Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne".
A
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Scmeniškili ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/>6- uri popoludne.
S** te V. 11«.
7 Ljubljani, v ponedeljek 25. maja 1891.
T.etiiili XIX
Državni zbor.
Z Dunaja, 24. maja.
Kranjska gimnazija.
Budgetni odsek je včeraj nadaljeval obravnavo o potrebščini za šolstvo. Na vrsti je bila tudi prošnja mesta kranjskega za ponovitev spod nje gim nazij e v Kranji. Kakor sem poročal, omenjal je to zadevo poslanec Šuklje že predvčerajšnjem in izrekel nado, da vsled čedalje večjega števila učencev na ljubljanski gimnaziji, kar je priznaval tudi poročevalec sam, menda odpadejo vladni pomisliki zoper zopetno ustanovitev gimnazije kranjske. Minister Gautsch na to opombo ni nič odgovoril ter je molčal tudi na pritožbo našega poslanca zarad silno slabih prostorov, katere so od-kazali slovenski spodnji gimnaziji v Ljubljani. Mislili smo, da bode povedal svoje mnenje pri razpravi o prošnji kranjskega mesta. Ali tudi pri tej priliki je molčal in ni rekel ne bev ne mev; odsek je soglasno sprejel resolucijo, s katero se ta peticija izroča učnemu ministerstvu, da jo uvažuje in se, kakor je prav, na njo tudi ozira. Enake ali še odločneje sklepe je poslaniška zbornica delala tudi v prejšnjih letih, pa vedno zastonj; težko se je od včeraj sprejete resolucije nadejati boljšega uspeha. Učna uprava neče priznati potrebe kranjske gimnazije in to svoje stališče opravičuje z izgovorom, da je bila gimnazija odpravljena vsled najvišjega sklepa, ki se ne more lahko predrugačiti. Ali ta razlog ne velja samo za Kranj, ampak za vse šole, ki so bile ob enem s to gimnazijo odpravljene, pa pozneje vendar le zopet ponovljene. V predzadnji seji budgetnega odseka je minister celo zarad gimnazije v Eoveredu dajal upanje, da jo država prevzame v svojo skrb, kadar občina zadosti vladnim zahtevam. Ce je torej to mogoče pri Roveredu in je bilo mogoče pri mnogih drugih ravno tedaj odpravljenih, pa zopet oživljenih srednjih šolah, zakaj bi ne bilo mogoče pri Kranju? Zakaj sega mržnja
proti tej gimnaziji tako daleč, da se je celo proti-vilo, ko sta jo nameravala mesto Kranjsko in dežela prevzeti v lastno skrb? Nam se dozdeva, da druge rešitve za zdaj ne bo, kakor da dežela in mesto od učne uprave dosežeta privoljenje, gimnazijo v Kranju na lastne stroške zopet odpreti. Ko bode uspeh pokazal, da je potrebna, vladi ne bode preostajalo druzega, kakor razširiti jo v višjo gimnazijo in jo sprejeti v svojo last, kakor je to obljubila letos glede mnogih deželnih in občinskih srednjih šol. V tem smislu naj naši poslanci morda že zdaj pretresajo to reč in na ta način pot pripravljajo ugodnej rešitvi.
Ljudske šole na Koroškem.
Živahna in zanimiva je bila v budgetnem odseku tudi razprava o ljudskem šolstvu. Poslanec Šuklje se je po dogovoru s svojimi slovenskimi tovariši pri tej priliki prav krepko potegoval z a slovenske šole na Koroškem, kjer je bila še le lani dovoljena prva slovenska šola. V mnogih čisto nemških šolah so zgolj slovenski otroci, ki pa ne dobivajo nobenega pouka v svojem maternem jeziku. Na takoimenovanih utrakvističnih šolah pa ves slovenski pouk obstoji v tem, da otrokom od daleč kažejo neko slovensko - nemško Abel. Učna uprava je sicer neposredno posegla v te zadeve in sprožila neko premembo, ali deželna šolska oblast nasprotuje ministerskim namenom. Obrača se torej naravnost do g. učnega ministra, ter ga poživlja, da naj v ljudskih šolah, ki so namenjene slovenskim otrokom, vpelje slovenski učni jezik. Ne taji, da slovensko prebivalstvo na Koroškem ceni znanje nemškega jezika, zato naj pa učna uprava skrbi, da se bode primerno ozirala tudi na to potrebo.
Minister je na te besede odgovarjal, da je za učno upravo merodajen § 6. šolskega zakona, po katerem deželna šolska oblast v postavnih mejah določuje učni jezik, zaslišavši nje, ki šolo vzdržujejo. Tako se godi tudi na Koroškem. Treba je torej ozir jemati tudi na § 19. temeljnega državnega za-
kona. Jedini pot, katerega se prizadeti drž^ in kateri tudi učni upravi daje priliko, v posameznih slučajih odločevati, je pot pritožbe. Tako se godi po vseh deželah; učna uprava reč potem preiskuje in rešuje. Proti razsodbi učne uprave se morejo prizadeti pritoževati še pri upravnem sodišču. Takih pritožb je bilo glede slovenskih šol veliko došlo iz spodnje Štajerske iu upravno sodišče je o njih razsojalo. Na ta način se je vpeljala neka praksa, ki se na Štajerskem brez težav izvršuje. S Koroškega ste zdaj dve pritožbi v razpravi, pa se še niste mogli rešiti, ker ni vseh prilog.
Gospod poslanec menda ne bode zahteval od učne uprave, da naj skupno vredi koroško šolstvo brez ozira na posamezne razmere. Minister pa zagotavlja, da bode tudi glede Koroške razsojeval po obstoječih zakonih; če bi pa kateri stranki s svojo razsodbo ne ustrezal, se more pritožiti pri upravnem sodišču.
Besede Šukljetove in menda tudi ministrove so jako presedale koroškemu poslancu N i s c h e 1 -witzerju in dr. Russu. Prvi se je hudoval, zakaj se slovenski poslanci drugih dežel vtikajo v koroške zadeve, ko je v zboru več koroških poslancev. Njega so volili tudi Slovenci, ali nobeden izmed njih mu ni priporočal enakih reči, kakoršnih je omenjal Šuklje. On je že 30 let v koroškem zboru, pa nikdar niso Slovenci zahtevali slovenskih šol. V enakem smislu je govoril dr. Russ, ki je rekel, da koroški Slovenci čutijo, kako potreben jim je nemški jezik, in da zato tirjajo take šole, v katerih se ga morejo naučiti, kakor je prej trdil proti Tonkliju, tako trdi toraj tudi sedaj proti Šukljetu, da deželni šolski svet koroški prav ravna.
Poslanec Šuklje je v svojem govoru poudarjal, da zahteva slovenski učni jezik za slovenske otroke iz pedagogičnih in didaktičnih ozirov. Poročevalec dr. Beer ni mogel tajiti, da bi Šukljetova trditev ne bila prava, ali pomagal si je iz zadrege z izgovorom, da v slučaju, če ima izbirati med pedago-
LISTEK.
