188. številka. Trst, v petek dne 21. avgusta 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" Izhaja enkrat na dan, razun nedelj in prainikoT, ob 4. uri pop. — Naročnina znaša: za vse leto K, za pol leta 12 C. za četrt leta • K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine ae upravništvo ne ozira. Po tobakarnah v Trsta se prodajajo posamične S »vilke po 6 stot. (3 nvč.); izven Trsta pa po S st. Telefon številka 870. glasilo političnega Jrnstva „€iinost" za primorsko. T edinosti je moč I Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo b primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema aprav-ništvo v ulici Molin piocolo it. 3. H. nadatr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Urednlitvo In tiskarna : ulica Carintia štev. 12. Politično društvo ..Edinost" v Trstu. VABILO na JAVNI SHOD katerega priredi politično društvo Edinost" v „Narodnem Domu" pri Sv. Ivanu v nedeljo, dne 23. t. m. DNEVNI RED: 1. Porovor o nameravani otvoritvi talijan-kili paralelk t Ijud-ki šoli t Sv. Ivano: t. Slut-ajnosti. Začetek ob 5. uri popoludne. Na obilno udeležbo vabi Odbor. Položaj v Macedoniji. (Sodba odličnega Macedonca.) Te dni se je mudil v Pragi akademik in profesor na vpeu5ilšxu v Sredcu, dr. L j u b o mi r M i 1 e t i c. Miletić je rodom Macedonec. Uverjeni smo, da bo zanimalo tudi ntše čitatelje, kako ta mož, ki najbolje pozna razmere v svoji domovini in vzroke sedanjim krvavim drgodkom. presoja to gigantsko borbo nareda v Macedoniji za svoje osvobojenje. Eden urednikov praske »Politike« je porabil ugodno priliko is je zaprcsil rečenega učenjaka, naj bi mu nekoliko povedal o dogodkih v Macedoniji. Dr. M let <5 je izjavil najprej, da se jako motijo eni, ki men;jo, da je sedanja, dae 2. t. m. proklamirana revolucija v zapadni Macedoniji zadnji obupni udarec revolucijo-narcev in ki menijo, da bo Turčija mogla ud uši ti to ustajo. Dosedanja notranja organizacija v Macedoniji je obrezala TU malih čet — skupno le kakih 2000 oboroženih mcž. Ti so bili raztreseni po vsej Macedoniji; namen pa jim je bil Je ta, da so vzbujali med narodom revolucionarni duh in da so varovali krščansko prebivalstvo pred grozodejstvi Turkov. S proglasanjem aple šae ustaje pa se je odlašalo, ker so voditelji hoteli, naj se poprej poskusijo vea sredstva v dosego ci]ja brez prelivanja PODLISTEK. « Na svetlem obrežju. Novela. Poljski spisal H. Sienkiewicz Poslovenil Podravski. VI. Največjo prijetnost pa mu je povzročilo spoznanje, da je bilo v bojazljivosti gospo-d čne Cer v i in v njenih mičnih pogledih moči opaziti nekako takšno zadrego, kakorsno zamore čutiti mlada deklica zgolj pred človekom, kateremu ee čuti s vso dušo primorana b'ti hvaležna in kateri pri tem, kakor oe je bil izrazil Svirski, »se ni prišel ob veljavo«. Imel je Da hrbtu že osem in štirideset let in navzlic svojemu mlademu srcu je časih že jel dvomiti sam nad seboj, torej mu je oni lilijen trak in to spoznanje deialo pravo veselje. Končno se je jel razgovarjati ž njima s takšnim spoštovanjem in opreznostjo kakor z ženskama iz najboljše družbe in videč, da si ju s tem pridobiva čimdalje b >lj, čutil se je tudi sam zadovoljen. Pri slovesu je stisnil obema desnico in ko mu je gospodična Cervi vrnila rokotisk s povešenimi trepalnicami, toda s vso mtčjo svoje tople, mlade roke, je odšel nekako zbegan in z glavo tako prenapolnjeno s sliko zale modelke, da je voznik koleselja, v kateri se je vsedel, moral ga celo dvakrat vprešati, kam naj ga pelje. krvi. Izlasti, odkar sti Rusija in Avatro-I Ogrska ostentativno vzeli v roko rešitev ma-cedonskega vprašanja, so sa jeli Dadejati revolucionarni krogi v Macedoniji, da se kriza reži brez prelivanja krvi tlačenim Ma-cedoncem v prilog. V tej nadi so se vzdrževali vsake ofenzivne akcije nasproti Turkom in so potrpežljivo čakali na vspeh diploma-tiČne akcije rečenih dveh ylastij. Ali ta rezultat je bil tak, daje desetkratno poslabšal položaj v Macedoniji. Zato ee je macedonsko prebivalstvo v Bvojem obupu odloČilo za splošen oborožen protest, za kateri se je pripravljalo že deset let. To je: na din sv. Ilija, dne 2. t. m., je bila pr( glašena splošna ofenzivna revolucija za sedaj v zapadni Macedoniji. V malo dneh bodo v plamenu turške provincije v Evropi od albanske meje pa do Črnega m »rja. Odločeni so, boriti se na življenje in smrt, tudi če bi Turki še poojstrili svoje tradicijonelno-kruto postopanje naspioti nedolžnemu krščanskemu prebivalstvu. V tej svoji ol upni odločnosti se mora prebivalstvo Macedonije, v najneugodnejšem slučaju, pripraviti na razmern > doigo trajanje te revolucije. Glede vzrokov macedon^ki ustaji je po-jašnjeval dr. M letic: Člen 23. berolinske pogodbe zagotovlja krščanskim Macedoncem neko mero avtonomije. Petsto let je to prebivalstvo nosilo turški jarm, ali sedaj, ko mu je be-rolinska pogodba zsgotovila človeka doetojneje , odnošaje, noče več n< siti tega jarma. Tisoči in tisoči Macedoncev zahajajo v sosednjo osvobojeno Bolgarsko in vidijo tam takov izgled človeka dostojnega življenja. To deluje na duhove v Mecedenij*. Pred 10 leti že so Turki opažili to g'banje, a udušiti so je ho teli v kali z zisteraatičnim proganjanjem. Izlasti so proganjali intel genco — učiteljstvo in trgovatvo. Zapirali so intel genco vsevprek, a s tem so združevali izpuščanje proti odkupnini. Tako je ogorčenje slovanskega prebivalstva naraščalo, a Turki s> temu primerno pomnoževali proganjanja. Stoti-soče ljudij so Turki vrgli v ječe. Pred tremi leti že je bilo znano turški vladi, da obstoji v Macedoniji revoluci-jonarna organizacija v velikem okvirju. Vendar Bi ni upala začeti z javnim preganjanjem macedonskih »čet«, ker ni hotela razkriti pred evropsko javnostjo žalostnih razmer v ^-—— Potoma je jel premšljevati o tem, da nikakor ne kaže dodelavati k na pol golemu telesu glave »gospodične Marije« in jel si je vtepati v glavo, da bo slika ce"o zalša, ako na prsi spavajoČe deklice vrže nekako lahno pokrivalo. Ko se vrnem, pripeljem katero si bodi modelko, jo pokrijem in to takoj prenaredim, tako, da bo do jutri ta stvar gotova, rekel je sam sebi. Na to mu je prišlo v glavo, da takšne modelke, kakor je gospodična Csrvi, si ne bo mogel najeti za stalno, da bi jo vozil s seboj in ob tej misli se ga je polastila žalost. Toda med tem je koleselj obstal pred delavnico. Svirski je plačal in odšel. »Tu je brzojavka za vas« rekel mu je vratar pri vrat h. Slikar Kakor bi ee prebudil iz spanja. »Aha!