foStnlna pletena v trotovim LfitO LVf.
V liubliani, v petek, dne 21. decembra 1926 St. 291
s».
2 otr
Naročnina
Dnevno izdaja
za državo SHS
mesečno 20 oin polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo mesečno 33 Din nede.Jska tzdaln celote no v Jugoslaviji UO Din. za Inozemstvo 140 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov t stoip peili-vrsia malt oglas! po I 30 ln2D,veC|i oglasi nad 43 mm vifttne po Din 2-30. vellHJ po 3 in 4 Din, v uredn.ikem delu vrstica po 10 Din n Pr vcCiem o naroiuu copuM
Izide, ob 4 zjutraj
rožen pondeltko in dneva po prazniku
tJreanlAivo /e v Kopllar/evl ulici Al. O 111 Rokopisi se ne vračajo, netranltlrana pisma se ne sprelemalo - UrednIAlva tele/on SI. 20S0. upravnt&tva Al. 232S
Se enkrat opozarjamo
Italijansko časopisje ima za zunanji svet to dobro stran, da verno odseva mnenje vladajoče stranke o vseh zadevah javnega življenja, naj bo že politika ali kultura ali socialni in gospodarski problemi. V Italiji danes razen enega človeka nihče ne misli z lastno glavo, vsaka samoinicijativa jc udušena, vsaka ideja pride v italijanski narod odzgoraj. Časopisje je od prvega do zadnjega le posredovalec fašistične ideologije, ki izhaja vsa iz enega samega centra, drugo mnenje od tega pa je izključeno kakor tudi vsaka diskusija. Za diskusije v Italiji ni mesta, kakor je proglasil šc pred par tedni brat duceja, gospod Arnaldo Mussolini, ki daje italijanski žurnalistiki dnevna povelja.
Zato pač tudi Hrvati dobro vedo, da je sedanja italijanska časopisna kampanja v prid postulatom hrvatske opozicije naročena iz Rima, naj se vodi z nekoliko finejšimi sredstvi kakor v »Corriere della Sera«, ali pa v tonu onih gospodov, ki so požgali slovenski »Narodni dom« ter odlagajo svojo tozadevno miselnost v znani tržaški kloaki »Popolo di Trieste«. Da so Hrvati od Srbov zatirani, da zaslužijo popolno neodvisnost in svobodo in da imajo v tej stvari na svoji strani plemeniti italijanski narod, ki zastopa rimsko kulturo nasproti bizantinski (kakor beremo v »Milizia fascista«), vse to je geslo, kakor je bilo izdano iz palazze Chigi. Ako tedaj hrvaitski opozicio-nalni voditelji sami pomagajo italijanskemu časopisju, da to svojo kampanjo opira na njihove lastne izjave, adresirane direktno na italijansko javnost, potem si ni mogoče misliti drugega, kakor da so gg. Maček, Pavelič itd. tako strašno dobrodušni, da v italijanske simpatije res verjamejo in se udajajo misli, da jim bodo le-te simpatije pomagale, da izvojujejo v SHS svoje državnopravne zahteve. Sicer je to zaupanje v čiste misli in nesebične namene fašistične Italije več kot naivno, ker so se pa Hrvati dali v svoji zgodovini na ta način že opetovano prevariti zdaj od Nemcev zdaj od Madjarov, ni izključeno, da njihovi voditelji tudi to pot iz same prostodušnosti, deloma pa Srbom na kljub tiščijo v lastno pogubo, kamor bi brez dvoma zavlekli celo državo, ako voditelje KDK ne sreča še ob pravem času pamet.
Kdor le količkaj pozna Italijo in se zna vmisliti ter včutiti v razpoloženje, ki ga širi tam zlasti zadnje čase fašizem, ne more dvomiti o tem, da se Italija na nekaj pripravlja. Italijanske priprave so resne, fašistovski načrti so dobro premišljeni in propaganda se mojstrsko dela. Italijanski narod se umetno navdušuje za Hrvate, o naši državi se širi prepričanje, da bo sigurno razpadla, netijo sc nade, da je napočil čas, ko bo Italija lahko prevzela vodstvo na Balkanu in ljudje se pripravljajo na žrtve, ki so za tak velik cilj potrebne. Kako daleč so v tem oziru že dospeli, nam kaže izmišljeni intervju z nekim »Hrvatom«, ki ga objavlja 16. t. m. glasilo tržaških fašistov, v katerem se Hrvatom insinuira in obenem sugerira, da se naj odcepijo od Srbije, naslonijo na Italijo, Slovence pa prepustijo njihovi usodi, saj so le-ti tako le največja ovira za nujno potrebno italijansko-hrvatsko kooperacijo na Balkanu in za pravo ureditev jugoslovanskega vprašanja! Najboljše pa bi bilo, tako dovršujc te misli »Popolo di Trieste«, če bi sc osvobojena Hrvatska sama postavila pod vrhovno pokroviteljstvo Italije! Obenem pa skuša gospod Grandi skleniti okoli naše države železen obroč, da bi bili, naznotraj popolnoma razcepljeni, tudi odzunaj popolnoma odrezani od Evrope in osamljeni. Zdaj seveda je popolnoma razumljiva akcija v Italiji, s katero se tamošnjemu ljudstvu predočujc zgodovinska naloga in dedščina Italije, da si pribori prvenstvo v celem vzhodnem sredo-morju in okupira »italijansko« Dalmacijo, da se ne bo treba Hrvatom in Srbom za slučaj ločitve prepirati, komu pripada... Kaj pa fašizem misli, da naj bi sc napravilo s Slovenijo, če bi se razdor med Srbi in Hrvati končal z definitivno ločitvijo, to čivkajo v Italiji že .vrabci na strehah.
Spričo tega je vsak razsoden človek v naši državi, naj bo Srb ali Hrvat ali S'ovenec, dolžan resno opozorili gospode voditelje KDK opozicije, naj odločno obrnejo svojo fronto napram frankovskim hujskačem in prenapc-težem tudi v radičevskih vrstah, da sc naj nc igrajo z ognjem. Imajo pravito koriti sc proti vladi, ne smejo pa spravljati v nevarnost najvišjih interesov vseh narodov v tej državni skupnosti. Mi ponovno apeliramo na rodoljubna čustva v vrstah opozicije, da naj nc pustijo pritirati stvari do fatalnega konca.
Se nobene odločilne
Številna posvetovala politikov - Se'a šefov NRS, SLS in 3M0
— Odločitev v soboto?
Belgrad, 20. dec. (Tel. Slov.) Današnji dan je bil dan posvetovanj. V predsedništvu radikalnega kluba so bile stalne konference med Vuki-čevičem in člani NRS-kluba. Davidovič pa je prav tako živahno razpravljal s svojimi pristaši, zlasti z ministrom Grolom. Muslimanski klub je imel dopoldne od 11 do 1 sejo, na kateri je minister Spaho poročal o političnem položaju. Ob 6 se je seja nadaljevala. Klub je vzel na znanje poročilo svojega voditelja in mu poveril nalogo, da vodi začrtano politiko naprej. Kakšne končne odločitve tudi danes ni bilo. Pri demokratih so mnenja še vedno cepljena. »Pravda« analizira stanje v DS tako-le:
V tem trenotku se nahajajo v DS tri struje. Prva je zato, da izstopi DS iz vlade. Graja slabo delo v vladi in hoče čimpreje priti v stik s KDK. V tem pogledu se strinjajo z glavnim odborom NRS in hočejo čimpreje dobiti oblast v svoje roke. Druga struja je popolnoma nasprotna prvi
in zahteva, da DS še dalje ostane v vladi in na
ta način najbolj koristi demokratskim interesom. V tretji struji so tako zvani srednji pomirljivci s Kosto Timotijevičem na čelu, ki pravijo, da je treba sporazuma med obojnimi skrajneži in da je treba začeti nekako akcijo, na podlagi katere bi DS stavila vladi ultimatum. Dalje zahtevajo, da se do gotovega roka izpolnijo vse zahteve DS.
Morda politično najvažnejši dogodek današnjega dne je bil sestanek Vukičevič-Korošec-Spa-ho, ki se je vršil ob pol 7 v predsedništvu vlade. Mnogi so bili mnenja, da je sestanek trojice šefov simboličen za bodočo vlado. Seveda so bile samo kombinacije, ker nobeden od šefov ni povedal in ni bilo mogoče zvedeti, o čem so se pogajali.
O splošnem položaju nam je član vlade dejal: »Položaj je negotov.« Drugi politiki so dejali: »čakajte na soboto.«
anenesa
Proračun v načelu sprejet
Belgrad, 20. dec. (Tel. Slov.) Dopoldne ob pol 10 se je nadaljevala seja finančnega odbora pod predsedništvom Milana Stojadinoviča. Prvi je govoril šečerov (DS). Dalje časa se je bavil s kritiko prejšnjega proračuna. Pri proračunu 1925-26 je znašal presežek okoli 260,000.000 dinarjev, leta 1926-27 40,000.000 Din, naslednje leto se je zaključilo s primanjkljajem. Iz prvih treh razdobij letošnjega preračuna je razvidno, da se dohodki manjšajo. Ne razume, kako so mogli 1924 (PP2) nastati leteči dolgovi, ko je proračun izkazoval presežek. Minister je bil v svojem poročilu iskren. Njegovo stališče je ko-rektnejše od stališča prejšnjega ministra Marko-viča, ker je iskreno naslikal finančno stanje v naši državi. Prvo dobro tega proračuna je to, da se je nehalo z vsemi iluzijami. Vemo, da je gospodarska depresija na vsem svetu, pa tudi pri nas, posebno ker smo kmetijska država. Treba bo nehati s sistemom dnevničnrjev, ali jih trajno nastaviti ali odpustiti. Med 113.000 uradniki je 37.000 dnevničarjev, kar je preveč. V Srbiji je preveč malih vpokoiencev. Predlaga, da naj vstopijo v državno službo ali pa izgube pokojnino. V proračunu je prevelika postavka za uradniške nagrade. Treba je za 20 odstotkov znižati. Izjavlja, da bo glasoval za.
Musliman Gavran beg 1'apetanovič je hvalil predsednika vlade in notranjega ministra, da
je že izboljšal upravo v marsičem. Če proračun še ni povsem dober, se ne more ničesar očitati sedanji vladi. Današnja vlada je storila za državo veliko dobrega. Iz poročil posameznih ministrov, kakor tudi finančnega ministra, je razvidno, da ima vlada resno voljo, izvajati iskreno iii dobro finančno politiko. Zato bo glasoval za.
Ob 12 se je seja prekinila in se je nadaljevala ob 4.
Prvi je govoril dr. B e h m e n (JMO), ki se je omejil na razmere v Bosni in Hercegovini. Izjavil je, da bo glasoval za.
Poslanec Matejič (DS) je v kratkem govoru poudarjal dobre in slabe strani novega proračuna. Za slabe sirarn", je dejal, ne more nihče reči, da je odgovorna ta vlada, posebno radi pokojnin. To se je godilo pod PPŽ.
Finančni minister dr. Niko S u b o t i č je izjavil: V proračunu boste našli, da je povečan za 400,000.000 Din, vendar ne v stvarnosti, ker se je v preteklem letu delalo preko proračuna. Dobiček in izdatki za državna podjetja so veliko večji, tako da so stvarni izdatki manjši kakor lani. Dohodki so stvarno ravno tako manjši, celo carinski. Vsa demagogija na račun letošnjega proračuna nima nobeno podlage.
Odbor je v načelu sprejel proračun z 22 proti 3 glasovom. Prihodnja seja bo jutri.
iii m ipni Šolski zakon
Belgrad, 20. dec. (Tel. »Slov.«) Odbor za ljudskošolski za<kon je nadaljeval sejo. Na dopoldanski seji je sprejel čl. 1C0 o disciplinarnem redu in oddelek o nameščenju učiteljstva. Vsi členi so se sprejeli brez spremembe. Čl. 104 določa, po kakem kriteriju naj se oddajajo stalna mesta. Tu je odbor sprejel določbo, da se je pri oddajanju stalnih mest ozirati na željo šolskih občin, izraženo po krajnih šolskih odborih.
Važne spremembe so se sprejele za čl. 106. Za prvi razpis v mestih z najvišjimi kulturnimi središči (fakultetami) se morejo potegovati le tisti učitelji, ki imajo najmanj 12 let uspešne učiteljske službe. Za ostala mesta « popolnimi srednjimi in strokovnimi šolami se morejo potegovati učitelji, ki imajo najmanj 9 let uspešne službe. Če bi pri prvem razpisu radi pomanjkanja prosilcev ostala mesta prazna, morejo pri drugem razpisu prositi tudi drugi.
Pri čl. 107 jc bilo v dosedanjem besedilu določeno, da napravi razpored učiteljstva oblastna komisija, ki jo sestavljajo prosvetna oblast in osrednja komisija iz prosvetnega ministrstva. Po predlogu bi bili člani te prosvetne komisije prosvetni inšpektor, oblastni šotoki nadzornik, najstarejši Ijuds1 ?olski unravite'; na središču oblasti, ena učitelj':a, izvoljena iz zbora učiteljic na sedežu oblasti in član oblastnega odbora.
Zastop-'k Jugosl. kluba Krcmžar je predlagal, naj sc kcmpetenca razporeditve učiteljstva prenese na oblastni šolski cdbor, ki naj dobi s tem zakonito možnost, da ga minister pooblasti, da končnoveljavno oddaja tudi stalna mesta do 3. H. kategorije. Zahteval je tudi, da pride v to komisijo za nastavljanje učitelje tudi zastop-
nik cerkve. O tem predlogu se je razvila živahna debata, na kateri jc minister zastopal nekako srednje stališče. Demokrat čubruvič pa je stal na stališču, da ima pravico sodelovati pri nastavljanju učiteljstva le šolnik.
Sprejet je bil kompromisni predlog, ki se glasi: Razpored učiteljstva določa oblastna komisija, ki je sestavljena iz članov oblastnega šolskega odbora tako-le: prosvetni inšpektor, oblastni šolski nadzornik, najstarejši ljudskcšol-ski upravitelj na sedežu oblast in ena učiteljica, član oblastnega šolskega odbora, katerega izvoli oblastna skupščina v oblastni šolski odbor.
Popoldne se je seja nadaljevala. Sprejeti so bili z malimi izpremembami razni členi. Poslanec Krcmžar je stavil več predlogov, o katerih se je razvila daljša debata. Prihodnja seja bo jutri.
Preme?*"tve
Belgrad, 20. dec. (Tel. Slov.) Terezijo Bu-činek je prestavljena iz pošte Maribor 1 na Maribor 3; Otilija Kambič iz Rogaške Slatine v Ljubljano; Hilda Vrtovec iz Brežic v Ljubljano; Ana Zoreč iz Murske Sobote v Brezno; Rafael Trampuš iz Ljubljane 1 na Ljubljano 2; Ljuba Zivko iz Pragcrskcga v Maribor 1; Pavla Zabu-kovcc iz Ljubljane 2 na Bled.
Belgrad, 20. dec. (Tel. Slov.) Profesor jc pestal suplent Simon Milavec v Murski Soboti.
Nek^aMfic7rane urne moči bodo cdouščene
Belgrad, 20. dec. (Tel. Slov.) Prosvetni minister bo začel v najkrajšem času zamenjavati neizprašane učne moči, ki so še v službi, s tistimi, i ki imajo diplomske izpite.	i
Uprava /e v Kopllar/evl al.Ai.b - Lekofnl r aCun: C/ubl/ana A lev. I O.OSO In fO.349 za Inaeiale. Sara/PioAl. 7SH3, Zagreb Al. 39.OH, Praga ln Dunal Al. 24.797
Zauonš sestanki voditeljev SDS
Po tajnih navodilih so prišli zaupni sestanki voditeljev slovenske SDS z najudanej-šimi zaupniki. Namen navodil ko sestankov je eden in isti. Navodila in sestanki naj bi pripravili pristaše slovenske SDS, da bi gladko spiejeli tudi nameravano preorijentacijo slovensko SDS in da bi nakrat obrnili hrbet Zagrc;,u in Hrvatom. Oficielno govore voditelji slovenske SDS, da bo nastala potreba lake orientacijo, če ne bodo radičevci odnehali od skrajnega stališča, ki že ogroža slovensko stvar. Ker je SDS čisto nacionalistična stranka, ne more odobravati politike, ki jo hvali italijanski tisk.
Čeprav so voditelji slovenske SDS z veliko vnemo zagovarjali potrebo preorijenta-cije in skupne poti z g. Davidovičem, pa niti med svojimi najbolj vernimi pristaši niso imeli povsod uspeha. Ponekod, kakor n. pr. v Ribnici, so doživeli celo popoln polom in njih pristaši so striktno zahtevali, da povedo, če so že dosegli sporazum glede upravnega vprašanja s Hrvati in če je tudi v vseh drugih važnejših vprašanjih doseženo v KDK soglasje. In izjavili so dalje, da brezpogojno zahtevajo, da gre SDS skupno s HSS in da odklanjajo nameravano preorijentacijo.
A vodstvo slovenske SDS ve, da mora iz raznih vzrokov, iz idejnih šele v zadnji vrsti, dobiti stik z vlado in Belgradom. In zato hoče izvesti preorientacijo, zato agitira za njo, a pristaši se upirajo in branijo. Tako se je demagoška politika voditeljev SDS kaznovala nad njimi samimi. Toliko so govorili in kričali ljudem, da ne smejo liste, ki prihajajo iz Belgrada, niti pogledati, sedaj pa priporočajo z njimi skupno pot. Kar je mogoče izreči slabega o Belgradu. so izrekli in ko so svoje pristaše s takimi vestmi čisto napolnili, pa hočejo, da ti na vse to nal rat zopet pozabijo in obrnejo hrbet KDK. Ko so se voditelji današnje SDS prvič preorientirali, je še to nekako šlo. Niso bili sicer pristaši nad preorientacijo bogzma kako navdušeni, ali enkrat je nobenkrat in sprijaznili so se. Med tem pa so se zgodile vedno nove preerienta-cije in ljudje se jih merajo en' rat naveličati. Vse kaže> da se bodo ravno pri sedaj nameravani kaznovale vse prejšnje, pa čeprav bi bila sedanja idejno najbolj upravičena in tudi malerielno najbolj utemeljena.
Toda volivcev ni mogočo tako premetavati ko kako mrtvo stvar. Volivci imajo kljub vsej strankarski udanosti vendarle tudi svojo misli in čutijo že instinktivno, da ni dober voditelj tisti, ki vedno menja svojo politiko. Zato se danes kaznuje omahljiva politika voditeljev SDS nad njimi samimi. S tako vnemo so prepričevali svoje pristaše, da pride rešitev le iz Zagreba, dokler jih niso na vse zadnje res prepričali. In ko sedaj ti voditelji vidijo, da rešitev samo iz Zagreba priti ne more in ko hočejo to dopovedati svojim pristašem, so zadeli na gluha ušesa, ker veruje-o njih pristaši še vedno njih prejšnjim besedam.
Tako postaja nemogoča ora plitva politika, ki je živela le od izkoriščanja situacije in od že davno premlele^a boja proti klerikalnemu lintvernu. Samo 1a'-o politiko pa znajo voditelji slovensl-e SDS in zato je čisto naravno. da ne morejo naprej, ko so prvič po-krenili z novo politi1 o in hoteli postati oelo ideologi. Vse se na svetu kaznuje in tudi le utilitaristična in demagoš'a politi'a. To doživljajo sedaj voditelji slovenske SDS in mi ne moremo reči nič drugega, ko: prav je lakot
Nesoefas^a med radtfe^i
Zfurrcb, 20. dec. (Tel. »Slov.«) Med rrdf-čevci vlada veliko nezadovoljstvo radi dnevnih spopadov med dr. Mačkom in Predavcom, ki so postali taki, da se o njih v Zagrebu javno goveri. 2e dolgo je znano, da dr. Maček ne more trpeti navad in dela Predavca. Ne-razpoloženje drugega proti drugemu je tako globoko, da dr. Maček in Predavee nikdar skupno ne nastopata. Enakih sporov je mnogo tudi po deželi. Tako se je v Splitu p-krenila akcija, da bi se številni dsidenti povrnili v stranko, med drugimi tudi nekateri oblastni poslanci. Ker pa so ti poslanci iz vrst inteligence, so se kmetje temu uprli in jih ne marajo sprejeti v stranko. V Mostarju jo to dni prišlo celo do pretepa med najuglednejšimi radičevekimi voditelji. Brat poslanca HSS Preko je javno v gostilni napadel narodnoga poslanca Smoljana (HSS), ki ne ndohrnvii politiko Prekp: filode posl, Prplje se zatrjuje, da bi ta koj, čim bi Ljuba Davidovi? zapustil fetvorno koalicijo, prestopil k Davidoviču.

Sooznavanje zmagule
Zagrebški »Obzor« je vsled intcrviewa g. Paveliča, člana vodstva KDK, v fašistov-skem »Corriere della Sera« napisal uvodnik, v katerem prav ostro zavrača italijansko pomoč v našem notranjem sporu. Med drugim pravi »Obzor«:
»Pomoč jc mogoče zahtevati samo tam, kjer je ona v skladu z našo temeljno idejo, kjer se hoče nesebično pomagati in kjer nam nikakor ni mogoče škodovati, če se nam že ne koristi. Ali ni mogoče pričakovati pomoči tam, kjer bi bila pomoč neizogibno naša nacionalna in gospodarska propast, ni mogoče je iskati tam, kjer nam mora desetkrat več škodovati ko koristiti. Zelo m' vse sirenske glasove iz Rima in Budimpeštr s hvaležnostjo odklanjamo in zato bomo čuječe pazili in odkrivali vse one intrige Rima in Pešte, ki hočeta za vsako ceno kaos, da bi v kalnem ribarila. Moglo bi se nam ugovarjati, da smo v takšni situac;ji, da nam jc vsaka pomoč dobrodošla ... Da to ni res, je najboljši dokaz Albanija in dejstvo, da pred Evropo ne bi bili več borci za svoje pravice, temveč tajni zavezniki fašizma in iredentiztna. Zato smatramo, da je vsako italofilstvo in madjarofilstvo de-plasirano, zlasti še, ko vidimo, kaj dela Italija celo po nettunskih konvencijah.
In glede francoskega in angleškega ter Italijanskega tiska je -Obzor tako-le poučil dr. Mačka, da obslon med tem tiskom za nas prav velikanska razlika.
»Nekaj drugega pa je, kadar to (da je naša borba pravična) pravijo Francozi in Angleži in nekaj drugega, kadar pravijo to Italijani in Madjari. Francozi in Angleži nam dajo prav in govore to javno, ker mislijo, da bodo tako pomagali ne samo nam Hrvatom, temveč tudi državi. Mislimo celo, da jim je manj za Hrvate, ko za državo... Italijani in Madjari pa nam prepevajo sedaj slavospeve, ko bi pa prestopili Rubikon, potem bi padle maske in Madjari bi zaklicali: Tengere Magyarl, Mussolini pa bi poslal fašiste sull altra sponda (na drug breg Jadrana)!
Iskreno nas vesele »Obzorove« besede, ker dokazujejo, da zmaguje spoznanje in da se ustvarja tako solidna in dobra podlaga za veljaven sporazum.