Fonočni kralj.
Francoski spisal A. de Lamothe.
(Dalje.)
Tretje poglavje.
Naznanilo po rubuiku.
Kakor drugod, tako si sledijo na Irskem dnevi za dnevi — a podobni si niso. Ko je drugo jutro Zalika hišne duri odprla, bilo je nebo jasno, razven majhnih oblačkov, ki so se ločili od vrhov gora, kakor da bi se hoteli protiviti mehkemu jugu, ki je glavno moč njih armade že za Lačni vrh in Slieve-na-Goil-a ugnal.
Od vsacega lističa visel je blesteč, tekoč diamant, in po visečih travnikih odtekali so se potoki ponoč-nega naliva. Vili so se kakor zlate niti po zelenem, bagrenem plašču.
Svetlo — zeleno listje bršljanovo blestelo se je po črnih granitnih pečinah. Drobni ptički so si v senci dreves otresali mokro pdrje; rrani so letali po njivah, iskaje žuželk, koje so se pred nalivom rešile na najvišje trave in druge rastline. V ločji skrivala se je liska in povodnji kos v blestečej svojej obleki.
O nevihti ni bilo druzega sledu več, nego od-lomljene vejice po potih, in peskovi prodi, ki jih je bila voda nanesla. Na obzorji blestelo se je morje, čisto, mirno, ko zrcalo. Majheni valčki, koje je privzdigovala lahna sapica, zigravali so v bujnih mar-vinih barvah.
Zalika ni ničesar vedela o pogovoru svojih sta-rišev se tujcem, ki je še spili. Radovedno in radostno ob enem ozrla se je okoli, stopivša na prag, ter vlekla v se čisto sapo, napojeno z vonjavami cvetlic iu mokre trave. Prekrižala se je, kakor vsak Irec svoje delo začne, zavila si pokrivalo tesneje okoli glave, vzela torbico sd surovim maslom, namignila materi v pozdrav z roko, ter stopila* na prosto.
»Kakor vse tovarišice, hodila je tudi |Zalika vedno btlsa. Počasnimi koraki je šla proti Oromvvel-lovemu mostu, tu pa so jo zagrnili pogledu visoki grmi, divja trta in ovijajoči se bršljan.
Ravno je dospela do vhoda v Glen, kar sreča jezdeca, ki je nosil torbico na prsih. Korakal je mimo nje, ne da bi jo bil pogledal ; njegov konjiček pa jo je z blatom čez in čez oškropil.
Irka je bila na surovost Angličanov preveč navajena, da bi jo bilo to čudilo. S koncem obleke osnažila si je obraz in hitreje je stopala dalje. —
Angličanu so — brez ozira na navadno njegovo surovost rojile še druge misli po glavi, tako, da niti mislil ni na to, da je dekle oškropil — ali pa je niti videl ni. Razjarjen je bil namreč nad zmotnjavo, koje žrtva je bil prejšnji dan. Tudi mudilo se mu je; za zahodom solnca ugasne veljava njegovih naznanil. Hitel je torej, da bi kmete v Malibory — kjer nihče ni vedel, da pride, še doma dobil. Z nekakim zadovoljnim vzdihljejem zapazi, ko dospe skozi Crom-wellov most, da je še vse pri domu, nihče zunaj na polju. Samo mladega moža je zapazil, ki je na nasprotni strani lezel na pogorje; nosil je sekiro na rami. — Počasneje je jel jahati, odprl torbice, ter vzel zvezek listin iz nje; nosil je napis: „Malibory". Počasi ga razvije in pregleda listine; bila so le štiri naznanila: Mihdlu Kernologu, ManusuRedden-u, Juriju Hadfieldu in Janu Priel-u. Ta imena si zapiše na ovitke, ter z nova konja požene.
V dveh minutah bil je v vasi. Hiše so bile zaprte, jedino Tom Joyce in njegova žena sta stala na pragu. —
Soduijski rubnik obrne se naravnost proti njima.
„Ah, izgubljena sva," zajoče Marija in se prekriža.
„Hej Paddy, kako se pišeš?" zakliče rubnik.
„Tom Joyce, ponižen sluga."
gičnimi oziri in med narodnim mirom, višje ceni narodni mir. Mož ni pomislil, da narodnega miru na Koroškem toliko časa ne bo, dokler bodo slovenskim prebivalcem odrekali najpravičnejše zahteve.
Tudi Nischelwitzerja je Šuklje okrcal ter mu rekel, naj skrbi, da dobe koroški Slovenci svojega zastopnika v državnem zboru, ker potem se ne bo več drugim poslancem treba potegovati za nje. Prilika se mu bo skoraj ponudila. V ponedeljek izroče slovenski poslanci samostalni predlog glede premembe volilnega reda na Koroškem. Pričakuje torej od Ni-schelvvitzerja, da ga podpiše tudi on in slovenskim prebivalcem na Koroškem pripomore do lastnega poslanca.
Razven teh govoril je tudi Derschatta o koroških Slovencih, ki je ponavljal že večkrat ovrženo laž, da slovenski poslanci v deželnem zboru koroškem niso enakih misli kakor Šuklje. Tako je poslanec Muri, ki ga Šuklje prišteva k slovenski stranki, v deželnem zboru Koroškem rekel, da so šolske razmere j na Koroškem primerno vrejene iu da je on (Muri) ž njimi zadovoljen.	j
Opravljanje in zavijanje bilo je že od nekdaj 1 najmočnejše in najnavadnejše orožje nemških liberalcev.
Mestna uprava ljubljanska.
O priliki zadnjih volitev v občinski zastop ljubljanski poudarjalo se je pri raznih shodih in tudi v našem listu od strani konservativnih mestnih odbornikov in volilcev, da je želeti marsikatera pre-memba glede uprave z mestnim premoženjem. Ci-tateljem so gotovo znani odgovori od strani liberalne stranke v svojem glasilu „Slov. Narodu", med katerimi je še ta »o čevljih sodi naj kopitar", naj-rahlejši. Nismo mislili, da nam bo slavni občinski svet podal tako kmalu priliko baviti se z mestno upravo in rabo mestnega premoženja. Stavili smo si nalogo istotako odobravati in podpirati z vsemi svojimi močmi koristne naprave, kadar interesi mesta zahtevajo kategorično dotični izdatek, kakor tudi odločno obsojati vsako nepotrebno, ali celo strankarsko izdajo mestnega premoženja, in občinstvo na take nedostatke vedno opozarjati. V zadnji seji občinskega sveta ljubljanskega sprejel se je tudi med drugim nasvet klavničnega ravnateljstva, v katerega imenu je poročal g. dr. vitev Bleivveis, da se ima na sedanje administracijsko poslopje sezidati prvo nadstropje, ker je baje stanovanje prvega mestnega živinozdravnika g. P. Skale-ta premajhno. Kakor se mi strinjamo v polnej meri, da se razširi mala klavnica in nastavi vratar, istotako moramo odločno ugovarjati proti nasvetu, da se prizida ad-ministracijskemu poslopju prvo nadstropje, in se s tem svota 3000 gld. izdd popolnoma nepotrebno na škodo občine. Kakor smo iz popolnoma zanesljivega vira izvedeli, se je pri dotičnem ogledu dn3 13. t. m. sklenilo, za sedaj opustiti to misel, ker je stavba nepotrebna, ker sedanje stanovanje zadostuje popolnoma svojemu ramenu. Dr. vitez Bleivveis strinjal se je z mnenjem g. dr. Gregoriča, da naj se v tem smislu naredi poročilo na občinski svet, in oba sta '
„Tom Joyce?— ta ni pravi!" zamrmra jezdec, j pogleda na ovitke in praša: »Kd6 je Mih&l Ker-nolog?"