« reče. »Dobro, daj sem!« In vzevši brzojavko vratarju iz rok, jo je v naglici odprl. Toda komaj je spreletel po njej z očmi, prikazalo ee mu je na obrazu začudenje in strah ; brzojavka je namre3 imela to-le vsebino : »Kresovič se je vatrelil pred eno uro. Pridi! Helena«. VII. Gospa Elzenova je vstopila k Svirskemu zbeganega lica in nekako raziražena, z očmi Macedoniji, boječa Be, da bi s tem izzvala I intervencijo evropskih vlasti tlačenim v ! prilog. Ko pa je turška vlada pr«d dvemi leti j videla vso nevarnost sireče se ustaje, je za čela ustaške čete preganjati, označuj^ jih kakor »roparske bande«. Menila je, da se pet stoletij tlačena raja ne bo mogla resno upirati, a v tem se je motila. »Rija« je v zadojih p9tindvajsetih letih vzrasla v svoji človečanski zavesti, postala je človek, srčen, pogumen človek ! Vsled pogostih spopadov se je Evropa vsaj nekoliko seznanila z groz ni m položajem krščanskega prebivalstva v Macedoniji. In ker ee je diplomac ja uverila, da se bliža resna katastrofa, se je oprijela znanih diplomatičnih posredovanj in o iredeb, ki so se sledojiČ izkristalizovale v znane rtforme, zahtevane od Avstrije in Rusije. Na vprašanje česa pričakuje od reform, 1 je odgovoril dr. Miletič : Takoj po objavljenju reform je bil prepričan vsakdo, da iste ne zboljsajo položaja, ampak ga še poslabšajo. Ze to je bilo sumljivo, da je porta tako hitro in rada pritrdila nasAetovanim reformam. Načrt reform je imel dva glavna pogreška. Prvi je bil ta, da se ni zahtevala evropska kontrola in krščanski guverner za Macedoajo, drugi pa ta, da se je Turkom dala možnost, da so pod pretvezo izvajanja reform dalje krvavo postopali proti prebi-bivalstvu, češ, fda treba popred popolnoma »pacificirati« deželo, predno se morejo izvesti reforme. S prvega niso Turki postopali z vso grczovito9tjo, ker so se bali, da se dvigne javno mnenje Evrope. Potem pa so počenjali neopisne grozovitosti: (T-i je dr. MiletiČ podal nekaj izgledov, da se človeku lasje ježe od groze. V vasi Banica so z gas lnicami metali na hiše petrolej in jih potem zažgali. Vsakogar, ki je hotel bežati pred plameni so postreLli.) In dalje so tirali v ječe bogate ljudi, duhjv-nike in učitelje. Slednjič so se vendar jeli malca brigati za ta grozodejstva konzuli Rusije in Avstro-Ogrnke in so se potrudili, da so se na licu mesta prepričali o stvari. Zislišavali so ljudij in od njih eo dokumentarično izvedeli vso grozno resnico. Zato pa bj te ljudi turške ] oblasti kaznovale na grozovit način in se sedaj ječe mnogi po jtčđh. Priče o turški grozovitoBti trpe muke ker so govorile — resnico ! Ša le sedaj, po umorstvu ruskega suhimi, toda zarudelimi kakor od vročnice in polnimi nestrpljivost". »Ali niste prejeli kakega pisma ?«, gaje vprašala urno. »Ne. Prejel sem samo vašo brzojavko. Kakšna ne-reča !« »M slila sem Bi, da je nemara vam pisal«. »Ne. Kedaj se je to zgodilo?« »Dines rano so slišali strel v njegovi Bobi. Pritekli bo služabniki in ga našli mrtvega«. »In to tukaj, v ho eu?« »Ne. Na srečo se je preselil včeraj v Condamino...« »A kaj je to zakrivilo?« »Kaj jas vem!«, odvrnila je ona nestrpljivo. »Ker, kakor sem slišal, on ni igral«. »Ne, a našli so denar pri njem«. »Včeraj ste ga, gospa, pustili iz službe?« >Da, toda na njegovo lastno željo.« »Ce si mar ni vzel tega k 6rcu ?« »Kaj jaz vem?«, ponjvila je ona vneto. »Ako je nameraval to učiniti, mogel je po prej oditi. Toda to je bi blazen človek — s tem se pojasnuje vse. Ćernu ni poprej odšel ?« Svirski jo je pozorno pogledal. »Pomirite se, g >spa, ji je prigovarjal. Toda ona, ne razumevši dobro pomena njegovih besed, mu je odvrnila : konzula Rostkovskega zadobe9 menda zopet svobodo po odloSni zahtevi Rusije. Takim načinom je prebivalstvo Macedonije uničeno mateiijalno, ljuto prevarjeno v svojih najboljih nadah, in je dospelo do skrajne meje obupa, a posledica je — splošna ustaja. V potokih bo tekla kri, kakor še nikdar a odgovornost signatarnih vlasti, Rusije in Avstro-Ogrske, je neznanska. Dr. M let <5 je pripcznal končno na tozadevno vprašanje, da je res, da so tudi ustaši začeli sedaj vračati — raaeakrirati. Ali priti je moralo tako po krivdi — Evrope. Će je turški fanatizem divjal in moril krščane brez rtzl ke spola in starosti — se je javno mneoje Evrope nekako klanjalo teoriji, da imajo Turki skoro nekako pravo do tega — opravičevalo se je, čes: turški fanatazim se je razvnel ! Oe pa kak kršcan stori kaj sliČnega ob enakih razmerah, tedaj pa postaja evropsko javno mnenje hitro občutno, da bolestno občuti grozovitost tacega postopanja. Zakaj pa naj bi tudi za proga-njanega krščana ne veljalo isto psihologično tolmačenje, tistega krščana, kateremu so na grozovit način pomorili vse njegove drage in ki išče sedaj v maščevanju rešitve pred polnim obupom?! Tu je podal dr. Miletič primer, ki mora tudi najtrdnosrčnejemu človeku pretresti dušo in živčevje. VasSmilevo so Turki porušili do tal in so poklali vse prebivalstvo samo zato, ker je bil tam rojen eden voditeljev revolucije, Damijan Gruev. Vse sorodnike Grueva so pomirili z jataganom, samo zato. ker so bili sorodniki Grueva Dr. Miletič je vskliknil: >Kako mora Gruev trpeti, kako ogorčenje mora napolnjevati njegova prsa. Da, da, začenjajoče ee masakri-ranje Turkov je, žal, psiholog,Čno dobro motivirano. Na zadnje vprašanje — kakovi so cilji temu gibanju ? — je odgovoril dr. Miletić, da treba v prvi vrsti spolniti dve zahtevi, ako se lio^e storiti konec Hedanjim dogodkom. Za Macedonijo je imenovati krščanskega guvernerja in uvesti je stalno evropsko kontrolo, ki bo jamčila za izvedenje reform in za varstvo imetja in osebne svobode.... Danes pa ga ni nikogar, ki bi nesrečnemu-prebivalstvu Macedonije garantiral svobodno življenje in imetje ...! »Knjti koliko tiči vtem zoperno3ti za me, koliko se utegne biti skrbi ! Kdo ve, če ne bom še primoran« podajati kaka pojasnila, pričevanja, kaj jaz vem, kaj še vse ? Kakšno usodno naključje je to !,.. Končno, koliko še bo praznega govorjenja... Prvi bo Viadrov-ski!... Hotela sem vas prositi, da porečete med znanci, da je ta nesrečnež zaigral svoj in moj denar in da je to vzrok njegovega ravnanja. Ko bi bilo treba govoriti pred sodiščem, bilo bi bolje ne omenjati tega, zakaj utegnilo bi se odkriti, da to ni resnica, toda pred ljudmi je to potrebno... Da bi bil odšel vsaj v Mentono ali v Nico! Pri tem je le Bogu samemu ^nano, če mar on ni napisal nečesa nalašč pred svojo Bmrtjo, hoteč se maščevati nad menoj ?... Naj še nekakšno predsmrtno piemo pr.de v časopis !... Od takšnih ljudij re je moči vseg« nadejati. Hotela sem itak Ž9 oditi od tod, a sedaj moram...