednim letom. Kje tiči vzrok temu nerazum- ljivemu zakasnjenju, so ne ve, gotovo je le to, da se vlada ne more izgovarjati, da ne more najti potrebnega pokritja za večji izdatek. — »Narodni Listy« pišejo, da se je uveljavljenje te preosnove zakasnilo iz naslednjih- dveh razlogov: prvič 6e niso izgotovljena izvršilna dela, drugič se je pa pokazalo, da bo potrebščina precej večja, kakor jo je izračunil bivši finančni minister Bilinski. Takrat se je proračunavalo samo 1,700.000 gl., pozneje tri in sedaj so prišli celo na pet milijonov goldinarjev. Poslednjo svoto so našli še le potem, ko so uvrstili v načrt tudi nekatere druge služabniške kategorije, na katere se poprej niso ozirali. No, tudi ta dva razloga nista tako tehtna, da bi bila res upravičena tolika zakasnitev, ker so imeli v finančnem ministerstvu pač dovolj Časa za vse dotične priprave. Sedaj poročajo razni listi, da se zadeva gotovo uredi s 1. septembrom in da izide dotična naredba že tekom avgusta. Prezgodaj gotovo ne bo in finančni minister naj bi pomislil, da se z vsakim dnem bolj množi nezadovoljnost v služabniških krogih, ki so v primeri z uradniki znatno prikrajšani pri svojih itak skromnih dohodkih. Vojska mej Nemčijo in Ameriko ? Ameriški listi so poročali minule dni, kot smo že omenili, o nekem pogovoru mej admiralom De-\veyem in poročevalcem ameriškega »Herolda«, ki biva te dni v Trstu. Temu poročevalcu je baje admiral povedal, da se bodo Amerikani bojevali sedaj najprej z Nemčijo. Danes poročajo listi, da Dewey noče potrditi te vesti, toda naravnost je pa tudi ne zanikuje. Admiral je baje izjavil, da nima časa dementovati raznih lažij, ki se trosijo po listih za njegovega bivanja v Trstu, čitatelji toraj še vedno lahko verujejo zgorajšnjemu poročilu, ko bi ne bila naravnost smešna taka izjava iz ust ameriškega admirala. Splošno se sodi, da so skovali to vest v Berolinu ali da je prišla v javnost po njih posredovanju, kajti le v tem slučaju bi imela nekoliko smisla. S tem bi Be namreč precej uplivalo na zastopnike v nemškem državnem zboru, ki po večini nočejo ničesar čuti o pomnoženju nemške mornarice. O vspehu mirovne konference dohajajo sedaj povse drugačna poročila iz Haaga, kakor so jih prvotno objavili nekateri listi. Za pogodbe in papirnate izjave ni glasovalo šestnajst, oziroma petnajst zastopnikov, marveč so proti glasovali poleg zastopnika Anglije tudi avstrijski, nemški in italijanski delegati. S temi vred so se izjavili proti sklepom konference tudi zastopniki Švice, Turčije, Kitaja, Japana, brbije in Luksemburške. Švicarski zastopnik se v zadnjem času sploh ni več udeleževal posvetovanj, tudi o Angliji je dobro znano, da si ne da kratiti svojega prvenstva na morju in da toraj ne sprejema nikakih predpisov v zadevi vojskovanja. Bolj čudno pa je postopanje držav v trozvezi in ako temu poročilu v kratkem ne bo sledil uradni dementi, se pokaže še bolj žalosten fiasko mirovne konference. O umoru predsednika republike San Domingo dohajajo sedaj iz Newyorka obširneja poročila. Nesreča ga je doletela na potovanju. Predsednik je namreč zvedel, da se je osnovala zopet neka protirepublikanska zarota, kakoršnih je že preje sam več zasledil. Da bi se prepričal o razsežnosti te zarote in poizvedel o imenih zarotnikov, se je podal na pot in se je hotel, kakor prej večkrat, sam udeležiti tajnih zborovanj. Na svojem potu se je ustavil pri nekem prijatelju. Na balkonu se je razgovarjal z njim in ravno ko je hotel nekemu siromaku podariti dar, se je priplazil do njega zločinec Caceres ter dvakrat nanj ustrelil. Prvi strel je zadel predsednika, drugi siromaka. Caceres je storil ta čin iz maščevanja, ker je general pred 15. leti dal umoriti njegovega očeta kot zarotnika. Predsednik se je na svojih potovanjih grozno zameril raznim članom tajnih družb, toda dosedaj mu niso mogli do živega, akoravno je večkrat zahajal v njih kroge. Bil je namreč pri tem svojem poslu zelo previden. Nenadoma je stopil v zborovalno dvorano, v trenutku opazil znane može in se istotako naglo oddaljil, tako da se zborovalci niti dobro niso zavedli tega obiska. Malo pozneje so bili že pod ključem in pozneje ustreljeni. S tem si je nakopal veliko sovraštvo pri nasprotnikih, sicer je bil pa še dokaj priljubljen, akoravno ni bil belokožec. Dnevne novice. V Ljubljani, 1. avgusta. (Vabilo.) P. n. udeležniki letošnje XIV. velike •skupščine družbe sv. Cirila in Metoda na Vrhniki, ki nameravajo dne 2. avgusta v Ljubljani prenočiti, in p. n. Ljubljančanje naj se ob 8. uri zvečer tega dne prijateljsko snidejo na vrtu gostilne gospoda Ferlinca (»pri zvezdi«), Vodnikov trg. Ta večer bo iz prijaznosti sodelovalo naši družbi posebno naklonjeno slavno »Slovensko trgovsko pevsko društvo«. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Zlata mata.) Dne 31. julija 1849 je bil v duhovnika posvečen veleč, gospod častni kanonik, konzist. svetnik in vpokojeni knezoškof. kancelar Martin P o g a č a r. (Nesreča ua železnici.) Brzojav nam je včeraj sporočil, da je prejšnjo noč ob '/,1. uri na progi Maribor-Celovec skočil s tira brzovlak štev. 401. ^Nesreča se je pripetila na precej ostrem ovinku mej Dravskim mostom in postajališčem Rikarja ves blizu Grabštajna. Vlak, katerega vozovi tretjega razreda so bili prenapolnjeni, se je trikrat pretrgal, vsi vozovi razun obeh strojev, so se prevrnili na desno in levo stran nasipa. Prvi trije vozovi so popolno razbiti, ostali deloma narobe prevrnjeni; nepoškodovan ni ostal niti jeden voz. Do 30 oseb je deloma nevarno, deloma manj ranjenih. Najhuja nesreča se je pripetila pristavu južne železnice Juli,u Wallis, katerega so našli stisnjenega mej dvema stenama in ki je v malo trenutkih umrl. Mrtvega so nadalje našli vojaškega krojača Nečeka. Nevarno ranjenih je še Sest ali sedem oseb; tudi sin celovškega okr. glavarja Mac Nevina je mej ranjenci. Vlak je štel 14 voz in do 230 potnikov. Pomoč je dosla primeroma zelo pozno na mesto, ker je bila pretrgana brzojavna zveza, in so zvedeli o nesreči v Celovcu Se le ob 3. uri zjutraj. Ker je tudi proga na onem mestu vsa razdejana, je za dva ali tri dni popolno ustavljen tovorni promet. Osebni vlaki z brzovoz-nim blagom bodo sicer vozili redno, toda potniki se morajo presedati na drug vlak, dokler ne bo proga popravljena. (Naskok na družbo sv. Cirila In Metoda) nameravajo uprizoriti kranjski liberalci. Na poti jim ni Murnik, ki je oni dan kmetom storil krivico in pokazal svojo nesposobnost, tudi ne Hribar, ki se že leto in dan ni udeležil nobene družbine seje, na poti jim je glavna duSa družbe, blagajnik Ko-blar. Za kaj se gre, je znano. Ko bi Koblar rekel, da je liberalec, na rokah bi ga nosili. Upamo, n ii a j n k a borza. D&6 1. avgusta. g kopni državni dolg v notah.....100 gld. Skupni državni dolg v srebru.....100 Avstrijska zlata renta 4°/0......118 Avstrijska kronska renta 4°/„ 200 kron . 100 Ogerska zlata renta 4°/0.......118 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... . 96 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 902 Kreditne delnice, 160 gld.......388 U>ndon vista...........120 ■»emSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 68 iO mark............11 SJ frankov (napoleondor)............9 uilijanski bankovci........44 kr. cekini......................5 45 kr. 25 » 76 » 10 » 76 » 40 » — . 50 » 56 » 80 » 75 » 64'/,. 45 » 66 > Dn6 31. julija. 4°/0 državne srečke 1. 1851, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6°/„ .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 P rijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3°/0 . » » juine železnice 5°/0 . » > dolenjskih železnic 4°/0 170 gld. 75 kr. — » — » 194 » 75 » 97 > 80 » 138 » 75 » 129 » — » 108 » 70 » 112 » — » — » — » 96 » 90 » 214 » 50 » 167 > — » 121 » 60 » 99 ► 60 » Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Genois srečke, 40 gld....... VValdsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . SploSna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........ 197 gld — kr, J60 » — • 20 28 84 84 60 23 151 3-235 432 76 105 257 182 126 60 25 50 60 26 75 65 62 'flHBHHBHBBBBBBBOBiKI Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. ^^■■■■MBBHi Menjarnična delniška družba „51 ER€IJ It" I., tllfolizeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. 3SJT Pojasnilav vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti SBJT naloženih glavnic. *£S