.V večnosti — Bog bodi milostljiv njegovej duši," odgovori Tom.
Rubnik zakoine, potem pa še pristavi: „Ali ima vdovo?"
»Štirinajst dni pred njegovo smrtjo smo njo pokopali," odvrne Marija.
»Ali ima sirote?"
»Šest, od teh je najstarejša komaj petnajsto < leto spolnila."
»To me ne briga! Kje pa je njih hiša?"
„Tam-le," pravi Tom, in pokaže na razvaline zidovja in slamnate strehe.
»To ni nikako bivališče "
»Bilo je njijino, ko so bili še tli."
»Tedaj jih ni več tu?"
»Drugi dan, ko so pokopali očeta, so odšli." ,
»Odšli, ne da bi bili plačali, nesramneži! In 1 kam so odšli?"
»V Liberties*) v workhouse**) ali pa v Ame- ' riko," odgovori Tom.	(Dalje sledi.) !
*) Predmestje ubogih v Dublinu.
**) VVorkhouse = sirotišnica.
tako glaseči se zapisnik tudi podpisala. Ali kaj se zgodi? Obžalujemo sicer, da je prvotni poročevalec ' g. dr. Gregorič oddal svoj referat gosp. podžupanu, ki je sklical sejo občinskega sveta na dan 15. t. m., proseč ga, naj ga kdo drugi prečita, ter ni prišel k seji; preverjeni smo, da bi bili njegovi nasveti sprejeti. Gosp. dr. vitez Bleiweis, ki je prevzel g. dr. Gregoriča referat, je kar meni nič tebi nič vrgel dotični akt v stran in po svoje poročal popolnoma nasprotno gled4 omenjene točke, za kar se je dva dni poprej pri ogledu izrekel. Tega ni vedel gotovo noben drug občinski svetovalec, in zaradi tega je tudi vse tako gladko šlo, ker gospod poročevalec jim je slikal razmere v taki luči, da so bili primorani uslišati nasvete klavničnega ravnateljstva, ker so se zauesli, da se je gotovo poročevalec poprej konečno dobro o stvari podučil.
Poudarjali smo, da je bil izdatek 3000 gld. popolnoma nepotreben. Da nam ne bodo očitali trditve neresničnih stvari, usojali si bodemo to našo trditev tudi utemeljiti. Oba gg. živinozdravnika imata v klavnici naturalno stanovanje in sicer po tri sobb, nadzornik mestne klavnice g. Skale večje kakor drugi živinozdravnik g. Deu. Vprašamo, ne zadostuje li tako stanovanje uradniku in bi si li g. Skale, ko bi moral stanovati zunaj klavnice, najel stanovanje za 400 gld. na leto? Ko bi dobival odškodnino za stanovanje, koliko bi ta znašala na leto? Komaj 150 gld. in zadovoliti bi se moral s tem ali pa iz svojega žepa pridjati. Sedanje stanovanje je pa gotovo 250—300 gld. vredno. Drugi gospod živinozdravnik je zadovoljen s svojim stanovanjem in ne stavi nobenih zahtev. Pri ogledu tudi ni imel g. dr. vitez Bleiweis nobenega povoda ugovarjati in zahtevati dotični izdatek 3000 gld. V javni seji, ko ni bilo nobenega nasprotnika, je pa dano mu prvotno poročilo odstranil in po svoje g. Skaleta zahtevi na račun davkoplačevalcev ugodil, akoravno bi smeli trditi, da ni bil v srcu istega mnenja. Ali g. Skate stekel si je o priliki letošnjih občinskih volitev toliko zaslug, da ni bilo lahko prezirati ga. Kdor je opazoval, s kako neumornostjo je hodil g. Skal4 na dan volitev cele dopoldneve v mestni hiši gori in doli, čudil se je, da nima nadzornik klavnice v klavnici nikakošnega opravila in povpraševal se je, zakaj da ga občina plačuje. Čuditi se je pa moral tudi vsakdo, da si upa občinski uradnik s tako strastjo agitirati za eno stranko in svoj vpliv pri mesarjih kot nadzornik klavnice tako uporabljati za eno stranko, kakor da bi ga ta sama plačevala, ne pa vsi davkoplačevalci. Osebno prostost volitve seveda se ne sme kratiti nobenemu uradniku, ali toliko moramo odločno zahtevati, da ne sme noben občinski uradnik za katerokoli stranko agitirati in svoj vpliv uporabljati kot uradnik pri volilcih. Na ta način se uradništvo spridi, občinstvo izgubi zaupanje v nepristranstvo uradnikov in neizogibljivi nasledek je korupcija. Sef magistratnih uradov, gospod župan, je poklican čuvati nad tem. Potem se ne bodo ponavljali taki dogodki, kakor o priliki zadnjih volitev, da bi občinski sluga, ki naj bi bil vesel, da je našel zavetišče na magistratu v svoji trdi borbi za vsakdanji kruh, po razglasilu izida volitev v tretjem razredu se vstopil na stopnice rotovške ter vihte kapo kričal: Zivio! Zmaga je naša! in zbrana »corona" mu je sekundirala: F . . . . smo premagali! To so žalostni pojavi demoralizacije in zavedno občinstvo jih je odločno obsojevalo. Upajmo, da bodo merodajni krogi za to skrbeli, da se več ne ponavljajo. Kajti, ako bi se ne zgodilo, krenili bi na pot, ki pelje v gotovo škodo naše občine. Nakopali si bodemo sicer z našimi besedami marsikatero nasprotje, ali za to se ne zmenimo. Merodajnim krogom pa kličemo : Videant consules!
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. maja. lotranje dežel®.
Državni »bor. Budgetni odsek hiti s svojim delom. Rešil je že budget naučnega ministerstva. Nadaljnja posvetovanja se bodo pa še hitreje vršila, ker se ne bode od nobene strani izražalo toliko želji, kakor baš v šolskih zadevah. Ko odsek konča delo, začne se takoj debata v zbornici in bode trajala do konca julija. Budget bode pa tudi jedino večja zadeva, katero reši državni zbor, predno se razide na poletenske počitnice.