« Svirski je zrl čimdalje bolj resno na njeno jezno lice in na stisnena usta, a končno je dejal: »Nezaslišana stvar!« »Zares nezaslišana!«, odvrnila je gospa Elzenova. »Ali pa bi to ne povečalo besedovanja, ako edideva takoj jutri od tod ?« »Tega ne miHlim«, cdvrnil je Svirski. (Pride še.) Politični pregled. y Trstu, 21. avgusta 1903 Slovenci in položaj. Češki državni poslanec Špindler se bavi v svojem »Pcdri-panu« z ogrsko krizo in je uverjen tudi on, da se temelji duvalizma majajo in da se pripravlja kr'za, ki zaseže vso državno uredbo. V tem pričakovanju epohalnih dogodkov, se obrača posl. Špindler do češkega naroda s takim le toplim apelom : »Očitno je, da se bližamo dogodkom velike dalekosežnost", ki določijo »mer državni politiki »opet za desetletja. Slutnja o bližajočih se spremembah in prevratih naj bi naš narod ne presenetila v razcepljenju, ampak nahajala naj bi nas pripravljen«1, oborožene in stremeče po določenih jasnih, intenzivno prizadevanje novega papeža, da pride v najugodneje razmerje z francozko republiko. Francozki listi poročajo ravnokar, kako odličen vsprejem bo priredili v Vatikanu francoskemu poslaniku Nisardu. Papež Pij X. je vsprejel zastopnika Francije najprisrč-neje. O Franciji je govoril papež z največim entuzijazmom in je izrekal željo, da pride do najprisrčnejih odnošajev med sv. Stolico in vlado republike. Tudi v ta namen se baje že vrša pogajanja, da Pij X. vsprejme predsednika republike Loubeta. A ni le papež, ki goji tako mišljenje do Francije, ampak v svetem kolegiju da prevladuje enako mnenje. Tako stoje stvari danes, par tednov potem, ko je naš grof Golucho\vski baje zma- gal nad francozkim vplivom v vatikanskih skupnih ciljih. Tu ne gre več za na- . TT. . ^ .. r J ° krocib. Uloživst svoj »veto« je menil nas rodno in politično drobno delo, ampak za te meljne postulate našega vtlkega narodnega pregrams, katere bomo morali morda že v kratkem staviti v ospredje našega narodnega in političnega življenja. Ali bi ne bila naloga narodnega sveta, da bi razmišljal o tem in da binarodnevrstesklenilzopetv je zatem Khuen do tal povesil zastavo pred njimi. Dogodki na Balkanu Položaj na Balkanu postaja z vsakim dnevom resnejši in vsa stvar dobiva za vse Jugoslovane vedno večjo važnost. Ne-le macedonski Slovani, temveč Jugoslovani sploh stoje sedaj pred veliko evolucijo, ki se pripravlja na jugo-vshodu Evrope. Jugoslovani so se zaceli krepkeje in ognje-vitejše gibati in gotovo ne bo prej miru, dokler se na Balkanu in »njega okolicic ne zasučejo stvari v prilog Slovanom, katerim je že po naravi odkazano gospodarstvo na jugo-vshodu Evrope. Ćasi žalostne dobe jugoslovanskega suženjstva pod raznimi več ali manj divjimi oziroma manj civiliziranimi narodi se bližajo naglim korakom svojemu že davno zasluženemu koncu. grof, da tišči kos zlata v pesti, toda danes govore očitna dejstva, da je pest — prazna ! Zopet enkrat je naša diplomaeija segala z roko v plamen za — druge. Preprečila je izvolitev Rampolle, ali na posledicah temu .ho trpela monarhija. Francozka vlada grozi eno edino vojsko, da nas bližajoči ee do- ! . , j . - - liji __. ;celo, da uvede akeijo pri vseh vladah v protest proti postopanju Avstro-Ogrske. Za odnosaje med našo monarhijo in Francijo bo Tako kliče posl. Spicdler ( 'ehom ! Morda . . , .... . y „ r * jako škodljivo ravno to, ker s>> na Francoz el;al ti a; e* v še veči meri za nas Slo- . .... . .. , ,. . kem uverjeni, da je avstrijska diplomacija postopala po ukazu iz Berolina, torej — sovražno Franciji, la sicer — kakor piavi »Temps« — proti tisti Franciji, ki ni več godki ne prehvapij", ampak nas najdejo pri pravljene, trdne, in ujedinjene ? !« bi vence. Mi potrebujemo vsega tega, kar želi Šj indler Cehom, še veliko bolj, ker srao manji, ker smo šibkeji. Mi sicer nimamo »narodnega sveta«, ki bi predstavljal vrhno avtoriteto. , w ... . r-> ...... ' ..... • . - kaliteijica miru Evrope, Franciji, ki si ne Ali sila zove voditelje in prvake, izlasti pa . . . ,, , , prisvaja več ničesar in ne tlaci nikogar, ampak poslance, naj brez raz ike stranke, konsti- r , , proti rranciji, ki se posveča mirovnemu tuirajo v neka* narodni svet in dolocjotudi ^ ju , naše glavne postulate, katere naj bo branila tudi na4* ujedin ena vojska ! I Tako Je r^buril grof Goluchowski tisto Glejmo, glejmo, da bližajoči se veliki Francijo, katere prijateljstvo bi potreboval dogodki, na katere opozarja posl. Špindler že radi ~ Rll9iJe> tiate Rua,>' 8 katero 9mo svoj češki narod, ne najdejo v nas Slovenc h v porazumljenju radi Balkana, kjer bi bilo mal pritlikav rod in da nas ti dogodki ne varovanje naših političnih in gospodarskih zagrnejo — za vedno! interesov nekoliko nujneje, nego pa »zmage« Poraz avstro-ogrske diplomacije. na volitvi Pa*>eža' zmaSe' ki so šmentano Ni to prvikrat, ko je naša diplomacija na- Probne — luknji v vodo! pravila — luknjo v vodo. To je menda že Kriza na Ogrskem. Danes so se taka tradicija nsse diplomacije, da je pasivna, torej začele avdijencije v Budimpešti. Ne kjer bi morala biti eg lna,pač pa se zaleta jasnost traja dalje. Razni glasovi si gredo tedaj, ko bi veliko več koristila monarhiji, ko tako navskriž in se zgubljajo v kaos, da niti bi se ne zaletala. ugibanje ni možno, kako se reši kriza. List O priliki volitve novega papeža se je »Die Zeit« zatrja, da je začelo tudi Kosu zopet enkrat zaletela prav po nepotrebnem, tovcem prihajati nekoliko tesno pri srcu. Ze Ker se je že tako govorilo v obče, da Fran to jih vznemirja menda, ker se kroni nič c'ja želi izvolitev kardinala Rampolle, in ker kaj preveč ne mudi z razreševanjem krize, je rasa diplomacija vsled iega menila, da bi Cel<5 taki glasovi se čujejo, da bi se mogla taka izvolitev škodovala — trozvezi : pa se kriza zavleči do oktobra. Oiločilnim krogom, je hitro osokolil naš Gcluchovwski in se je izlasti vojni