Boži? na de'<?aracra Pudja
Za Božič je napisal g. Pucelj svojim pristašem lep pelitičen božični pozdrav. V tem pozdravu pravi, da za nas Slovence Božič 1918 ni praznik miru in sreče. To pa vsled te^a, ker smo se hudo prevarili (namreč g. Pucelj). »Vrgli so (iz Belgrada) nekaj laži o bratstvu, osvobojenju itd., mi pa smo vse ver-jatt (namreč g. Pucelj). Bili smo navdušeni in pleskali, sedaj so nam pa padle luskine z oči.« (Ali vse?) Nato pa govori g. Pucelj, kako slabo se nam vsem godi in postavlja nato te zahteve: Slovenski narod mora v okviru sedanjih državnih meja doseči svojo samostalnost, svo;o lastno državnost in popolno svobodo in neodvisnost. To treba doseči z bojem in s tem naročilom pošilja g. Pucelj svoj bržični pozdrav.
Ponosna in prav nič malenkostna ni božična deklaracija g. Puclja, samo velika škoda je, da se je g. Pucelj toliko let trudil, da je ta'deklaracija precej reaktuelna.
G. Pucelj je namreč pred leti tudi že govoril Slovencem, kaj morajo zahtevati. A tedaj mu oč:vidno luskine še niso padle z oči in zato je takrat govoril čisto drugače. Ko se je namreč rajnka Samostojna kmetijska stranka pripravljala za vstop v vlado, je o tem poroča! g. Pucelj. Med drugim je dopovedoval, da je razumljivo, če zahteva Pašlč, da vstopi SKS v vlado in tako vsemu svetu pove, da krije vidovdanrko ustavo s svojim imenom. In nato je dejal g. Pucelj: »Vprašanje je sedaj, ali naj z ozirom na čistost ideje še dalie odlašamo z vstopom v vlado ali pa naj skušamo z vstopom doseči važne gospodarske koncesije.« — Mesto borbe se je takrat odločil g. Pucelj za oportunizem in je ostal v vladi, čeprav je večina onih važnih gospodarskih koncesij ostala na papirju.
G. Pucelj seveda pravi, da je to drugače, : ker takrat je imel še luskine na očeh, danes pa je brez njih. Vse lepo. samo kdo jamči, da ni dobil danes novih? Pred leti je gledal g. Pucelj na politiko skozi belgrajska očala, danes gleda skozi zagrebška, kdaj pa bo že pričel gledati skozi slovenska? A baš to je najbolj važno!
Pa tudi pozneje je imel g. Pucelj še večkrat priliko misliti na uresničenje svoje božične deklaracije, toda imel je očividno še vedno luskine pred očmi, ker je bil pristaš politike drobtin. In kako je pravzaprav danes? G. Pucelj hodi n. pr. še vedno na shode skupaj z dr. Krnmerjem, ki pa po naših informacijah še dolgo ni za božičnico g. Pudja.
Kako je torej stvar? Ali morda g. Kra-merju še niso padle luskine z oči? Ali pa jih je še nekaj ostalo g. Puclju? Kako jp pravzaprav z luskinami na očeh voditeljev KDK?
" Neuspeh Gr niiša
Carigrad, 20. dec. (Tel. »Slov.«) Italijanski državni podta n k Grandi se v soboto vrne domov. Oricielni komunike o ra-govoru z zunanjim ministrom Tevfik Ruždi bejem na-vnja, aa se je pri meuoeD^j.n ......e..j... i —
ugotovilo, da so medsebojni odnošnji popolnoma odkritosrčni na !eme'ju popolnega razumevanja interesov obeh držav.
Mfiaiafsian presti kralju
Ces*nl boji v kabulu
London, 20. dec. (Tel. »Slov.«) Med četami, ki so ostale zveste kralju Amanulahu, in med vstaši divjajo v Kabulu po cestah hudi boji. Vstaške čete so napadle in ogrožajo afganistanskega zunanjega in finančnega ministra. Ujeli so oba, finančnega ministra ustrelili, zunanjega ministra pa pridržali kot talca. Vojnega ministra obiegaje v ulici Ela Labat.
London, 20. dec. (Tel. »Slov.«) Poročevalec lista »Daily Mail« v Bcmbaju poroča, da so pomirljiva poročila afganistanskih poslanikov v inozemstvu čisto izmišljena. Vsa dežela razen nekega južnega okraja in največji del vojske, ki šteje 35 000 mož, je med uporniki. Vstaši se od vseh strani koncentrirajo proti Kabulu. Kralj je izdal na narod oklic, da ustanovi milico.
angleškega kralfa
London, 20. dec. (Tel. »Slov.«) Telesni zdravniki angleškega kralja so v strokovnih listih obširno popisali dosedanji polek kraljeve bolezni, da preprečijo paniko, ki se je pojavila ob začetku radi ponovnega poslabšanja bolezni. Bolezen se je začela s splošno infel.cijo. z lahkim kapljanjem in majhnim vr~l.:3m prsne mrene. V krvi so zdravniki ugotovili streptokoke. Vročila se ie zvišala. Vnetje reberne mrene se je razširilo tudi na prsno prepono. V drugi fazi bolezni se je javljalo rastoče splošno zastrupljenje krvi z deliriji, izčrpanostjo, akutno srčno slabostjo in težkim dihanjem. V tretji fazi je mrzlica, zastrupljenje krvi in omotica ponehavala. vnetje pa se je lokaliziralo. Kri je bila brez ba' terij. Dne 8. decembra je vročina hitro zrasla. Med desnim pljučnim vršičkom in prsno prepono se je napravil absces, v katerem »o se zbirali streptokoki, ki so bili prej v krvi, na kar se je 12. decembra iivršila operacija. Počasno napredovanje sedanjega boljšanja bolezni je pripisovati zmanjšanju vitalnosti, opešanju bolnika in naravi infekcije. Nevarne faze bolezni pa so izginile in zdravje se utrjuje.
Brlar.d
in Paragvaju
Pariz, 20. dec. (Tel. »Slov.«) Bria*nd je vladama Bolivije in Paragvaja brzojavno čestital k sklepu, da sprejmeta posredovanje. Poluradni komunike javlja, da je vloga Drii-štva narodov kot posredovalca za mir končana. Brzojavni streški Društva narodov za intervencijo se cenijo na 145.000 švic. frankov, to je 25.000 frankov več kakor plačata obe državi članarine.
Francija plafa več ko preime
reparacij
Pariz, 20. dec. (Tel. »Slov.«) Po proračunskem poročilu v senatu, katero je pedal Drummond, prejme Francija prihodnje leto iz nemških plačil po Davvesovem načrtu 1 miljardo v gotovini, 1.2 miljarde pa z dobavami. Drummond primerja ta plačila z onimi, ki jih bo morala Francija (d 1. 1930 dalje v polni meri vračati Ameriki z zneskom 1 mi-ljarde, Angliji pa z zneskom 1.25 miljard. Razen tega potrebuje Francija za izravnavo svojega letnega proračuna .1 miljardo več prejemkov.
čcerlnova aktiia
Berlin, 20. dec. (Tel. »Slov.«) Cičerin se bo 28. decembra vrnil v Moskvo. Njegovo zdravje se je zc'o popravilo. Na povratku v Moskvo bo ostal dva dni v Eerlinu, kjer se bo sestal z dr. Strcssmannom.
Varšava, 20. dec. (Tel. »Slov.«) Čuje se, da sc bo Čičerin za nekoliko časa ustavil tudi v Varšavi. Ni izključeno, da ne bi prišlo do sestanka s poljskim zunanjim ministrom Za-leskim, vendar pa o tem ni znanega nič pozitivnega.
Finančna afera
Pariš. 20. dec. (Tel. »SI.«) Glavni urednik »Gazetto du Franc« Audil.er, kateremu se je sporočilo, da ga bodo aretirali takoj, ko ozdravi od srčne bolezni, skuša z razkritji obremeniti visoka uradna mesta. Ko mu je gospa Hanau ponudila vodstvo lista, je na Quai d'Orsayu dobil zadovoljiva poročila. — Briand in Poincare sta mu za »Gazetto« izročila lastnoročno pisane izjave, na finančni det lista pa ni imel vpliva. Quai d'Orsay pa trdi, da ni imel nobenega povoda, dati zahtevana pojasnila. Ravnatelju lista »Quotidienc Dumayu. ki se je nastanil v nekem pariškem hotelu, je bilo naročeno, da ostane na razpolago oblastem, ker bi bil sicer aretiran. — i »Action Francaise« piše, da je Poincare v triurnem razgovoru priporočal poljedelskemu ministru Honnessvju, glavnemu delničarju >Quotidiena" demisijo. Policija je s pendreki preprečila novo denonstracijo rojalisličnih študentov proti Hennessyju.
Lufoezensa drama
JurcosSovsna v ^emčij!
Darmstndt, 20. dec. (Tel. »Slov «) Neki
mlad Jug( slovan Stojkov je z dvema streloma ubil ženo kavarnarja Krafta, potem pa sam sebe ustrelil v glavo in se huda ranil. jjtrt>iroY ijji natakar v neki sosedni gostilni in je imel raznioije z ženo kavarnarja. Deja nje je storil nnjbrže h ljubosumnosti ali pa i radi zavrnjene ljubezni.
SievHne eksslozFe p!lna v Londonu
London, 20. dec. (Tel. »Slov.«) V eni najvažnejših trgovskih ulic Londona Oxford Street je danes neki brzojavni delavec pred poštnim poslopjem Westcentrum tako nerodno delal s kisikovim plamenom, da je pre-žgal več glavnih plinovih vodov, radi česar je sredi Londona nastala cela vrsta neprestanih eksplozij, ki so metale kvišku težke granitne kamne, prevračale vozove in je plamen iz poškodovanih plinovih cevi švigal do 5 m visoko. V bliž;ni je nastal požar v neki filmski tovarni, ki je popolnoma pogorela. Poškodovanih je bilo 17 eseb. K sreči so se zače'^ eksplozije zjutraj pred začetkom poslovnih ur, ko ceste še n>o bile obljudene. Policija je takoj v širnem krogu zaprla vso okolico in dovolila prehod samo onim, ki so se izkazali, da imaio tam opravek, nihče pa ni smel kaditi cigaret ali pipe. Radi eksplozij so bile v okolici razbite vse šipe in ves promet v City je bil oviran. V okoliških ulicah so se na kilometre daleč nabirale nepregledne vrste vozil. Poškodovane so tudi brzojavne in telefonrke napeljave. Škoda znaša več stotisoč funtov šterlingov.
Brat Utt/inova aretiran vsled
poneverbe
Pariz. 20. dec. (Tel. »Slov.«) Radi zlorabe svojega uradnega stališča že dva meseca zasledujejo oblasti brata ruskega ljudskega komisarja l.itvinova, ki je kot nameščenec ruske trgovinske delegacije v Parizu izstavil menice za 200.000 frankov, ki niso bile izplačane. Ko so ga oblasti hotele aretirati, se je odpeljal v Švico. Pred par dnevi se je vrnil v Pariz, kjer je bil danes aretiran.
Po sklopu direktorija fa.šistovsekga tiska
bo na podlagi delavske karte stan novinarjev kot označba poklica zakonito zavarovan.
Nove ka»ts s*rske uorave
Belgrad, 20. dec. (Tel. »Slov.«) Danes je v »Službenih novinah« izšla uredba o ureditvi položaja in razvrstitvi uradništva linančne stroke. Po tej uredbi se spreminjajo službeni naslovi v vseh panogah te stroke. V isti številki »Službenih novin« je objavljena odločba finančnega ministra, po kateri se bodo 1. 1. 1929 ustanovile nove katas irske uprave. V območju ljubljanskega finančnega ravnateljstva se ustanovi deset katastrskih uprav: 1. Ljubljana za Ljubljano-mesto in okolico, Litijo, Kamnik in Ix>gatec, 2. Novo mesto za Novo mesto in Črnomelj, 3. Kranj za Kranj, Radovljico in Škofjo Ix>i<o, 4. Kočevje, 5. Brežice za Brežice in Krško, 6. Celje za Celje, Laško, Ko-nji.ee in Šmarje pri Jslšah, 7. Slovenjgradec za Slovenjgrndec, Preval;e in Gornii grad, 8. Maribor za Maribor in Slovensko Bistrico 9. Ptuj za Ptuj in Ljutomer, 10. Murska Sobota za Mursko Soboto in Dolenjo Lendavo.
InvaS dmne nakazane
Belgrad, 20. dec. (Tel. »Slov.«) Finančni minister je nakazal ministru za sovialno politiko 195 milijonov, da izplača zaostale invalidnine. Ministrstvo za soc. politiko jc že zbralo od vseh finančnih uprav in davčnih oblastev izkaze, koliko znašajo njihove tozadevne zahteve. Več oblasti je te izkaze že odposlalo. Od 21. decembra naprej bedo finančne uprave izplačevale invalidnine.
O bratovskih skladnicah. Nekatere organizacije iz Slovenije pošiljajo na predsedništvo vlade in Jugoslov. kluba vloge radi novega pravilnika o bratovskih skladnicah za rudarje. Vsem tistim, ki na shodih agibrajo s tem pravilnikom, kakor da bi bi ta pravilnik že gotov, povemo sled:ce: Pravilnik o bratovskih skladnicah je bil izdelan v gezdarsko-rudarskem ministrstvu na podlagi znanega Obersnelovega načrta. Ker ta pravilnik ni v pr polnem soglasju z interesi rudarjev, posebno ne v Sloveniji, je Jugoslovanski klub po svojem zastopniku zahteval spremembe, katere je ministrstvo deloma sprejelo. Jugoslovanski klub pa ponovno zahteva sprejetje vseh svojih predlogov. Ta piavilnik mora priti pred ministrski svet. Ze zdaj je mnogo boljši, kakor je bil prejšnji. To bedi različnim gospodom, tudi g. dr. Kramerju in g. dr. Bohinjcu, ki dobro vesta za stanje in puložaj, v Trbovljah pa drugače govorita.
Novosadska vremenska napoved: Oblačno. snerr.
ti - , 1.1. nr
Dunajska vremenska napoved: Na seve-roznppdnem delu Alp nek liko topleje, drugod pa še mrzlo vreme iu bolj oblačno.
Po krščanskem svetu
Mednarodni«institut za vzgojne filme so
6. nov. otvorili v Frascati pri Rimu v navzočnosti kralja Vitt. Emanuela III. in vlade in zastopnika Društva narodov. Ta institut je nastanjen v vili Falconieri. Namen te institucije je, proizvajati filme tehnične in znanstvene vsebine, ekonomske in moralne vsebine v smislu pacifistične ideje med narodi.
Na gregorijanski univerzi v Rimu se je s 15. novembrom začel tečaj o religiozni kulturi. Kot poseben predmet se obravnava vprašanje »Katoliške akcije* in »Krščanskega apostolata«.
Napoved nove enciklike. Italijanski listi prinašajo posameznosti o novi encikliki, ki bo kmalu izšla. Enciklika bo obrazložila stališče cerkve glede razmerja med vladami in krščansko moralo. Enciklika ne bo polemičnega, ampak bo načelnega značaja.
Ukrajinski cerkveni srbor. Oktobra t. 1. se jo zaključilo v Harkovu delovanje pravoslavnega ukrajinskega sabora, ki je privabil j tisoče duhovnikov z dežele. Oblasti so seveda i istočasno sklicale kongres brezbožnikov, ki pa je žalostno propadel, dočim je vsa javnost z nape im zanimanjem opazovala cerkvena zborovanja. Po tromesečnem delovanju je zdaj izdelal v saboru izvoljeni odbor sledeče načrte: legalizacijo sedanjega omrežja Zveze krk-tjanskih bratov in sesira, župnijske ljudske šole, znižanje stafes.ne meje za članstvo pri župniji do 18 let. V imenu sabora je naprosil odbor vlado že zdaj, naj dovoli neobvezno predavanje veronauka v šolah I. in II. stopnje (t. j. vštevši gimnazije in sorodne zavode). Moskovski tisk je ves divji napram popustljivost ukrajinske vlade: v Kijevu deluje namreč pravoslavna bogoslovska akademija, ki je znatno pomnožila število duhovnikov ter izhaja na Ukrajini 11 verskih mesečnikov ali tednikov! Moskovska »lzvesiija« pišejo, da je sicer Ukrajina avtonomna, a vendar bi morala prepovedati »popovsko izobrazbo« vsaj za one dijake, ki od povsod prihrjajo v Kijev, čeprav niso ukrajinskega pokolenja.
»Strastnoj mcnnstir«. Moskovski mestni sovjet, ki je podrl, kljub ugovorom urada za varstvo spomenikov, več starinskih cerkva, če£ da ovirajo regulacijske načrte, je zdaj sklenil uniči i Strastnoj monaslir (ženski samostan Kristusovega trpljenja sredi Moskve ob križišču Tverske ulice in drevoredov, znano poslopje iz XVII. stoletja). Izročen bo baje državnemu crhlvu kot skladišče za listine. Poslopju so takoj pričeli »jemati versko zunanjost«. Vpričo ogromne mrke množice so spustili starinske zvonove, ki so takoj romali v plavž. Največji izmed njih, ki tehta nad dve toni, se je slrgal in se udri skoro dva metra globoko v tla, kar je naredilo globok vtis na »«e navzoče.	, .'.y
Ruski božič. V znamenju ostrega pobijanja verstva je odpovedala letos vlada boiipgo praznike in zato prenesla zimske šolske počitnice na drugo polovico januara. Vendar je izzval ta odlok ogorčene proteste tudi med šolsko komunistično omladino, in je vlada »začasno« l"tos preklicala odredbo. Najbolj smešno je, da kažejo državne prodajalne v Moskvi kljub »božični vojski« navndno praznično lice, in se vidijo v izložbah -Moskovskega trga«, Državnega univerzalnega magacina in dr. sijajno okrašena božična drevesa.
Petrograjski letak. Pred božičnimi prazniki so sedaj posuta petrograjske ulice z ne-številom lepo natisnjenih lelakov v sinjih ovitkih z napisom »V roke slehernemu kristjanu«. Oblasti niso mogle zapleniti desetttsoče teh letakov, in zato srno tudi mi v spanju navesti njegovo vsebino, ki je značilna za napeto rusko življenje:
»Naj slišijo moj glas ...
Kristjani, prišel sem v lo mesto, da zberem pod svoje peroti svojo deco. katere duše hoče uničiti antikrist, knez vaše države. Vsak od vas pozna od rojstva razliko med Kristusom in Antikristom, ki vas zdaj obvlfda v človečki podobi. Poslušajte kakor poslušate glas lastne vesti! Antikrist po svoji luidobni naravi vas je učil in uči po gnusnem tisku in svojih prista-ših: vednemu sovraštvu, nasilstvu, bratoumor-stvu, podlemu vohunstvu, judeževemu izdajal-stvu, skrunjenju oče lovske vere, in drugi zo-pernosti. Antikristov cilj je o-lepariti čim več ljudi, ubiti človeško dušo, jo okužiti z mržnjo do Boga. človeka-, vsega lepega in svetega, da ujame čim več. žrtev in s tem stori bolečine neskončni božji ljubezni.
Kristus pa, Človekov sin, hoče izpolniti voljo Svojega ljubljenega očeta in zato, po prihodu v vaše mesto, pozivam vas, bralje in sestre:
1.	da popravite z junaškim samoTatfJe-vanjem svoj smrtni greh: popuMitev sveto-skrunskemu razdejanju.
2.	Kristusov nauk je antikristovemu nasproten. Zato morate napeti dobro voljo, da posije zopet v vaši duši Odrešenikova sveta luč, najkrasnejše na zemlji. Takrat, ko to storite, uničil bom z oblastjo, ki mi jo je naklonil Gospod, vse nasilstvo, in ne bo pri vas nesreč, umorov ter ponižanosti.
3.	Predlagam takoj vsem, ki so uslužbenl pri rdeči vojski in piornarici, naj se zedinijo v kristjanske skupine. Odložile vredvsem s čelad in povsod satanov znak, peterokrako zvezdo, ler name-to nje prilrdite Kristusov znak — modri križ. Kristusova vojska, ki naj postane meč v kristjanski desnici, mora napovedati smrtni boj aniikrislovim služabnikom, uničiti njih gnusno, podlo literaturo, odpraviti vsa brezbožna početja (protiverske sveloskrunske muzeje, kjer so zai-mehovalno razstavljeni čudodelni ostanki velikih božjih izvoljencev-svet-nikov) in dr. Dvanajsta je ura, in *amo na ta način lahke omilite božjo pravično je ,n ter rešite svoje mesto, otroke pa gro/.ne duhovne pogibelji.
Sin Človekov.«
Ljubljanski oblastni odbor za naše šole
Dolgo let slovenski davkoplačevalec ni imel druge pravice, kakor to, da je plačeval letno ogromne milijone v blagajne nenasitnega centralizma. Gospodarsko je propadel. Slovenska ljudska stranka je ob nasprotovanju vseh drugih slovenskih strank vodila neizprosen boj za gospodarsko povzdigo slovenskega ljudstva. Prvo stopnjo tega boja je že izvoje-vala s tem, da je oživotvorila delovanje oblastnih samouprav. Blagodejni vplivi tega dela se poznajo skoro v sleherni slovenski občini.
Omejimo se danes le na šolstvo. Vsakdo je prepričan, da je čim temeljitejša šolska izobrazba danes nujno potrebna. Vemo pa tudi, da gospodarsko šibke občine, ki šol najbolj potrebujejo, ne zmorejo ogromnih bremen, ki jim jih nalaga vzdrževanje, razširjanje in graditev šol. Oblastni odbor je tem občinam priskočil na pomoč z izdatnimi denarnimi podporami. Drugič v enem letu že romajo težki stotisočaki po deželi, ki bodo omogočili celi vrsti občin, da si zgrade primerna šolska poslopja in tako omogočijo svojim najmlajšim čim popolnejšo mero izobrazbe.
To delo oblastnega odbora zasluži polno mero priznanja in hvaležnosti. To delo pa je tudi težko in dolgotrajno! Igrača je bedaku zažgati hišo, ogromnega dela in žrtev pa je treba, da se na razvalino postavi nova stavba.