Staro- in Mladočehi. „Kuryer Poznanski", ki gotovo nepristranski sodi o avstrijskih razmerah, piše, da se Poljaki ne smejo zvezati z Mladočehi. To bi ne bilo le netaktno in nekonsekventno, temveč
bila bi velika politična napaka. Ze sedaj se vidi. da kmalu na Češkem pridejo Staročehi na krmilo. Due 15. t. m. otvorjena deželna razstava in pa otvoritev češke akademije so le uspeh plodovite taktike Staro-čehov, ki jamči, da se bode mladočeški vpliv kmalu nehal, posebno ker Mladočehi ne bodo imeli druzega pokazati, kakor neuspehe. — Mi se s poljskim listom popolnoma strinjamo. Spoznanje na Češkem se že začenja. Še malo časa, pa ne bode narod ničesa več maral slišati o njegovih sedanjih zastopuikih. Razpor mej Mladočehi se že začenja. Pojavil se je pa razpor že tudi mej kmetskim društvom, katero je pripomoglo Mladočehom pri volitvah v kmetskih občinah. Poslanec Janda neče biti več predsednik temu društvu, dokler je v odboru radikalui kmetski vodja Škastny. Poslednji pa zahteva, da se skliče občni zbor, ki bode rešil to zadevo. Nadeja se, da bode pri občnem fcboru večina ua njegovi strani. Ce se zbor skliče, je pričakovati, da se društvo razkolje v dve društvi in eno društvo, pri katerem bode Škastny, bode naravnost delovalo proti sedanjim poslancem. Pri novih volitvah bodo torej imeli mnogo novih nasprotnikov.
Rusini. Romančuk bode v imenu rusinskih poslancev pri budgetni debati izjavil, da Rusini zahtevajo od vlade, da varaje narodno jednakoprav-nost v šolah in pri sodiščih in pa da se vlada bolj oiira na interese kmetskega prebivalstva. Te zahteve rusinskih zastopnikov so vsekako opravičene in vsak pravicoljubni poslanec jih bode podpiral. Želeti je, da bi se jim ne upirali preveč Poljaki.
Načrt novega kazenskega zakona predložil se bode drugi mesec državnemu zboru, da ga bodo lahko poslanci proučevali ob počitnicah. Vlada je prvotni načrt precčj predelala. Želeti je posebno, da se predelajo zlasti določbe zastran glob, da ne bode nov kazenski zakonik velika ugodnost za bogatine, neprimerna pokora pa za reveže.
Hrvatski sabor. Kakor poročajo uradne »Narodne Novine", bode deželni zbor na željo narodne stranke še v tem zasedanju rešil predlogo o vodni pravici. Zasedanje bode zatorej trajalo do 20. junija.
Vnanje držav«.
Bolgarija. Vojvodinja Klementina je za nekaj časa ostavila Bolgarijo odpotovavši v Ebeuthal. Pri njenem odhodu so se na kolodvoru zbrali ministri s soprogami, drugi visoki uradoiki, angleški, avstro-ogrski, italijanski, belgijski in rumunski diplomatični zastopniki, potem pa soproga grškega zastopnika, ki zaradi slabega zdravja ni mogel sam priti na kolodvor. Pri tem odhodu se je jasno videlo, katere države simpatizujejo z Bolgarijo. Posebno je pomenljivo, da je bil na kolodvoru tudi italijanski zastopnik, ker se je zadnji čas govorilo, da nova italijanska vlada ne simpatizuje več z Bolgari.. Pogrešali smo pa nemškega zastopnika in iz tega sklepamo, da Nemčija v bolgarski politiki ne hodi več z Avstrijo, temveč omahuje ne vedoč, ali bi se obrnila na rusko ali avstrijsko stran.
Bolgarsko-turški spor. Omenili smo že spor mej Bolgarijo in Turčijo zaradi nekih dogodkov v Rodopskih gorah. Po najnovejšem poročilu mislili so v Sofiji, da je dotična vas bolgarska in so bili odposlali davkarja in žandarje, da iztirjajo davek, kateri prebivalci neso hoteli plačati. Prebivalci so se pa uprli. Davkar in žandarji so morali bežati. Potem so odposlali vojakov, katere je prebivalstvo vsprejelo s streljanjem. Vojaki so tudi jeli streljati in so naredili red. Jeden žandar je ranjen, jeden vaščan pa ubit. Preiskava se je začela. Tajnik turškega komisarijata v Plovdivu in bolgarski komisar podala sta se na lice mesta, da določita, ali so ne-pokorne vasi turške ali bolgarske. Stvar se bode z lepa poravnala. Ce se vasi priznajo Turčiji, v Carigradu ne bodo s tem nič boljši, ker davka itak ne bode dobili. Bolgari pa tudi najbrž ne bodo več pošiljali davkarjev v Rodopske gore, naj se jim tudi prizna kaka vas. Rodopčani so se popolnoma odvadili davek plačevati in utegnejo ohraniti neko samostojnost, dokler ne pride do kacih večjih premen na Balkanu.
Narodna jednakopravnost v Rusiji. V malo kateri državi se kak narod tako zatira, kakor se Poljaki v Rusiji. Da, priznati moramo, da se še Prusi vsaj zadnji čas bolj ozirajo na poljski živelj. Te dni je ruska vlada strogo zaukazala, da morajo vsa poljska dobrodejna društva uradovati izključljivo v ruščini. Ker mnogi člani teh društev ruščine ne razumijo, bodo se skoro vsa ta društva razšla vsled tega ukaza. Jednak ukaz dobilo je poljsko obrtno društvo v Varšavi, katero je pa takoj sklenilo, da likviduje. Ce Rusija tako dela s Poljaki, da ne dopušča njih jezika nikjer na javnih mestih, se pač ne more zahtevati, da bi simpatizovali zanjo. Sicer pa mi včmo, da take naredbe niso niti po volji ruskega naroda, temveč prihajajo le od sedaj vladajoče ruske stranke, katera vidi rešitev države le v porusenju in pravoslavjii. Takoimenovana evropska stranka, kateri pripada večina ruske inteligence, ne odobrava take strogosti, ali te strauke ne poslušajo pod vlado Aleksaudra III.
Samostani v Italiji. V italijanski zbornici je vprašal poslanec Caldesi, kaj da misli storiti vlada, da zabrani stalno množenje samostanov v Italiji. Minister notranjih zadev je pa odgovoril, da vlada ne misli ničesa storiti, ker hoče pred vsem varovati slehernega svobodo. Samostani, ki so se osnovali, odkar veljajo novi zakoni, morajo se spo-
štovati. Če so zlo, bodo že sami izginili pri napredujoči omiki naroda. Ta odgovor radikalcem ni ugajal, ker se iz njega dd posneti, da sedanja vlada ni tako sovražna cerkvi, kakor je bila Crispijeva. Seveda tega od nje tudi ne smemo pričakovati, da bi so sporazumela s papežem.