upravi se je mudilo, dokler je poslužil praviee, ki jo ima baje naša država, bilo le še količkaj nade, da se nabori na ter je uložil »veto« proti izvolitvi Rampolle. Ogrskem izvrše še pravočasno, da bodo mogli Rampolla res ni bil izvoljen in vsi nemški novinci s 1. oktobrom pod orožje; sedaj listi so ovijali grt fu Goluchovskemu lovor- pa, ko je ta nada izginola, se jim ne mudi venec okoli glave zmagovateljice. več tako. Vojaki, ki služijo tretje leto in bi Neizmerno je naša diplomacija škodo- bili sli sedaj na dopust, bodo morali ostati vala ugledu "monarhije s svojim nemožkim, pod orožjem. Glasom vojnega zakona ima nedostojnim vedenjem po volitvi. Ko je v fran- vojna uprava pravico v to. Ali kaj potem, cozki javnosti, doznavši o vplivanju Avstro- Če »e ogrska kriza tudi do novega leta ne Ogrske na konklave, zavrelo nevolje, je naša reši ? ' diplomacija hotela vse utajiti kakor trdovra- Razmotavanje na Ogrskem se torej ten otrok ; potem je nekoliko pripoznab, utegne precej zavleči. To pa je v nasprotju češ, da ni uložila veta, ampak le željo da je z načrti obstrubcije. Ona bi hotela naglo izrazila, a kmalo na to je vse pripoznala. kovati žslezo; čim hitreje, tem bolje. Čim Takovo omahljivo in nemožko postopa- dalje ee bo zavlačevala rešitev, tem veča bo nje ni moglo vekžati ugleda naše monarhije, nevarnost za opozicijo, da napetost med ma- Ali da bi bili veaj res kaj dosegli v stvar- sami odneha. A za tako borbo, ki jo vodijo uem j»ogledu, da bi b la naša monarhija res sedaj na Ogr?Kem Barabas in družba, treba Bog ve kako utrdila svoj upliv v Vatikanu skrajne napetosti, treba delirija. V ta namen, in zmanjšala onega njih, ki niso v trozvezi. da sa ohrani delirij, da se ohrani torej vera Ali n : poleg osmešenja mora beležiti tudi v neizrgbno zmago madjarskih zs»h-ev, so stvarni nevapeh. Slej ko prej je kardiDal očevidno te dni sirili vest, da so kr.^na in Rampolla najizraziteja ličnost med kardinali, a danes je računati z možnostjo, da postane vojaški destoianstveniki že dolečili mero kon cesij in da te koncesije prinese ce?ar že seboj Rampolla zopet državni tajnik, da stopi zjpet v Budimpešto. Takoj pa se je pokazalo, da na mesLO, ki je spojeno z neizmerno močjo. je ta vest neresnična in tendencijozna — Uvaževati pa treba, da sedanji paptž ni tak tendenciozna v gori označenem zm s'u — duševni gigant, kakor je bil Leon XIII. Pred duhom Leonovem se je klanjal tudi državni tajnik Rampolla, poleg papeža Pija X. pa bi bil drž. tajnik RamjKilla vodilni duh. In tega moža je grof Goiuchovvski bris-kiral po nepotrebnem ! Vse druge države (in celo tudi Italija) so sledile skrajni previdnosti, in je bilo to konstatirano oficijoznim potom. A sedaj zatrjajo listi, da krona in vojaški krogi sploh še niso razpravljali o meri koncesij, ki bi se mogle eventuvelno dovoliti Madjarom, ampak zadnja posvetovanja da so bila posvečena le velikim vojsšsim vajam. O zahtevah Madjarov glede vojske da se bo da si ne nakopljejo nasprotstva. Le naš grof monarh posvetoval z visokimi vojaškimi do- Goluchowski je zavihtel svoj »veto«, da ustreže — Berol.nu in Budimpešti. Zopet en izgled več, kako p< gubno delujeta madjar-eko nadvladovanje v naši vnanji politiki in pa eiepo pokorjen]e pred — diktati iz Berolina. Kako temeljito je ponesreč.la naši di-plomacja se svojim prizadevanjem, da bi Franc ji in žnjo zvezani Rusiji odtegnila na vatikanu veter od jader, priča še posebno stojanstveniki ie le pozneje, po avdijencijah v Budimpešti. Odločilnim krogom dajejo misliti tudi najnovejši dogodki na Hrvatskem, ker morejo po istih sodit', kakov krvav odpor bi bil še le, ako bi n. pr. hoteli tam uvesti madjarski poveljstveni jezik ! Stvari se torej vendar ne razvijajo povsem tako, kakor so si domišljali Kosutovci, ko se jim je posrečilo vreči Szella in ko prepirati se o tem, da-li naj bo Macedonija srbska ali bolgarska. Ako se bodo Srbi in Bolgari radi tega prepirali, ne bo Maeedo-donija ne srbska ne bolgarska, ker vse dokazuje, da se hoče z ognjem in mečem zatreti slovanske narode na Balkanu. Zatrjuje se, da ee že vrše pogajanja, da bi se akciji Bolgarije pridružili tudi Srbija in Ćrnagora. Bolgarski vojni minister Savov, ki se je ravnokar povrnil v Sredec od turške meje, kjer je inšpiciral obmejne garnizije, poročal je v m'niBterskem svetu, da so že dovršene vse priprave za vojno. Vojaki pa so za vojno zelo navdušeni. Bo^arija sicer da ne napove Turčiji vojne, pač pa da bo Turčija primorana napovedati jo Bolgariji. Velevažaa je vest, ki prihaja iz Berc-lina in zatrjuje, da je Rusija sklen;la predlo* Macedonski Bolgari in Srbi se puntajo, ^ daQes Turčiji noto. ki pomenja prav za že osvobojeni njih bratje v Bolgariji, Srbiji I P^v »ultimatum*. V tej noti da z.hteva in Ornigori stremijo po zjedtnjenju vseh Rusija od Turčije, da ista takoj izvrši vee Jugoslovanov v skupno državo ali pa vsaj v zahteve, katere je stavila Rusija povodom zvezo vBeh Jugoslovanskih državic po vzgledu umorstva ruskega konzula Rostkovskega po-nemske države, Hrvatje so se tudi začeli sebno ono glede spuščanja na svobodo vseh otresati mbdjarskih verig in celo po slo ven-j tistih Bolgarov, ki so bili zaprti radi tega, skih deželah — razun Kranjske — začela je ker so ruske konzulate informirali o turških pihljati sveža pomladanska sapa, ki nam grozodejstvih. vzbuja težnje po svobodnejšem slovanskem Londonski »Dailv MaiU trdi, da se življenju. : Rusija, Turčija in Anglija hlastno priprav- Razun iz Macedonije, kjer se naši ju- ljaj° eventuvelno vojno, naški slovanski bratje, B >lgari, kakor levi! Ta »Da Iv Mailova* trditev kaže se bore za slovansko svobodo, prihajajo nam nsm toliko bolj verjetna po dejstvih, da je razveseljive vesti tudi iz kneževine Bolgarije ruska črnomors'*a vojna mornarica dospela in kraljevine Srbije. v turški zaliv Iaiada, severno od B spora Židovski listi so te dni pač skušali tro- ter da Je AoSU'a °dP°alala nekoliko svojih ... „ 4. i x — ~ * - vojnih ladij pred Solun. Tudi italijanska siti v svet laznjnve vesti o kritičnem stan u J J ' m . c . ••• . - . , , - ' oklopnica »Uoiberto I.