PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo “ LiCDa "U lir Leto XXVUI. Št. 138 (8241) ““ "S5^?.-£rr isf&avs i»rsrc rsw^&--sjErrjf TRST, petek, 23. junija 1972 .. -----•------------ —- vm v« viv av^/iioiuwia iptz S6 1G t/lSkcil V tlSk^TIU «Slovemja» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. MOROVA STRUJA NE BO SODELOVALA Z ANDREOTTIJEM Priprave za sestavo sredinske vlade Mancini o novem političnem položaju V soboto se bo mandatar Andreotti sestal z delegacijami KD, ESDI, PLI in PRI za dokončno sestavo vladnega programa RIM, 22. — Po sklepu socialdemokratskega vodstva, da bo PSDI lodelovaia v sredinski vladi z liberalci, so v teku priprave za dokončno sestavo Andreottijeve vlade. Tako se bo mandatar Andreotti v soboto dopoldne sestal z delegacijami KD, PSDI, PRI in PLI. Na sestanku bodo dokončno določili program in sestavo nove vlade. Andreotti je že poslal osnutek vladnega programa tajnikom štirih •Irank, ki bodo sestavljale ali podpirale vlado. Skupina prijateljev Mora, ki se •favlja eno od levih struj krščanske demokracije, se je z večino fllasov izrekla proti sodelovanju v Andreottijevi vladi z liberalci. Na sestanku so poudarili svojo zvesto-**> do stranke, ki jo je že obrazložil zunanji minister Moro na zad-oji seji osrednjega demokristjanske-9a vodstva, in sklenili zavrniti ministrska mesta v sredinski vladi, •o svoje stališče bodo moroteici obrazložili ostalim levim strujam krščanske demokracije. V okviru priprav za dokončno Sestavo vlade bo jutri seja osrednjega vodstva republikancev, na kateri bodo razpravljali o vladnem programu. V soboto popoldne pa se bosta sestali parlamentarni skupini PSDI, ki bosta izbrali kandidate za ministrska mesta v Andreottijevi vladi. Osrednje vodstvo liberalcev pa se bo sestalo v nedeljo skupno z izvršnima odboroma parlamentarnih skupin stranke. Tajnik PSI Mancini, je dal dnevniku «11 Giorno* zanimiv intervju o sedanjem političnem položaju v Italiji. Ko socialistični tajnik govori o novem političnem kurzu poudarja, da se ta ni začel v preteklih dneh, temveč pred nekaj leti, zlasti pa 'UiiliimiiimiiliiiitltiiiifiimiitiimiiiillliliuiinniitiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiiHtiiiiiimiiiiiiiiiiia PRVI KORAK K MIROLJUBNI REŠITVI ULSTRSKE KRIZE «Provisionals» so proglasili premirje za nedoločen čas Takojšen pozitiven odziv v londonskem parlamentu Posredovanje ulstrske laburistične in socialdemokratske stranke - Grožnje protestantov BELFAST, 22. — Vse kaže, da se bliža trenutek politične rešitve ulstrske krize. Danes popoldne je Radikalna struja katoliške odporniške organizacije IRA napovedala toliko pričakovano premirje. Ta odločitev je imela takojšen pozitiven odziv v londonskem parlamriitu, kjer je minister za severno Irsko "hitelaw zagotovil, da britanske sile ne bodo napadle gverilcev, če Se bodo tj vzdržali vsakega sovražnega dejanja. Dodal je, da je verjetno to prvi korak na poti miroljubne rešitve ulstrske krize, čeprav te poudaril, da je potrebna velika Opreznost. Odločitev radikalne struje odporniškega gibanja je naletela na po-Sttiven odziv tudi pri voditeljih n Istrske laburistične in socialdemokratske stranke. Voditelj te politične Skupine Paddy Devlin je izjavil, ^da j(i taka iniciativa privedla do miroljubne rešitve, če bodo britanske oblasti pravilno ukrepale. Devlin je skupaj z Johnom Hu-*neom oseba, ki je posredovala v političnih pogajanjih na daljavo n^d Whitelawom in gverilci. Pre-Jtestil je vse zapreke, ki sta jih Predstavljali dve radikalni stalisu boudona in «provisionals». Njegov DANES .Demokristjani, socialdemokrati, '“•ralci in republikanci se pribijajo za dokončno sestavo •dnega programa in seznama mi-htrov Andreottijeve sredinske «de. v ta namen bo v soboto 1 **anek med Andreottijem in deteljami štirih strank. Skupina ^'iateljev Mora je sklenila, da ne vstopila v Andreottijevo vlado. je bil sprejet z večino gla-l^v- Socialistični tajnik Mancini pa y dal listu «11 Giorno* intervju, katerem govori o novo nastalem ^Uličnem položaju in o bližnjih '*r*pekfivah. ^ Včeraj so v Varšavi podpisali i?datni protokol o trgovinskih sti-j med Jugoslavijo in Poljško. l«m dokumentom bosta državi i0,Peiilj gospodarske odnose, ta-}• da bo Poljska postala tretji 0>Podarski partner Jugoslavije. l N* sinočnji seji tržaškega po->4i'n«kega sveta je predsednik J*U*tti med drugim dejal, da bo •^krajina poskrbela, da bo vsak y^v*nec, ki bo pisal pokrajinski ,1 *vi ali njenim uradom v mate-I, . Inl, prejel odgovor v istem ?|ku. Potrdil je tudi politično # 1°, da se uresniči konferenca Manjšinskih vprašanjih. 1 deželni odbor za šolstvo in kul-Giust je sprejel predstavnici Stalnega slovenskega gledališča, j,l *° ga seznanili z glavnimi pro-.*Uii ustanove. Odbornik je pri-jl Pomembno vlogo slovenskega ^daliila in zagotovil svoje za-yM»nj» za rešitev vseh njegovih "Mlanj. y Db včerajšnji 28. obletnici dne-l ' ko ja v Rižarni prvič zagorela i'uiatorijska peč, je bil pri Sv. ***« spominski shod, na katerem d (tovorniki poudarili odločnost V*Mokratičnih sil, da preprečijo ** Poskus fašističnega oJjy)janja. takojšen odgovor na pobudo gve rilcev daje tudi upati, da bo nadaljeval s svojim posredovanjem in omogočil neposredne pogovore med britanskimi oblastmi in politično organizacijo odpornikov stranke «Sinn Fein*. Tak pogovor oi spadal v okvir mirovnega načrta britanskega ministra za Ulster, ki je predlagal stike med vsemi političnimi grupacijami v Severni Irski. Vprašanje je kako bodo reagirali protestantski skrajneži. Voditelj ekstremistične skupine »Vanguar* Craigh je že izjavil, da ne bo mirno gledal na pogajanja med organizacijo IRA in britansko vlado, med političnimi opazovalci pa je splošno razširjen vtis, da gre bolj za »bluff* kot pa za resno grožnjo. Politični preokret v radikalni struji katoliškega odporniškega gibanja je treba tudi pripisati vsaj delnemu neodobravanju politike nasilja, ki se je v zadnjih časih razširil med prebivalstvom katoliških četrti v ulstrskih mestih. V tej zvezi je treba omeniti iniciativo katoliških žena pri Whitelawu. To je sprožilo zamenjavo v političnem vodstvu struje »provisionals*, kjer je 0’Donnel zamenjal skrajneža 0’Bradyja. tedaj, ko so socialisti odločno zahtevali politiko reform in njeno izvajanje. Glede vprašanja »naprednejših ravnovesij* Mancini pravi, da o-sebno, ne ljubi formul in da je zato v začetku raje govoril o novem političnem kurzu. Ta formula, pravi Mancini, je postala formula vse stranke in je vodila njeno politiko. Politika »naprednejših ravnovesij*, ugotavlja socialistični tajnik, je v bistvu v skladu z edino politiko, ki .jo socialistična stranka v Italiji lahko izvaja. Mancini nato poudarja, da se je odpe-r proti reformam porodil ob «preobratu», kar so potrdili dogodki ob izvolitvi predsednika republike. Ko Mancini govori o opoziciji, ki jo bo njegova stranka vodila proti novi vladi, naglaša, da deset let leve sredine ne bo mogoče kar tako izbrisati in da bo treba s težkim bojem razbiti vrsto odnosov, ki so se ustvarili v tem času v italijanski družbi. Po njegovem mnenju ni rečeno, da bo sredinska vlada lahko uresničila sredinsko politiko in zadušila demokratične silnice, ki so se sprostile v teh letih. Zato bo socialistična stranka, pravi Mancini, vodila dinamično opozicijo, skušala dokazati protislovja, ki obstajajo v notranjosti krščanske demokracije in dati konkretne predloge, okrog katerih se bodo zbrale vse sile, ki bodo imele korist, da se bodo uresničili. Potem ko govori o odnosih s komunistično stranko, zaključuje z ugotovitvijo, da ne more reči, da je to, kar sedaj nastaja, nekaj začasnega ali poletnega. Pri tem ugotavlja, da v mnogih gospodarskih in birokratskih krogih ter državnem aparatu želijo, da bi prišlo do razbitja z vsem, kar je bilo doseženega v preteklosti. je zvedelo, je bilo današnje zaslišanje posvečeno predvsem atentatom na milanskem velesejmu in na vlakih, ne pa krvavemu atentatu na milanskem Trgu Fontana. Kot na prejšnjih zaslišanjih, je Freda skušal zavrniti vso krivdo na svojega pajdaša Venturo. 25. oktohra v Genovi kongres PSI RIM, 22. — Na osnovi sklepa CK PSI, da bo kongres stranke od 25. do 29. oktobra, je strankino tajništvo danes sklenilo, da bo kongres v Genovi. Tajništvo je izbralo Genovo zato, ker bodo na kongresu praznovali 80. obletnico ustanovitve PSI, ki je bila ustanovljena v Genovi 15. avgusta leta 1892. Ponovno zaslišanje fašista Frede MILAN, 22. — V milanskem zaporu San Vittore je preiskovalni sodnik D’Ambrosio ponovno zaslišal padovskega pravnika Franca Fre-do. ki je skupaj z založnikom Venturo in časnikarjem Rautijem osumljen, da je izvedel vrsto atentatov Lire ne bodo razvrednotili RIM, 22. — V uradnih krogih ministrstva za zaklad so govorice o nameravani devalvaciji lire, ki so jih objavili nekateri listi, označili kot «popolnoma neosnovane*. Nekateri dnevniki so namreč pisali, da bodo liro v kratkem razvrednotili na zahtevo partnerjev Italije v Evropski gospodarski skupnosti. ZAKLJUČENO ZASEDANJE CENTRALNEGA KOMITEJA Ostri spori v UIL o zvezi konfederacij Večina v CK za zaviranje združevalnega procesa - Danes in jutri stavka poljskih delavcev RIM, 22. — V prvih jutranjih u-rah se je v Rimu zaključilo zasedanje centralnega komiteja UIL z odobritvijo poročila generalnega tajnika Vannija in izglasovanjem resolucije, ki jo je predložila večinska socialdemokratsko - republikanska struja v sindikatu. Resolucija ponavlja znano stališče večine v CK UIL, po kateri mora biti nameravana zveza konfederacij sredstvo za utrditev in formalizacijo akcijske enotnosti, medtem ko ostaja organska enotnost cilj, ki je sicer veljaven, v sedanjem trenutku pa neuresničljiv. Resolucija poudarja «avtonomijo in suverenost* treh sindikatov pri sklepih o argumentih, ki bi ne bili predmet točnih pooblastil. Za resolucijo je glasovalo 37 od 75 članov CK. 23 glasov pa je prejela resolucija socialistične manjšine v UIL. Ta resolucija poudarja potrebo, da bi predlog o zvezi konfederacij ne bil v nasprotju z združevalnim proce- som, pač pa le vmesna etapa za dosego končnega cilja organske e-notnosti. Deset članov CK je pred glasovanjem zapustilo zasedanje. Še prej je glasnik skupine v glasovalni izjavi podčrtal, da «zveza konfederacij ne sme biti nadomestilo ali alternativa organski enotnosti, pač pa le bolj zanesljivo sredstvo, kako to enotnost doseči*. Proti večeru pa so se v Rimu sestala na skupni seji zvezna tajništva CGIL, CISL in UIL ob navzočnosti treh generalnih tajnikov Lame, Stortija in Vannija. Razprava je seveda tekla o vsebini nameravane zveze konfederacij, glede katere sta CGIL in CISL v nasprotju z večino v UIL mnenja, da mora pomeniti le prehodno fazo k organski enotnosti. Jutri se bo začela 48-urna stavka poljskih delavcev za obnovo delovne pogodbe. Sindikalni spor traja že šest mesecev. Stavke se bo predvidoma udeležilo milijon in 700 tisoč poljskih delavcev. PO POGOVORIH MED HADŽIČEM IN 0LECH0WSKIM Podpisan dopolnilni protokol o trgovinski izmenjavi med Poljsko in Jugoslavijo Predsednik Tito na oddihu v Lanjsku ■ Že pripravljeno skupno poročilo o pogovorih Riiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii AMERIČANI SKUŠAJO STRETI ODPOR VIETNAMSKEGA LJUDSTVA Napadi ZDA proti Sev. Vietnamu pomenijo pravi poskus genocida Letala bombardirajo predvsem sistem jezov, da bi povzročila poplave -150 civilistov mrtvih pod ruševinami Hong Saia PARIZ, 22. — Američani skušajo streti odpor vietnamskega naroda z najbolj zločinskimi sredstvi. Akcije ameriškega letalstva proti Severnemu Vietnamu so pravi poskus genocida. Američani skušajo predvsem uni čiti ves sistem jezov v Severnem Vietnamu. To je potrdil danes ha nojski predstavnik v Parizu Vo Van Sung na tiskovni konferenci, ko je povedal, da so letala ZDA med 10. aprilom in 10. junijem izvedla kar 68 akcij proti jezovom, na ketere so spustila 665 bomb. 32 jezov in 31 drugih vodnih naprav je bilo močno poškodovanih. Med 14. in 19. junijem pa so izvedb' nove tovrstne napade. Namen Američanov je jasen, kot je povedal Vo Van Sung: povzročiti poplave, ki bi za prebivalstvo pomenile smrt ali lakoto. Če bi jezovi prihodnjem deževnem obdobju popustih, bi bila ogrožena življenja mibjonov severnih Vietnamcev, poplave pa bi utegnile uničiti na stotine tisočev hektarjev obdelane zemlje. Američani tudi vztrajno napadajo delavce, ki skušajo popraviti škodo na jezovih. Sevemovietnamski delegat je zaključil, da so to prava dejanja ge- po vsej Itabji leta 1969. Kot se nocida. Samo niimberško sodišče iiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniininiiiiiiii,,,,,|,n, Razdejanje po izraelskem napadu BEJRUT, 22. — Danes se je sestala libanonska vlada, da bi razpravljala o potrebnih ukrepih po včerajšnjem napadu izraelskih čet