TOREK, 25. OKTOBRA 2011 • ODGOVORNI UREDNIK: TOMAŽ RANC • PRVA ŠTEVILKA JE IZŠLA 9. MAJA 1945 • WWW.VECER.COM • LXVII 248 (20379) • CENA 1,20 EUR (12 HRK)

Dr. France Arhar, UniCredit bank: "Večja pomoč pomeni zahteve po večji odgovornosti. Gre za OBLAČNO
aktivistično parolo, znano tudi v Sloveniji, ko govorimo, da je v bankah premalo odgovor-
nosti. V nekaterih bankah je je res premalo, sicer kriza ne bi imela takšne dimenzije." Stran 9

Zlatki Kanič desetme-
sečna pogojna zaporna
kazen s preizkusno
dobo dveh let. S takšno
obsodilno sodbo niti
obramba niti tožilstvo
nista zadovoljna

Očitanega kaznivega dejanja
povzročitve smrti iz malomarnos-
ti pri dvanajstletnem Boru Nekrepu
okrožno sodišče v Mariboru včeraj ni
pripisalo nobenemu izmed obtoženih
pediatrov. Senat je namreč presodil,
da se zdravnici Zlatki Kanič lahko
očita le malomarno zdravljenje in v
zvezi s tem njena krivda za občutno
poslabšanje dečkovega zdravja, za
kar ji je včeraj izrekel pogojno kazen
deset mesecev zapora s preizkusno
dobo dveh let. Pediater Robert Pogor-
evc pa je bil obtožbe oproščen, ker v
njegovem ravnanju 13. marca 2008, ko
se je ob jutranji izmeni sam javil, da
bo prevzel mladega pacienta, sodišče
ni prepoznalo niti malomarnega ve-
denja.

"Kriva je, je rekla sodnica. To je
bistveno in edino, kar smo pričakovali
od tega sodišča," je v novinarske mik-
rofone po izreku sodbe skoraj zajokal
Borov oče Matjaž Nekrep in dodal, da
pričakuje sankcije za zdravnico tudi s
strani zdravniške zbornice, ki da s to
obsodbo "zdaj nima več tako širokega
manevrskega prostora".

A obsodba še ni pravnomočna in
hitro, če sploh, tudi ne bo. Zdravničina
odvetnica Nina Zidar Klemenčič je
namreč že napovedala pritožbo. Meni
namreč, da sodišče ni sledilo mnenju
izvedencev, pač pa je podleglo pri-
tisku javnosti in sprejelo salomons-
ko odločitev v stilu, da bo volk sit in
koza cela.

O pritožbi zoper obsodilno sodbo
razmišlja tudi avtor obtožbe, tožilec
Darko Simonič, ki je za zdravni-
co zahteval poldrugo leto zapora. Z
zgolj pogojno obsodbo tožilec namreč
ni zadovoljen, prav tako tudi ne s
prekvalifikacijo prvotno očitanega de-
janja v kaznivo dejanje malomarnega
zdravljenja.

Ne vemo, ali so se pretendenti za
oblikovanje nove slovenske vlade
včeraj, ko so, vsi po vrsti, na Brdu
poslušali mnenja gospodarstveni-
kov, kaj bi bilo treba storiti, da
Slovenija kolikor toliko znosno
preživi krizo, ki preplavlja svet,
potihem celo nekoliko ustrašili
izziva. Menedžerji so predstavili
svoje resnice in izzive, nedvomno
jih bodo pred 4. decembrom
predstavile tudi druge družbene
skupine - in potem bodo na vrsti
izbire. Težke kot že dolgo ne.

Nobena skrivnost ni, da so številna
slovenska podjetja, zaznamovana s
težo tranzicije, z nedefinirano
lastniško strukturo, s premalo
sposobnimi vodstvi in preveč
odvisna od bančnih kreditov,
svetovno krizo dočakala slabše
pripravljena kot konkurenti in da
so zgodbe s prevzemi, pa če so bile
motivirane z željo posameznikov
po lastništvu ali nacionalnim
interesom, močno načele podjetni-
ške in tudi bančne bilance. Morda
je še hujše, da so spodjedle tudi
zaupanje v menedžerje, ki se jim je
potem težko verjelo tudi takrat, ko
so javnosti pripovedovali o
spremembah, ki so v času - ko so
slovenska podjetja primorana
konkurirati drugim podjetjem po
vsemu svetu - najbrž neizbežne: o
spremembah pri upokojevanju ali
pri trgu dela, o spremembah, ki jih
državljani povsod po svetu težko
sprejemajo, saj se dotikajo vsakega
posameznika. O tem, da je mogoče
v javnem sektorju porabiti le
primeren del ustvarjenega, ker je
treba pomemben del nameniti
razvoju, ki naj prinese nove
produkte, nove storitve in nova
delovna mesta. Kdo - in kako - bo
sicer odplačal posojila?

In vendar gospodarstveniki
optimistično odgovarjajo, da vedo,
kaj gre narobe, in verjamejo, da je
lahko Slovenija uspešna država. Po
izvozu na prebivalca je Slovenija še
vedno visoko med državami EU;
na evropskem zemljevidu je tako
majhna, da ni mogoče vanjo
zapisati niti imena države, vsebuje
pa prebojno moč, ki jo je treba
znati izkoristiti in poiskati
sinergije, je pred dnevi v eni od
razprav dejal direktor našega
morda najuglednejšega znanstve-
nega inštituta. Stečajev in prisilnih
poravnav še ne bo konec, izbira
prioritet in iskanje sprotnih
ravnotežij utegne biti - ker je tudi
država že precej zadolžena - še
težavnejše kot po prvi krizi. Morda
pa je že dovolj hudo, da se tokrat
pred volitvami ne bomo pogovar-
jali samo o novih obljubah, pač pa
predvsem o izbirah, ki so nam na
voljo.

Na Brdu so na vrhu gospo-
darstva staknili glave in ideje
vsi politični liderji. Desni,
levi, srednji, zeleni, modri,
rumeni, rdeči in črni so
sedeli skupaj v eni vrsti in se
celo poslušali. Aja, kaj je že
4. decembra?

"Čas je, da se soočimo z realnostjo." To
misel je izrekel Devid Pelčič, direktor
družbe Robotina. A vendarle povze-
ma duh včerajšnjega Vrha slovenske-
ga gospodarstva - tradicionalnega
srečanja članov Gospodarske zborni-
ce Slovenije (GZS) s slovenskimi poli-
tiki. Letos že šestič po vrsti, vendarle
za več kot mesec prej kot po navadi.
Zaradi predčasnih volitev, kakopak.
"V Sloveniji - državi in gospodarstvu
- žal nismo zanimivi," je še nadaljeval
Pelčič. "Tranzicijska zgodba o uspehu
se je izpela, nove pa nismo znali začeti.
Mislim, da je to dobro novica. Šele ko
sprejmemo realnost, lahko začnemo
graditi naprej."

Kar sedem področij so predstavili po-
litikom, ki potrebujejo rešitev. Na GZS
so jih vljudno poimenovali "pogoji za
uspeh" ter od lanskega in predlanske-
ga vrha se niso kaj veliko spremenili.
Da je pač treba pospešiti gospodarski
razvoj, debirokratizirati javni sektor in
povečati njegovo učinkovitost, končno
uvesti vladavino prava, začeti varčeva-
ti, sprejeti strukturne reforme, graditi
zaupanje, ugled in družbeno odgovor-
nost, in to v politiki in v gospodarstvu,
pa tudi spodbujati internacionalizaci-
jo slovenskega gospodarstva. "Cel svet
je naš trg in povsod je konkurenca,"
je povzel Uroš Slavinec, predsednik
uprave Heliosa. Da bi bili čim bolj
konstruktivni in konkretni, so na GZS
pripravili tudi seznam štirinajstih za-
konov, ki jih je treba spremeniti že v
naslednjem letu, takoj ko nova vlada
začne svoj mandat. Ampak gospodar-
stveniki so skeptični.

"Podjetja pravzaprav ne potrebu-
jemo politike, politiki potrebujete
podjetja. Podjetja je moč preseliti in
verjamem, da marsikdo od uspešnih
podjetnikov že razmišlja o tem," je bil
oster Pelčič. "Države pa ne moremo in
nočemo preseliti." Gospodarstveniki v
javnem sektorju pogrešajo predvsem
profesionalno in ciljno usmerjeno de-
lovanje. Podobne očitke so izrekli tudi
kolegom v državnih podjetjih. "Mene-
džerji državnih podjetij so večinoma
nesposobni ali pa nimajo enakih inte-
resov, kot ima interese podjetje. Sicer
ne bi bilo tako. Koliko direktorjev dr-
žavnih podjetij bi vi zaposlili? Jaz zelo
malo," je še povedal prvi mož Roboti-
ne.

"Mislil sem že, da sem zgrešil. Da je to
partijski kongres. Veliko preveč je raz-
pravljanja," je včeraj komentiral član
občinstva. Kajti dlje ko je trajal včeraj-
šnji vrh, bolj je postalo jasno: gospo-
darstveniki ne razmišljajo vsi enako.
Prevladoval je sicer pesimizem o seda-
njih razmerah v Sloveniji in o težavah,
ki nas šele čakajo v bližnji prihodno-
sti. Optimisti pa so predvsem opozar-
jali, da je prav podjetništvo tisto, ki
mora dajati zagon državi. "Ta debata
mi že gre malo na živce," se je k besedi
javila Mateja Mikec, direktorica pod-
jetja Interseroh. "Sprašujete se, kaj vse
lahko za vas naredi država. Zakaj se ne
vprašate, 'kaj pa lahko storim jaz, kje je
tukaj moja vloga, moja odgovornost'?"
Franci Pliberšek, generalni direktor
podjetja MIK Celje, je povzel, da mora
gospodarstvo predvsem več vlagati v
prihodnost. "Če bomo vlagali v razvoj,
se ni treba česa bati. Mi podjetniki
znamo delati. Potrebujemo pa pravno
državo, ki bo učinkovita, da bomo iz-
stavljeni račun dobili plačan."

A kot je poudaril predsednik GZS
Samo Hribar Milič, se gospodarstve-
niki morda ne strinjajo v vseh pogle-
dih, a na koncu si vsi prizadevajo za
gospodarsko rast Slovenije. Ali druga-
če, četudi gospodarstveniki med seboj
tekmujejo na trgu, so na istem bregu
v svojih zahtevah, željah in prizade-
vanjih. Slovenska razklana politika pa
tega potenciala ne premore ne glede na
splošne zaveze k skupnemu dobremu.
Narobe svet, a včeraj so predstavniki
politike manj govorili in bolj poslu-
šali, pri tem pa bili deležni kar lepih
klofut. Celo od gostiteljev na GZS. Ti so
jih že vnaprej večkrat opozorili, naj ne
predavajo o svojih predvolilnih pro-
gramih, saj da jih bomo v naslednjih
tednih še dovolj poslušali.

Iz besed predstavnikov političnih
strank je bilo zaslutiti skupni pogled,
da potrebujemo več optimizma,
enotno nastopanje in streznitev. Vsi
prisotni predstavniki politične kraji-
ne so se oglasili k besedi. Med prvaki
političnih strank je najdlje mikrofon
podržal predsednik SDS Janez Janša
in povedal, da v Evropi vlada velika
zaskrbljenost. Ne zato, ker ne bi bilo
na vidiku rešitev, temveč zato, ker jih
je težko uresničiti. "Kitajska porabi
za sprejem sistemskega finančnega
zakona en dan, ZDA en mesec, EU pa
za spremembo pogodbe tri leta," je
ponovil svoje besede, zapisane med
vikendom na twitterju. "Tudi v Slo-
veniji poznamo rešitve. Vprašanje, ali
smo jih v praksi sposobni uresničiti,"
je dejal in opozoril, zatorej bo vlada
težko učinkovita, če bo v "naslednji
koaliciji pet strank". Potrebna je koa-
licija razuma in zdravorazumski do-
govor, je še menil in dodal: "Politika
ne more ustvarjati delovnih mest v
gospodarstvu, lahko pa veliko pokva-
ri. Streznitev je potrebna."

Gregor Golobič, prvak Zaresa, je
stopil v bran državi, javnemu sektorju
in politiki, saj je menil, da smo v Slo-
veniji pogosto preveč kritični do svoje
države in njenega aparata. Doktrina,
da brez učinkovitega javnega sektor-
ja ne bo razvitega gospodarstva, je
zgrešena. "Od podajanja gnilega jajca
je treba preiti k odločilnim temam,"
je zatrdil. Novinec na strankarskem
političnem parketu Gregor Virant
je zbranim ponudil prosto delovno
mesto za menedžerja, ki bi prevzel
gospodarski resor. "Kvoto za to osebo
zagotavljamo," je bil jasen.

Politikom pa kot izziv ponudil
izbiro menedžerjev za javni sektor
preko kadrovskih agencij, ki bi izbrale
najbolj kompetentne vodstvene kadre.
Radovan Žerjav (SLS), ki je v politiko
prišel iz gospodarstva, pa je v politiko
povabil gospodarstvenike. Zoran Jan-
kovic, ki se je dolgo otepal oznake, da
je politik, je prišel na Brdo, ko so go-
spodarstveniki že povedali svoje in so
prišli do besede politiki. Zdaj, ko ak-
tivno nastopa v volilni dirki s svojo
politično stranko, je zbranim gospo-
darstvenikom povedal, da mora biti
vsakdo pri svojem delu motiviran.
Tudi v javni upravi, ne glede na plačo.

Rezultati 85. kroga - 23. 10. 2011
Izžrebane številke za LOTO: 8, 12,
20, 22, 24, 26, 34 in dodatna 4.

V zdravstveni blagajni
"samo" 47,7 milijona
evrov minusa, skupščina
ZZZS pa nesklepčna

Štirje predstavniki vlade v najvišjem
organu Zavoda za zdravstveno zava-
rovanje Slovenije (ZZZS), Elda Gre-
gorič Rogelj, Valentina Prevolnik
Rupel, Stane Vencelj in Eva Zver, so
neudeležbo na včerajšnji izredni seji
malo pred njenim začetkom pisno
utemeljili z ugotovitvijo, da je tak
sklic "preuranjen", ker so ZZZS ter
ministrstvi za zdravje in za finance
"sredi intenzivnega usklajevanja ocen
poslovanja ZZZS za leto 2011"; ocene
torej niso dokončne in "jih ni smi-
selno obravnavati". Poleg tega v raz-
pravi in za odločanje ni pripravljenih
dokumentov, konkretno, ni novega
rebalansa, so v pojasnilu še zapisali
manjkajoči štirje delegati.

"Prav zato, ker je bila za nas
vladna zavrnitev rebalansa, ki smo
ga pripravili, izreden dogodek, smo
sklicali izredno sejo. V najboljši veri,
da z ukrepi zmanjšamo primanjkljaj
ter rešimo, kar se rešiti da.

Od vlade si ne dopustimo očitati,
da je ta skupščina totalno brezvre-
den balast in jo je treba ukiniti," je
bil tako kot vsi drugi prisotni ogor-
čen predsednik skupščine Vladimir
Tkalec. Če vlada opravlja le tekoče
posle, bi mednje moral soditi tudi re-
balans letošnjega finančnega načrta
ZZZS, je še dejal.

Kazenskemu zakoniku
grozi, da bo moral tik
pred volitvami
še enkrat pred poslance

Dopolnjenemu kazenskemu zakoni-
ku, ki je bil prejšnji teden, malo pred
razpustitvijo državnega zbora, potr-
jen s 45 poslanskimi glasovi, danes
grozi veto državnega sveta. Predla-
ga ga skupina državnih svetnikov z
Bogomirjem Vnučcem na čelu, med
drugim zato, ker da spremenjeni pa-
ragrafi neustrezno, pretirano sankci-
onirajo zlorabo avtorskih pravic (na
internetu). In to kljub temu da so v
pravosodnem ministrstvu tako ime-

Na novinarsko vprašanje, kako si
razlaga obstrukcijo, je generalni di-
rektor ZZZS Samo Fakin najprej molče
odgovoril z dolgim vzdihom, nato pa
povedal: "Danes se preprosto niso
hoteli soočiti z dejstvom, da manjka-
jo sistemske spremembe, in s tem, da
močno zamujajo z zakonodajo za sta-
bilnost zdravstvenega sistema." Po
njegovem spominu trije poglavitni
zdravstveni zakoni v predalih ležijo
že štiri leta. "V vsakem primeru, s
predhodnim soglasjem ministrstva za
zdravje ali brez njega, bo ZZZS pripra-
vil nov rebalans po pravilih igre, ki so
sedaj v veljavi," obljublja Fakin.

Ker ob odsotnosti še nekaterih drugih
članov na strani delodajalcev včeraj-
šnja skupščina ni mogla sprejemati
odločitev, so se delegati le seznanili z
aktualnim finančnim stanjem - sep-
tembra je primanjkljaj zdravstvene
blagajne znašal 47,7 milijona evrov -
ter z možnimi scenariji, kako lahko
zavod brez zadolževanja, k čemur ga
je obvezala vlada, izpelje letošnje leto.
"Kot sem že večkrat rekel, denarja je,
kolikor ga je, in ZZZS ga bo izvajalcem
namenil toliko, kolikor ga lahko. Če
ne bo nobenih aneksov, nobenih do-
datnih varčevalnih ukrepov s strani
vlade, bo najmanj 30 milijonov evrov
treba premakniti v prihodnje leto," po-
jasnjuje Fakin. Skratka, izplačilo tretje
tranše lahko bolnišnice, ker mora
zavod leto skleniti s stanjem nič, pri-
čakujejo po novem letu.

novani Šturmov kazenski zakonik
vmes na tej točki že spremenili tako,
da ni kaznivo na primer presnemava-
nje glasbe, dokler je v osebni uporabi
in se s tem ne služi.

Državni svetniki obenem ne ver-
jamejo, da bi novo kaznivo dejanje:
oškodovanje javnih sredstev, kdo v
resnici čutil na svoji koži, ker grešni-
kov za nazaj ne bo mogoče preganjati.
Zato se je že pojavilo vprašanje, naj-
prej od pravosodnega ministra Aleša
Zalarja, ki v vsem skupaj vidi politični
motiv, koga ščiti državni svet. Pa kako
da vse stranke in liste pred predčasni-
mi volitvami napovedujejo, da bodo
šle brez milosti nad gospodarski kri-
minal in korupcijo, zdaj pa je možno,
da državni svet, ki ga vsi akterji de-
cembrskih volitev niti ne bi ohrani-
li, zavrne kazenski zakonik, ki daljša
nekatere ne, češ da so si zelo različne
v poslovanjih in s tem tudi v rezervah,
ki jih imajo. Nikakor in v nobenem
primeru pa finančne zadrege javne
blagajne ne bodo občutili zdravstveni
domovi in koncesionarji na primarni
ravni. "Zdravstveni domovi so prva
črta, opravijo 80 odstotkov zdravstve-
nih storitev in jih bomo čuvali. Poleg
tega imajo drugega lastnika. Morebi-
tno izgubo bolnišnicam pa mora po-
kriti vlada po zakonu," je jasen Fakin.

O znižanju odstotnih deležev, za
določene zdravstvene storitve pre-
nesenih iz obveznega v prostovoljno
zdravstveno zavarovanje, ni bilo raz-
prave, nesklepčnost pa po direktorje-
vih besedah na načrtovano izvedbo
ni vplivala. "Nič se ni zamaknilo. Ti
deleži naj bi začeli veljati s 1. januar-
jem, če bomo imeli do 15. novembra še
eno skupščino, potem je časa dovolj."
Ta ukrep letno prinaša 14,4 milijona
evrov prihranka, če bi se potrudili, že
decembra 1,2 milijona evrov, a to bla-
gajne ne bi rešilo.

Na zelo konkretno vprašanje
Fakinu, kaj se je zalomilo v njunem
odnosu z resornim ministrom Do-
rijanom Marušičem, saj mu je prav
minister z imenovanjem in priznava-
njem njegove strategije dela dal zeleno
luč za imenovanje in vodenje ZZZS,
je Fakin predstavnici zavarovancev
Zdenki Bobovec odgovoril: "Jaz sem
strokovni delavec. Ko definiram pravi-
ce in denar, se to deli po ključu dosto-
pnosti. Se ne umikam od svoje vizije
in ne spreminjam svojega kurza, to
počne politika. Ministru ni treba od-
govarjati za stabilnost finančnega po-
slovanja, jaz moram."

seznam gospodarskih kaznivih dejanj
in s katerim pravosodno ministrstvo
zaokrožuje zaostreno zakonodajo
proti temu kriminalu.

Če bi bil veto v državnem svetu
sprejet, se bodo poslanci morali vrniti
v pred predčasnimi volitvami razpu-
ščeni parlament in o kazenskem zako-
niku še enkrat glasovati, pri čemer bo,
da bi bil potrjen, nujnih vsaj 46 glasov
podpore. Kar v trenutnih političnih
razmerah ni samoumevno doseglji-
va številka. Če bi spremembe kazen-
skega zakonika padle, bi bila podrta
pravzaprav vsa reforma kazenske-
ga pravosodja, opozarjajo pri Zalarju.
Nove oblike gospodarskega krimina-
la ne bi bile kaznive, pod to nalepko iz
tega razloga ne bi bil možen odvzem
nezakonito pridobljenega premože-
nja ...

Poslanka Janja Klasinc,
ki je včeraj izstopila iz SD,
naj bi se priključila stranki
Zorana Jankovica Pozi-
tivna Slovenija. "Čas za
razmislek sem si vzela do
začetka novembra," pravi.
Pogovorov z ljubljanskim
županom še ni bilo

Janja Klasinc, poslanka in predse-
dnica odbora za zunanjo politiko, je
včeraj ožjemu vodstvu stranke in po-
slancem poslala dobre tri strani dolgo
pismo, v katerem je naštela napake te
koalicije v tem mandatu, in vse ob-
vestila, da izstopa iz stranke. Pripra-
vljena pa je kot poslanka poslanske
skupine SD delovati vse do konca
tega mandata, če bi se državni zbor še
kdaj sestal. "Tako kot je prišla, je tudi
odšla," je njen izstop komentiral vodja
poslanske skupine Dušan Kumer.
Klasinčeva je sicer že nekajkrat bolj
ali manj javno povedala, da z delom
stranke in predvsem njenega predse-
dnika Boruta Pahorja ni zadovoljna.
Tako je že pred časom oklevala, ali bi
na teh parlamentarnih volitvah sploh
kandidirala.

Med razlogi za svoj odstop je me-
dijem navedla premalo odločno
zoperstavitev pohlepu kapitala in pre-
malo razločno pojasnilo o potrebnosti
reform. "Posledica je bila negativna
klima in celo apatija, ki je blokirala
vso državo," pravi Klasinčeva in na-
daljuje: "Na to sem opozarjala že zelo
dolgo. Ker sem bila s takšnimi svojimi
pogledi v stranki v manjšini, sem ugo-
tovila, da je izstop iz SD edina možna
rešitev." O tem, kaj bo storila zdaj, pa se
bo še odločila. "Čas za razmislek sem
si vzela do začetka novembra," je po-
vedala včeraj.

Pred časom nam je sicer dejala,
kako razmišlja, da sploh ne bi več kan-
didirala in da bi morala biti ponudba
izredno zanimiva, da bi se odločila za

ponovno kandidaturo. Včeraj pa: "Če
se bom odločila, da bom ostala v poli-
tiki, se bom pridružila tistim, ki bodo
imeli pozitivne spodbude, jasno dolo-
čene cilje ter odločno in strokovno vo-
denje." Nekaj časa se sicer že govori, da
naj bi Klasinčevo mikala kandidatura
na listi stranke Zorana Jankovica Po-
zitivna Slovenija. Sama sicer pravi, da
so o tem pogovori že stekli, samo od-
ločila se še ni. A vendar je iz vrst Po-
zitivne Slovenije mogoče slišati, da se
z Jankovicem sploh še nista sestala,
dokler pa se ne pogovori z njim, ni nič
dokončnega.

Težava je v tem, da je Klasinčeva na
zadnjih parlamentarnih volitvah kan-
didirala v Ljubljani in tudi tokrat je to
njena edina možnost. To pa je volilna
enota, kjer Jankovic nima težav z na-
borom kandidatov. Ravno nasprotno,
večje težave imajo njegovi nasprotni-
ki, ki se bojijo, da jih bo v prestolnici
s svojo listo močno preglasoval. Tako
bi se prvič utegnilo zgoditi, da tradici-
onalno močne stranke iz prestolnice
ne bi imele nobenega poslanca.

Prav zato se utegne zgoditi, da bo
iz za zdaj še največje vladne stranke
odšel še kakšen poslanec, ki morda
ne bo zadovoljen z volilnim okra-
jem, ki mu ga je namenila stranka.
Pred tem je sicer stranko že zapusti-
la Julijana Bizjak Mlakar (preselila
se je k Desusu), poslansko skupino pa
Andrej Magajna (je predsednik Kr-
ščanskih socialistov) in Renata Brun-
skole (kandidirala bo v Jankovicevi
stranki). Pahor je sicer minuli vikend
dejal, da ga vsi ti odhodi ne motijo in
ne vznemirjajo, saj se ne dogaja prvič,
da ljudje zapuščajo stranko.

Cvetana Rijavec, predsednica uprave
Ljubljanskih mlekarn: "S primer-
nim vodenjem javnega sektorja je
mogoče precej zmanjšati porabo
države in dodatno spodbuditi go-
spodarstvo. Poslovanje države je
treba debirokratizirati, trošenje
omejiti na največ 42 odstotkov
BDP. Rešitev ni le zmanjšanje šte-
vila ministrstev ali občin, temveč
predvsem v učinkovitem upravlja-
nju." (ka)

Državna volilna komisija (DVK) je
včeraj potrdila rokovnik volilnih opra-
vil za predčasne volitve. Do 9. novem-
bra lahko volivci po upravnih enotah
(tudi zunaj kraja svojega bivališča)
podpisujejo obrazce podpore bodočim
kandidatom. Do 4. novembra lahko
DVK sporočijo, da želijo glasovati po
pošti ali na diplomatsko-konzularnem
predstavništvu v tujini. Predčasno gla-
sovanje za tiste, ki na volilno nedeljo
ne bodo mogli na volišče, bo 29. in 30.
novembra ter 1. decembra. Do 1. de-
cembra morajo svojo željo sporočiti
volivci, ki bi radi na volišča, dostopna
invalidom, pa tisti, ki želijo zaradi bo-
lezni glasovati doma. (sta, va)

Vse otroke in mladostnike, obvezno
zdravstveno zavarovane po svojih
starših, bodo lahko poslej zdravni-
ki obravnavali ne samo urgentno,
temveč tudi v vseh drugih storitvah,
zagotovljenih z obveznim zavarova-
njem, četudi delodajalci staršev premij
ZZZS niso poravnali. Enakovredno
obravnavo omogoča novela zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstve-
nem zavarovanju, ki so jo poslanci dr-
žavnega zbora na svoji zadnji izredni
seji pred razpustom parlamenta potr-
dili soglasno. (mag)

Bo tudi Slaviši Stojanovicu
uspelo popeljati slovenske
nogometaše na svetovno
prvenstvo?

Pri ureditvi plač je treba
menedžerjem v javnem
sektorju omogočiti dolo-
čeno stopnjo avtonomije,
svetujejo v OECD. Zgolj
zmanjšanje števila javnih
uslužbencev ne bo dalo
zagona gospodarstvu

Reforma plačnega sistema in reforma
celotnega javnega sektorja sta postali
nujni. Ne le zaradi krize javnih financ,
temveč tudi zaradi številnih anoma-
lij, ki so se pokazale v preteklosti, ko je
začeta reforma po nastopu gospodar-
ske krize leta 2008 ostala sredi poti.
In tako niso bila v celoti odpravljena
plačna nesorazmerja in vzpostavlje-
na pravičnejša razmerja med poklic-
nimi skupinami pri izplačilu plač.
Tudi klub najrazvitejših držav, OECD,
nam v svoji analizi priporoča, da na-
daljujemo z reformo javnega sektorja
na način, da vzpostavimo mehaniz-
me, ki bodo omogočali ureditev plač
v javnem sektorju glede na finančne
zmogljivosti in ekonomske kazalnike,
pri čemer pa odsvetuje avtomatično
indeksacijo plač.

Da bo treba sprejeti dodatne ukrepe in
opraviti zaradi vse globlje krize ostrej-
še reze od že uveljavljenih v javnem
sektorju, se zavedajo tudi sindika-
ti javnega sektorja, a hkrati nenehno
opozarjajo, da je potrebno bremena
krize pravično porazdeliti. Ob tem pa
se je v politični in gospodarski retori-
ki uveljavila mantra, da je zmanjšanje
armade 160.000 javnih uslužbencev
eden ključnih dejavnikov za ponov-
ni zagon gospodarske rasti. Zgrešeno.
Zgolj zmanjšanje aparata javnih usluž-
bencev, tudi če za dva odstotka letno,
ne bo avtomatično pripomoglo k po-
novnemu zagonu gospodarstva. Za to
potrebujemo predvsem investicije in
znanje, kako iz izdelkov, ki jih izde-
lujemo, ustvariti dodano vrednost.
Javni sektor pa lahko pomaga gospo-
darstvu le z učinkovitejšim zagotavlja-
njem kvalitetnih in hitrih storitev, kar
posledično nosi odpravljanje birokrat-
skih ovir in predvsem prekinitev ali
vsaj zminimaliziranje prakse prelaga-
nja odgovornosti oziroma iskanja iz-
govorov, zakaj kaj ni bilo narejeno, na
druge. Ob poskusu odprave tovrstnih
praks je ključno razumevanje, da za
omenjeno ravnanje ni izključnega
vzroka iskati v javnih uslužbencih - bi-
rokratih, temveč je tovrstno ravnanje
sprožila politika s sprejemanjem zako-
nov, uredb, sklepov, ki so jim uradni-
ki le sledili in pogosto to še nadgradili
v maniri - delaj po liniji najmanjšega
odpora.