« je odplula proti v orbiti, a vse te vesti ne morejo pokriti dejstva, 1 * r 1 da je v Srbiji te dni pozornost vseh strank in struj ^ !unu- . j . . .,. at j - i Po dolžnosti kronikov omeniti nam je še, obrnjena na eden jedim cilj : na Macedonijo. ' J ^ „ j _ - , x . ■ • i i da se v berolinskih političnih krogih oporeka (J ugodnem političnem položaju, ki vlada 1 6 .. g-u::; „ : *i r- *x • vesti o uuior^tvih ruskih konzulov Mandel- sedaj v orbiji nam je najboljša priča pisava »Mu lega žurnala«. Ta list pripada skrajni 8tama in G erSH" j i i • 4 , ■ * 4 i . i - ,i Krvavi doerodki na Hrvatskem. radikalni stranki, torej stranki, ki je o zad- ».ivev* • t -. .j -j. . M Radi izgredov, ki ao se dogodili v Zapreš <5u nj; krizi izgubila svoja dva jedina zastopnika v h ' 6. - t . - j , ... j na cesarje/ rojstni dan radi izvešenja madjar- mmistsrdtvu in ima naj ve5 oo/odi biti nezado- J J j j voljna ee sedanjo vlado. Ta list piše o seda- ske ZdBtave Dtt kolodvoru, izročile njem položaju v Srbiji med drugim sledeče: 80 96 do Be;iaJ so iiš^u tr. osebe, ur- j-iii ii lj^*^ ra°d temi je tudi ona trinajstletna Mi z mirno dušo lahko gledamo v bodočnost J . i t i j- ~ _ i • L-i d e k lica. ki ie hotela odstraniti madiar- ker na prestolu ne sedi več mož, ki bi bil e ' J u^^ia ^ } j i ... . vi ako zastavo in ie v ta nttineu poležala na udan sultanu in njegovim pašam, temveč zrel £d3W " J ' mož, poln izkušnje in iskren rodoljub. On je obdan z neizmerno ljubeznijo srbsk-sga naroda in podpiran od močne vlade, sestavljene iz vseh strank, za to se streho zaprešičkega kolodvora. Značiino za hrvatske razmere je, da so to deklico odveli v zapor kljubu temu, da se radi njene mladosti proti njej ne more se bazansko po- mi ne tresemo za obstoj in bodočnost naše! Copatu domovine...« ! Iz Slovenca« posnemamo, da je na de- lati list poroča, da se je na zadnjem mi- monstrac jah v Zapreš.ču sodelovalo tudi mnogo slovenskih kmetov iz s« sednje Štajarske. nisterskem svetu, kateremu je predsedoval kralj Peter, temeljito pretresalo macedonsko vprašanje. Iz Belegagrada se nadalje poreča, da odpošlje srbska vlada velesilam noto, v ka terih jih opezori na neznosno stanje macedon-skih Slovanov. Zatrjuje ee, da se novi srbski vojni minister, Leonidas Solarovid, v kratkem poda na srbsko-turško mejo kjer bo inšpiciral ta mošnje obmejne garnizije, ki so se ža poln nož le. Griasilo sedanjega srbskega ministerskega predsed., Avakumovića, poživlja vse stranke, naj koncentrirajo vso svojo pozornost na »e danji usodepolni moment, ki postane lahko odločilen za slovanske države na Balkanu. O Srbiji ee toraj lahko reče, da je pri pravljena na zgodovinske dogodke na slovanskem iugu, kar se pa žalibog ne mare trditi o Hrvatih in Slovencih. Tudi Hrvati :n Slovenci bi morali enkrat pustiti brezplodne in škodljive strankarske boje in posvet'ti vso svojo pažnjo in vse delovanje reševanju jugoslovanskega vprašanja. Saj se že ves svet zanima in vsakdo skuša po svojej moči delati na to, da bi se balkansko vprašanje rešilo tako, da bo njemu v prilog. Mi imamo na reševanju balkanskega in s tem tesno združenega jugoslovanske^* vprašanja vendar, če ne več, pa vsaj t .liko interesa, kolikor ga ima n. pr. Anglija. Žito bi se morala poleg bolgarske in srbske, tud vsa hrvatska in slovenska javnost najinten-zivneje baviti s tem vprašanjem. Sicer Hr vati in Slovenci zopet zamudimo velevažne zgodovinske momente. Pozneje tarnati bo prepozno. Novosadska »Zastava« priporoča zvezo Bolgarije, Srbije in Črnegore v obrambo Slovanov pod Litrskim jarmom. LiBt pravi, da Srbi in Bolgari ne morejo mirno gledati na požar, ki plamti po Maoedoniji in Starej Srbiji. Nezmiselno da bi bilo sedaj še nadalje »Tudi slovenski narod — dostavlja »Slovenec« — se oglašd proti krivicam, ki se gode brat* m Hrvatom in ob zopet preliti hrvatski krvi dvigne tudi narod slovenski pro-tesh, da ga bodo čuli na merodajnih mestih in da se ob t^m protestu iznova potrdi stara resnica, da Slo.enei iu Hrvat sta »uvjeic brat i brat« !< Tržaška vesti Namestnik grof troess je nastopil včeraj 4-teatushi d >pust. Vodstvo namestništva je p rt« vzel dvorni svemik Teodor Scli\varz. Imenovanja in spremembe v poštni službi. Minister za trgoviuo je imenoval ,tav binskimi eievi na poštnem ia brzoj lvnem ravnattljstvu v Trstu absolv rana tehnika Alfreda Dejaka in Frana Gregorutt'ja ; poštnima fcz:stentomi poročnika v. r. Frana Fa-b ana v Pulju in mornar.šnčne manipulantinje : Zofija Pire v Ljubljani, Julija Dovgan, Sil-vija 13o*g^nf Hermina Sch;eiin, Mar ja Kant-aer in Klementina Mrach v Trsiu ; v tltfi-niuvnega [ oštnega ekfprdijenta provizonČni ekspedijtnt v Ljubljani Josip Zanet Premtščeni so : postni kontrolor Ivan Bonetta iz P ulja v Trst, pi štni »ficijali : Maks Dunadini is Malega Lošinja v Trst, Vnjelm Kahn pl. Hahnenbeck iz R .vinja v T rat injpi.štni azistent Ettore Li=ter iz Pulja v Rovinj ; potem poštna pomožna uradmea R za Schlebnig iz Matulj v Bohinjsko Bistrico in provizorični pomožni uradnik Josip Loik iz Ma'.ega L šinja v Matulje. Zganimo se ! zgornje okolice nam pišejo : Z ozirom na vabilo političnega društva »Edinost« na ^ d, ki ga priredi isto prihodnjo nedeljo v »Narodnem domu« pri sv. Ivanu, hočem tudi jaz, posestuik iz V. oko- ličanskcga okraja, povedati na kratko, svoje mnenje o laški šoli pri sv. Ivanu. Naši bratje iz Padričev in Gropade prosijo in zahtevajo neprestano ie toliko let, naj jim mestni magistrat odpre ljudsko šolo, katere potrebujejo krvavo. Magistrat se pa n>ti ne meni, oziroma se še šali z omenjenimi občani in davkoplačevalci, mesto da bi storil svojo sveto dolžnost in rešil nedolžne otročiče, ki morajo v najhujših vremenih zahajati v Bazovico ! Mesto da bi vslišala magistratna gospoda opravičene prcenje in zahteve omenjenih, šole potrebnih Tržačanov, hoče sedaj odpreti laško šalo pri sv. Ivanu, katere ne potrebuje nikko, ker pri Sv. Ivanu ni Italijanov, a oni, ki stanujejo na meji sv. ivanskega okraja, imajo svojo lepo in veliko šolo v ulici Kandler. Magistrat hoče ustanoviti pri sv. Ivanu zraven že c b stoječega laškega otroškega vrtca, še eno raznarodovalnico, katera naj bi vzgajala e n .ve in hčerke naših vrlih sv. Ivan-čanov — za bodočo veliko Italijo ! M; puščamo I:a ijanom rade volje, naj si svoje otroke vzgajajo v laškem — pa bi bilo tudi v laŠKo-radikalaem duhu. O i naših slovenskih otrok pa — roko proč ! Sveta dolžnost vseh cas okoličanov, kakor tuii mestnih bratov naših je, da storimo vse možno proti tej peklenski nakani ! Vsi, kakor en mož se moramo zganiti, da preprečimo ustanovitev mesnice, v kateri bi nfcša slovenske, ckoličanske otroke ubijali moralno in vzgajali iz njih — odpadnike, janičarje ! Prihodnjo nedeljo trebi opustiti vse druge poti in zabave ! Kedor le more, naj pohiti na protestni shod k sv. Ivanu ! Tu nam gre, o bratje, za biti — ali ne biti ! Prihodnjo nedeljo zakl.