Novu portugalska vlada ni povsem liberalna. Nekateri ministri so vzeti izmej konservativcev, pa so se vendar pridružili liberalnemu vladnemu programu. Zaradi tega se pa misli, da se bodo stranke sedaj radikalno predrugačile. Več konservativcev bode vstopilo v vladni tabor, da tako nova vlada dobi večino. Tako sklopljena večina se-včda ne bode trdna in se bode razbila pri prvem resnejšem vprašanju.
Izvirni dopisi.
Od sv. Križa pri Ljutomeru, dne 21. maja. (Blagoslavljanje temeljnega kamna za novo cerkev.) V sedanjem času postaja mnogo farnih cerkev pretesnih, ker se število ljudstva naglo množi. Tudi naša farna cerkev sv. Križa na Murskem polju je že dolgo časa premajhna za število farmanov, čeravno so že leta 1863 Veržeje, in leta 1890 Gornjo Moto, Hrastje in Murščak z Zasadi od naše fare odločili. Zato smo se že dolgo časa posvetovali in se pripravljali, da bi našo staro in tesno cerkev povekšali, ali ni bilo dovolj potrebnih sredstev, pa tudi ne moža, ki bi hotel skrb in trud za tako delo na-se vzeti. Sedanji naš gospod župnik Anton L e c k o pa so kmalu, ko so bili leta 1887 k nam prišli, sklenili tega dela se lotiti ter našo cerkev povekšati in olepšati. Parmani so bili hitro pripravljeni pripomagati, in takoj se je začel les voziti, opeka delati in denar nabirati, in tako smo mogli že danes temeljni kamen za novo cerkev položiti iu ga blagosloviti. Č. g. Ivan Skuhala, dekan ljutomerski, so po kratkem jedrnatem govoru blagoslovili temeljni kamen ter ga s kladvom potrdili v imenu Boga Očeta, Sina in Sv. Duha — na čast sv. križu — v časno in večno srečo križevskih farmanov. Tudi drugi navzoči gospodje so s primernimi voščili kamen potrdili. Kakor so gospod dekan v svojem nagovoru omenili, je menda to že tretje razširjanje naše cerkve. Prva cerkev je bila bržčas lesena kapela, kakor druge sosedne cerkve, ker so tukaj nekdaj imeli dovolj lesa, pa malo kamenja in opeke. V 14. stoletju so bržčas postavili majhno zidano kapelo, to je presbiterij dosedanje cerkve, v 15. stoletju so tej kapeli prizidali zdaj podrto ladijo in leta 1602 so postavili zvonik. Zdaj bode med presbiterijem iu zvonikom prejšnja ladija tako na obe strani razširjena, da bode gotovo še enkrat toliko ljudi imelo v njej prostora, kakor poprej,.
K blagoslavljanju je prišlo mnogo farmanov in vsa šolska mladina. Vsem je bilo na obličji videti, da se veselijo dočakati nove farne cerkve. Zidanje cerkve je prevzel zidarski mojster iz Radgone, gosp. Konrad Spranger, ki je lani povekšal farno cerkev sv. Petra pri Radgoni, je obljubil, da bode do konca novembra vse delo dogotovil. Bog nam daj le ugodno vreme in nas varuj posebnih nesreč, potem delo lahko urno napreduje, ker je vsa tvarina pripravljena, in kakor smo se prepričali do zdaj, so delavci jako marljivi, farmani pa tudi z vožnjo radi pripomagajo. Gospod župnik so želeli, ko so temeljni kamen potrdili: „Bog si naj zida hram, mi pa hočemo z vso močjo pomagati, da se ta hiša božja srečno in lepo dokonča."
Iz Prage, dn6 18. maja. (Slavnostni dnevi.) Jasno nebo kot veličajna kupola razprostira se nad prostornim razstaviščem, od koder proti nebu štrli na stotine in stotine vitkih majev, obokov, stolpov, palač, mičnih kijoskov in tenkih minaritov, blestečih v veselih žarkih pomladanjega solnca. Med prekrasnimi, ukusnimi paviljoni in kijoski povspenja se cvetoče zelenje dreves z elegantnimi okrašaji vrtnarske umeteljnosti. Ozadje ogromnega izložbenega parka pa tvorijo slikoviti bregovi reke Veltave. Srce se raduje zadovoljno pri pogledu na to veličajno delo Češke marljivosti in napora. V tem trenotju živimo izključne same za naše podjetje, pozabljajoč zajedno na neuspešuo rovanje in napadanje, s ko-jimi hote sovražniki oslabiti kulturni pomen češkega dela.
Okrepljeuje, po kojem je hrepenel češki narod kot potnik po dolgi in težavni poti, to dobil je on te dni v obili meri. Učakali so lepo vrsto slavnostnih dnij. Po praznično oblečenem kraljevskem stolnem mestu našem se kar tare vzvišenih in cenjenih gostov, zadnje tri dni pripeljalo se je v Prago 96.787 ljudi po želeMiici; in z vseh končin, kjer
živi Slovan in prijatelj češkemu narodu, odmeva k nam prisrčni iu iskreni pozdrav. Ali kaj je ves ta , lesk, ki nas obdaja, proti zavesti, koja navdaja s j ponosom srce vsakega Čeha, da vsa ta slava in vse to veselje velja — češkemu delu t Naša je izložba, nam velja ta slava in nas so počastili z obiskom in priznanjem presvetli členi vladarske rodbine in osobnosti iz srede vladnega sveta.
A v istini od položenja temeljnega kamena za »Narodno gledišče" ni doživel češki narod takih slavnostij, kakor poslednje dni. Ponosno zremo k izdelkom, nakopičenim v naši jubilejni izložbi, tu vidimo vse, kar je ustvarilo češko delo, češka moč in češki duh, tu vidimo vse, kar je obrodila češka zemlja, srce drage domovine naše; ponosno se še ozirajo po prekrasnih prostorih, v kojih je nakupi-čeno bogastvo dežele češke in ljudstva njenega.
Pogled na vse te uspehe jasno govori in priča vzvišenim gostom, da narod češki stoji na visoki kulturni stopinji, in da treba samo popolnega raz-vitka in prostosti, da more moči svoje razvijati in hrepeneti po dovršeni duševni samostojnosti. Vzvišeni gost iz cesarske obitelji videl je uspeh iu bogastvo češke izložbe ter bode vse sporočil vladarju, ki se sem pripelje prve dni junija, — o slavnosti miru, napredka in dela. Iz uspeha prvega tega podjetja pa črpamo moč za bodoče čine, krepimo znova ljubezen do rodne zemlje in svojega naroda.
Spomiuski dnevi, ko je bila otvorjena in v obče občudovana deželna izložba naša, zaključeni so bili pa danes z dvema važnima slavnostnima činoma, na koja se bode v zgodovini češkega naroda vselej spominjalo hvaležno in s spoštovanjem. To je slavnostno otvorjenje kralj, češke akademije ved in umeteljnosti, koji je pokrovitelj nadvojvoda Karol Ludovik; s tem otvorjenjem bilo je spojeno odpretje novega prekrasnega deželnega muzejskega poslopja. Kar je izložbi industrijna palača, to je češki vedi in češki umeteljuosti češka akademija, s kojo je popolnjena naša kulturna organizacija.