Pri krčenju javnega sektorja pa bi bil
uspeh že, če bi sledili dosedanjim za-
črtanim ciljem enoodstotnega letnega
znižanja, vendar tu ni mogoče rezati

Družba Skanska SK a.s., ki je podizva-
jalec Alpine Bau GmbH pri graditvi
predora Markovec na hitri cesti med
Koprom in Izolo (pred tem je bila po-
dizvajalec CPM d.d.), se je prek Odve-
tniške družbe Križanec & Potočnik
4. oktobra 2011 odzvala na intervju
s predsednico uprave DARS-a d.d.
Matejo Duhovnik, ki ga je Večer obja-
vil 13. septembra 2011. V omenjenem
odzivu so zapisane določene netočno-
sti, ki terjajo pojasnilo.

kar počez, temveč predvsem slediti
družbenim spremembam, ki na ne-
katerih področjih vendarle terjajo do-
datno zaposlovanje. Res pa je nekoliko
mogoče zmanjšati število zaposlenih z
zmanjšanjem števila ministrstev, tako
imenovanim mehkim odpuščanjem
ter predvsem z ukinitvijo nekaterih
agencij, ki niso upravičile svojega ob-
stoja. Hkrati pa ostaja vprašanje, kako
bo vlada, ki ima neposredni vpliv na
zaposlovanje zgolj v ožjem delu javne-
ga sektorja - v državni upravi - zajezila
dosedanje bohotenje javnega sektorja,
ki je potekalo predvsem v širšem delu,
na katerega vpliv imajo pri zaposlova-
nju občine.

Navkljub temu velja omeniti, da je
analiza OECD pokazala, da slovenski
javni sektor ne izstopa po številu zapo-
slenih. V njem je zaposlenih približno
15 odstotkov delovne sile, kar je za eno
odstotno točko pod povprečjem OECD.
Na Norveškem in Danskem zaposluje
javni sektor skoraj 30 odstotkov celo-
tne delovne sile, medtem ko je v Nem-
čiji z 8 odstotki "vitek". Glede stroškov,
ki jih odštejemo za zaposlene v javnem
sektorju, pa smo z nekaj več kot 12 od-
stotki BDP eno odstotno točko nad
povprečjem OECD. Celotni stroški jav-
nega sektorja so 2009 znašali okoli 25
odstotkov BDP, kar je prav tako za od-
tenek nad povprečjem OECD.

A vrnimo se k pogledu OECD na
naš javni sektor. Kot ugotavljajo, sta
temeljni pomanjkljivosti plačnega sis-
tema prenormiranost in premajhna
fleksibilnost. Zato priporočajo dve al-
ternativi; ali da se enotni plačni sistem
ohrani le v državni upravi, medtem ko
naj drugi zaposleni sprejmejo pravila,
ki veljajo v zasebnem sektorju, ali pa
da se ob ohranitvi enotnega plačnega
sistema omogoči menedžerjem javnih
zavodov več svobode pri odločanju,
tudi pri plačni politiki, pri čemer je
za OECD bolj smotrn slednji predlog.
Prav tako bi bila potrebna večja fle-
ksibilnost pri nagrajevanju in nižanju
plač javnih uslužbencev, pri čemer, kot
je poudarila Caroline Varley, vodja
pregleda javne uprave za Slovenijo
pri OECD, morata biti ključni merili

Skanska SK a.s. navaja, da je DARS
d.d. na neplačevanje opozorila z dopi-
som, datiranim 29. september 2010. V
tem dopisu, ki smo ga v DARS-u d.d.
prejeli 4. oktobra 2010, je Skanska SK
a.s. tudi zapisala, da ji CPM d.d. ni po-
ravnaval dveh računov, čeprav je njun
rok za plačilo potekel v prvi polovici
septembra 2010, tretjemu računu pa
da rok plačila poteče 12. oktobra 2010.

V DARS-u d.d. smo glavnemu izva-
jalcu del, CPM d.d., plačevali v okviru
pogodbenega roka. Zahtevek (dopis)
Skanske SK a.s. smo prejeli, ko so bila
glavnemu izvajalcu že plačana dela iz
vseh treh omenjenih situacij Skanske
SK a.s. V DARS-u d.d. nismo bili sezna-
njeni s plačilnimi roki v skladu z dolo-
čili pogodbe, ki je bila sklenjena med
za plače v javnem sektorju makroe-
konomska situacija in javnofinančno
stanje države. Večji poudarek bi bilo
treba nameniti dialogu s sindikati in
širšo javnostjo in jasno določiti, kaj bo
predmet dogovorov v kolektivnih po-
godbah in kaj bo prepuščeno mene-
džerjem. Za vzdržnost sistema OECD
predlaga tudi ustanovitev centralne-
ga urada za plače in kadrovske zadeve.

Prav nagrajevanje javnih uslužbencev
se zdi ključno pri poti v boljšo učinko-
vitost, pri čemer je potrebno zajeziti
prakso nagrajevanja predvsem po-
slušnih in politično korektnih javnih
uslužbencev. Enako velja pri dodeljeva-
nju dodatka za povečan obseg dela, ki
je pogosto korektura plače. Obenem pa
je treba temeljito razmisliti o smiselno-
sti avtomatičnega napredovanja javnih
uslužbencev po treh letih. Čim bolj je
potrebno zmanjšati najemanje pogod-
benih zunanjih sodelavcev za naloge,
ki bi jih lahko opravili znotraj javnega
sektorja. Ter storiti temeljite korake pri
racionalizaciji javnih naročil. V začet-
ku leta je bila sicer ustanovljena javna
agencija za javno naročanje, vendar o
njenih dosežkih še ni mogoče poročati.
Da naj javni sektor začne najprej varče-
vati pri javnih naročilih, so prepričani
tudi na britanski poslovni šoli Henley.
Konec letošnjega septembra so obja-
vili študijo na to temo. "Noben drug
del javnega sektorja ne more sprosti-
ti toliko denarja, tako hitro in s tako
malo političnih nesporazumov ali
socialne škode," je zapisal Marc Day,
profesor operacijskega menedžmen-
ta. Njegova raziskovalna skupina je iz-
računala, da bi lahko britanska vlada
samo z bolj učinkovitim javnim na-
ročanjem zmanjšala proračunski pri-
manjkljaj za tretjino. Posebej kritični
do sistema javnega naročanja so tudi
pri Gospodarski zbornici Slovenije. Ne
zahtevajo toliko novih zakonov kot
več zdrave pameti pri uporabi obsto-
ječih. Kot primer so navedli razširjeno
prakso, ko državne agencije prek raz-
pisa (kot to zahteva zakon) iščejo do-

CPM d.d. in Skansko SK a.s. Iz navede-
nega sledi, da je izjava Skanske SK a.s.,
da njeni zahtevki niso bili poplačani
zaradi predčasnega plačila CPM d.d.,
neresnična. Resnično dejstvo je, da
Skanska SK a.s. ni dobila plačila zaradi
prepoznega posredovanja zahtevka na
DARS d.d.

Skanska SK a.s. tudi omenja, da je
bil DARS d.d. o prvi kršitvi pogodbe
med družbami DARS d.d., CPM d.d.
in Alpine Bau GmbH obveščen že 4.
marca 2010. Takrat da je NLB d.d. ob-
vestila DARS d.d., da je CPM d.d za-
stavil vse svoje prihodnje terjatve do
DARS d.d. iz naslova graditve predo-
ra Markovec. Posledično je bilo, kakor
v nadaljevanju ugotavlja Skanska SK
a.s., že takrat jasno, da podizvajalci ne

Britanci so
izračunali, da
bi njihova vlada
lahko že samo pri
javnem naročanju
zmanjšala
proračunski
minus za tretjino

bavitelja računalnikov. Izmed prejetih
ponudb resda izberejo najcenejšo (spet
v skladu s pravili). A kaj, ko je izbrana
ponudba običajno nekajkrat dražja, kot
če bi računalnike preprosto kupili v tr-
govini.

Ob reformah, ki se napovedujejo,
pa je ključno: ko rešujemo kratkoročne
probleme (torej proračunsko luknjo), s
tem ne smemo ogroziti naših dolgoroč-
nih ciljev (več blaginje za vse). Reforma
doseže oboje, da hkrati sanira kratko-
ročno luknjo v državnem proračunu in
poskrbi, da bo javni sektor na dolgi rok
dajal dodatno oporo in zagon svojim
državljanom.

bodo mogli biti poplačani od CPM d.d.,
saj je ta dolžan poplačevati obvezno-
sti iz kreditne pogodbe. Dejstvo je, da
smo bili v DARS-u d.d. seznanjeni, da
je CPM d.d. sklenil pogodbo o kredi-
tu z NLB d.d. Vendar pa v DARS-u d.d.
nismo soglašali z odstopom terjatev na
NLB d.d., zato sta se banka in CPM d.d.
dogovorila, da bo DARS d.d. plačeval
delež CPM d.d. na račun, odprt pri NLB
d.d. DARS d.d. je bil torej le seznanjen
z dejstvom omenjenega dogovora med
CPM d.d. in NLB d.d.

Ob koncu želimo odločno zavrni-
ti navedbo Skanske SK a.s., da je DARS
d.d. odločilno pripomogel k nastanku
neplačanih terjatev podizvajalcev.

"Menim, da v marsičem kršijo zakono-
dajo. Vse podatke, fotokopijo vozniškega
in osebnega dokumenta zahtevajo samo
za navadni vpis," je povedala bralka,
ki jo je zmotil obrazec za prijavo za delo

Pol leta po odprtju avstrijskega trga dela je zanimanje drža-
vljanov RS za delo v Avstriji še vedno izjemno veliko. Delo v
sosednji državi iščejo domala vsi, pravi Tomaž Šilak iz ma-
riborskega personalnega servisa HTS, kjer se ukvarjajo tudi
s posredovanjem dela v Avstriji. Med iskalci so zaposleni in
brezposelni, oba spola različnih starosti in najrazličnejših
poklicev, pravi. In zaposlitev običajno mnogi tudi dobijo: v
proizvodnji, velike so potrebe po avtoličarjih, ekonomskih
tehnikih, mizarjih, tesarjih, zdravnikih, medicinskih se-
strah, potrebujejo tudi kader v gostinstvu in turizmu. Šilak
pojasnjuje, da imajo od takrat, ko so podjetje registrirali (od
sredine prejšnjega meseca), v prostorih podjetja vsak dan
gnečo in na dan tudi po štirinajst pogovorov. Doslej so pri
avstrijskih delodajalcih poiskali delo že 35 Slovencem, šti-
rinajstim nameravajo v teh dneh.

In kako do zaposlitve v Avstriji? Pot se lahko prične preko
katere izmed kadrovskih agencij, kjer je treba oddati obra-
zec s splošno prijavo. A je prav ta obrazec zmotil eno izmed
bralk našega časnika, ki je v teh dneh tudi sama poizvedo-
vala, kako bi poiskala delo v sosednji državi. Prepričana je
namreč, da podatki, ki jih je treba navesti, sodijo med va-
rovane osebne podatke. "Menim, da v marsičem kršijo za-
konodajo. Vse podatke, fotokopijo vozniškega in osebnega
dokumenta zahtevajo samo za navadni vpis! Vprašalnikov,
ki niso v celoti izpolnjeni, sistem sploh ne obdela."

Bralko so na obrazcu med drugim zmotila vprašanja o
lastništvu osebnega avtomobila, številki zavarovanja, ban-
čnega računa, podatki o družini, številu otrok in tako dalje.
So njeni dvomi o varstvu podatkov upravičeni?

Šilak pojasnjuje, da so v Avstriji in Nemčiji takšni po-
datki nekaj povsem normalnega in običajni že trideset let.
"Če se prijavite v bazo podatkov, potem podatkov o zdra-
vstvenem zavarovanju in bančnih računih ni treba navesti
takoj, ampak kdor želi drugače, šele kasneje pri delodajalcu.
Izjema so tisti kandidati, ki so v Avstriji že delali. Podatki o
številu otrok pa so potrebni za davčne olajšave delojemal-
cev. Delodajalci tako o bodočem delavcu dobijo čim bolj na-
tančno predstavo."

Ko kandidati za zaposlitev izpolnijo obrazec, v agenci-
ji podatke vnesejo v bazo, dodajo življenjepis in izobrazbo.
Treba je opraviti še pogovor s svetovalcem, kjer kandidat
pove, kakšno delo želi najti, zapiše se njegov profil, nato vse
vpišejo v podatkovno bazo iskalcev zaposlitve. To pregle-
dajo druge agencije v Avstriji in delodajalci, zanimive kan-
didate nato povabijo na razgovor. Slovenci imajo, ugotavlja
Šilak, zelo dobro izobrazbo, ponavadi govorijo po nekaj je-
zikov, na koncu pa doma ne dobijo službe, dogaja se tudi, da
visoko izobraženi delajo ob blagajni. "Tudi odnosi med de-
lojemalci in delodajalci so v Sloveniji katastrofalni," še pravi
Šilak, ki je delal v tujini kar 36 let.

"Na območju Gradca, Lipnice in Radgone je razpisanih
kar 2500 delovnih mest. In kar je pomembno, delojemalec
je v Avstriji zelo zaščiten. Plače so 'normalne', zaposlitev se
vedno sklene za nedoločen čas s poskusno dobo, delodajalci
spoštujejo zakone in kolektivne pogodbe, tudi inšpektor-
ji opravljajo svoje delo. Avstrija je na področju zakonodaje
veliko spremenila, da bi zaščitila tudi tuje delavce, ki bodo
zdaj bolj množično prihajali k njim. Najnižja plača 'nava-
dnega delavca' je okoli tisoč evrov neto. Slovenski delavec,
ki v Avstriji dela tri izmene, na primer, dobi mesečno med
1500 in 1600 evri neto izplačila," pravi Šilak. Medicinske
sestre dobijo za delo na intenzivni negi čez dva tisoč evrov
neto.

Sliši se lepo, mar ne? Kaj torej s tistim obrazcem in za ne-
katere morda neprimernimi podatki?

Odgovor smo iskali v pisarni informacijske pooblaščen-
ke: "Vsi upravljavci zbirk osebnih podatkov so dolžni upo-
števati načelo sorazmernosti, ki določa, da morajo osebni
podatki, ki se obdelujejo, biti ustrezni in po obsegu primer-
ni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdeluje-
jo. Glede na navedeno je zahtevanje določenih podatkov, kot
so številka bančnega računa, podatki o zakonskem stanu
in državljanstvu s strani agencije za zaposlovanje, lahko
sporno, če so bili ti podatki zahtevani in se posamezniki
brez tveganja niso mogli prostovoljno odločiti, da bodo te
podatke zaupali zaposlitveni agenciji."

Po podatkih svetovalke Euresa, evropskega zaposli-
tvenega portala, Darje Kapun Grauf delodajalci iz av-
strijskega zavoda za zaposlovanje posredujejo največ
prostih delovnih mest za iskalce s poklicno izobrazbo
kovinarske in gradbene stroke (stavbni kleparji, krovci,
pleskarji, varilci, ključavničarji), gostince (kuharji, na-
takarji, kuhinjski in natakarski pomočniki), iščejo tudi
tehnike in inženirje strojništva ali elektrotehnike. "V
tem tednu bomo objavili tudi ponudbo prostih delov-
nih mest v času zimske sezone v smučarskih središčih
v okolici Salzburga, kjer iščejo učitelje smučanja, recep-
torje, natakarje, kuharje, sodelavce za čiščenje in soba-
rice," pojasnjuje Kapun Graufova.

Za vsa dela je zahtevano znanje nemškega jezika, sto-
pnja znanja je odvisna od delovnega mesta, vendar je
osnovno znanje zahtevano tudi za preprosta dela zaradi
razumevanja delovnih navodil in sodelovanje z drugimi
zaposlenimi v delovnem procesu. Večina plač je ureje-
na s kolektivnimi pogodbami, te urejajo osnovne plače
v posameznih sektorjih glede na zahtevnost delovnega
mesta, plače so lahko tudi višje, to je odvisno od delov-
nih izkušenj, samostojnosti pri delu, delovnih rezulta-
tov, iskanosti delovne sile v določenih poklicih, je še
pojasnila Kapun Graufova. (zku)

Po mnenju pooblaščenca delodajalci niso upravičeni prido-
bivati podatkov o zakonskem stanu, o otrocih in vrsti pre-
bivališča (npr. pri starših, na svojem, podnajemnik), saj bi
s tem kršili zakonodajo. "Podatkov, ki jih ne smejo zahte-
vati od kandidatov za zaposlitev, delodajalci ne smejo pri-
dobivati niti posredno preko nekoga tretjega (npr. agencije
za zaposlovanje ali spletnega portala za iskanje zaposlitve).
V praksi to pomeni, da obdelava osebnih podatkov (tako
zbiranje kot posredovanje) kandidatov za zaposlitev o nji-
hovem družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečno-
sti, načrtovanju družine oziroma drugih podatkov, če niso
v neposredni zvezi z delovnim razmerjem, ni dopustna."

Kaj lahko torej strnemo? Odgovor je preprost: če nekdo
želi dobiti delo v sosednji državi, mora pač upoštevati in
spoštovati tamkajšnje navade, seveda pod pogojem, da so
podatki skrbno varovani. Brez takšnega zaupanja je namreč
bolje, da o delu v tujini sploh ne razmišlja. Vsaka odločitev
je stvar posameznika, Šilak pa dodaja, da se še nikoli ni po-
kazalo, da bi bilo z vprašalniki in podatki karkoli spornega.

Ministrstvo za notranje
zadeve, policija in nevla-
dne organizacije so na
Ptuju predstavile začetek
trajnostne kampanje

Preventivna akcija se je pričela pred
letom dni s strokovnim posvetom na
Policijski akademiji v Tacnu. Včeraj je
igralka Pia Zemljič z recitiranjem iz
knjižice Nekatere skrivnosti ne smejo
ostati skrite!, avtorja Gorana Vojno-
viča, učencem ptujske osnovne šole
Ljudski vrt v knjižnici Ivana Potrča
naznanila uradni začetek. Kot eden od
športnikov iz policijskih vrst je otroke
nagovoril boksar Dejan Zavec. "Rad
bi, da se pogovarjamo o drugih stva-
reh, vendar si pred tako pomembnimi
temami ne smemo zatiskati oči. Zame
je pogumno dejanje priznati in sprego-
voriti o neprijetnih stvareh, tudi zajo-
kati, če je treba. Besede včasih dobijo
čudne poglede, vendar se ne zmenite
za njih. Zavedajte se, da nikoli niste
sami krivi, imate svoj prav, povejte in
pomagajte. Upam, da vam ne bo treba,
če pa že, bodite pogumni, strah vas bo
obvaroval," je dejal Dejan Zavec.

Policija je lani obravnavala 244
primerov spolnega nasilja nad otroci,
cilj je, da nekoč ne bo niti enega, pa
čeprav se to sliši iluzorno. Zakonoda-
ja je vse strožja, za najhujša dejanja
je zagroženih do dvanajst let zapora.
"Treba je prekiniti tišino. Začeli smo
s potencialnimi žrtvami, da dobijo
osnovne informacije. Odrasli pa
moramo biti pozorni in se odzvati. Po
podatkih policije niti učitelji in zdrav-
niki niso povsem dosledni pri posre-
dovanju informacij. Zato je kampanja
nastavljena na široko," je povedal za-
časni minister za notranje zadeve
Aleš Zalar. Težave pri odkrivanju
spolnih zlorab je težko odkriti, ker gre
za zlorabo položaja, moči in zaupanja
nekoga, ki je otroku blizu. Ni recepta
za razkrinkanje na prvi pogled. "To ni
oseba, ki skoči iz grmovja in spolno
zlorabi otroka. Prihajajo iz vseh slojev,
poklicev, med njimi so zelo spoštova-
ni, uspešni ljudje in tudi odvisniki ter
nasilneži," je dejala namestnica ge-
neralne direktorja policije Tatjana
Bobnar.

Akcija za ozaveščanje otrok, star-
šev in drugih se bo selila po sloven-
skih šolah, kjer bodo kriminalisti in
strokovnjaki poučevali o ukrepih ter
spodbujali k prijavi kršiteljev učiteljem,
socialnim delavcem, zdravnikom ter
predvsem policiji. Pri kampanji želijo
doseči celovito zaščito žrtev ter da
vsaka služba opravi svoje delo, ne da
se odgovornost prenaša z ene na drugo.

Bojan Prašnikar, Zdenko Verdenik, Srečko Katanec, Branko Oblak, Matjaž
Kek. In zdaj - Slaviša Stojanovič. Šesti nogometni selektor Slovenije bo
imel marsikaj dokazati. Za razliko od prejšnjih strmoglavljenj selektorjev,
ko tedanjemu predsedniku Nogometne zveze Slovenije Rudiju Zavrlu ni
bilo ravno težko pojasnjevati, zakaj zamenjava, je bil tokrat narod
razdvojen. Če bi bili izgubili še tisto zadnjo tekmo kvalifikacij za
evropsko prvenstvo s Srbi, bi bila naša nogometna pot navzdol tako
jasna, da ne bi bilo pomislekov. Tako pa se je malo zapletlo. Saj ni vse v
rezultatih, v zmagah. Ki jih ima Kek največ med selektorji Slovenije, dve
več od Katanca. Zahtevati, da gredo naši fantje vsaj na vsako drugo veliko
prvenstvo, je navijaška zaslepljenost. Zahtevati, da igrajo, kot so že znali,
pa so vmes pozabili, to pa je že nekaj drugega.

Ko začnejo užaljene primadone brez besed brzeti mimo novinarjev in s
tem posredno mimo svojih navijačev, ko se namrdnejo ob vsaki kritiki in
žvižgu s tribun, e, to pa je že problem. Naloga šefa Aleksandra Čeferina,
preden je včeraj članom izvršnega odbora zveze v vnaprej odločeno
glasovanje predal svojo idejo o Stojanoviču, bi bila presoditi, ali je Kek še
zmožen zasaditi lopato v vse blato, ki se je nagrmadilo v reprezentanci.
Mimo liderjev moštva Samirja Handanoviča, Boštjana Cesarja, Roberta
Korena, Milivoja Novakoviča ... vleči poteze, da bodo res vedno igrali
najboljši, ne najzaslužnejši.

Zaradi vse višjih, prevečkrat nerealnih apetitov naša "afriška" generacija
ni dosegla mita tiste "zlate": ja, šli ste na svetovno prvenstvo, pa kaj, saj
smo tam že bili, pa na evropskem tudi ... Za konec neuspešnih kvalifikacij
za evropsko prvenstvo je le izvabila aplavz Ljudskega vrta. Da se je zdelo,
da Braziliji 2014 naproti še zmore v enaki sestavi. A zamenjava je bila že
pripravljena. Kek ni neumen, slišal je, da se po Ljubljani pripravlja teren
za Stojanoviča, zato se ni oklepal zmage nad Srbi. Odločil se je oditi kot
nekakšen moralni zmagovalec. In nagrmadil še nekaj več pritiska na
Stojanoviča. Pritiska, kakršnega dvakratni državni prvak z Domžalami
pa trener v Celju in Katančev pomočnik pri Arabcih doslej ni poznal.

Po zmagah je prijel za kitaro, brenkal in pel s popularnimi glasbenimi
skupinami po znanih ljubljanskih klubih, vzdrževal imidž trenerja - ro-
kerja. Kar sledi, bo tudi rokenrol za Čeferina. Za potrditev pravilnosti
prve strateške odločitve predsednika, ki se še mora dokazati. Če pod
hudim pritiskom, ki ga je Slovenija zmožna, čeprav ni nogometna
velesila, ne bo brenkal brazilskih akordov, bi lahko oba hitro odigrala
svoje. Naša afriška generacija pa, ko narod dojame, da so svetovna
prvenstva za nas izjema, ne pravilo, končno zlezla tja gor, med mite, h
Katančevi.

Ul. slovenske osamosvojitve 2, 2504 Maribor
Prva številkaje izšla 9. maja 1945.
Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče
ISSN 0350-4972

Srečko KLAPŠ: vodja deska
Matija STEPIŠNIK: notranja politika
Sonja PLOJ RATAJC: gospodarstvo
Kornelija GOLOB SOKOLOVIČ: Slovenija
Vojislav BERCKO: zunanja politika
Aljoša PERŠAK: mariborska kronika

Petra VIDALI: kultura
Aljoša STOJIČ: šport
Darko ŠTERBENK: črna kronika
Katarina ŠULEK: reportaže
Dejan PUŠENJAK: V soboto
Sašo BIZJAK: fotografija
Aleš DRAGAR: likovni urednik
Tajništvo uredništva
telefon 02/23 53 200
telefaks 02/23 53 371 (364)
desk@vecer.com

DOPISNIŠTVA:
Ljubljana, Cankarjeva 1,
telefon 01/2415 600
Celje, Razlagova 13 a,
03/425 36 48 (46)
Ptuj, Osojnikova 9,
02/749 21 7! (74)
Murska Sobota, Slovenska 25,
02/53 51 410 (412)

Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3,
dopisništvo 02/875 05 24 (20)
Slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3,
dopisništvo 02/84310 03

Ptuj, Osojnikova 9,
naročnina, mali oglasi 02/74 92 170
Murska Sobota, Slovenska 25,
naročnina, mali oglasi 02/5351414

Tiskano 37.200 izvodov. Cena izvoda od ponedeljka do petka
je 1,20 EUR, v soboto 1,30 EUR. Mesečna naročnina za oktober
2011 znaša 28,98 EUR, za upokojence in študente 25,93 EUR.
Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po
ceniku Pošte Slovenije. Pisne odpovedi naročnin upoštevamo
konec meseca. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost
(Ur. list RS, št.134/03) in pravilnika o izvajanju zakona o davku na
dodano vrednost (Ur. list RS, št.17/04) sodi časopis med proizvode,
za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji
8,5 %. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno časopisa.
Transakcjski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.

redno oddajo javnega radia
lahko dejal le, da on "osebno
tega ne bi nikoli storil, da gre
za njihovo odločitev in da je
to stvar volivcev". Jadranka
Kosor, premierka in predsedni-
ca HDZ, katere stranka in vlada
je odgovorna za zakonodajo,
kakršno ima Hrvaška danes,
odgovornost za to prelaga na
Državno volilno komisijo.

Prepir med poslanci v
saboru je dokaz, da HDZ ni
imuna na politično trgovino
z Glavaševo stranko. Andri-
ja Hebrang, poslanec HDZ, in
Ivan Drmic, poslanec HDSSB,
sta se sprla in kar pred novi-
narji drug drugega obtožila
laganja. Drmič trdi, da je HDZ
trem poslancem HDSSB po-
nudil, da sodelujejo pri delu
saboru in zagotavljajo kvorum,
v zameno za to pa naj bi Glavaš
dobil potni list. HDZ to zanika,
vendar je samo dva dni pozne-
je dokazala, da je za zagoto-
vitev kvoruma pripravljena
storiti marsikaj. Pretekli teden
sta HDZ potrebno večino za-
gotovila hadezejev poslan-
ec Berislav Rončevic, ki so ga
obsodili na zaporno kazen,
ker je oškodoval državni
proračun, in Ivan Čehok, nek-
danji župan Varaždina, zdaj
pa neodvisni poslanec, ki je
pravkar prišel iz pripora in
čaka na sojenje zaradi obtožb,
ker naj bi bil oškodoval mestni
proračun. Drmiču bodo sodili,
ker je poskušal podkupiti sod-
nike vrhovnega sodišča, da bi
Glavašu znižali kazen.

Italijanski premier Silvio Berlusconi kljub drugačnim napovedim
odvetnikov včeraj ni prišel na sodišče v Milanu, kjer proti njemu
poteka sojenje v tako imenovanem primeru Mills. V njem je obto-
žen, da je nekdanjega britanskega odvetnika Davida Millsa pod-
kupil, da bi ta pričal v njegovo korist v dveh drugih sojenjih v 90.
letih 20. stoletja. Kot razlog, da ga ni na sodišče, so Berlusconijevi
odvetniki navedli za včeraj predvideno zasedanje vlade, na kate-
rem so govorili o nujnem ukrepanju proti dolžniški krizi, ki vse
bolj kaže zobe Italiji. Še v soboto so odvetniki zatrjevali, da pre-
mier pride na sodišče.

Voditelji EU so na vrhu ta konec tedna od Berlusconija zahteva-
li, naj Italija pokaže več tako pri proračunskih rezih za zmanjšanje
ogromnega javnega dolga kot pri gospodarskih reformah ter na
ta način pomiri vlagatelje in druge države. Po ostrih opozorilih
je italijanski premier napovedal nujno sejo vlade. Na sodišču v
Milanu so sicer včeraj preko video povezave z Londonom v živo
zaslišali odvetnika Millsa, kateremu naj bi Berlusconi v zameno za
lažna pričanja v zvezi z njegovim medijskim imperijem Mediaset
leta 1997 nakazal 600.000 dolarjev. Milansko sodišče je Millsa že
leta 2009 obsodilo na štiri leta in pol zaporne kazni, a je rimsko
prizivno sodišče nato lani odločilo, da je kazen zastarala. Podobno
se bo najverjetneje pripetilo v sojenju Berlusconiju, saj bo zadeva
dokončno zastarala januarja 2012. (sta)

Švicarska ljudska stranka
(SVP) ostaja najmočnejša,
a je po dvajsetih letih rasti
priljubljenost na nedelj-
skih volitvah vknjižila 3,6
odstotka manj glasov

Pri Švicarski ljudski stranki (SVP) so se
nadejali, da na nedeljskih volitvah za
200 sedežev v spodnjem domu in 46
sedežev v zgornjem domu parlamenta
potrdijo dvajsetletni trend rasti in pre-
sežejo rekord iz leta 2007, ko so posta-
li najmočnejša stranka z 28,9 odstotki.
Čeprav je stranka volivce znova vabila
s protipriseljenskimi slogani in plaka-
ti, so ji ti namenili 3,6 odstotka manj
glasov. Tako je SVP dobila le 25,3 od-
stotka glasov okoli petih milijonov
volilnih upravičencev. Ostaja sicer
najmočnejša, a težave se že nazirajo.
Včeraj še ni bilo gotovo, ali je kontro-
verznemu podjetniku in nekdanje-
mu ministru Christophu Blocherju,
ki je majhno ruralno stranko nare-
dil veliko, ko jo je "ožlahtnil" s skraj-
no desničarskimi pogledi, uspelo priti
do sedeža v zgornjem domu. Še huje.
Stranke, uvrščene za SVP, bi jo ute-
gnile izločiti iz boja za sedeža v vladi.
Sedemčlanska vlada odloča s konsen-
zom najmočnejših štirih strank, ki jo
ponavadi sestavljajo. Parlament jo voli
14. decembra. Predsednik SVP Toni
Brunner se je že pridušal: "Ne vem, ali
si Švica sme privoščiti, da izključi naj-
močnejšo silo dežele."