čemo Italijanom in vladi : Roko proč od našega sv. Ivana! Keirnieoli t veteranski uniformi. Pišejo nam : * Gospod urednik : Ni Bog ve kaj, ali zm čilno je vendar za naše tržaške razmere, kar vam hočem tu povedati. Zato je vredno, da zabeležimo tudi to. V ponedeljek zvečer, na predvečer ce sarjevega rojstnega dne, sti obhodili mtstne ulice dve godbi. Ena teh je svirala na čelu mladega veteranskega društva. Ne vem, ali to društvo nima več svrje godbe, ali ista ni popolna, kajti poverilo je nekomu nalogo, da je za to priliko sestavil godbo! In sedaj zopet ne vem, ali je dotičnik ptujec v Jeruzalemu, ali pa si je hotel privoščiti spas z društvom avstrijskih veteranov, kajti šel je iskat gtdcev za to priliko tudi med regni-cole ! Te je utaknil v un.formo in marširali so po mestu kakor pravi veterani ! Zanimivo bi bilo vedeti, da-li je vodstvo ssini (dosedaj Via delle Poste vecchie), Via Vincenzo Bellini (dosedaj Via del Canale) in Via Ruggero Monna (dosedaj Via Rnssini). Nova ulica, ki izhaja iz ulice Pauliana in leži pa ralelno z ulico Ruggero Monna, je dobila ime Gasparo Gozzi. Druga železniška zveza s Trstom. Včeraj popoludne so se na Dunaju odprle ponu Ibe za gradnjo proge Hrušica-JeBenice-Bohinjska Bittrica (^9lji kilom.) druge želez niške zveze s Trstom. Predloženih je biio 11 ponudeb. Ker je odprt tudi že konkurz za progo Prvačina-Trst, se v prihodnji jeseni prične delo že na vsej črti od Celovca d j Trsta razun par kilometrov proge na Karavankah, ker se gradnjo tega dela odda se le tedaj, ko bo rešeno vprašanje glede stranske veje do Celovca. Mladina naša nada! Od Sv. Ivana nam pišejo: Že več let zaporedoma se tu kajsnja mladina, ki je komaj odrasla šolski klopi, zbira in prirej?, svoje mladirske zabave. Letos pa se je taka zabava že tako lepo priredila, da se mi zdi vredno, da izve o tej zabavi nekoliko tudi širša javnost. — Zbralo se je torej tudi letos nekoliko bistrej s h dečkov, ki so na nekem tukajšnjem pro stranem dvorišču pridno pripravljali oder in vse drugo, kar je bilo potrebno za prireditev zabave. Še prej pa so se naučili par primernih otroških iger, jedno v treh dejanjih in jedno jednodejanko, kateri so potem na zabavi jako dobro predstavljali. Nabavili so si tudi orkester petih — mož, ki pa bo bili, ako štejemo starost vseh petih, komaj 55 let stari. Vendar pa je ta minijaturni orkester tako dobro rešil svojo nalogo, da eo ga starejši udeleženci te zabave morali občudovati. Najlepše na vsej za bavi pa je bilo to, da so mladi narodnjaki nabrali o tej priliki 9 kron na korist naši prekoristni družbi, katero svoto so izročili svetoivan.-ki podiužnici. Dokler imamo tako navdušeno in zavedno mladino, kakor eo ti svetoivanski prireditelji otroške veselice, se nam pač ni treba bati za bodočnost našega naroda na tržaškem ozemlju. Okrajni predstojnik na Barrieri sa preseli dne 24. t. m. v ulico Farneto št. 44. Razpisani službi t finaučni stroki. V območju c. kr. finančnega ravnatel stva v Trstu je provizoričnim potom razpisana služba finančnega komisarja v IX. plačilnem raz redu in finančnega koncipista v X. plačilnem razredu. Prošnje je uložiti v štirih tednih na predsedstvu c. k. finančnega ravnateljstva v Trstu. Delavskemu podpornemu društvu sta še darovala gg. Josip Turk 2 K, Štefan Prelc 2 K. — V izkazu, priobčenem v 186. št. »Edinosti«, naj 82 čita dr. Brnčid mesto Berneda. Slavnost v Dolini. »Delavsko podp. društvo« nam javlja, da se korporativno in z društveno zastavo udeleži velike slavnosti, ki bo v Dolini dne 13. septembra. Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Hetodija je podarila gospa Jelisava Košir za odhodnico iz Trsta 4 K. Ker gospa cdhaja z vso obiteljo v Gradec, jej želimo mnogo sreče, ter naj ne zabi tudi tam biti tako vneta rodoljubka in pod-pirateljica naše družbe. Gospa Jelisava Gulič nabrala v Dorn-bergu za bloke 6 K 20 st. Bog ju živi ! Vojaško Teteransko društvo za Trs; in okolieo bo imelo v nedeljo dne 23. avgusta zjutraj sv. mašo, popoludne pa veliki koncert na vrtu gospodn Benčida ulica Sco-glio št. 105. Členi društva se poživljajo, da pridejo ob 7. uri zjutraj pred društvene prostore v i šolo tudi v izven-čeških listih opozoriti ter ulici Tintore štev. 5. Od tu odkorakajo v ve-i jo roditeljem priporočiti. Šola ima pravo jav-liko vojašnico po društveno zastavo in potem v ; nosti in nalogo izvežbati dekleta v JvBeh cerkev sv. Antona novega. trgovskih vednostih, ki so potrebne za sa- Za koncert naj se zberejo udje se svo- mostalne službe komptoarietinj, knjigovodnic jimi družinami ob 5. uri popoludne na reče- ;itd. v pisarnah, trgovinah, komisijonarBkih in nem vrtu. Vodstvo društva vabi najuljudneje in spediterskih zavodih, posojilnicah, bankah, tudi znance in prijatelje društvenikov. pri pošti, telegrafu in drugod. Pa tudi za Pozir. Odbor pevskega društva »Kolo« i ona dekleta, ki še ne nameravajo stopiti v poživlja vse sodelujoče Člene, da se prihodnjo službo je šola praktično nadomestilo za druga nedeljo popoludne gotovo udeleže skupne višj* učilišča po končani meščanski šoli, ker vaje in pogovora o prihodnjem društvenem trgovska izobrazba, ki se morda in to po koncertu, ki bo meseca oktobra, kakor tudi _ krivici in zmoti smatra za enostransko ima pogovora radi nastopanja na veselicah raznih j v sebi toliko vseobčnega in za bodoče go-bratskih društev. Ispodinje potrebnega znanja, da se četudi pu- Vremenski vestnlk. Včeraj toplomer >b 7. zjutraj 17.9, ob 2. uri popoludne 23.7 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 758.3 — Danes plima ob 8.59 predp. in ob 7.32 oop.; oseka ob 2.22 predpoludne in ob 1.51 popoludne. Vesti iz ostale Primorski* X Soli družbe sv- Cirila in fleto-dija t Vabregi (r Istri) je min ster za bo-gočastje in niuk podelil pravico javnosti. Šola je enorazredna. X Obravnava v zagotovljenje užit-nine za davčni okraj Podgrad za leto 1904, eventuvelno 1905 in 1906 se bo vr šila dne 3. septembra ob 10. uri iredpoludce v Poigradu