Upati smemo, da bo plodonosno delo oblastnega odbora polagoma zacelilo rane, ki jih je našemu narodu zasekal centralizem, katerega so pomagali izglasovati naši SDS in SKS naprednjaki.
vV ft *
Na seji, dne 19. dccembra je ljubljanski oblastni odbor razdelil sledeče podpore:
Krajevnim šolskim odborom: na Blejski Dobravi za novo šolsko poslopje 20.000 Din; na Dolenji Brigi za novo šolsko poslopje 20.000 Din; v Krvavi peči za novo šol. posl. 20.000 Din; v Mot-niku za novo šolo 20.000 Din; v Mrzlavi vasi za novo šolo 30.000 Din; v Osilnici za šol. posl. 10.000 Din; v Reichenau za novo šolo 20.000 Din; v Semiču za šol. posl. 50.000 Din; v Škocijanu pri Turjaku za novo šol. posl. 10.000 Din; v Brezju, občina Dobrova za šolo 20.000 Din; v Sovodnju, občina Oslica za novo šol. posl. 50.000 Din; v Selih pri Kamniku za novo šolo 30.000 Din; na Vranji peči za preureditev šolskih prostorov 30.000 Din; v Blagovici za prireditev šol. prost. 15.000 Din; v Drašičih za prireditev šol. prostorov 10.000 Din; v Rajhenburgu za popravo šole 22.000 Din; v Št. Petru pri Novem mestu za popravo šole 30.000 Din: v Velikem Podlogu za popravo šole 10.000 Din; v Cerkljah ob Krki za popravo šole 5000 Din; na Trebeljnem 10.000 Din; na Rudniku pri Ljubljani za nadzidavo šot. poslopja 10.000 Din; v Št. Vidu n. Cerknico za popravo šole 40.000 Din; v Kropi za popravo šole 5000 Din; v Zlatem polju 'Ba 6olo 10 000 Din; v Št. Rupertu na Dolenjskem 10.000 Din; v Dol. Podgori za šolski vodnjak 1500 Din; v Ihanu za šol. vodnjak 1000 Din; v Mokronogu za šolski vodnjak 1000 Din; v Podbrezju za šolski vodnjak 3000 Din; v Prežganju za šolski vodnjak 1000 Din; v Pišecah za šolski vodnjak 1500 Din; v Reki nad Laškim za šolski vodnjak 1500 Din; v Sromljah pri Brežicah 2000 Din; v Lešah za vrtne ograje 2000 Din; v Logu za vrtne ograje 10.000 Din; v Naklem za vrtno ograjo 5000 Din; v Škocijanu pri Mokronogu za vrtno ograjo 4000 Din; v Nevljah za vrtno ograjo 3000 Din; v Antbrusu za napeljavo elek.rike v šoli 1250 Din; v Črneči vasi za škarpo in streho 3000 Din; v Hinjab za dohod k šoli 2500 Din; pri Sv. Križu pri Kostanjevici za šolske namene 1000 Din; v Trzinu za šolsko drvarnico 2000 Din; v Preddvoru za šolsko drvarnico 2000 Din; v Št. Jerneju na Dolenjskem za šolske namene 5000 Din; v Dobovi 10.000 Din; v Smledniku za šolo in vrtno ograjo 3000 Din
Občinam; Zminec za šolo v Gabrku 30.000 Din; Stari trg za šolo na Gornjem Jezeru 50.000 Din; Medvode za novo š"olo v Preski 30.000 Din; Rovte za šolo v Rovtah 50.000; Dcl~nja vas pri Ribnici za prireditev šolskih prostorov 5000 Din; Volčji potok za popravo šole v Radomljah 10.000 Din; Brezovica za šolo v Notranjih goricah 10.000 Din; Lichtenturnovemu zavodu v Ljubljani za šolo 10.000 Din.
črn je in njegovo oko je nepremično in krvavo; ostri in beli zobje se mu svetijo iz gobca. Strašen je. In potem pcčiva sredi pastelnega mesa in med raznimi vrstami se.' anin, tako da je videti še strašnejši. Sicer je vsem znano, da on ni napravil tega klanja, toda on tam vlada. Okrutna žival je mesarjev pes. Zato je tudi Frčderic že, ko je psa od daleč zagledal na pragu, pobral velik kamen kakor to delajo drugi ljudje, katere je videl, da so se tako oborožili preti popadljivim psom, in je nato stopal dalje tesno ob zidu, ki je stal nasproti mesarjevi hiši.
Tudi danes je naredil prav tako. Louison pa se je norčevala iz nje^a.
Ni ga zbadala s strupenim govoričenjem, na katerega se običajno še bolj strupeno odgovarja. Ne, ničesar mu ni rekla: samo peti ni prenehala. Toda izpremenila je glas in začela je peti s tako porogljivim zvokom, da je Frčderica zalila rdečica do ušes. Tedaj se je porodil v njegovi mali glavi velik sklep. Spoznal je namreč, da se mora bati sramote mnogo bolj kakor nevarnosti.
Zato je, ko je odhajal iz šole in zopet moral iti mimo mesarjevega psa, stopal ponosno mimo začudene živali.
Zgodovina pristavlja, da se je pri tem s krajem očesa oziral na Louison, če ga vidi. Zakaj resnica je, kar nekdo trdi. da bi bili možje mnogo manj pogumni, če ne bi bilo na svetu gospa in gospodičen.
^©gerjev hlev
Velika skrb je s hlevom. Konj je nežna žival, ki zahteva tisoč brig. Le vprašajte Ro-gerja
V tem hipu krtači svojega lepega rjavca, ki bi bil biser lesenih kenj, cvet žrebčarn Črnega gozda, če ne bi bil izgubil v bitki polovico svojega repa. Odslej je v Rogerju neprestano vrtalo vprašanje, ali lesenim konjem repi zopet zrastejo.
Ko jih je bil v mislih osnažil, je nasul Roger svojim konjem namišljen oves. Tako se namreč krmijo ta drobna bitja iz lesa, ki vodijo male dečke skozi dežele sanj.
Glej Rogerja, ki se pripravlja na sprehod. Zajahal je svojega konja. Dasiravno uboga živalca nima več ušes in je njegova griva podobna oškrbljenemu staremu glavniku, ga vendar Roger zelo ljubi. Zakaj? Tega vam ne moremo povedati. Ta rdeči konj je darilo nekega ubogega moža. In morda leži v darovih ubožcev neka tajna nežnost. Spomnite se Boga, ki je blagoslovil dar uboge vdove.
Roger je odšel. Zelo daleč je že. Cvetlični okraski na preprogah so mu postali naenkrat tropične cvetlice. Srečno pot. mali Roger I Naj bi to tvoj konjiček srečno vcdil po širnem svetu! Naj ti usoda nikdar ne nakloni nevarnejšega! Mi vsi veliki in mali, vsi jahamo svojega konjiča. Kje je kdo brez njega?
Konjiči moških begajo kakor nori po vseh
poteh življenja; eden dirja k slavi, drugi k zabavi; mnogo jih skače v prepade in zlomi tilnik svojemu jezdecu. Želim ti, mali Roger, da zajahaš, kadar boš velik, dva konjiča, ki te bosta vodila vedno po pravi poti: enega, ki je živahen, in enega, ki je krotek. Oba sta lepa, zakaj enemu je ime pogum, drugemu pa dobrota.
Sprefemni dan katarince
Ura je odbila pet. Gospodična Katarine« sprejema svoje punčke. Njen dan je danes. Punčke nič ne govore: genij, ki jim je položil na ustnice smehljaj, jim ni hotel dati daru govora. In s tem je storil dobroto vsemu svetu, zakaj če bi punčke znale govoriti, bi bilo slišati samo nje. Vendar je Katarinčin krožek zelo živahen. Gospodična Katarinca govori za svoje obiskovalke prav tako dobro kakor za sebe; ona stavi vprašanja in obenem nanje odgovarja.
— Kako se kaj imate, gospa? — Zelo dobro, gospa. Zlomila sem si včeraj zjutraj roKo. ko sem šla kupovat kolače. Pa je že ozdravljeno. — Ah I Tem bolje! — In kako se kaj ima Vaša ntala? — Oslovski kašelj ima. — Ah! Kakšna nesreča! Kašlja? — Ne, ne, veste to je tak oslovski kašelj, da ni treba nič ka-! šljati. — Saj veste, gospa, da sem v preteklem ! tednu dobila še dva otroka. — Zares? Torej ! jih imate sedaj štiri. — Štiri ali pet, ne vem
Božična darifa
Velika izbira: svile, pliša, volnenega blaga, bar-žuna, barhenta, Sifona itd pri
JOSIP ŠLIBAR, LJUBLJANA
Stnri trg 5t. 21 (poleg Zalasnika).
Mohorlani v Zagrebu
Koliko je Slovencev v Zagrebu, je težko reči. Vsekako jih je znatno nad 10.000; morebiti imajo prav celo tisti, ki trdijo, da jih je okroglo 20.000. Koliko jih je pa od teh v Mohorjevi družbi? Ce bi vzeli za merilo Slovenijo, kjer je v Mohorjevi družbi včlanjenega okroglo 4 odstotke vsega prebivalstva, bi sklepali, da mora imeti Mohorjeva družba v Zagrebu od 400 do 800 udov, kakpr pač računa^ mo število tamošnjih Slovencev. Sedaj pa poglejmo v Koledar za 1929, koliko jih je v resnici. Tu pa beremo skromno številce 43 Mohor-janov, torej toliko, kolikor jih ima kaka manjša župnija na deželi, ki šteje nekaj stotin duš. V Zagrebu je torej Mohorjanov najmanj desetkrat premalo! Slovenci, ki se naselijo v Zagrebu, izgubljajo torej stik z domovino, predvsem stik s kulturnimi vrednotami domovine. Ali dobe za to enakovredno nadomestilo? Premnogi gotovo ne, vsaj v prvih letih preselitve ne. In velika škoda je, da tako izgubljajo zagrebški Slovenci dostikrat stik s tistimi kulturnimi vrednotami domovine, ki so jim morebiti sploh omogočile, da so se mogli uspešno uveljavili po svetu. Po svetu jih je priporočala dediščina dobre slovenske domače hiše: vernost in njeni hčerki: poštenost in delavnost. Mohorjeva družba, ta velika vzgojiteljica našega naroda, je v njih gojila in čuvala to dediščino. Ali ni škoda, če izgubljajo naši izseljenci v tako silni meri stik s svojo prijateljico?
A tarnanje nič ne pomaga — vprašajmo se rajši, kaj bi bilo treba storiti, da bo v bodeče — morebiti že naslednje leto — drugače. Tu je predvsem gotovo, da je uspeh Mohorjeve dmžbe v obilni meri odvisen od dela vnos;', i poverjenikov. Koledar Mohorjeve družbe izkazuje v Zagrebu dva poverjenika lajika. Čast jima! Jasno pa je, da dva poverjenika ne moreta biti niti od daleč kos velikemu številu zagrebških Slovencev, raztresenih po vsem mestu in okolici. Ali ni v Zagrebu nobenega slovenskega duhovnika, ki ima največ stika s Slovenci in bi mogel pomagati pri poverjeni-štvu? Želeti bi bilo tudi, da bi prevzeli v posameznih zagrebških župnijah poverjeništvo tudi domači duhovniki. Lep zgled v tem oziru nudi n. pr. Belgrad. Tam je kmalu po prevratu prevzel povereništvo Mohorjeve družbe kat. župnik Hrvat Wagner in se je brigal za slovenske Mohorjane, dokler ni prišel v Belgrad prvi stalni slovenski duhovnik. In posledica? Belgrad ima danes 85 Mohorjanov, skoro še enkrat toliko kakor Zagreb, dasi šteje Belgrad neprimerno manj Slovencev nego Zagreb.
Obračamo se dalje na naše slovenske akademike v Zagrebu. Tam imamo kat. akad. društvo Danico. Ali nimajo Daničarji stika z ostalimi Slovenci? Gotovo! Naj prevzamejo poverjeništvo!
Med zagrebškimi Mohorjani so imenovane v Koledarju tudi sestre milosrdnice. Kakor znano, je med njimi zelo mnngo Slovenk. Ali bi ne mogel prevzeti poverjeništva tudi njihov samostan?
Kdor želi postati poverjenik, naj se obrne po potrebne tiskovine na Mohorjevo družbo v Celju.
Pripominjamo še, da se naroča na Mohorjeve knjige lahko tudi vsak posameznik neposredno pri Mohorjevi družbi v Celju. Pošljejo naj tja 20 D:n za knjige in 9 Din za odpravnino in poštnino.
Mohorjeva družba ima vse pogoje, da se razvije do take razširjenosti, da bo njen Koledar nudil sliko vseh krajev, koder bivajo Slovenci (izvzemši seveda Italijo). Mohorjev Koledar bi vsako leto kazal, kod povsed so raztreseni udje našega narodnega telesa. Kadar bi od čai?a do časa izšel imenik vseh Mohorjanov, bi bilo za marsikoga (zlrsti za obrtnike, gostilničarje itd.) tudi v gmotnem ozira koristno, če bi bil pri Družbi: Koledar bi bil velik adresar vseh Slovencev, ki bi ga človek vzel v roke posebno tedaj, kadar bi potoval iz Slovenije.
irr
«J\a
/ /
aj/e novega
Koledar
Petek, 21. decembra. Tomaž, četek zime.
Jutri: pri-
Osebne vesti
•k V naše državljanstvo je sprejet Ludovik Halbwirth, uradnik iz Maribora.
k Napredovanja rezervnih častnikov. Napredoval! so v pehoti števši od 10. marca 1924 v čin kapetana II. razr. poročniki Mirko Virt, Ernest Cun-der, Vladimir Pleifer in Ignacij Mlačnik; v Čm poročnika podporoč.: David Levi, Kamilo Sehvvarz, licgdan Eichler, Marcel Gruden, Mirko Bolfenk in Ivo Korenčič; v topništvu v čin kapetanall. razr. poročnika Jožef Šrodis in Miroslav Frank; v čin poročnika podporočnika Ljudevit Freundlich in Slavko Horvat; v san. stroki v čin ko^. II. razr poročnik dr. Martin Majcen; števši od 23. marca o -v .l'ehoti v žin Poročnika podporočnika Matija Kriški in Lavcslav Drnovšek; v veterinarski stroki v čin kap. I. razr. kapetan II. razr. Josip štraus; števši od 21. maja 1926 v pehoti v čin kap. I. razr kap. II. razr. Ivo Klučki; v čin kap. II. razr. por. Peter Lopušina; v čin poročnika podporočnika Josip Krigmanhi in Martin Selak; v san. stroki v čin lekarniškega kap. I. razr. kapitan II. razr. Vladimir Mihel; v pehoti v čin kap. II. razr. poročnik Ivan Maruci; v čin poročnika podporočnik Alojz Franc; v san. stroki v čin lekarniškega kap. II. razr. poročnik Milan Grozaj; števši od 17. decembra 1926 v pehoti v čin kap. II. r. poročnik Miiorad Kozjak; v čin poročnika podporočnika Mihael Schneider in Albert Tschinkel; v san. stroki v čin. san. podpolkovnika major dr. Vladimir Stanjek; v čin san. kap. II. r. poročnik dr. Herman Gros; števši od 1. marca 1927 v pehoti v Čin poročnika podporočnika Peter Bančar in Nikolaj Prestor; števši od 17. decembra 1927 v pehoti v čin kap. I. r. kape.ani II. r. Josip Burghard, Friderik Lahovnig, Josip Valenčič, Ivan Kranc, Ivan Potočnik, Viktor Hren, Norbert Pečak, Ante Voli, Alfred Gajer, Ljudevit Ilerhin, Bogdan Petelin, Mirko Mandič, Ivan Primožič, Raj-ko Prodanovič, Rado Pavlič, Anton Širk, Robert Matulič, Stepan Kremer in Emil Latas; v čin poročnika podporočniki Vojislav lpavec, Ladislav Tam-bač, Dragotin Sekanin, Ernest Jungvirt, Franjo Rajski; v topništvu v čin kap. I r. kapeian iII. r. dr. Adolf Čuvaj, Caston Ulman, Josip Planine, dr. Pavel Mergentaier, Franjo Brezar, Bela Weis in Vinko Bezenbacher; v inž. stroki v čin kap. L r. kap. II. r. Dragotin Tomak; v čin poročnika podporočnik Lavoslav Reichl; v ekonomski stroki v čin admin. kap. I. r. kap. II. r. Maks Bauer; v san. stroki v čin san. kap. II, r. poročnik dr. Albert Trtnik; v čin lekarniškega kap. II r. poročnik Vitim Keršbaum; v vet. stroki v čin kap. II. r. poročnika Ladislav Fidrmuc in Ivo Kenda; števši od 28. junija 1928 v pehoti v čin kap. I. r. kap. II. r. Ailalbert Smrekar; v čin kap II. r poročniki Alojzij Vehovec. Valentin Brenc, Janko Kcšmerl, Mirko Gruden, Dragotin Gaš eiger, Bogomir Meso-jelec, Josip ltoFman, Miroslav Ježič, Janko špraj-cer, Vekoslav Erjavec, Ivan Budina, Srečko Brodar, 1'avel Vrbič. Peter Jereb, Dragotin Gros, Dominik Cerjak, Peter Glažar, Mirko Kejžar, Ivan Samec, Branko Lileg, Ivan Kastelic, I.eo Roter, Maks Ko-vačič, Matija Absec, Dragotin Muk. Ivan Šorli, Josip Morkušič. Vladimir Jazbec, dr Vinko Rapotec, Ivan Steblcvnik, Stanko Lenarčič, .loško Ažinan, Ivan Kavče, Josip Milkovič, Fran Vilovič, Anton Gnido-vec, Ivan Peršuh, Mihael Vrabec, Vekoslav Gobec, Adolf Nclken, Oton Miter-Miljevie, Hubert Štrauli, dr. Valter Alberti, Mate Horvat, Velimir Polak, Ivan Gliha, Janko Ponebšek, Stanislav Palonc; v (•'n poročnika podporočniki Nikola Drobnjak, Ladislav Sidon, Josip Majce, Elemer Kolarš, Franjo Rupnik in Ivan Petrovič. — Nadaljevanje sledi.
Ostale vesti
-k Kako navijajo davke. Prejeli smo: Opozorjen po članku g. obl. posl. Tomazina sem opozoril nekega, lu je tožil, da so mu letos ! davek za 100 odstotkov zvišali, naj gre k davkariji ter zahteva še enkrat izkaz dolžnih davkov. Mož so je prismejal k meni in dejal, da sem mu prihranil 400 Din, kajti novi račun je bil več ko polovico manjši! To se ni zgodilo v Krškem!
ic So druga davkarska: Znan ljubljanski obrtnik je plačal le'os vse davke. Kako se je začudil, ko je prejel pred kratkim poziv, naj plača še 20 par. Na priviti položnici je bil tale obračun: davek za 1. 1928 — Din, plačano za leto 1928. — Din; za privito položnico 20 p. Dolžni znesek 20 p. Recimo, da mož plača 20 par. Ali ne bo zdaj prejel poziva s položnico in temle računom: Dolžni znesek 20 p, vpla-
čani znesek 20 p, za privito položnico 20 p. Ostane na dolgu 20 p, ki naj se plača po priviti položnici itd. od začetka.
■k Sedanji položaj primorskih Slovencev
je gotovo obupen. Preganjajo nedolžne, zapirajo voditelje naroda, pravtako kakor ob Ne-ronovem času. Popolno sliko o trpečih nam bo podal danes zvečer predavatelj David Dokto-rič. Predavanje, katero je opremljeno s skiop-tičnimi slikami, bo ob 8 v beli dvorani Uniona.
■k Shod SLS se vrši na Štefanovo v Zgornji Polskavi po rani maši. Poroča poslanec F a 1 e ž.
■k Shoda SLS v laškem okraju se bosta
vršila v nedeljo, dne 23. decembra, ob 11 dopoldne pri Sv. Lenartu nad Laškim in na Štefanovo, dne 26. decembra, ob 11 dopoldne v T rez ju pri podružnici sv. Šefana v občini Dol pri Hrastniku. Na obeh shodih govorita gerent okr. zastopa dr. Godnič, in oblastni poslanec Deželak.
* Avtobus Škofja Loka—Železniki. V soboto, dne 22. t. m. in v ponedeljek 24. t. m. sozi avtobus iz Škofje Loke v Železnike poleg redne vožnje tudi od opoldanskega vlaka. Ce bo treba, bosta na razpolago dva voza, tako, da se ni treba bati gnječe.
-Ar Zakon o odvetnikih je objavljen v službenih novinah št. 295 cd 19. deccmbra t. 1
k Ogrevanje vlakov. Generalno ravnateljstvo državnih želcznic v Belgradu je izdalo podrejenim postajam stroga in tečna navodila kako morajo skrbeti, cla bodo vlaki v zimski dobi dobro in zadostno ogrevani. Garniture vlakov morajo biti ogrevane brezpogojno na izhodni postaji še pred vstopom potnikov v vagone. Direktni kurzni vezevi, ki čakajo na priključnih postajah se morajo ogrevati brezpogojno ves čas čakanja. V izhodni postnji vlaka sc morajo postajni načelniki esebno prepričati šc pred vstopom potnikov v garnituro, čc so vozovi dovolj-no ogreti ter morajo morebitne nedostatke odpraviti še pred odhodom vlaka. Sprevodniki morajo med vožnjo paziti, da so vrata in okna zaprta, da se vrata zapirajo tudi med postankom vlaka v postajah in se s tem prepreči veliko raz-mraženje notranjosti vozov. V interesu potnikov samih je, da i sami skrbe za dovolino gorkoto v vozovih in da ne odpirajo po nepotrebnem vrata in okna.
DeVPe*3, ne hod^e v Fr=tnr!?o!
Izseljeniškj komisarijat našega poslaništva v Parizu poroča:
Neštetokrat se je tekom prošbh let dogodilo, da so naši slovenski neeženjeni rudarji in delavci vabili svoje zaročenke ali svoje znanke iz domovine v Francijo češ da jih bodo poročili. Tudi naš urad je sprej°I že mnogo enakih prošenj in je v nekaterih slučajih tudi uspešno interveniral, cla se je dekletom izdalo i dovolienje za doseli te v v Francijo.
Izkustva kažejo, cla je bilo to postopanje pogrešilo. Ko pridejo dekleta v Francijo, so primorana, da žive skupaj s svojimi zaročenci in to toliko časa, da se ženitmnske listine se-! stavijo in potrdijo od cele vrste različnih ob-lastev, kar traja zelo dolgo. Do resnične že-i nitve pride le redkokrat. Navadno ostaneta j fant in dekle skupaj brez redne poroke, mno-i gokrat se razideta in dekle gre delat družbo drugemu in tako dalje iz rok v roke. Pogosto-ma se je dogodilo, da so se ta dekleta moralno
Vodič na darila
v največji sbiri priporoča cjfl ^icat
IBPnr J5)ubl1ana
Anatole France:
Pogum
Louison in Fredčric sta stopala po vaški cesti v šolo. Solnce se svetlo smeje in oba otroka radostno prepevata. Kakor slavček prepevata, zakaj veselo srce imata kakor on. Staro pesem pojeta, pesem, ki so jo pele že njune babice, ko so bile še majhne deklice in ki jo bodo peli nekoč otroci njihovih otrok; rakaj te pesmi so kakor nežne nesmrtnice, ki letajo skozi stoletja cd ustnic do ustnic. Zgodi se, da nekega dne ugasnejo obledele ustnice tiho ena za drugo, pesem pa leta še vedno. In tako prepevamo pesmi, ki so prihitele k nam še iz časov, ko so vsi možje bili pastirji in vse ženske pastirice. Zato nam tudi one pripovedujejo vedno le o ovcah in o volku.
Louison in Frdderic prepevata; usteca so okrogla kakor cvet in njuna pesem se dviga zvonko in jasno v jutranji zrak. Toda čuj, nenadoma se je glas v Frčdčricovem grlu splašil.