Volivci so kaznovali velike stranke
in volili manjše in nove stranke. Drugi
največji, Socialdemokrati, so dobili
17,6 odstotka, skoraj dva odstotka
manj kot leta 2007, z izgubami se so-
očajo Svobodni demokrati (minus tri
odstotke, imajo jih 14,7) in Krščanski
demokrati (1,5 odstotka manj, ostalo
jim je 13 odstotkov). Zmagovalki vo-
litev sta tako s po 5,2 odstotka manjša
Zelena liberalna stranka, ki je nekoli-
ko bolj desno od Zelenih (osem odstot-
kov), ki so tudi utrpeli izgube, sploh pa
nova stranka Konservativnih demo-
kratov. K temu je pripomogla prilju-
bljena dosedanja finančna ministrica
Eveline Widmer Schlupf, ki jo je SVP
izključila, in računa, da ob napovedani
podpori Krščanski demokratov ostane
v vladi.

Opazovalci ocenjujejo, da je pohod
skrajnih desničarjev ustavljen in da
slavijo zmerneži. Med skoraj osmimi
milijoni Švicarjev jih ima 22 odstotkov
priseljenske korenine. Brezposelnost
je le 2,8-odstotna, a peša gospodar-
ska rast. V zadnjem četrtletju je bila
komaj 0,4-odstotna. SVP je v kampa-
nji priseljence obtoževala, da njiho-
va prisotnost zvišuje stanarine, da so
krivi za prepoln javni transport in celo
za višje račune za elektriko. Njeni kan-
didati so razlagali, da bo spričo krize
evra na švicarska vrata potrkalo še
več emigrantov. SVP je malo pred vo-
litvami zbrala sto tisoč podpisov za re-
ferendum, da bi priseljevanje omejili
s kvotami. To utegne ogroziti spora-
zum z EU o prostem pretoku ljudi ozi-
roma schengenski režim, ki velja tudi
za to nevtralno državo. V nasprotju s
prepričanji je v Švici največ priseljen-
cev iz Nemčije in Italije in ne musli-
manov. Kljub temu je SVP leta 2009 na
referendumu dosegla, da v Švici ni več
dovoljeno graditi minaretov.

Predstavniki ZDA in Severne Koreje so včeraj v Ženevi začeli dvodnevne raz-
govore. Gre za drugo srečanje predstavnikov teh dveh držav, odkar so pred več
kot dvema letoma propadla šeststranska pogajanja o denuklearizaciji Korej-
skega polotoka. Ameriški in severnokorejski pogajalci so se konec julija sestali
v New Yorku.

Glavna tema sedanjega srečanja pa ne bo obnovitev šeststranskih poga-
janj, marveč omilitev napetosti na Korejskem polotoku. Ameriško delegacijo
tokrat vodi Stephen Bosworth, ki ga spremlja njegov naslednik Glyn Davies,
na čelu severnokorejske delegacije pa je tudi tokrat glavni severnokorejski je-
drski pogajalec in namestnik zunanjega ministra Kim Kye-gwan. Ameriški
funkcionarji in analitiki od teh razgovorov ne pričakujejo prav veliko, četudi
so napetosti med ameriško zaveznico Južno Korejo in njeno severno sosedo
že nekoliko popustile in Pjongjang vedno znova poziva k obnovitvi jedrskih
pogajanj. Šeststranska pogajanja, pri katerih poleg obeh Korej sodelujejo tudi
Japonska, ZDA, Rusija in severnokorejska zaveznica Kitajska, so leta 2009 pro-
padla, ker Severna Koreja pri njih ni hotela več sodelovati, potem ko je izvedla
svoj drugi jedrski test in so ZN zoper njo uvedli sankcije. Kitajska bi rada, da
Severna Koreja izboljša odnose z Južno Korejo in ZDA ter s tem omogoči obno-
vitev jedrskih pogajanj. Države, ki sodelujejo pri jedrskih pogajanjih, Severni
Koreji ponujajo gospodarsko pomoč v zameno za to, da opusti jedrski program.
Bojijo se namreč, da je proizvedla že dovolj jedrskega materiala za izdelavo de-
setih jedrskih bomb. (Reuters)

Za velike naftne zaloge se
zdaj borijo države, ki so
branile libijsko nebo,
ter Rusija in Kitajska

Medtem ko Libijci slavijo zmago,
Natova letala pa se umikajo z libijske-
ga neba, so v svetovnih prestolnicah
obsedeni z vprašanjem, kakšna bo po-
litična in ideološka usmeritev vlade, ki
bo zamenjala režim ubitega diktatorja
Moamerja Gadafija. Pravzaprav jih ne
skrbi, ali bodo Libijci dobili demokraci-
jo ali pa vlado, ki bo po besedah pred-
sednika Nacionalnega prehodnega
sveta Mustafe Abdula Džalila za svoj
temeljni vir delovanja izbrala islamsko
šeriatsko pravo. Skrbi jih, kako bi ute-
gnila usmeritev bodoče libijske vlade
vplivati na dostop do največje drago-
cenosti Libije - nafte.

Čeprav so vodilne članice Nata, ki
so posredovale v prid upornikom, ne-
nehno ponavljale, da so se za to odlo-
čile zgolj zaradi zaščite civilistov pred
brutalnim Gadafijevim režimom, je
bila v ozadju vedno in predvsem želja,
da dobijo nadzor nad libijskimi naf-
tnimi vrelci, iz katerih je Gadafi pred
začetkom upora dnevno načrpal 1,6
milijona sodov nafte in, po današnjih
cenah, pospravil v državno blagajno
in v svoj žep okrog 1,3 milijarde dolar-
jev na teden. Poganjal jih je strah, da
bi libijske rezerve nafte padle v klešče
Kitajske, ki je razvila tesne odnose z
Gadafijevim režimom. Še pred šestimi
meseci je bilo v Libiji 36.000 Kitajcev,
ki so delali na 50 velikih projektih. Ne
glede na deklarirane argumente je bil
libijski konflikt vojna o nafti in za njo.
Medtem ko se v Washingtonu, Londo-
nu, Parizu in celo v Rimu širokoustijo
o tem, kdo je bolj pomagal ali podpi-
ral libijske upornike, jih na tihem muči
vprašanje, katera od naftnih družb bo
dobila največji kos pogače: franco-
ski Total, britanski BP, italijanski Eni,
kakšna od ameriških naftnih velikank,
ruski naftaši ali pa kljub vsemu ven-
darle Kitajska? Čeprav so zaradi močne
podpore upornikom v najboljšem po-
ložaju naftne družbe iz Francije, Velike
Britanije in Italije, bo morda na koncu
odločilo vprašanje, kdo ima najbolj
globoke žepe. Kitajci imajo morda pri
tem prednost, toliko bolj, ker za seboj
nimajo boleče zgodovine afriškega ko-
lonializma. V Pekingu so že dali vedeti,
da so pripravljeni sodelovati v medna-
rodnih prizadevanjih za obnovo Libije.
V zahodnih prestolnicah je sicer prišel
na svetlo utopični načrt za nekakšen
Marshallov plan, ki bi omogočil razvoj
držav arabske pomladi, toda njihova
edina ponudba je, da z investicijami in
najsodobnejšimi črpalnimi napravami
spravijo libijsko naftno proizvodnjo na
nekdanjo raven.

Nobenega dvoma ni, da je bil libij-
ski Nacionalni prehodni svet že takoj
po nastanku in ves čas vojne pod pri-
tiskom, da obljubi naftne koncesije
najbolj zavzetim tujim zaščitnikom.
Pariški časnik Liberation je pred krat-
kim objavil podatek, da je francoska
vlada svojo vojaško pomoč uporni-
kom povezala z dogovorom, po kate-
rem naj bi Francija dobila 35 odstotkov
libijske naftne proizvodnje. Zunanji
minister Alain Juppe je ob tem ko-
mentiral, da se mu zdi povsem logič-
no, da bi se začasno libijsko vodstvo
pri obnovi države obrnilo na Francijo.
V Londonu so manj glasni in ne dajejo
izjav, toda prav tako menijo, da bi
zaradi svoje letalske podpore in zaradi
dejstva, da je njihova družba Vitol, ki
trguje z nafto, veliko storila za to, da
so bili libijski uporniki dobro preskr-
bljeni z nafto, morali dobiti določeno
(naftno) priznanje od nove Libije. Bri-
tanska družba BP je že bila v pogovo-
rih z libijskimi uporniki in se pripravlja
na močno vrnitev na libijska naftna čr-
pališča. Prav tako si veliko obeta Italija
s svojo naftno družbo Eni. Morda jim
bo padla sekira v med. Eden od direk-
torjev libijske naftne družbe Agoco je
že izjavil, da bodo interese Velike Bri-
tanije, Francije in Italije obravnava-
li prednostno v primerjavi z interesi
Kitajske in Rusije, ki dolgo časa nista
bili naklonjeni upornikom. Ne glede
na to, komu bodo Libijci zaupali kon-
cesije za črpanje nafte, pa je že vnaprej
jasno, da bodo črno zlato prodajali na
temelju dokaj ostrih pogojev. In da se
ne bi zamerili nikomur od velikih, od
Amerike do Kitajske, zelo verjetno po
previdno uravnoteženem ključu. Težko
verjetno je, da bi zgolj ena država, kot
je poročal francoski Liberation, dobila
največji delež zalog libijske nafte, ki naj
bi na temelju proizvodnje pred začet-
kom revolucije trajale še vsaj 80 let.

Opomba: Seštevek ne da sto odstotkov, ker smo podatke zaokrožili. * Podatki iz Reutersove raziskave.
Viri: World Energy Atlas, ameriška Energetsko-informacijska uprava (EIA), Thomson Reuters

Mariborski župan Franc Kangler je
menda prepričan, da je "kandidatura
Jankovica začetek razpada slovenske
države". Kot potrditev njegove izjave
se pripravlja protest županov na
Trojanah, simbolični meji med
svobodno Štajersko in zatiralsko
Ljubljano. Vendar Kangler nima v
mislih samo upora Štajerske. Ker je za
vsak razpad države značilno to, da po
njem ne obstaja več niti en del
matične države, Kanglerjeva izjava
pravzaprav napoveduje konec
Slovenije. Ali bomo torej kmalu priča
uveljavitvi pravice do samoodločbe
svobodoljubnega štajerskega ljudstva
zoper centralizem prestolnice? Se
bodo valu odcepitev, ki se bo začel na
Štajerskem, kmalu pridružila še druge
slovenske izkoriščane pokrajine?

Odgovor poznamo vsi. Kanglerjeva
izjava je popolna neumnost in zgolj
milni mehurček iz pene predvolilne-
ga vrenja. Kljub temu pa nam ta
"kanglerizem" veliko pove o stanju
duha v naši državi. Da se politiki
različnih strank med seboj besedno
spopadajo, je v demokratični družbi
seveda nekaj povsem normalnega. Še
zlasti tedaj, ko gre za razprave o
programih, konkretnih rešitvah in
načrtih za spremembo delovanja
države na bolje. Toda slovenski
politiki v svojih javnih nastopih zelo
pogosto trosijo tudi popolne
neumnosti ter uporabljajo očitne
neresnice in neprimerne udarce "pod
pasom".

Primer Jankovica izstopa zato, ker je
že od začetka vstopa v politiko očitna
tarča dveh nedostojnih, vendar
priljubljenih metod verbalnih
napadov medijskih udarcev zaradi
svojega "porekla" in zaradi svojih
"sorodstvenih vezi". V Sloveniji so
takšne obtožbe še zmeraj zelo
nevarne. Zaradi njih lahko mimogre-
de ostaneš brez kariere ali službe.
Mediji so tako na primer že nekaj let
polni zgodb o Jankovicevih sinovih.
Toda za prepričljivo zgodbo o
koruptivnem politiku, ki zlorablja
javno oblast, v teh zgodbah še vedno
manjka ključni dramaturški element
dokaz o nezakonitosti poslovanja
Jankovicevih sinov v povezavi z
ljubljanskim županom.

Podobno velja tudi za drugo vrsto
obtožb. Jankovic se je z njimi srečal
že ob svojem prvem mandatu za
župana Ljubljane. Kljub temu se ni
nikoli odrekel svojim koreninam.
Vsak normalen človek bi v tem videl
dokaz njegove moralne trdnosti.
Toda kljub temu so se napadi na
Jankovica nadaljevali, vrhunec
travestije pa je nastopil v trenutku,
ko mu je eden od komentatorjev, ki
že leta nekaznovano razliva svojo
šovinistično gnojnico po različnih
slovenskih časnikih, v nacionalistič-
ni maniri oponesel rojstni kraj in
zapisal, da "pri Jankovicu ni najhuje,
da je Srb". Obtožil ga je tudi, da je
"izgledal kot pravi Neslovenec".

Bil sem v redakciji dnevnika, ki je
objavil ta primitivizem. Na uredni-
škem sestanku smo se skoraj vsi
uredniki zgražali zaradi očitnega
šovinizma, ki je vel iz te zakotne,
nesnažne kolumne, objavljene na
straneh našega menda svobodomi-
selnega in obrambi človekovih pravic
zapisanega dnevnika. Ampak
odgovorni urednik je na naše
soglasne kritike te škandalozne
objave zgolj skomignil z rameni in
nam skrušeno pojasnil, da je
kolumnist, ki je te primitivizme
napisal, "zelo bran" in da je v težkih
časih treba objavljati tudi takšne
packarije, ker našemu dnevniku -
dvigujejo naklado. Od nas je hkrati
zahteval, da pristopimo še k "vizual-
ni tabloidizaciji" časnika.

Zato me ni presenetilo, ko so se
podobni verbalni napadi na Janko-
vica znova razmnožili. In tako lahko
sedaj beremo, da hoče biti Jankovic
"oče naroda, a ni znal vzgojiti niti
svojih dveh sinov". Da se izraža
nerazumljivo in da ga je treba
"prevajati". In podobne neslanosti.

Ni treba biti profesor logike za
ugotovitev, da te kritike nimajo
zveze z dejstvi. Dejanja članov
družine v omikanih državah, kjer je
uveljavljeno načelo osebne odgovor-
nosti, nimajo zveze z ravnanji javnih
osebnosti. Dobri politiki imajo lahko
slabo vzgojene sinove in obratno.
Enako velja za Jankovicevo domnev-
no "nerazumljivost." Jankovic morda
res ni vrhunski retorik, toda pri
izražanju je vsekakor svetlobna leta
daleč od "kanglerizmov" maribor-
skega župana in besednih spodrslja-
jev Vinka Gorenaka, Franca Pukšiča
ali Jožeta Jerovška, ki jih večina
prenaša brez pripomb.

Tisti, ki Jankovica napadajo zaradi
"družinskih vezi" ali "porekla", za to
uporabljajo staro metodo osebne
diskreditacije. Bistvo te filozofije
politike oziroma te "podn politike" je
že leta 1864 opisal nemški filozof
Schophenhauer. V svoji Eristični
dialektiki s podnaslovom Uume-
tnost, kako imeti zmeraj prav,
opisana v 38 trikih je to "umetnost"
opisal takole: "Ko opazimo, da je
nasprotnih premočan in da ne bomo
imeli prav, je treba preiti na raven

osebnega, žaliti, biti grob ...Treba je
popolnoma zapustiti predmet razpra-
ve in napad usmerjati na nasprotni-
kovo osebnost. Postati moramo torej
zajedljivi, zlobni, žaljivi, grobi. To je,
namesto poziva silam duha, poziv
silam telesa." Takšna "kritika" je
danes seveda povsem neprimerna;
Slovenija danes potrebuje spopad
programov, ne pa diskreditacije
njihovih zagovornikov.

Še pomembnejše pa je, da pri
Jankovicu niso najbolj opazne
besede, pač pa njegova dejanja.
Jankovic preprosto - dela. Središče
Ljubljane je danes neprimerljivo lepše
kot pred nekaj leti. Jankovic ni
zgradil le stadiona in dvorane v
Stožicah, preuredil je več trgov,
parkov in nabrežij, vzpostavil je
sistem izposoje koles in prenovil
mestni javni prevoz - skupaj je v
prvih štirih letih županovanja
uresničil kar 602 projekta. Slovenija v
prihodnosti vsekakor ne potrebuje
novih delitev, temveč "več države",
toda očitno ji ne bi škodilo tudi "več
Jankovica" ali pa vsaj več takšnih, ki
bi delali kot Jankovic.

Prošnje Severne Koreje za pomoč so v
Južni Koreji, kjer mnogi pravijo, da
Pjongjangu ne gre zaupati, doslej
pogosto naletele na gluha ušesa. Zdaj
pa je v tej državi slišati vedno
glasnejše pozive, naj oblasti omilijo
prepoved pošiljanja pomoči v obliki
hrane svoji osamljeni severni sosedi.
Izvedenci in funkcionarji ne morejo
doseči soglasja o razsežnosti težav
države, v kateri številni ljudje trpijo
zaradi lakote in podhranjenosti.
Humanitarne organizacije navajajo,
da je pomanjkanje v Severni Koreji
doseglo kritično točko, medtem ko
Južna Koreja trdi, da so te ocene
pretirane. "Severnokorejski vladi
sploh ne zaupam. Kljub temu menim,
da za njena dejanja ne bi smeli kriviti
severnokorejskih prebivalcev, ki so
povsem nedolžni in bi jim zato morali
pomagati," meni Hong Suk-jin,
27-letni študent iz Seula. Mnogi mladi
Južni Korejci, ki so podprli oster odziv
svoje vlade na smrtonosni severnoko-
rejski napad na otok Jeonpjeong

novembra lani, zdaj oblasti pozivajo,
naj bodo bolj usmiljene. "Pri pošilja-
nju pomoči v Severno Korejo obstaja
nevarnost, da ta pride v napačne roke,
denimo v roke vojske. Toda to je
tveganje, ki ga pač moramo sprejeti,"
meni 24-letni Cho Eun-young.

Humanitarne organizacije poročajo,
da je v Severni Koreji podhranjena
tretjina otrok, mlajših od pet let.
Tiskovne agencije poročajo o vedno
slabših razmerah v provinci Južni
Hwanghae, kjer sicer proizvedejo
največ riža v državi. Toda izvedenci
pravijo, da Severni Koreji kronično
primanjkuje hrane že skoraj dve
desetletji in da razmere niso niti
malo podobne tistim sredi 90. let
preteklega stoletja, ko naj bi bilo v tej
državi zaradi lakote umrlo okoli
milijon ljudi, ker so bili prisiljeni jesti
samo drevesno lubje in travo.
"Menim, da so poročila o stradanju
pretirana in da jih deloma kroji
severnokorejska vlada, čeprav so na
nekaterih območjih države razmere
dejansko grozne," pravi Andrei

Lankov, izvedenec za Severno Korejo
na univerzi Kookmin v Seulu. "Kljub
temu je oskrba Severne Koreje s
humanitarno pomočjo dobra
zamisel, tako s humanitarnega kot s
pragmatičnega vidika. Ta pomoč bo
namreč ustvarila dobro voljo, ki
utegne zmanjšati napetosti."

Odnosi med Korejama so lani, ko je v
dveh severnokorejskih napadih
umrlo 50 Južnih Korejcev in ko je
Severna Koreja razkrila svoj program
za bogatenje urana, dosegli najslabšo
raven v zadnjih dveh desetletjih.

Čeprav Seul in Washington poudarja-
ta, da hrana ni povezana s politiko,
vendarle vztrajata, da se morajo
odnosi med Korejama izboljšati,
preden začnejo Severni Koreji
ponovno pošiljati obsežnejšo pomoč
v obliki hrane. Južna Koreja je bila
ena izmed držav, ki so Severni Koreji
pošiljale največ pomoči, preden je bil
pred štirimi leti na volitvah za
predsednika države izvoljen
konservativec Lee Myung-bak. Tedaj
se je politika Južne Koreje močno
spremenila, njena humanitarna in
finančna pomoč Severni Koreji pa je
postala precej odvisna od njene
denuklearizacije.

V treh letih pred prihodom Lee
Myung-baka na oblast je Južna Koreja
svoji severni sosedi podarila skoraj
milijon ton riža. Od tedaj pa ga je na
sever poslala samo nekaj tisoč ton. "V
preteklosti je Severna Koreja pomanj-
kanje žitaric blažila s precejšnjo
južnokorejsko pomočjo v obliki
hrane, vendar je ta med letoma 2008
in 2009 nehala prihajati," je dejal
Marcus Prior, predstavnik Svetovnega
programa ZN za hrano (WFP). "Pri
WFP ocenjujemo, da so začeli v državi
letos čutiti kumulativni učinek
zmanjšanja te obsežne pomoči." Južna
Koreja in ZDA poudarjajo, da bodo
začele ponovno pošiljati pomoč, ko
bo proces nadziranja njenega
razdeljevanja povsem transparenten
in bo jasno, da pride v prave roke.
Večina severnokorejskih prebežni-
kov, s katerimi so se Reutersovi
novinarji letos pogovarjali v Južni

Koreji, pravi, da pomoč v hrani redko
pride do ljudi, ki jo najbolj potrebuje-
jo. "Hrano si najpogosteje prisvojijo
visoki vladni in vojaški funkcionarji,"
je dejal 20-letni prebežnik Kim, ki ni
hotel povedati svojega pravega imena.
"Pomoč v hrani redko pride v roke
preprostih ljudi."

Seul in Washington sta sredi tega leta
že začela poskusno odpirati kanale za
pošiljanje človekoljubne pomoči,
potem ko so Severno Korejo prizade-
le hude poplave, ki naj bi bile uničile
četrtino njenega pridelka žit.
Humanitarna organizacija Lighthou-
se Foundation iz Seula je avgusta v
Severno Korejo poslala hrano za
dojenčke in sojino mleko, vendar je
pred tem severnokorejske funkcio-
narje seznanila z novimi smernicami
Seula glede pošiljanja humanitarne
pomoči. "Nova južnokorejska
politika nadziranja in transparentno-
sti razdeljevanja pomoči jim ni bila
najbolj všeč, vendar so jo sprejeli in
so nedvomno bolj pripravljeni
sodelovati kot prej."

O Konstruktorju spet novembra
Insolventnost bo dokazoval prisilni
upravitelj, ne jamstveni sklad?

Finančni sistem je prepleten
Dr. Egon Zakrajšek: ZDA so
vbrizgale 650 milijard dolarjev
ljubljanska borza

Evropska komisija pripravlja predlog
uredbe, v kateri predlaga zaostritev
odgovornosti bankirjev, tudi kazensko
odgovornost tistih, ki jim bo dokaza-
na zloraba trga. To napoved je sporočil
predsednik Evropske komisije, ko se je
pred dnevi odzval na val protestov po
evropskih mestih proti pohlepnim
bogatašem in krizi, za katero mnogi
vidijo glavne krivce v vodstvih bank.
Ali bi zaostritev sankcioniranja odlo-
čitev bančnih uprav res odpravila ne-
pravilnosti v bančnem sistemu, ki se
zdaj kažejo kot eden izvirnih grehov
za krizo?

"Razmišljanja o zaostritvi odgovorno-
sti so sestavni del celotne aktivnosti v
tej krizi, na eni strani se govori o več
regulacije, ki naj bi prispevala k var-
nejšim bankam, na drugi pa o več od-
govornosti. Iskreno rečeno, to dvoje
se izključuje. Več regulacije namreč
pomeni manj odgovornosti in manj
svobode pri sprejemanju poslovnih
odločitev. Več svobode je namreč pre-
mosorazmerno z več odgovornosti,"
pravi dr. France Arhar, predsednik
uprave UniCredit Bank Slovenija. "Po-
novne težave nekaterih bank in apel,
naj države spet pomagajo bankam z
dodatnim kapitalom, ponujajo logično
posledico: večja pomoč pomeni zahte-
ve po večji odgovornosti. Menim, da
gre za aktivistično parolo, ki jo po-
znamo tudi v Sloveniji, ko govorimo,
da je v bankah premalo odgovornosti.

V nekaterih bankah je je res premalo,
sicer kriza ne bi imela takšne dimen-
zije. Ta odgovornost se zrcali v poli-
tiki tveganj, ki je sestavni del vsake
poslovne politike in stvar presoje je,
ali se presoja le po strokovnih ali tudi
kakšnih drugih kriterijih," pravi dr.
France Arhar.

Napovedi iz Bruslja po zaostrovanju
odgovornosti v bankah pravzaprav
niso nič novega, česar obstoječa zako-
nodaja že ne bi poznala. "Mislim, da
zgolj pisanje novih EU-direktiv samo
po sebi ne bo prineslo kakšnih poseb-
nih rezultatov. Verjetno je veliko večji
problem v tem, da tisti, ki naj bi prega-
njali tovrstna kazniva dejanja, nimajo
dovolj resursov ali pa enostavno ne
dovolj znanja in spretnosti, da bi bili
lahko korak pred akterji zlorab. Sicer
je pa tudi skozi zgodovino praktič-
no vedno bilo tako, da so bili najve-
čji lumpi vedno nekoliko bolj zviti od
tistih, ki so jih preganjali," o pisanju
napovedanih sankcij meni dr. Marko
Košak, predavatelj na Ekonomski fa-
kulteti v Ljubljani.

"Vsi zakoni imajo dober namen,
kako se izvajajo, pa je odvisno od
ljudi. Zloraba notranjih informacij je
v Sloveniji kaznivo dejanje že od leta
1995 ali 1997, čeprav se noben proces,
ki se ga spomnimo, ni končal z obso-
dilno obsodbo. V pravu temu rečemo
hudičevo dokazovanje. Pri nas so
po Zakonu o gospodarskih družbah
uprave odgovorne za vse, ne glede na
interno razdelitev področij med posa-
mznimi člani uprave," pravi dr. France
Arhar.

Še bolj skeptičen je glede povečanih
učinkov zaostrovanja kaznovalnih
ukrepov na bančnem in finančnem
področju dr. Dušan Zbašnik, profe-
sor na Ekonomsko-poslovni fakul-
teti v Mariboru, nekdanji član Sveta
Banke Slovenije. "Pri iskanju rešitve
iz začaranega kroga gospodarsko-
političnega poraza evropske politič-
ne elite, vzpostavljanju stabilnosti
in zagotavljanju preživetja vrednot
evropskega modela so v rabi vsa
sredstva. Tudi predsednik Evropske
komisije rad nagovori javnost z na-
povedovanjem evropske direktive o
kazenski odgovornosti tistih ljudi v
bankah, ki jim bo dokazana zloraba
trga. Mar to že doslej ni bilo sankci-
onirano? Prepričan sem, da zakono-
daja članic Evropske unije vsebujejo
potrebne elemente za izpeljavo tega,
o čemer govori predsednik Komisije,"
meni dr. Dušan Zbašnik in dodaja, da
slovenska zakonodaja na področju
kaznovanja trgovanja s pomočjo no-
tranjih informacij in sankcioniranja
tržnih manipulacij ni "bosa": "Imamo

Zakon o trgu finančnih inštrumen-
tov, ki omenjena dejanja prepoveduje.
Tudi kazenski zakonik ju opredeljuje
kot kaznivi dejanji. Bili smo tudi že
priče upravnega ukrepanja, prekr-
škovnih postopkov in sodnega pre-
gona tovrstnih dejanj.

Domnevam, da je slovenska jav-
nost prepričana, da je preprečevanja in
uspešnega preganjanja teh prepoveda-
nih (ali celo kaznivih) dejanj premalo.
Tako ni čudno, da Evropska komisi-
ja meni, da sodi Slovenija v skupino
držav EU, kjer se kaznuje le del tovr-
stnih dejanj."

Radiator naprodaj: Jagros, d. o. o., center JAGER Melje,
Kraljeviča Marka 19, Maribor, telefonska številka 02 234 93 26,
ali v ostalih trgovinah JAGER.
Ponudba traja od 19. 10. do vključno 1. 11. 2011.

Popust lahko uveljavite z zadnjim potrdilom o plačilu naročnine na Večer
in/ali z izrezano ponudbo.

Tokratni Štajerski gospodarski forum - srečanje bo v sredo, 26. oktobra, ob 14.
uri v studiu RTS - je organizator, Štajerska gospodarska zbornica, zastavil ne-
koliko drugače, saj je tudi čas nekoliko drugačen, predvolilen. So volitve po-
membna prelomnica? In kaj pomenijo za gospodarstvo? Kaj lahko politične
stranke ponudijo gospodarstvu? Politični prostor v veliki meri določa gospodar-
stvu pogoje konkurenčnosti ter možnosti in pogoje poslovanja, gospodarstvo
pa želi v tem procesu soodločati. K sodelovanju so povabili vodilne predstav-
nice in predstavnike političnih strank v Sloveniji, udeležba na dogodku je brez-
plačna. (gr)

Dinamika gospodarske dejavnosti na območju evra se je oktobra znižala pred-
vsem zaradi vse večjega strahu pred morebitnim širjenjem dolžniške krize in
recesijo. Indeks nabavnih menedžerjev (PMI), ki ga izračunava analitska hiša
Markit, se je glede na september znižal z 49,1 na 47,2 točke v oktobru, poroča
nemška tiskovna agencija DPA. Vrednost indeksa pod mejo 50 točk pomeni kr-
čenje gospodarske dejavnosti, dinamika gospodarske dejavnosti na območju
evra pa se je avgusta znižala prvič po letu 2009.

