Ljubezen do doma Veliko, veliko si bomo imeli povedati, ko se bodo vrnili naši dragi iz vo:ske. Marsikaj smo se naučili, inarsikaj bomo morali pozabiti. Eno je, kar se kaže že sedaj in kar bo za našo domovino velikega pomena: v tej vojski je nanovo oživela ljubezen do doma. Kako smo bili domu že nekam tuji! Za vsak nič smo ga pustlli in šli v mesto, na Nemško, v Ameriko ali kamor je že bilo. Domača zemlja, ljubi dom so nam bile že kakor prazne besede, Vojska je nas predramila. Spoznali smo, da je vendarle najIjubše doma, Kako hrepene naši možje in Iantje po domu! Prej niso skoraj vedeli. kaj imajo, ko imajo dom. Sedaj se po tujih deželab hrepeneče spominjaj« doma in trdno si obetajo, da ga bodo vse drugafce Ijubili, In tisti, ki jih je sovražnik pregnal z domiače zeml]e, kaj občutijo šele tisti! Kako si žele, žele domov. Samo domov, domov, pa bo vse dobro! Morda je dom požgan in razdjan, zemlja poteptana, pota razrovana. Ah, samo domov, bo že kakol S trpe čimi rok-ami bodo zgradili nov, četudi boren dom, popravili pota, zorali zopet zemljo in ljubili bodo Ie4a skromni dom in domačo Ijubo zemljo, kakor nikdar poprej. % -s » t . Cloveku s« oko solzi, 6e prebini pfcrofiila iz be- \ gunskih taborov, kako hrepene ubožci domov. a domov hrepene tudi tisti, ki so prišli med dobre ljudi, jim ni med njimi sicer nič hudega. V nekem listu je bilo poleti poročilo duhovnika, ki je obiskal rojake na Moravskem. Kako je kaj, Ijudje božji? Gospod, na tuiera smo. 'Xo bi mogli nazaj domovi Res dobri ljudje so Cehi, dajo nam, kar imajo, dela in kruha. A težko je delo na tuji zemlji. In težko nam je, četudi žanjemo rumeno žito na ravnem polju ali kosimo rosno travo na zelenem travniku, In kruh v tujini, gospod! Kolikokrat ga moftijo naše solze. 0, le nazaj, nazaj domov! V drugem listu piše tak begunec z goriške zemlje: Begunci, ki smo sedaj razkropljeni po kranjski, štajerski, koroški deželi in drugod, gledamo z nekako zavidnostjo na kmetsko ljudstvo, ki obdeluje t miru svoja posestva. Pr; iem delamo razne do^re sklepe za bodoCnost. Kako lepo nam je bilo v roclovitni Vipavski dolini, v solnčnih Brdih, v goriški okolici, na kršnem Krasu! S solzami v o8eh gledamo, kakor pregnana Adamova deca, nazaj v izgubljeni raj, ki ga pa nismo znali prav ceniti. Tam so ntfSi žuboreči potoki iii reke, tam naše vinske gonoe, tam naSo njive in travniki, naši šumeči gozdovi, našfgore in doline, tam naše solnce in naše zvezde, naši dnevi in naše no&i, tam naše veselje in uaša žalost, naše petje in vriskanje, naši prazniki in našo cerkve. Se se nam sanja o naših ognjršftih, ob katerih smo tolikokrat peli in molili, o naših kleteb, polnib rujnega vinca, o naših hlevih, polnih lepo rejene živine! Vse smo izgubili. Sedaj še le znamo to dobro ceniti, ko gledaino na tujem srečo v miru živeftega kmetskega ljudstva, ko gledamo njega posestvo in delo, žetev in setev, ko poslušamo zvončljanje po planinah paso&ih se Cred. Ta ljubezen do doma, ki se je nanovo užgala v tej vojski, zlasti ljubezen do kmetskega doma, je nekaj tako lepega in velikega. S to ljubeznijo se bodo vrnilo veselje za kmetsko delo, Ki je sicer mnogokrat trdo, in se zdi na zunaj grdo, a je v resnici-le tako lepo: obdelovati polje, negovati živino, biti naravi za božjega oskrbnika in človeški družini za rednika. Z vesel^em za kraetsko delo se bo vrnila v družine zadovoljnost. Ni6 več si ne bodo želeli ljvidje s kmetov v svet, saj ni nikjer tako lepe in tihe sreSe, kakor v preprostem kmetsicem selu v preprosti kmetski hiši, Saj je tu sveta zadosti: doroa&a biša, domača vas, sredi vasi cerkev, potem pa polja, travniki. Tu je dom in svet, tu je svet in Bog! Saj je tu rafzlike zadosti: delavni dnevi, pa nedelja in praznik, in za spokornimi dnevi Božič in Velikanoft in sveto Rešnje telo in zopet prelepi Marijini prazniki. Sa4 je tu tudi ljubezni zadosti: ljubezen materina, ki je ves svet nadomestiti ne more, pa resna iiubezen očetova, Ijubezen žene in ljubezen družinice, ljubezen zvestih prijateljev in dobrih sosedov, pa nad vse božja ljubezen! Kakor pozabljena pesem se oglaša v srcih mož ia fantov na vojski, v srcih vjetnikov in beguncev na tuji zemlji ljubezen do doma, Nikdar niso vedeli, <!a je ta pesem tako sladka in ljuba, a nikdar tudi je ne bodo več pozabili. Iz ljubezni do doma bo srkala srčno kri ljubezen do domovine in iz ljubezni do doraovine ljubezen do cesarja, in tako bomo, kakor trdno upamo, Slovenci če doslej, še bolj zanapre] — zvest in srefcen narod v srečni Avstrijil