Vidni napredek v minolem polstoletju je ogromen in bil bi še večji, da bi ga ne bil oviral nezdravi liberalni kvas. Pred petdesetimi leti je spal še češki narod in životoril v nezavednosti. Iz tega spanja vzdramila ga je kopica rodoljubov, večina duhovniškega stanu. Težavno je bilo to delo, toda Bog ie blagoslovil ta trud. Napore prvih čeških rodoljubov in buditeljev, izmej kojih je marsikoga položila smrt v predčasni grob, venčani so bili torej minole dni z deželno jubilejno izložbo.
Vsi ti politiški činitelji, koji so uresničili idejo izložbe, vzlic temu, da so za to želi nehvaležnost naroda, morejo se z zadoščenjem ozirati na svoje delo in z uverjenjem, da njihovi mladočeški epigoni živ dan kaj sličnega ne ustvarijo!
Toda nečem tu krušiti slavnostnega veselja s politiškim proroštvom v bodočnost, ter smelo poudarjam: Uspeh, s kojim je bila otvorjena izložba, more se po praviei nazivljati največji dogod-jaj vsega dosedanjega narodnega gibanja češkega! Ti, ki so se vrivali med prestol in češki narod, se v smrtnih zadregah umikajo v ozadje. Bog dal, da bi narod mogel na podlagah, položenih po deželni izložbi, zreti v boljšo bodočnost ter končujem iz celega srca: „Na zdar!" Živela vSda in napredek, a ž njimi naj pa pospeva vera sv. Vaclava, brez koje bi se premenil ves napredek v pogubo naroda!
Dnevne novice.
(O politični dostojnosti.) „Slovenski Narod" v soboto odgovarja na naš članek o politični dostojnosti. Iz odgovora izvemo, da konservativnih mestnih odbornikov neso iz kluba izključili, ker so do-tičniki delali za konservativne kandidate, temveč ker so nekda obrekovali svoje tovariše. Mi na to le odgovarjamo, da konservativni mestni odborniki zares neso hvalili gospoda Hribarja in njegovih tovarišev, ali kar so govorili in pisali o njih, je bila le sama resnica, katera gospodo v oči bode. V našem listu smo stvarno razpravljali napake v mestnem zboru in mestnem gospodarstvu, ali nasprotna stranka je odgovarjala le z zabavljanjem, praznimi frazami in z ošabnim odzivanjem, da od naše strani nobeden ničesa ne Glavna stvar pa je, da gospodje pri ! »Slovenskem Narodu" nikakor ne ugovarjajo naši | trditvi, da se je res pritihotapilo gospodu Hribarju častno meščanstvo. S tem, da »Slovenski Narod" ' temu ne oporeka, je dokazano, da v mestnem zboru zares radikalua stranka praktikuje oni terorizem, o
katerem smo večkrat pisali. Tako postopanje, kateremu bi zastonj iskali primera v parlamentarnem življenju, je pač vse drugačna nedostojnost, nego \ pa par ostrih, morda celo povsem opravičenih besed J v kakem listu. Zato naj se naši radikalci le jenjajo ' vsiljevati za učitelje dostojnosti.
(Okrožnica Leona XIII. o delavskem vprašanju.) Katoliški listi objavljajo sedaj že dolgo časa napovedano okrožnico o delavskem vprašanju, katero je papež izdal na letošnji binkoštni praznik. Najnovejša okrožnica Leona je med vsemi dosedanjimi njegovimi pismi najobširnejša; odlikuje se s posebno modroslovno točnostjo in globokostjo pri razpravljanju najtežjih svetovnih vprašanj, kakor je lastna le tako odličnemu modroslovcu, kakor je Leon XIII. Glede ua obseg zavzema okrožnica vrhunec vsega, kar se je do sedaj razpravljalo v socijalnem vprašanju. Po kratkem vvodu o naravi, o uzrokih in o nevarnosti delavskega vprašanja papež obširno zavrača delavcem kakor tudi državnemu redu. škodljive in krivične nazore socijalizma; poudarja, kako važno in potrebno da je, da sodeluje cerkev pri reševanju delavskega vprašanja, pojasnjuje, kake dolžnosti da ima v tem oziru država in kaj imajo naposled delodajalci in delavci sami vkreniti, da se z&nje ugodno , reši zamotano vprašanje. K sklepu s posebno vnemo j priporoča papež snovanje delavskih društev, ki naj bi odvračevala delavce od socialističnih skrivnih in očituih društev ter jih organizovala na podlagi krščanskih načel za skupno delovanje v zboljšanje delavskih rasmer. — Okrožnica zasluži, da jo vladarji in podložni temeljito prouče, kajti kakor pismo samo veli, skrajni čas je, da se resno vredš zmedene razmere med delavci in delodajalci, sicer se je bati najhujših socijalnih prekucij, vzlasti v Evropi. To pismo Leonovo mora biti katoličanom vodilo, po katerem naj sodelujejo pri rešitvi socijal-nega vprašanja. Vsakemu katoličanu mora biti zato to vodilo vsaj kolikor toliko znano. Zato bomo oskrbeli tudi mi svojim čitateljem točen in kolikor mogoče poljuden prevod te okrožnice. Ako se bodo objavile želje, priredili bomo tudi poseben odtis okrožnice. V ta namen prosimo, da nam gospodje, ki se zanimajo za stvar, prav kmalu naznanijo, koliko iztisov okrožnice da bi prilično potrebovali. — S pričujočo okrožnico slavi katoliška cerkev pomenljivo zmagoslavje, ker spričuje, da cerkev, ki je poklicana v prvi vrsti skrbeti za duševni blagor človeštva, hrani v sebi načela, po katerih je tudi jedino le mogoče rešiti zamotana gmotna vprašanja. Leon XIII. pa si je ž njo zopet postavil nov spomenik — „aere perennius".
(Prestop h katoliški veri) je napovedal v zmislu zakona z dne 25. maja 1868 drž. zak. št. 4 pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani gluhonemec Janez Pavlik, vrtnar na Studenci. Dosedaj je bil protestant. Posredoval je velečastiti gospod prošt dr. A. Jarec v Ljubljani, ki se razume z gluhonemi.