pod predsedstvom c. k. fiaanč-nega kom sarja iz Pazina. Poravnavna cena za eno leto za vino, vinski m<»št in sadni mošt je določena z 11.300 K, za meso 1900 K, skupno torej 13.200 K. Da se sklene dogovorno pogodba, mora priti ca razpravo brezpogojno večina obrtnih obvezancev, ki se pa morajo dati tudi zastopati po drugih osebah, davši jim zakonito pooblastilo. Vesti iz Koroške. * Nemško sovražno proti slovenskemu jeziku. V >Miru« čitamo: Gospod dr. Br«*jc (preselivši se iz L;ubljane v Celo vec) je bil pozvan pred sodišče, da poda neko izpoved kakor priča. Izpovedal je slovensko, a na tem se tako izjodtika imenovani list (»Freie Stimmen«), ki ima, kakor se vidi, svoje vohune tudi za zaprti mi durmi deželnega sodišča! Ko je bil dr. Brejc zaslišan, bil je navzoč samo preiskovalni sodnik in zapisnikar. Kdo je torej pisačem Dobernikovega glasila kar toplo sporočil, kako je dr. Brejc izpovedal? Na to zahtevamo odgovor, ker nam ni mar, da bi morali »Freie Stimmen« priznavati kakor nekak »uradni« list c. kr. deželnega sodišča. Drzni apadi nasprotnikov na slovenskega odvetnika pa morajo vsem Slovencem biti v glasen poziv, da se v vseh pravdnih stvareh obračajo za pomoč do slovenskega g. odvetnika ! Ta velja izlasti narodnim zavodom, posojilnicam itd., a tudi vsem posameznikom! Čim bolje naši nasprotniki kriče tembolj tesno ee združimo mi po geslu : »Svoji k svojim« ! stimo na strani one slučaje, ko postane potrebna za pridobivanje vsakdanjega kruha, dandanes vsestransko uvažuje in priznava. V prvi letnik se sprejemajo ona dekleta ki so dovršila z dobrim vspehom meščansko šolo ali kakšno drugo šolo, ki je tej enakovredna. Šolnine se plača na leto 40 K v mesečnih obrokih, manj imovitim gojenkam se tudi zniža. Redni predmeti so: Krščanski nauk (brez klasifikacije), češčina, nemščina, računstvo, enostavno in Bloženo knjigovodstvo, češka in nemška korespondenca, trgovski cauk in menično pravo, zemljepis, kraso-pis ter nauk o spoznavi blaga. Ižvanredm predmeti so : Ruščina, francoščina, češka in (Dalje na četrti strani.) Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN SODNIK Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorclja lista „Edinost" v Trai« Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi zzzzz ulica Tesa št. 52. A. =: (v lastni hiši.) ZALOG A: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se nI bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Ilnartovan cenik brezplačno in franko. TOVARNA POHIŠTVA • Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij -- TRST --- ulica Malcanton štv. po zelo nizkih cenah. I. ssm* X X X 3S X M Dvorazreana ae*..«*« "(S"™"'™" -- ~ Trgt vja piazza vecchia (Rosario) M zavodu gr.f* Portinga v Olomaou (Moravsko) « St. 1. hiša Marenzi. * prične 8 prihodnjim šolskim letom peto leto delovanja. V prvih štirih letih so Dekliška trgovska šola v Olomucu. Dvorazredna dekliška trgovska šola !tt X na M Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarno mizarste zadruge t Gorici (Solimo vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej finlon Černigoj svoiega pohaiale to šjIo razun deklet č<ških tudi de kleta druzih slovenskih narodnosti, katera so si, kar je dokazala Bkušoja, Seščino kaj kmalu prisvojile ter dobro napredovale. Radi tfga si dovoljuje ravnateljstvo na to strokovno It X * Solidnost zajamčena, kajti lea ae osuši ^ v to nalašč pripravljenih prostorih a tem-peraturo 60 stopinj. — Najbolj udoDas, sao ^ dernl sestav. Konkurenčne cene. M j^g If^ juijUiU pvuubsv Ui UiipiavvM - — ^ *9XXXX8XXXX8 * *K <* Album p oh.lt t o v brozplad«s ^S == NAJVEČJI IZBOR VRČKOV ZA PIVO = se nahaja v dobro znani zalogi steklenin in porcelana Jakob Hirsch, ul. Cavana 6 (nasproti škofijski palači) mm" trst Vzorec št. 4. Vzorec 5t. 2. Vzorec Št. 5. (Pošiljatve na^deželo^se izvrše z največjo točnostjo in nataočnostjo. Sprejema mi varovanje človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in mrt x zmanjkuj očimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende „SLAVIJ A" ===== vzajemna zavarovalna banka v Pragi. = Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. upravo. Po velikosti druga vzajemna zararo ral niča naše države z vseskozi slovansko-narodno VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaij e poslopja in premičine p rot* požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. neiLŠka stenografija, p sanje 8 strojem, telovadba in vzgojevalstvo. Gojenke stanujejo lahko v mestu ali pa v penzionatu zavoda, ki ima velik vrt in je prij ravljen za 150 g Jenk. V pa skrb ravnateljstva in učiteljskega zbf.ra na zavodu se obrača na to, da bi š la z rezumno in skrbco oigo o vzgajala narodu d« bre ž-dp in prave rodo jubkuje brez hinavskega naličja, ki bi zapuščale zavod z narodnimi idejali in s popolnim znanjem dela. ki jih čaka v življenju. Istot^ko pri-p<:očtm»i za šoli odrasla dekleta višjo dekliško in < brtno šolo, na zavodu grofa Pot-ticga, katere prcsj»e'te ravnateljstvo na zahtevo radovojco pripišite. Za vpisovanje se je zglas ti tekom po-č tnic, na'po^neje pa do 16. septembra. Na v-a vprašanja odgovarja ravnateljstvo in prrepekt«* radovoljno dop< šiija vsakomur kdi r zahtev*. Ravnateljstvo na zavodu grofa P o t ti n ga v Olomucu. Brzojavna poročila. t Ern»»t srof ilo.vos-Sprinzenstein. DUNAJ 21. (B.) Podprt d-ed7.em-ki železnici, ker se je neka svinčeta pltšča jela topiti. Potniki so mirno zaonstili voz. PARIZ 21. izjavili, da seje kriza v Macedoniji zadnji čas jako vznemirjivo zasukala; vendar ne sodijo, da bi iz tega mogel nav^tati splošen požar. D »kler ostaneti v soglasju Avstro-Ogrska in Rtuija, ni povoda za druge vlast', da bi posegle vmes. Ženitna ponudba. Mul trgovec v mestu hi vzel v zakon žensko od 30- 40 let. samico ali vdovo (eventualno tudi z 1 otrokom). Zahteva se pridnost in nekaj malega dote. Naslov se izve v našem uredništvu. Naznanilo. Podpisani naznanja cenj. občios'.vu, da sem cene olja znižal in sicer prodajam : Olje za luč.......liter po 28 nvč. Jedilno olje.......» » 34 > » » bolje.....> » 36 > » » na fineje II. . . » » 40 » > > » I. . . > » 44 » Namizno olje.......» > 48 » » » bol e.....» » 52 » » > i z Ženeve ...» » 48 » > »iz Bar. . . . . » » 48 » » »iz A xa ...» » 60 » » »iz Niče . ... > » 68 » Milo za kuh njo.....od 18—22 nvč. » » pranje......» 