na južni del države, v katerem je 48 ljudi bilo ubitih, 55 pa je bilo ranjenih. Vse kaže, da se bo Bejrut omejil na formalni protest pri OZN in da za sedaj ne bo zahteval sklicanje varnostnega sveta. To dokazuje tudi dejstvo, da so libanonske oblasti danes osvobodile dva izraelska državljana, ki sta 10. junija pomotoma zašla na libanonsko ozemlje. Bejrutski tisk je danes ostro komentiral napad telavivskih čet, o-benem pa je sprožil problem prisotnosti palestinskih gverilcev na libanonskem ozemlju. V tej zvezi se govori, da bo Bejrut predlagal nov sporazum z gverilci, ki naj bi še bolj omejil njihovo delovanje v Libanonu. Predvsem pa bi vlada ho- tela odstraniti Palestince od meje z Izraelom, ker je ta pas vedno izpostavljen napadu telavivskih čet. Medtem se je v mestecu Marsa Matruh nadaljeval sestanek med predsedniki treh držav, ki so vključene v Federacijo arabskih republik. Na seji je bil govor o bližnje-vzhodni krizi. Na sliki: pogled na obmejno libanonsko mestece po napadu izraelskih čet. Telefoto ANSA. je med vojne zločine vključilo tudi bombardiranje jezov na Nizozemskem s strani nacistov. Van Sung je pozval svetovno javno mnenje, naj protestira proti Nixonovim zločinom. Sevemovietnamska tiskovna agencija pa je danes sporočila, da so ameriški letalski napadi med 7. in 10. junijem proti pokrajini Quang Ninh povzročili 150 smrtnih žrtev med civilnim prebivalstvom, medtem ko je bilo mesto Hong Sai, glavno mesto pokrajine, skoraj povsem porušeno. Najmanj 250 oseb, po večini žensk, starcev in otrok, je bilo ranjenih. Pokrajina Quang Ninh, ki ima bogate premogovnike, meji s Kitajsko. Tudi včeraj so ameriška letala izvedla kar 270 napadov proti se-vemovietnamskemu ozemlju, kot je sporočilo poveljstvo ZDA v Sajgonu. Bombardirana so bila tudi področja Hanoja in Haiphonga. Po neuspeli sajgonski ofenzivi v osvobojeni pokrajini Quang Tri so partizani prešb v protinapad ter silovito udarili s topništvom in tanki po sajgonskih položajih vzdolž reke My Chanh, severno od Hueja. Kolaboracionisti so bib prisiljeni k begu, kljub masovni intervenciji Američanov. Partizani so tudi na-padh številne vladne postojanke na poti proti Hueju. O bojih poročajo tudi iz Kam bodže, kjer so sile domovinske fronte napadle vladne položaje v Neak Luongu, kakih šestdeset kilometrov od prestolnice Pnom Penha. Boji še vedno trajajo. na pogovore s francoskim predsednikom Pompidoujem. Najstrožja tajnost okrog Kissingerjevega obiska v Pekingu PEKING, 22. — Nixonov posebni svetovalec Henry Kissinger nadaljuje obisk v Pekingu v najstrožji tajnosti. Danes zjutraj je obiskal tehnično univerzo Tsing Hua, kjer se je pogovarjal z nekaterimi kitajskimi profesorji, ki so se šolali v ZDA, popoldne pa so ga tuji dopisniki, ki ga stalno zasledujejo, izgubili izpred oči. Glede na nekatere prejšnje spektakularne pobude Nixonovega svetovalca so se seveda pojavile najbolj fantastične domneve o tem, kako je Kissinger prebil popoldne. Največ se govori o tajnih stikih s sevemovietnamskimi predstavniki. Behrendt v Beogradu BEOGRAD. 22. — Jutri bo na vabilo zvezne skupščine prispel na štiridnevni obisk v Jugoslavijo predsednik zahodnoevropskega parlamenta (parlamentarne organizacije evropske gospodarske skupnosti) Walter Behrendt. Behrendt bo člane jugoslovanske skupščine seznanil z delom in izkušnjami te mednarodne organizacije in se z zastopniki zvezne skupščine Jugoslavije razgovarjal o evropskih vprašanjih obojestranskega interesa in o sodelovanju Jugoslavije z EGS. PARIZ, 22. — Etiopski cesar Haile Selasje je dospel danes v Pariz Potreben je sporazum med Italijo in SFRJ za boj proti onesnaženju BEOGRAD, 22. — Zunanjepolitični odbor sabora Hrvaške sodi, da je zaščita Jadranskega morja pred onesnaženjem eno izmed važnih področij jugoslovansko - italijanskega sodelovanja. Zato je odbor na včerajšnji seji podpri idejo, da Jugoslavija in Itabja čimprej pričneta razgovore o tem vprašanju in predlagal, naj Jugoslavija da pobudo za širše proučevanje vprašanja onesnaženja sredozemskega področ-| (Posebej za Primorski dnevnik) VARŠAVA, 22. — Predsednik Tito s soprogo je današnji dan preživel na odmoru ob Lanjskem jezeru. Zvečer se je Tito vrnil v Varšavo. Sekretar za zunanjo trgovino Hadžič in njegov poljski kolega Tadeusz O-lechovvski sta danes podpisala dopolnilni protokol o trgovinski izmenjavi med državama. Protokol predvideva povečanje trgovinske izmenjave do 1975. leta za 212 milijonov dolarjev. Hadžič se je v teku današnjega dne pogovarjal o gospodarskih odnosih med državama s podpredsednikom vlade Kazimierzom 01szewskim ter z ministrom za notranjo trgovino Sznajderjem. V Varšavi menijo, da je skupno poročilo o jugoslovansko - poljskih pogovorih, ki odraža skupen interes za nadaljnji razvoj medsebojnih odnosov ter enakost ali veliko podobnost v pogledih na številne mednarodne probleme, že pripravljeno za podpis. četrti dan svojega obiska je predsednik Tito s soprogo ter z najbližjimi sodelavci preživel v odmoru na Lanjskem jezeru, ki je oddaljeno 180 kilometrov od Varšave. Danes zjutraj se je Tito tukaj dalj časa pogovarjal s prvim sekretarjem PZDP Gierekom. kasneje pa so se pogovorom pridružili še Blaževič, Kraigher in Doronjski. Pogovori so bili neformalni in prisrčni. Predsednik Tito se je zvečer vrnil s svojimi sodelavci v Varšavo, od koder bo jutri dopoldan odpotoval v domovino. Jutri bodo tudi objavili skupno poročilo o jugoslovansko -poljskih pogovorih. Strokovnjaki so svoj del dela že opravili in tukaj se pričakuje, da bo poročilo odrazilo skupen interes za nadaljnji razvoj jugoslovansko - poljskih odnosov, kakor tudi podobnost ali enakost pogledov na vrsto mednarodnih vprašanj, kolikor zadeva Evropo. Pogovori, ki jih je včeraj imel jugoslovanski sekretar za zunanjo trgovino Muhamed Hadžič s svojim poljskim kolegom, ministrom za zunanjo trgovino Olehovskim, so se danes končali s podpisom jugoslovansko - poljskega dopolnilnega protokola o trgovinski izmenjavi za obdobje do 1975. leta. Po tem protokolu naj bi se trgovinska izmenjava med deželama, v prihodnjih 3 letih povišala za 212 milijonov dolarjev. Drugače povedano, do konca 1975. leta se bo trgovinska izmenjava med obema deželama skupno s turističnim kontingentom zvišala od predvidenih 850 milijonov na 1 milijardo 60 milijonov dolarjev. To pomeni, da bo Poljska zasedla tretje mesto ....................................mm,n,i,,,,,, TISKOVNA KONFERENCA MILANA ZUPANA 0 obisku Haileja Selasje ja in princa Sihanuka v SFRJ Srečanje med Titom in Selasjejem pobuda za uresničevanje politike neuvrščenosti - Indokina glavni predmet razgovorov Tito-Sihanuk (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — Zastopnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Milan Zupan je na današnji tiskovni konferenci v zvezi z napovedanim obiskom etiopskega cesarja Haileja Selasjeja dejal, da bo to dvanajsto srečanje Tita in Haileja Selasjeja od njunega prvega srečanja 1. 1954, če izvzamemo sestanke med obema državnikoma v drugih državah. Zaradi njunega velikega ugleda v svetu in njunega osebnega prispevka politiki miru in neuvrščenosti, bo, po mišljenju Zupana, obisk prav tako kot prejšnji, prispeval k razvoju miroljubnega in enakopravnega sodelovanja med narodi in državami. Zastopnik zveznega tajništva je izrazil prepričanje, da bodo razgovori Tito - Haile Selasje, nova pobuda za neuvrščene države pri uresničenju sklepov in duha konference v Lusaki. Pričakuje se, da bosta predsednik Jugoslavije in etiopski cesar ob tej priložnosti posvetila posebno pozornost tudi nadaljnjemu razvoju odnosov med obema državama. V zvezi z obiskom princa Sihanuka je Zupan dejal, da voditelj Kambodže vrača obisk, ki ga je Tito januarja leta 1968 opravil v Kambodži. Obisk odraža obojestranski interes in željo po nadaljnji utrditvi tradicionalnih prijateljskih odnosov med vladama in narodi SFRJ in suverene Kambodže. Po besedah Zupana, se pričakuje da bodo glavni predmeti razgovorov Tito - Siha-nuk položaj v Indokini, politika neuvrščenosti ter vloga in dejavnost neuvrščenih držav. Obisk bo, po mišljenju Zupana, prispeval k nadaljnjemu napredku medsebojnih odnosov in bo nova manifestacija solidarnosti in podpora borbi kmer- skega ljudstva za svobodo in neodvisnost. Glede obiska državnega tajnika ZDA Rogersa, je zastopnik zveznega tajništva dejal, da bo obisk, ki je bil načeloma že prej dogovorjen, priložnost za koristno izmenjavo misli o dvostranskih odnosih, ki se ugodno razvijajo in o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Sodelovanje predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bijediča na bodočem zasedanju SEV v Moskvi, je po besedah Zupana, odraz pomembnega povečanja dvostranskih odnosov Jugoslavije s članicami SEV^ in zanimanja Jugoslavije za določene oblike večstranskega sodelovanja v okviru SEV, s katerim Jugoslavija sodeluje od leta 1964 na osnovah politike neuvrščenosti in v skladu s svojo družbenopolitično u-reditvijo. Rezultati nedavne konference organizacije afriške enotnosti v Rabatu^ po mišljenju Zupana, najbolje kažejo, da so afriške države v okviru svoje organizacije sposobne enotno reševati svoje neposredne in širše afriške probleme. »Zato smatramo*, je dejal Zupan, »da je konferenca v Rabatu velik uspeh afriških držav in prispevek k nadaljnji uveljavitvi politike neuvrščenosti.* Na kraju konference je zastopnik zveznega tajništva obvestil novinarje, da bo na vabilo namestnika zveznega tajništva Jakše Petriča, 26. junija prispel v Beograd glavni tajnik švicarskega zunanjega ministrstva Emesto Thaiman. Petrič in Thaiman bosta v okviru rednih posvetovanj izmenjala misli o mednarodnih vprašanjih obojestranskega interesa in o vprašanjih razvoja odnosov med obema državama. B. B. med socialističnimi državami v izmenjavi z Jugoslavijo. Sekretar za zunanjo trgovino Muhamed Hadžič je danes izjavil jugoslovanskim novinarjem, da je zadovoljen z uspehi pogovorov ter z vsebino podpisanega protokola, katerega realizacija zahteva večjo usmeritev naših podjetij na poljsko tržišče. Poljska stran bo uvozila iz Jugoslavije kontingent 2.000 tovornih avtomobilov, kar pomeni okoli 50 odstotkov celotne dopolnilne izmenjave, kakor tudi specialne vagone, akumulatorje, izdelke barvne industrije, blago za široko potrošnjo ter turistične storitve, Jugoslavija pa naj bi na osnovi dopolnilnega protokola uvažala iz Poljske vagone, transportne trake, specialne transporterje, opremo za naftno industrijo, kroglične ležaje, koks in premog. Obe vladi sta skupno z delovnimi organizacijami v svojih državah sprejeli vrsto ukrepov za takojšnjo realizacijo doseženega sporazuma. Med 1965. in 1970. letom je bilo občutiti v jugoslovansko - poljskih trgovinskih odnosih resno stagnacijo. V zadnjih dveh letih pa se je jugoslovansko - poljska izmenjava povečala kar za 30 odstotkov. V prvih petih mesecih pa je zabeležen porast kar za 50 odstotkov, kar govori o resni oživitvi in okrepitvi dvostranskih trgovinskih in gospodarskih odnosov. Gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Poljsko ni pomembno le zaradi svojega obsega, ampak tudi zaradi kvalitete tega sodelovanja. O-k°li 20 odstotkov celotne izmenjave gre na račun kooperacije v avtomobilski industriji. Perspektivno bo kooperacija zajela kar eno četrtino celotne trgovinske izmenjave, kar pomeni solidno osnovo za trajnejše in stabilnejše gospodarske odnose. Dosegli so tudi napredek v sistemu obračuna izmenjave, čeprav je osnova še vedno klirinška, pa so lani že vpeljali določene elemente konvertibilnega obračuna. Prav tako so tudi formirali skupni konzorcij bank za skupno nastopanje naših in poljskih podjetij na tretjih tržiščih. S podpisom protokola pa možnosti za razširitev jugoslovansko - poljske izmenjave niso izčrpane. V pogovorih, ki so jih o teh vprašanjih imeli’ tako Tito in Gierek, kakor tudi Sznaj-žič, Oiechowski, Olszevvski in Sznaj-der, so izrazili skupni interes za skupno koncipiranje tehnologije v vrsti industrijskih panog. Prav tako so tudi pokazali interes za sodelovanje med našimi in poljskimi veleblagovnicami glede izmenjave blaga za široko potrošnjo. Zmenjeno je, naj bi se že jeseni predstavniki veleblagovnic obeh držav srečali na po-znanskem sejmu ter zakoličili pot trdnejšemu sodelovanju in skupnemu raziskovanju potreb dveh tržišč z blagom za široko porabo. Enako so bili uspešni tudi pogovori, ki jih je snoči imel Mirko Te-pavac s poljskim zunanjim ministrom 01szewskim. Ministra sta ugotovila veliko podobnost ali enakost pogledov na vrsto mednarodnih problemov. V središču pogovorov je bda Evropa in priprave za evropsko varnostno konferenco. Ratifikacija tako imenovanih »vzhodnih sporazumov* ne garantira samo varnost evropskih meja, ampak tudi omogoča reguliranje vrste drugih vprašanj, ki so ostaia nerešena po končani drugi svetovni voj ni med Nemčijo in posameznimi evropskimi državami. Treba je tudi pričakovati, da po ratifikaciji sporazuma z ZR Nemčijo bo Poljska pokazala večje zanimanje za razvoj svojih odnosov z vrsto zahodnoevropskih držav, saj je rešeno vprašanje, ki je dolgo vrsto let omejevalo Varšavo, da bi bila aktivnejša na drugih področjih. Ministra sta se pogovarjala tudi o ostalih odprtih vprašanjih v svetu, kot so Bližnji vzhod in Vietnam, opozorila sta na potrebo mirnega političnega reševanja teh in ostalih odprtih svetovnih vprašanj. Beseda je tekla tudi o položaju na Sredozemlju ter o možnosti, da se o tem vprašanju razpravlja na bodoči konferenci o evropski varnosti. Procesu popuščanja v Evropi naj bi sledil tudi proces popuščanja v sosednih področjih. V pogovorih med Tepavcem in 01-szevvskim, ki so. kot tukaj poudarjajo, bili odkriti in neformalni je bil govor tudi o neposrednem sodelovanju med državama glede evropskih vprašanj, kakor tudi o sodelovanju med obema parlamentoma, med kulturnimi in znanstvenimi institucijami, mesti itd. Že jeseni bo obiskala Poljsko jugoslovanska parlamentarna delegacija. Odprt bo poljski konzulat v Zagrebu itd., kar priča o neprekinjenem razvoju jugoslovansko - poljskih odnosov. M. K. _ PARIZ, 22. — Se vedno ni zaključeno delo za odstranjevanje razbitin iz predora pri Vierzyju, kjer sta pretekli petek trčila potniška vlaka. Dokončnega števila žrtev še niso sporočili. Doslej so identificirali 107 trupel. 