Katera nevidna sila je vendar zbegala pesem v grlu malega šolarja? Strah je to. Vsak dan zahteva useda, da mora na koncu vaške ceste mimo mesarjevega psa, in vsak dan. ko ga zagleda, začuti, kako se stisne njegovo drobno srce, kako slabotne postajajo njegove noge. Vendar ga mesarjev pes nikdar no napada in nikdar ne laja nanj. Mirno leži na pragu gospodarjeve prodajalne. Toda
pogubila ali pa padla naravnost v naročje
prosil, uci je.
Vsled teh žalostnih dogodkov se je izseljenski komisarij&t obrnil na vsa društva i okrožnico, v kateri poudarja, da bo odslej preprečeval doseljevanje deklet, prvič, ker je to v interesu naših deklet, drugič pa, ker mora biti naše stremljenje, da obdržimo svojo mladino doma. Naši fantje naj si ustvarjajo svoje domove v domovini, in če se hočejo ženiti, naj gredo domov. Nimamo interesa na tem, da si naši ljudje ustvarjajo ognjišča na tujem, še manj pa, da se v tujini moralno pogube.
Občni zbor 9okoninsfce^a za oda v L ub an«
Včeraj predpoldne ob 10 se je vršil v posvetovalnici na mag.stratu občni zbor Pokoj- i ninskega zavoda, na katerem se je izvolila nova uprava zavoda. Predsednik Pokojninskega zavoda g. V o k o s 1 a v V r t o v e c je otvo-ril občni zbor s pozdravom na navzoče delegate, k jih je 62 in sicer 31 nameščencev in 31 delodajalcev. Delegati so se udeležili občnega zbora skoraj polncštevilno. Za overovatelja zapisnika imenuje predsednik g. dr. Antona M i 1 a v c a in g. A d o 1 f a R i b n i k a r j a. Konšta.dra sklepčnost in sporoča, da je mini-sler za socialno politiko razrešil dolžnosti prvega predsednika prvo izvoljene uprave za- , voda^ dvornega svetnika g. Fr. Veder-n j ak a v p., kateremu izreka za njegovo delo pri položitvi temeljev organizacije zavoda naj-iskrenejso zahvalo.
Predsednik poroča, da so se vršile volitve nove uprave, ker je prva funkcijska doba potekla: Vložena js bila samo ena lista. Pritožbe proti volitvam ni bilo pri kompetenčni iu-slauci nobene. Za,o so poslale volitve že 13. novembra pravomečne.
Predsednik naglaša: Volitve, pri knlerih se je sklenil med strokovnimi organizacijami in med strankami sporazum, so bile dokaz, da se zavedejo tako nameščenci kot delodajalci važnosti te naše socijalne inštitucije in pa dokument, naj bo Pokojninski zavod oni skupni dom, tisto skupno naše in samo naše, v katerega ne smejo priti strasti razburkanega političnega življenja. Končno poziva delegate na delo za procvit zavoda.
Sledijo volitve, ki se vse izvršijo v smislu predhodnega sporazuma soglasno. V na-čelstvo so izvoljeni od delodajalcev na predlog dr. Mirka Božiča: dr. Mirko B o -ž i č, član, dr. F r a n K r ž a n . namestnik; Josip Kavčič, član, Ferdo Pintar, Maribor, namestnik; ravnatelj Trb. prein. di uižibe Avgust H e i n r i c b, član, generalni ravnaieij R i h a r d Skubec, namestnik; dr. E r n e s t Rekar, član, tovarnar Fran Bonač, namestnik; Adolf Kibnikar, član, ravn. Anton Krejči, namestnik; dr. Josip Jerič, član, ravnatelj Ljudske posojilnice Celje Ivan Jerič, namestnik.
Od nameščencev pa na predlog £ v g e n a Lovšina: PetorBergant, Vzaj. zavarovalnica, član, dr. Anton Milavec, na-mestnik; Evgcn Lovšin, član, C i r i 1 L i -kar, namestnik; dr. Maks O b e r s n e 1, član, Franc S t e p i š n i k. namestnik, A v -g us t Bercieri, Kočevje, član, Gustav P i 11 e r 1 e, Tržič, namestnik; Franc S v e -t e k, Ljubljana ,član, Hubert Pelikan, Mauibor. namestnik; Janko Bukovec, član, Dragotin Gilčvert, Maribor, namestnik. V razsodišče so bili izvoljeni od delodajalcev člana dr. Josip D e r m a s t i j a in dr- Fran Novak, namestnik pa dr. Joža B a s a j in dr. 0 t o F e 11 i c h. od nameščencev pa dr. A 1 b i n S t e 1 e in F r a n S k a z a,
AN Gi ft OiL-T A. B LETE
so najboljše sredstvo proti prehlajenju
in kaši u. — Dobi se v vsaki .ekarni.
več natančno. Pri tolikih otrokih, se človeku vse zmeša. — Zelo lepo obleko imate. — Oh! Doma jih imam še veliko lepših. — Ali zahajate kaj v gledališče? — Vsak večer. Včeraj sem bila v operi; toda Gasperček ni mogel igrati, ker ga je požrl volk. — jaz, draga moja, grem vsak dan na ples. — To je zelo zabavno. — Da, oblečem modro obleko in plešem z vsemi boljšimi mladimi gospodi, z generalom, s princem in s slaščičarjem. — Kakor srce ste danes lepi! — To je pomlad. — Da, kaka škoda, da sneži! — Jaz ljubim sneg, ker je bel. — Oli! Pa sneg je včasih tudi črn. — Da,
Maribor, člana, namestnika paJanezTril- | ler in Anton Ar ko.
V revizijsko komisijo sta bila izvoljena ' dr. Josip Jerič in Leo Franke kot čla- i na in dr. Vlado L a j o v i c ter L o v r o K u- i h a r iz Guštajna kot namestnika^
Pri slučajnostih je pozdravil delegate g. i M ar t i na c Grgur iz Dalmacije (Dugi Rat). ;
Nato se je predsednik g. Vekcslav Vrto- ! vec zahvalil delegatom v upanju, naj bi med predsednikom in med voljeno upravo vladalo soglasje. Obljubil je, da bo vedno čuval avtonomijo zavoda in spoštoval zakon.
Ob splošni harmoniji delegatov je bil nato zaključen občni zbor.
Zagrebška enakov^vmsi
Teorije so eno, praksa pa drugo. Po teoriji gotovo ni mesta v Jugoslaviji in na vsem svetu, ki bi bilo bolj za enakopravnost ko Zagreb, v življenju pa je treba včasih o tem podvomiti. To so morali okusita tudi slovenski plesalci, da govorimo o stvari, ki nam sicer ni bcgzna katko pri srcu. Pa to ie znano. Ni pa znano, da bi po vsej pravici moral dob;ti pri plesni tekmi v Zagrebu ljubljanski par prvo nagrado, a se je moral zaradi enakopravnosti zadovoljiti s tem, da jo je delil z Zagrebom in Belgradom. Tako namreč piše sarajevska »Večerr j?j pošta«, ki je drugače absolutno za KDK, torej za politiko Zagreba. Tako-le piše »Vcčernja pošti«:
»Da Ljubljana ni postala pri7iiano jugoslovansko plesno središče to moramo pripisali v zaslugo plesni jury-ji »Edison Bell Pen-kala«. ki je v duhu podelila nagrade Belgradu, Zagrebu in Ljubljani, a na račun vsezmnjačega para g. Sevnika in gospe Stojkovič, ki je v vsakem pogledu pustil za seboi Zagrebčane in Belgrajčane. Po dobljenih točkah, ki so bile po zaslugi prina~ne posameznim parom, bi morala dati tekma te rezulate: Ljubljana 150 točk in prvo mesto (6000 Din), Zagreb 129 točk 111 drugo mesto (3000 Din), in Osijek 104 točke in tretje nie?!o (gramofon), Belgrad ? 103 točkami bi bil šele četrti... In to po kvaliteti plesalcev, pri čemur je upoštevano nastop o.-'eb kot tudi najbolj izbrani okus toalet. Tudi v tem pogledu pripada visako priznanje Ljubljani v tej meri, da se čudimo, kako se jo je moglo prezreti s prvo nagrado.«
Vse skupaj je sicer le majhna stvar, toda vendarle skromen donesek, da ni tako napačno, če nismo vedno navdušeni za zagrebško enakopravnost.«
Je to neki Vekoslav Stock in rojen 1. 1882. v Zagrebu ter pristojen v Litijo v Sloveniji. Morilec je neoženjen. Po umoru so mu postala tla prevroča in si je nadel ime Alojzij Lesjak ter je stanoval v Preradovičevi ulici. T.« slučajno sta mu oba detektiva prišla na Med. Bil je aretiran in zaslišan s takozvanimi »navzkrižnimi vprašanji«. Po dolgem zasliševanju je Stock pod silo dokazov, zlasti, ko so mu pokazali sliko razmesarjenega škorjanče-vega trupla, priznal umor. Zagrebška policija se sedaj trudi, da bi ugotovila, če je priznanje aretiranega Stocka resnično in če gre res za morilca branjevca Škorjanca.
•k Nesreča na morju. Nedaleč od splitskega pristanišča se je na morju pripetila radi hudega viharja večja nesreča. Neka ladja je nasedla na sipine. Posadka, ki je štela sedem mež, se je rešila. Mornarji so splezali na jambore in pričeli klicati na pomoč. Iz Zivo-geča je prišlo z velikim čolnom šest mož na pomoč in je rešilo posadko. Pozneje so rešili tudi ladjo.
* Smrt pod vlakom. Na progi Čapljina-Mostar je osebni vlak povozil kmeta Vidaka Blaževiča. Blaževič je bil takoj mrtev. Kako je prišlo do nesreče, še ni ugotovljeno.
•k Bomba na lagrobškem sodišču. V ponedeljek dopoldne je našel neki stražnik 1 stopnicah sodnega poslopja v Zagrebu v papir zavito bombo. Odnesel jo je na policijo, kjer so ugotovili, da gre za avstrijsko ročno granato takozvano koruzno bombo ofenzivnega značaja. Bombo je policija izročila divizijske-mu poveljstvu. Zakaj in kdo je položil bombo na stopnice, ni znano.
■k Oskrunjen grob. Ogaben zločin se je to dni pripetil v banaški vasi Dobrici. Pretekli teden je tam umrla mlada Srbkinja, ki je bila po srbski šegi pokopana z vsem njenim nakitom, uhani, prstani in nizom dukatov. Kmalu po pogrebu je povedala neka ciganka svojcem pokojnice, da je sveži grob že prekopan. Sorodniki so na pokopališču z veliko roao ugotovili, da so grob oskrunili roparji in popolnoma izropali pokojnico nakiia. Zločinci :-e niso ustrašili najgnusne:šega dejanja in da bi prej prišli v pesest nakita, so mrtvi deklici kar odsekali prste in ušei-a. Roparji še niso izsledeni.
•k DR. FRANCETA PREŠERNA ZBRANO DELO, uredila dr. Avgusl Pirjevec in dr. Joža Glonar. Danes popoldne se bodo v Ju-
le um meltne?
Ker so najboljše in kakovostno najcenejše
GRICAR & MEJAČ, LJUBLJANA
goslovanski knjigarni dobili tudi ie vezani izvodi le krasne knjige. Vsak srednješolski dijak mora v višjih razredih Prešerna poznali, zalo mu boš moral to knjigo prej ali slej kupili. Kupi mu jo torej za božično darilo. Cena je nizka 10 Din, za elegantno vezan izvod pa 55 Din.
k POLE Z A ZGRADARINE kupujte v Jugoslovanski knjigarni, ker so tiskane na finem papirju in imajo praktično obliko. Cena samo 1 Din za polo.
k ZA BOŽIČ spomnile se trpečih in strada jo,lih — najbednejših slepih s kakršnimkoli darom. Na željo pošljemo položnico pod štev. 14.066. — Podporno društvo slepih. Ljubljana, Wolfova ulica 12.
k NAJLEPŠA IN NAJCENEJŠA BOŽIČNA DARILA pri tvrdki SLAVKO RUS, Ljubljana, Dunajska 9.
k VAŠA STALNA IN NERAZDRUŽLJl-VA TOVARIŠA v praktičnem živ jenju postaneta in ostane'a: PRISTNO AMERIKAN-SKO POLNILNO PERO >1VATERMAN« in zanesljivo delujoči ŽEPNI SVINČNIK »EVERS-HARPc če jih le enkrat poskusite. Prikladna darila za božič in novo le'o. Prodaja jih IV. BONAČ, Ljubljana, šelenburgova ulica.
k PRI BOLEZNIH SRCA IN POAPNENJU ŽIL, nagnjenju h krvavenju v možganih ter napadom mrlvouda zagotavlja naravna »Franz-Jcsef« grenčka lahno odvajanje brez na]>ora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih žlezic so dognala, da zelo dobro služi »FRANZ-JOSEF« voda, posebno starejiiin ljudem. Dobiva se v lekarnah, dro-aerijah in špecerijskih trgovinah.
k POZOR! NAJBOLJŠO PERUTNINO kot purane, pitane gosi, poularde, race, vsakovrstne sladkovodne žive in sveže morske ribe ter vsakovrstno divjačino kupile najceneje pri tvrdki »RibaGradišče 7. V nedeljo 23. t. m. ves dan odpilo.
toda to je grd sneg.
Glej, kako lep razgovor; gospodična Kata-rinca ca vzdržuje z vso gibčnostjo. Toda ven- j ga pripoveduje, da je bil
dar ji nekaj očitam: raz*ovarja se vedno le z isto obiskovalko, s tisto, ki je lepa in ki nosi lepo obleko. To ni prav. Zakaj dobra hišna gospodinja je ljubezniva z vsemi povabljenci. Pogovarja se z vsemi z enako skrbjo, in če hoče izkazati komu kako prednost, naj stori to najponižnejšim in najmanj srečnim. Nesreči se je treba dobrikati: to je edino do-brikanje, ki je dovoljeno. Katarinca je to sama spoznala. Prišla je na sled pravi vljudnosti, srce jo je navdihnilo. Postregla je s čajem svoje gosie in nobenega ni pozabila. Nasprotno : vse one punčke, o katerih ve, da so uboge, nesrečne in bojazljive, sili. da naj si vzamejo
• •	1 1 _	- —	A1>1 nonna a
male neviane Koiace iB ivTuu^e, ploščicami domina.
Katarinca bo imela nekega dne salon, v katerem bo cvetela prava stara francoska vljudnost
•k šoferski izpiti za motoeikliste. Moto-ciklisti se opozarjajo na izvršilno uredbo velikih županov mariborske in ljubljanske oblasti o dopuščan u motornih vozil in šoferjev, po kateri mora vsak lastnik eno- ali dvosled-nega motornega vozila položiti š ferski izpit. V smislu te izvršilne uredbe morajo sedaj vsi tisti motociklisti, lastniki enoslednih motornih vozil, ki do sedaj niso imeli šoferskega izpita, poli žiti ta izpit najkasneje do konca 1. 1929. Oproščeni šoferskega izpita so samo lastniki enoplednih motornih vozil do 170 cm3 cilinderske vsebine.
-k Amcrikanei š tu d i a jo Dalmacijo. — V Šibenik sta prišla dva ugledna ameriška državljana, vseučiliški profesor Charles Boper iz Newyorka in publicist Filip Lemont-Bal-four iz Kalifornije. Amerikanca sta prišla v Dalmacijo, da jo proučita in napišeta o njej v Ameriki izčrpno študijo, ki bo zainteresirala ameriške državljane za to deželo. Amerikanca sta si ogledala Šibenik in okolico, nakar odpotujeta v druga dalmatinska mesta.
•k Ruski ujetnik v domovini. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je bil, kakor še mnogo drugih, poklican k vojakom tudi Janoš V ar ga iz Starega Bečeja in pcelan na rusko fronto. Spočetka je večkrat pisal iz Przemysla, pozneje pa so njegova pisma prenehala. Njegova družina ni vedela nič o njem in je bila prepričana, rla je že mrtev. Nekaj časa je njegova žena. ki ga je vzela tik pred izbruhom vojne, jokala za ni;m. nato pa se je poročila vdrugič. Pred dnevi na so povabili vso Var-govo družino na policijo in ji predstavili strganega, bolehnega in mršavega moža in povedali, da ta mož trdi. da je Janoš Varga. Mati in 3ena ga nista mogli spoznati. Ko je vstopil Mihael Varga, je Janoš vzkliknil ves vesel: »To je moj brati« Toda Mihael ga ni spoznal, niti njegov mlajši brat. Našli so tudi Jnncševo fotografijo iz predvojnih časov. Janoša so spustili iz zapora, vendar pa nadaljujejo še sedaj s poizvedovanji o njegovi identiteti. Janoš Var-
pred Przemyslom
Isz se/e IfuttlfansKeiffi
otolasšmetna ®&lbora
dne 19. decembra -928.
Napredovali ro in sicer z veljavnostjo od 1. januarja 1929 sledeči uradniki odnosno uslužbenci ljubljanskega oh lastnega odtoka in zavodov, ki so v njegovi upravi: Dr. Arnou Šrai, šef občinskega oddelka v V. činovni razred I. plač. stopnjo; Frsnc kegovšek iji Janez Lesar pri občinskem oddelku za pisarniška uradnika v VIII. čin. razred I. plači no stopnjo v definitivni lastnosti; Šoferja Vinko Marchteetti 111 Jože Pire v I. stopnjo služabniške kategorije v definitivni lastnosti; Viiko Marinšek pri gradbenem oddelku, za uradnika v VIII. čin razr. 1. plačilno stopnjo v definitivni lastno ti; Franica Ro-gačeva pri gradbenem oddelku, za pcduradnico I. stoprie peduradniške katego:i,e v definitivni lastnosti; Ivo Varšek pri oblastnem izseljetiiškem uradu v 1. stopnjo služabniške kategorije v definitivni lastnosti; Franc Vidic pri kmetijskem oddelku, za pod-uradnika v I. ptačilni stopnji v provizorni lastnosti; Viktorija šerjakova pri kmetijskem oddelku, /a pod-uradničo 1. plačilne stopnje v definitvni lastnosti; Miian Vavpotič pri oblastni registraturi, za uradnika VIII. čin. razreda I. plačilne stopnje v provi-zorni lastnosti; Ivan Keržin pri oddelku za agrarne operaciie v 1. stopnjo služabniške kategorije v definitivni lastnosti;' Jcdp Sarabon, upravitelj splošne bolnice v Ljubljani v V. čin. razr. 5. plačilno stopnjo; Alojzij Turk, upravitelj bolnice za ženske bolezni v Ljubljani v VIII. čin razr. 4. plačilno stop njo; Josip Saje v splošni bolnici v Ljubljani, za uradnika VIII. čin. razr. I. piačilne stopnje v definitivni lastnosti; Josip Poš v splošni bo mci v Ljub-lja"i, za uradnika v VIII. čin. razr I. plačilne stop-tije v definitivni kstnosti; Andrej Rnžem pn gradbenem oddelku, za uradnika 1. plačilne stopnje v provizorni lastnosti; Draga Ukmarjeva pri finančnem oddetku, za poduradnico 3 plačilne stopnje v det nitvni lastnosti; Franc Dornik pri pravnem referatu gradbenega oddelka v VIII. čin. razr. I. p a-čilno stopnjo v provizorni lastnosti; Inž l e:do Ja-nežič pri gradbenem odddelku v VIII čin. rai.r. I. plačilno stopnio v provizorni lastnosti; Joža Likovič pri oddelku za zdravstvo in dobrodelstvo v Vhl. čin. razr. I. plač. stopnjo v provizorni lastnosti.
Za sekundarna zdravnika v območju oblastnih " !-----dr. Anton
Efufolfana
iib
vo-
bolnic ljubljanske oL nsti se imenujeta dr. Anic Baje in dr. Ivo Rakulič-Zelov, doslej zdravnika v lonterja v splošni bolnici v Ljubljani.
Za honorarnega shujo pri kmetijskem oddelku se nastavi Ivan Jakopič, dosedaj honorarni oblastni kontrolor v Ljubljani.
Kot zastopnik olVastnega odbora v zasiop zdravstvenega okrožja Toplice na Dolenjskem se imenuje Ivan Pezdirc, oblastni poslanec v Dol. Su-šicah pri Toplicah.
V novo konstituirani odbor družbe sv. Rafaela v Liubljani za varstvo izseljencev se imenuje kol delegat oblastnega odbora odbornik dr. Adlešič, za njegovega namestnika pa Joža Likovič, kcnceptni uradnik.
Uradnikom in uslužbencem Kranjskih deželnih elektrarcn se s 1. januarjem 1920 na novo urede mesečne plače.
«...».» uau .a,,,,,	— , V prvi polovici meseca februarja .1920 se raz-
enrem Atoizom *krri«nrom ki ie imel svojo P«c tkalski tečaj na Vinici v Belokrajim. Tozadevne emem Alojzom bKrrjHncom. Kije imoi	'ripravc so v teku. Kro-na ,ki so razstavljena pri
tvrdtci Ignacij Vehar v Ljubljani so preizkušena in
se prei:el;ejo v Gorenjce v Belokrajim.
Pcdpore. Raznim prosvetnim napravam v ljub-
llati-.ki oblasti 10.500 Din. — Za slovenska dekleta v
belgradu 5000 Din. — Za rremovanje goveje živine
v Jurkloštru v Dolu pri Hrastniku 111 Loki pri Zi-
d-nem mostu vnega 6.500 Din. — Iz postavke za
gasi stvo I0C0 Din. Podpore za povzdigo šolstva
objavljamo na drugem inestu.
hudo ranjen in so ga Rusi ujeli. Moral je v Sibirijo in še dalje na Japonsko, kjer je nekoliko okreval, da si je mogel z delom zaslužiti kruh- Končno se ga je usmilil kapitan nekega parnika in ga sprejel na parnik ter prepeljal v Evropo. V domovino je moral nato peš.
■k S! orjaneev morilec v Zagrebu aretiran. Svoječasno smo poročali o grobnem roparskem umoru nad starim branjevcem Slo-
barako na »Novem putu II« v Zagrebu. Vsa zasledovanja zagrebške policije, ki je že tudi iskala sledi v Mariboru, so bila brezuspešna in policija je bila skoro tri mesece v temi-Areliranih je bilo več oseb, ki pa so bile nato zopet izpuščene. Dva zagrebška detektiva pa sta šla po drugi sledi. Po dolgem iskanju sta izsledila domnevnega škorjančevega morilca.
Nočna služba lekarn
fi ; • . i
Nočno službo bodo vršile te-le lekarn« Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv Petra cesti in Hočevar v Šiški.
O Našim volivcem. Mestni magistrat ljubljanski opozarja volivce, da se bedo meseca januarja popravljali volivni imeniki za mesto Ljubljano. Kdor želi kak popravek v volivnem imeniku, naj se zglasi do 31. decembra 1928 med uradnimi urami v sobi št 40, Mestni trg 2-11.
G XI. prosvetni večer ;e posvečen primorskim Slovencem in bo danes ob 8 zvečer v beli dvorani Uniona. Poleg predavanja je na sporedu Alojzij Gradnik: Poslednje pismo Ivana Gradnika. Predavanje je opremljeno z aktualnimi skioptičnimi slikami.