Oktobrski upad gospodarske dejavnosti pa je bil večji od pričakovanega, saj
so analitiki napovedovali, da bo indeks PMI zdrsnil na 48,8 točke. Padec inde-
ksa sicer odraža predvsem upad dejavnosti v predelovalnem sektorju, pa tudi
sektorju storitev.

"Padec indeksa PMI izraža povečano tveganje glede morebitne recesije
na območju evra," je ocenil glavni ekonomist pri Markitu Chris Williamson.
"Tretje četrtletje se je začelo z najizrazitejšim upadom gospodarske dejavnosti
po juliju 2009," je še poudaril Williamson. Napovedi glede prihodnje gospodar-
ske aktivnosti na območju evra so pesimistične tudi zaradi upočasnitev gospo-
darske dejavnosti v Nemčiji in Franciji. Opazen je predvsem upad dejavnosti v
nemškem predelovalnem sektorju, ki je območje evra po krizi leta 2009 dvignil
iz recesije, še poroča DPA. (sta)

<0 ^^ • obrestne mere za obdobje 5 let znaša
CV 4,50 % letno, nad 5 let pa 6 mesečni

Po dosedanji praksi
je znašal predujem
za začetek stečajnega
postopka okoli štiri tisoč
evrov, kar je verjetno
bistven razlog, da delavec,
ki mu dolžnik dolguje že
pet plač, ne bo razmišljal
o predlogu za začetek
stečajnega postopka

Agonija delavcev Konstruktorja, ki še
vedno niso dobili plač, se nadaljuje,
zato ti sprašujejo, zakaj poslovodstvo
in lastniki Konstruktorja (postopek
prisilne poravnave je pričet zoper
družbi Konstruktor VGR, d.o.o., in
Konstruktor Invest, d.o.o.) odlašajo s
pričetkom stečajnega postopka podje-
tja, ki je že od letošnjega avgusta v po-
stopku prisilne poravnave. Kako naj
delavci, ki svojo pravico in plačilo za
delo zahtevajo že lep čas, preživijo, kot
da ni nikomur mar? "Zadnjo plačo smo
dobili za mesec april, le nekateri delav-
ci so prejeli akontacijo majske plače,"
pravijo.

Kaj torej storiti, da dobijo plačilo za
svoje delo? Odgovor smo iskali v Zvezi
svobodnih sindikatov. Boštjan Medik
pojasnjuje: "Upravičenje za pričetek
stečajnega postopka ostaja le upni-
kom in jamstvenemu skladu. Upniki
so v konkretnem primeru delavci, saj
Konstruktor zamuja z izplačili njiho-
ve plače več kot dva meseca, in ostali
upniki, tj. poslovni partnerji, ki prav
tako do sedaj niso podali predloga za
pričetek stečajnega postopka. Če poda
predlog za začetek stečajnega po-
stopka upnik delavec, mora predlog
med drugim vsebovati opis dejstev in
okoliščin, iz katerih izhaja, da je dol-
žnik postal insolventen, in dokaze o
teh dejstvih, prav tako pa mora pre-
dlog vsebovati dokaze o tem, da ima
upnik terjatev do dolžnika in da dol-
žnik zamuja s plačilom teh terjatev več
kot dva meseca. Dolžnik lahko v 15
dneh po prejemu upnikovega predlo-
ga poda ugovor in sodišče bo razpisa-
lo obravnavo, na kateri bo imel upnik
možnost dokazovati svoje navedbe v
zvezi z insolventnostjo dolžnika in
obstojem dolga. Dokazno breme je na
strani upnika." Po dosedanji praksi je
znašal predujem za začetek stečajnega
postopka okrog štiri tisoč evrov, kar je,
pravi Medik, verjetno bistven razlog,
da delavec, ki mu dolžnik dolguje že
pet plač, četudi je prepričan, da mu bo
uspelo na sodišču dokazati dolžnikovo
insolventnost in svojo terjatev do dol-
žnika, ne bo razmišljal o predlogu za
začetek stečajnega postopka.

"Res je, da lahko upnik poda predlog
za začetek stečajnega postopka v službi
brezplačne pravne pomoči pristojne-
ga sodišča, če izpolnjuje pogoje za do-
delitev brezplačne pravne pomoči, kar
ugotavlja pristojna strokovna služba za
brezplačno pravno pomoč. Če je delav-
cu brezplačna pravna pomoč ugodena,
se sredstva za plačilo stroškov postop-
ka v tem primeru krijejo iz proračuna
RS."

Medik še pojasnjuje, da je v kon-
kretnem primeru upravitelj prisilne
poravnave na pristojno sodišče 5. sep-
tembra 2011 vložil ugovor zoper posto-
pek prisilne poravnave, s predlogom
za začetek stečajnega postopka. Ob za-
četku postopka prisilne poravnave, 8.
avgusta, so bile terjatve delavcev po
plačilu dveh plač prednostne terjatve
in kot take zajete v načrtu finančnega
prestrukturiranja. Upnikom v postop-
ku prisilne poravnave ni treba prija-

vljati prednostnih terjatev, zato delavci
sami niso prijavljali svojih terjatev, saj
so takrat še verjeli obljubam vodstva,
da je načrt finančnega prestrukturi-
ranja mogoč in bo prisilna poravnava
uspela. Ker svojih terjatev v postopku
prisilne poravnave sami niso prijavili,
niso procesno legitimirani v postop-
ku na sodišču. Sindikat je, tako Medik,
vložil ugovor zoper postopek prisil-
ne poravnave s predlogom za začetek
stečajnega postopka, vendar je sodišče
njegov ugovor zavrglo, ker delavci niso
procesno legitimirani v tem postopku.

"V tem trenutku je pomembnej-
še, da je ugovor zoper vodenje prisil-
ne poravnave vložil upravitelj prisilne
poravnave, ki razpolaga s podatki o
morebitnem poslovanju dolžnika in
morebitnih denarnih tokovih in bo
lahko na sodišču najbolje dokazoval
insolventnost dolžnika," menijo v sin-
dikatih.

Kot zadnji je upravičen predlagatelj
za začetek postopka tudi jamstveni
sklad, ki so mu sindikati posredova-
li vlogo za vložitev predloga za zače-
tek stečajnega postopka s pooblastili

Boštjan Medik: "Jamstveni sklad je
zoper dolžnika Maxino vložil predlog za
začetek stečajnega postopka, v zadevi
Konstruktor pa je popolnoma enako vlo-
go zavrgel z utemeljitvijo, da sindikat ne
more nastopati kot stranka v postopkih,
ki jih vodi jamstveni sklad." (Janko Rath)

40 delavcev in vso dokumentacijo, ki
dokazuje, da Konstruktor delavcem
dolguje izplačilo plače že od letošnje-
ga aprila. Enak predlog s prilogami,
ki dokazujejo terjatve delavcev do
dolžnika, je sindikat zoper dolžnika
Maxino, d.d., posredoval na jamstve-
ni sklad že v letu 2009. "Takrat je ta
sklad zoper dolžnika Maxino, d.d., na
pristojnem sodišču vložil predlog za
začetek stečajnega postopka, tokrat, v
zadevi Konstruktor, pa je popolnoma
enako vlogo zavrgel z utemeljitvijo, da
sindikat ne more nastopati kot stran-
ka v postopkih, ki jih vodi jamstveni
sklad, in da temu skladu na podlagi
Ustave RS noben zakon ne daje javne-
ga pooblastila za ravnanje v konkre-
tnem postopku." Medik pojasnjuje, da
se je sindikat zoper sklep jamstvenega
sklada pritožil iz vseh pritožbenih ra-
zlogov. Sindikat je vlogo na jamstveni
sklad podal kot pooblaščenec delav-
cev. "Sprašujemo, zakaj in na podlagi
katerega zakona je imel ta sklad v letu
2009 javno pooblastilo za vlaganje pre-
dloga za začetek stečajnega postopka,
v letu 2011 pa naj tega pooblastila, ki
ga jamstvenemu skladu lahko podeli le
zakon, ne bi imel," pravi Medik.

"Če pride do zloma
evropskih bank,
bi morala tudi ame-
riška vlada zagotoviti
nov kapital svojim
bankam. V tako
zaostrenih razmerah
pač nobena finančna
institucija ne bo
mogla dobiti sredstev
na prostem trgu,"
pravi dr. Egon Zakraj-
šek, pomočnik direk-
torja za monetarne
zadeve v Ameriški
centralni banki

Dr. Egon Zakrajšek je po otro-
štvu v Sloveniji odrinil v ZDA,
iz ekonomije je diplomiral na
kalifornijski univerzi, magi-
striral in doktoriral pa na ne-
wyorški. V Ameriški centralni
banki dela kot pomočnik di-
rektorja oddelka za monetarne
zadeve - ta čas je v Sloveniji in
izraža svoje lastno mnenje, kot
poudarja, ne pa stališča svojega
delodajalca.

Na svetu so prav evropske
banke tiste, ki so kupile
največ obveznic Grčije, Irske,
Portugalske, Španije, Italije.
Ob morebitnem bankrotu teh
držav bi zato izgubile velik
del svojega kapitala. Kaj pa bi
zlom evropskih bank pomenil
za ZDA, glede na to, da so ame-
riške institucije evropskim
prodajale zavarovanja pred
bankrotom teh držav?
"Finančni sistem je prepleten.
Če bi se sesul evropski bančni
sistem, pa četudi v majhnem
obsegu, bi to imelo grozljive
posledice za ameriške banke.
Ameriški nadzorniki sicer iz-
vajamo redne stresne teste
ameriških finančnih insti-
tucij, rezultate teh testov pa
sporočamo širši javnosti in fi-
nančnim trgom, ker pač po-
skušamo dvigniti kredibilnost
bank. Sporočiti, da imajo te
banke dovolj kapitala. A če se
bo vmes kriza razširila, bodo
banke gotovo potrebovale
svež kapital. Tako kot septem-
bra 2008. Po propadu Lehman
Brothers je ameriško finančno
ministrstvo v finančni sistem
vbrizgalo 650 milijard dolar-
jev. Če pride do zloma evrop-
skih bank, bi morala tudi
ameriška vlada zagotoviti
nov kapital svojim bankam. V
tako zaostrenih razmerah pač
nobena finančna institucija
ne bo mogla dobiti sredstev na
prostem trgu."

Zakaj je ameriškim stresnim
testom uspelo pomiriti fi-
nančne trge, evropskim pa ne?

"Pri stresnih testih najprej do-
ločiš makroekonomske sce-
narije, denimo resna recesija,
katastrofalna recesija in tako
naprej. Scenarij potem predaš
bankam, te pa potem opra-
vijo simulacije, kaj bi pome-
nil za njihov kapital oziroma
izgube. Regulatorji naredimo
svoje simulacije, oboje rezul-
tate nato primerjamo in do-
ločimo, koliko kapitala banke
potrebujejo oziroma kakšna je
njihova ustreznost. Problem
seveda je, da je ta proces dolgo-
trajen, razmere na trgih pa se
medtem zaostrujejo. Ekonom-
ski scenarij, ki je še na začetku
leta veljal za resnega, po šestih
mesecih ni nič več groznega,
pač pa ustreza resničnim raz-
meram v gospodarstvu. Nujno
pa je, da so vhodni podatki in
metodologija stresnih testov
dostopni investitorjem, druga-
če rezultati niso kredibilni. Je
pa seveda delikatno, koliko po-
datkov lahko objaviš. Ne želiš
si, da bi investitorji pogleda-
li stresni test in rekli: žSocie-
te Generale ima te obveznice?
Zanimivo, nisem vedel ...' Tu je
tudi velika razlika med ame-
riško in evropsko regulativo.
Ameriške banke morajo obja-
vljati veliko veliko več podat-
kov o svojih naložbah."

Po mednarodnih primerjavah
ima Slovenija zelo slabo razvit
finančni sistem. Poleg bank in
zelo majhne borze, na kateri
se skorajda ne trguje več, pri
nas nimamo skoraj nič druge-
ga. Je kriza zato pri nas ostrej-
ša ali milejša?

"Kaj je sploh vloga finančne-
ga sistema? Da denar tistih, ki
ga imajo in bi radi samo var-
čevali, naloži pri tistih, ki ga
nimajo in bi radi investirali.
Fino je, če lahko tok tega de-
narja poteka prek več možnih
kanalov. V Evropi, v Sloveniji
še posebno, ves ta tok poteka
prek zelo koncentriranega
bančnega sistema. V Ameriki
pa obstaja več alternativ, od
tega, da korporacije izdajajo
obveznice, da najemajo sindi-
cirana posojila, do tega, da je
delniški trg zelo globok. Na
te poti lahko gledamo kot na
rezervne gume. Če v Evropi
'zariba' bančni sistem, ker so
denimo bančniki počeli osla-
rije, se finančni tok ustavi. V
Ameriki banke ta čas res ne
financirajo veliko, so pa zato
izdaje podjetniških obveznic
in delnic na rekordnih nivo-
jih, in to po zelo privlačnih
cenah. Tega seveda ne more
početi vsaka firma, majhne so
še zmeraj odvisne od bančnih
kreditov in imajo zato proble-
me. Za srednje velika in velika
podjetja pa kreditnega krča ni,
nasprotno."

V EU se krepijo kritike bonite-
tnih agencij, češ da so zaradi
zniževanj ocen držav, tudi

Slovenije, krizo le še zaostri-
le. Opozarjajo tudi, da so vse
tri vodilne agencije ameriške,
čeprav so sklestile tudi oceno
ZDA. Kako pa njihovo vlogo
ocenjujete v Washingtonu?
"Isti ljudje, ki zdaj govorijo,
da so bonitetne agencije špe-
kulantske in da svet potiska-
jo v kaos, so še pred šestimi
leti govorili, kako krasno je,
da ima njihova država oceno
AAA. Treba se je zavedati dvo-
jega. Prvič, bonitetne ocene so
prav to, ocene. V glavnem velja,
da so informacije že zajete v
cenah finančnih instrumen-
tov na trgih. Ali bonitetne hiše
spremljajo finančne infor-
macije in potem popravljajo
svoje ocene ali pa finančni trgi
spremljajo bonitetne ocene in
potem prilagajajo tržne cene?
To je stvar veliko debat. Ni pa
velike razlike med oceno, ki jo
o grškem ali denimo italijan-
skem javnem dolgu dajejo bo-
nitetne agencije, in oceno, ki
izhaja iz cen finančnih instru-
mentov na trgih. Nekateri zdaj
predlagajo, da je treba odpreti
evropsko bonitetno agencijo, ki
bi dajala boljše ocene. To bi bile

Big Bang, d.o.o. | Smartinska 152, Ljubljana | Tel: 01 309 37 00 | Ponudba traja od 21. oktobra do
prodaje zalog. | Tiskarske napake niso izključene.

Namestitev v dvoposteljnih sobah kat.*** v
depandansah, 3 oz. 5 pol-penzionov za 2 osebi,
neomejeno kopanje v bazenu z ogrevano
morsko vodo, jutranja telovadba v bazenu, lx
vstopnina (do 2 uri) v Wellness & Spa center
Mirta, doplačilo za bivanje v hotelu ****
Haliaetum / Mirta 14 € za 2 osebi na dan.
Turistična taksa: l,01€po osebi na dan.

Legenda: VP = vrednostni papir; NT = način trgovanja; ET = enotni tečaj, % spr =
odstotek spremembe; ZT = zaključni tečaj; + Pov. = najboljše povpraševanje; + Pon.
= najboljša ponudba; v 000 € = prometv tisoč EUR; pL = promet v lotih; ŠP = št.
poslov; PK = preknjižbe; OP = opombe; Št. ES = število enot sklada € = promet v tisoč
EUR; PL = promet v lotih; ŠP = št. poslov; PK = preknjižbe; OP = opombe; Št. ES = število
enot sklada

Abančna DZU DENARNI EURO
Abančna DZU MEŠANI
Abančna DZU OBVEZNIŠKI
Abančna DZU URAVNOTEŽENI
ALTA ASIA
ALTA BALKAN
ALTA BOND

ALTA INDIA
ALTA KOMET
ALTA MONEY MARKET
ALTA NEW EUROPE
ALTA PHARMA-TECH
ALTA PRIMUS
ALTA TURKEY
ALTA USA
ALTA WATER
SENIOR

Krekov Most Novi trgi
Krekov NANO & TECH
Krekov Sidro Obvezniški
Krekov Skala Uravnoteženi
KD Balkan
KD Bond

KD Severna Amerika
KD Surovine in Energija
KD Tehnologija
KD Vitalnost
KD Vzhodna Evropa

Probanka Alfa
Probanka Beta
Probanka Biotech
Probanka Gama obvezniški
Probanka Globalni sklad
Probanka Novi Trgi
Probanka Sigma
Probanka Uranium
Triglav Azija
Triglav Balkan
Triglav EM Bond
Triglav EM Potrošne dobrine
Triglav Enegija
Triglav Evropa

Triglav Hitro rastoča podjetja
Triglav Obvezniški
Triglav Rastoči trgi
Triglav Renta
Triglav Steber I
Triglav Surovine in materiali
Triglav Svetovni
Triglav Top sektorji
Triglav Zdravje in farmacija

21.10.2011

24.10.2011

21.10.2011

2,92

4,43

-3,51

8,25

-4,74

28.63

-47,11

12.43

16.44

44.15

11.49

15,75

91,88

31,14

52,78

-13,72

22,39

-21,15

57,82

7,57

17,26

18.41

43,28

24.50

5,04

4,09

-25,92

50,05

10,95

-20,12

12,56

-14,50

37.35

-12,27

-24,00

9,88

-8,33

-25,42

-6,51

12.64

17,25

4,39

35,23

-0,83

9,54

-11,83

-40,33

9,24

33.05

-18,58

-22,30

49,97

62,20

6,65

-47,83

43,80

21,20

-32,77

26,32

30.16

48.06

41.14

55,50

17,93

7,08

25.42

-20,71

37.53

35,12

5,81

-3,35

31.54

8,83

14,93

12,69

0,37

8,34

28,34

9,06

16.87

-60,56

12.88

23,39

31,31

-41,29

-15,10

15.15

-3,03

1,48

-3,40

-6,19

-1,65

-7,21

19.36

1,14

32,86

37,47

10,53

25,21

17,44

0,00

-11,13

21,82

29,86

13.16

-30,42

9,80

17,01

6,00

40,16

-4,75

-15,73

10,18

6,64

1,78

1,82 -3,91
-1,98 W
2,19 -10,29

1,67 -15,17

2,15 -12,72

0,24 -2,28

0,06 -15,53

0,18 -17,14

-1,52

1,93 -12,16

2,22 -19,98

1,44 -18,68

0,84 -27,73

2,31 -13,60

2,06

1.44 -37,09

1.45 -20,50

1.31 -12,45

1,48 -21,26

1,67 -1,27

2,55 -2,73

1,19 4,21

1,38 -9,65

2,84 -17,01
-0,79 W
0,00 -14,43

1.84 -5,14

1.80 -0,91

2,30 -25,17

1,35 5,15

1,69 -17,18

-0,08 -11,08

1.85 0,61

1,10 -18,45

2,28 -4,94

-9,33

-0,05

2,02 -7,94

1,82 -22,50

-2,91

-7,80

0,61 -10,67

0,25 0,28

1.06 -29,18

2.07 -4,21

1,51 -2,43

1,64 -17,97

0,02 -14,57

0,72 -25,53

1.81 -24,53

1.69 -18,17

1,77 -11,13

1,75 -8,99

0,92 -11,39

2,21 -17,49

1.32 -8,31

1,51 -6,82

0,06 -4,65

2.46 -9,06

0,95 -13,98

1,09 0,41

0,36

3,59

0,07

11,43

1.70 -16,13

0,15 -8,27

1,05 -25,49

0,44 -16,57

0,67 -24,14

POD

v %
-0,25

-0,66

0,15

0,66

0,04

0,37

-0,09

0,19

-0,77

0,20

0,16

0,07

0,35

0,02

-0,40

-0,09

-2,53

-1,20

-2,40

-2,18

-2,10

-1,53

-2,35

-1,36

-2,08

-0,91

-1,21

-1,88

-0,98

-1,05

-2,57

0,17

-0,02

0,31

0,48

-2,22

0,29

-0,15

0,00

3,43

0,40

-0,52

0,26

0,15

-0,24

-0,06

1,16

1,56

1,61

0,01

0,28

0,02

-0,11

-0,08

-0,02

0,76

v %
-3,11

22,63

0,86

-2,49

-4,07

10,10

-2,88

-4,26

-7,00

-7,07

-3,02

-2,83

-9,70

-7,31

-6,28

12,44

2.25

15.05

17,79

18,55

13.85

16,70

12,63

17,67

13,69

11.86

4,54

-8,50

22.59

-1,32

10,00

22,86

7,87

0,28

-0,08

-0,15

16,25

3,40

-5,09

0,87

0,21

16.60

-4,31

26,21

-3,26

1,37

-0,45

22,09

-5,26

19.06

38,24

-2,65

-7,14

-5,16

-2,40

-1,99

0,41

1.26

36
v %

13.42

40,65

6,09

64,78

51,22

-19,40

5,69

4,56

34.29

6,77

26.89

11,62

59,48

8,51

25,76

28,18

34,91

40,02

53.57

58,04

30,10

2,59

15.58

113,79

86,88

51,74

49,95

-3,43

-10,17

73.30

48,27

50,47

25,45

22,02

1,11

0,99

0,48

94,21

18.43

8,89

38,04

74,45

24,58

38,72

41,54

46.90

80,30

11,18

7,50

3,61

2,24

-3,51

21.10.2011

20.10.2011

24.10.2011

20.10.2011

81,78

25,60

84,49

81,11

€ 55,96

€ 115,99

€ 106,26

81,51

$ 90,86

$ 91,20

$ 78,98

$ 421,49
¥ 9,41
5,37

$ 566,57

98,83

92,08

89,14

82,06

$ 110,98

€ 128,11

€ 100,28

$ 100,06

€ 79,51

€ 103,84

€ 66,86

€ 142,71

€ 157,28

€ 148,07

€ 88,75

€ 97,82

€ 97,41

€ 296,77

€ 94,85

€ 69,11

€ 159,96

€ 293,78

€ 134,75

€ 111,31

€ 93,88

Eurizon Manager Selection Fund - MS 70 20.10.2011
Franklin Global Real Estate Fund EUR - H1 ŠAČ 20.10.2011
Franklin Global Real Estate Fund EUR - H1 ŠNČ 20.10.2011

Templeton Global Total Return Fund - H1 ŠAČ 20.10.2011
Templeton Global Total Return Fund - H1 ŠNČ 20.10.2011

Legenda: OD = obračunski dan; V = valuta; VEP = vrednost enote premoženja; POD =
prejšnji obračunski dan; 6 = pred 6 meseci; 12 = pred 12 meseci; 36 = pred 36 meseci;
NVP = največja vztopna provizija, NIP = največja izstopna provizija

Opombe: NP = ni podatka, prekratko obdobje poslovanja sklada; ? = do zaključka
redakcije nismo prejeli podatkov; $ = stroški za različne načine varčevanja v skladu so
navedeni v prospektu, izvlečku in pravilih; & = posebni vzajemni sklad; * = objavljena
VEP je manjša od dejanske za izplačane prihodke iz naslova obresti.

Trgovanje na Ljubljanski borzi se je včeraj končalo z rastjo in-
deksa najpomembnejših podjetij SBI TOP; okrepil se je za 2,05
odstotka oziroma 12,91 točke, na 643,31 točke. V indeksu so se
najbolj podražile delnice Mercatorja, največ pa izgubile delni-
ce Nove Kreditne banke Maribor.

Borzni posredniki so opravili za 833.280 evrov prometa.
Vlagatelji so največ zanimanja pokazali za delnice Telekoma
Slovenije, s katerimi so posredniki sklenili za 139.550 evrov
poslov. Njihov zaključni tečaj se je zvišal za 1,17 odstotka, na
63,89 evra. V indeksu so najvišjo rast sicer zabeležile delnice
Mercatorja; njihov zaključni tečaj se je ob prometu 95.230 evrov
zvišal za 6,06 odstotka, na 175 evrov. Podražile so se še delnice
Krke (125.390 evrov; +0,94 odstotka, na 53,50 evra) in delnice
Petrola (9400 evrov; +0,30 odstotka, na 165 evrov).

Padec so zabeležile delnice Nove KBM (4900 evrov; -2,32
odstotka, na 4,21 evra) in Gorenja (18.110 evrov; -1,80 odstot-
ka, na 5,40 evra). Na Varšavski borzi z delnicami druge največje
slovenske banke do zgodnjega popoldneva še ni bilo prometa.

Preostale delnice v prvi kotaciji so trgovanje sklenile nee-
notno. Delnice Intereurope (850 evrov) so se pocenile za 0,10
odstotka, na 1,04 evra, delnice Luke Koper (34.640 evrov) pa so
se podražile za 1,29 odstotka, na 8,62 evra.

V standardni kotaciji so rast zabeležile delnice Žita (600
evrov; +0,54 odstotka, na 75 evrov) in Etola (470 evrov; +0,21
odstotka, na 47,11 evra), pocenile pa so se delnice Pivovarne
Laško (690 evrov; -1,97 odstotka, na 12,41 evra), Zavarovalnice
Triglav (8910 evrov; -1,64 odstotka, na 12 evrov) in Aerodro-
ma Ljubljana (2040 evrov; -0,26 odstotka, na 11,31 evra). (sta)

29,88

43.90

24,08

16,87

8,08

7,56

-4,59

-17,97

-25,08

32,51

26,29

24.08

14.09

-6,26

-29,39

52.66

17,04

15.01

42.41

6,03

12,26

8,95

27.55

23.11

18.12

52.34

15,76

16.65

9,80

15.49

67.91

64.19

9.39

6,98

-7,69

-9,73

43,79

44,06

40.45

94.56

90.31

91.60

37,29

32.02

35.20

44,04

58.81

63.46

60,59

55.57

15,02

12,39

13.87

8,91

18,57

18.88

10,11

12,37

-35,97

-0,87

56,78

28,71

21.82

26.21

85,01

5,26

29.10

11.66

24.83

203,70

16.96

19,87

25,23

21,59

53.15

41.61

37.97

14,45

30.32

4,41

79,45

18.42

18,13

18,18

6.40

88.84

23,28

78,13

31.35

23,35

32.50

16.62

9,60

31,59

19,87

17,06

20,08

61.41

73,91

21,55

39.42

124,58

19.93

11,08

27.16

48.67

6,05

-9,48

0,98

-2,64

12,53

55.94

50,23

52,08

€ 140,37

€ 114,43

€ 111,06

99.71

93,52

10,32

10,23

19,83

19,03

14,80

12.72

3.96

3,62

5,09

4.97

10,66

21,44

20,42

29,89

13,18

10,02

12,79

13,05

17,31

16,30

16,35

8,73

7,9

0,23 -3,82

0,70 -3,18

0,39 -8,75

0,39 -9,39

2,03 -18,26

2,01 -18,88

0,54 -9,42

0,55 -10,11

0,00

-0,82

5,60

5,30

4,82

3,12 -13,02

2,90 -14,27

3,14 -13,49

1,79 -21,36

1,57 -22,69

1,77 -21,73

1,95 -13,23

2,30

0,99

0,37

1,55

-3,11

-3,97

2,52 -14,93

0,05 -3,31

0,15 -3,10

1,12 -7,77

0,47 -8,77

0,47 -4,89

0,75 -11,76

0,68 -11,73

0,75 -12,20

2,63 0,13

2,70 -19,45

0,15 -6,67

Reševali bodo naloge, ki so
podobne tistim na med-
narodnem preverjanju
znanja, poleg kratkoročnih
ukrepov bodo strokovnjaki
dorekli še dolgoročno stra-
tegijo za izboljšanje bralne
pismenosti

Da bi nas moralo skrbeti, kako bralno
(ne)pismeni so naši učenci, so leta
2009 pokazali rezultati mednarodne-
ga preverjanja znanja PISA, ko so bili
dosežki učencev slabši kot leta tri leta
poprej. Minister za šolstvo in šport dr.
Igor Lukšič je prepričan, da je slabša
bralna pismenost tudi posledica mini-
strovanja predhodne politične opcije,
ki je bila prepričana, da je "sprošče-
nost v šolah cilj, ne metoda, s katero
bi prišli do boljših rezultatov". Sam se
zavzema za zahtevno šolo, prepričan
je, da se tako obrača tudi prepričanje
širše javnosti.

Marca in aprila prihodnje leto
bodo potekale nove mednarodne
primerjave, nov "zajem podatkov",
zato na ministrstvu želijo, da bi dijaki
prvega letnika že opravili trening in
se seznanili s tem, kar se na preiz-
kusu zahteva. "Rezultat leta 2009 je
tako morda bil slab, ker učenci niso
imeli treninga. Tekste obravnava-
mo drugače kot raziskave," razlaga
minister. Če trening in pripravljan-
je učencev na raziskavo predstavlja
enega od kratkoročnih ukrepov, bodo
na dvodnevni nacionalni konferen-
ci "Bralna pismenost v Sloveniji in
Evropi" domači strokovnjaki in tisti
iz tujine iskali dolgoročne rešitve. Te
bodo prišle do izraza šele leta 2015.

Na konferenci bodo poskušali iden-
tificirati trenutno stanje doma in v
Evropi, opredeliti dejavnike bralne
pismenosti in najti sestavine, ki bi
jo izboljšale, ter predvideti potrebne
ukrepe na ravni države, razlaga mag.
Gregor Mohorčič z zavoda za šolstvo.
O bralni pismenosti bodo danes in jutri
spregovorili tudi norveški strokovnja-
ki, ki so po negativnem trendu, na za-
dnjem merjenju spet izboljšali svoj
rezultat. Strokovnjaki bodo tako raz-
pravljali o vlogi in pomenu vrtcev za
dvig bralne pismenosti, učnih načrtih
in pouku slovenščine, o učnem jeziku,
mednarodnih izkušnjah, vlogah knji-
žnic in tem, kako izboljšati bralno
pismenost otrok priseljencev: "Ugo-
tavljamo namreč, da so ti otroci mno-
gokrat inteligentni, a tega ne znajo
pokazati zaradi jezikovnih težav."