113. junija 1972 PRED VOLITVAMI V KMEČKO BOLNIŠKO BLAGAJNO Poziv Kmečke zveze Kmečka zveza je te dni objavila in razposlala kmetovalcem — volilnim upravičencem — letak z naslednjo vsebino. 29. junija voli zase! Volitve v bolniško blagajno so velika, demokratična zmaga tržaških kmetov. Zahtevala jih je, vseh 18 let odkar bi te morale biti, samo Kmečka zveza. Te zmage ne smemo tržaški kmetje zapraviti z razdorom med nami, niti je ne smemo zmanjšati s pod-ložništvom ljudem, ki bi nas hoteli »predstavljati*. Kmetje se znamo in se moramo predstavljati sami! Le tako bo bolniška blagajna zares naša in bo delala tako, kot je našim družinam potrebno. Ne potrebujemo nobenega posredništva ne pokroviteljstva. Saj nismo otroci, da bi morali drugi skrbeti za nas. Program kandidatov — kmetov — ki smo si jih sami izbrali na sestankih Kmečke zveze po vaseh je enostaven: 1. Bolniško blagajno naj vodijo kmetje sami. 2. Naj bo zares naša in zato mora biti vse njeno poslovanje tudi v našem jeziku. 3. Osebje, ki dela za bolniško blagajno je tam zaradi nas. ne mi zaradi njega, zato mora znati naš jezik. 4. Odbor, ki ga bomo izvolili, bo poskrbel za boljšo oskrbo. Zahteval bo, da moramo dobiti zdravila brezplačno vsi, ne samo upokojenci, in sicer ne tako, da jih moramo najprej plačati in nam šele čez dolgo časa strošek (niti ne ves!) povrnejo, pač pa tako, da jih dobimo z receptom brez vsakega plačila, kot druge kategorije. 5. Bolniška blagajna bo morala nuditi še druge storitve, kot so zobno zdravljenje, zdravljenje v toplicah itd. 6. Bolniška blagajna mora postati orodje kmetov, da pritiskajo za odpravo diskriminacije, da se doseže enotna in enaka zdravstve a zaščita za vse delovne ljudi. KMEČKA ZVEZA Alfonz Guštin Dušan Kodrič Alojz Debeliš ZADNJA POLETNA SEJA TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA Predsednik pokrajine potrdil obvezo o sklicanju konference o manjšinah V ospredju razprave tudi vprašanja umobolnice, naročil za ladjedelnico Sv. Ji/larka, avtoport pri Fernetičih in pokrajinska razstava vin Včerajšnja seja tržaškega pokrajinskega sveta je bila zadnja pred poletnimi počitnicami, kar je bilo dovolj razvidno iz samega njenega poteka, saj se je zaključila skoraj opolnoči. V glavnem so svetovalci obravnavali vsakovrstna vprašanja, ki se naberejo zaradi predloženih pismenih vprašanj, na katera morajo odborniki odgovarjati. Med temi smo zabeležili predvsem ona, ki neposredno zadevajo naše ljudi, ali so splošnega interesa. Prav zato bi postavili na prvo mesto vprašanje, ki je prišlo na dnevni red na samem koncu seje, ko je predsednik Zanetti zaključil vrsto odgovorov in vprašal svetovalce, če je morda kaj izpustil. Tedaj se je oglasil svetovalec Štoka (KPI) in ga opozoril na dve, za Slovence izredno važni vprašanji nameščanja slovenskih uslužbencev v pokrajinske staleže in sklicanja konference o manjšinskih vprašanjih. Zanetti je Štoki takoj odgovoril, da je glede nameščanja slovenskih uslužbencev nastala težava, ker je ustrezni sklep (ustanovitev urada za stike z javnostjo) zavrnila ustanova, ki nadzoruje finančno dejavnost krajevnih ustanov. Izrazil pa illllllllllllllllllllllHli: ................................................................. POZIV SINDIKALNIH TAJNIŠTEV OBČINSKIM IN DEŽELNIM OBLASTEM Možna splošna stavka v industriji za takojšnjo munitipalizadjo SAP Delavci vedo, da je vprašanje javnih prevozov splošno družbenega značaja - Takojšen odziv delavskega sveta tovarne «Stabilimenti meccanici VM» - Občina in dežela imata še dva dni časa Nezadovoljivi odgovor občinskih oblasti delegaciji, ki je opozorila na možnost zaostritve stavkovnega boja okoli vprašanja municipaliza-cije SAP, je izzval ostro reakcijo sindikalnih tajništev. Včeraj opoldne so se namreč sestala tajništva delavskih zbornic CGIL, CISL in UIL ter razpravljala o nastalem položaju. Pomembno je že samo dejstvo, da so se tega kočljivega vprašanja lotila pokrajinska tajništva sindikatov in ne samo sindikati prevoznikov. Dejstvo, da traja stavka podjetja SAP že 27 dni, ne dokazuje samo, da lastnik podjetja inž. Sergas ne namerava popustiti, ker čuti okle-vanje občinskih in deželnih oblasti, temveč predvsem prerašča iz sektorialnega problema v širši o-kvir mestne skupnosti. Vsa tržaška okolica, okoliške občine in delno sama mestna periferija, so že skoraj mesec dni brez prevozov. Ljudje si morajo pomagati, kakor vedo 0n^^iječe“eioSa^dtemknt Potrjen odbor zllruzcnja bo spremenil, bo oklicana že prve dni prihodnjega tedna stavka delavcev vseh industrijskih sektorjev. Istočasno pa se nadaljuje zbiranje denarja za stavkajoče uslužbence SAP, ki tokrat ne bodo prejeli plače. Poziv sindikalnih tajništev je našel hiter odziv v tržaških tovarnah kjer se delavci dobro zavedajo, kaj pomeni odvzem koncesije zasebnemu prevoznemu podjetju in reforma prevozov. Prvi je reagiral delavski svet tovarne »Stabilimenti meccanici VM» ki poziva vse mestno prebivalstvo, naj se strne okoli stavkajočih, ki se zavzemajo tudi za skupno korist. Delavski svet graja občinske in deželne oblasti in jim očita pomanjkanje politične volje. Zato izraža delavski svet pripravljenost, da skupaj z drugimi delavci nastopi ob strani stavkajočih uslužbencev SAP, istočasno pa poziva in znajo, vendar je tudi tak način k solidarnemu nastopu tudi druge le začasen. Vojaški kamioni oprav ljajo le delno nadomestno vlogo, saj prevažajo zgolj v nujnih primenh in ne povsod. O vsem tem so razpravljala sindikalna tajništva in sklenila, da je skrajni čas, ko mora boj uslužbencev podjetja SAP preiti celo ozke meje solidarnosti drugih kategorij s stavkajočimi in postati, v bistvu, osrednje vprašanje splošnega nastopa vseh delavcev. Sindikati obsojajo zadržanje občinskih in deželnih oblasti tudi zato, ker le-te kršijo sporazume iz novembra 1971, ko so se omenjeni organi obvezali, da bodo spodbujali publicizacijo javnih prevozov. Dejansko so v teh krajevnih ustanovah gluhi za kočljivo vprašanje reforme javnih prevozov, ki ne smejo biti razlog za špekulacije in iskanje dobička, temveč socialna storitev javnega značaja. Zaradi vsega tega so sindikalne sloje prebivalstva: upokojence in študente. Končno poziva delavski svet tovarne VM vse delavce, naj gredo na Goldonijev trg k »šotoru solidarnosti* in prispevajo, tudi gmotno, v sklad stvakajočih. Do sedaj so nabrali med delavci raznih tržaških tovarn, demokratičnimi političnimi strankami in meščani 1.470.000 lir, ki jih bodo izročili stavkajočim uslužbencem podjetja SAP. Poleg tega so na Goldonijevem trgu nabrali pn šotoru že nad 5.000 podpisov solidarnosti z zahtevami uslužbencev in potnikov. Včeraj je avtonomna federacija KPI izdala tiskovno poročilo v Katerem še enkrat izraža znamo stališče t. j. obsodbo početja občinske uprave, ki zavlačuje pogajanja, in izreka svojo solidarnost prizadetim. je upanje, da bo vprašanje mogoče rešiti v bodoče. Vsekakor, je dejal, bo pokrajina poskrbela za to, da bo vsak Slovenec, ki bi pisal pokrajinski upravi ali njenim uradom v materinščini, prejel ustrezni odgovor v istem jeziku. Za to bo že kako poskrbljeno. Kar zadeva samo konferenco o manjšinskih vprašanjih je Zanetti potrdil politično voljo, da se ta obveza uprave uresniči, je pa priznal, da so določene težave, ker bi se je morali udeležiti tudi znanstveniki in strokovnjaki iz tujine (Evrope in onstran oceana). Vsekakor, je zaključil, bo pokrajinski svet o tem podrobno razpravljal na seji jesenskega sklica. Na drugo vprašanje, ki je te dni zelo aktualno, je odgovoril odbornik Lucijan Volk (PSI). Gre za stavko SAP in vprašanje municipalizacije prog. Volk je izrekel solidarnost stavkajočim in se strinjal, da je treba zasebne proge municipalizirati. Pokrajinska uprava je v tem smislu posredovala pri deželi in tržaški občini, vsekakor pa upa, da bo že v kratkem prišlo do nujne rešitve, čeprav bi ta morda ne bila dokončna. Volk je v odgovoru na druga vprašanja (iz liberalnih vrst) dalj časa govoril tudi o zaščiti Krasa pred onesnaženjem in pri tem omenil skupno pobudo vseh občin s pokrajino, ki so izdale znani poziv prebivalcem, naj ne kvarijo kraških lepot. Na vprašanje svetovalca Štoke (KPI) o pokrajinski razstavi vin, je odgovoril z zelo dolgim posegom o kmetijskih in drugih vprašanjih odbornik Sosič (SS). Dejal je,^ da take razstave prirejajo že občine, kar .je važno za turizem, da pa pridelamo v Trstu znatno manj vina, kot ga spijemo. Govoril je še o mleku, travnikih, ceni zemljišč itd., kar je razpravo zavleklo, da ga je moral predsednik Zanetti o-pozoriti, naj bo krajši in stvamej-ši. Čudno pa se zdi. da je inž. Sosič na široko govoril tudi o perečih in kočljivih vprašanjih «polkme-tov* (teh je med Slovenci večina) ko je pa dežela sprejela krivični predlog bonomd.jancev o ustanovitvi tako imenovanega »poklicnega seznama kmetov*, ki dejansko izključuje «polkmete» od vsake mož nosti, da bi prejemali podpore iz javnih skladov. Za besedo je prosil tudi predsednik Zanetti, ki je potrdil, da bo po- krajinska razstava vin v septembru in da ne mara, da bi izzvenela konkurenčno do občinskih. Važnega vprašanja se je lotil tudi dr. Zanetti, ki je odgovoril na vprašanja svetovalca Fontanota (KPI) o bodočnosti ladjedelnice Sv. Marka, ki sameva brez dela. Zanetti je predvsem poudaril, da se uprava Sv. Marka trenutno pogaja za gradnjo specializirane platforme, nadalje bo v kratkem začela z gradnjo prefabriciranih delov za tržiško ladjedelnico, prav tako se pogaja za skorajšnja naročila ladijskih popravil. Prav tako na vprašanja komuni- (Nadaljevanje na 6. strani) DREVI V DVORANI P.D. «1. CANKAR» V UL. M0NTECCHI6 Pred drugo premiero amaterskega gledališča SAG bo v koncertni izvedbi uprizorilo tekst Cirila Kosmača «Balada o trobenti in oblaku» ŠOLA GROPADA-PADRICE vabi na proslavo ob poimenovanja šole po pesniku Karlu Destovniku-Kajuhu, ki bo v nedeljo, 25. t. m. ob 17.30. Istega dne bo odprta razstava šolskih ročnih del in risb. Vljudno vabljeni! Po gostovanjih na vseh večjih o-drih Tržaškega ozemlja in uspehu na srečanju slovenskih amaterskih gledališč v Velenju z ameriško komedijo «Cvetje hvaležno odklanjamo», ki je bila povsod deležna toplega in vzpodbudljivega sprejema, so se mladi člani Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu spet zagrizli v delo in pod veščo in strogo roko režiserja Aleksija Pregarca večer za večerom obdelovali igro Cirila Kosmača cBalada o trobenti in oblaku». To delo bodo v koncertni in stilizirani obliki predstavili občinstvu kot drugo premiero gledališča v letošnji sezoni drevi ob 21. uri. Kot znano, je bistvo koncertne uprizoritve predvsem na govorni tehniki. Igralec mora ob minimalni pomoči zvočnih in svetlobnih učinkov poustvariti gledalcu najrazličnejše ambiente, situacije, odnose. Za takovrstne izvedbe so seveda najbolj primerna dela. ki obravnavajo notranje človeške boje, osebno duhovno doživljanje, zlasti pa zelo intimne posameznikove odločitve. Kosmačem «Balada» je za tak način podajanja zelo hvaležen tekst. Osnovna tema tega Kosmačevega dela je večen problem smisla in bistva življenja ter zlasti človekovih odločitev. Idejna vsebina zgod be temelji na človekovem boju za ............... NA DEŽELNEM 0DB0RNISTVU ZA ŠOLSTVO Odbornik Giust sprejel člane 10 Stalnega slovenskega gledališča Obrazložili so mu program in finančne težave gledališča njegovo resnično etično podobo. Človekova dvojna pripadnost (sebi in družbi) ga sili v večkrat tragično nihanje med dolžnostjo (ki jo pogojuje čut za humanost) in med strahom pred smrtjo. Delo kljub svoji zunanji ambientaciji v partizanskem obdobju prerašča kraj in čas in se spoprijema z večnostnimi o-snovnimi vrednotami zavestnega življenja. Zato je tudi danes moderno in aktualno in tedaj lahko še zelo veliko pove tudi sodobnemu človeku. Uprizoritev, ki traja približno e-no uro, scensko je pa postavljena v smislu gledališča v krogu, so pripravili: prireditelj Ivan Strmole, glasbenik Ivan Mignozzi, režiser in scenograf Aleksij Pregare ter e-najstčlanski ansambel gledališča. Spričo bližajoče se poletne sezone in poletnih počitnic bo v tej sezoni SAG predstavilo Kosmačevo «Balado» samo danes in jutri zvečer ob 21. uri. Kogar delo in izvedba zanimata, bo storil prav, če se bo nastopa takoj udeležil. Mladina Iz Boljunca vabi na tradicionalno šagro NA JAMI» 25. in 26. junija 1972 V nedeljo 25. junija ob 15. uri bo koncert godbe na pihala iz Ricmanj, nagradna tekmovanja, od 20. do 24. ure ples z ansamblom «The Lords*. V ponedeljek, 26. junija 1972 od 20.30 do 24. ure ples z ansamblom «The Lords*. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. Ki! 1 DANES, 23. junija od 20.30 dalje KRESOVANJE V BAZOVICI za nogometnim igriščem ŠD «Zarje». Dostop z avti le * glavne ceste proti Pesku. Deželni odbornik za šolstvo in kulturne dejavnosti Bruno Giust je sprejel člane izvršnega odbora Stalnega slovenskega gledališča: predsednika Josipa Tavčarja, podpredsednike dr. Dolharja. Slamo in Hreščaka (ki v odboru zastopajo krajevne ustanove občinsko, pokrajino in deželo), ravnatelja Filiberta Be-nedetiča in druge. V daljšem razgovoru so mu predstavniki Stalnega slovenskega gle- SLOVENSKI STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V SLOVENSKO ŠOLO! VPISOVANJE JE DO 30. T. M. tržaških trgovcev z lesom V Trstu je bil te dni občni zbor tukajšnjega združenja lesnih trgovcev. Prisotni so med drugim potrdili za nadaljnjo poslovno dobo prejšnji vodilni odbor, ki ga sestavljajo: Viktor Kralj, predsednik; dj;. GJfluco Antpndni. podpredsednik; Anteo Allazeta, Alcibiade Detoni, Stanko Pelikan, dr. Lucio Steindier in Viktor Tomšič jr. svetovalci. V nadzorni odbor so bili imenovani Giuseppe Cargnelid, Gino Mattei in Giuseppe Rivoli. . ............................H.....n....n....im..........H......M.............iH........nHHH...im .......lu.u.Hi.nim.... DANES Nfl TRŽAŠKEM VELESEJMU V ospredju izmenjava rezanega lesa med Italijo in Avstrijo Zaključeno dvodnevno posvetovanje o kavi - Jutri razprava o eksotičnem lesu Za kavo. kateri sta bila na sejmu namenjena včerajšnji in predvčerajšnji dan, prihaja danes na vrsto les. drugi nosilec vsakoletnih specializiranih prireditev na našem mednarodnem prikazu. Danes dopoldne se bo v sejni dvorani pri Montebelu začelo VII. mednarodno zasedanje o lesu, ki ga organizirata vodstvo velesejma in Italijanska zveza trgovcev z lesom in pluto. Pri prireditvi sodeluje tudi združenja tržaških trgovcev z lesam, posredno pa tudi Tržaški center za dokumentacijo o mednarodni lesni trgovini. Glavna tema današnjega zasedanja, ki ga bo vodil podtajnik na ministrstvu za zuna- njo trgovino C. Belci, bo obravnavala izmenjavo mehkega rezanega lesa med Italijo in Avstrijo s posebnim poudarkom na vlogo, ki jo v tem pogledu opravlja tržaška luka. Glavno poročilo bo podal predsednik avstrijske zveze za trgovino z lesom in gradbenim materialom dr. Luds Bassetti. Zasedanje se bo nadaljevalo še .jutri, to pot pa bodo v ospredju vprašanja povezana z razpečevanjem in porabo manj znanih vrst eksotičnega blaga. Glavno poročilo na jutrišnjem zasedanju bo podal zastopnik glavnega ravnateljstva za pomoč nerazvitim deželam pri Evropski gospodarski skupnosti. Organiza- ............iiHiHHHiiHiiHiiiiui.Hiiiimin.ii«ii»"»i» SPOMINSKI SHOD PRI SV. JUSTU Pred 28 leti je. začela delovati peč v Rižarni Govorila sta bivša deportiranca inž. M. Kodrič in dr. E. Arbanas .........................................................................................................................h.........h..,.............. Ob 28. obletnici tistega tragičnega dneva, ko je v Rižarni začela delovati krematorijska peč, je bil sinoči pri Sv, Justu spominski shod, ki se ga je udeležilo precejšnje število ljudi, med katerimi so bili zelo številni mladinci. Najprej je spregovoril prof. Gio-varmi Miccoli, ki je dejal, da fašistična nevarnost obstaja danes bolj kot kdaj koli v povojni dobi. Priče smo vse večji fašistizadji države. Eden izmed številnih dokazov za to je proces proti mladincem, ki so pred časom delili letake, v katerih je bilo napisano, da delavci ne bodo obžalovali Calabresijeve smrti. Za njim je prevzel besedo v slovenščini bivši deportiranec Miloš Kodrič, ki je dejal da so v Rižarni sežgali več kot 3.000 žrtev: Slovencev, Hrvatov, Italijanov, Judov, v glavnem borcev, antifašistov in aktivistov iz Trsta in Gorice, s Krasa, iz Istre in Furlanije, ne pa »tujcev* kot se je nekdo -.- Sprevod proti spominskemu kamnu žrtvam Rižarne pri Sv. Justu Za njim je govoril v italijanščini dr. Ernest Arbanas, ki je obsodil atentate, katerim smo priča zadnje čase in dejal, da nimajo napredne sile z njimi nič opraviti: atentati sodijo v širok načrt fašističnih provokacij, ki hočejo ustvariti v državi ozračje napetosti. Dolžnost antifašistov in deraokratičnJh ljudi je, odgovoriti na te fašistične izbruhe z enotnostjo ljudskih množic ter s podporo tistim demokratičnim pobudam, ki težijo za tem, da privedejo Italijo v obdobje varnega družbenega razvoja, za boljšo bodočnost delovnega ljudstva. Po shodu so položili venec na spominski kamen žrtvam Rižarne. dališča obrazložili predvideni program dela v smeri bogatenja slovenske kulturne dejavnosti, vloge posredovanja med raznimi gledališkimi kulturami in medsebojnega kulturnega oplajanja. Podrobneje je bil govor p statusu gledališča, ki še vedno ni dokončen in v tej zvezi še zlasti pomanjkljiv glede odnosa z državnimi organi, zaradi česar je slovensko gledališče tudi v resnih finančnih težavah. Stalno slivensko gledališče namreč kljub večletnim zagotovilom in formalnim obljubam s strani ministrstva za turizem in predstave prejema še vedno smešno nizek prispevek iz državnih sredstev. Tako se ie tudi ustvaril v prejšnjih poslovnih dobah občuten dolg. ki seveda bremeni gledališko hišo in ji onemogoča normalno po slovanje. Gre za rešitev dveh fi-nančno-upravnih vprašanj: sanacijo stanja iz preteklih let. do ka terega ni prišlo po krivdi javnih upraviteljev in do normalizacije statusa Stalnega slovenskega gledališča zlasti z vidika ustrezne podpore iz osrednjih fondov države. Odbornik Giust je v svojem odgovoru priznal pomembno vlogo slovenskega gledališča v kulturnem tkivu dežele Furlanije Julijske krajine in poseben pomen gledališča samega ne le kot pobudnika slovenske kulture v okviru narodnost ne manjšine, ampak tudi kot po- SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE TRST Danes, 23. t. m. ob 21. uri v dvorani p. d. »Ivan Cankar*, Ul. Montecchi 6, druga premiera gledališča CIRIL KOSMAČ BALADA O TROBENTI IN OBLAKU Koncertna uprizoritev Priredil: IVAN STRMOLE Glasbena oprema: IVAN MIGNOZZI Režija in scena: ALEKSIJ PREGARO Igrajo in sodelujejo: Igor Tuta, Anica Žerjal, Nadja Kosmač, Sergej Verč, Boris Kobal, Branko Sulčič, Ivan Verč, Jasna Pe-taros, Marija štrekelj, Milica Kravos in Silvester Metlika. Ponovitev jutri, 24. L m. ob 21. uri v isti dvorani. Nekaj misli o delu bo povedal avtor sam. Predstava traja približno eno uro! VERDI — GRAD SV. JUSTA Če je med pevci jutrišnjega operno-simfoničnega programa na Gradu Sv. Justa najbolj znana sopranistka Katy* Ricciardelli, ne vlada prav nič manjše zanimanje za ostale nastopajoče pevce, ki so skupno z njo zmagali na tekmovanju mladih «verdijevskih glasov*, ki ga je v lanski jeseni priredila italijanska TV. Ti so mezzosopranistka Mirna Pecile, tenorist Be-niamino Prior, baritonist Giuliano Bernardi in basist Maurizio Mazzieri, od katerih bo vsak zapel najmanj po tri arije iz Verdijevih, Donizettijevih, Bellinijevih in drugih oper. Koncert, pri katerem sodelujeta orkester in zbor gledališča Verdi (H ga je uvežbal Gaetano Ricciteili). bo vodil dirigent Nino Verchi. Vstopnice za oba koncerta, ki sta na programu v soboto in v nedeljo, ob 21. uri, so v prodaji v pašah Protti 2, tel. 36-372 ali pred koncertom pri blagajni na Gradu. Oštevilčeni sedeži so po 1500, 1000 in 800 lir, stojišča 400 lir. Šolske vesti šolsko skrbništvo obvešča, da bodo sprejemali vpisovanja v osnovne šole za leto 1972/73 v vseh didaktičnih ravnateljstvih do 30. junija. Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda «žiga Zois* v Trstu, Ulica Guardiella 13/2, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo državnega učiteljišča »A. M. Slomšek* v Trstu, Ul. Caravaggio 4, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972/73. Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja ..France Prešeren* v Trstu, Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972/73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo državne srednje šole torji predvidevajo, da se bo tako danes kakor tudi jutri razvila o načetih problemih živahna razprava. saj gre za vprašanja, ki zadevajo v živo tudi našo luko in gospodarstvo sploh, in ker so najavili svojo prisotnost na zasedanjih številni predstavniki poslovnega sveta iz Italije in tujine. Včeraj pa se ie nadaljevalo in zaključilo dvodnevno zasedanje o problemih kave. Dela ie vodil predsednik Italijanskega odbora za kavo dr. E. Illy, prisotni pa so bili med drugimi tudi zastopniki afriških dežel pridruženih Evropski gospodarski skupnosti, ki nastopajo letos že tretjič na tržaškem sejmu in ki razstavljajo poleg drugega eksotičnega blaga prav največ ka-. Dr. Hly je uvodoma povzel sklepe ali bolje predloge, ki so jih dali strokovnjaki v prvem delu zasedanja: pri pogajanjih za obnovitev mednarodnega sporazuma o kavi. ki se bodo začela avgusta meseca v Londonu, naj bi predstavniki dežel pridelovalk in potrošnje kave vrinili v besedilo obnovljene pogodbe tudi klavzulo o kakovosti kave. sicer preti nevarnost — je nadaljeval dr. Dly — da se bo potrošnja poživila v razvitem svetu zmanjšala in ne povečala, kakor je v interesu dežel pridelovalk. Glede tržnih pogojev pa je govornik zavzel stališče, da bi morale razvite države pri tem upoštevati tudi spremembe, ki so nastopile v zadnjih letih na mednarodnem trgu s surovinami, to je priznati deželam pridelovalkam kave nekoliko višjo odkupno ceno za njihovo blago. Izvajanja dr. Ulyja so podprli drugi strokovnjaki, ki so posegli v razpravo, med njimi generalni konzul Kameruna v Trstu dr. Hesse in zastopnik Coffee Marketing Board iz Ugande Wsereko. srednika kulture med italijanskim «jva“ Cankar» sj)oroč,a' da 24-in slovenskim narodom. Zato je za- ?’> f ,utn “gado rok vp.sovanja za solsko leto 1972-73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo državne srednje šole goto vil svoie osebno zanimanje pri raznih odgovornih oblasteh za dokončno rešitev vseh vprašanj Stalnega slovenskega gledališča. Izleti Slovensko planinsko društvo — Trst priredi v nedeljo, 2. julija 1972 izlet na Vršič z vzponom na Mojstrovko oz. Prisojnik ali za šibkejše planince na Sleme. Potovanje z avtobusom po Soški dolini in povratek čez Kranjsko goro oz. Trbiž. Vpisovanje pri Norci Zavadlal v Ul. Geppa 9. PD »Slavko Škamperle* obvešča člane in prijatelje, da priredi 16. julija t 1. enodnevni izlet v Cerkno, v bolnico Franjo, v Idrijo in v Ljubljano na ogled živalskega vrta. Vpisovanje pri Urdihu, tel. 70-834. Razna obvestila Glasbena šola PD »Ivan Grbec* v Skednju priredi danes, 23. t. m. ob 20.30 v svojih prostorih zaključno produkcijo. K nastopu mladih glasbenikov vabimo starše ter člane in prijatelje mladine. Vstop prost! Gledališča Kino Nazionale 16.00 »Lelefante Africano»-Barvni film. Dokumentarec. Fenice 16.15 »Le armate Rosse contro il Terzo Reich*. Barvni film. Nikolaj Krjučkov, V. Safonov. Eden 16.00 «Una cavalla tutta nu-da», Don Backy, Barbara Bouchet, prepovedano mladini pod 18. letom- Grattacielo 16.30 »Anche se volessi lavorare che faccio?* Barvni film-Enzo Cerusico, Adriana Asti, Maurizio Arena. Excelsior 16.15 «Colpo grosso, colp° grossissimo*, barvni film; Terry To-mas. Ritz 16.30 »Le messe nere della cofl-tessa Dracula* barvni film. Aurora 16.30 »AlTonorevole piacciono le 'donne*. Lando Buzzanca. Barvni film. Impero 16.00 «Sacco e Vanzett!