(Občni zbor ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva) vršil se je včeraj dopoldne ob
9.	uri v mestni dvorani. Navzočih je bilo 90 udov, predsedoval je pa stotnik g. Doberlet, kateri je pozdravil zborovalce v slovenskem in nemškem jeziku, ter izrazil željo, na bi vladala kakor doslej že celih 21 let v tem društvu lepa sloga, ljubezen do bližnjega, istemu pomagati v nesreči, prepire za ma-lostne stvari pa naj udje kolikor mogoče opuste. Potem nazuani stotnik g. Doberlet, da se gasilno društvo ljubljansko takoj po sklenjenem občnem zboru udeleži ustanovne slavnosti bratskega gasilnega društva v Spodnji Šiški, katera se prične po
10.	uri s sv. mašo v podružni cerkvi v Spodnji Šiški. Odborovo poročilo pov3, da se je odbor bavil z novim položajem, katerega je ustvarilo uvedenje mestnega vodovoda, zato treba je bilo naročiti novih
i trdnih cevi 500 mestov, in sicer kot najboljše in najtrduejše spoznane pri tvrdki Kolsch v Gradcu, ' kajti doma ni mogoče dobiti tacega gradiva. Ker pa ' ni bilo stvar odlašati, izvršilo se je naročilo takoj ! in izplačala svota 800 gld. za cevi in drugo za ' zvezo potrebno orodje in gasilne brizgalnice, do-■ tična prošnja v mestnem zboru doslej še ni rešena, a upiti je, da se ugodno reši. Tudi na druge varstvene priprave je gasilnega društva odbor opozarjal mestni magistrat, doslej žal brez kake rešitve, kakor so automati, zveza poveljnikov s telefonom, ako se uvede, dobava topniškega praha, da bi se streli bolje slišali. Kako in kje se ima sozidati novo osrednje skladišče za vse orodje ljubljanskega ga-' silnega društva, o tem bode poročal za to izvoljeni pododbor in predložil dotični načrt. (Konoc slidi)
(Iz bosanske Dnbice)'se nam poroča dne 24. t. m.: Danes Vam nimam nič veselega sporočiti. Aprila smo imeli vedni dež in mraz, o sv. Jurju so bile velike povoduji, ki so vzlasti po nižavah napravile mnogo škode. Maj imamo sicer gorak, ali dežja je vedno preveč. Binkoštne praznike bilo je nenadoma vse na vodi, nalivi so poplavili mnogo vsajene koruze, kar bo letino zelo zapoznelo. Toda vse to bi bili še prenašali, ker je po višjih in suhih krajih letina prav dobro kazala. Vzlasti okolu Dubice imeli smo lepa žita, toda dne 23. t. m. ob 6. uri popoldne je prihrula debela, rogljata toča in sicer se je po kratkih prestankih vsula trikrat. Popolno je pokončala sedanjo setev; sadje, trta vse je razbito. Še danes je vse polno toče vzlasti okoli hiš. Daleč na okolu toča ni segla; v bližnji Kostanjici so celo dežja malo imeli. Kmetovalec je res revež; vse nesreče sujejo nanj: mraz, voda, toča in k vsemu temu še neznosni davki.
(Ponarejevalka denarjev. Dnd 12. t. m. so orožniki izročili c. kr. okrajnemu sodišču v Slov. Gradcu kajžarico Marijo Hriberšek iz Gmajne, ki je priznala, da je ponarejala papirnate goldinarje. Zmočila je namreč prave goldinarje in je s pomočjo vročega železa-gladilnika napravljala na papir odtise, ki so bili precej podobni pravim goldinarjem. Tudi njenega moža so zaprli, ker je na sumu, da je sodeležen pri hudodelstvu.
(Šola za kleklanje.) 0. k. ministerstvo je v če-povanu osnovalo šolo za k|ekanje; za učiteljico na tej šoli je nastavilo gdč. Piechel iz Olesa.
(Izseljevanje v Ameriko.) Nevjorški uradni časnik poroča, da se je od 29. aprila do 5. maja t. L, to je: v sedmih dneh potom Hamburg 4284, potom Bremen 864 in potom vseh drugih pristanišč 9025, torej skupno 14173 ljudij preselilo v Ameriko.
—	Med 17 parobrodi, ki so prepeljavali te ljudi preko morja, so novi brzoparobrodi na dva vijaka Hamburg-amerikanske brzoparobrodne družbe v Hamburgu in sicer brzoparobrod „Columbia" v 6 dneh in 9 urah, »Ftirst Bismarck" pa v 5 dneh in 23 urah priplula preko morja v Novijork.
(Delavsko podporno društvo t Trstu) razpošilja svoj račun in letno poročilo za poslovno leto 1890. Dne 24. maja imelo je društvo svoj občni zbor v gledališču „Fenice". Vminolem letu je moralo društvo preosnovati svoja pravila, da je postalo enakoveljavno okrajnim blagajnicam za zavarovanje delavcev v bolezni. Gmotno je društvo nazadovalo tudi v tem letu; nzrok temu je vzlasti „infiuenca" po kateri je društvo trpelo mnogo škode; tudi vplačila udje premalo točno vplačujejo. Društveno premoženje znaša koncem 1. 1890. gld. 15.868.15. Opustil se je v tem letu tudi pevski zbor društva, kar je posebnega obžalovanja vredno. — Društvu je želeti najboljih vspehov.
(Bralno društvo pri M. D. v Polji) priredi veselico v nedeljo dne 31. maja t. 1. v gostilni gosp. Jos. Mrcine v Z g. Kašlju hišna št. 34. Vspored: 1. Pozdrav gostov. 2. „Mi vstajamo", moški zbor dr. B. Ipavic. 3. „Nazaj v planinski raj", mešani zbor
A.	Nedved. 4. »Oblačku", moški zbor z bariton-solo J. Kocjančič. 5. Tombola. 6. »Ilirija", moški zbor dr. B. Ipavic. 7. »Triglav", mešani zbor J. Fleisch-man. 8. »Domovina", moški zbor z bariton-solo dr.
B.	Ipavic. 10. „Oblakom", mešani zbor A. Nedved. 11. Prosta zabava. — Med posameznimi točkami igra godba. — Začetek ob 5. uri popoldne. — Vstopnina prosta. — K obilni udeležbi najuljudneje vabi	odbor.
(Dnhovniške premembe v lavantinski škofiji.) Prestavljeni so gg. kapelani: Franc Lekše v Vojnik, Jos. Sigi v Kanco, Jakob M a r i n i £ k sv. Martinu pri Šaleku in Jos. Gunčer v Ljubno.
—	Odpuščen je začasno iz službe zaradi bolehnosti g. Ign. Rom, kapelan v Vojniku.
Telegrami.
Beljak, 25. maja. K shodu podružnice sv. Cirila in Metoda v Stebnem prišlo nad 400 ljudi. Shod je bil na prostem, kjer je bil postavljen oder. Govorili prvomestnik Wutti, dr. Vošnjak, kot zastopnik glavne družbe, učitelj J. Zirovnik poučno o sadjarstvu, Einspieler o šolstvu. Vsem govorom ljudstvo navdušeno pritrdilo. Vošnjakov dramatični prizor iz kmetskega življenja ,,Svoji k svojim" bil prav dobro igran od kmetskih diletantov in zelo dopadel. Vmes so peli ljubljanski pevci izborno in pri večerni ve-
selici tudi domači loški pevci. Vseskozi najlepši red.
Dunaj, 24. maja. Tiskarski strajk še traje. Pomočniki vstrajajo pri svojih zahtevah, tiskarne pa ne odjenjajo od obstoječih tarifov. Iz inozemstva dohajajo velike podpore, minoli teden se je mej strajkovce razdelilo 40.000 goldinarjev.