"Bralna pismenost je temelj
izobraževanja, saj je potrebno razume-
ti vire znanja," razlaga dr. Janez Justin
s Pedagoškega inštituta. Sem sodi tako
branje besedil kot tudi numeričnih,
grafičnih in slikovnih gradiv. Učenci
tako zaradi slabe bralne pismenosti
šepajo tudi pri reševanju drugih nalog,
denimo matematičnih, ker imajo težjo
predstavo o problemu, ki ga morajo
rešiti. Bralna pismenost pa pred-
stavlja tudi podlago za državljansko
pismenost, nadaljuje Justin. Kako
pomembno je vprašanje bralne pis-
menosti, med drugim sporoča tudi
OECD, ki si je zadala, da kot eno izmed
treh preučevanih dimenzij odkrije,
kako pismeni so petnajstletniki.

Že sedaj pa pri nas potekajo "intenziv-
ne dejavnosti" za izboljšanje bralne
pismenosti, razlaga Justin. Poleg ome-
njene dvodnevne nacionalne kon-
ference na nekaterih šolah vodijo
projekt za izboljšanje bralne pisme-
nosti, začeli so se regijski posveti, teh
bo najmanj osem, največ pa 20. Ni na-
ključje, da so s prvim posvetom pričeli
prav v Prekmurju, ki ne slovi po naj-
boljših rezultatih v merjenju znanja,
vendar pa razlike med regijami niso
"gromozanske", izpostavlja Justin.
Na regijskih posvetih bodo napravili
tudi analize, da bi odkrili dejavnike, ki
vplivajo na bralno pismenost in učite-
lje praktično usposobili za razvijanje
bralne pismenosti pri učencih. Med
"krošnjarjenjem po Sloveniji" bodo z
učitelji dognali metode in postopke,
s katerimi bo v razredih konkretno
mogoče krepiti bralno pismenost.

Konec prihodnjega leta, ko bodo
znani rezultati vzporednih razis-
kav bralne pismenosti devetletnikov
(PRLS) in TIMSSa, ki deloma tudi ob-
ravnava iste veščine devetletnikov,
bomo pri nas dobili prve povezave o
tem, kako bralna pismenost vpliva na
razumevanje matematičnih in nara-
voslovnih predmetov. "Prvič bomo
dobili celovito sliko, koliko sloven-
ska šola v prvih štirih letih usposo-
bi učence na ključnih, relevantnih
področjih," poudarja Justin.

Vseeno bo nekaj sprememb
potrebnih tudi pri izobraževanju
učiteljev, še pravi strokovnjak: "Večina
uspešnih držav je šla skozi refor-
mo izobraževanja učiteljev. Ta mora
učencu nuditi oporo, da razume ce-
lotno zgodbo." Prihodnje leto bodo
učitelji tako denimo v primerjavi
o tem, kako uspešno je v različnih
državah izobraževanje učiteljev,
morali reševati niz nalog, s kateri-
mi bodo ugotavljali, ali razumejo, kaj
se dogaja v glavi učenca in kako mu
pomagati, še pove Justin.

Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Igor Lukšič je minuli teden
s konzorcijem za izvedbo del, ki ga zastopa Tehnodrom d.o.o., podpisal pogod-
bo za prvo fazo prispevka Slovenije za izgradnjo Centra za raziskave z antipro-
toni in ioni v Evropi (FAIR). Center FAIR je eden prvih in finančno največjih
projektov velike mednarodne raziskovalne infrastrukture v okviru kažipota
Evropskega strateškega foruma za raziskovalno infrastrukturo in se bo nahajal
v Darmstadtu v Nemčiji. Center FAIR bo pričel z delovanjem predvidoma leta
2018 in bo namenjen študiju osnovnih gradnikov materije in razvoja vesolja.
Podpis te pogodbe predstavlja prvi konkretni korak izvedbe konvencije, s katero
je Slovenja prevzela obveznost prispevka k izgradnji centra FAIR v skupni vre-
dnosti 12 milijonov evrov, kar predstavlja odstotek ocenjenih stroškov gradnje,
s tem pa bo postala tudi odstotni delničar te infrastrukture.

"Vložek Slovenije bo v celoti stvarni, in sicer v obliki naročil za razvoj,
dobavo raziskovalne opreme, storitev in znanja slovenskih partnerjev. Izpol-
nitev celotne obveznosti bo urejena s posebno tripartitno pogodbo med FAIR,
ministrstvom in konzorcijem predvidoma še v teku tega leta. Sodelovanje Slo-
venije v FAIR bo prineslo številne koristi: oblikovala se bo vrhunska mreža
slovenskega znanja na tem hitro se razvijajočem področju, slovenskim part-
nerjem v projektu bodo odprta vrata v druge sedanje in bodoče podobne pro-
jekte, slovenski znanosti bo omogočeno enakopravno sodelovanje pri delovanju
tega centra in nenazadnje bo članstvo Slovenije v FAIR slovenskim partnerjem
omogočalo tudi izvedbo potencialnih dodatnih neposrednih naročil s strani
FAIR," so med drugim sporočili z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in
tehnologijo. (fž)

Minuli teden je Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljublja-
ni v počastitev 80-letnice red. prof. dr. Martine Orožen in 85-letnice akad. prof.
dr. Jožeta Toporišiča organiziral mednarodni znanstveni simpozij z naslovom
Jezikovno in jezikoslovno delo O. Marka Pohlina (1735-1801): Novi pogledi na
filološko zapuščino začetnika slovenskega knjižnega preroda. Udeleženci sim-
pozija so predstavili Pohlinovo raznoliko jezik(osl)ovno delo in prerodno de-
javnost.

Z upoštevanjem današnjega vedenja kot strokovnjaki za posamezna podro-
čja jezikoslovja, literarne vede in kulturne zgodovine so poudarili njegov pre-
rodni pomen in vlogo za slovenski jezik in jezikoslovje.

Pohlinova jezikoslovna misel in jezikovna raba z upoštevanjem novejših
jezikoslovnih smeri in metod postaja prepoznavnejša, odkril se nam je kot
dober opazovalec jezikovnih pojavov na vseh jezikovnih ravninah, čeprav
je sledil spoznanjem (evropskih) predhodnikov in sodobnikov, jih je uspešno
uresničeval pri opisu in rabi slovenščine. Ugotovljeno je bilo, da je bil zaslužen
preroditelj, a še ne razsvetljenec, ki se je iz Kranjca ob koncu svojega ustvarjanja
že prelevil v Slovenca, s prevodom fiktivnih literarnih Gellertovih pisem, ki jih
je pripravil za tisk, pa se za razliko od Zoisa zavzel za književnost v slovenščini
tudi za višje sloje.

V več prispevkih je bil z obsežnim gradivom dokazan pomen njegovega sicer
obsegovno skromnega slovarja, ki je prvi tiskani slovar slovenskega avtorja in
ima prvi slovensko, ne več tujejezično izhodišče, v njegovih delih pa se odražajo
njegove izredne besedotvorne sposobnosti, v splošno poimenovalnem besedju
in v strokovnem izrazju, tudi s številnimi kalki, posebno bogat besedni zaklad,
tudi z zanj značilnimi slogovno zaznamovanimi ljudskimi izrazi. Tudi njegova
obravnava skladnje v slovnici se je pokazala v novi luči prepoznavanja različnih
skladenjskih funkcij in tudi pretvorb. Njegova pravopisna reforma in jezikovne
spremembe pa temeljijo na sicer neustrezni, razumsko utemeljeni pomensko
razlikovalni izbiri sprememb in uvedbi sočasnih glasovnih in oblikovnih prvin
ob delnem upoštevanju tradicije, je ob zaključku simpozija povzela dr. Irena
Orel, njegov vodja. (jas)

Na OŠ Brezovica bosta drevi predstavljeni dve knjigi z izzivalnima naslovoma
Siva knjiga o osnovni šoli v Republiki Sloveniji in Bajke in povesti o devetlet-
ki. Avtor obeh je dr. Kristijan Musek Lešnik, psiholog in predavatelj na več slo-
venskih fakultetah.

Zavedanje, da je država brez kakovostne šole in izobraževanja država brez
obetavne prihodnosti, je bilo eno temeljnih vodil velike prenove izobraževanja
v Sloveniji, ki ga je v preteklih petnajstih letih najbolj zaznamovala zamenja-
va "odslužene osemletke" z novim devetletnim programom osnovne šole, je v
vabilu na predstavitev zapisal avtor. O tem, kakšna je današnja slovenska javna
osnovna šola, kakšno popotnico za življenje daje našim otrokom, bo med
drugim tekla beseda na predstavitvi. Muskovi knjigi namreč poskušata od-
govoriti na številna vprašanja o današnjem stanju slovenske javne osnovne šole.
Vpogled v to stanje in razpravo o nekaterih pomembnih vprašanjih o preteklos-
ti, sedanjosti in prihodnosti naše osnovne šole je pričakovati nocoj v brezoviški
osnovni šoli. (jas)

Srednjeveško mariborsko judovsko
obdobje in judovska kultura še nista
doživela filmske imaginacije. To ob-
dobje je doživelo le romaneskno ob-
delavo: o mariborskih judih je pisala
Zlata Vokač. Pruducentska hiša Ca-
sablanca iz Ljubljane in režiser Boris
Jurjaševič s snemalcem Samom Po-
dobnikom so včeraj začeli snemati
dokumentarec z naslovom Marpurgi.
Film bo pripovedoval o izgonu Judov
iz Maribora v letih 1596 in 1597. Jur-
jaševič je na včerajšnjem snemanju
pred mariborsko sinagogo povedal,
da navdih za film ne izhaja zgolj iz
kulturnega, gospodarskega in fi-
nančnega razcveta mesta, v katerem
so Judi dokaj složno živeli s kristjani,
marveč zaradi rabina Isserleina, ki je
bil velik učenjak tedanje dobe. Delo-
val je med Dunajem in Mariborom,
pisal knjige, sodnikoval, poučeval
in zglajeval odnose med ljudmi. Sre-
dnjeveški Judje so nevejetno močno
zaznamovali razvoj Maribora, razvili
so bančništvo, gradnjo hiš, kopališč in
ulic, zdravilstvo in apotekarstvo, zla-
tarstvo ter pridelovanje sira in sadja.
Po izgonu so se mariborski Judje na-
selili na Dunaju, Gradcu, Trstu, Be-
netkah in Padovi, v Dubrovniku in
Splitu. V Trstu še zdaj živi rodbina z
imenom Morporgo, kar pomeni, da
so njeni predniki iz Maribora. Doku-
mentarec je sestavni del programa

Umrl je Dragiša Modrinjak, fotograf,
fotoreporter, zbiratelj fotografske
opreme, mojster medija skratka, ki
se mu je zapisal v vseh segmentih in
pustil v njem neizbrisen pečat.

Dragiša Modrinjak se je rodil leta
1935. Poklicno se je zapisal fotografi-
ji, izšolal se je pri mojstru Langerhol-
cu na Ptuju. Vseskozi se je še naprej
izpopolnjeval, tako v fotografski
stroki kot na drugih humanističnih
področjih. Vse od leta 1958 do upo-
kojitve je bil fotoreporter pri časopisu
Večer, kasneje tudi za časopis Delo.
Večer brez njegovih fotografij ne bi
bil, kakršen je bil, še zmeraj z nostal-
gijo in spoštovanjem gledamo in ob-
javljamo njegove fotografije iz našega
arhiva.

Za svoje delo je bil večkrat nag-
rajen, pridobil je naziv mojstra foto-
grafije in mednarodni naziv umetnika
FIAP. Leta 2000 je bil imenovan za
zaslužnega člana Fotokluba Maribor.
Razstavljal je doma in v tujini, doslej
največji pregled njegovega dela (črno-

Nacionalni svet za kulturo
v Mariboru o evropski
prestolnici kulture,
njenem programu in
poslanstvu ter želenih
in dobljenih investicijah

Nacionalni svet za kulturo je včeraj
podprl program evropske prestolnice
kulture (EPK) in ga označil za dobre-
ga, med debato o njem pa so se njegovi
člani seznanjali z aktualnimi dejstvi.
Da so časi drugačni in da je denarja
za nacionalni kulturni projekt nedvo-
mno manj, je neizbežno dejstvo in ne
nov podatek. Medtem ko je mariborski
podžupan Janez Ujčič apelira na šefe
na kulturnem ministrstvom, da naj le
"pomagajo" pri vzpostavitvi osrednje-
ga uprizoritvenega prostora EPK, je za-
časni minister za kulturo dr. Boštjan
Žekš dal jasno vedeti, da denarja ne
bodo dali več, ker ga nimajo.

Pravzaprav so včerajšnoi sejo v Ve-
trinjskem dvoru bolj krojili tisti, ki so
bili vabljeni nanjo. Očitno bo imela
mariborska občina precej težav pri
novih investicijah, kajti, tako Ujčič,
vse bo jasno po 8. novembru, ko bo,
če bo, občina prodala del svojega pre-
moženja in z njim zagotovila ustrezne
vsote. To je po besedah podžupa-
na največji problem Maribora, ki bi
moral "nujno prenoviti mariborski

Skupina Gregorian je
minuli konec tedna
v Mariboru in Ljubljani
koncertirala vrhunsko

Sloves vrhunske pop-glasbene atrak-
cije se predvsem upravičeno drži
svetovno priljubljene skupine Gre-
gorian, nemško-angleške zasedbe
zlasti sugestivnih pevcev nezgrešlji-
vo prepoznavnih, blagoglasnih, tako
imenovanih gregorijanskih napevov,
ki v nepogrešljivih kutah ob spre-
mljavi pretežno klasično rockovskih
glasbenikov izvaja priredbe popular-
nih skladb najrazličnejših drugih bolj
ali manj slavnih, tudi rockovskih in
celo klasično-glasbenih skladateljev,
a seveda v nepogrešljivem tako ime-
novanem gregorijanskem zvenu. In
takšna se je dokazala tudi na koncer-
tih minuli vikend, 22. in 23. oktobra,
v Mariboru in Ljubljani.

Koncertirala je med svojo aktualno
svetovno turnejo The Dark Side of the
Chant (Temna stran korala,se pravi,
enoglasnega liturgičnega petja), kjer je
v njenem okviru še v prvi polovici ok-
tobra nastopala celo na Kitajskem ter
dobesedno par dni pred Mariborom
po navedbah tudi v Osijeku, v prvih
dneh novembra pa bo nadaljevala v
Budimpešti in Luksemburgu ter naj bi
tudi v sloviti pariški dvorani Opympia,
kjer pa je koncert (za) zdaj odpovedan.
Nedvomni sloves skupine pa so sicer
vsaj pri nas pospremila tudi radikalno
drugačna javna mnenja, na primer da
naj bi se Gregorian "šli" po eni strani
satanizem, po drugi pa žalili pojem
gregorijanskega korala.

Toda, kar se tiče očitane žalitve,
je lahko jasno že samo po diskografi-
ji skupine, niti ne poznavajoč njenih
koncertov, da seveda ne izvaja pravih
gregorijanskih koralov, ampak že
rečeno priredbe bolj ali manj pop-
ularnih skladb drugih skladateljev,
grad, zgraditi Umetnostno galerijo
z Maksom do septembra 2012, osre-
dnjo knjižnico na Rotovškem trgu
2013.". EPK je še zmeraj po Ujčičevih
besedah edina in ključna priložnost
za Maribor, sem pa spada še vzposta-
vitev osrednjega prizorišča za uprizo-
ritvene umetnosti EPK, torej prenove
ene od hal bivše TVT Boris Kidrič, ki
naj bi po naših informacij stala slaba
dva milijona in bi bila tudi "simbol-
no prelomna" v smislu revitalizaci-
je industrijske dediščine, po kateri
stopa vsa Evropa. Zato javno pošilja
apel na vlado, naj pomaga. A v kul-
turnem ministrstvu so zaenkrat neo-
majni. Za program EPK bodo v dveh
letih prispevali 13 milijonov in niti
evra več, ker ga nimajo, pravi minis-
ter, državni sekretar Jožef Školč pa,
da so za investicije v vseh mestih, ki
bodo gostile EPK, doslej prispevali že
70 milijonov. Boštjan Žekš je bil jasen,
da treba operirati z denarjem, ki je na
voljo, in se vprašati, "koliko muzike
dobimo zanj", o investicijah pa je zgolj
dejal, da to, "kar mu razlagajo, je zelo
žalostno". Seveda bodo v nekaj dneh
natančno preučili mariborski pred-
log o osrednjem prizorišču, a pomis-
lekov oziroma nejasnosti je veliko. Po
njegovem mnenju ni jasno, ali država
sploh lahko vlaga v privatno lastnino,
prav tako se ne ve, kdo bo tisti, ki bo
postopke za vzpostavitev prizorišča
izpeljal. Zavod EPK to menda ne more
biti, saj za to ni registriran.

le-teh (ne pa, recimo, svojih izvirnih
skladb) pa ne izvaja zato, ker bi ne
imela lastne skladateljske domišljije,
temveč ker bi potem sploh ne bilo
atraktivnega učinka, da vnaprej
dobro znane skladbe zazvenijo po
(psevdo)gregorijansko. Kar pa se tiče
očitanega satanizma, ga je kvečjemu
le toliko, da se je skupina z aktualno
ploščo, po kateri je naslovljena turne-
ja, in predtem že z delno isto naslovlje-
no ploščo The Dark Side (Temna stran,
2004) odlično podala tudi v bolj trdo-
rockovsko muziciranje.

Koncert v veliki, Gallusovi dvora-
ni ljubljanskega Cankarjevega doma
je med drugim zaznamovala pravza-
prav asketska scenografija, ki pa je
skozi koncert bila izjemno učinkovita
najprej po zaslugi domišljenih
video projekcij in nato tudi kar pre-
senetljivih pirotehničnih trikov.
Že pred začetkom koncerta je tako
na platnu pred odrom pomnoženo
odseval okrogli ornamentalni
simbol Gregorian, ki je potem v slogu
rockovskih zasedb krasil tudi osredn-
jega v bateriji bobnov glasbene zased-
be takoj za pevci v odrskem ospredju.

Skupaj s projekcijami je tudi vsa
domišljena osvetlitev koncertne pred-
stave ustvarjala povrh vsega njeno
prizorišče, ki se je tako lahko v tre-
nutku spremenilo v nekaj čisto dru-
gega kot prej, ali pa je bila zaslužna
za ne ravno vsak dan videna os-
lo pa z inovacijo povezave partnerskih
mest, ki je slednjim prinesla tudi nove
investicije. "Maribor se vse preveč
ukvarja s tremi željami, ki so UGM,
Maks in knjižnica, pri tem pa pozablja
na novo lutkovno in prenovljen Ve-
trinjski dvor. Na ministrstvu imamo
za nekatere investicije celo rezervira-
na sredstva, a jih nismo mogli porabi-
ti. Še zdaj ni jasno, ali se bodo sredstva
za UGM lahko črpala z vidika za to po-
stavljenih standardov. V petek naj bi
dobili še delno gradbeno dovoljenje za
knjižnico in seveda bomo preverili, kaj
je na tem," je dejal, potem pa program-
skemu direktorju EPK Mitju Čandru
svetoval, naj ne izplačuje višjih hono-
rarjev, kot so sicer v Sloveniji, general-
ni direktorici dr. Suzani Žilič Fišer pa,
da naj ne tarna zaradi sredstev za pro-
mocijo, kajti na voljo so ji najrazličnejši
kanali, od urada vlada za komunicira-
nje do diplomatskih predstavništev.

Da bi denarja za promocijo moralo
biti več, pa je ponovno izpostavil di-
rektor Narodnega doma Vladimir Ru-
kavina. Milijon evrov od obljubenih
skoraj osem je premalo, samo Gradec
jih je imel denimo 15. Tudi za pro-
gram je menil, da je brez presežkov,
s tem pa se ni strinjal Čander. Zanj je
denimo presežek sklop Urbane brazde,
torej neki novi, kvalitativni programi,
medtem ko so neka zvezdniška imena
zgolj atraktor. "Sicer pa so na novo
sprejeta pravila taka, da je EPK kot
zvezdništvo celo prepovedano. Vem,
da bi drug programski vodja naredil
marsikaj drugače, a iz te posode, ki
jo imam na voljo, sem skušal narediti
maksimum", je še dejal Mitja Čander.

vetljevanja nastopajočih, recimo,
iz izjemne bližine v sicer popolni
temi. In medtem ko so Gregorijani v
kutah med nedvomno sugestivnim
enoglasnim zborovskim petjem ter
obenem presenetljivo glasovno razno-
likim solističnim izvajali prečiščeno
"koreografijo" meniških sprehodov ter
tudi s prisrčnim nagovarjanjem post-
opno vse bolj navdušeno ploskajočega
občinstva razblinjali možnost sata-
nizma, so za učinkovite poudarke
poskrbeli še premišljeno občasni
pirotehnični triki, med katerimi
omenimo akterskega bobnarja, ki je
proti koncu koncerta bljuval ogenj in
skoraj gorel, ter pevko Amelio Bright-
man z dlanmi, nekajkrat zajetimi z
ognjem.

Satanizmu, če bi ga iskali za vsako
ceno kot dlako v jajcu, bi se edino
blizu lahko zdel sicer posrečen, duho-
vit prizor, ko Brightmanova kot skoraj
nekakšna kurtizana zapeljuje Grego-
rijane, nakar mislijo, da so jo spravi-
li na povodce, po trakovih razvite iz
pasu ogrodja njene tako nakazane
krinoline. Sicer pa je koncert z izbo-
rom skladb od (naj)starejših do novih
navkljub po nekaterih mnenjih (pre)
visokim cenam vstopnic in javne-
mu očitku, da je namesto napove-
danih 150 minut trajal 15 minut manj
(vključno z 20-minutnim odmorom),
bil v velik užitek in neskončno daleč
od satanizma.

Do 13. novembra je v Galeriji sodobne
umetnosti Celje na ogled odlična raz-
stava Kiparstvo danes. Kipi, figure in
telesa, 2. del projekta, ki so ga pripravi-
li kustosi Tomaž Brejc, Irena Čerčnik,
Ji0i Kočica (sodeluje tudi kot kipar) in
Polona Tratnik. Če je bil prvi del Ki-
parstvo danes. Komponente, stičišča
in presečiša (2010) uvod v aktualiza-
cijo kiparske problematike in je odpi-
ral široko polje tega medija (sodelovalo
je 32 umetnikov), se dotikal njegovih
ranljivih točk, vezanih na novo teh-
nološko produkcijo (novi mediji vid
misel/verbalno), se spraševal o krite-
rijih subtilnosti, o ohranjanju (umetni-
ške) forme, o subjektivnih strategijah,
predvsem pa o tem, kje so meje kipar-
stva danes, se drugi del projekta Kipi,
figure in telesa odvija v polju "haptič-
nega" (telo dotik neverbalno/čutno).
Vanj so vključena dela umetnikov
Mirka Bratuše, Polone Demšar, Boštja-
na Drinovca, Anje Kranjc, Ji0ija Kočice,
Gregorja Kregarja, Boštjana Novaka,
Nike Oblak & Primoža Novaka, Katje
Oblak, Žige Okorna, Zorana Srdica Ja-
nežiča, Luja Vodopivca in Projekt Ča-
kajoči, študentov 4. letnika ALUO pod
mentorstvom Alena Ožbolta. Razsta-
vo spremlja katalog z izrazito osebno
zastavljeno študijo Tomaža Brejca,
s teorijami sodobnih filozofov pod-
krepljeno razmišljanje Ji0ija Kočice in
kratkimi eseji drugih piscev, ki opre-
deljujejo dela posameznih kiparjev.

Zanimivo je, da se je znotraj ki-
parstva v zadnjem stoletju dogodilo
bistveno več kot v slikarstvu in da je
ontologija kiparstva pisano polje raz-
ličnih predstavnih in interpretacijskih
modelov (kip - skulptura - plastika -
objekt koncept - kos) ter materialov,
da pa so študije in bolj ambiciozno za-
stavljene razstave o kiparstvu pri nas
redke. Zato projekt Kiparstvo danes,
zaznamovan z generacijskimi premiki
in ustvarjalnimi zgodbami, ki odpira-
jo različne vidike in dogajanja znotraj
kiparstva zadnjega desetletja, v našem
prostoru, ponuja zanimive smeri raz-
mišljanja o sodobnem kiparstvu.

Če sledimo trditvi, da se je kiparstvo
pričelo z izkušnjo telesa (pomemben
dotik jaz sem) in se končalo z njegovo
izgubo v objektu (objekt brez dokazo-
vanja - sem samo to, kar sem), ki ne
kaže nobenega interesa več za člove-
ka, pridemo najprej do vprašanja, kaj
sploh lahko kiparstvo danes ponudi
novega? in kje so njegove meje v svetu
hiper produkcije predmetnega ter v
neznosni hitrosti razvoja novih idej
in dosežkov visoke tehnologije? Zna-
nost je namreč razdvojila človeka na
fizično in duhovno substanco in "post-
moderno telo" danes poleg informa-
cijske tehnologije, ki spreminja našo
percepcijo prostora in časa, nadzoruje
tudi biotehnologija; slednja spreminja
resničnost na globljih ravneh človeko-
vega doživljanja in v sebi skriva nevi-
dne in človeku potencialno nevarne
posledice. Ustvarja koncept, ki je in-
diferenten do čutne substance in s
svojimi dosežki postavlja telo v vir-
tualno iluzijo, medtem ko se druga
smer obrača k izvornemu k telesu kot
energijskemu bitju; vzpostavlja po-
tencialni odnos med doživljanjem in
delovanjem ter odpira vprašanje rela-
cije med duševnimi procesi in fizično
strukturo organizma med mentalnim
in telesnim, ki se danes zdita, zaradi
ločevanja dveh osnovnih principov
bivanja, duhovnega in materialnega,
še vedno nezdružljivi. In prav v tem
razporku diha letošnja razstava; po-
sveča se aktivnemu telesu, prostoru
(tukaj) in času (zdaj) ter kip spreminja
v dogodek. Prefinjeno razpira pomen
sodobnega v kiparstvu, ne v formal-
nem, temveč idejnem smislu, usmerja
se k subjektu, kjer telo osmišlja ume-
tnost (v tem kontekstu se navezuje na
performans). V predstavljenih delih je
poleg strategije estetske, etične, druž-
bene, tudi politične narave, čutiti ran-
ljivo senzibilnost, ki vstopa v območje
drugačnega zaznavanja, ne zgolj vizu-
alnega (oko), ampak tudi haptičnega
(z izkušnjo telesa). Naše oko je namreč
od hipnih, mimobežnih pogledov vse
bolj utrujeno in za male zgodbe, ki
jih piše čas, potrebujemo drugačno
udobje čutov. Zato je toliko bolj po-
memben sestop iz formalne kiparske
prakse v pozicijo subjekta, v bistvo ži-
vljenja.

Umetniki danes koristijo vsa raz-
položljiva sredstva in materiale, ki
jim omogočajo subjektivne odločitve.
Poleg klasičnih kiparskih materialov
izbirajo tudi med nekiparskimi, čisto
vsakdanjimi (tekstil, žagovina, pesek,
papir, vosek, mast, juta, plastika, ...),
ki postanejo oblikovne in vsebinske
sestavine kipa; poudarjajo njegovo
fizično prezenco in s tem ustvarjajo
duhovno predstavo celote v prostoru
(kip/figura telo/gledalec - prostor).

Razstava se
posveča aktivnemu
telesu, prostoru
(tukaj) in času
(zdaj) ter kip
spreminja
v dogodek

pokončnih teles žena, mož in otrok, ki
z nemimi obrazi strmijo pred sebe in
čakajo. Tukaj in zdaj. Na usodo? Toda
kakšno? In on je med njimi. S pogle-
di in s telesom. Vzpostavi se reciproč-
nost haptična izkušnja, ki biva med
njimi in njim, med vsemi in prosto-
rom. Telesa ustvarjajo prostor in pro-
stor spreminja njihov pomen. In s tem
ko gledalec stopa iz prvega v vsak na-
slednji prostor, od kosa do kosa, sledi
različnim življenjskim ritmom, v kate-
rih se skrivajo socialni, eksistencialni,
performativni, pripovedno-alegorični
in igrivo-zabavni konteksti. Spoznava,
da Kiparstvo danes prestopa mejo "ki-
parskega" in se spopada z idejo, kako
kreirati delo, da bo postalo zavest
umetnika, da bo postalo telo sedanjo-
sti, tukaj in zdaj.

Razstava Kipi, figure in telesa je
soglasje štirih kustosov, dvanajstih
umetnikov in osmih študentov (pro-
jekt Čakajoči), ki so se odzvali povabi-
lu, da v zapletenih poljih vizualnega
vpišejo izkušnjo "začutenega"; da dis-
kutirajo o tem, da nova senzibilnost ni
povezana samo s tehnološkim razvo-
jem, ampak lahko vodi tudi v obrat, k
prvinskemu, k vzpostavljanju dotika
in dojemanju čustev.

Tako kot znanost tudi umetnost
ustvarja svoja pravila in nobena od
njiju ni vnaprej nadrejena drugi, lahko
pa se prepletata. To pa je že poglavje
za naslednjo razstavo Kiparstvo danes,
tretjo po vrsti, ki bo v Galeriji sodobne
umetnosti Celje leta 2013.

T: 02 250 61 15, E: boxoffice@sng-mb.si
je odprta od ponedeljka do petka
od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 19.30,
v soboto od 10.00 do 13.00 in uro pred predstavo.

Po uspešnem ne le nacional-
no, temveč tudi mednarodno,
tja daleč čez lužo na evropski
levi, odmevajočem tednu Bor-
štnikovega srečanja je v nedeljo
zvečer sledilo sklepno dejanje.
Epilog letošnje mariborske gle-
dališke zgodbe o uspehu so si
zbrani ogledali v Veliki dvora-
ni Slovenskega narodnega gle-
dališča Maribor.