O Kluba delegatov SLS Pokojninskega zavoda sta se v sredo zvečer na prijateljskem sestanku v Rokodelskem domu konstituirala. Od delodajalcev je načelnik dr. Mirko Božič, njegov namestnik pa dr. Josip Jerič, od nameščencev pa Peter Bergant, Vzajemna zavarovalnica, njegov namestnik pa Ivan Silvester, Prvo del. kons. društvo.
O Bcžičnica za rcvp.e otroke. Mestna občina se bo letos spomnila za Božič revnih otrok in jim 1x3 priredila božičnico, na kateri bodo ti otroci obdarovani. Bcžičnica se bo vršila v nedeljo, dne 23. decembra ob pol 4 popoldne v veliki unionski dvorani. Pri božičnici, ki jo letos organizira mestni sccialno-politični urad sam, bo obdarovanili 297 revnih ljubljanskih otrok. Sedeč po pripravah, bo letošnja božičnica zelo lepo izpadla in bo na programu poleg božičnega drevesa še petje, ctroška igra in godba pod vodstvom dirigenta Dolinarja. Otroci bodo obdarovani po potrebi s perilom, obleko, obutvijo in z jestvinami. Dostop na božičnico bodo imeli samo povabljeni. Pcleg te bcžičnice je mestna občina poklonila še Vinc. konferenci, Lli-zabetni družbi in Kolu jugcslovan. sester podpore za bcžičnice, ki jih bodo ta društva priredila še za druge revne otroke po ljubljanskih šolali.
Q Umrla je v sredo v Ljubljani, Soteska 4, Rozalija Zupan, bivša kuharica, ki je dolgo dobo 46 let službovala v eni in isti družini, v visoki starosti 80 let. Bila je to prava krščanska žena, ki je znala z izredno natančnostjo združiti s službo gospodarju službo Bogu v molitvi in lepem življenju. Istotako lepa je bila njena smrt. Pogreb bo danes ob 2 popoldne.
0 Udclcžcncem socialno-političnega tečaja SLS v Ljubljani. Danes v petek se p.edavanje ne vrši. Prihodnje predavanje se radi pravnikov vrši šele prihodnji petek 28. t. m. — Tajništvo SLS v Ljubljani.
O Promenadni koncert v Šiški. V nedeljo, dne dne 23 decembra 1928 se vrši od pol 12 do pol 13 promenadni koncert v Šiški pred uasiinim domom. Igra železničarska delavska godba ^Zarja«.
© Mati treh otrok (od poldrugega do šest let) prosi usmiljena srca za kak milodar bodisi v obleki, živilih ali denarju. Mož jc že štiri mesece brez za-
U
•lužka. Darove sprejema Elizabetna konferenca pri sv. Petru v roke gdč. Cilke Krekove, Prisojna ulica.
@ »Dedščina« Cirila Bregarja. O aretaciji nevarnega pustolovca in tatu Cirda Biegarja je »Slovenec« pred dnevi obširno poročal. Na Bregarjeveni stanovanju in na stanovanju njegovega sokrivca Jo sipa "iorkaria v Zgornjih Pirničah pri Medvodah je policija našla ogromno množino predmetov, o katerih tudi Bregar, da so njegova last — čeprav se je zadnja leta preživljal izključno le s tavino, — oziroma, da jih je utihotapil iz Avstrije. Policija pa ie prepričana, da je vse te predmete pokradel, zlasti, <er nosijo nekateri še numeracijo v dinarjih. Kje je to pokradel, Bregar seveda neče povedati. Blaga pa so našli pri njem toliko, da je morala po icija izdati včeraj posebno prilogo, v kateri so vsi ti najdeni predmeti našteti in je bila ta priloga razposlana ra-nim orožniškim postajam. Bregar se je klatil od leta 1926 po Sloveniji, največ pa no Gorenjskem, kjer je nastopal kot lesni trgovec Joško Zupan ali Joško Zupane. Ce kdo pogreša kake predmete in misli, da riiu jih je ukradel Bregar, naj se obrne na bližnjo orožniško postajo in tam to sporoči.
© Dva karambcla. Krcšnjar Ivan Jerko se je peljal s ko'escm po Kolodvorski ulici proti Svetega Petra cesti. Na križišču se je hotel izogniti avtomobilu, pcdrl pa je pri tem gostilničarko Ano Sumaro na tla. Sumarova je pri padcu dobila znatne poškodbe na obrazu. — Kolar Josip Zupančič iz Šmartna je na Dolenjski cesti podrl s kolesom mestnega smetarja Ivana Bugasija. Tudi Bugasi je dobil hujše poškodbe.
vsem članom, da je brzojavno zaprosil ministra so- | clalne politike v Beogradu in velikega župana v Mariboru za dovoljenje, da bi smele trgovine v nedeljo pred božičnimi prazniki obratovati ves dan. Ker gremij na prošnjo doslej še ni dobil nikakršnega rešenja, se člani v njih lastnem interesu vabijo, da se v soboto dne 22. decembra t. 1. telefonično obrnejo po pojasnila na tajništvo okr. gremija v Celju, telefon št. 132. Pričakovati je namreč, da načelstvo gremija sprejme rešitev v zadnjem trenutku, ko Članstvo ne bo več moglo pravočasno obvestiti o ev. povoljni rešitvi.
0 K letošnji stavbni sezoni t Celju. Letošnja stavbna sezona je po-svoU živahnosti gotovo prekosila vsa dosedanja povojna leta skupaj. Ne glede na podjetnost Ljudske posojilnice, katere nova palača bo po svoji monumentalnosti in umetnostni vrednosti lahko Celju v ponos, in na Številne gradnje, ki so zrastle iz inicijative večine občinskega sveta, so tudi mnogi privatniki žrtvovali mnogo.
l&cspodarsfvo
Rešitev kmeti skesa vprašan a
(Dalje.)
Iz tega razloga konstatiram, da se bo za naše mlekarstvo že še razmeroma lahko našlo iz'ioda, tako tudi za govedorejo kot tako, medtem ko prašičereja prihaja v hudo zagato, posebno pa je konjereja več ali manj verjetno obsojena na počasno smrt.
Prašičerejo bi se morda še moglo vzdržati, ako jo intenziviramo ter industrializiramo, za eks-
d' z renoviranjem svojih hiš doprinesejo k lepši j pori 10 konjerejo pa bo vsekako iskati nadomestila, sliki mesta. Med temi pcsledniimi je treba brez tu smo po moji sodbi — konenoveljavno dogo-dvoma pohvalno omenjati temeljito ad ptacijo in prenovitev trgovske hiše g. Valentina Hladim v Prešernovi ulici, k'er je letos mesto prejšnje brez-stilne in neestetske zgradbe npstnlo moderno eno-nadstropno poslopje s trgovskimi lokali, ki jim v Celju pač ni para.
0 Razpis službe. Pri upravnem sodišču za Slovenijo s Prekmurjem v Celju je razp:sano mesto služitelja. Pravilno opremljene prošnje je treba
□	Odlikovanja pri policiji. Odlikovani so bili z redom Sv. bave V. razr. obl. poveljnik drž. vain. straže v Mariboru brane i inžgar ter okr. nadzornik Franc Sta.nko, Anten l-avletič in Ivan Kralj.
□	tsaredna ccbrana. Na svoji ustanovni seji v sredo zvečer si je izvolil cdbor tukajšnje Narodne odorane svoj izvršilni odtor z generalcrp Maistrom kot predsednikom ter prelatom dr. Fr. Kovacican in min. il r. dr. V. Kukcvccm kot podpredsednikoma. Obenem so se konstituirali v okvirju Narodne odbrane razni odseki.
□	Seja občinskega sveta mariborskega bo dne
28. decembra t. 1. ob iS.
□	Smuški tečaji na Pclicrju. Za bczicne počitnice bcsia na 1-ohorju dva smuška tečaja; prvi za začetnike cd 23. dec. do 2. januarja pri Mariborski koči Vodi ga dr. St. Kuret; nadaljevalni smuški tečaj pa se vrši cd 25. dec. do 2. jan. na Klopnem vrhu. Pristojbina za tečaj znaša 50 Din (za cir.ne 25); dijaki, ki so člani odseka, ter kmečki fantje in dekleta ne plačajo pristojbine. Prijave sprejema g. Fran.o Majer, trgovec v Mariboru, lstotam se dobijo vsa tozadevna pojasnila in se sprejemajo novi člani. Organizacija smuških tečajev se vrši v okvirju tukajšnjega zimsko-sportnega odseka.
O Kavnateijstvo tukajšnje vinarske in sadjarske šole prevzame s 1. januarjem 1929 profesor Jožef Priol.	...	. .
□	Staro cerkveno pckepahsče se v smislu sklepa zadnje seje občin.l;ega oz. mestnega svcia zapre s 1. januarjem 1940.
□	Vsakega našega pristaša dolžnost jc, da se sigurno udeleži so.;omega občnega zbora krajevne organizacije SLS, ki se vrši v Zadružni gospodarski
banki ob 19.	.
□ lz mariborskega oblastnega cdbora. Na zadnji seji je dovolil oblastni odbor sledeče podpore: 3000 dinarjev za pletarski tečaj v Puconcih; 10000 dinarjev za regulacijo Limburškega po;oka; 3000 di-uarjev za rcgulacijo Voglajne pri Seal. Jurju ob lUŽ. že',; 15.000 din za cesto Lcmberg-bladna gora; OuOO dinarjev za osušitev zemljišča v občini Pameče; 2000 dinarjev za popravilo šolskega poslop.a v Vučji gomili. _ Kavarna in restavracija Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini se je da.a v najem g. Colni-čarju.
□	Iz seje mestnega sveta. Na dnevnem redu so bile razne davčne oprostitve. — Šerec Josip je dobil gradbeno dovoljenje za skladiščni prizidek na Alek-sardrovi ulici 34. — Uporabno dovoljenje pa se je izdalo za mestno šofersko hišo, za 4 zasi.ne barake v Jezdarski ulici, za visokopritlično stanovanjsko hišo g. Kudolla Šebeka v Dušanovi ulici inpa za enonadstropno stanovanjsko hišo g. Petra Kianca
na Betnavski 39.	. .
□	V Mariboru nimajo sreče razni temni elementi, ki se pripode semkaj od vseh vetrov. Tako se je godilo tudi Jakcu M., ki mu je tekla zibelka v Trčji vasi pri Črnomlju. Tamkaj v svoji ožji domovini je bil izvršil kar pet vlomov, pokradel obleke in z atnine kakor sraka v skupni vrednosti nad 10 tisoč Din. Priklatil se je tudi v Maribor, kjer se ie moral najprej zdraviti v tukajšnji bolnici radi neke sumljive bolezni. Medtem pa je mariborska policija pridno poizvedovala; na pcdlagi teh poizvedo ga je vtaknila v luknjo, čim se je Jakec oprostil bolniške
halje.	.,•«••
□	Obstrclil je neznanec predvčerajšnjim zvečer posestnika Martina Flcgerja iz Brestermce. Prepeljali so ga v bolnico.
□	Pri delu ponesrečila. 25-letm elektnkar Fr. Germ je pri neki stavbi v i vorniški ulici padel raz lestvo in si pri pr.dcu zlomil desno nogo. — 26-leini kovač Flori jan Germ pa se je pri delu v tukajšnji kurilnici drž. žel zastrupil s plinom. Oba ponesrečenca so z rešilnim avtom prepeljali v bolnico.
Mar.bonka ^orot^
Maribor, 20. decembra 1928.
Tajinstveni umor pred 19 leti.
Razprava proti Antonu Kosiaku in iv. Press-nitzu radi hudodelstva umora se je tudi danes nadaljevala ob največjem zanimanju občinstva, ki je danes na tretji dan razprave naravnost oblegalo porotno dvorano. Mnogi so morali radi prevelike natlačei.oHi v dvorani ostr.ti zunaj. Tudi danes so se zasliševale razne priče oziroma prečitale njihovo izpovedbe, ki si mestoma precej nasprotujejo. Potok t rod mvne razprave je spremljal obtoženec Anton K os i.i k s stoično mirnostjo, docim je kazat Prt ssnitz ob obremenjevalnih izpovedbah prič nemalo razburjenost in vpadal pri tem celo večkrat v besedo. Za razsodbo je vladalo danes med nestrpno porotno publiko napeta radovednost, posebno radi tega, ker je vsa z-deva tako radi časovne oddaljenosti od dogodkov 1. 1909 kakor tudi radi meglenih izpovedb nekaterih prič precej zapletena. Razprava Je trajala pozno v noč.
Celfe
vložiti pri predsedstvu upravnega sodišči najk~s-ne'e do 1 januarja t. 1. Vpoštevale se bodo samo prošnje močnih in zdravih prosilcev.
0 Koledarčki JKZ so na prodaj tudi v tajništvu SLS v Celju.
Trži?
Zimskcsjirrtna sekcija SKT sklicuje za soboto dne 22. t. m. ob pol 9 v kavarni Jr.vomik sestanek vse'i športnikov, ki žele sodelovati v tekoči zimski sezoni Dnevni red: 1. Smučanje. 2. Drsanje (drsališče) in 3. Slučajnosti. Ker je sestanek zolo t važen in pomeben za bodoči razvoj zimskega j športa osebito smučanja in drs-nja se vsi interesenti uliudno vabijo, da se sestanka sigurno udeleže. Predvsem vabljeni zastopniki telovadnih dru- i štev, ki imajo isto udejstvovanje na programu.
Metlika
Nepričakovana sn rt. — »Vaš i moj čača je umro«, tako je povdarjal g. pater Urbanek pri nagrobnem govoru g. dekana Lovrišaka iz Vivo-dine, o katerem smo že poročali, da je umrl po •/«lo kratki in mučni pljucnici. Pogreb se je zelo slovesno izvršil v sredo 19. t. m. ob 8 dopoldne s slovesnim reouijem. Umrl je, ni ga več, umrl je mož, umrl duhovnik, umrl du'.ovni ofie lepe župnije Vivodine, ki leži na zadnjih obronkih belo-luviiiskcga gričevja v bratski Hrvatski. Celili 30 lot jo je vzorno vodil v duhovnem in gosjxidar-skem oziru. Kdor ga je le enkrat videl, mu je ostal v neizbrisnem spominu. Vedno je bil vedrega in veselega lica in odprtega srca, osobito za siromake. Veliko jih je spravil h kruhu, veliko rešil propada »Nikdir bi ne bil jaz to, kar sem, cko bi ne bilo njega, ki mi je bil drugi oče«, tako se izrazil r. pater Urbanek. A danes era ni več.

tu smo po
spodarili.
Ni treba, da obupujemo! Svet gre s svojimi potrebami naprej, mi smo v gotovih czirih za potrebe svetovnega trga slepi, pričakujemo, da se bo svet ravnal po nas, mesto da bi se zavedali, da se bomo mi po nieml Spoznati moramo situacijo in se ji pril goditi, z-pustiti tradicijo in kreniti na nova pota iako, kot to delajo napredni narodi.
Kdo bi obsodil tudi naše žitarstvo na smrt. To je takorekoč naše notranje vprašanje, za izvoz žita no pridelujemo in bo vprašanje žitarstva treba temeljito proučiti, trenutno pa tu ne prihaja v po-štev, ker tu nam gre zn našo agrarno zunanjo politiko, gre torej le za one dobrine, ki jih ne pridelujemo samo za dom, ampak v prvi vrsti za | izvoz. V prvi vrsti smo živinorejci in za lc-to ter za njene pridelke in predelke gre.
Z govedorejo torej — je stvar baš radi mlekarstva sicer težka, a škoda še ne nepopravljiva, j s prašičeroio si moremo še poni gati, dogospodartli ; pa smo s konjerejo, takorekoč še nič pa nismo ! resr.o, na dobiček računa je zrčeli gospodariti v , perutninarstvu in sadjereji. Ti dve panogi bomo ! mi'no morali čim popolneje razviti in z njima nadomestiti konjerejo in s:cer s perutninarstvom di- i rektno, s sadjerejo le indirektno.
Jajca pa imajo svoje gotove lastnosti, ki jim dajejo razmeroma • rav izredno dobro ceno. S povprečnim izkupičkom enake teže jajec. kot jo približno ima povprečen konj, si lahko kupim štiri dobre konje. Četudi je jajce sicer neznatno, pa predstavlja veliko množino in prinaša presenetljivo veliko denaria. V naših izvoznih izkazih že sedaj izkupički za j \;ca kar red o predstavljajo večje prejemke za izvoženo bl"go kot pa vos izkupiček za izvoženo govedo. Včasih je ta znesek 7/>lo veliko višji kot oni iz izvoza govedi in je v 1. 1927 izkupiček za jajca na tretjem mestu vsega naš' ga izvoz*, dasi se za naša jajca zunaj ne dosegajo najbolje cene. Izkupiček iz eksportne konjereje je takorekoč ničev.
Kakor že omenjeno so je v letu 15)27. (v drugih letih so številke stične) iztržilo največ za izvožen stavbni les in sicer 855, '00.000 Din, na drugem mestu je iztržek za prašiče v znesku Din 518,000 000, na tretjem mestu pa izkupiček samo i za jajca (neupoštevaje izvožene klavne perutnine ! in perja) v znesku 512,800.0.00 Din, kljub n-šemu
IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE
z dne 15. decembra 1928. (Vse v milj. Din v oklepajih razlika napram izkezu z dne 8. de<xynbra) Aktiva: Kov. podlaga 336.7 (—11.3), posojila: menična 1404.4, lombardna 233.5, skupaj 1.657.9 (—12.4), saldo raznih računov 483.0 (+6.3); pasi v a: bankovci 5.370.7 (—179.4), drž. terjatve 200.8 (+ 100.6), obveznosti: žiro 493.7, razni računi 231.8, skupaj 725.5 (+ 61.5); ostale postavke ne-izpremenjene.
*
Likvidacija: Krojaška produktivna nakupovalna tn prodajalna zadruga, r. z. z o. z. v Celju; Akumulator, družba z o. z. v Mariboru. — Končana je-likvidacija »Savei, d. d. za uv z in izvoz v likvidaciji v Zagrebu; presežek 3,988.000 Din, se razdeli na delničarje: na delnico nominala 135 Din pride 99.72 Din; nadalje znaša izguba Banke Rupčič in drug. d. d. v likvidaciji za 1927 674.000 Din.
Bilance hrvatskih podjetij: Kenjska železnica (tramvaj-, d. d. v Veliki gorici izkazuje na kapital 16.250 Din 1.C93 Din izgube za 1927. Zadruga za skupno proizv janje elektrike v Osjeku ima lastnih sredstev 0.227 milj. Din; strojarnica je bilan-sirana z vodi vred na 0.72 milj. Dur, bilanca je brez presežka.
Uon
o*,'O
20. decembra 1928
DENAR
Devizni promet je bil znaten; N rodna banka je intervenirala v vseh devizah razen Trsta, kjer je bilo zaključeno privatno bl:go. V tečajih je omeniti nazrdovanje Dunaja in Prage, London pa so je ceio učvrstil, dočim so druge devize ostale neizpremenjene.
Devizni tečaji na Itublfanski borzi
0 decembru 2'
	povnraS	.1011	■irednii	-r bi XII.
Amsterdam			22K4.M	2284.25
Herlin	I353.~<5	1 .56.75	13 i5.25	—
Bruseli	—	791.2;	—	—
Budimpešta	989.73	992.7,1	991.23	—
('urili	II 94MU	IU97.1	1119fi.til	11)95.60
Dunai	799.15	HO.'. I	8i 0135 |	800.80
London	—	275.9	—	27!\90
New*ork	—	16.68	_	56.685
Pariz	—	2i3 4 ■	—	'/.11.40
Praga	168.10	1C8.9	If 8.=><	1 8.55
Trst	^ 5	2;,8.6	i97.15	297.65
rbanek. A danes ga ni vec.	, ' _^oma primitivnemu stanju in neuoošteva-Odpeljali so ga na zagrebški »Mirogoi« Os.al bo . 1 ' ,nlnar8tva. Ta velikanski denar prihaja za
pa v lepem spominu na Vivodini, katero je bedr 1	| !'J,U "..	„_	...
in vodil celo pokoljenje. Bil je tudi velik prij-.telj
Slovencev in vedno sledil njihovemu napredku ter svoje Vivodince bodril: »Poglejte Kranjce, kako oni napredujejo!« Naj Ti bo zemlja lahka, drogi Mirko in Bog bodi Tvoj dober plačnik!
Trtnioa v Drašičih dobro napreduje. Vsaki dan gre delo lepo izpod rok, osobito v primeroma dobrem vremenu. Kako bo šlo dHie ne moremo reči, kajti začela se jo oglašati zima in prijavljati svoj opravičen prihod z belo, snežno edejo. Te dni je začelo pomalo snežiti, vendar ne kaže še zima v polni moči svojih pravic.
Trbovlje
Z^I Promocija.* Na vseučilišču v Gradcu je v sobdo z odličnim uspehom promovirala za doktorja v-ap-ra zdravilstva gdč. Vilma Režun, hči uradnika tukajšnje bratovske skladnice. To je že druga zdravnica iz Trbovelj, dečim se izmed mcskih Trbo-veljčanov še nihče ni posvetil temu stanu. Dr. Vilma Režun je postavila s svojim študijem Trbovlje
v	posebno dobro luč. Dovršila je kot ena prvih našo žensko gimnazijo v Ljubljani, je maturirala z odliko in pričela z najboljšim uspehom medicinske študije na ljubljanski univerzi Na univerzah na Dunaju in v Gradcu je nadaljevala in končala študij medicinske znanosti ter končno napravila z najboljšim uspehom vse izpite iz II. in 111. rigo-roza. Po pred- in povojnih pravilih bi ji pripadat prstan — suh auspiciis imperatoris.
Vlom v trgovino. V nrči na če'rtek je bilo
vi	"inljeno v trgovino trgovca Germa. Vlomljeno je bilo skozi okno prizidanega skladišča. Neznani tatovi so odnesli raznega blaga v vrednosti več tisoč dinarjev. Nekaj dni preje je tudi bilo vlomljeno v barako branjevki ge. Humškove. Tudi njej je bila ukradena čokolada in druge vrste slaščice. Orožništvo jo tatovom že na sledu.
s^z Stanovanjske hiše, katere je zidala občina in ki so bile namenjene prvotno le staroupokojon-cem, so se razdelile tudi novoupokojencem.
PtnJ
© Ptujsko gledališče. V nedeljo. 23. t. m. nad
vse zabavna in vesela opereta -Jesenski manever«, a na Štefanovo, 26. t. m. popoldne ob 3 krasna Kvapilova igra »Oblaki«, ki je jako primerna tudi za okoličane.
& Drovl. Ob 6 se vrši redna seja celjskega mestnega občinskega sveta. Na dnevnem redu so poročila odsekov in slučajnosti. — Ob 8 se vrsi v Orlovskem domu redna pevska vaja zbora Kat. pr. društva, ki naj se je p. n. pevci in pevke točno udeležijo. — Ob 8 bo v Narodnem domu sestanek hišnih posestnikov, na katerem bo g. Frelih iz Ljubljane dal pojrsnila glede napovedi zgrulanne.