26—30 » Velik izbor toiletnih in 1, škroba, sveS, kisa, voščila, vž gilic, s >de in drugih p itreb ščin za perice. Pošilja tudi na deželo po polti ali železnici nd 5 naprej. V z mi si u ges a : Svoji k svojim ! ae priporoča IVAN MILLONIG Trst. Trg Barriera vecchia št. 2. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica deU'Industria št. 1. - Trst. Cementne plošče umedene od 25 in 33 cm, šestvogalne plošče od 20 in 25 cm po K 2.— Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nikuke konkurence bo l si glede cene ali kakovost« blaga. Gulielmo Brod & C.° poznana tvrdka s 0 H I S T V 0 IVI Svoji k svojim Pavel Trst, ulica Madonriina 3. Zaloga pohištva, popolnih sob. Dunaj—Trst. Železno pohištvo, zrcala iz Be'erje. — Podobe v izboru in tapeta rija. — Ure, šivalni stroji za dom in obrt po najugodnejših cenah. Pnajelegantnejše vrste ZAJAMČENE KAKOVOSTI po najnižjih cenah Via S. Giovani Stv. 14 "TRST vogal Piazza S. Giovani. KATALOGI BREZPLAČNO IX GRATIS Šunka s kožo po pil. 1.— brez kože 90 kr, suho meso 78 kr, flunna 82 kr, prešičev i jez ki 1 trld, gov>)i 1.20 gld. glavina brez kesti 45 kr, dunajske salame 80 kr, prave boljše 1 gld, iz šunk* gld. 1.20. og ske z i mesec j al* j 1 gld. 95 kr, (v nj: k mesrc 15 kr. draž:e) Vrline klooas** 20 kr. poš Ija le dobr -, p> šteno blago od 5 k lg. naprej i»roti p v?et;u lanko Sire, Kranj. O B U VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke^ Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Pehar. Alojzij Siapl TRST - Ul. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jestvin. kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, najfinejše testenine po jako nizkik cenah, na-dajle moko, žito, kavo, sladkon. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi 11a drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko. Urar F. Pertot Rudolf Aleks. Varbiuek naloga glasovirjev najboljših tu- 111 inozemskih tovarn = Borzni trg št. 2 II. nadstropje = (nasproti sladčičarne Urbanis). Kazposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke. Konkurenčne Trst ulica del le , — — . - Poste 1, vogal ul. Carintia. Prodaja srebrne ur j od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor stenskih ur, reeolfct »ijev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure p) jaLo zmerni ceni. 30 malih stanovanj ; kukinjo se takoj odda v ulici Industria in ul. Guardia v Lišah St^lfa. Pisarna v ul. Giuliani št. 20 A, I. na Istr. od 1—2 in 5—7 pop. cene < < \ < < < ( < c Pri svetem Antonu Padovanskem. Prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Dobi se bogata izbira, planet, (laimatik, pluvial, humeral, roketov, kvadratov, kolarjev Leo, prsniKov, rafalov, brevirjev, rituaiov, »liuruov m atštevilno nabožnih raz ično fino vezan h Knjjg, svečnikov, križev, svetitnic, k^hhov, ciborjev se srebrno kupo. Jedina zaloga za celo Primorje kipov v vsakovrstni velikosti in kvaliteti, umetniško delo v louianskem kartonu, priporočljivih posebno za vlažne cerkve. Zaloga »več in čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I. in II. s rt»te. po.vratnih. Lastna izdelovalnica palm iz umeti ib cv» ttic in vsakovrstnih (lrugili dgl epadajučih k buguraalju, izvršijo »e vtzunjn (ncami) najfiot-jša za za-tave, pfegriojala idr. popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca. Naročitve ae izvršijo točno in hitro. M" Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. Z odličnim spoštovanjem . . .. 3 Anton J. Vognč. > > > > > > > > > > > > > > > > > > > ZALOGA USNJA IVI. Madriz Piazza Nuova 1 uhod ul. S. Caterina TRST. Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu in inozemskih tovarn. Tovarna nadplatov ter vseh pred-— metov te stroke. — Ugodne cene. Narodni brusar priporo'a tržaškim in zunaj ni 21 > 1 o-ranom h to j o bru-alnico nahajajooo s? v ulici Belveilere ^t 25. 1 pri tleb) v koji izvršuje v-a v to obrt ?pada:ola dela tudi najtineja kakor: brušenje brivnib brtev. >H-.kovrstnh nožev, ^karij itd. ter sprejema v popravo dežnike in Aolnčnike Točna po-etrež^a in zm rne ene. Udani Filip Kante, prvi ploveveki brusar»ki obrtnik v Trt»tu. 3van Semulič v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. A' zalogi ima vsakovstno pohištvo najfineje in drugih vrst iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne m postrežba točna in poštena. Prodaja manifakturnega blaga SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. in podružnica „ji\h citta 9i £on3ra" ulica Poste nuove Št. 3. (Brunerjeva liiša) --- Izgotovljene obleke za moške, dečke in otroke. Moške obleke od ti-50 do 24 gld ; za dečke od -i do> 12 gld. Jopiči i snovij od 3 do S gld. IUače iz snovij od 2—4 gld. ravno take iz najfinejše volne od 450 do 8 gld. Velik izbor finih površnikov v barvah od 8 do 24 gld. Volnene obleke za otroke od 3—12 let od 2.5U do 9 gld ; isti iz platna od 1 do 5 gli. Haveloki (Loden) za moške, dečke in otroke po zelo zmernih cenah Hlače od moleškina. za delavce (iz lastne predilnice v Korininu). Močne srajce lastnega izdelka po 1.20 gld. Zaloga jopičev Orleans, platna, črnega in barvanega satena za pisarniško osobje. Bogat izbor snovij za moške obleke toli na meter koli za naročbe po meri, koje se izvrše v slučaju potrebe v 24 urah. XXXXXXXXXXXXXXXX Uprava dvorca (vile) »Pompejana« na Katinari posojuje na zahtevo proti ! mali dnevni odškodnini svoje tri poljedelske stroje (t. j. mlatilnico, čistilnico in trijer) zn mlatenje in čiščenje pšenice, ječmena, rži, ovsa, ajde itd. Več se izve pri upravi zgoraj omenjene vile. xxxxxxxxxxxxxxxx LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polno vplačani akcijski k&pit&l k 1,000.000 Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, p rij ori te t, komunticih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promeae izdaja k vsakemu žrebanju. Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in eakomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale ...... — kupone. —: Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni --izgubi ===== Vinkuiuje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Emkompt in inkjutao menic. g^* Bor—ui naročila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obresti m. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do = dne vzdiga. ■■ ------ Promet m čeki in nakaznicami.