Pred oranžno-rdečo nian-
sirajočo kuliso je letošnji vodi-
telj Tadej Toš s svojim z glasbo
spremljajočim prihodom na
oder za trenutek dodal njujor-
ški pridih Franka Sinatre. In
če se je porodilo vprašanje, ali
Maribor resnično ne more or-
ganizirati vsaj enega dogod-
ka brez nesporno komičnega
multitaskersko sposobnega
Ptujčana, je najkasneje ob nje-
govem zrelem povezovalskem
performansu, z decentno ma-
riborščino in številnimi aktu-
alnimi inter- in nacionalnimi
humornimi vložki razblinil
sleherni dvom. Ko je letošnja
dobitnica Borštnikovega prsta-
na Milada Kalezic s subtilnim
glasom, polnim emocij, po pre-
jemu v gledališki stroki po-
želenja vzbujajočega prstana
namignila, da je z voditeljem v
preteklosti igralsko oder delila
kar trikrat, celo kot njegova
mati, se je zdelo, da je bil vodi-
telj prava izbira iz več razlogov.

Odrsko in siceršnje dvo-
ransko dogajanje je bilo preže-
to z memoari. In ko je Marko

OVEN

Zaman ste se veselili spre-
membe, vendar ste na pravi
poti, zato nikar ne obupajte.
BIK

Bolje bi bilo, da si zadate
bolj dosegljive cilje; zakaj bi
gradili gradove v oblakih
in se trapili z nenavadnimi
mislimi!
DVOJČKA

Šibka točka, ki so jo odkri-
li nekateri vaši nasprotni-
ki, ni kdove kakšna napaka,
zato lahko načrte pletete
naprej.
RAK

Doslednost je sicer ena
vaših lepih lastnosti, a
tokrat se vam ne bo obre-
stovala, saj boste pljunili v
lastno skledo.
LEV

Zmotili ste se v človeku, ki
je resda dober igralec, to pa
je tudi njegova edina vrlina,
zato raje končajte zadevo.
DEVICA

Več poguma morate zbrati
za delovanje, pa se vam na
videz zapletene zadeve ne
bodo več zdele nerešljive.
TEHTNICA

Prijatelji vam jo lahko tako
zagodejo, da boste kar nekaj
časa kuhali mulo. Bolje bo,
če sprejmete opravičilo.
ŠKORPIJON

Brez upoštevanja nasvetov
boste težje izpeljali sprejeto
nalogo, zato ne oklevajte in
prosite za pomoč.
STRELEC

Zaradi dela, ki je resda od-
govorno, se ni treba izmi-
kati prijetnim rečem, nekoč
vam bo lahko zaradi tega
še žal.
KOZOROG

Treba bo narediti obračun
s samim seboj in z nekate-
rimi strastmi, ki ste se jim
predajali v zadnjem času.

VODNAR

Pretirana samozavest je
lahko poguba; to imejte
pred očmi, če vas bo zami-
kalo, da bi se širokoustili.

RIBI

Če hočete ohraniti dobro
voljo, si bo treba najti doda-
tno zaposlitev z nečim, kar
vas bo veselili in napolnje-
valo.

REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Stoiber, Arktika, RIA, gib, Karpati, Katja, IN,
jaslice, skonto, Irma, punt, nanule, Artač, Nodar, Averina, Iko, kasarna, Tab.

Razreševanje problematične zapušči-
ne prejšnjega vodstva je bilo v sredi-
šču tudi na včerajšnji seji upravnega
odbora Univerze v Mariboru (UM).
Kabinet rektorja Danijela Rebolja
je člane UO seznanil, da je univerza
prekinila škodljive pogodbe, ki jih je
imela z insolventnim Uni servisom,
krovnim podjetjem t. i. univerzitetne
hobotnice.

Tako ne nabavljajo več predragega
promocijskega in pisarniškega mate-
riala, ne preplačujejo trženja knjig in
storitev oblikovanja ter tiskanja. V pri-
hodnjih dneh bodo prekinili tudi t. i.
inhouse pogodbo z zadolženim čistil-
nim servisom VPO storitve, še enim
univerzitetnim podjetjem, njegovih
62 čistilk pa prezaposlili neposredno
pod okrilje univerze. S to potezo bodo
po zagotovilih Reboljeve ekipe na
letni ravni prihranili 255.000 evrov.
Z Uni servisom tako ostaja le še po-
godba o najemu restavracij in loka-
lov na mariborskih fakultetah, kjer
namesto propadlega Uni gostinstva
študentsko prehrano sedaj zagotavlja
francosko podjetje Sodexo, in pa po-
godba o gostinskih storitvah, ki pa jo
bo univerza po besedah glavne tajni-
ce Mojce Tancer uveljavljala samo, ko
bodo strežbo hrane in pijače za poseb-
ne dogodke preko Uni servisa dobili
ceneje kot na trgu.

Člani UO so se dotaknili tudi po-
godbe o svetovanju, ki jo ima z Re-
boljem sklenjeno Jure Marn, ta je
funkcijo glavnega tajnika opravljal
prve mesece mandata novega vodst-
va. Rektor je pojasnil, da svoji prejšnji
desni roki plačuje za pomoč pri ugot-
avljanju stanja glede uni podjetij in is-
kanje rešitev za tiste, ki se jim je pod
prejšnjim vodstvom dejansko dogo-
dila krivica. Predstavnik študentov
Marko Zdravkovic pa je pripomnil, da
se mu zdi strošek 35.500 evrov, kolikor
je težka pogodba, odveč. Rebolj mu je
odvrnil, da svetovalec dobro dela in si
svoj honorar zasluži.

Težka debata se je znova razvila tudi
glede financiranja. Prorektor za fi-
nančne zadeve Zdravko Kačič je
namreč pripravil novo verzijo raz-
delitve 56 milijonov evrov denarja
za študijske programe, saj je prvotni
osnutek UO na zadnji seji zavrnil, ker
štirim mariborskim fakultetam ni za-
gotavljal preživetja. Zadnja shema, h
kateri je UO včeraj podal soglasje, bo
vsem fakultetam odvzela okoli dva
odstotka sredstev in jih v glavnem
prekanalizirala k Fakulteti za energe-
tiko, Fakulteti za organizacijske vede
(FOV), Fakulteti za naravoslovje in ma-
tematiko in Fakulteti za strojništvo.
Temu se je glasno uprl dekan Medicin-
ske fakultete Ivan Krajnc, ki pravi, da
tovrstna razdelitev vodi v siromašenje
njegove fakultete, skupno pa, da bo ob
250 tisoč evrov. "Zgubljamo sredstva,
da pokrijemo tiste fakultete, ki so po-
sledica napačnih odločitev v preteklo-
sti," se je razburil Krajnc. Pridružil se
mu je tudi dekan Fakultete za kemijo
in kemijsko tehnologijo Željko Knez,
ki je poudaril, da je njegova fakulteta,
da ima danes pozitivno ničlo, v prete-
klosti optimizirala svoje poslovanje,
česar veliko fakultet, ki so sedaj v te-
žavah, ni storilo. Rebolj je odvrnil, da
gre za razdelitev, ki omogoča pokriva-
nje plač, k čemur je univerza zakonsko
zavezana, razdelitev za leto 2012 pa da
bo nagrajevala dobro delo, slabe pro-
grame pa bo ustavila.

Zlasti ob poslovanje FOV se je ob-
regnil Zdravkovič, ki se ni strinjal s
tem, da univerza tej fakulteti daje
dodatni denar, ker da je njen dekan

Marko Ferjan fakulteto izčrpaval in
z njenim denarjem ravnal negospo-
darno. Kot je opozoril, je vodstvo FOV
ob milijonskem minusu v lanskem
letu izplačalo rekordnega skoraj pol
milijona odpravnin, ura predavanj
na FOV stane kar 84 evrov (na Pravni
fakulteti je ta številka 60) in da ima
denimo fakulteta kar pet zaposlenih
v računovodstvu (na Pravni fakulteti
imajo enega). Tudi zaradi teh podat-
kov so člani UO včeraj sklenili, da v
prihodnje pregledajo smotrnost po-
slovanja vseh fakultet.

Ob 1. novembru Karitas že več let spodbuja ljudi odprtega
srca, da se poleg svojih rajnih spomnijo tudi na sočloveka v
stiski. Med nami je vse več ljudi, ki nimajo najosnovnejših
potrebščin za preživetje. Ena sveča, en cvet manj na grobu
naj postaneta dar za sočloveka v stiski. V akcijo Dar sveče
in cveta za toplino in pomoč ubogim - za sočloveka v stiski
je mogoče darovati z darom za svečo Karitas v najbližji Žu-
pnijski karitas, s poslanim SMS-om s ključno besedo LUC na

1919, s čimer se daruje 1 evro za ljudi v stiski, ali z donacijo
na TRR Nadškofijske karitas Maribor (številka računa 2410
0888 8888 889, sklic 29205, namen Dar sveče in cveta za to-
plino in pomoč ubogim.)

V letu 2010 so zbrali 6073 evrov pomoči in jih namenili
za plačilo stroška toplega obroka v Ljudski kuhinji Betle-
hem ter za blažitev drugih največjih socialnih stisk - za
plačilo elektrike, najemnino, šolanje otrok in drugo. (tv)

Geografsko društvo Maribor vabi na predavanje o Maroku - deželi, kjer zahaja
sonce. Zgodilo se bo danes, v torek, ob 18. uri na Filozofski fakulteti Univerze
v Mariboru v predavalnici 0.1/FF v pritličju. Predaval bo Davorin Urih, ki je o
Maroku med drugim zapisal: "Atraktivna in popularna dežela navdušuje tako
turistične popotnike kot iskalce pristnih doživetij in vzdušja. Je prava kombi-
nacija vsega - od modernih mest Casablance in Rabata preko starih kraljevskih
mest Fesa, Meknesa in Marakeša do visokega gorovja Atlas in puščavskih sipin."
Vstopnine ni. (taš)

Društvo upokojencev Ruše vabi 8. novembra na kopanje v zdravilišču Radenci,
10. novembra na martinovanje in 10. novembra na nakupovalni dan v madžar-
skem Lentiju. Informacije so na voljo na sedežu društva na Mariborski 13 ali po
telefonu 661 65 81 in 040 304 550. (gt)

Gotovo - a bolj za polnjenje proračuna kot od skrbi zaradi
onesnaženja - bo mariborska občina dodatno otežila
avtomobilski promet in povišala cene parkirnin. Da bo
izboljšala še avtobusni promet, pa ne verjame nihče z zdravo
pametjo in nekaj izkušnjami.

Izjava o celjskem
mestnem parku, da
"lahkomiselni mladi ljudje
kvarijo klopi in stole,
trgajo rože in delajo
škodo nasadom",
je stara skoraj 90 let

Mestni park ostaja trn v peti Celjanov.
Vandalizem se je tradicionalno vrsto
let zapored pojavljal ob petkih, ko se je
v njem združevala celjska mladina, ki
je z veseljačenjem zaključila šolski de-
lovni teden. Po vzoru iz prejšnjih let je
pričakovati, da se bodo težave posto-
poma zmanjševale, saj prihajajo slabo
vreme in mrzli petki, ko je v parku na-
vadno bistveno manj mladine ali pa je
sploh ni, dijake bodo na plan verjetno
spet privabili šele prvi spomladan-
ski sončni žarki. Mladi so se že maja
združili tudi v skupini na Facebooku
in zahtevali, da jim "vrnejo mestni
park", septembra pa so se začeli med
seboj tudi opozarjati, da naj pospravi-
jo odpadke za seboj in naj ne uničujejo
predmetov v parku, saj to meče slabo
luč na vse.

Da je treba najti rešitev, so dejali
tudi mladi na nedavnem srečanju z
občinskimi uslužbenci v Celjskem
mladinskem centru, kjer niso govo-
rili le o mestnem parku, ampak tudi
na splošno o temah, ki zanimajo celj-
sko mladino. Med drugim je bilo slišati
predlog, naj se Celje zgleduje po Lju-
bljani in za mlade v parku ob lepem
vremenu pripravi koncert ter jih vklju-

Na tokratnem, osmem vseslovenskem shodu kmetov na Ponikvi pri Šentjurju,
ki so ga pripravile Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, župnija Ponikva in
občina Šentjur, se je znova zbralo več kot tisoč kmetov iz vse Slovenije. Mašo, s
katero začnejo shod, je vodil celjski škof Stanislav Lipovšek, osrednji govornik
pri Slomškovi domačiji pa je bil direktor Evropskega središča Maribor dr. Ludvik
Toplak. V svojem nagovoru se je spomnil Slomškovega prispevka k dobrobiti
vseh malih narodov Evrope. Kot je poudaril, bi bilo treba spet uvesti model so-
cialno-tržne ekonomije in solidarnosti, pravičnosti, vzajemnosti, sodelovanja.
Po njegovem mnenju doživljamo krizo vrednot, zmeda vrednot je očitna na
vseh področjih; v gospodarstvu, državi in politiki, v medijih, družini, šolstvu,
znanosti, je še opomnil.

Zbrane je nagovoril tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Ciril
Smrkolj, ki je poudaril, s kakšnimi težavami se soočajo kmetje, saj javnost
ne prepoznava pomena kmetijstva. Prepričan je, da bo tudi politika sčasoma
morala razumeti, da so kmetje tisti, ki pridelujejo hrano in varujejo naravne
vire, za kar bi morali biti pravično plačani.

So pa nekateri, podobno kot lani pred lokalnimi volitvami, shod izkoristi-
li za politično predvolilno kampanjo. Tako sta nenapovedano na oder stopila
tudi poslanca Alojz Sok in Radovan Žerjav ter tako pri nekaterih zbranih pu-
stila grenak priokus. (rp)

svet naravnih znanosti in jim omogo-
ča razvoj fine motorike, sposobnosti
izražanja in kognitivnih sposobnosti.
Šolsko ministrstvo program podelje-
vanja tovrstnih skrinj izvaja v sode-
lovanju s fundacijo Siemens Stiftung,
predstavnik fundacije Werner Busch
pravi, da je cilj fundacije, da za učite-
lje in vzgojitelje ustvarijo navodila in
pripomočke za praktično znanstveno
izobraževanje, ki bo otrokom izziv za
samostojno razmišljanje in kreativno
iskanje rešitev.

V Velenju so donacije zelo veseli, ob
tem pravijo, da v vrtcih otroke že zdaj
spodbujajo k odkrivanju in raziskova-
nju, s posodabljanjem vrtcev in gra-
dnjo novih pa imajo tudi boljše pogoje.
Metka Čas, ravnateljica vrtca Velenje,
pravi, da so njihovi vrtci usmerjeni v
aktivno učenje otrok, ki podpira razvoj
posameznikovih sposobnosti, posre-
dno pa prispeva k trajnostnemu razvo-
ju družbe, kar je nedvomno povezano
tudi z gospodarskim ustrojem regije.
"Zato je skrinja odkritij gotovo prišla v
prave roke!" (fk)

Mariborski azil za živali so včeraj popoldan obiskali malčki marelične enote
Grmič vrtca Pobrežje in njihovi starši, ki so v okviru tematskega sklopa Živali
naše prijateljice pristopili k zbiranju hrane, odej, brisač, časopisa, zamaškov in
podobnega, kar bo živalim v prihajajočih zimskih mesecih olajšalo bivanje.
Vzgojiteljica Suzana Augustinčič je povedala, da so akcijo za zdaj organizirali
le v eni skupini, ki jo sestavlja 21 otrok, pripravili pa so jo na pobudo staršev,
medtem ko je informacija o tovrstnem zbiranju krožila tudi po medmrežju.
"Zbiranje je trajalo približno en teden, v tem času pa se je nabralo kar nekaj
hrane, zamaškov, časopisa, zbrali smo še 28 odej ter 20 brisač," je pojasnila Au-
gustinčeva. V matični enoti vrtca bodo oblikovali igralni kotiček z naslovom
Sončni dom za male živali, v katerem bodo pri otrocih privzgajali ljubezen ter
skrb do zapuščenih in nemočnih živali.

Podarjenega so nadvse veseli tudi v azilu, Renato Dibelčar, eden od pros-
tovoljnih pomočnikov, pa je dejal, da jim kakršnakoli daritev še kako koristi.
Posebno v zimskem času, ko se temperature spustijo tudi pod ledišče, so nadvse
dobrodošle tudi odeje, brisače in podobno, da živali ne ležijo na mrzlih tleh. (gt)

Umetnostna galerija Maribor (UGM) vabi na okroglo mizo z naslovom Roboti
vsepovsod. Zgodila se bo danes, v torek, ob 18. uri, sodelovali bodo pa dr.
Suzana Uran, dr. Rajko Muršič, Jože Slaček in Luka Frelih. Skupaj bodo po-
skušali predstaviti fenomen robota v najširšem smislu, predstavljeni bodo
najnovejša tehnološka dognanja na področju robotike, njihovo povezovanje
z umetniškimi raziskavami in praksami ter antropološka in kulturološka kon-
tekstualizacija tehnoloških bitij. Moderirala bo Meta Kordiš, kustosinja UGM.
Vstopnine ni. (taš)

Ob stoletnici smrti politika, zdravnika in pisatelja Josipa Vošnjaka bo bistri-
ška knjižnica, ki se imenuje po njem, pripravila pravljični večer za odrasle. Ta
bo nocoj ob 18. uri, knjižnica pa vabi k poslušanju Darje Plavčak, Agice Kovše,
Igorja Černeta, Darinke Čobec, Vesne Radovanovič, Renate Brglez in Liljanje
Klemenčič. Pravljičarke bo spremljala pianistka Tadeja Mlakar. (zk)

Državni revizorji so
ocenili, da mariborska
občina ustrezno popravlja
nepravilnosti, na katere
so opozorili v svojem
negativnem poročilu

Računsko sodišče (RS) je včeraj obja-
vilo porevizijsko poročilo o pravilno-
sti poslovanja Mestne občine Maribor
(MOM) v letih 2008 in 2009 in v njem
kot zadovoljive ocenilo popravljal-
ne ukrepe, ki so jih v MOM pripravili
po negativnem revizijskem poročilu.
"Menimo, da smo pridobili zadostne
in ustrezne podlage in dokaze, da
lahko podamo oceno o zadovoljivo-
sti," je med drugim v zapisano za-
ključku mnenja, ki ga je podpisal dr.
Igor Šoltes, predsednik RS. Čeprav so
se nepravilnosti v poročilu, ki ga je RS
objavilo konec junija letos, nanaša-
le na prevzemanje obveznosti in pre-
razporejanje proračunskih sredstev,
ravnanje z nepremičninami, plačila
funkcionarjev, nove zaposlitve, javna
naročila za investicije in tekoče trans-
ferje, podeljevanje koncesij in zadolže-
vanje, je iz odzivnega poročila razbrati
o popravljanju manj zadev.

Najbolj obsežen je del o podel-
itvi koncesije za gradnjo pohorske
vzpenjače. V RS so poleti ugotavlja-
li, da je občina v letih 2008 in 2009
Smučarskemu klubu Branik Maribor
kot investicijski transfer nakazala
382.950 evrov za izdelavo investicijske
dokumentacije, kar pa je obveznost
koncesionarja. Nato pa od koncesion-
arja Športnega centra (ŠC) Pohorje ni
zahtevala vračila, kar po mnenju RS
kaže na pomanjkljivo delovanje no-
tranjih kontrol. V RS so opozorili tudi,
da je izračun cene, ki ga je predložil ŠC
Pohorje, nejasen v več pogledih. Med
drugim iz izračuna niso bili razvidni
stroški amortizacije in stroški obres-
ti financiranja izgradnje infrastruk-
ture, prav tako ne donos na vložena
sredstva izvajalca. "Mestni svet je
potrdil ekonomsko ceno vozovnice

Po dve brezplačni vstopnici za ogled predstave Sedem nadstropij,
ki bo v soboto, 29. oktobra, ob 20. uri, prejmejo:

Erika Cvetko, Maribor
Blanka Simonovič, Limbuš
Tanja Pavlovič, Slov. Bistrica
Marjan Teršek, Maribor
Andrej Hunjet, Gorišnica
Zlatka Glušič, Maribor
Maja Rozman, Velenje
Anica Ploč, Pesnica
Anton Šprajcer, Maribor
Suzana Jus, Ptujska Gora
Nevenka Šen, Maribor
Marija Hlade, Selnica ob Dravi
Franc Pelicon, Maribor
Ana Kutleša, Zg. Kungota
Olga Rituper, Maribor
Brigita Klemenčič, Maribor
Karolina Tuksar, Slov. Bistrica
Majda Navršnik, Maribor
Elizabeta Bračko, Bistrica ob Dravi
Ljuba Frelih, Hoče
Truda Bečan, Slov. Konjice
Frida Pauman, Rače
Milan Jerkovič, Limbuš
Vlado Brecelj, Maribor
Hilda Kmetec, Pragersko

V dnevniku Večer je bil objavljen
članek, da Mestna občina Maribor in
inšpektorji preprečujejo gospodu Lok-
maniju peko kostanjev na lokaciji pri
Starem mostu.

Gospod Lokmani je stranka, ki
je v zadnjem času vložila kar nekaj
vlog, vendar mu prvostopenjski
organ za uporabo javne površine ni
izdal dovoljenja, ker so bile vloge ne-
popolne, ni imel pogojev za rabo javne
površine ali pa je želel uporabljati
javno površino, ki je neprimerna za
postavitev stojnic ali kioskov. Zadnje
dovoljenje za uporabo javne površine
je bilo gospodu Lokmaniju izdano leta
2009 za prodajo borovnic in za peko
kostanja, po tem času pa ne več. V
letu 2009 se je izkazalo, da lokacija na
Starem mostu ni več primerna za post-
avitev hišice in druge opreme, saj je po
izrisu kolesarske steze bilo treba za-
gotoviti tudi varno pot pešcem. Kljub
temu je v naslednjih letih gospod Lok-
mani vedno samovoljno postavil kiosk
pri Starem mostu.

V tem času je gospod redno priha-
jal na Slovensko 40, kjer je sedež Sek-
torja za komunalo in promet, in nas
pri tem zmerjal, da smo od njega prej-
eli denar, a da ne dobi dovoljenja. V
članku je zapisana tudi izjava gospoda
Lokmanija, da se je z menoj v Gosposki
ulici dogovarjal o podaljšanju prodaje
za dodaten mesec in podrobnostih za
jesensko peko kostanja. Iz tega je raz-
vidno, da gospod ne govori resnice,
saj letos ni imel dovoljenja za proda-
jo, zato se tudi ni mogel dogovarjati za
podaljšanje neobstoječega dovoljenja.
Mestna občina Maribor želi ponuditi in
omogočiti občanom možnost nakupa
pečenega kostanja v mestnih ulicah,
vendar je prav, da javno površino up-
orabljajo vsi pod enakimi pogoji in
da ponudniki pri tem upoštevajo vse
predpise. Kot je že novinar zapisal v
članku, gre za osamljen primer, saj so
vsi drugi kandidati pravočasno oddali
vloge, poravnali svoje obveznosti in
nemoteno opravljajo svoje delo.

Želela bi pojasniti svojo izjavo v
članku Mlade, pametne in lepe in se
ob tej priložnosti opravičiti izobra-
ževalni ustanovi Doba in direktorici
gospe Jasni Dominko Baloh. Na sreča-
nju s predstavniki številnih medijskih
hiš so mi novinarji ob koncu podaja-
nja izjave večkrat postavili vprašanje,
na kateri fakulteti sem magistrirala.
Želela sem le poudariti, da sem študij
dokončala na Ekonomsko-poslovni fa-
kulteti na Univerzi v Mariboru.

S svojo izjavo nikakor nisem želela
v negativni luči predstaviti ustanove
Doba, saj ta danes predstavlja mednar-
odno priznano izobraževalno ustano-
vo. Za svojo izjavo se opravičujem.

Britanski internetni ponudnik AOL
turistom v naslednjem letu priporoča
obisk Maribora zlasti zaradi projekta
Evropska prestolnica kulture

Britanski internetni ponudnik AOL je na svoji spletni strani
objavil deset najbolj vročih destinacij za potovanja v letu
2012. V družbi Črne gore, Istanbula, finskega mesta Nellim,
Kambodže, Londona, Malavija, španske Murcie, Rdečega
morja in Jordanije se je znašla tudi štajerska prestolnica.
Novinarka in popotnica Roshina Jowaheer britanskim tu-
ristom v naslednjem letu priporoča obisk Maribora zlasti
zaradi projekta Evropska prestolnica kulture. Med najpo-
membnejše dogodke prihajajočega leta so se po njenem
izboru uvrstili Festival Lent, Festival Stare trte, Festival
Maribor, med športnimi dogodki pa je izpostavila tradici-
onalno Zlato lisico. Obenem poudarja, da je mesto ob Dravi
vredno obiska v vsakem letnem času. Med znamenitostmi,
ki jih britanski turisti ob obisku Maribora ne smejo izpusti-
ti, so se na seznamu znašli Slomškov trg, Lent in Maribor-
ski grad. "V veliko veselje nam je, da smo se z intenzivnim
delom s tujimi novinarji in turističnimi operaterji uvrstili
med najbolj vroče destinacije v letu 2012," izpostavlja Milan
Razdevšek, direktor Zavoda za turizem Maribor. "Že od leta
2000 se namreč intenzivno trudimo, da bi bil Maribor pre-
poznaven na tujih trgih, saj od tam prihaja med 70 in 80
odstotki gostov. Kljub vsemu trudu, ki smo ga vložili v pro-
mocijo, in prizadevanjem je ta odločitev za nas prijetno pre-
senečenje in spodbuda. Med drugim sodelujemo z več kot
sto tujimi novinarji, saj je naše poslanstvo tudi v tem, da
preko njih tujce seznanjamo o dogajanju v Mariboru."

Na Zavodu za turizem Maribor si zato obetajo, da bodo
v prihodnosti lažje nastopili na tujih trgih, a, kot poudarja
Razdevšek, ena lastovka še ne prinese pomladi, vsekakor
pa je s tem prebit led. Največji problem pri stikih s tujino
po njegovem ostajajo letalske povezave. Redne ali vsaj čar-
terske linije med Mariborom in drugimi evropskimi mesti

Bistriška občina je
komaj našla banko, ki ji je
odobrila kredit za dobrih
pet milijonov evrov

V kakšnem finančnem položaju so
banke in občine, dokazuje primer iz
Slovenske Bistrice. Občinski svet je žu-
panstvu zaupal zadolževanje v višini
5,8 milijona evrov. Postopek za prido-
bivanje kredita je enak postopku za
dolgoročno zadolževanje, kar pomeni,
da je morala občina dobiti soglasje za
najetje posojila od ministrstva za fi-
nance. Občina ga je dobila 24. maja
2011, z njim pa naj bi bila poplačala
dolgove, ki jih je imela do družb, ki
so v prejšnjih letih zanjo opravile raz-
lične storitve. Še istega dne je občina
trinajstim bankam poslala vabilo k
oddaji zavezujoče ponudbe za dolgo-
ročni kredit. Ko je komisija pregledala
ponudbe, je ugotovila, da sta v Ko-
lodvorsko ulico, kjer je sedež občine,
prispeli le dve ponudbi. In še ti ne-
sprejemljivi: v enem primeru je bila
previsoka obrestna mera, v drugem
prekratek rok vračanja. Zato je župan-
stvo razpis razveljavilo.

V začetku junija je občina bankam
poslala obvestilo o razveljavitvi po-
vabila k oddaji ponudbe za dolgoroč-
ni kredit. Čez dan ali dva je 22 bank in
hranilnic spet prejelo vabilo k oddaji
kreditne ponudbe. Na ponovni razpis
so v občinsko vložišče prispele tri za-
pečatene kuverte, od katerih je bila
popolna le ena ponudba. Občinski fi-
nančniki so jo poslali pravnemu in fi-
nančnemu svetovalcu; po pridobitvi
mnenj so julija 2011 na ministrstvo
za finance poslali zahtevek za izdajo
soglasja k zadolžitvi. Avgusta je bilo
soglasje na mizi, občina je z banko
(Sparkasse) sklenila pogodbo o zadol-
žitvi in najela kredit v višini 5,580.000
evrov.

Človek bi pomislil: v redu, kredit
je pod streho, a ni tako. Za pet milijo-
nov evrov bi se banke še pred dvema
ali tremi leti steple, danes je položaj
na finančnem trgu očitno popolnoma
drugačen. To, da sta se od 13 oziroma
22 povabljenih bank oglasili le dve, je
očiten dokaz finančne nemoči; še več,
banke so paralizirane do te meje, da
še občinam, ki so dokaj zanesljiv vir
prihodkov, ne zaupajo več. Po drugi
strani odziv bank kaže tudi na neza-
upljivost in nerazumevanje občinske
finančne stiske. Za občino Slovenska
Bistrica pa najetje kredita ni samo šola
gospodarjenja z denarjem, ampak tudi
opomin za prekomerno porabo občin-
skega proračuna.

Medtem ko vsak hrvaški
glasbenik napolni
dvorano Tabor, si je
največje svetovne
uspešnice, zavite
v gregorijanski koral,
ogledalo le okoli
800 obiskovalcev

Znane obraze smo po mariborski
dvorani Tabor, kjer je bilo v soboto
zvečer prvo od dveh slovenskih go-
stovanj svetovno znanih grego-
rijanskih menihov, tokrat iskali s
povečevalnim steklom. Četudi so čez
dobrih štirideset dni na sporedu dr-
žavnozborske volitve, štajerska pre-
stolnica pa je tik pred startom EPK,
so se sobotnega kulturnega večera
udeležili le redki predstavniki "ma-
riborske smetane". Dasiravno so tudi
karte za ogled spektakla, več kot tri-
desetčlanska ekipa je imela s seboj
več kot 15 ton vizualnih učinkov in
scene, v mestu ob Dravi dobesedno
delili zastonj.