Dunaj, 25. maja. Trgovski minister predložil je zbornici poslancev več predlog, ki se tičejo premembe pogodbe z Lloydovo družbo. — Plener in tovariši predlagajo znova osnovo trgovskih zbornic s spremembami, katere je priporočala enkčta; zlasti se predlaga, da se zborničnim članom dovolijo dnevnice. —• Kichter in tovariši interpelujejo ministra notranjih zadev, če je vlada pripravljena, znova predložiti zakon o prometu z živili in osnovati državne zavode za preiskavo živil in pred vsem na Dunaju skrbeti za spretne organe zdravstvene policije.
Dunaj, 25. maja. Odposlanci poštnega kongresa povabljeni so BO. maja na obed k cesarju.
Dunaj, 25. maja. Taaffe povrnil se je iz Elischaua na Dunaj.
Kotor, 24. maja. Cesarica Evgenija je semkaj prišla in potuje jutri dalje po Dalmaciji.
Berolin, 24. maja. Napadovalec ruskega carjeviča je drugi dan umrl za vdarcem, katerega mu je dal s palico grški princ Jurij. Car je povabil princa Jurija v Peterburg, kjer mu prirede sijajne slavnosti.
Pariz, 24. maja. Zbornica vsprejela je Vigerjev predlog, da se carina za žito zniža na 3, za moko na 4 franke.
Pariz, 25. maja. Promet z omnibusi skoro popolnoma ustavljen. Strajkovci skušajo izpreči konje onim, ki hočejo voziti, in pa porezati priveznice. Policija mora pogosto posegati vmes. Več so jih že zaprli, mej njimi sindikate strajkovcev.
Peterbug, 24. maja. Povodom prihoda carjeviča v Sibirijo odreja carski ukaz, da se premeni kazen mnogim kaznjencem, ki so bili obsojeni na prisilno delo ali pa pregnani v Sibirijo, mnogi pa cel6 pomiloste. Pomiloščence imajo izbrati gubernatorji po njih vrednosti. Carski ukaz pooblašča carjeviča, da naznani carsko voljo, naj se Sibirija z železnico zveže z Rusijo in sam osobno v Urusu otvori delo železnice.
Loehne, 24. maja. V Kirchenlengernu trčila sta vkupe dva vlaka. Mrtvi so trije železniški služniki in dve ženski, 20 oseb je težko ranjenih, nekoliko pa lahko.
Buenos-Ayres, 24. maja. Vlada predložila je kongresu načrt zakona, v katerem zahteva petletni moratorij za provincijalno banko.
Sf Piccoli-jeva tinktura za želodec iž
»Bar je rahlo delujoče, vspešno učinkujoče, prebavne iKŠ" organe vrejujoče zdravilno sredstvo. — Cena "ŽJS 3K'<£• steklenici 10 kr.	(300—95 > T£ES
Tujci.
22. maja.
Pri Maliču: Orešnik, Just, Reingruber, Schafranek, Geistl, trgovci; Baumgartner in Weiss, z Dunaja. — Boho-tynski iz Doboja. — Gruber, potovalec, iz Linca. — Unter- I berger, podobar, iz Ljubna. — Schneider iz Pulja. — pl. Wiluoka, stotnikova soproga, iz Trebinja. — Franke iz Brna. j
—	Murgel z rodbino iz Ribnice. — Gotzman in Dernovšek z ( Reke. — Gossleth, zasebnik, z Zidanega Mosta.
Pri Slonu: Vojvoda Wiirttemberški, fzm., in Kail, iz Gradca. — Geiringer, trgovec, in Sattler s soprogo, z Dunaja. ,
—	Zambelli, trgovec, iz Inomosta. — Werner, Cimadori, Staff, Raudnitzky, Pollak in Hauška iz Prage. — Trojan, trgovec, iz Istre.
Pri bavarskem dvoru: Michitsch in Radinger, potovalca, iz Varaždina. — Eppih iz Poloma. — Testin, hišni posestnik, iz Kočevja. — Perz, hišni posestnik, iz Kovlerjev.
Pri Juinem kolodvoru: Braun, zlatar, iz Draždan.
—	Koziak, lekarnar, s soprogo, iz Slavonije. — Vasserman iz Trsta. — Lebrecht, trgovec, iz Ulma.
Umrli so.
21.	maja. Marija Bizjak, pekova žena, 32 let, Križevniški trg 5, jetika.
22.	maja. Julijana Sorger, šivilja, 41 let, Kravja dolina 11, jetika.
23.	maja. Marija Križnar, delavčeva hči, 7 let, na Bregu 18, davica.
Vremensko sporočilo.
1	Ca«	Stanje		Veter	Vreme	«i: •sii ■S S Ž S it a
opazovanja		zrakomera t mm	toplomera po Celziju			
23	u. ZJllt. 2. n. pojj. 9. u. zvee.	733-3 7315 731 4	13 0 16-4 12 0	brezv. si. jzapad n	oblačno oblačno del. jasn.	30-0 dež toča
24	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	730-2 7299 731-0	112 170 110	brezv. si. zapad i,	dež oblačno jasno	3 00 dež
srednja temperatura obeh dni 13-8°, in 13-1°, oziroma za 1-6° in 2 4° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 25 maja.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 92 gld	25 kr.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „m% „ 92	„	10 „
5% avstr. /Jata renta, davka prosta . . 111	„	— „
Papirna renta, davka prosta......102	„	35 „
Akcije avstr.-ogerske banke...... 995	„	— „
Kreditne akcije ......... 298	"„	50 r
London.............118 „	05 ,
Srebro .............—	„	— „
Francoski napoleond.........9	„	34 „
Cesarski cekini.....■......5	„	55 „
Nemške marke ......... 57	„	72»/,„
O) «J
O to
o JZ
in g
_ v
E
M B
si
3 >
Jako bogato izber v finem
J
rezbarijah, okvirih za fotografije in slike in sprehodnih, gorskih in potniških palicah, nadalje v košarah in otročjih vozičkih priporoča najceneje prodajališče (10-2)
I. kočevska hišna industrija
v Ljubljani, Šelenburgove ulice štčv. 4.
» a
CD tU < 3 CD CD
S«
Osem odlikovalnili kolajn !
Priznano najboljše
ročne harmonike
dobč se pri
Ivanu N. Trimmel-u
na DUNAJI, VII., Kaiserstrasse 74,
postajališče tramwaya, črta proti dvorcu.
(24—10) Največja zaloga
muzikalnega orodja,
zanesljiv izdelek, nizke cene. Ceniki zastonj.
Ta tovarna izdeluje po prav nizki ceni
cerKvene orgije in liarmonije
Glasovi so silno lepi in sostava jako močna. Vplačevalni pogoji so ugodni.
Ceniki orgelj in harmonijeS pošiljajo se zastonj,
V kratki dobi 16 let narejenih je bilo blizo 300 novih orgelj, med
temi bilo je več velikih, kar je najboljši dokaz o izvrstni zmožnosti in re-elnosti te tvrdke.	(24—9)