& Celjsko glc(!a'išče. Na Sveti dan, 25. t m. »večer gostovanje mariborskega gledališča v krasni Kvapilovi drami »Oblaki«.
a Obratovanje v trgovinah t nedeljo pred Boiičom. Okrajni gremij trgovcev v Celju naznanja
NOVI STADIONI.
V zadnjih letih rastejo.stadioni kot gebe iz tal. 0 važnejših zmeraj poročamo. Piscli smo pred kratkim, da si hoče zgraditi velik stadion dunajska občina; taka hitro bo gradiila, da se bodo delavske olimpijske igro v bc.do"em letu ze lahko v tem stadionu vršile — Sedaj beremo, da si hoče napraviti stadion tudi Špcmska v Barceloni In sicer naj bo to najlepša športna naprava v Evropi, spanci upajo, da bo prireditev olimpijskih iger 1. 1986 izročena njim in mislijo že sedaj na pripraven tekmovalni prostor. Otvorilt txido pa stadion že v bodočem letu in siceir ob priliki svetovne razstave v Barceloni. Leta 1930 tHido praznovali Belgijci stoletnico obstoja svoie .države. Priredili bodi velike telovadne svečanosti, za kar je potreben seveda stadion. Zgradili si ga bodo v svojem slavnem mestu Rnisliu. Prostora bo v njem za 75.000 gledavcev, od katerih jih bo 25.000 lahko sedelo. Zgradba bo stala 35 milPonov bc'giisklli fr-nkov. — Seveda sq pa vsi ti s!<ad'oni skrijejo pred velikanski mi napravami v Los AnrreVs, kjer se bodo vršile o!1m-pij^-e igre leta 1932. Angleže mučijo zaradi teh »Ter že velike skrbi; oni so Cisti amaterji, tami zraven Los Angeles je pa Ilo!ly\vo-d, filmsko mesto, ki je potegnilo že toliko športnikov v svoje furobno razsvetljene ulice. In spet jih bo nekaj izginilo.
jalca v državo sedaj, ko gospodar perutninarstva sploh ne smatra za pridobitno gospodarsko panogo in vso brigo za perutnino, pa tudi iz nje, izvirajoči izkupiček prepušča kot b g.atclo gospodinji, da z njim sebi in svojim kupi kak naglavni robec.
Perutninnrstvo je pri nas še prav preprosto, sposobno pa je še tako koloselnega razvoja in razmaha, da v razmeroma kratki dobi ob nekoliko dobre volje ne bi bilo težko doseči, da bi kmetovalec vsako lito iztržil za jajca svojih 40.000 do 70 000 Din, česar pri vsi ostali svoji živinoreji niti od daleč ne zmore, ter bi pri tem prav 1-po zaslužil. Kmalu bi potem tudi Prešeren moral r/.pre-meniti svojo: »Lanovi Kr-njcem cekine neso • v toliko, da bi sc glasilo: »Kokoši Slovencem cekine neso.«
To se vse da uresničiti, ako bi se ljudje pač resuo oprijeli peutninarslva, seveda ne t"l<"ga kot je dandanašnji in ki nam iz izvoza nosi sam dobre pol milij-rde Din, nego res racionalnega, ki bi mu kot zelo' dobičkanosnemu posvečali vso skrb in vso pažnjo.
Ako je nekoč bilo umestno zapustiti kulturo lanu, ko si ie osvojila trg silna in sposobna ameriška bombažna konkurenca, zakaj se sedaj ne ln lotili intenzivnejšega perutninarstva, ki pač obeta bodočnost?
Dotaknil sem se tu takorekoč le mimogrede najvažnejših misli, da opozorim' pridelovalce, vso javnost in poklicane činitelje naj o teh stvareh premišljajo, naj primerjajo in precenjujejo in uvidijo položaj ter se končno odločijo pristopiti k definitivnem reševanju naše ne samo finančne, nego splošne hi težke kmetijsko-gospodarske in s tem tudi nsrodno-gospodarske krize, katcreia dela začetek ne pomeni samo za Slovence, ampak za vso državo nujnost prve vrste!
VAŽNA KONFERENCA NAŠIH DENARNIH ZAVODOV V MARIBORU
Maribor, 20. dec. 1923.
V prizadevanju, da se vprašanje obrestne mere denarnih zavodov tudi v mariborski oblasti reši na zadovoliiv način, ki nai odgovarja našemu sedanjemu gospodarskemu stanju, so se sešli včerai v Mariboru zastopniki vseh denarnih zavodov mariborske '>b'a-sti, da o tem vprašanju napravijo konkretne sklepe. Navzoči so bih zastopniki sledečih denarnih zavodov: Celjske posojilnice d. d. v Celju ter nje podružnice v Mariboru; Jugoslovanske združene banke, podružnica v Mariboru; Ljubljanske kreditne banke, podružnice v Mariboru in njenega Kreditne"^ društva; Mariborskega kreditnega zaveda; Posojilnice v Mariboru; Prv. hrv. štedionice, podružnice v Mariboru; Spodnještajerske ljudske posojilnice v Mariboru in Zadružne gospodarske banke, podružnice v Mariboru. Na tem sestanku, ki mu je predsedoval generalni ravnatelj Zadružne gospodarske banke dr. Slckar in ki mu je prisostvoval kot gost ravnatelj tukajšnje podružnice Narodne banke g. Ljubmkovič, se je končno veljavno do očila obrestna mera za nevezane vloge 5 odstotkov in za proti tromesečni odpovedi vezane vloge 7 odstotkov z veljavnostjo cd 1 januarja 1929. Ta obrestna mera še ne odgovarja predvojni obrestni meri, ki je znašala od 3 do 4 odstotke; vendar se opaža pri vseh odgovornih činite-ljih prizadevanje, da se vsaj v Sloveniji počasi približamo temu idealnemu stanju. Radi dobro izvedene denarne organizacije v ccli Sloveniji bi bilo na tein teritoriju sicer možno doseči predvojno stan e obrestne mere, vendar to zaenkrat šc ni mogoče radi precej zaostale rešitve tega eminentnega vprašanja v drugih delih naše države. Ob tej pri'iki je imel predavanje tajnik društva bančnih zavodov iz Ljubljane dr. Rant o novih davkih, ki zadevajo dena-ne zavode po novem davčnem zakonu od 1. jan. 1929.
Zajrob. Amstedam 2281.50—2287.H0, Berlin 1858.75 1356.75, Budimpešta 989.73—9^2.78, Curih 10SH.10—1097.10, Dunaj 799.15- 802.15, London 275.55—276.35, Newyork 56.58—56.78, Pariz 221.47 do 223.47, Praga 168.10-168.90. Trst 296.793 do 298.796.
Belgrad. Berlin 13C3.7—1375.5, Curih 1091.10
—1097.10, Dunaj 799.1—602.2, London 27.~i.30— 276.36, Praga 168.10—168.00. Trst 296.525—298.525, Budimpešta 079.73—982.73.
Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.65, Budimpešta £0.40, Bukarešt 3.12, Dunaj 73.07, London 25.1825, Ne\vyork 518.60, Pariz 20.3 25, Trst 27.175, Praga 15.3775, Sofija 3.75, Varšava 58.15, Madrid 84.55.
VREDNOSTNI PAPIR|I
Ljubljana. Cepska 158 den., Lj. kr. 125 den., Praštediona ('20 den.. Kred. zavod 175 den., Vevče 114 den, Kranj. ind. 29« zaklj., Ruše 260—280, Stavbna 53 den., šešir 105 den.
Zairrcb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 431—435, kasa 434.90—435.50, termini: 12. 434.r.0-436, 1% inv. p;1?. 85.S0, agrari: 53. — Bančni pap.: Union 57—57 50, Poljo i7.50—18, Kred. 93, Jugo 91—92, Lj. Kr 152, 1'raštcd. £20—922, Srpska 152, Zem. 136 -140. — Ind. pap.: Guttmann 197 -205, Sla-vonia 6, Slaveks 101—103, Djnica 150, Drava 475, Šečerana 450—460, Osj. ljev. 175—190, Union 3f!5 310, lsis 26—30, Ragusea 495—510, Trbovlje 470 —475, Vevče 114, Piv. Sar. 260, Mlin 20.
Belgrad. Narodna banka 7000, vojna odškodnina 433.50—4S5.50, 12. 434 —438, 7% inv. posoj. 85.75- 86, agrari 53—54.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 84.10. Živno 131. Alpine 42, Leykam 9.80, Trbovlje 58, Kranj, industr. 38.10, SIavex 12, Slavonija 0.5«. — Belgrad 12.495. — Dinar 12.4-15.
Žito
Dočim ko so nekateri prodajalci nervoznejšf in oddajajo n. pr. gornjebaško pšenico po 237."0 dinarjev, se drže drugi še vedno čvrsto na 240 Din in celo na 242.50. Vsekakor postaja tendenca za pšenico vsak dan slabejša a kupčija je kljub temu zelo omeiena, ker za pšenico sed^j ni večjega interesa. Tudi za koruzo je tendenca slaba in se ponuja terminsko blago po dosti nizkih cenah. Inzu-lanke se je nekaj trgovalo po 245 Din, medjinuir-ska nakl. post. V ostalem ni izprememb na trgu. Pričakovana božična kupčija je pa letos — izgleda — pojKilnoma izostala.
V Ljubljani notirajo:
Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., (deb. prompt, plač. 30 dni): pšenica 80 kg 2% 285— 287.50, december 290—292.50, januar 295-300, februar 305—307.50, marec 310-312.50, april 315— 317.50, maj 320-32i50, rž 72 kg 295 -297.50, oves bč. 205— 300, koruza laplatska z car. Ljubljana 315.50—320, ječmen bč. 71 kg 315.50 -320, moka 0 g, vug bi. fko Ljubljana, plačilo po prejemu 430—435. (Vse v Din za 100 kg.)
Zaključka ni bilo. Tendenca ml-čna.
Novi Sad. Pšenica bč. 237."0-240, bn. 252 59 —257.50, bn. par. Vr?ac 232X0—235; oves 240— 245, bn. 235—240; koruza bč 237 50—242.50, ječmen bč. 252.50 — 257.50; krompir 115—118; moka Op 342.50-352 50. 2 322,50 3S2.'0, 6 265 —275, 7 255—265, 8 205—215; otrobi 172.50— 182.50. — Promet: 44 vagonov pšenice, 1 ovsa 1 krompirja, 46 in pol koruze, 3 ječmrna, 12 moke.
Budimpešta. Tendenca: čvrsta. Pšenica: marec: 25 40- 25.36, zaklj. 25 "6- 25.38, ni-j: 26.30— 26.24, znkli. 26.2-1-26.26; rž: marec: 24.42-2' 88, zaklj. 24.42—24.44, maj: 25.02- 25.08, zaklj. 25.06 —25.08; koruza: maj: 28.58-28.61. zaklj. 28.62-28.64, julij: 28.66-28.60, zaklj. 28.60—28.62.
Les
Na ljubljanski borzi stn bila zaključena dva
vagona orehovih plohov. Tendenca neizpremenjena.
/
JI
ve/d nvimieiD vrvenje^
Tudi Amerika ima svojo solnčno stran
Profesor Jefferson Wertenbaker s Prince-tonske univerze piše v obrambo Amerike proti raznim očitkom Evropejcev na njen račun:
Iznajdljivi ameriški duh je dvignil uporabo strojev na neslutene višine. En ameriški delavec producira danes toliko kakor štirje angleški. Letni dohodki ameriškega ljudstva so danes toliki kakor celckupno premoženje Velike Britanije in petkrat večji kakor angleški, devetkrat večji nego nemški in 22 krat večji nego italijanski. Uspeh je ta. da je dc-
Prof. dr. Alfred Giirtler, novoizvoljeni predsednik avstrijskega parlamenta.
segel danes človek v Združenih državah tako visoko stopnjo gmotnega blagostanja, kakor še noben drug narod v nobeni dobi zgodovine.
Vem, da bodo nekateri rekli: »Saj to so ravno stvari, zaradi katerih nas grajajo. Obtožujejo nas, da služimo mamonu, da pa zanemarjamo umetnosti in znanosti.« Toda ali ni gmctnost slednjič le najvažnejše? Kaj pomaga imeti Shakespeareja, če pa pri tem milijoni žive v bedi in pomanjkanju? Dežela, kjer morajo široke mn~žice za goli kruh delati od ranega jutra do pozne noči, ne more imeti vi-jBOke civilizacije.
Zakaj, vprašujejo naši kritiki, Združene države niso prekosile svojih tekmecev na kulturnem poprišču? Odgovor je najti v naši zgodovini. Komaj smo še prekoračili pripravljalno stopnjo. Naša je bodočnost.
Že pa je Amerika za dobrobit človeštva prispevala svoj polni delež. Na polju iznajdb nima tekmeca. Angleški narodni gospodar I. E. Barker pravi: »Američani so iznašli parnik, luščiLni stroj za bomba/., šivalni stroj, telefon, pisalni stroj, frnograf, žarnico, stavni stroj, letalo, vulkanizacijo gumija, moderne poljedelske stroje, moderne čevljarske stroje. Te iznajdbe so povzročile popoln prevrat v celokupnem gospodarskem življenju.«
Američan William T. G. Morton je podaril človeštvu anestezijo, Teobald Smith je odkril, da mrčes prenaša bolezni V zadnjem času se je sedež glavnega stana znanstvene armade za pobijanje bolezni preselil v Ameriko.
Henri Matisse imenuje Američane »narod slikarjev«, a J. B. Prie®tley pravi, da ima Amerika več književnih stlrovin pisateljskih genijev nego katerikoli drug narod. Mnogo je že storila Amerika na polju abstraktnih znanosti in arhitekture. Na svoj vzgojni sistem, organizirano dobrodelnost in zdravstvene ustanove je ameriški narod po pravici ponosen. V svojo bodočnost gledamo z brezmejnim zaupanjem.
Amerika v vsem tovarna v
Filmski igralec Nils Asther pripoveduje: Odkrito priznavam, da sem nameraval zapustiti Ameriko, ker mi amerišflri način filmanja ne ugaja. Ne rečem, da bi pri ameriškem filmu ne bilo umetnosti, toda preveč izključno se ozirajo na »zvezde«. Fanatičen delavec sem. Toda predno se lotim dela, moram vedeti, če mi vloga umetniško odgovarja. Vlogo, ki je mojemu srcu povsem tuja, odklanjam. Ameriška filmska metoda pa ravno ne dopušča ni-kake individualne izbire vlog. Angažirani »le-ading-man« mora igrati vse vloge, katere mu določijo. Navajen sem bil na tesno sodelovanje z režiserjem: sporazumno z nji ni se mora v rokopisu izboljšati vse, kar se pokaže, da ni dobro. V Ameriki je to z redkimi izjemami izključeno. Vsi vemo, kje je pogreška, a pomagati si nihče od nas ne more Greta Garbo je zadnjič označila razliko med ameriškim in švedskim filmom: »Ameriški ateljeji so podobni velikim tovarnam. To je mogoče dobro v trgovskem smislu, toda jaz se ne morem navaditi na to. Na Švedskem imamo režiserja, ki nas vse od bliže pozna, tam se dela intimno; iz tega se rode umetniški uspehi.« — Greta Garbo ima popolnoma prav. Če igra človek v Ameriki kot partner kake ženske zvezde, potem posvečuje režiser vso svojo skrb edinole njej, za vas se ne briga in gorje igralcu, ki bi hotel izkoristiti osvetljavo ali karkoli drugega v svoj prid na škodo zvezde. Celo vrsto filmov sem sedaj že igral v Ameriki, toda če ne bi bil igral v filmu »Smej se bajazzo« in v »Kozakih«, bi moral reči, da sem zaman Irošil čas in delo in bi se kesal, da sem šel v Ameriko.
Znanost in sreča
Ob razdelitvi letošnjih Noblovih nagrad je predsednik Noblove ustanove, prof. Schiick, v svojem govoru razpravljal o vprašanju, če je napredek znanosti povečal srečo človeštva.
prijateljev. — Potem so tu potomci dobrih, a obubožanih družin, ki nikakor ne pridejo na zeleno vejo in si ne upajo prositi za roko dekleta svojega stanu, da bi z njim delila odpovedi polno življenje (ti podcenjujejo veliko hrepenenje po zakonu in idealizem modernega dekleta). — Svoj tip so načelni, teoretični Kini kova le i zakona in »bohemi« iz načela. — Slednjič imamo duševno ali telesno bolne sanice, ki se po najtrpkejšem notranjem boju odpovedo zakonu, da ne Bi onesrečili žene in poklicali v življenje bednih otrok. — Tako najdemo tedaj med samci vse vrste mož — od nravno najnižje stoječih pa do duševno najvišje organiziranih. Pri vsem tem je splošno davčno obremenjenje samcev pravično. Kajti samec je nasproti ciženjeneniu človeku v gmotnem zmislu vedno na boljšem. Oče številne družine se mora mnogočemu odpovedali: potovanju, gledališču, koncertom itd.; pravično je, da se tudi samcu naloži neko breme na korist skupnosti in če mogoče zdrave in poštene med njimi nagne do tega, da se poreče.
Tudi na Poljskem se svita
V prvih dneh novega leta 1929 začno na Poljskem poslovati samostojna delovna sodi?, ča. Kako potrebno je to, sc vidi iz nasledn;'!*. podatkov: Leta 19?5 je ugotovilo delovno nadzorstvo v tovarnah in delavnicah vsega skupaj 44.911 slučajev kršenja zakonov in predpisov. Kaznovanih je bilo zaradi prekoračenja delovnega časa 4537 oseb, zaradi zaposlovanja nedoraslih 3144, zaradi kršenja zdravstvenih predpisov 23.851 oseb. Nekateri slučaji so naravnost katastrofalni. Tako so n. pr. v to-maeevski tovarni za umetno gnojilo šele v zadjem času uvedli zdravstvene zaščitne naprave. V poslednjih treh letih je obolelo tamkaj zaradi zastrupljenja z žveplenim karbonatom 62 delavcev, od teh jih je neozdravljivo zblaznelo 32. Mnogokje še manjka ventilacija, umivalnice, zaščitne maske itd. — Delovnih sporov s štrajki je bilo leta 1926 na Poljskem 560; od tega je bilo političnih štrajkov \%, zaradi plače 136, zaradi dopustov, delovnega časa itd. 200, zaradi pomanjkanja kopalnic in j stanovanj 16 itd. Redna sodišča, ki so doslej razsojala v delovnih zadevah, so kazala večinoma malo razumevanja za socialna vprašanja in so nasproti podjetnikom postopala!
Sudermannov grad Blankensee pri Berlinu, ki ga je zapustil zvezama nemških pisateljev ifli dramatikov.
Mnenje Rousseaua (pa tudi Tolstega!) o tem je znano: prosil je Boga za dar nevednosti, nedolžnosti in uboštva, ki edini prinašajo srečo in ustvarjajo resnične vrednote. Vendar doslej še nimamo toplomera, ki bi kazal s.opnje človeške sreče. Eno pa je gotovo: resnično srečo okuša človek, ki zbira duševno bogastvo in ga deli soljudem. Delo samo na sebi osrečuje znanstvenika — ali uspehi njegovega dela osrečujejo tucli druge, je drugo vprašanje. Na vsa<k način divjak nikdar ne more biti tako globoko nesrečen kakor kulturni človek; kulturno človeštvo je srečnejše, pa tudi nesreč-nejše nego naraven človek.
Toda poleg znanosti je še druga pot — pot v dalje, v deiželo sanj. To je pot, ki jo utirajo človeštvu pesniki in pisatelji. Po grški mitologiji je bil bog pesništva Apolon, veliki miri tel j, ki je s sveto lovorjevo vejico odgnal vse zlo od tistega, ki je prišpl v njegovo svetišče in ga obdaril z življenjsko srčnostjo in čutno čistostjo. Ta Apolonova podoba je pač lebdela pred očmi tudi Alfredu Noblu, ko je položil svoj dar znanosti in pesništvu.
Ali je vojna proti samcem
upravičena

Alfuiu .Vili. iu Primo de Rivera na lovu.
S 1. januarjem 1029 podvoje v Italiji davek na samce. Ob tej priliki objavlja »Berliner Tageblatt« mnenje vseučilišikega profesorja Roberta Michela v Perug;ji o tem predmetu. Prof. Michels pravi med drugim:
Med samci, katerih starost bi določil na 25 do 30 let, se dajo ločiti naslednji glavni lipi: B:.jazljivci, ki jih je strah pred žensko — morda so imeli kdaj slabe izkušnje — ali mor-ia pred gospodinjstvom ali pred trumo kriče-ih otrok, čemur po las.nem mnenju njihovi živci niso dorasli. —• Drugi tip so »leni trebuhi«, ki se jim zdi udobneje imeti posle s »potujočimi gospicami« ali pa z ženami svojih
skrajno prizanesljivo; razen tega so bila tudi preobložena, tako da je postala potreba posebnih delovnih sodišč neobhodna.
Tudi črnsko šolstvo koraka
Ameriški vzgojni urad objavlja o razvoju črnskega zasebnega in javnega šolstva v Združenih državah naslednje številke: L. 1916. so j našteli 31 črnskih višjih šol, ki so imele 2132 učencev in 2,283.000 dolarjev dohodkov. Leta 1927. so pa našteli 77 višjih črnskih šol s 13.C80 učenci in 8,5<30.C00 dolarjev letnih dohodkov, Vrednost šolskih poslopij je znašnla 1916. 1. 15,720.000 dolarjev, 1927. leta pa 38,680.000 dolarjev.
Kako se zabavajo Švedi
Na Švedskem je izdalo prebivalstvo v mi-nolem letu za vstopnice gledališče, kino, na sporlne prireditve in druge zabave 34.4 milijonov- švedskih kron. Od tega odpade na kinematografe 17.2 milijonov, na gledišče, koncerte in športne prireditve 10.9 milijonov in na druge zabave 6.2 milijona. VeseliŠki davek je vrgel lani 4.9 milijone, v vseh 9 lotih, odkar ga imajo, pa 46.3 milijonov švedskih kron.
K filmu za vsako ceno
Nekemu pretkancu v Niedereirvsiedel pri Rumburgu je zmanjkalo okroglega, kar mu nikakor ni prijalo. Da bi si pomagal iz suše, je napravil imeniten načrt. Objavil je v več dnevnikih oglas, v katerem išče do 300 so-trudnikov za film, ki se bo snimal na Severnem Češkem; sprejemajo se osebe vseh stanov, posebno pa mlade gospodične; za posredovanje je treba poslati 10 mark. Oglas je imel si<ja<je« uspeh; en sam dan je doSio 79 ponudb — s posredovalno pristojbino seveda. Premožnejše dame so ponujale celo dvakrat, trikrat viSjo pristojbino. Soproga nekega iz-
v v novem slogu, ki sr> jo zgradili v vasi Bi-
■aeim pri Matau. Župnija šteje pičlo C000 duš.
voznika ;'e ponudila na razpolago svoj avto, neko 191ctno dcikle jc poslalo svojo fotografijo, ki jo kaže v Evini podobi. Z eno besedo — uspeh je bil tako velik, da je postala na stvar pozorna tudi policija, ki je podjetnemu pre-hrisancu prekrižala njegove izvrstne račune.