"Kako bo šele v času EPK?!" so se
spraševali prisotni, medtem ko so se
zunaj pred bifejem prerekali, ali je za
slab obisk kriva slaba promocija, re-
cesija ali nasploh uničen okus mesta
za dobre projekte. Hrvaškemu pro-
ducentu ni mogel pomagati niti vse-
stranski Smiljan Kreže, ki je vskočil
zadnji trenutek, a je bilo v dvorani le
okoli 800 obiskovalcev, kar je pome-
nilo, da je imel organizator izgubo.
Ta pa se je moral soočiti tudi s šta-
jersko trmo. Površno je tik pred za-
četkom predstave razsedel pare in
mednje vpeljal požarni prehod, kar
je skoraj zanetilo meddržavni inci-
dent. "Ne bom se v Sloveniji pogajal
po hrvaško ali angleško," so besneli
predstavniki močnejšega spola, čeprav
je eden izmed prisotnih celo zašepe-
tal, da mu odgovarja, če z ženo tokrat
ne bo sedel skupaj. Več sreče kot ma-
riborski podjetnik Marjan Krajnc, ki
je ostal brez sedeža, je zagotovo imela
direktorica mestne uprave Milica Si-
monič Steiner, saj je s soprogom Ro-
bertom sedela tik ob "razmejitveni
črti". Krajnc zelo dobro ve, da je naj-
boljši zvok ob mešalki, zato je tja sedel
brez ugovora. Medtem pa je direktor
Športnih objektov Maribor Tone Knez
delil letake za nedeljske plese v dvora-
ni Tabor.

Ambulanta za nujno medicinsko pomoč - dežurna ambulanta deluje v UKC
Maribor, Ljubljanska ulica 5, v urgentnem centru - v pritličju stolpnice
(kirurgija). Delovni čas: od ponedeljka do petka od 20. do 7. ure zjutraj, v
soboto od 7. ure zjutraj in neprekinjeno do ponedeljka do 7. ure zjutraj. Ob
praznikih je delovni čas enak kot v nedeljo.

• Obiski dežurnega zdravnika na domu se izvajajo od ponedeljka do sobote
med 16. in 23. uro, v nedeljo in praznikih pa med 10. in 23. uro. Sprejem
naročila za obisk poteka po telefonski številki 02 33 31 888, dnevno od
9. do 22. ure. Druge informacije glede organizacije in delovanja službe
lahko uporabniki dobijo na številki 02 33 31 800 ali 02 33 31 888 in na
www.zd-mb.si.

• Zobozdravstvena dežurna služba deluje v zobnih ambulantah v Ulici
kneza Koclja 10 (pritličje nove zgradbe). Delovni čas: sobota od 7. do 12.
ure, nedelja in prazniki od 8. do 13. ure. Zaradi spremembe delovnega časa
so ob petkih popoldne zobozdravstvene ambulante v Ulici kneza Koclja
10 zaprte. Telefonska številka: 02 23 56 633. Nočna dežurna zobozdra-
vstvena služba deluje vsak dan od 20. do 24. ure.

• Dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19 let deluje v pritličju
Vošnjakove ulice 2. Namenjena je otrokom in mladostnikom do dopol-
njenega 19. leta starosti, pri katerih je bolezensko stanje tako hudo, da ne
morejo počakati na svojega izbranega zdravnika. Delovni čas: sobota od
15. do 20. ure, nedelja in prazniki od 8. do 20. ure. Telefonska številka: 02
22 86 429. Nočna dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19 let
deluje vsak dan od 20. do 23. ure.

• Ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s pripadajočo sve-
tovalnico deluje v Strossmayerjevi 15 v Mariboru (prostori Nadškofijske
karitas Maribor). Delovni čas je od ponedeljka do četrtka od 8. do 13. ure,
zdravnik je prisoten vsak ponedeljek med 16. uro in 17.30, ob sredah in
četrtkih od 10. ure do 12.30, vsak drugi in tretji teden v mesecu ob sredah
pa tudi od 15. ure do 16.30. Informacije na telefonski številki 0590 80 359.

Krvodajalske akcije - Rdeči križ vabi vse zdrave občane od 18. do 65. leta na
krvodajalske akcije v UKC Maribor, v center za transfuzijsko medicino (v
kleti stolpnice), vsak torek od 7. ure do 17.30 in četrtek od 7. do 11. ure. Več
informacij na spletni strani www.rkmb-drustvo.si.

Dežurna lekarna - Dežurna lekarna v Mariboru je lekarna Tabor v Ljubljan-
ski ulici 9, pri vhodu v bolnišnico. Odprta je 24 ur dnevno. Po 21. uri izda-
jajo zdravila pri dežurni linici.

MB-zibelka - V mariborski porodnišnici so rodile: Petra Ferk deklico (3380
g, 51 cm), Jelka Rotar dečka (3410 g, 49 cm), Marjeta Vakaj deklico (3580 g,
51,5 cm), Sandra Trstenjak dečka (3050 g, 49 cm), Barbara Kavka deklico
(2190 g, 45 cm), Jasna Pitamic deklico (3330 g, 50 cm), Šenaza Sahiti dečka
(3730 g, 51,5 cm), Manja Zemljič deklico (3300 g, 48,5 cm), Diana Bahun
dečka (3270 g, 50 cm), Ksenija Oder Vajsman deklico (3230 g, 49,5 cm),
Adela Čolnik deklico (3160 g, 49,5 cm), Matejka Greifoner dečka (3060 g,
48 cm), Bojana Horvat dečka (1300 g, 37 cm), Tanja Žmavc deklico (3220
g, 49 cm), Janja Potrč dečka (3850 g, 51 cm). Čestitamo.

Petdeset let skupnega zakonskega življenja sta praznovala Terezija in Marijan
Krajnc iz Košaškega dola. Svoje poročne zaobljube sta obnovila v poročni dvo-
rani v mariborskem Rotovžu pred matičarjem Vilijem Ducmanom. Oba sta
se rodila v Mariboru, Marijan leta 1936, tri leta kasneje še Terezija. V zakonu
so se jima rodili štirje sinovi, ki so poskrbeli za to, da ju danes razveseljuje pet
vnukinj in trije vnuki, imata pa tudi že dva pravnuka in pravnukinjo. (taš)

V Domu pod gorco je do 30. novembra, vsak dan med 10. in 18. uro, na ogled
razstava del ljubiteljskega slikarja s Studencev Petra Plavčaka. (mbk)

VETERINARSKA KLINIKA PESNICA (MZ Vet, d.o.o., Pesnica pri Mariboru 21a, 2211 Pesnica
pri Mariboru). Za delo na terenu so veterinarji dosegljivi 24 ur dnevno na telefonski št. (02) 654 91
30. Za male živali je veterinar dosegljiv na telefonski št. 031 606 627, ambulanta je odprta od 8.
do 12. ure in od 14. do 19. ure ob delavnikih, v soboto od 8. do 13. ure; nujni primeri izven del.
časa 031 606627.

VETERINARSKA BOLNICA MARIBOR, Šentiljska 109, 2000 Maribor, telefon (02) 228 37 00,
obratuje vse dni v letu. Dežurni veterinar za velike živali: 051 638 781, za male živali: 051 656
320. Ambulanta je odprta od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 13. ure in 15. do 19. ure, v nedeljo in
ob prazniku pa od 8. do 12. ure in od 15. do 19. ure. Ambulanta v Zg. Hočah (tel. 333 82 80) in v
Rušah (tel. 6300570).

KLINIKA ZA MALE ŽIVALI, d.o.o., Osojnikova 10, 2000 Maribor, je odprta od ponedeljka do
petka med 8. in 19. uro, v soboto med 8. in 13. uro. Veterinaiji so dosegljivi na telefonski št.
(02) 4801219 in 4801216. Za nujne primere izven delovnega Časa 031 268 251.
AMBULANTAZA MALE ŽIVALI POBREŽJE, d.o.o., Prečna ul. 9/b, 2000 Maribor
Cenjene stranke obveščamo, da imamo odprto od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, v
soboto od 8.00 do 13.00.

VETERINARSKA AMBULANTA USAR, d.o.o., Korenska cesta 14, Spodnji Duplek,
obvešča, da je ambulanta za male živali odprta med 8. in 12. uro in med 15. in 18. uro ter v soboto
med 8. in 12. uro. V ambulanti so veterinarji dosegljivi na telefonski številki 02/684 00 25 ali na
info@usar-vet.net.

Pretekle dni so srbski dijaki preži-
veli pri družinah slovenskih gostite-
ljev, včeraj pa spoznavali staro mestno
jedro in II. gimnazijo ter se učili slo-
venskega jezika. Med drugim jih je
sprejel tudi podžupan Milan Mikl
in izrazil upanje, da se bodo mladi
iz Kraljeva še kdaj vrnili v Maribor.
Danes bodo dijaki obiskali še Ljublja-
no, Postojno in Piran, jutrišnji dan pa
preživeli na Pohorju, v Domu Miloša
Zidanška. V četrtek bodo obiskali še
muzej na prostem v Rogatcu, Steklar-
no Rogaška Slatina, Olimje in Podsre-
do ter se v petek vrnili domov. Kot je
poudaril Mikič, so pretekle izkušnje
pokazale, da so se vezi, ki so se spletle
med slovenskimi in srbskimi vrstni-
ki, ohranile, redna srečanja med ude-
leženci izmenjav pa dokazujejo, da si
tudi mladi želijo ohraniti duh brat-
stva, ki je nekoč povezoval obe mesti.

a lpinistu Patricku Berhaultu, ki je
svojo tridesetletno kariero zaznamo-
val s spektakularnimi podvigi in ne-
verjetnimi dosežki. Intimni portret
nevsakdanjega moža, čigar skrivno-
stno izginotje na štiritisočaku Domu
leta 2004 je pretreslo in šokiralo sve-
tovno alpinistično javnost, nas s po-
močjo njegovih bližnjih prijateljev
popelje globlje v njegov svojevrsten
svet. Za njim si boste lahko ogledali
letošnjega zmagovalca, spektakular-
ni film Leteti ali umreti, v katerem
kralj velikih sten in izkušeni ekstre-

Na razgledni ploščadi v središču občine Sveta Ana v Slo-
venskih goricah so pred kratkim postavili prvi polnilnik
za vozila na električni pogon. Kot pravi župan Silvo Slaček,
so ga namestili v sklopu prenove osrednjega dela občine, ko
so urejali cestišče, pločnik in prve metre kolesarske steze
ob glavni cesti skozi kraj. Polnilnik stoji ob novem velikem
parkirišču nasproti občinske stavbe in ob informativni
tabli, ki obiskovalce usmerja k vsem večjim znamenito-
stim v kraju ali k obisku obnovljenih spomenikov stavbne
dediščine, kakršni sta Grafonževa domačija v dolini Ščav-
nice in Kaplova domačija na Dražen Vrhu.

Postavitev polnilnikov za električne avtomobile in mo-
torje so domačini sprejeli z odobravanjem, služila pa bosta
tudi vse bolj množičnemu obisku iz sosednje Avstrije, kjer
se nekoliko pogumneje lotevajo uporabe tovrstnih vozil.

Polnilnik je uporabnikom na voljo brezplačno, nalož-
ba vanj pa je vredna kakih tri tisoč evrov. Polnilnike za
električne avtomobile so v zadnjih dveh letih postavili v
vseh večjih slovenskih mestih pa tudi v turistično ali iz-
letniško zanimivih krajih, med katerimi bi se radi vse bolj
uveljavili domačini s svojo ponudbo pri Sveti Ani in v njeni
okolici. (dlž)

Osnutek občinskega
urbanističnega načrta
bodo skušali pripraviti
do konca tega leta

Mestni svetniki bodo na današnji seji
dobili informacijo, kako napreduje ob-
činski prostorski načrt, temeljni stra-
teški dokument za urbanistični razvoj
mesta.

Plansko prostorsko načrtovanje,
ki smo ga v preteklosti opustili, je bilo
dobro v tem, ker so vsi dejavniki v
prostoru sprejeli neki skupni dogovor
in je zato bila uresničitev določenih
usmeritev lažja. Z novimi družbenimi
spremembami država še ni našla me-
hanizma, s katerim bi bilo prostorsko
načrtovanje bolj usklajeno in tudi bolj
učinkovito. "Uveljavilo se je sektorsko
načrtovanje, ki pa je, brez integralne-
ga prostorskega načrtovanja, velika
cokla uresničevanja razvojnih načrtov.
Poleg tega je prostor še vedno social-
na kategorija in država še ni uresničila
učinkovitih mehanizmov zemljiško-
knjižne politike, ki bi spodbujala hi-
trejše intervencije v prostoru," je na
nedavni okrogli mizi o prostorskem
načrtovanja v celjski občini povedala
Darja Zabukovec z oddelka za okolje
in prostor v Celju.

Občinski prostorski načrt (OPN) v
Celju se vendarle pripravlja. Obsežni
projekt vključuje paleto strokovnih
izhodišč, sami postopki sprejemanja
pa so dolgotrajni, tudi zaradi okoli 30
soglasij, ki jih mora pridobiti občina
v tem procesu. Sprejemanje celjskega
OPN je tako šele na začetku. Izhodišča
temeljijo na državni strategiji prostor-
skega razvoja Slovenije, ki še ni bila v
celoti udejanjena, na celjskih razvoj-
nih planih in razvojnih projektih in
številnih drugih projektih in projek-
cijah, ki so pomembni za pripravo tega
dokumenta.

"Vsak nov prostorski plan vsebu-
je načela trajnostnega razvoja, kot so
kakovostno življenjsko okolje s takšno

Po dve brezplačni vstopnici za ogled koncerta Zgodbe iz novih
glasbenih svetov, ki bo v petek, 28. oktobra, ob 19.30, prejmejo:

Jelka Ferk, Maribor
Štefka Žnidarič, Oplotnica
Erika Požar, Maribor
Jožica Ravš, Zg. Polskava
Janez Blažič, Maribor
Anica Majer, Šentilj
Everist Muzlovič, Maribor
Tea Hauptman, Kamnica
Marinka Vičič, Limbuš
Majda Šeško, Maribor
Bojan Žižek, Murska Sobota
Vlasta Polanec, Maribor
Marija Popovič, Maribor
Jovanka Rosič, Ptuj
Terezija Satler, Maribor
Martina Erdelji, Velenje
Fanika Mikl, Maribor
Tatjana Dunja Hreščak, Limbuš
Jožica Danko, Maribor
Helga Novak, Maribor
Viktor Gregorc, Ruše
Nada Emeršič, Maribor
Roman Lubej, Maribor
Franc Žerak, Miklavž
Jože Debevc, Maribor

Močen sunek vetra
je podrl gradbeni oder
ob frankolovski cerkvi
in pod sabo zmečkal na
srečo le nekaj nagrobnih
spomenikov

"Slišalo se je, kot da bi se bila zemlja
odprla. Grozno. Mislila sem, da je pod
odrom vse pomečkano. Ker živim
precej blizu pokopališča, vem, da
ljudje že ob 5. uri zjutraj hodijo na gro-
bove prižigat sveče. Pot mimo pokopa-
lišča je tudi šolska pot. Sreča, da zaradi
neurja nikogar ni bilo tako zgodaj na
pokopališču ter da je bilo še prezgo-
daj za pot v šolo, sicer bi lahko še koga
ubilo," je dogodek, ki se je na Fran-
kolovem zgodil v četrtek nekaj pred
šesto uro zjutraj, opisala domačinka.
Na cerkvi, ki stoji tik ob pokopališču,
so opravljali finalna dela pri obnovi
fasade in zamenjavi strešne kritine.
Zaradi močnega sunka vetra se je del
gradbenega odra podrl na pokopališče
in pod sabo zrušil nekaj spomenikov.
"Veter to jutro je bil res grozen. Mislil
sem, da mi bo streho odpihnilo s hiše.
Potem pa sem že dobil klic, kaj se je
zgodilo," je povedal predsednik kra-
jevne skupnosti Dušan Horvat. "Samo,
da se nikomur ni nič zgodilo."

Sosedje so najprej poklicali gasil-
ce. Ti so zavarovali območje, saj je del
gradbenega odra še nevarno visel nad
šolsko potjo. V le nekaj minutah so bili
tam tudi izvajalec, Gradnje Marguč iz
Slovenskih Konjic, policija in gradbeni
inšpektor. Ta je ugotovil, da izvajalec
ni pomanjkljivo postavil gradbenega
odra, kot se je že domnevalo med do-
mačini. "Kriv je bil sunek vetra, ki se je
uprl v gradbeni oder s takšno silo, da
je sidro na razmočenem terenu začelo
popuščati," sta pojasnila Horvat in
domači župnik p. Branko Cestnik.
"Podrti oder je pet grobov težje, deset
pa lažje poškodoval. Na sestanku z
lastniki grobov in izvajalcem je bilo
dogovorjeno, da bodo spomenike po-
skušali sanirati do 1. novembra," je še
pojasnil Cestnik. "Kolikšna je škoda,
še ne morem reči, ker nekaj predraču-
nov za obnovo spomenikov še čakamo.
Želimo ustreči volji svojcev pokojnih,
ki počivajo na tem pokopališču, zato
bomo raje počakali. Ocenjujem pa, da
bo znašala nekje okoli pet tisoč evrov,"
je povedal direktor Gradenj Marguč
Aleksander Marguč.

Obnova fasade in strehe bo župni-
jo (tako kot povsod obnova poteka s
pomočjo prostovoljnih prispevkov
faranov) stala 150 tisoč evrov. Sploh
zamenjava strešne kritine je bila
nujna, saj je obstajala velika nevarnost
padanja opeke. Odkar je pred osmimi
leti v župnijo prišel Cestnik, so cerkev,
ki je prej dolga leta propadala, temelji-
to obnovili. Uredili so zvonik, pročelje
cerkve, veroučne učilnice, park in par-
kirišče. Fasada in streha tako sodita v
zadnji sklop večjih investicij.

Prav zato, ker je priljubljeni župnik
v teh letih naredil ogromno, je vsem
v kraju zaradi dogodka izredno težko
pri srcu. To je tudi razlog, da so lastniki
grobov neljubo situacijo sprejeli z razu-
mevanjem. Pa tudi, da so jo kar nekaj
dni uspešno skrivali pred javnostjo.

Analiza po naročilu občine
Radlje v zvezi s Srednjo
šolo Muta in njeno
morebitno "prestavitvijo"
je zastala; na ministrstvu
za šolstvo in šport glede
tega niso, in kot
zagotavljajo, ne bodo
sprejemali nobenih
odločitev brez uskladitve
na lokalnem nivoju

Pobuda občine Radlje ob Dravi za ana-
lizo, ki je to pomlad dvignila nekaj
prahu v zgornji Dravski dolini in bi
lahko bila osnova za prestavitev Sre-
dnje šole Muta v Radlje, doslej še ni
dala rezultatov. Analiza, ki naj bi po-
kazala, ali naj šola na Muti ostane ali
pa je bolje, da jo prestavijo v Radlje ali
Slovenj Gradec, se je zataknila pri oce-
nitvi vrednosti šolskega poslopja na
Muti. Po zagotovilih župana občine
Radlje ob Dravi Alana Bukovnika
projekt na tej točki tudi po nekaj me-
secih še vedno stoji. Bukovnik je pou-
daril, da so se analize lotili izključno
zaradi bojazni, da jim šolo "odpeljejo
iz doline. Glede na finančno situacijo
v državi in glede na to, da je šola v pre-
teklosti imela izgubo, se bojimo, da bi
jo ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ)
prestavilo v Slovenj Gradec. Da se to ne
bi zgodilo, smo v Radljah pripravljeni
ponuditi zemljišče, in če je potreb-
no, tudi investicijski transfer. In dija-
kom bi bilo seveda na voljo vse, kar že
imamo - stadion, Športna hiša, knji-
žnica," je povedal Bukovnik, ob tem
pa zanikal, da bi šlo za konkuriranje
med občinama.

Sosednji župan Boris Kralj stoji za
sklepom mutskega občinskega sveta,
ki se je junija zavzel za to, da občina
Muta stori vse, kar lahko, da šola na
Muti ostane. Kralja po nekaj mesecih
ne preseneča, da MŠŠ v zvezi s pre-
stavitvijo šole ne sprejema nadalj-
njih odločitev. "Če bi se v današnjih
času in situaciji odločili šolo na Muti
zapreti, v Radljah pa graditi na novo,
bi jih res morali vprašati po zdrav-
ju," je bil jasen Kralj. O usodi pobude
občine Radlje so se na zadnjih dveh
sejah spraševali tudi svetniki občine
Vuzenica. Župan Franc-Franjo Golob
je pojasnil, da se bo zavzemal za to, da
šola ostane, kjer je. "Če bi res morala
iz Dravske doline, je bolje, da ostane v
Radljah. Najbolje pa je, da šola ostane
na Muti." O tem, da bi se aktivno-
sti v zvezi z analizo, ki jo je sprožila
občina Radlje, nadaljevale, tudi Golob
ni bil obveščen. Da so se ustavile vsa-
kršne aktivnosti, vključno z "anali-
tičnimi", je razbrati tudi iz kratkega
pojasnila MŠŠ. Katja Pegam iz službe
za odnose z javnostmi je pojasnila, da
se od junija lokalni skupnosti na njih
nista obračali in da jim ni znano, da
bi o tem uskladili poglede.

Tako še vedno velja stališče mini-
strstva, da brez sodelovanja občine
Muta in Šolskega centra Slovenj
Gradec, katerega del je Srednja šola
Muta, ne nameravajo sprejeti nobene
odločitve.

Zadnja ovira, ki je ustavila sicer končno pospešeni potek gradnje radeljske
obvoznice, je relativno hitro presežena. Rešitev, po kateri bo gradnjo po
stečaju izvajalca nadaljeval prejšnji podizvajalec po neposrednih pogaja-
njih in brez novega razpisa, je hitra in preprosta zlasti v luči običajno
predolgih formalnopravnih postopkov. Če bi investitor ubral drugačno
pot, bi tvegal nove ovire na poti do dokončanja za Radlje ob Dravi ključne
razbremenilne ceste. Ne nazadnje bi lahko zaradi pridobljenega evropske-
ga denarja projekt postavili na kocko, kar bi bil najslabši možni razplet.

Skorajda neverjetno se zdi, da je od izgradnje prve faze obvoznice, ki je
obšla vsaj radeljske klance, minilo že skoraj desetletje. Težko je namreč
doumeti, da so za le nekaj kilometrov razbremenilne ceste potrebna leta in
da so gradnjo v glavnem zaznamovale predolge načrtovalske faze, za njimi
pa kupi zapletov tako pri pridobivanju zemljišč kot pri zagotavljanju
denarne podpore. Namesto ceste, ki bi jo pridobili za prihodnja desetletja,
so desetletja potrebna le za njeno gradnjo. Če se tretji razvojni osi obetajo
podobni scenariji, ni tvegano trditi, da hitre ceste na Koroškem nikoli ne
bo.

Projekt obvoznice v odmaknjenih Radljah širšega družbenega priznanja v
nacionalni luči nikoli ni mogel prav pridobiti, vse do zadnjega obdobja, ko
je le bil umeščen med ključne državne projekte. A tudi to ni prineslo konca
zgodbe. Projekta ni obšla niti kriza v gradbeništvu, ki je marsikje porušila
izvedbo ključnih regijskih ali občinskih naložb. Zagotovila, da stečaj SCT
ne bo vplival na poslovanje hčerinske družbe SCT Asfalti, so se izkazala za
neutemeljena. Odprta ostajajo tudi vprašanja izbora izvajalcev, ki so sicer
ponujali najnižje cene, realnost izvedbe pa je bila očitno drugotna.

Kot Damoklejev meč nad obvoznico visijo tudi nasprotovanja civilne
iniciative Hmelina, ki oporeka zakonitosti postopkov umestitve trase v
prostor in ubira tudi tožbe, da bi dosegla razveljavitev gradbenega
dovoljenja. Kako trdni so argumenti iniciative o neupravičenosti trase v
bližini naselja, se bo očitno res moralo izkazati šele s končanimi pravdami.
Da bi civilna iniciativa preprečila izgradnjo obvoznice, pa je tudi glede na
sedanji interes države bolj malo verjetno. A glede na izkušnje se zdi
skorajda neverjetno tudi, da bo obvoznica res zgrajena do prihodnjega
poletja brez nadaljnjih zapletov.

Koronarni klub Mežiške doline in občina Ravne na Koroškem vabita na sejem
zdrave domače hrane, ki bo v petek, 28. oktobra, med 9. in 13. uro na ploščadi
pred trgovino Tuš v središču Raven na Koroškem. (ačk)

Podružnična osnovna šola (POŠ) Oj-
strica, ki deluje v sestavi Osnovne
šole (OŠ) neznanih talcev Dravograd,
je zagotovo ena redkih izjem, če ne
že edina v slovenskem prostoru. Sicer
popolno devetletko v letošnjem šol-
skem letu obiskuje devet učencev,
pri čemer dve profesorici razredne-
ga pouka poučujeta devet otrok v
sedmih različnih kombinacijah. Med
njimi je celo učenec z učnimi težava-
mi. Učenci so v vseh razredih razen če-
trtega in osmega. Želja vodstva šole je
bila, da bi jim - tako kot lani - omogo-
čili poučevanje v dveh oddelkih, kar
bi pomenilo manj kombinacij, vendar
ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ)
in občina Dravograd za ta predlog
nista imela posluha. Razlog je tudi
tokrat finančne narave, saj bi za obli-
kovanje dodatnega oddelka potrebo-
vali 33 tisoč evrov.

Ravnatelj OŠ Dravograd Marjan Kovše
pove, da so se že spomladi z dopisom
obrnili na MŠŠ v upanju, da jim bodo
zaradi specifike glede organizacije
pouka za šolsko leto 2011/12 odobrili
dva oddelka. To bi omogočalo pouk v
enem oddelku s četvorno kombinacijo
in petimi učenci (1., 2., 3. in 5. razred)
ter drugi oddelek s trojno kombinaci-
jo in štirimi učenci (6., 7. in 9. razred).
A se je letos gospodarska in posledično
tudi finančna situacija v državi tako
zaostrila, da soglasja niso pridobili.
Poskusili so tudi na občini Dravograd,
kjer prav tako niso imeli posluha, da
bi jim to prehodno leto, ko je prema-
lo otrok za oblikovanje dveh oddelkov
(normativ je namreč deset učencev,
podatki o vpisu za prihodnje leto pa
kažejo, da bo POŠ Ojstrica obiskovalo
enajst učencev), omogočili sofinanci-
ranje enega oddelka iz občinskega pro-
računa. "Vse, kar nam je uspelo, je, da
ministrstvo poleg sedmih ur, ki nam
pripadajo za kombinirani oddelek,
plačuje še tri dodatne ure, ki smo jih
prerazporedili med učiteljici," je poja-
snil Kovše, ki se zaveda težavnosti si-
tuacije glede poučevanja na Ojstrici.

Profesorici na POŠ Ojstrica Valenti-
na Paradiž in Mihaela Žvikart, sicer
tudi vodja šole, poučujeta vse pred-
mete z izjemo angleškega in nem-
škega jezika. To od njiju terja precej
zbranosti in napora, pa tudi popol-
danskega dela je veliko, saj pripravlja-
ta učne priprave za vsak predmet za
različne razrede. "V začetku šolskega
leta si nisva znali predstavljati, kako
naj ena poučuje otroke v različnih ra-
zredih na primer glasbo in geografi-
jo hkrati. Šolska ura je prekratka za
sedem kombinacij, saj otrokom ne
utegneš povedati, kaj pričakuješ od
njih, in jim hkrati še predavati snov,"
sta pojasnili. Zato druga drugi pogosto
pomagata na način, da ena brezplačno
sodeluje pri pouku in denimo preda-
va geografijo, medtem druga poučuje
glasbo. "Otroci so se na tak način dela
privadili. Ta čas, dokler predavaš snov
enemu učencu, drugi pišejo naloge. Je
pa to težje izvajati v prvi triadi, ko še
ne znajo pisati in brati," pojasni Pa-
radiževa. Poudarjata, da zaradi kom-
biniranega pouka učenci niso za nič
prikrajšani. Nekoliko manj je učnih
pripomočkov in popoldanskih dejav-
nosti, vendar zanje niti interesa ni, saj
otroci povedo, da popoldne pomaga-
jo staršem pri hišnih in drugih opra-
vilih. "Prednosti tovrstnega pouka
so, da se učenci naučijo večje samo-
stojnosti, delamo lahko z vsakim po-
sameznikom, med seboj sodelujejo in
so prijatelji," pove Žvikartova, ki tudi
kasneje spremlja njihov uspeh v življe-
nju. "So zelo uspešni, če želijo biti ozi-
roma če jih podpirajo in spodbujajo
starši," doda.

Na POŠ Ojstrica nimajo telovadnice, zato športno vzgojo večinoma izvajajo
na prostem ali v avli šole. Kot so nam sporočili iz dravograjske občine, bodo
predvidoma prihodnje leto pričeli gradnjo okoli 200 kvadratnih metrov ve-
likega prizidka k šoli. V njem bo telovadnica oziroma večnamenski prostor.
Naložba je ocenjena na 269 tisoč evrov. Po besedah tajnice občine Dominike
Knez jo bodo zgradili v prihodnjem letu, če bodo uspešni s prijavo na razpis
kmetijskega ministrstva. Preverili smo tudi govorice o morebitnem prešola-
nju učencev tretje triade na matično šolo. Na občini poudarjajo, da ne načr-
tujejo kakršnekoli spremembe organizacije izobraževanja. Je pa spodbudno,
da je po več kot petih letih v pritličnih prostorih POŠ Ojstrica letos ponovno
zaživel poldnevni program kombiniranega oddelka vrtca. V skupini je osem
otrok v starosti med drugim in petim letom.

Slovenj Gradec: Evropska prestolnica kulture 2012 se je predstavila na mirov-
niškem festivalu v partnerskem mestu. Prepoznavni znak je krožil med mi-
rovniki, nevladnimi organizacijami, društvi in predvsem mladimi, ki so tokrat
ustvarjali 30 metrov dolgo risbo.