*-barvni film Capitol 16.30 »Zio Tom*. Barvni dokumentarni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Bemardo, cane ladro e bugiardo*. Walt Disneyev film-Sledi risanka »Bongo* v barvah. Moderno 16.30 «Continuavano a chi*' marli i due piloti pid matti df‘ mondo*. Franco Franchi in Cicd° Ingrassia. Vittorio Veneto 16.30 »Rapina a Ne*' York», barvni film. Martin Balsan in Djancan. . Ideale 16.30 »Colpo di 500 milioni National Banch*. barvni film. U' Andrews in Stanley Baker. . Abbazia 16.30 «11 trapianto*. Barv11 film. Carlo Giuffre, Graziella Gr* nata, Renato Rascel. Astra 16.30 »Un dollaro bucato* Bari ni film. Giuliano Gemma in Evri1 Stevvard. Prispevki Silku in Silvi Pemarčič-Poč-kaj se je rodil krepak sinko ŽARKO Sorodniki, znanci in prijatelji čestitajo mladi mamici ter žele obema čvrstega zdravja. Čestitkam se pridružuje uprava in uredništvo Primorskega dnevnika. Karel Veljak daruje 5.000 lir za šolo spomenik NOB v Cerknem. Marija Kobau (Križ št. 299) daruje 3.000 lir za šolo spomenik NOB v Cerknem in 5.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu. Namesto cvetja na grob bivše sosede Ide Kolerič darujeta Anton in Angela Grmek 2.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina nepozabne Ide Kolerič daruje Marija Mijot 2.000 lir za PD »Slavko Škamperle*. Namesto cvetja na grob Ferdinanda Ferluge daruje Duša Kosmi-na 1.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob prof. Andreja Budala daruje Duša Kosmi-na 1.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Ide Kolerič daruje družina Darka Kosmdne 1.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Ivane Milkovič darujejo za doprsni kip Kajuha v Gropadi: družina Milkovič (Gropada 23) 2.000 lir, Marija Milkovič (Gropada 38) 10.000 lir, Marija In Svetko 5.000 lir, Magda 1.000 lir, Zora 1.000 lir — vsi Stan-carjevi iz Bazovice. »Fran Levstik* — Prosek z oddeljenimi razredi v Križu sporoča, da se 24. julija zaključi vpisovanje za šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. ŠOLSKE PRIREDITVE IN RAZSTAVE Ricmanje: prireditev 24. junija po zaključni maši. Dolina: zaključna akademija 24. junija po zaključni maši. žavlje: razstava 25. junija, prireditev 23. junija ob 9.30. Pesek: razstava 25. junija, akademija 25. junija po zaključni maši. Mačkovlje: razstava 25. junija, prireditev 28. junija ob 10. uri. Korošci: razstava 26. junija po maši. Učenci slovenske strokovne šole v Trstu priredijo v šolskih prostorih v UL Frausin 12 razstavo svojih izdel kov. Razstava bo odprta do konca meseca od 9. do 12. ure. Učenci srednje šole »Ivan Cankar* priredijo v šolskih prostorih v Ul. Frausin 12 razstavo likovnih m dru gih izdelkov. Razstava bo odprta do konca meseca, od 9. do 12. ure. Učenci ln učiteljstvo navedenih šol vljudno vabijo starše in prijatelje o-trok na ogled razstave ročnih del tn risb, ki bodo po tem umiku: Osnovna šola pri Sv. Ani: do 24. junija od 9. do 12. ure. Včeraj-danes Danes, PETEK, 23. KRESNICA Sonce vzide ob 5.16 in junija NAROČITE SE NA Primorski dnevnik! Sporočamo žalostno vest. da nas je po dolgi bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče. tast in nono VIKTOR TRETJAK Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 16.30 iz kap#!® glavne bolnišnice na domače pokopališče. Žalujoči: žena, sinovi, snaha, vnuki ter drugo sorodstvo Križ, Trst, Sidney, 23. junija 1972 zatone °h 20.58 — Dolžina dneva 15.42 ~~ .m na vzide ob 18.23 in zatone ob 2’ Jutri, SOBOTA, 24. junija JANEZ Vreme včeraj: najvišja temperah®-® 26,9 stopinje, najnižja 20,2, ob 1®- g 25,8 stopinje, zračni pritisk 1® jj. rahlo pada, brez vetra, vlaga ^ odstotna, nebo pooblačeno, morje g raj mirno, temperatura morja stopinje ROJSTVA, SMRTI IN PORO^- Dne 22. junija 1972 se je v Trs rodilo 9 otrok, umrlo je 10 ose 'n. UMRLI SO: 44-letni Biagio Tram0 . tana, 80-letni Giorgio Bartole. „u. Pietro Danielut, 71-letni Giuseppe din. 83-letna Maria Bassanese vd' tna lo, 73-letni Viktor Tretjak, 85-1 Aurelia CirielU, 73-letni Gastone _ 87-letni Francesco Colucci, Ida Simrisich. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) gg; Croce Azzurra, Ul. CommerciaJe Rossetti Emili, Ul. Combi 19: A $ maritano, Trg Ospedale 8; Tamar Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) ]#n, Godina. C. S. Giacomo 1: Gng g Alla Minerva, Trg V. Giotti 1; ^ ^ Mori, Trg Unitš dTtalia 4. A) o-renzo, Ul Soncini 179 (Skedenj)- GORIŠKI DNEVNIK Z VČERAJŠNJEGA ZASEDANJA DEŽELNEGA SVETA OBRAČUN LETOŠNJEGA SEJMA V GORICI Razprava o ustanovitvi deželnega središča Na ESPOMEGG 72 sklenjenih pogodbi za ugotavljanje in zdravljenje bolezni dela v vrednosti nad 600 milijonov lir. V razpravo je poseglo osem svetovalcev in poročevalec Urli - Zanimive izjave liberalca Bertolija in socialdemokrata D’Antonija Če dni deželni svet razpravlja dva nekem zakonskem osnutku in se po dveh sejah razprava še ni zaključila, pomeni, da je zakon precejšnjega pomena za celotni družbeni ustroj naše dežele. Tako se v teh dneh dogaja z zakonom, po katerem bodo ustanovili deželno središče za ugotavljanje in zdravljenje bolezni dela. V sredo je posegel v razpravo samo svetovalec KPI Bergomas, včeraj pa se je razprave udeležilo več svetovalcev ip sicer Trauner (PLI), Rizzi (PSI UP), Puppini (MF), D'Antoni (PS Dl), Gefter Wondrich (MSI), Bertah (PLI), Pellegrini (KPI) in Za-nin (KD). Po njihovih posegih je spregovoril še poročevalec o zakonu Urli. Svetovalci desnice seveda nasprotujejo zakonskemu predlogu in ni težko razumeti zakaj: skrajen primor je nudil misovec Gefter-Won-drich, ki je dejal med drugim, da »žal nezgod na delu ni mogoče odpraviti* in da »večkrat so za nezgode krivi sami delavci, ki ne u-poštevajo predpisov*. Ob tovrstnih izjavah se ne bomo mudili, ker je liberalec Bertoli (lastnik istoimenske jeklarne in predsednik Confin-dustrije v Vidmu) podal mnogo bolj zanimive izjave. Obtožil je odbor in še posebej podpredsednika sveta socialista Pittonija, češ da je zakon, po katerem bodo ustanovili središča, naperjen proti gospodarjem. V resnici so prav gospodarji tisti, — je dejal gospodar jeklarne — katere najbolj zanima zdravje delavcev, ki se kar sami ranijo, da bi lahko ostali doma(!). In so še vedno gospodarji tisti, ki največ utrpijo zaradi nezgod na delu — delavci sicer izgubijo prst ali roko, če že ne življenja, gospodarji pa morajo plačati zavarovanja. Svetovalec - industrijec Bertoli je tudi kritiziral poročevalca Urlija, češ da je povzel teze komunistov in je odločno odvrnil za kon, ker bi po p odpisih sindikalni predstavniki imeli možnost dostopa v tovarne, kjer bi seveda »sejali kaos*. Splošni odziv «trdega» Bertolijeve-ga govora je bil, da se predsednik videmskega združenja industrijcev prav dobro zaveda tega. kar se dogaja v Rimu. Tudi socialdemokrat G’Antoni je pokazal dober posluh za vladna dogajanja, a z drugega zornega kota: že v samem začetku govora je poudaril, da bo govoril v lastnem imenu, ne pa kot predstavnik stranke: «Govoril bom kot levičarski socialdemokrat* ie dejal in je res to tudi izpolnil. Ostro je napadel razne Malagodijeve in La Malfe, ki širijo preplah, češ da reforme stanejo preveč. »Za mnoge stvari, kot ie vojska, se zapravljajo milijarde, za reformo zdravstva kričijo, da je predraga.* In z novo centristično vlado so se reforme še bolj oddaljile, ker v vladi ni več «slavne stranke delavskega razreda, socialistične stranke*. Zato .je treba odobriti predlagani zakon, da se doseže vsaj delen napredek, dokler ne bo državne reforme zdravstva. Razen teh dveh govorov so bili vsi drugi bolj ali manj rutinski, predvidljivi. Nekaj debate .je bilo ob Predlogu svetovalke Furlanskega gibanja Puppinijeve, ki se je zavzela Za ustanovitev središča v Vidmu °e Da v Trstu. Z njo se ie strinjal tudi D'Antoni. medtem ko ie komunist Pellegrini dejal, da ie kam Panilistična razprava v popolnem nasprotju z naprednim duhom reform. Pellegrini je tudi kritiziral Poseg, ker dodeljuje premalo finančnih sredstev — samo 150 milijonov lir. Poleg tega je Pellegrini tudi Predlagal, naj bi sprejeli komunistični zakonski osnutek, po katerem bi dodelili večja finančna sredstva občinskim in pokrajinskim u-Pfavam. Komunisti bodo glasovali Za zakon glede na to, kakšne spremembe bodo uvedli k predlaganemu besedilu. Z izjavami demokristjana Zanina, |h je naštel vrsto vzrokov nezgod ju bolezni delavcev (preveliko izkoriščanje, hiter tempo dela. slaba hrana, dolga vožnja na delovno mesto, neupoštevanje varnostnih predpisov) in izrazil potrebo, *la se začne z masovno kampanijo Za osveščanje o teh vprašanjih s« je razprava zaključila in je poročevalec zakona demokristjan Urli odgovoril svetovalcem. Podčrtal je, da je odbor upošteval pri sestavi zakona mnenje deželnega sveta za zdravstvo in tudi sindikalnih organizacij. Zakon je potreben, ker iz leta v leto stalno narašča število bolezni dela, zakonodaja na tem področju pa je skrajno pomanjkljiva (kot primer naj navedemo samo to, da je v vseh treh Benečijah en sam zdravnik državne ustanove, ki skrbi za zdravstvo delavcev). Namen s katerim bodo ustanovili središče, ni »konkurenčnost* drugim inštitucijam, pač pa rešitev življenjsko važnih vprašanj naše družbe v tesnem sodelovanju z obstoječimi strukturami. Zato bodo lahko sproti izboljševali središče in seveda zakon, ki ga urejuje Torej zakon o ustanovitvi središča predstavlja po Urlijevem mnenju temelj za ves nadaljnji razvoj zdravstva bolezni dela. Danes zjutraj bo deželni svet še posvetil svojo pozornost temu zakonu: po odgovoru odbornika za zdravstvo in higieno Devetaga bodo začeli z glasovanji, katerih bo predvidoma precej, ker so opozi- 111111111111111111111111111111111111111111 imiiiiiiiminil n ■ ■ m■ 11■ irxim■ 1111111111■ 1111111111■ 11111■ 111■ 1111>in 11111111oV ^ ku pa ga ljubosumje do ient'Me. jo je sam varal, privede do P ™ zave z nekim, zločinom in na dnje do sodelovanja z mafijo. Izzivalen značaj filma mu relativen pomen družbenega d menta. Drugače pa je P°vr^nJ^et» slabo realizirano delo. malo 20 tudi z vidika zabave. w Dobra igralca sta protapons Gancarlo Giannini in Martanff Melato. g Qt Horoskop UMMiMitiiiitiiiiaii>iii>iiiiiiiiiiiai«ia«iMaiauiaiiiiiiiaiii«KAiiaMBiMM*>Ba*l,,ll>al> svojim vplivom pomiriti sprt® ^ jatelja. \ Ne STRELEC (od 22.11. do 20-12-7 * pričakujte tuje pomoči, P06?"0 z8u- v primeru osebnih zadev. Ne vy. pajte vedno svojim površnim som- „.,v V KOZOROG (od 21.12. do 20.1-7 nobenem primeru ni priporocJ zapustiti področje dosedanje “ ^ . nosti. Dobro razumevanje “ kojnost. . ryy VODNAR (od 21.1 do l^7 segli boste upoštevanja vre”fC|t>u-speh. Presenečenje vas bo sP°L,(j. dilo k večji čustveni prizadeva RIBI (od 20.2. do 20.3.) ?0 Z.\e. di boste z lahkoto uredili vse .P^’T1u Zaupajte vse svojemu najbhz) prijatelju. OVEN (od 21.3. do 20.4.) S svojo prisebnostjo boste v izdatni meri izkoristili neko gospodarsko priložnost, Nekdo vam bo izrazil svoje simpatije. BIK (od 21.4. do 20.5.) Drzno tvegati je od časa do časa potrebno, trezna presoja pa predstavlja nujnost. Primerna rešitev nekega srčnega vprašanja. DVOJČKA (od 21.5 do 22.6.) Ne nasedajte gostobesednosti svojega poslovnega partnerja. Prejeli boste vest, ka vas bo osrečila. RAK (od 23 6 do 22.7.) Onemogočite sodelavcem, da bi v delo v-našali nered. Rešiti boste morali ne- ko važno gmotno vprašanje. LEV (od 23.7. do 22.8.) S svojim optimizmom boste potegnili za seboj svoje delavce. Skušajte se u-kvarjati tudi s športom. DEVICA (od 23.3. do 22.9.) Lotite se reševanja nekega perečega znanstvenega vprašanja. V čustvenem pogledu ne bo bistvenih sprememb. TEHTNICA (od 23.9. do 23 10.) U-speh vam je zagotovljen le s skupnim naporom članov kolektiva. Glejte v bodočnost z zaupanjem. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Danes boste izkoristili neko izkušnjo iz pretekle dobe. Skušajte s ŠPORT ŠPORT ŠPORT 23. junija 1972 ZAKLJUČNA POLETOVA ŠPORTNA PRIREDITEV Openci začeli tekmovanja z zmago V drugem srečanju večera so igralke Poleta doživele poraz Snoči se je začela zaključna prireditev na Opčinah z dvema košarkarskima tekmama. Minibasket POLET — SABA 24:15 POLET: Hrovatin 2, Bratož 2, Piecini A. 4, Brišček, Sedmak, Fer-raglia, Benčina 8, Sosič Stojan, Sosič Valter 8, Malalan, Berdon. V prvem srečanju je Polet prepričljivo premagal ekipo SABA. Po-letovci so zmago povsem zaslužili, saj so bili odločnejši v obrambi in tudi v napadu. Bili so učinkovitejši od gostov. Tekma je bila na splošno zanimiva in izenačena. Vsi igralci so bili požrtvovalni. Naraščajnice CMM — POLET 40:28 POLET: Baldassi 6, Tavčar Morana 14, Škerlavaj, Sosič Irena 2, Kraus 6, Fučka, Don, Tavčar Vesna. V drugem srečanju so Poletovke Po požrtvovalni in izenačeni igri klonile proti močnejšim predstavnicam CMM. Naše košarkarice so presenetljivo dobro igrale predvsem v drugem polčasu, ko so izvedle nekaj lepih protinapadov. V domačih vrstah je izstopala Morana Tavčar, ki je bila obenem tudi najboljša strelka s 14. točkami. * * * Danes bo na sporedu ob 19. uri naraščajniška tekma Bor — Ricrea-tori, ob 20.30 pa srečanje med mlajšimi mladinci Polet — Ricrea-tori. * * * VASARI — BOR 31:27 V turnirju veljavnem za pokal SABA je včeraj Bor zgubil tekmo proti ekipi Vasari z izidom 27:31. »Plavi* so tokrat bolj slabo igrali, če izvzamemo požrtvovalnega Andreja Pegana, ki je dosegel sam kar 21 točk. b. 1. NOGOMET Na malem svetovnem prvenstvu Jugoslavija s težavo premagala Paragvaj RIO DE JANEIRO, 22. -- V predzadnjem kolu izločilnega dela malega svetovnega nogometnega prvenstva v Braziliji so dosegli take rezultate: Ekvador — Iran 1:1 Čile — Irska 2:1 Jugoslavija — Paragvaj 2:1 Venezuela — Bolivija 2:2 Jugoslavija je v svoji skupini le s težavo premagala Paragvaj. Juž-noameričani so ves prvi polčas o-stio napadali in so tudi prišli v začetnem delu v vodstvo. Jugoslovani so prišli do sape šele v nadaljevanju tekme in so izenačili ter povedli z dvema goloma Bajeviča, ki je drugega dosegel šele štiri minute pred koncem srečanja. Jugoslavija je po tej zmagi zopet prevzela vodstvo svoje izločilne skupine, vendar mora zdaj premagati še Peru, če se hoče uvrstiti v polfinale. V drugi skupini se je Portugalska že uvrstila v polfinale, ker je Čile premagal Irsko. V tej tekmi je malajski sodnik Hvva Pom Oei izključil več igralcev, ker sta se ekipi med seboj stepli. OLIMPIJSKE VESTI Vse kaže, da je postalo pešačenje na olimpijske igre zelo modno. Tudi bivši romunski državni prvak v hitri hoji, 51-letni Nicolae Ni-colae je sklenil pot med Bukarešto in Miinchnom prehoditi peš. Na pot bo odšel 28. junija in bo vsak dan hodil po deset ur. V Miinchen naj bi tako prišel po 1.756 km prehojene poti 24. avgusta. Domov pa se bo vrnil z vlakom. 1 CARRARA, 22. — Italijanski boksarski prvak superlahke kategorije Pietro Ceru se bo 5. avgusta srečal s Francozom Rogerom Zami-jem, črncem iz Gvadalupe, ki je evropski prvak te teže. Dvoboj bo veljal za naslov kontinentalnega prvaka, opravili pa ga bodo v kraju Mami di Carrara. HOLESAmVO Z NASTOPOM 60 DIRKAČEV Danes start tekmovanja po Hrvaški in Stoveniji Cilj tretje in zadnje etape bo v nedeljo v Novem mestu ZAGREB, 22. — Jutri se bo začela v Zagrebu 24. mednarodna kolesarska dirka po Hrvaški in Sloveniji. Za to tekmovanje se je letos prijavilo 60 tekmovalcev iz 14 češkoslovaških, madžarskih, italijanskih, zahodnonemških, avstrijskih in jugoslovanskih klubov. Start tega tekmovanja bo v Sisku, cilj v Novem mestu, celotna dolžina proge pa bo znašala 393 km. Tri etape bodo take: 1. etapa: krožna dirka okrog Siska (105 km), 2. etapa: Petrinje — Delnice (166 km), 3. etapa: Delnice — Novo mesto (122 km). Jugoslovansko zastopstvo tokrat ne bo posebno močno, ker so trenutno olimpijski kandidati iz te države na gostovanju v Sovjetski zvezi. Glavni favoriti za končno zmago so zato tuji kolesarji. V SIONSKI BOLNIŠNICI Djurkovič podlegel posledicam strela SION, 22. — Že včeraj smo poročali, da je neki orožnik v Sionu s strelom iz pištole težko ranil jugoslovanskega nogometaša in bivšega člana jugoslovanske reprezentance Vladimira Burkoviča. Danes pa je prispela vest, da je 33-letni £>ur-kovič, ki je nastopal trenutno za švicarsko enajsterico Sion, kljub skrbni zdravniški negi umrl. Burkovič je v Jugoslaviji igral za Crveno zvezdo, bil je 50-krat član državne reprezentance, v tujini pa je igral za Borussio, Saint Etienne in zdaj za Sion. Boneva, Peneva in Zečeva. Za italijansko tehnično vodstvo je Ostalo nenadoma izredno pomemb-00, da so se vrnili s te turneje nepremagani. čeprav so pred odhodni izjavljali, da bosta služili tek-bii le za preizkušnjo mladih igralcu povzdigujejo sedaj obe izena-^nji, kot da bi bila to najvažnejša j ^ultata zadnjih let. Pri tem pa dvorijo o pozitivnem rezultatu Prav po razočarujoči tekmi na *kadionu Levski, čeprav je nemogo 2 govoriti o preosnovi in preporo-bt reprezentance, ko pa je bila 'Pijanska ekipa stalno pod priti- .......... skom mladih Bolgarov, ki nimajo skoraj nobenih mednarodnih izkušenj. Napadalnosti domačinov so se Italijani zoperstavili le z improvizirano in neučinkovito igro. Kaže pa, da nosi največjo krivdo za slabe rezultate te turneje prav napadalna Vrsta. Ni razočarala'toliko ■ zaradi neučinkovitosti, pač-pa zaradi slabe organizacije, ko ni bilo napravljeno ničesar, da bi lahko govorili o toliko opevani «novi» nogometni reprezentanci. Fiasconaro na progi 400 m tudi v Pragi najhitrejši Zelo dobri rezultati kubanskih atletov PRAGA, 22. — Marcello Fiasconaro je dosegel edino italijansko zmago na mednarodnem atletskem mitingu v Pragi. V teku na 400 m je prehitel Kubanca Toreno za 7 desetink sekunde. Sprinter Mennea je nastopil samo v štafeti na progi 4X100 m, vendar je bila italijanska četverica diskvalificirana. Boljši rezultati. MOŠKI 400 m: Fiasconaro (It.) 49”9 kladivo: Isida (Jap.) 66,68 m krogla: Assaad (Egipt) 20,71 m 400 m ovire: Karsky (ČSSR) 50”5 (državni rekord) 100 m: Ramirez (Kuba) 10” 110 m:ovire: Casanas (Kuba) 13”4 4X100 m: Kuba 39”4 višina: Junge (V. Nem.) 2,18 m daljina: Broz (ČSSR) 7,67 m 200 m: Ramirez (Kuba 20”7 3.000 m ovire: Moravčik (ČSSR) 8*33” disk: Danek (ČSSR) 62,10 m palica: Jelinek (ČSSR) 5 m 800 m: Plachy (ČSSR) 1’47”6 1.500 m: Penkava (ČSSR) 3’41” troskok: Fišer (ČSSR) 16,03 m 5.000 m: Bufka (ČSSR) 14’13”2 ŽENSKE 100 m ovire: Elejšrde” (Kuba) 13”7 1.500 m: Christensen .(Nor.) 4’26”4 krogla: Doljenko fSZ) 17.40 m kopje: Lihova (ČSSR) 49,20 m daljina: Grabeio (Kuba) 6,34 m 100 m: Gleškova (ČSSR) 11’'1 (državni rekord) 400 m: Penton (Kuba) 53”7 disk:Vyhnaiova (ČSSR) 51,12 m 200 m: Romayo (Kuba) 23”5 višina: Goldmeister (V. Nem.) 1,83 m 800 m: Jehličkova (ČSSR) 2W3 4X100 m: Kuba 44”8 VIGO, 22. — Evropa je premagala ZDA z 78:64 (35:29) tudi v tretjem srečanju moških košarkarskih reprezentanc obeh področij. Po Zagrebu in Ženevi so torej Amerikan-ci doživeli že tretji poraz, čeprav tokrat z zaostankom le 14 točk. Glede na to, da v ZDA še vedno igrajo najboljšo košarko na svetu, je dejstvo, da so voditelji tega športa na drugi strani Atlantika ob priliki 40-letnice obstoja Mednarodne kašarkarske zveze, v počastitev katere igrajo te tekme, poslali v Evropo tako šibko peterko, dokaj milo rečeno — žaljivo. V včerajnši tekmi so igralci dosegli naslednje število košev: ZDA: Fryer (7), Terry (11), Gard-ner (14), Bustion (10), Sodeberg (8), Morris (5), Freeman (6), Jo-nec (1), Moore (2). Evropa: Plečaš (3), Simnovič (2), Zarmuhamedov (19), Luy (13), Čo-sič dž), ^Sč^ghj Belov (3), Aleksander' Bolov (12), Edeško (2), Pau-lauskas (8), Flaborea (2), Hristov (2). I(š; p). Nogometna enajsterica Zarje si je letos z dobro igro v začetnem delu prvenstva zagotovila obstanek v 'i. AL tudi za prihodnje leto ODBOJKA TURNIR «P. ŠPACAPANA» Po porazu z ACEGAT ekipa Doma izločena V višje kolo pa se je uvrstila med drugimi tudi Sloga Acegat - Dom 2:0 DOM: Carini, Kamel; Strgar, Simoneta, Devetak. Žezlin, Morel, Cotič, Tušar Domovci so, čeprav ojačeni z igralcem Salonita iz Kanala, Met-kom Tušarjem, v sredo zvečer klonili proti močni ekipi ACEGAT iz Trsta in so tako izločeni iz turnirja za pokal «P. Špacapana.* Goričani so dobro kljubovali Tržačanom samo v prvem setu. v drugem setu pa so popustili in ACEGAT jih je gladko ter brez težav premagal. ACEGAT je s to zmago nad domovci dospel do polfinala. V naslednji tekmi pa je šesterka Sloge premagala Kennedy iz Vidma z 2:0 in se je tudi uvrstila v na-daljni del prvenstva. I. K. SMUČARSKI SKOKI ZA SVETOVNO PRVENSTVO 1973 Oberstdorf grozi planiškim rekordom OBERSTDORF, 22. — Kot vse kaže, bo prihodnje leto padel nov svetovni rekord v smučarskih poletih. V Oberstdorfu, kjer bo prihodnje leto v marcu svetovno prvenstvo v tej disciplini, namreč preurejajo dosedanjo skakalnico tako, da bo njena kritična točka pri 165 metrih, kar pomeni, da bodo mogoči poleti celo do 180 m daleč. Ker so organizatorji svetovnega prvenstva prepričani, da bo možnost za dosego takega rezultata privabila veliko število gledalcev, pripravljajo ob izteku skakalnice tribune kar za 80.000 gledalcev. Preureditev oberstdorfske skakalnice bo veljala zahodne Nemce 700 milijonov lir. BUDIMPEŠTA, 22. — V nadaljevanju mednarodnega vaterpolskega turnirja v Budimpešti so dosegli te izide: Jugoslavija — ZDA 7:5 Madžarska — Nizozemska 8:2 Zah. Nemčija — Romunija 4:4 ŽENEVA, 22. — Petdesetletni švicarski inženir Claude Bigar je na Lemanskem jezeru osvojil naslov svetovnega prvaka v razredu jadrnic 5,50. ŠPORT NA TV RIM, 22. — Nogometno tekmo Roma — Blaekpool, veljavno za angloitalijanski pokal, bo italijanska televizija prenašala v soboto po drugem sporedu ob 22.10 in ne popoldne po prvem sporedu, kot je bilo prvotno objavljeno. Odbojkarska šesterka Ve!oxa iz štandreža m......................................... ATLETIKA SFRJ — ITALIJA (MLADINCI) Mednarodna atletika v Novi Gorici Dne 2. julija bo v Novi Gorici mednarodno atletsko srečanje med ženskima mladinskima reprezentancama Jugoslavije in Italije. Jugoslovani so že izbrali svojo reprezentanco, ki bo taka: 100 m in 200 m: Pavličič in Ve-ljanovska 400 m: Radojčič, Vujatov in Av-dibašič 800 m: Smreonik in Čeh 1500 m: šušnjar, Dimitrijevič in Jelak 100 m ovire: Tuturov, Lagundžija in Jelovica •' " peteroboj: Krstič in Hiti krogla: Vranič, Fečkeš disk: Pajtler in Molnar kopje: Šakan daljina: Novak in Darmol 4x100 m: Pavličič, Veljanovska, Gak in Novak 4x400 m: Radojkovič, Vujaitov, Av- dibašič in Ilekovič. * * * CELJE, 22. — Letošnje atletsko tekmovanje za «Skokov memorial* bo v Celju 15. julija. Enako kot lani, je tudi letos zagotovila svoj nastop vrsta odličnih atletov mednarodne vrednosti. # * # ERFURT, 22. — Vzhodna Nemka Monika Zehrt je postavila s časom 51 ”1 nov evropski rekord v teku na 400 m. Prejšnji je pripadal Francozinji Duclos s 6 desetink sekunde slabšim časom. Novi evropski rekord je le za desetinko slabši od svetovnega rekorda Neufvillo-ve (Jamajka). Belgijec W. David je zmagal v 8. etapi dirke po Švici. Na skupni lestvici vodi še vedno Švicar Pfen-ninger s 15 sekundami naskoka pred Francozom Pingeonom. TRST A 7.15, 8.15. 11.30, 13.15, 14.15, 17.15. 20.15, 23.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah: 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Sodobni it. skladatelji: 19.10 Pripovedniki naše dežele; 19.25 Zbori in folklora; 20.00 Šport: 20.35 Gospodarstvo in delo20.50 Koncert operne glistrttf 22.0-T.Zabavna glasba. TRST 12.15 Plošče; 14.45 Tretja stran: 15.10 Glasba za mlade; 16.20 Koncert prof. A. Balliste. KOPER 7.30. 8.00. 10.00. 12.30, 14.00, 15.30, 18.00, 20.15. 22.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 9.30 «20.000 lir za vaš program*, 10.10 Glasbena matineja; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Ansambli iz Roma-gne; 14.05 Tretja stran; 14.15 Zbori; 15.40 Zabavna glasba' 16.00 Prenos RL; 16.30 Top»s pops; 17.00 Primorski dnevnik; 17.20 Mladi izvajalci; 17.45 Kulturna panorama; 18.10 Orkestri; 18.30 Ritmi za mlade; 19.00 Simf. koncert; 20.30 Prenos RL; 23.15 Glasbena oddaja; 23.35 Fagotist Ivan Turšič; 24.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00. 10.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00. 20.00. 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Plošče; 13.15 Poje G. Becaud; 13.30 Radijska igra; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 18.55 Sindikalna tribuna; PETEK, 23. JUNIJA 1972 19.10 Operni odlomki; 19.30 Filmska glasba; 20.20 Simf. koncert; 22.20 Odhod in prihod. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30,17.30,19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta G. Val-ci in G. Moustaki. 8.40 Operni odlomki; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Plošče; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 Orkestri; 13.00 «Hit * 14.00 in 15.05., Plošče; 1 ,:Draga RAJ; 1540 Vprašaj; 19.00 Spored s C. Martuccijem; 20.10 Odhod in prihod; 20.50 Plošče; 22.40 Radijska priredba-, lil. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Glasba in poezija; 11.45 It. sodobna glasba; 12.20 Plesna glasba; 13.00 Medigra; 14,00 Otroški kotiček; 14.30 Kodalyjeve komorne skladbe; 15.15 Donizettijeva o-pera; 16.15 Glasba 20. stoletja; 18.45 Mali planet; 19.15 Vsako-večemi koncert; 20.45 It. kinematografija; 21.30 Malipierove skladbe. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Nabožna glasba; 10.20 It. glasba; 11.00 Medigra; 12.00 Skladbe za klavir; 12.40 Simf. koncert; 14.10 It. sodobna glasba. SLOVENIJA 8.00, 9.00. 10.00. 11 00 12.00. 13.00, 14.00. 15.00, 16.00, 18.00, 19.00, 20.30. 23.00, 24.00 Poročila; 9.10 Operna matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10 20 Melodije za prijetno razvedrilo; 11.20 Pri vas doma; 13.10 Pianist Aci Bortocelj; 13.30 Kmetijski nasveti; 13,40 Z domačimi ansambli in godci; 14.15 Zabavna glasba; 15.10 Mali koncert za mladino; 15.