V &vef) ^ fre/? vr&taf)
Influenca v Severni Ameriki se širi z ogromno naglico. Nad 400.000 bolnikov leži; 379 oseb je doslej umrlo.
Pol milijona dolarjev za hcidelberško univerzo je zbral njen častni doktor ameriški poslanik Jacob Gould Schurman. Zbirko je 17. t. m. na slovesen način izročil; ob tej priliki ga je heidelberška mostna občina imenovala za častnega obrana.
Živilske karte je uvedla sovjetska vlada* kruh, meso in druga najvažnejša živila se dobivajo le še proti izkaznici. Pred prodajalnami stoje dolge procesije kakor v svetovni vojni. Vlada pravi, da hoče na ta način preprečiti špekulacijo z živili.
Dordevni in resnični norci zaradi afere »Gazctte du Franc«. Poleg bivšega finančnega ministra Klotza je začel igrati blaznost tudi grof de Courville. Resnično pa je zblaznel neki starejši rentnik, ki je pri sleparskem podjetju »Gazette du Franc« izgubil vse premoŽenje: ustrelil je svojo sestro in sebe.
Pri drsanju so so udrle v Marscho pri Hannovru 4 osebe; ena ženska se je rešila, 3 moški so utonili.
9
Talleyrand je nekoč napisal članek o vprašanju, če so varnostne carine za domače gospodarstvo koristne ali škodljive. Članek je dal prečitali enemu izmed svojih tajnikov, da bi mu povedal svojo sodbo. »Zelo duhovito,« je rekel taMnik, »zelo izvrstno — samo nazadnje človek ne ve, ali ste za varnostne carine ali ne.« — »Potem je članek dober!« je zadovoljen odvrnil Talleyrand.
šofor: »Zdi se mi, da sem izgubil pot« — Profesor raztreseno: »Ali doliro vesle, da
ga niste doma pozabili?«
•
TJžaljon pes. Na vrtu neke pariške restavracije je sedel gospod in se s svojim psom l (skozi trebuh) takc-le pogovarjal: »Kaj boš pa | danes jedel?« »Bržolo s pečenim krompir-• jem.« — »To je predrago zale, moj dragi.« — ! »Naj bo pa zopet kuhana govedina.« — »Dobro; treba je biti skromen« — Vsi okolu sedeči gostje so pogovor začudeni poslušali. Neki meščan je pa stopil h gospodu in ga vprašal: »Ali je pes na prodaj?« — »Je, toda drag je. 5000 frankov.« — »Dam 4000, če mi jamčile, da je pos zdrav. V varieleju mi bo kupnino kmalu odslužil.« Kupčija se je sklenila, Parižan je odštel denar. Ko pa je prijel psa za ovratnik, da bi ga odpeljal s seboj, je pes jezno zarenčal: »Čakaj, nehvaležne/., sedaj, ko si me predal, ne izpregovorim nikdar več besede.«
Proi. dr. lllricli v. Wilamowitl-MollcndoHft, slavni
filolog klasičnih jezikov, obhaja 22. t. m. 80 letnico svojega rojstva. N jogo v i spisi o Homerju, Plat nu, Aristotelu, Pindaru in njegovi grški prevodi »padajo med najboljša dela na tam poprišču.

ia m svee
.Slovenska reiicgiozna pesem
Vital Vodušek: Pesnil. Ljubljana 1928. Samozaložba. Str. 110. Naj rečejo, ker hočejo, naj se razjedamo sami, kolikor se hočemo, naš čas zori. Iz samote in tihote se je pojavil V. Vodušek in danes imamo pred seboj njegovo celotno duhovno podobo, njegove Pesmi, ki so z:i obema zbirkama A. Vodnika in za Franceta Vodnika Slov. religiozno liriko najznačilnejši pojav mlajšega pokolenja. Za celoto bi si želel zdaj še Pogačnikovih pesmi, ki bi bile tudi že morale pniti.
Vodnikova zbirka obsega štiri peglavja: Sveti Frančišek, Večer, Luč, Božič. Zafe'.ek in kanec, ki je snovno in vsebinsko religiozen, oklepa sredino, izpoved nove mladine. Pa motil bi se, kdor bi v zunanjih dveh poglavjih iskal objektivne reli-gi zne paragrafe — tudi te pesmi so sama izpoved današnjih dni. Značilni sta zato v Frančiškovem poglavju Molitev (13) in Križarjeva molitev (27), kjer orel, »ves stisnjen v skale sveta« pa v njem »do neba gori«, razpenja peruti in plahuta med nebom in zemljo. Božično poglavje je značilno radi gledanja predmeta — s'ov. religiozna snov je tu prvič brez ljudske romantike, prav meščansko samosvoja, netipična, do bistva čista, res dnhovna in otroško nežna. Najboljša in najznačilnejša je sredina zbirke. Tu je napredek naše lirike, ki prehaja vsaj na predmete, ki so sodobni in se izraz ne obnavlja že tolikokrat uporabljenih novor man-tičnih rekvizitih ali pa v zveriženem simbolizmu. V objektivno preprosto zajetih zgodbah, deloma v baladnem, deloma roinančnem tonu, se odgrinja življenje mesta pred nami, : li pa so to asketično resni in močni utripi življenja, ki ga mora premagati in nositi duh. Te pesmi so lepa enota in kažejo, kako prazna je beseda, da iz vere in močnega in razgibanega razmerja do sveta; te pesmi, polne utrjene vere, odkrivajo nove intimne prostore nage poezije in krepke razjede in so brez parafraze in konvencionalnosti. Naj bi imele svoj pravi uspeh!
F. K.
* Pred razstavo kvarke Kar'e Bulovčeve
(Otvoritev v sohoto 22. t. m.)
Ako se hočemo približati njeni umetn-sti, se nam zdi prtrebno pir besed o nji, njenem črsu in njeni okolici. Goreaijka je, rojena na Bledu. Rezbarija je tam doma in vse cerkve so okrašene i lesenimi sobami domačih rezbarjev.
Njen neuklonljiv ponos, s katerim živi le svoji nmetnosti in ne popusti niti m Ir.s, vkljub vsej bodi v krteri živi, nam da čutiti eno najlepših pot"z tamoišnjih ljudi. Kakor je to ena glavnih črt njenega značaja, tako tudi njene rmrtnosti.
Planine »d t"m, zdaj z viharji se boreče, pa Kipet vse čiste in j sne, vodno pa v p-lnem m močnem življenju. Tako tudi ona, ki ndkdor ne ljubi nejasnosti in zameglenosti, po'ovičarstva m zlate srede, ampak gre vse njeno delo odločno in brezobzirno do cilja, ki ji je v dušo položen.
A pri vsem je v tem življenju nennvo<lnn skromnost in čistost. Skromnost tego življenja je veličastna, tiha — ko da bi pele planine.
In čisto je to življenje, ker je v trajnem b' ju
in vednih jasninah.	.	. ,
Vse te mo'ne dramatične pirvine so izzorole T njeni umetnosti v opojen sad, čisto naš. slovenski.
Doba pa je velika in toga se ona zaveda, iz te zavesti črpa' svojo vero v svoj narod in svoje
Migamo .ie pa veseli, ki jo je Cajikar sanjal,
a ne učakal. Pozdravljena!
•
Skladatelj Anton Iajovlc — potilesetletnik.
Sodni svetnik in skladatelj g. A. Lajovic je 19. t. m. praznoval svojo petdes: tletmco. Ustanovil nam je pet simfoničnih del, vrsto zborov in samospevov s klavirjem, ki so v naši gbsbeni literaturi na višku ln more:o reprezentirati našo glasbeno produkcijo povsod. Bil je najmarkantnejša < sebnest naše glasbene impresionistične generacije in se je tudi Kulturno politično mnogo udejstvoval s svojo nacionalistično tendenco. Naše čestitke. Na mnega leta!
Nsve ^ub';kaci e o srbski narodni pesmi
Koncem poletja se je v belgrajskih knjigar-Diških izložbenih oknih pojavila knjiga: Legt-m a o lidacju Skadra (Prilog za preueavauje narodnih umotvora). Napisal jo je Svttislav Stevanovič, poleg Sime Panduroviča najbolj poznani srbski pre-vaiavec Shakespeareja, autor hladno pisanih študij iz evropske srednjeveške književnosti in lirski pesnik obenem. Evropa ga pozna po člankih, objavljenih v inozemskih revijah (Romanische Forsehun-cen) in priznava vrednost njegovega klenega dela. Odlikuje sc v poznanju patrijarhaine srbske književnosti in narodne pesmi, posebno zato, ker je ko doma v evropski tradicionalni literaturi. Znana ie niecova kritika Maretičeve »N-še narodne epike« v >Letopisu Matice Srpske« (1910) in kasneje v »Vol'i« (1927). To najnovejšo studijo (Legenda o zidanju Skadra) je napisal kot uvod v skupno zbirko narodnih pesmi o zidanju Skadra na Bojani, ki bo Žele izšla Povod mu je dal bolgarski prof. Ar-naudov z obširno monografijo »Vgradena nevja-tta« (»Sbornik«, 34). Štefanove postavlja postanek motiva zaznavanja živega Hov sl oga bitja v novo stavbo, da bi bila močnejša m dolgotrajnejša, še v starejšo dobo ko Arnaudov. Motiv sam moremo zaslediti v albanski, grSki, bolgarski, romunska (mojster Manojlo), makedonski narodni pesmi kakor tudi v tradicijonalni staroanglešlu staroju-dovski in staro,keltski literaturi. Balkanski narod! Bo zazida val i navadno žensko bitje (sestro, dekle, najmlajšo snaho). Izjemo dela samo ena skupina srbskih narodnih pesmi, kjer so kot žrtev spominja-ni otroci (Stoja in Stojan). Štefanov lč jo skušal razčistili p- sam t zna vprašanja. izbiral je med vee danimi verzijami in varijantanii in jih medsebojno primerjal. Cilj mu je bil, da najde kraj in približen čas njihovega nast/Jika. Mišljenje o grškem m ar-nnutskem poreklu pesmi o zidanju Skadra odklanja in povdarja samostojni post nek srbske verzije. Delo je interesmtno po temi kot po obdelavi in bo služilo kot baza za nadaljnja raziskovanja v to smer.	« * #
»Književni Sever« je mlad, iz Čistega idealizma osnovan književni časopis Ln izhaja v Subotict na naši severni z manjšinami posuti meji. Urejuje Ca Milivoje V. Knezovi«. izredno bogat, svojevrsten kulturno pomemben in lahko uporabljiv material prinaša. Uvodno mesto zavzema droben esej Phitcaea Lesbegue-ja o narodni pesmi, ki dajo ne-
kak splošni pregled in [»men narodne pesmi. Sledi članek: »Nova istraživanja narodnih epskih pe-sama« od profesorja praške univerze in starega našega prijatelja Gertiarda Gesenianna, ki je lani v Berlinu s pomočjo še nekaterih dvajset gramofonskih plcšč napolnil z našimi epskimi narodnimi pesmimi in jih tako ohranil potomcem. Pravi, da je »jugoslovanski ep treba izvesti iz nacionalno izolacije i staviti ga tamo gde mu je mesto u svet-skoj kulturi«. Izredno dobra sta članka Miloša Sav-koviča: »Narodne pesme kao dokuimenat za soci-jakii žiivot u srednjem veku« in »Udeo narodne poezije u srpsko-hrvatskom romantlzmu«. Povdarja politično in diplomatsko sposobnost Vulta Bran-koviča, ki ga ima narodna pesem za izdajnika. Savkovič ni tega mnenja o njegovi moralni krivici. Morda najzaokroženejši in najislcrenejšv članek je dal naš praški poslanik Branko Lazareviž: »Naše najviše vrednosti«. Tako-le končava: »Naša narodna pesma če ostati zi uvek. Vremena su prošla i prelaze i pročiče, ali če ona ostati. Ona je klasična, ona je besmrtna. Ona je videla stvari pravo, i ljudski, i najozbiljnije Ona je prava, ljudska i oz-biljna kao i život. Ona je potpuno život. Njen akcent je visok. Njen ton je pravi. U njoj nema patvorenja ni dukata-benaca. Sve je od istine. Ona je kao zlato, medunar- dna vrednost. Ona, Gorski vijeirc ,i Me-štroviff.« Vrstijo se članki: 'O problemu tvoraca naše junaeke poezije« (N. Paraševiž), O postanku naših narodnih pesama« (A. Pctravič), »O srpskim nnr. pesmama« (N. Šaulič), »Vrednost i značaj naše narodne poezije« (St. .Telič), »Kktva u našo] narod noj poeziji« (Jašo Prodanovič), »Konj i oružje kao zinaoi po'ožaja i starešinstva« (Dr. T. Dordevič) in še več drugih.	P.
Trje 3aurea4i no"el£e ^©l^ske Heraturne krtifre
»Poljsko društvo založnikov knjig« v VaTŠavi, ki je že i>rcd tremi leti rdlikovr.lo z nagradami dvr literarna kritika, namreč Jana Lorentwicza in O ta-pa Ortwina, izmed katerih zadnji ni posebno znan. jo letos ustanovilo tri n-grade za uspehe na polju literarne kritike po vojni. Te nagrade, v znesku a 2000 zt. (nad 12.0C0 Din) so bile ustanovljene kot proslava desetletnice knvge v osvob jeni Poljski in so bile prisojene s'edečini trem kritikom, ki so si v z-dnjem desetletju pridobili največ zaslug na tem polju, namreč: Vac!avu Borovenu, Karlu Irzykow-skemu in Bnv-Zelenskemu. Jury so tvorili prof. Maufred KrUll, Jan Lahen, Zofi« Nalkonska, Leopold Staff in prof. Jožef Ujejski. Pripomniti je treba, da K. Irzykowski nagrrde ni sprejel, zdi se, da so vzroki te odklonitve osebnega značrja. Pred tromi teti je bil namreč, čeprav je najstarejši živeli poljski kritik, cd juryja istega založništva prezrl, kar s-daj v svojem »pojasni'u« v listu »Lite-rarne ves!ir poudnr.!a dokaj glasno. O nagradah samih je trebi omeniti, da so danes na Poljskem, po vzgledu inozemstva, zlrsti Francije (»Prix Gou-court«, »Prix Feinina«, »Prix Figuiere« itd.) vedno pogostejši pojav, tako da imajo danes že vsa poljska mesta, rr.zen Krakova. ki snfoh kaže v zadnjih letih premalo kulturne aktivnosti in očitno z-ostaja, sv je literarne nagrade. Te n?grade hočejo po eni strani pripomoči do literarne propagande, n po drugi vzbujati pobude k ustvarimju. Predvsem ie treba omeniti ustanovo nagrade založništva »Renais-sance« v Varšavi.
Težko pa je izreči sodbo, leteremu izmed omenjenih laureatov gre prvenstvo. Ocena, ki more bita izrečena iz najrazličnejših vidi?" v in z najrazJičnej-šimi merili, more biti zaenkrat le subjektivna. Prvi, Vaelav Bor^wv. je znan predvsem po svojih kritičnih analizah del Fredre, dalje po študijah o prevodih I?ou-a, kot urednik revije »Pregled Var-šavsM«, kot p'satelj člankov o problemih pedagoške literature in esejev iz svetovne literature (G. K. Cliesterton). Drugi, Karol Irzykowski, je znan kot avtor knjige »Dejanje in beseda«, jx~ razpravi v Heblu ter po kritiično-fPoz Penili spisili (n. pr. O bži-videzu). Znan je tudi kot avtor prve knjige v svetovni književnosti, ki govori o kinu. On ie bil v povojnem črsu edini od starejših literarnih kritikov, ki se je bavil z novejšo poljsko literaturo. Nedvomno ie da jo od njega poljska literarna kritika, -posredno pa tudi literatura prejela mnogo novih, svežih pobud. Tretje ime, Boy-Želenski, je danes najglasnejše ime v poljski literarni publicistiki. Roy-Želenaki je veliki p pularizator francoskega duha, kateremu morda dolguje svoj sijajni »esprit«. Znani so njegovi prevodi, literarno šiudije in literarni feljtoni, ki jih je na stotine in ki so zbrani v knjigah »Flirt z Melpomeno«, »čenče, dvakrat čenče« itd. Zdi pa se, da ji? treba, Ce že govorimo o zastopnikih novejše poljske kritike, k tem trem prišteti še Štefana Krfarzkovskega, urednika »Pregleda Varšavskega« in avtorja del o Kasprovviczu in Wyspianskim. Kolaczkovvski je objavil poleg toga tudi nešte-t i člankov in esejev, med njimi n. pr. o Conradu, Hamsunu itd.	Fr. V.
vod se je iztihotapil v Nemčijo, kjer so ga pre-vedtL Trockij v svoji obtožnici zoper srdanji sistem napoveduje neizogibni padec tega režima in je najpomembnejše delo sodobne jKilitične literature.
Sertillanges: St. Thomas de Aquino. je gotovo najboljša obrazložba modroslovskega sistema »angelskega mojstra«. Slovečemu francoskemu ufeJija-ku je uspelo, kar se ni doslej še nobenemu od katoliških mislecev 19. in 20. stoletja, da nam pedaja ogromno Tomaževo zgradbo v obliki, ki more pridobiti m.dernega človeka, Delo je izšlo zdaj tudi v nemškem prevodu kot edicija Katoliškega »Aka-demikerverbanda« za ceno 21 M, kar ni veliko spričo ogromnega obsega 920 strani.
Alfonz Gratrj-, umrl 1872, jo eden največjih modrecev katoliškega življenja, asket, ki je veliko izbranih francoskih duhov pripeljal po besedi in peresu n;'zaj v krščanstvo. Zelo je ]>odoben Avguštinu po doživet sli problemov, po jasnosti misli pa spoznamo v njem učenea Tomaževega renlizmo. Eno njegovih najboljših del »Modrost verne, ki je pravi katekizem za inteligenco, je izšlo zdaj tudi v nemškem prevodu. Cena M 9.50.
v D * bre kn"i<?e
Lev Trockij: Die wirkliche Laeic in Russland.
(M 10.50.) Fanatični boljševik, najintimnejši drug Ljenina, so tvorec sodobne Rusije, Lev Trockij, ki so ga današnji boljševik! izgnali v Vjernij na ru-sVo-k i tajski meji. je tam napisal knjigo, ki je najobsežnejša in najbolj stvarem do dna idoča kritika, kar jih jo kdaj kdo napisal zoper današnje vlastv držce v Rusiji. Knjiga so je natisnila v Rusiji tajno, oblast .jo .ie pa takoj zaplenila in tiskarje jn razpečevalo od prvega do zadnjega zaprla. En iz-
Radio in gospodarstvo. V Ne\vyorku je pred kratkim zborovala komisija za zun mjo trgovino. Razpravljali so tudi o tem, kako bi v gotovih važnih gospodarskih momentih prišli čimprjj do potrebnih poročil. Ameriška radijska družba (Radio Corporation of America) se je ponudila, da pokaže članom komisije, kako po bliskovo že deluje danes radijska telegrafija in telefonija. Oddajna postaja San Francisco je poslala krožeči telegivm na vso ladje, ki bi jo slišale, n>j sporoče svojo pozie;jo v Astoria hotel v Ne\vyorku. kjer je zborovala komisija. Tekom pol ure so prišla poročila r. 81 ladij. Nato so zaprosili pet odd jnih postaj svetovnih mest, naj poročijo, kakšno vreme d\ je tam. Čez pol minute je Honolulu odgovoril, da je szodo oblačno*, tekom 1 minute London »suho in jaanoc, čez dve minuti Pariz »neprijazno in dežr, Buenos Aires pa »lepo«.
Radio v avtu. Že več avtomobilskih firm jo skušalo prilagoditi radijski aparat t->ko, da bi bi! pripraven za montiranje v avto. Zdi se, da se je to najbolje posrečilo tvrdkl Stutz Molor Company of America, ki je skonstruirala tak avtomobilski mo- i del, da molor ne meti delovanja radijskega aparata. Antena ,ie razpeta na strehi, zvočnik pa je pritrjen pod streho v notranjosti avtomobila.
Posamezno ameriško vlado ima'o svoje od-dajne postaje. T ko \V-shington N\A, Nevvyork WNYC, Atlantic City VPC. — Sedaj se Je tudi mehiški vladi zahotelo nekaj takega. Zgradila bo posebno j>ostnjo v bližini M"cnnil!o. Oddajd« bo vladne odredbe, uradne objave in sbono, v slučaju nemirov bo daj-ila primerna navodila.
Nankinška vlada se dogovarja z R-dio Corporation of America, da bi zgradila na Kitajskem zelo močno, moderno oddajno postajo. OddajMI bi pričela ta postaja v novembru prihodnje leto. Služilo bi tudi prekoocennskemu poročevalskemu jro-metu. s čemer bi se telegrafske pristojbine nu;no morale znižati. Stroški za zgraditev postaje so preračunani nekako na 1 800X00 Din.
Švicarska radijska industrija je priredila v zadnjem času serijo radijskih razstav, ki so sa sijajno obnesle. Zlasti so uspele razstave v Curihu, Baslu in Lucemu.
7alnja številka Hadio-Ma-azine iz Pariza po-<voč,a, da se Ljubljano močno in lepo sliši v Cote d' Azur. Prav tako pa so došla poročila o dobrem sprejemu ljubljanske post i je iz Vivičros v Belgiji.
' Med Avstrijo in Fgiptoni se je 1. decembra otvoril radiotclegr fski promet. Otvoritveni svečanosti na Dunaiu so prisostvovali odlični zostop-niki obeh držav. Telegrafska centrala Radio-Au-slria obstoja že pet let in ima sednj direktno zvezo s 17 državami.
Modrarodna radijska konferenca se bo vršila v Prrgi meseea marca prihodnje lrto.
Fat'ii> Ansorn Ze več kot mos->c dni je v obratu velika moderna tur'ka postaja v AiiTori. Turčija se pač modernizira pr v na vseh poljih in tudi v radijski te' niki noče zaostajati. Novo postajo je otvoril Komal pnša s^m.
Nemčija na vsem svetu. Nemčija se resno bavi z načrtom, do zgradi post"jo, ki bi se slišala prav na vsem svetu, v Sidne'u prav t-ko kot v Rio de Janeiro ali v Chicago ali Tokio. Pred nekaj leti bi se to zdelo utoniia. A ideja že postrin dejstvo. Po obsežnih poskusih in dolgem študiju so se odločili za kratke valove. Postaja bo st-ln ne daleč od K8nigswusterhausena pri Berlinu. Nemški časopisi dodajajo temu poročilu široke, sentimentalno pisane komentarje. Upajo, da b-do Nemci svoje majske pesmi že lahko peli vsemu svetu.