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.40 Ob lahki glasbi; 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 Z orkestrom Previn; 18.10 Operni koncert; 19.50 Z Ljubljanskim jazz ansamblom; 20.00 Lahko noč, o-troci!; 21.00 Naj narodi pojo; 21.30 «Top-pops 13*; 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 2315 Besede in zvoki iz logov domačih; 90.05 Literarni nokturno; 00.15 Jazz pred polnočjo. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Živ- ljenje doma; 13.30 Dnevnik, 17.45 TV za otroke: Zorrov meč; 18.15 Nabožna oddaja; 18 45 Glasbena šagra v Riminiju; 19.15 Kulturna oddaja: Olimpijske igre; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «AZ» Dogodek: Kako in zakaj: 22.00 Glasbena oddaja; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.30 Oddaja o pedagogiki; 21.00 Dnevnik; 21.15 TV drama. Vsi so bili moji sinovi. JUG TELEVIZIJA 18.25 Aprilski larifari (Trapol lo HH 33); 19.15 Obzornik; 19.30 Obisk iz Italije - glasbena iddaja; 19.45 Cesta in mi: Megla, večja hitrost, večja nevarnost; 20.00 Mestece Peyton; 21.00 TV dev-nik; 21.35 Oklahoma, ameriški barvni film; 23.50 Pokal pevcev, posnetek; 01.00 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Mr. Piper; 21.15 Poročila; 21.30 Obrtniki na koncu svoje poti; 21.45 Smrtni skok; 22.45 Nastopa Ray Anthony. SLAVKO TUTA: PLANINE VABIJO , (Skoraj polovico kazni dvajsetih let pa presedel v samici ^ kaznilnici). Globoko v dolini je Petrovo brdo. Držimo se Programirane poti in ta gre po Vrhu Bače. Do tja je nadležen Prehod do Koble. Vzrok je grmovje in visoka trava. Raje se Planinci nekoliko spustijo proti Trtniku, ki je na poti za Podbrdo m malo prej kot pridemo na štuke, kamor pride steza ** Stržišča zavijemo v grapo in pod Kontni vrh, nato pa na *®dlo. Z vrha Bače gremo čez Slatndk in na Petrovo brdo, kjer * pred Dakskoblerjevo gostilno prav prijetna terasa. Saj ne za dolgo, ker nas podžiga pot na Porezen. že kar pri gostilni zavijemo na levo in mimo nekdanjih Plrdb stopamo mimo Rovtarja pod Hočem kar precej strmo 'kozi gozd. Tu bomo v času pobiranja malin srečali mnogo fj,Jdl. Poti ne bo težko izslediti niti skozi senožeti in po gre-kjer postane pot položna. Ena izmed vojaških utrdb je Ostala planinska in lovska koča (1602 m). Žalostnega sporni-^ je zaklonišče, kjer so Nemci ujeli precej partizanov in jih 5&r na mestu likvidirali. Kdo so bili in odkod, nihče ne ve. ‘°da koliko je bilo partizanov, ki so jih Nemci zajeli drugod Cerkljanskem, jih pobili in zakopali v grobove, ki so si žrtve same izkopale!? Žalostila Je zgodba teh borcev, ki J8 veliko dali in pred pragom svobode padli. Prav na vrhu P°rezna je spomenik, ki spominja na tedanje dogodke. V koči dajo žig. Če smo prespali na Črni prsti, in smo zato s j^som v dobrem, bomo od tu zavili proti bolnici Franja še dan. Najprej se spustimo čez Labinske lehe, kjer stoji £Jtaj senikov. Ko pa bomo prišli na konec senožeti, nas bo potegnila levo v gozd. V nenehnem spuščanju bomo po ^brih dveh urah prišli v vas Poljane. Zdaj zavijemo na levo j1 mimo dveh hiš na Poklonišču, nato pa še mimo drugih ?veh v Podnivčah, stopimo kmalu čez potok čemiščdca, ob Jjterem bomo prišli v tesen Pasice, kjer je bolnica Franja. ** dobimo žig. Zdaj sd bomo uredili naš umik. če bo sobota ali nedelja J* poj demo na Črni vrh, da bi prespali v koči. Hude so nam-sobote med razgrajači, ki se pripeljejo do koče, nato pa veseljačijo do jutra. Raje stopimo v Cerkno ali pa prenočimo v Novakih. Jutranja pot po gozdu je namreč zelo lepa. Iz Novakov navzgor se ne bomo držali potoka, temveč bomo šli po cesti. Ko bomo prišli na senožet smo pa že na vrhu in še malo je poti, pa bomo prišli do bunkerja, ki ima enako važnost za planinca kot tisti na Poreznu. Tu dobimo žig in tudi povedali nam bodo do kam se bomo morali vrniti, da se bo naša pot zavila v levo. Markacij je namreč zelo malo. Velja pa pripomba, da se bomo morali držati pobočja Osojne Davče pod vrhom Smoletovše. Pot zavija nekoliko nizko, toda mi se ne bomo nič razburjali, saj pridemo kmalu na cesto in po njej na sedlo. To je gozdarska pot. Od tu stopamo navzgor mimo požgane lovske koče in na sedlo, kjer bomo ugotovili, da žiga ni. Našli pa ga bomo v Potoku. Vrnili se bomo na sedlo po naših stopinjah. Na križišču prav na sedlu pa nekoliko previdno postojmo. Ne pojdemo desno, niti po tisti, po kateri smo prišli, temveč med tema dvema je tretja. Pot gre nad Far jim potokom naravnost v Potok - zaselek, kjer bomo pri spodnji hiši pobrali žig, ki ga ni bilo na vrhu. Potem se bomo povzpneli do Maremkovca, ki kraljuje kakih dvajset minut nad zaselkom. Tu imajo žig za Davče. Zdaj gre pot v dolino. Pri Zalem logu zavijemo ob Selški Sori navzdol in že pri Jesenovcu se cesta odcepi levo ob potoku Plenšak. Tako bomo hodili do vasi Prtovč, kjer bi nas moral čakati žig. Lani sem ga pa moral poiskati pri tov. Bertonclju v Železnikih. Tega pa ni težko poiskati, ker je zaposlen v Samopostrežni ob glavni cesti. Iz Prtovča gre pot na Ratitovec. Poskrbeli bomo, da bomo prijetno preživeli nekaj časa na lepem vrhu. Zapomniti pa sd moramo, da se pri odcepu držimo steze ki zavihe levo. Nekdanja tabla je prerjavela in z nje ni mogoče razbrati ničesar. Po gozdičevju se pot vzpenja, dokler ne pridemo na ovčjo planino in že se nam bo z vrha nasmehnila koča. Zamejci ne hodimo na Ratitovec. Nekaterim je gora povsem neznana. Drugače pravijo Gorenjci. Tu začne namreč krasna Jelovica, kjer je bilo med vojno pozorišče neštetih bojev partizanov z Nemci. Zato gre tudi naša pot po Jelovici. Iz planine Lom v Ledine in skozi Raztoke vedno po smrekovih gozdovih do Vodiške planine. Tu je Partizanski dom na višini 1118 m. Lep je dom in lepo organiziran. Saj do sem tudi ni težko pripeljati svoj avto. Zato je v stavbi mnogo gostov. Nič se ne smemo čuditi letoviščarjem, ki sd, če le morejo, zagotovijo tu večdnevno bivanje. Vrnili se bomo po isti cesti, toda kaj kmalu zavijemo levo ter se usmerimo proti Dražgošam, mimo odcepa za Mošenjsko planino. Dražgoše, posestnima v trpljenju s Komnom, Mavhinjami in tolikimi in tolikimi našima, med vojno požganimi vasmi! Tu so leta 1942 Nemci postrelili vse moške, ker so branili svoje pravice in svojo zemljo. Ob spomeniku, ki bo rodovom pričal na junaške čase, bo posebno mladini zrasla zavest, da so tod živeli krepostni ljudje. Žig je v okrepčevalnici PD. Iz Dražgoš zavijemo v Zgornje Selške Lajše, od tu pa čez Preval k Sv. Mohorju ali na Mohor, kot se zdaj pravi. Od daleč bomo zagledali zvonik, ko pa pridemo k njemu bomo zaman iskali še cerkev. Požgali so jo. Pni kmetu spodaj levo bomo dobili žig, pa tudi nam bo vljudni gospodar dal dobrega žganja, mi pa njemu nagrado, ker je z mojstrsko roko urejal plamen, da mu curek ni prehitro tekel iz kotla. Zdaj gre pot navzdol v Selca, po katerih ima tudi dolina svoje ime. Tu je tudi rojstni kraj zgodovinarja Franca Kosa (1853), ki je položil temelje znanstvenemu preučevanju naše zgodovine. Tu sta se rodila pesnik Franc Krek (1858) in Filip Trpin, avtor slovenske cerkvene pesmarice «Kalobski rokopis« iz začetka 17. stol. Spet prestopimo dolino in gremo na desni breg v zgornjem delu Selc da pridemo v zaselek Golico. Od tu gre naša pot v Rovte in na Stari vrh (1205 m), kjer se odpočijemo, dobimo žig, se pomenimo o vsem kar nam zanimivega povedo ter se nato spustimo skozi Četeno ravan v Javorje. Pii kapelici zavijemo levo. V Delnicah bomo stopili po žig, nato pa pohitimo skozi Predpreval na cesto na križišču Predole. Pustimo desno Božičev grič in nadaljujmo po cesti do lovske koče Suša, kjer zapustimo cesto in stopimo na stezo, po kateri pri demo skozi gozd po dobri polurni hoji na Lubnik. Nič ni lepšega, kot odpočitek v tej koči. S hrano bomo zadovoljni z razgledom po škofjeloškem ozemlju pa tudi. Ko se prižigajo v mestu pod nami luči, nas bo Gorenj sira pritegnila v tiste prijetne mreže, ki jim pravimo užitki. V domu na Lubniku dobimo žig, s katerega razberemo, da se naša višina znižuje, saj smo komaj še na 1024 m. Ne bomo se vrnili po isti poti, po kateri smo prišli na vrh, temveč gremo čez Mali Lubnik. Zato se držimo levo, da pridemo čdmprej v Škofjo Loko. Škofja Loka je dobila svoj pridevnik, ker je Loko 973. leta cesar podelil v last fredsinškim škofom. Posest jim je ostala nič manj kot osem stoletij. Potem je Avstrija vključila Loko in okolico v državno lastnino. Da je pa Loka postala iz obrtni- škega trga industrijsko mesto, je bilo treba čakati do konca prve svetovne vojne. Tujega vpliva ni treba s trudom iskati. Izdajajo ga navade, govorica, izrazoslovje in posebno arhitektura. Predolgo je bila Loka pod tujci, da bi ne sprejela toliko njihovega. Pa je v zadnjih petih desetletjih le očistila marsikaj, kar ni bilo naše, in tudi industrija je dobila razmah, ki gre mestu v taki bližini slovenske prestolnice. Stopimo v grad po žig. Tu si bomo ogledali mestni muzej ki je vreden vse naše pozornosti, kajti Škofja Loka se s svrv jam muzejem res lahko postavlja. Med drugim so tu ostanki baročnih oltarjev dražgoške cerkve. Na višini 820 m med Škofjo Loko in Kranjem je naša zadnja višinska postojanka. Iz Stare Loke se napotimo v zaselek Binkelj kjer stopimo s ceste na pot v Križno goro Desno od tu pridemo v zaselek Planica. 2ig dobimo pri kmetiji Kaltnekar, nato pa se spustimo skozi zaselke čepulje, Javornik in Pševo in že smo na cilju. Zaključimo naše potovanje v pisarni PD Kranj, ki je na nasprotni strani velikega mestnega trga ob glavni cesti s spomeniki revolucije. Ce je pašama zaprta oddamo dnevnik kar po pošti ali kakor koli na naslov Planinsko dmštvo Kranj. Ogledati si seveda velja stari del mesta, ki je središče Gorenjske. Lep je tudi kanjon Kokre, ki ga vidimo z novega mosta. Zanimiva je gotska župna cerkev. Ne pozabimo, da je v Kranju pokopan naš največji pesnik France Prešeren. V starem mestu si lahko ogledamo grobišča iz hallstattske dobe. Tu so tudi pričevanja o bivanju Ilirov, Ostrogotov in Gotov. Na levem bregu Save so našli ostanke Keltov in Rimljanov, ki so tu postavili svoj sedež Camium. Naša pot se je po približno 250 km zaključila. Prehodih smo kraje, kjer je bil srdit boj za obstoj slovenskega naroda. NOB je zapisala tod svoje junaške strani zgodovine. Kraje, koder smo hodili je imel zasedene Hitler. Hotel je iz njih’ narediti nekaj, kar se tudi stoletja prej Nemcem ni posrečilo: čistokrvno nemško deželo. Zato je bila njihova policijska sila in vojska z njo, brezmejno krvoločna in dosledno uničevalna. Nemški škorenj je teptal naš narod, poteptal ga ni. Ta je izpričal, da ima pravico do samostojnosti in samostojnost so izbojevali borci številnih brigad. Spomeniki, ki smo jih obiskali na poti so priče, da so bile žrtve zelo velike. Ni ga M« naroda, ki bi si smel lastiti pravico nad njo; ta zemlja ja Mimo slovenska. K O N S O Uredništvo TRST Ul. Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglaani oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letne naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14,— din, letna 140.-— din, 'v Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 >' PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 23. junija 1972 Za SFRJ Tekoči radun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pr' oglasnem oodelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri 5r.i. Glavni urednik Stanislav Ranko ............ T . Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT PETNAJST MILIJONOV LIR PLENA V MILANU IN OKOLICI DRZNI ROPARJI V DVEH BANKAH t' Iz banke v Cesanu Madernu so roparji odnesli 13 milijonov Kr MILAN, 22. — Trije oboroženi roparji so danes okoli 12.15 vdrli v podružnico bančne ustanove «Ban-ca Popolare di Novara* v Cesanu Madernu, kakih 19 km od Milana. V tistem trenutku je bilo v banki 18 uradnikov in tri stranke. Roparji so bili oboroženi z revolverji in eno brzostrelko ter so imeli zakrinkane obraze. Navzočim so ukazali naj se vležejo, na tla, nato pa so prisilili ravnatelja podružnice, da je odprl blagajno ter jim izročil ves denar. Zdi se. da so odnesli s seboj okoli 13 milijonov lir. Takoj po ropu so izstrelili rafal iz brzostrelke in nekaj strelov iz pdštol. Takoj nato so zbežali z nekim avtom temne barve, ki ga je šofiral njihov četrti pajdaš. Po poznejših vesteh je bil avto znamke «BMW» z evidenčno tablico iz Novare. Ta .je bila ukradena prejšnjo noč nekemu drugemu avtomobilu. Karabinjerji in policija so postavili cestne bloke toda do sedaj se jim še ni posrečilo najti nobene sledi za roparji. Poleg tega ropa pa so v Milanu zabeležili še drug podoben dogodek. Nekaj pred 9.30 zjutraj so štirje oboroženi mladenci vdrli v podružnico banke: «Cassa Lombarda* v Ul. Monte Popera. Navzočim so z orožjem v rokah ukazali, nai se ne premaknejo. Potem ko so se polastili bankovcev v višini nekaj od 2 do 3 milijonov lir, so zbežali z avtom znamke «1750 alfa romeo» z evidenčno tablico iz Vareseja. V banko so vdrli trije roparji (četrti jih je čakal v avtomobilu! oboroženi z dvema pištolama in z eno lovsko puško. Roparji so prisilili ravnatelja podružnice in dva druga uradnika, da' so se postavili pred steno, a eden od ropar jev je takoj udaril ravnatelja s pištolo po glavi. Tretji ropar pa ie pre skočil mizo ter se polastil denarja, ki .je bil v predalih. Takoj nato so trije roparji zbežali, a še prej so dvakrat ustrelili v bančnem prostoru. Na cesti pa so nekoliko pozneje karabinjerji našli dva tulca lovske puške. Zdi se, da je eden od roparjev izstrelil dvakrat iz lovske puške, ker mu je neki moški skušal preprečiti beg. Poostrena kontrola na francoskih letališčih PARIZ, 22. — Potnike, ki odhajajo iz pariškega letališča Le Bour-get bodo odslej telesno strogo pregledovali. V hali letalske postaje so postavili šest kabin, kjer bodo pregledovali potnike. Podobne ukrepe so sprejeli na letališču Orly že pred časom. Omeniti je še treba, da so tudi na letališču La Bourget namestili poseben elektronski detektor, ki beleži morebitno navzočnost kovinskih predmetov v prtljagi potnikov. Zato je uprava letališča obvestila javnost, naj nosi pri potovanjih z letali, morebitne fotografske posnetke v osebnih kovčkih in ne v prtljagi, ki jo pregledajo z elektronskimi aparati. Žarki teh aparatov namreč uničijo snemane in nesne-mane filme. Prebudil se je vulkan na Kuriiskih otokih MOSKVA, 22. — Sovjetska agencija Tass sporoča, da je na otoku Atlasova na področja Kuriiskih otokov začel bruhati vulkan Alaid. Iz vulkanskega žrela se dvigajo o-gromni stebri lave, kamenja in pepela. Ne ve se še, če je izbruh nevaren za prebivalstvo. Gotovo je le, da je otok Atlasova zelo malo obljuden. TRŽAŠKI DNEVNIK NA POBUDO mm CHAMBER ITALIANA 1 i£ Razprava o mehanizaciji tržaškega pristanišča H Nekateri poslovni krogi se ogrevajo za preusmeritev masovnega prometa na Tržit - Izjemen položaj pristanišča zahteva izjemne ukrepe V okviru spremnih prireditev k velesejmu je bilo sinoči na trgovinski zbornici širše posvetovanje o mehanizaciji pristaniškega dela v luči produktivnosti, ki ga je organizirala tržaška sekcija organizacije Junior Chamber Italiana. Razpravo je vodil predsednik sekcije arh. Varim, udeležili pa so se je poleg drugih predstavnikov Junior Chamber Italiana številna zastopniki luške ustanove, železniške uprave, združenja koristnikov tržaške luke. predstavniki carinske u-prave in posamezni gospodarstveniki z našega področja. Uvodno poročilo o namenu posvetovanja je podal podpredsednik organizacije dr. V. Favretto. Posvetovanje naj bi odgovorilo na vprašanje. do kakšne mere naj bi se tržaška luka mehanizirala, da bi dosegla optimalno uveljavitev v mednarodni konkurenci, da bi hkrati upoštevala človeško komponento pristaniškega dela in dejanske možnosti našega mesta. Težko bi rekli, da je posvetovanje res prineslo zaželene odgovore, kar je bilo tudi sicer težko pričakovati glede na časovno omejenost razprave. Posamezni posegi pa so bili toliko bolj zanimivi, ker so osvetlili stališča posameznih uprav glede osnovnega vprašanja nadaljnje mehanizacije luke. Zanimivo je. da se le del tukajšnjega poslovnega sveta ogreva za nove mehanske naprave. Na zasedanju je bilo namreč široko zastopano tudi mnenje, da bi kazalo rajši preusmeriti ustrezne naložbe na Tržič, kjer je na razpolago več prostora in od koder vodijo v zaledje znatno lažje poti. Koristniki pristaniških storitev so na srečanju očitali sindikalnim organizacijam, da jim gre samo za stalno večanje dohodkov in zboljšanje pogodbenih pogojev za pristaniške delajce, medtem ko so predstavniki sindikatov nasprotno zagovarjali stališče, da je le po manjkanju politične volje za rešitev tržaških vprašanj v luči izjemnega položaja tržaške luke. pripisati. če se naša konkurenčna sposobnost ne more primemo razviti. ne glede na morebitne poviške pri plačah pristaniščnikov. Dejansko prinaša naša dežela vsako leto skoraj tretjino vseh tujih valut, ki jih Italija Dndobiva s svojimi storitvami tujim, in od tega pri speva tržaška luka okoli 50 mili-iard lir (od skupne vsote 144 milijard v Furlaniji - Julijski krajini, oziroma 487 milijard v vsej Italiji). Predstavnik carinske uprave ie dodal. da kasirajo v Trstu na leto In pri carinskih operacijah v zvezi z zunanjo trgovino okoli 130 milijard lir. Zanimivi so bili nadalje posegi strokovnjakov, ki so se nanašali na sedanjo strukturo pristaniškega prometa in na primerjavo z drugimi evropskimi lukami. Podrobneje poročanje o poteku seje bi nas privedlo predaleč, zato se bomo na posamezna vprašanja povrnili kdaj pozneje. Če naj bi skušali strniti v nekakšen zaključek izvajanja udeležencev, bi lahko rekli, da se je na zasedanju ponovno utrdila zavest, da bi morali vsi prizadeti poslovni krogi enotno nastopiti v Rimu, da bi se pristojne oblasti vendarle po skorai 20 letih temeljito lotile osnovnega vprašanja našega pristanišča, namreč njegove izjemne pomembnosti v sklopu italijanskih luk. saj odpade na Trst kar 90 odst. vsega prometa s tujino. Trst je torej izjemna luka in zato tudi zahteva ne toliko izjemnih finančnih posegov, ki so tudi potrebni in gospodarno upravičeni, ampak predvsem izjemno obravnavanje luških stroškov, tarif in konkurenčnosti z drugimi pristanišči. Protest miljskega odporniškega sveta Miljski odporniški svet. ki se je sestal predvčerajšnjim, je v zvezi s fašističnimi izzivanji v Firencah, kjer je misovski kolovodja Giorgio Almirante grozil z nasilnimi akcijami desničarskih skrajnežev, «naj-odločneje protestiral proti poskusom da bd se ponovno vpeljal «red» iz žalostne preteklosti. Zahteval je od italijanske vlade, da odločno intervenira v obrambo demokracije in ustave. Id se je porodila iz odporniškega gibanja, izvajajoč pri tem dosledno in brez oklevanja, zakon z dne 20. junija 1952. Svet je nadalje zahteval prepoved fašističnega zborovanja v Fojbi. V sporočilu sveta je tudi rečeno, da .je demokristjanski predstavnik v svetu uradno sporočil odstop svojega predstavništva v Svetu odporništva v Miljah. Svet smatra to demokristjansko stališče za skrajno žaljivo za ideale in enotnost odporniškega gibanja, posebno še zato. ker se je to zgodilo v trenutku odkritih napadov desničarskih sil na demokracijo. Predsednik pokrajine... (Nadaljevanje z 2. strani) stičnih svetovalcev je Zanetti potrdil, da bo zemljišče za avtoport pri Fernetičih v javnih rokah. Ni pa hotel izraziti lastnega mnenja glede uprave te ustanove. V samem začetku seje so svetovalci dalj časa razpravljali o «pri-meru Savarin*. Zanetti je v daljši izjavi, o kateri bomo še poročali, branil koncept «odprte umobolnice* in družbene rehabilitacije umsko bolnih. Zavrnil je vsak poskus špekulacij, češ da je zločin v Žavljah dozorel v okviru sodobnih sistemov zdravljenja. Alternativa takemu zdravljenju je samo srednjeveški sistem zapiranja bolnikov za rešetke, v umobolnice, iz katerih se ne bodo nikoli več vrnili. Pač pa se je zavzel za okrepitev službe za umsko higieno, ki naj bi skrbela za bolnike, ki so doma. Vsekakor, je dejal Zanetti. bi tudi do tega zločina ne prišlo, če bi v okviru resne zdravstvene reforme uresničili vse ukrepe, ki so potrebni za učinkovito zdravljenje bolnikov v bolnišnici in doma. Z Zanettijem so se strinjali skoraj vsi svetovalci. Zanimivo je, da so pri pojmu «zaprte umobolnice* ostali samo predstavniki MSI. Na koncu seje so svetovalci odobrili več sklepov. Med temi velja omeniti ustanovitev eksperimentalnega odseka za preučevanje onesnaženja zraka ter imenovanja predstavnikov pokrajine v razne ustanove. Tako bosta v pokrajinskem odboru za izboljšanje kmečkih stanovanjskih hiš Slovenca Dušan Kodrič in Luciian Volk. Socialistični odbornik Volk bo, skupaj s Creva-tinom, Draganom, Pierandrejem in Trebbijem zastopal pokrajino v konzorciju za avtoport pri Fernetičih. zavod za zunanjo trgovino ICE, bodo sodelovali italijanski in jugoslovanski strokovnjaki. Dela se bodo začela v ponedeljek, 26. junija, ob 9.30, in sicer v dvorani za konference na sejmu. Imena jugoslovanskih izvedencev še niso znana, z italijanske strani pa bodo nastopili ravnatelj družbe CETENA ing. G. Sitzia, genovski docent prof. E. Volta, ravnatelj elektronskega središča Avio-Aeritalia na letališču Ca-selle ing. C. A. Alberti, predstavnik družbe ASGEN ing. M. Ven zano, genovski docent prof. G. Del Bene, predstavnik družbe CETENA-Italcantieri ing. G. Sartirana, predstavnik FIAT ing. G. L. Ardoino, predstavnik družbe Ansaldo Mecca-niča ing. A. Mortola, predstavnik družbe Gavazzi ing. F. Fedrigo in zastopnik družbe Termokimik ing. A. Negri. Izšla je druga okrožnica Slovenskega gospodarskega združenja za Furlanijo - Julijsko krajino. Okrožnica. ki nosi naslov «Vestnik SGZ», prinaša sestavek o novem zakonu v trgovini, pregled poletnega urnika za trgovine, poročilo o uspehu letošnje avtomobilske ocenjevalne vožnje, pregled poslovnih zapadlosti v juniju, krajša poročila o delovanju združenja ter več drugih zanimivih informacij. MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO Posvetovanje o sodobnih tehnikah v pomorstvu Kakor smo že najavili v našem listu, bo v okvir.-, letošnjega velesejma v dneh 26. in 27. junija strokovno srečanje o avtomatizaciji in .elektroniki v pomorstvu. Na zase-1 danju, ki ga organizira Italijanski Sinočnji nagrajenci na tržaškem velesejmu 1. Egidio Forcesin - Ul. Salici 16/1 (avtoradio Philips RN 216 — Radio Ancona), 2. Anita Ulcigrai - Ul. San Benedetto 14 (zaboj likerjev «Rene Brian*), 3. Carla Odmal -Ul. Crisciani 10 (volnena dvodelna odeja — Paoletti). 4. Daniele Odi-nal - Ul. Crisciani 10 (elektronski vžigalnik — Radiotutto), 5. Elda Galto - Ul. Settefontane 49/1 (2 sodčka Dixan — Henkel Italiana), 6. Antonio Albertini - Ul. Tiziano Vecebo 1 (zaboj likerjev — Baker), 7. Jakob Renko - Ul. Ventura 21 (volnena dvodelna odeja — Paoletti), 8. Nadia Cecada - Strada del Friuli 124/4 (konfekcija «Dixi goc-ce* Henkel Italiana), 9. Mario Pau- i - Ul. Busecchian 7 (zaboj likerjev — Moccia), 10. Pierpaolo Vecelio 1 (zaboj likerjev — Baker), (volnena dvodelna odeja — Paoletti). Kolesarski stadion (Nadaljevanje s 4. strani) stranili. Tako zagotavlja eden izmed najbolj odgovornih ljudi za «dobro ime* olimpijskih iger. namreč šef tiskovnega urada olimp*i-skega odbora Wolf - Dieter An-gerer. Toda Angerer .je hkrati priznal, oziroma moral priznati, da bo dirkališče kljub napušču, kljub strehi pod yplivom dežja, to se pravi, da bo kljub vsemu mokro, če bo dež prišel z vetrom-In vsa njegova zagotovila, da bo dirkališče kmalu suho. ker aa o° vodo vsrkal posebni afriški lesne pomirijo nekoliko ihtavih hov tistih, ki iščejo v pripravah na olimpijske igre napake. Res je. da ti pogosto iščejo že «dlako v jajcu*, toda številne tehnične napake jim daiei> Prav-. Sicer pa bomo videli, kaj bo Pr nesla bližnja prihodnost. Olimpijske igre se bodo začele 26. avgusta. Do tedaj bodo pokriti — odkriti stadion trikrat preizkusili; 7. julija bo mednarodno tekmovanje danskih, poljskih, češkoslovaških in nemših kolesarjev, štiri dni prej se bodo tu pomerili Vzhodna Nemčija, Švica, ZSSR, Italija in Zahodna Nemčija, od 2L do 23. julija pa bo zahodnonem-ško kolesarsko prvenstvo. Prej smo omenili neki odbor proti olimpijskim igram s kratico «AOK». O tem odboru se v Zahodni Nemčiji veliko govori, kajti nekateri pripisujejo temu odboru razna grozilna pisma, v katerih je rečeno, da bodo uničili tn stadione in sicer veliki nogometni stadion, plavalni stadion ter stadion za telovadne nastope. «U-ničili bomo streho v določenem trenutku*. je bilo rečeno, v sporočilu, ki so ga dobile tri tiskovne U" gencije. V istem sturočilu Je bilo sicer rečeno, da Prl tem *ne bo ogroženo življenje nikogar*, toda v dobi peklenskih strojev, v dobi «zasebnih skladišč streliva in orožja* vsa takšna in podobna zagotovila ne hasnejo. Zato se v določenih krogih opaža nervoza. pri eoui najnovejša moda za poletje v posebni ponudbi za 15 dni Kar potrebuješ letos za letovanje na morju, pridi kupit h Coinu, Izplača se ti, kajti pri Coinu moda ni le najbolj aktualna, pač pa dobiš tam tudi najlepše reči zase, za svojega moža in za otroke. 15 dni zlatih priložnosti v oddelku za na morje. 15 dni posebnih ponudb, ki ti nudijo užitek pri nakupovanju vsega, kar potrebuješ, da bodo tvoje počitnice res drugačne od običajnih. Potrošila boš neverjetno malo. Pri Coinu si namreč prizadevamo, da bi bolj ovrednotili tvoj denar. Zato tu menjamo dinar po 35 lir namesto po 32,50. trst ■ k orzo italija COIH