Programi "Radi o-rjuhi i a na
Petek, 21. dec.: 12.30 Reproducirana glasba in borzna poročila; — 18.30 Gospodinjska ura, prodava gdč. C. Krekova: — 19 Francoščina, poučujo dr. Leben; — 19.30 Varstvo spomenikov, pre lava dr Franc Štele; — 20 Božične skrivnosti, poje g. Joža Likovič: 1. Marija v gloriji, 2. Marijina pot, 3. Marijino obiskovanje, 4. Svoli večer. 5 neč, 6. Pastirčkova perem, 7. Moj doni, 8 pesem izzveni... Na klavirju spremlja g. mrl. — Radio-orkester: — 22 Poročila
Sobota, 22. dec.: 12 30: Reproducirana gl sbo. —17: Radio-orkester. — 18X0: Delavska ura: Družinsko in materinsko zavarovanje jio zakonu za zavarovanje del vrev, prodava dr. Jože Boliinjo. — 19: Nemščina, poučire ga. dr. Piskernik. — 19 30: Človek in Bog, predava vseuč. prof. dr. Vebor. — "0- Klavirski večer g. Ncča: 1. Baeh-Noč: Ortelski koncert a-mol: Altecro moderato. Adatrio, Aliegro. 2 Ramenu -Godo\vsky: Sarabanda, Rigaudon. 3. Brahms: Rapsodija h-mol, op. 79; baladi g-mot, op 118, 4. Sel umann: Carneval op. 9: Proambule-Pierrot-Arlequ in-Val se noble-Eusebius - Flores*an -Cocquette-Replique-Papillons-Lettres d.ins mtes-Cln-
Radio
Nauh o raillotclinlhl
Spisal Leopold Andre6 liroširau Diu , ve-uii Din 76'-^
ln$0s!0T0nsha hnll^anca
v UDbliiini.
__
arina -Vrlse allemande-Pag.-.nini-Aveu-Promennd®-Pause-Marche des iDavidsbilndterc contre les Phi-lifrtins. 5. Škerjanc: Klavirska skladba. 8. Marx; Atbumblatt. Radio-orkester. — 22: Poročila.
Drugi programi
Petek, 21. deccmbra. Zagreb. 17.20 Kavarniška glasba. — 20.38
Waguci'jev večer (sopran in ki .vir). — Praga: 13.80 Predavanja. — 16.C0 Komorna glasba. — 19 Pevska igra »Vojnarka«. — 22X0 Prenos iz Narodnega doma. — "Naršava: 18 Petje sibirskega zbora.
—	20.15 Koncert varšavske filharmonije. — Kato-viee: 18 Prenos iz Varšave. — 20.30 Francosko predavanje. — Dunaj: 11 Kvarlet Sllvlng. — 10 Orkester. — 17.25 Komorna glasba. — 18.10 Pro-(I .vanja. — £0.05 Ccllo. — 21.05 Ljudske pesmi. — Bu!rapest: 17.40 Baletni popoldan. — 19.1.0 1'renos iz opere. — 22X0 t'o poročilih ciganska gmtba. — Toutouse: 14.20 Orkester in dva klavirja. — ?1.30 Don (iuietiotte, opera. — 22 Gah-koncert. — Berlin: 15.30 Božična pekarna. — 17 Zimsko rajoni«.
—	20 Orkester. — Leipzig: 16 30 Mozartova dela.
—	20 Beethovnova Missn solemnis. — 22 Ples. — Mtinchen: 12.55 /omorni kvartet. — 17.40 Lov. — 19 Komorna glasba. — 20.95 Sv. Trije Kralji, igra.
—	Stultgart: 18.15 Šport. — 20 ItuinoreBke. Nato zabavni večer. — Bcrn: 10 Orkester. — 20 Orgole«, jodlonje. — 20 »Paglinceo«, veseloigra v dialektu.
—	Milan: 12X0 Kvartet. — 17.20 Petje otrok. — 20.50 Zdravniški nasveti. — 20.30 Simfonični koncert. — Rim: 13 Trio. — 17.30 Petjo in glasba. — 20.45 Orkestralna glasba.
Sohofa. 22. decembra. Zagreb: 17X0 Plesna glasba. — 20 35 Večer ruske koinrne glasbe. - 22 Prenosi iz inozemstva. -- l»ra:a: 15.4o Spored z:i deco. — 10.20 Božično drevfsco — 16X0 Popoldanski koncert. — 19 Opora Ilalka. — Varraia: 18 Boži&ie pravljice. — 20X0 Ciganska ljubezen, opereta. — 22.80 Plesna glasba. — Katovice: 17.10 Glasbeno predavanje. — £0.05 Predavanje o Angli i. - C0 30 Prenos op«-reta Iz Varšave. — Dunaj: 11 Kvartet Cerda. — IG Orkester. - 17.10 Predivanje. - 20.15 Veseloigra. Nato jnzz. — Biidapcst: 12.20 Trio. — 16 Pravljice. — 20 Opereta. — 2110 Ciganska godba. — Toulouso: 13.43 Zborovo petje. — 21X0 Koračnieei.
—	'.205 Bajazzo, opera. — I aagenliern: 10 Spored za dame. 10.45 Božični motivu — 17.45 Alem nskl popoldan. — 20 Zabavni večer. — Leipzig: 16 Sah.
—	20 Zimska idila. — 22X0 Prenos plesne glasbe iz Berlina. — Miinchcn: 16 Trio. — 18 Citre. — 20.30 Orkester. — 22.20 Kavarniška glasba. — Stuttsart: 10X5 Novi plesi. - 20 Recit eije^ - 21 Otok Tutipatan, komična op ra. — Bern: 16 Orkester. _ 1020 Spored za otroke. — 19X0 Adventne in božične nnvr.de. - tO Bachov Božični oratoHJ. Milan: 10 Kvintet. - 17.20 Otroško petje. - :0 \o-
i kalni in instrumentalni koncert. — 23 Cicanska godba. - Rim: 13 Trio. — 17X0 Petjo in godba. — | £0.45 Cendrillon, opora.	_
Sveta liožčna St. 1're-
ic veste,
da dobi vsak. ki naroči ..Radiovvelt" za eno leto ali podaljša naročnino za eno leto,
Zasloni clciKronKo
SD 4 (avdionko) ali XD 4 (sklepno ojačevalko) ?
Letna naročnina Din 250'- in Din 10"-za poštnino piemije
Mi u poznale
najboljši mese nik Evrope? Ako ne, zahtevajte še danes številko „FUNK-MAGAZlN»-a nn ogled___
Pišite samo na
\VIENER RADIOVERLAO, G. M. B. II. Wieii * " 'alr* ;r"sse b
Kras bo/.icne»a drevesen je lep fotografski aparat,
Velika izbira istih pri
Foto-materijal Janko Pogačnik
Ljubljana, Tavčarjeva ul. 4
Naznanila
Cjublians^o gledališče
DRAMA: Začetek ob 20.
Petek, 21. decembra. Zaprto.	TT,r.t»
Sobota, 22. decembra, ob 15. uri: MODRI OSLIČEK MIŠKO. Mladinska predstava pri globoko znižanih cenah. Izven. Nedelja, 23. doeembra: BF.TLEIIEMSKA LEGENDA, preuiijera. Premijarski abonma.
OPERA: Začetek ot) pol 20.
Petek, 21. decembra Zaprto.
Sobota, 22. decembra. Zaprto. (Generalka).
Nedelja, 23. decembra: JONNY SVIRA. Izven.
Mariborsko gledališče
Potek, 21. decembra, ob 20. uri: »IZDELOVALEC GOSLI IZ MITTERWALDA«. Gostovanje Toge rnseer.
Sobota, 22. decembra, cb 20. uri: s-SLEČ IN PLA-N1NKA«, Gostovanje Tegeniseer.
Prireditve fn društvene vesti
Odbor Slovenskega katoliškega akademskega s'are.šinstva v Ljubljani je sklenil, da se vrši redni občni zbor 6. januarja 1929 ob pol 10 dopoldne v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva cesta 5 v Ljubljani. Dnevni red je sledeč: 1. Či.anje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo odsekov. 4.> Poročilo revizorjev 5. Poročilo klubov. 6. Volitev revizorja, članov pritcževalnega odbora in blagajnika. 7. Poslovnik. 8. Slučajnosti. — V smislu društvenih pravil se morajo predlogi, ki jih hoče staviti kak član na občnem zbjru, naznaniti pismeno tri dni preja društvenemu odboru. Vabimo vas, da se občnega zbora gotovo udeležite, kar je za poživitev društva neobhodno potrebno. Na vsak način pa naj vsak klub biezpogojno pošlje svojega zastopnika.
Vsah dan sveže ranofena polenovka
kakor tudi različno drugo spccer. in kolon, blago po najnižji ceni nudi ccnj. občinstvu
nudoif Houaiič, Ljubljana, Kongresni trg 19.
Razpis
za popravo župnišča v Dobrniču
Oddalo se bo zidarsko, tesarsko, mizarsko, kleparsko, ključavničarsko, pečarsko, steklarsko, pleskarsko, slikarsko delo na izmanišcvalni dražbi na licu mesta dne 13. Jannarja 1929 od 9 do 12. Načrti, pioračuni. podrobni pogoji so vsak dan na razpolago proti malemu plačilu pri g. načelniku stavbnega odbora J. Scnica štev. 3 v Dobrniču.
Pridobivale novih naročnikovi
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica I 50 Din ali vsaka beseda SO par.
Najmanjši oglas	S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više.
Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Služba
za cerkvenika in organi-sta se takoj odda na Jezici pri Ljubljani.
Občinskega tajnika
in organista mesto razpisuje občina Dolenji Logatec. Nastop z januarjem. Reflektanti - le boljše moči - dobe pojasnila pri občin, uradu v Dol. Logatcu.
SlužIte iščejo
Izprašana strežnica
z Dunaja, vestna, išče primernega mesta k otrokom ali bolni osebi v Sloveniji. - Prijazne ponudbe na gdčno IRMO, Beograd - Vlaikovičeva 10, II. nadstr.
Absolvent
5. realke, z znanjem slovenščine, srbohrv., nemščine in italijanščine, delno francoščine, vešč pisarniških del in lesne kupčije, išče primerne službe, tudi na deželi. Cenj. ponudbe na upravo Slovenca pod »Zanesljiv« št. 12.392.
Prodamo
Koks
suh, 80 Din (100 kg) vedno na zalogi. - Mestna plinarna.
Dve spalnici
svetlo politirani, iz javor-jevega lesa, delo zajamčeno, solidno izdelano, postavljeni v Ljubljano na dom ali najbližjo postajo, kompletni, prodam po 5000 Dir.. Ogleda se pri Josipu Štolfa, mizarstvo, Krašnja, pošta Lukovica. Ob nedeljah ugodna auto-zveza od Figovca do Lu-kovice in nazaj.
Auto Opel
4 sedežen, 4/16 HP, vo-žen 1500 km, se pocenii proda ali zamenja za motorno kolo. - Naslov v upravi »Glov.« št. 12.479.
C
JI
Gostilniška kuhinja
dobro idoča, se da v najem. Osebam le proti kavciji. Naslov v upravi Slovenca pod št. 12.464.
Zastopnike-ce
za prodajo gramofonov in štair.piljk sprejme »Orga-nizaciono odelenje« Mojstrana.
Avto
Krasen, ohranjen, luksuz avto, ki se lahko spremeni v tovorni avto, se po solidni ceni proda. — Vprašati v upravi »Slovenca« pod št. 12.487.
Odda se več vagonov lepo suhega
ŽAMANJA
vezanega v dolge butare. Ponudbe na oglasni odd. Slovenca pod št. 12.498.
Obrt
Puhasto perje
kg 38 Din. razpošiljam po povzetju naimani 5 kg Izkoristite priliko. dokler zaloga trata Imam tudi bfli puh kg 300 Din L. Brozovič, kem čistio-na pena. Zagreb, (lica 82
Mehanična delavnica
za popravila gramofonov, šivalnih in pisalnih strojev, otroških vozičkov, koles itd. Lastno emajli-ranje, poniklanje. Priporoča se Justin Guslinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14. Nasproti »Narodnega doma«.
Moške boks čevlje
po 180 Din, prodaja Janko Kos, Ljubljana, »Stan in dom«.
Harmonij
dobro ohranjen, kupim. -Ponudbe na upravo Slov. pod »Harmonij« 12.492.
fl LI
Radio-aparat
več cevnega, kupim. Ponudbe na M. Pleterski, Cerklje ob Krki.
Važno ob praznikih za mesto in okolico!
Vino iz lastnih vinogradov prvovrstno se toči od danes naprej: »Pri Dalma-tincu« v Spodnji Šiški — pri stari cerkvi črno 1 1 a 10 Din bjelo t 1 a 12 Din
in pri Podobniku, Vodmat črno 1 1 a 8 Din bjelo 1 1 a 10 Din Special. vina Prošek, Grk in Dingač po znižanih cenah. Vin. trgov, in gostil.
F. Padovan.
Skoro popolnoma nova
elektrona naprava
(dinamo 8 HP) je takoj naprodaj. - Poizve se v podružnici Slov. v Celju.
Ceni. citatel em se orioorora o nasednle tvrdke
Blaž Jančar
pieshar UuDlfana. Breg
bleKi ro.n-tHiaei ie za .litin pogori. pro«'aia m pre vijauje elektromotorjev mehanična ue.avnica
tieMtroooo et e LuDiant Vi.
•lernptpva c. \ telef. 325
K. Pečenko
trpovina vseh vrst nsi.ja ■n čevl mrskih uo re SCin
. jbl anb Sv Petr. cesta 3/
PR1ST0L & BRICfcL)
irkosiikana. Liubliana Jiesl evo c. 4 - Sv. Petra c. 31
I e el 290P Ustan l°0
franc Fasfan
krovec Liubiiana fialjevica uri doleni. kolodvoru
Ivan Pavlin
izdelovanje in popravljan e dežnikov J- azooHa utšca 6
,Božič* in ,Novo leto*
Najprimernejša darila so: volnene in flor nogavicc, rokavice. triKo perilo, puloverji, vestie, žepni robci, naramnice, kravate, srajce, ovratniki, ročnetorbice, aktovke, dežniki, toaletna mila športne potrebščine itd.
Le pri Josip Petelincu, Lfubljana
blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Vsakovrstno
zlato tauMjc
po naivigjib cenah. ČERNE, iuvelir. Ljubljana. Wollova ulica St. 3.
Drva
bukove in hrastove odpadke od parketov dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga
v. SCAGNETTI
v Liubljani. za
goreniskim kolodvorom
Tvrdka A. VOLK
-luBliana. Hesueva cesta nudi nateoneje vse vrsto ošonično moko In druge
mlovske izdolke. iahleva ie cenik
LOV
obč. Zelje, srez Kočevje
se bo oddal v zakup dne 11. januarja 1929 ob 11
dopoldne pri sreskem poglavarju v Kočevju, soba št. 5, kjer se lahko vpo-gledajo dražbeni pogoji. Zakupna doba je od 1. fe-beruarja 1929 do 31. marca 1934.
GILLETTE REZILA Supar de Lux zavo|
Napravite ,5Mu" veselje do britja
Pridno Gillette-rezilo osvaja pred straliom britja
Gospodom, ki so se doslej pritoževali radi neugodnosti britja, napravite največje veselje s primernim zavojčkom pristnih Gillette-rezil. Silna ostrina Gillettevih rezil odstrani gladko in naglo najmočnejšo rast, a koža ostane kljub temu nedotaknjena ter obdrži svojo prijetno svežost.
Super de Luxe-ovoj vsebuje lOpol. ovojev rezil: 50rezll.
Pristno
MADE IN
rezilo
KN0VVN THE	ivORLD OVEH
GILLETTE S A F E T Y RAZOR CO
Za nakup
božičnih In novoSeinih
daril
se priporoča trgovina z juveii, urami zlatnino, in srebrnino
luanPalriž,—Ljubljana %
Pred Škofijo 15 15% popusta
Rusko-švedske
galoše in snežni čevlji

J
so nenadkriljivi
Božično in novoletno dorilo
kupite po zelo znižani ceni
pri ..Solncu"
Glavni trg 3.	CELJE.
Za obilen obisk se priporoča r^«.
ALOJZ DROFENIK — CELJE.
Srečno in veselo novo leto 19Z9
želi
ALOJZ DROFENIK - Celje.

V molitev priporočamo našo nad vse zvesto
Rosaiifo Zupan
ki je 19. dec., previdena s sv. zakramenti, 80 let stara, boguvdano umrla. Pogreb bo v petek ob 2 popoldne iz Soteske št. 4 (Vegova št. 6).
Ljubljana, dne 20. dec. 1928.
RODBINA KUŠAR.
i,:. V^..;,.,		: , VAifiJ. . ; ''•:»,,		if.iP-t t'-1 'f -'	X: ■-"Mi	. ' J? ',	<7
	'■s 'M						//
Zahvala
Ob prebridki izgubi našega nepozabnega, predobrega sina, brata in strica, gospoda
Franca Šifrerla
se najtopleje zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem ter sosedom za izraze blagodejnega sožalja, za poklonjene prekrasne vence in šopke ter vsem, ki so ga v tako izredno velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo g. dr. Fajdigi za njegovo veliko požrtvovalnost ter častiti duhovščini za zadnje spremstvo Najiskrenejša zahvala bodi pa požarni brambi iz Žabnice, Krania, Stražišča, Bitenj, Škofje Loke, Sv. Duha in Godešič za tako častno -premstvo k zadnjemu počitku. Hvala tudi gg. pevcem in godbi za ganljive ža'ostinke ter g. M. Oblaku za v srce segajoče poslovilne besede.
Žabnica, dne 20. decembra 1928.
Žalujoči ostali.
Sir Arthur Conan Doyle:
Izgubljeni svet
28
(The lost vcorld.)
Roman.
»Bojim se,« je rekel in privlekel iz žepa svojo uro, da sem za nekoliko minut prepozen. Nikakor nisem mislil, moram povedati, ko sem vam izročil to pismo, da ga boste res odprli, ker trdno sem bil namenjen biti pri vas, še preden napoči napovedani rok. Mojo nesrečno zakasnitev sta zakrivila deloma nespreten krmar, deloma pa nagajiva sipina, kjer je obsedel parnik. Bojim se, da je imel moj kolega, profesor Summerlee, priliko me obrekovati.«
»Moram povedati, sir,« je rekel lord Jolin z dokaj resnim glasom, da pomeni vaš prihod za nas znatno olajšanje. Mislil sem že, da je sojen našemu početju predčasni konec. Pa še zdaj mi nikakor ne gre v glavo, čemu vam je bilo treba tako čudno postopati.«
Namesto odgovora je vstopil profesor Challenger v jedilnico, stisnil roko meni in lordu Johnu, se je žaijivo vljudno priklonil profesorju Summerleeju in se zrušil v slamnati naslanjač, ki je zaškripal in se zazibal ped njegovo težo.
»Ali ste že pripravljeni na pot?« je vprašal.
»Lahko odrinemo kar jutri.«
»Naj bo. Zdaj nc potrebujete zemljevidov, ker se vam nudi neprecenljiva ugodnost — moje osebno vodstvo. Od kraja sem že sklenil prevzeti vodilno
vlogo pri tem potovanju. Pritrditi mi seveda morate, da bi tudi najboljši zemljevid ne bil v stanu, nadomestiti mojega lastnega duha in mojih nasvetov. Kar se tiče one zvijače, katere sem se napram vam po-služil s tem pismom, je razlog jako preprost: če bi vam zaupal svoje namene, bi me prosili, naj odpotujem z vami, pa bi se moral braniti tega neugodnega nadlegovanja.«
»Jaz vas že ne bi s tem nadlegoval, sir!« ie pripomnil iskreno vmes profesor Summerlee, »Nikakor ne, če bi se mi le nudila prilika, da bi se mogel po-služiti druge oceanske ladje.«
Challenger ga je zaničevalno zavrnil s kretnjo svoje debele kocinaste roke.
Vaš razum bo pritrdil, prepričan sem, mojim razlogom pa vam dokazal, da sem storil najboljše, ker sem potoval sam in sem se tu prikazal šele v onem trenutku ko jo poslala moja navzočnost neobhodno potrebna. Zdaj je napočil ta trenutek. Pod dobrim vodstvom ste. Ne morete več zgrešiti poti k svojemu cilju. Z današnjim dnem prevzamem vodstvo na tem potovanju in vas prosim, dovršite še nocoj vse priprave, da odrinemo lahko jutri zgodaj. Moi čas ie dragocen, in i?!o velja, dasi v manjši meri, nedvomno tudi za va?. Zato vam predlagam, da po-hitimo kakor le mogoče, dokler vam ne pokažem ono, kar ste prišli ogledat.«
Izkazalo se je. da ie že naiel lord John Rovton veliko motorno barko Fsmeraldo«, ki naj bi peljala po reki navzgor Podnebje nam nič ni bilo na poti r>ri , določitvi rasa za potovanje, ker imamo v teh krajih j enako poleti in pozimi od 25 do 33 stopinj toplote |
po Celziju, ne da bi se občutila posebna razlika v vročini. Zato pa je drugače z vremenom: od decembra do majnika traja deževna doba in reka polagoma narašča v tem času skoro za 40 čevljev nad navadno višino. Takrat poplavi obrežje, vstvari velike mlake v brezmejni puščavi in tako nastaja razsežno področje, katero imenujejo domačini Capo in katero ie premočvirnato za pešce ter preplitvo za čolne Junija prične voda upadati in je oktobra ter novembra najbolj nizka. Naše potovanje se ie torej vršilo ob suhi dobi, ko je velika Amazonka s svojimi pritoki v več ali manj normalnem stanju.
Tok ni posebno močan, ker znaša padec kvečjemu osem palcev na miljo. Nobena reka ni bolj pripravna za plovidbo: ob njej namreč prevlada jugovzhodni veter tako, da lahko potujejo jadrnice stalno in brez presledkov do perujske meje, dočim jih nese navzdol kar voda sama. Toda »Esmeraldin« izvrstni motor nas je itak rešil vsake odvisnosti in prišli smo tako hitro naprej, kot da bi jadrali po stoječem jezeru. Tri dni smo potovali proti severozapadu po reki, in ie bila še tu, skoro tisoč milj daleč od ustja, tako veličastno široka, da sta se videla s srede bregova samo kakor senci daleč na obzorju. Na četrti dan po našem odhodu iz Manaosa smo zavili v neki pritok, ki je bil ob ustju le malo ožii kakor Amazonka sama. Potem pa se je hitro zožil in dva dneva pozneje smo prišli do indijanske vasi, kjer ie odredil profesor, naj se izkrcamo, da bi lahko poslali rFsme-raldo« nazaj v Manaos. Pojasnil nam je, da pridejo kmalu pragovi, kjer ne bi barka ničesar opravila.
(Nadaljevanje.)
C z r, s? » -"— n-SiJT
rr rr (f. - c r C >.ZT c*
C£ C > 3T C >73.
f £ 2 > 2.
> IVv F C v. £ i- n
— »4 ti,-
* C2?'S K r^j. o
V "I Nj.
< <r ? 3.
2 Z; s «>. ^ " <
r rr jjr u
t - m n> S M te-
C,CCCo a 1 a 5 = m
N
ri>
s *
3T
n rr
k;
o- Ciro C d S
-r - • n ^ q
iT
W N •
M N n < * | r & C B
n -o n t O 3 % * "n r *'
N
r jc" < _ is> 5? P! rr d. <i
Za Jugoslovansko tiskarne » Liubliant: Karel Cet.
Izdaiateh di h Kuiovec.
Urednik: Franc Torseglar.