Četrtne skupnosti občine
Ravne skrbijo za pestro
dogajanje na številnih
področjih

Mesto Ravne na Koroškem sestavljajo
bivalni naselji Čečovje in Javornik, sre-
dišče z mestnimi funkcijami in Dobja
vas z naseljem individualnih hiš in
poslovno cono. Kar 9000 od 12.000
prebivalcev občine živi v mestu, raz-
deljenem na štiri četrtne skupnosti
(Čs). To so ČS Trg, Čečovje, Dobja vas
in Javornik-Šance. Na slavnostni seji
svetov ČS ob krajevnem prazniku so
ti ob omejenih pristojnostih in denar-
nih sredstvih predstavili svoje delo v
minulem letu.

V ČS Trg so pod vodstvom Andre-
ja Špilerja uredili otroško igrišče in
kupili nova igrala, nadzorovali košnjo
trave, skrbeli za urejenost trga, občino
opozarjali na pomanjkljivosti pri ure-
jenosti kraja, pripravili pa so tudi lan-
skoletno prireditev ob krajevnem
prazniku.

Člani sveta ČS Čečovje, ki jih vodi
Marijan Kokol, so se sestali na 13
sejah, skrbeli pa so predvsem za otro-
ška igrala, koše za odpadke, klopi in
košnjo zelenic. Medtem ko je zdaj
urejen peš dostop do vrtca, pa se v
svetu ČS sprašujejo, kakšna priho-
dnost zaradi vandalizma čaka preno-
vljeni plato pred trgovino Tuš. Kokol
je napovedal tudi morebitno zbiranje
podpisov za skrajšanje obratovalnega
časa tamkajšnjih lokalov. Stanovalci
novega naselja na Navrškem Vrhu si
želijo asfaltne ceste, prenove sta po-
trebni tudi Mrzelova cesta in cesta Le-
nassi-Bajec.

V Dobji vasi so se zvrstili mi-
klavževanje za več kot 130 otrok, či-
stilna akcija in zeliščarski dan, skrbeli
so za nadzor košnje, popravilo igral in

Slovenj Gradec: Na razstavi otroških risb v Koroški galeriji likovnih umetnosti
je mnogo likovnih del na temo mednarodnega leta kemije pa tudi mednarodne-
ga leta gozdov, mladih in prostovoljstva. Ob otroškem ustvarjanju je v galeriji
na ogled instalacija Kemija - naše življenje, naša prihodnost, umetniški projekt
- metaforična predstavitev kemične vezi med ljudmi, v katerem so sodelova-
li umetniki Abaz Dizdarevic, Anne Havet - Pengrech, Alma Suljevic, Marijeta
Sidovski in Dušan Zidar, ki je povedal, da kemija ne služi le znanosti, temveč
lahko tudi neusmiljenemu zlu. (krp)

Slovenj Gradec: Tatjana Knapp, Korošica, favoritinja na festivalu mlade literatu-
re Urška, ki je bila zelo konkurenčna zmagovalcu Janezu Grmu, se je v Mestni
kavarni predstavila s kratkimi zgodbami. Spremljata jo gimnazijki, tudi ustvar-
jalki Katja Dornik in Ajda Kovačič. Festival mlade literature, ki se je zaključil
konec minulega tedna, bo prihodnje leto mednaroden. (krp)

Ko se Darinka, Ksenja, Frančiška,
Vida, Marija, Štefka in Ada ob torkih
dopoldne med šolskim letom sestane-
jo v Družbenem domu, kjer jim dru-
ženje omogoča prevaljska občina, se
najprej prisrčno pozdravijo in toplo
objamejo, potem pa pogovarjajo; na
zadnjih srečanjih o preživetih poči-
tnicah in o udeležbi ter nastopu na
srečanju istovrstnih skupin v Mežici
konec oktobra. Upokojenke sestavlja-
jo skupino za samopomoč starejših, ki
pod okriljem Medgeneracijskega dru-
štva Lučka Koroška deluje že 15 let in
je med najstarejšimi na Koroškem. Od
prvotne sestave, ki se je prvič sreča-
la septembra 1996, je ostala sicer le še
voditeljica Frančiška Schuller (člani-
ce so skupino zapustile zaradi bolezni
ali selitve), po "stažu" pa ji sledi Da-
rinka, ki se je skupini pridružila leta
1999. Starostni razpon sega od 60 do
82 let.

Skupina, ki so jo članice poimeno-
vale po krepostni, lepi in vztrajni Mi-
klovi Zali, je predvsem pogovorna,
nekatere podobne skupine pa se po-
svečajo ročnim delom, petju in mo-
litvi. Nekaj časa je bila skupina tudi
medgeneracijska, saj so se članice dru-
žile z otroki iz vrtca, a je sodelovanje
na žalost ugasnilo.

"Z leti smo se naučile biti toleran-
tne, sprejemati vse take, kot so, vsaka
lahko pove svoje mnenje, le da ni ža-
ljivo, se tudi izpove, saj velja zaupnost
povedanega," pojasni voditeljica, ki
odnos v skupini opiše kot prijatelj-
stvo in navezanost v tolikšni meri,
kot vsaka želi. Njena vloga je koordi-
nacija pogovora. Zale se družijo tudi
med počitnicami, takrat po domovih
članic (gostiteljica je le tista, ki to želi),
gredo skupaj v gledališče in na razsta-
ve, na vsakoletni končni izlet in skupaj
praznujejo rojstne dneve. Ne kupujejo
si daril, pomembnejši so lepe želje in
objemi. Čeprav so "zaradi omejenega

Projekt Skupine starih ljudi za samopomoč je od leta 1987 eden najobsežnej-
ših pri zadovoljevanju nematerialnih potreb starejših v Sloveniji. Naključno
zbrani posamezniki, z namenom postati prijateljska skupina, se srečujejo
redno enkrat tedensko po uro in pol. Skupina šteje do deset članov, pravi-
loma jo vodi usposobljen voditeljski par. Temeljna dejavnost v skupini je ob
negovanju kulture poslušanja pogovor, denimo o ljudskih šegah, običajih in
praznovanjih, svetu, ljudeh in zanimivostih ter življenju članov. Skupina med
drugim rešuje problem osamljenosti, zmanjšuje socialne stiske, razvija sa-
mopomoč, solidarnost in medsebojno pomoč, utrjuje in širi socialno mrežo
ter ohranja psihofizično aktivnost, pojasnjujejo na spletni strani Zveze dru-
štev za socialno gerontologijo Slovenije.

Poldrugi mesec je trajalo
sodelovanje med člani
ptujskega Sončka in
sodelavci tukajšnje ljudske
univerze. Bo mesto poslej
prijaznejše do invalidov?

"Mi smo se na teh delavnicah pogo-
varjali o življenju, o tem, kako živimo,
kaj nas veseli, kaj radi delamo in kaj
radi jemo," je včeraj povedala Petra
Pulko iz ptujskega Sončka, ki se vsak
dan veseli druženja z vrstniki, še po-
sebej srečna pa je, ko kdo potrka na
vrata njihovega centra in življenje
izstopi iz vsakdanjih tirnic. "Tudi o
zdravi prehrani smo se veliko pogo-
varjali in ugotovili, da bi morali jesti
več sadja in zelenjave, a kaj, ko imamo
mi nadvse radi čokolado, pa so nas
zdaj presenetili in skupaj z diploma-
mi smo dobili še vsak svojo veliko čo-
kolado," se je, v družbi predstavnic
ptujske ljudske univerze, včeraj dopol-
dne veselo smejal Benjamin Zemljak,
eden od obiskovalcev Sončkovih de-
lavnic.

"Pred časom smo skupaj z Dru-
štvom Sonček s Ptuja organizirali iz-
obraževanje za njihove člane, ki smo
ga poimenovali Doživljanje življe-
nja skozi prizmo medgeneracijskega
druženja. Srečevali smo se poldru-
gi mesec, na naših druženjih pa smo
največ pozornosti namenjali med-
sebojnim pogovorom. Res, veliko
smo govorili, razmišljali, izmenjavali
mnenja in spoznavali, da si vsi skupaj
želimo še več podobnih srečanj. Prav
zato zdaj skupaj s sodelavci na naši
ljudski univerzi že razmišljamo o na-
daljevanju projekta. Ti naši novi pri-
jatelji namreč želijo, da bi skupaj
odkrivali skrivnostni svet računalni-
škega komuniciranja, obenem pa bi se
radi z našo pomočjo učili tudi kakega
tujega jezika," je včeraj povedala Klav-
dija Markež, direktorica Ljudske uni-
verze Ptuj. Projekt, ki je lepo uspel, je
financiralo ministrstvo za šolstvo in
šport, del denarja pa je ljudska uni-
verza pridobila tudi iz evropskih so-
cialnih skladov. "Za vseh petnajst
udeležencev delavnic je bilo druže-
nje brezplačno, na podoben način pa
bomo organizirali tudi nadaljevanje.
Želimo si le, da bi mi naše prostore
uredili tako, da bi udeleženci na vozič-
kih lahko prihajali k nam, saj zdaj to
zaradi stopnic, ki vodijo do naših pro-
storov sredi mesta, ni mogoče," je še
dodala Simona Pučko, strokovna so-
delavka ptujske ljudske univerze. "Zelo
lepo je bilo, ker smo imeli te delavnice,
še lepše bi bilo, če bi mi lahko videli,
kje ta ljudska univerza deluje, a ker mi
tja gor ne moremo, so oni prihajali k
nam," je ob srečanju dodala Natalija
Tašner iz Sončka.

"Naš namen je pomagati ljudem s
posebnimi potrebami, da se lažje in
bolj uspešno spopadejo z zahtevami,
ki jih pred njih postavlja družba, ter se
lažje znajdejo v različnih vsakodnev-
nih življenjskih preizkušnjah," razla-
ga Klavdija Markež, ki je prepričana,
da že vsa dosedanja izobraževanja in
usposabljanja, ki jih pripravljajo za
ljudi s posebnimi potrebami, kažejo,
da so ubrali pravo pot.

"Izobraževanje, ki se je s podelitvi-
jo diplom zaključilo, nas je vse nadvse
razveselilo, gre pa za druženja, ki pote-
kajo v okviru projekta Mesto prijazno
invalidom. Zdaj si vsi skupaj želimo, da
bi se to tudi zares uresničilo, saj se naši
člani, ki so gibalno ovirani, še vedno
ne morejo udeleževati vseh dejavno-
sti, ki jih ponuja to naše mesto," pravi
Brigita Pulko, predsednica ptujskega
društva Sonček, ki je prepričana, da
bodo podobno sodelovanje še nadalje-
vali in bodo na Ptuju in med njegovi-
mi ljudmi v prihodnje "padle" vse tiste
ovire, ki otežujejo vsakdanje medčlo-
veško druženje in sodelovanje.

Štirinajstčlanski svet občine Majšperk
je na zadnji seji potrdil rebalans leto-
šnjega proračuna, s katerim so prihod-
ke dvignili s šestih milijonov za pol
milijona evrov. Višji bodo tudi plani-
rani odhodki, a za manj kot odstotek,
skupni odlivi iz občinske blagajne so
ocenjeni na 7,7 milijona evrov. Občina
se bo zadolžila za 652 tisoč evrov,
vendar se bo proračun do konca leta
zaradi težav pri gradnji kulturno-po-
slovnega centra najbrž še spreminjal,
je povedala županja Darinka Fakin.
Prekinitev pogodbe z mariborskim
Konstruktorjem jih je prisilila v nov
razpis, štiri milijone evrov vreden
objekt je obstal na slabi polovici. Po
popisu izvedenih del je ocena ostan-
ka znaša 2,3 milijona evrov. "Dobili
smo tri ponudbe, vendar imen še ne
smemo razkriti. Vse tri so višje od
sredstev, ki jih imamo na voljo, zato
bodo sledila pogajanja. Zagotovo nas
čaka podražitev, a ne katastrofalna," je
dejala županja.

Višji priliv v občinsko blagajno
prinaša unovčenje bančne garancije
v višini 370 tisoč evrov, z višjimi od
načrtovanih komunalnih in prispev-
kov za obnovo cest s strani občanov,
se bo postavka nedavčnih prihod-
kov zvišala s 30 na 432 tisoč evrov.
Na odhodkovni strani gre pretežno
za usklajevanje načrtov z realnim sta-
njem. Dodatnih dvajset tisoč evrov,
skupno sedemindvajset tisoč, so sve-
tniki namenili nakupu 1836 kvadra-
tnih metrov zemljišča za ureditev
pokopališča na Ptujski Gori. Največ
preusmerjenih sredstev so namenili
za pogram športa. Za izgradnjo večna-
menske stavbe Rekreacijskega centra
Majšperk je potrjenih 228 tisoč evrov.
Vanj so preusmerili 50 tisoč evrov, ki
jih je občini ostalo od gradnje nogo-
metnega in teniškega igrišča. Objekt
se bo razprostiral na skupno 1200
kvadratnih metrih in v dveh etažah,
v njem pa bodo prostori za nogome-
taše, upokojence, rusko kegljišče in
igrišče za skvošh, na vrhu strelišče in
mogoče nekoč tudi fitnes, pravi di-
rektor občinske uprave Gorazd Ladi-
nek. Ocena investicije se giblje okoli
350 tisoč evrov, preostali znesek bodo
zagotavljali v naslednjih proračunih.
Graditi naj bi začeli že v začetku na-
slednjega meseca, če bodo uspešno za-
ključili razpis za izbiro izvajalca.

Svetniki so na seji potrdili štiriod-
stotno zvišanje cen vrtca in prisluh-
nili pritožbam Adolfa Kopšeta (LDS)
o onesnaženi pitni vodi v Stopercah.
Branko Karneža (SDS) je predlagal, da
bi občina izvajala občasni monitoring
in plačala analizo pitne vode, "da se
preveri, kaj sploh pijemo". Fakinova ne
vidi potrebe, saj meni, da tu ni prosto-
ra za igro, da mora dobavitelj zagota-
vljati zdravo vodo, sicer pa bo podprla
tudi analizo, če bo večina svetnikov to
zahtevala.

Največ časa so se svetniki mudili
pri prvi točki dnevnega reda, odloku
o javnem redu in miru, ki nadomešča
šest let star dokument. Janez Vedlin
(NSi) je zahteval, naj se ga umakne z
dnevnega reda, če je to kopija zakono-
daje, ker omejuje življenje na podeže-
lju, kjer veljajo druga pravila. Podobno
sta menila Marjan Novak (Lista za
enakomerni razvoj) in Edi Leskovar
(SLS), saj predlog odloka predvideva,
da bodo največkrat kaznovani kmetje,
če bodo slučajno onesnažili cesto. Žu-
panja je menila, da ga je dobro imeti,
da z njim urejajo tudi razmerje redar-
ske službe. Ida Lorber (SLS) je opozori-
la, da posamezni določbe niso skladne
z zakonodajo, zato so osnutku podalj-
šali čas javne obravnave.

V ormoškem mladinskem centru so zasnovali bogat program tečajev in delav-
nic, ki ga bodo izvajali vse do prihodnje pomladi. Pri nekaterih je treba za ude-
ležbo primakniti nekaj evrov, a so nekateri tudi povsem brezplačni. Novost med
njimi je delavnica capoeire, ki združuje plesne in borilne veščine in jo pripra-
vlja Športno-kulturno društvo capoeira Slovenija. Borilni ples je tudi zabavna
in sproščujoča rekreacija.

Za boljši pravopis bodo poskrbeli z delavnico, ki jo bo vodila Simona Sakel-
šek. "Namenjena je vsem tistim, ki se kdaj znajdete pred dilemo, kako kaj napi-
sati, da bo prav. Suverenost v pravopisu olajša pisanje, saj se pisec lažje posveti
vsebini, če mu med pisanjem ni treba razmišljati o velikih začetnicah, vejicah
in podobnih dilemah. Pisni izdelek brez velikih slovničnih in pravopisnih ne-
rodnosti pa pri bralcu oziroma naslovniku zbudi večje zaupanje v pisca," opiše
namen deseturne delavnice Sakelškova.

Tedi Vočanec bo poskrbel, da se bodo lahko Ormožani poglobili v znanje
hrvaškega jezika, kakršen je po jezikovni renesansi, saj so v pravopisnem in slo-
varskem delu naši južni sosedje sprejeli veliko novih pravil in besed.

Klekljarska delavnica bo za otroke in odrasle, vodila pa jo bo Silva Horvat.
Njen namen je seznaniti se s staro slovensko obrtjo in hkrati umetnostjo. Tečaj
tai ji quan pripravlja Selma Franov, ki so poskušala udeležence navdušiti za to
počasno gibanje v stoječem položaju z elementi borilnih veščin, ki ima blago-
dejni učinek na razgibanost in splošno počutje.

Delavnico ozvočevanja je zasnoval Ivor Knafelj, ki bo udeležence seznanil z
osnovami akustike in tonske tehnike. Na delavnico so vabljeni tisti, ki nimajo
izkušenj, in tisti, ki bi znanje radi razširili.

Izberete lahko še tečaj orientalskega plesa z mentorico Suzano Juršič, začetni
tečaj šivanja z Ingrid Kociper in tečaj Rafa Pinose iz Mladinskega ceha Ljublja-
na, ki bo govoril o nastopanju pred občinstvom. Nena Milena Krajnc bo vodila
začetni tečaj kvačkanja, v svet ruskega jezika pa bo udeležence vodila Selma
Franov. Akademski slikar Vitomir Kaučič pa vabi v svet likovnega izražanja s
končnim ciljem, da se prav vsak udeleženec predstavi z vsaj enim slikarskim
izdelkom na skupni razstavi. (dlž)

Dežurna zdravniška služba za odrasle in otroke v ptujskem zdravstvenem domu
dela od 20. do 7. ure in čez konec tedna. Telefonska številka: 787 15 00.

Niz letošnjih dogodkov
glede ptujskih odpad-
kov "diši" po prekinitvi
pogodbe in sodnem sporu
med podizvajalcem Čistim
mestom in koncesionar-
jem Javnimi službami

Po lanskem novembrskem inšpekcij-
skem nadzoru sta inšpektorici Skupne
občinske uprave mag. Olga Fekonja in
Majda Murko Čistemu mestu kot iz-
vajalcu zbiranja in odvoza odpadkov
v mestni občini (MO) Ptuj naložili do-
datna dela. Med drugim so morali po-
večati odvoz in mrežo zbranih ločenih
frakcij, mestno jedro opremiti z doda-
tnimi posodami za biološke odpadke
in povečati odprtine na posodah za
plastiko in pločevinke.

Ob februarskem prevzemu Centra
za ravnanje z odpadki (Cero) Gajke so
Javne službe kot nosilec vseh štirih
koncesij pri ravnanju z odpadki v
občini s Čistim mestom podpisale
aneks k pogodbi o zbiranju in odvozu
do izbire novega izvajalca. Javne
službe so za te storitve marca objavi-
le javni razpis, omenjeno "smetarsko"
podjetje je oddalo cenovno najugo-
dnejšo vlogo, a je bil razpis razvelja-
vljen.

"Vse prispele ponudbe so bile pre-
visoke, od Čistega mesta za okrog
pet tisoč evrov. Na voljo imamo zgolj
okrog 38 tisoč evrov mesečno, kolikor
se nabere iz naslova položnic, zato do
izbire ni prišlo," je povedal direktor
Javnih služb Alen Hodnik. Ponovne-
ga razpisa niso pripravili, so se pa od
aprila predstavniki omenjenih pod-
jetij usklajevali. Dogovora kljub temu
ni bilo. "Novembra so nam naložili
povečanje števila ekoloških otokov
z 260 na 320. Lani smo odvažali 200
posod za biološke odpadke, letos
junija jih je bilo skoraj 900. Obseg del
se je bistveno povečal, tudi stroški,
a nam tega nihče ne plača. Ocenju-
jemo, da mesečno delamo z izgubo
v višini 20 tisoč evrov. Cena je v vel-
javi od 2009, stroški so se od takrat
bistveno povečali. Sprejeli smo vrsto
varčevalnih ukrepov, tudi plače smo
znižali, vendar pod takšnimi pogoji ne
moremo več delati," je dejal direktor
Čistega mesta Janez Letnik.

Stališče Javnih služb je zakoličeno,
"več kot dobimo, ne moremo dati",
ocenjujejo pa, da sami ne poslujejo z
izgubo. Cene ravnanja z odpadki so
os strani države zamrznjene, drugega
finančnega vira ne najdejo. Hodnik
pravi, da jim je Čisto mesto po več
srečanjih posredovalo tri predloge
urejanja problematike, a jih prepro-
sto ne morejo sprejeti, ker je skupna
predpostavka vseh, da se manjkajoča
sredstva črpajo iz postavke za inve-
sticijo v Cero Gajke. S tem bi primanj-
kljaj nastajal na njihovi strani oziroma
v proračunu MO Ptuj.

V Čistem mestu zatrjujejo, da zah-
tevajo zgolj drugačen razrez okrog 70
tisoč evrov vrednega "kolača". Z ob-
razložitvijo, da se s povečanjem ko-
ličin zbranih ločenih frakcij (69 ton
junija 2009 in 108 ton 2011) pojavlja
manj mešanih komunalnih odpad-
kov za obdelavo (599 ton junija 2009
in 283 ton dve leti kasneje), da je kon-
cesionar deležen višjega prihodka
od prodaje sekundarnih surovin, da
so sami v posode investirali okrog
350 tisoč evrov in imeli višje stroške
dela. V obstoječem tarifnem sistemu
menijo, da dobijo Javne službe okrog
15 tisoč evrov neupravičenih prihod-
kov. Hodnik na drugi strani ne verja-
me, da so izgube tako velike, zlasti ker
naj ne bi bili pripravljeni nuditi vpo-
gleda v njihove podrobne evidence,
da pa so jim bili pripravljeni popušča-
ti, a več kot pol milijona evrov, kolikor
bi znašal odkup posod, ki naj bi bile v
določenem obsegu že amortizirane, in
poplačilo izgub od prenosa upravljanja
deponije, pač niso pripravljeni plačati.
"Naše razmerje je prej partnersko kot
podizvajalsko. Poslujemo po ceni, odo-
breni s strani ministrstva. Nad nami
je zakonodaja. Kar je nezakonito, je za
nas nesprejemljivo. Če dobimo račun-
sko sodišče, bomo odgovarjali, tega
pa si ne smemo privoščiti," razlaga
Hodnik.

Alenka Slavinec razstavlja na Ptuju

Jutri ob 19.30 bodo v Galeriji Tenzor v Mestnem gledališču Ptuj odprli razstavo
fotografij Alenke Slavinec z naslovom Slovenia in us. Na ogled bo do 26. no-
vembra. (slp)

Koronarci o zdravi prehrani

Koronarno društvo Ptuj vabi danes ob 17. uri na predavanje o zdravi prehrani z
manj maščobami in z več sadja in zelenjave. Predavala bo zdravnica Marta Te-
tičkovič Ranfl. Udeleženci torkovega srečanja, ki bo potekalo v ptujskem zdra-
vstvenem domu, bodo po strokovnem delu predavanja lahko okusili tudi živo
vodo in si brezplačno izmerili količino vode in maščobe v telesu. (ps)

Svečanost na starem pokopališču

Mestna občina Ptuj vabi na komemorativno svečanost ob dnevu spomina na
mrtve, ki bo na starem mestnem pokopališču že v petek, 28. oktobra, ob 13.
uri. Slavnostni govornik na svečanosti bo Dejan Levanič, poslanec Državne-
ga zbora RS. (ps)

Rekreacija za vse generacije

Občinska organizacija RK Markovci in tukajšnja župnijska Karitas vabita na
rekreativno vadbo, ki se je v prostorih centra Zaf začela v začetku tega tedna.
V ponedeljek vabijo na splošno rekreativno vadbo za ženske, ki se začne ob 19.
uri. V sredo ob 18. uri se v centru srečujejo starejši, ki si želijo sproščene vadbe,
ob 21. uri pa tam poteka še zumba, rekreativna plesna vadba. (ps)

Namesto da bi stališča zbliževali,
se razhajajo. Čisto mesto je nedavno
preko odvetniške pisarne občinskemu
podjetju poslalo dopis, ki ga v Javnih
službah še niso preučili. V njem nava-
jajo, da v kolikor do konca oktobra ne
bo podpisa novega aneksa z nivojem
cen iz julija 2011, dogovora o plačilu
zapadlih obveznosti in določitve roka
za izvedbo razpisa s 15. decembrom
odpoveduje pogodbo.

Sobotni 31. boksarski turnir za zlato
rokavico na Ptuju se je končal s slav-
jem domačih tekmovalcev. Člani BK
Ring so nastopili v sedmih od devetih
dvobojev in petkrat tekmovališče za-
pustili kot zmagovalci. Pobrali so štiri
od petih pokalov, med drugimi kipec
zlate rokavice, ki je šla v roke Blažu
Škrjancu. 21-letni Ptujčan, aktualni
državni prvak do 56 kg, je premagal
Ljubljančana Denisa Zvera in na pre-
stolu nasledil Roka Urbanca. "Nagrada
mi veliko pomeni, po teži je takoj za
naslovom državnega prvaka. Je moja
prva, vendar upam, da ne zadnja. Z na-
stopom sem zelo zadovoljen, saj sva
imela z Denisom neporavnane račun.
Večkrat sve se že srečala in sva dokaj
izenačena, a sem mu tokrat pred do-
mačim občinstvom, kar me še po-
sebno veseli, vrnil za poraz v prvem
krogu ligaškega tekmovanja. Tokrat
sem odboksal precej bolj agresivno
in to se mi je obrestovalo," je povedal
Blaž Škrjanec.

le še steklo bodo odvažali z otokov.
"Z nekaterimi ukrepi, tehnologijo in
znanjem sistem drugod že nosi rezul-
tate. Količina komunalnih odpadkov
je še vedno v porastu, a se to pozna
le pri ločenih frakcijah, ki služijo kot
sekundarna surovina, na deponijah se
odloži manj," je dejal Letnik.

V Čistem mestu želijo še več, tudi
drugačen koncept plačevanja, ne
več po številu članov gospodinjstva,
ampak po sistemu onesnaževalec -
plača (na nivoju občin). S tem bi ljudi
spodbujali, da ločujejo še bolj dosled-
no.

v boksu le ni vse, kot bi moralo biti, so
nakazali še hrvaški sodniki, ki so od
slovenskih cenejši in celo višje ran-
girani. Prireditve se je udeležil tudi
predsednik Boksarske zveze Slovenije
Robert Urbanc. Z videnim je bil zado-
voljen, pogrešal je le mednarodno
konkurenco, ki jo je glavni organizator
Ivan Pučko obljubil za naslednje leto.

Rezultati, mladinke, do 52 kg:
Monika Božičko (Ring) - Larisa
Portir (Slov. Bistrica) 2:0; ml. kadeti,
do 68 kg: Timotej Pučko (Ring) - Alen
Pauman (Slov. Bistrica) 2:0; mladinci,
do 75 kg: Nino Milošič (Ring) - Žiga
Pečnik (Ruše) 0:2; člani, do 64 kg: Blaž
Škrjanec (Ring) - Denis Zver (Golden
Gloves) 2:0, Aleš Kujavec (Ring) -
Gregor Debeljak (Ljubljana) 0:2; do
69 kg: Nejc Nedeljko (Ring) - Damir
Lenart (Legionar) 2:0, do 75 kg: Marko
Makovec (Ring) - Matic Zalaznik
(Domžale) 2:0, Moris Kovačič (ŽBK
Maribor) - Domen Horvat (FC Ljublja-
na) 1:1 ; do 81 kg: Aljaž Vento (Slov.
Bistrica) - Klemen Turkuš (Fužinar)
1:1.

Člani kluba borilnih veščin Ptuj so
se udeležili mednarodnega kikboks
turnirja v Crikvenici in v konkurenci
160 tekmovalcev iz 22 klubov in treh

v onesnaževalcem neprijazno kalku-
lacijo," je povedal Hodnik. A o tem je
le malo govora, saj se akterji names-
to o jutrišnjem dnevu pogovarjajo o
včerajšnjem.

Tako obstaja le na papirju preizkuša-
nje novega koncepta na testnem po-
ligonu stotih ptujskih gospodinjstev,
podrtje zaprtih ekoloških otokov, kar
bi "razkrinkalo" onesnaževalce. In-
špekcijski nadzori so očitno prebival-
ce zmedli, menita obe strani, da ne
vedo, kaj naj v katero posodo odloži-
jo. Na eni strani se v primeru nepravil-
nega ločevanja bojijo kazni, na drugi
odpadke mešajo, jih vežejo v vreče in
odlagajo na ekološke otoke daleč od
bivališča. Obe strani še zatrujeta, da
se število odvozov pri njih povečuje,
a hkrati zaznavajo več "smetišč" na
otokih, ki jih s posodabljanjem name-
ravajo odstraniti.

držav prejeli nagrado za najboljšo
ekipo iz tujine. Domov so prinesli dve
zlati, tri srebrna in dve bronasti odli-
čji. Zmagala sta Timi Sitar (ml. kadeti
do 32 kg) in Simon Kaisersberger
(kadeti nad 69 kg), ki je v finalu pre-
magal klubskega kolega Luko Vindiša.
Patrik Šulek (ml. kadeti, do 67 kg) in
spet Kaisersberger (do 69 kg) sta bila
druga, tretja Gašper Mlakar (kadeti,
do 63 kg) in Sašo Vindiš (mladinci, do
74 kg).

Uspehi vodilnih štirih moštev minuli
konec tedna v Štajerski ligi so ohranili
razmerje med klubi. Po desetih krogih
v vodstvu ostaja Tehnotim Pesnica (26
točk), drugo mesto zasedajo Šmarje pri
Jelšah (24). Tretjeuvrščena Nogometna
šola Drava (23) se je znesla nad zadnjo
ekipo Boč Poljčane in zmagala s 7:0.
Več kot enkrat je bil uspešen le Lučo
Kočar, ki je dosegel dva gola. Podvin-
ci Betonarna Kuhar (21) ob zmagi z 2:0
pri Koroških Gradnjah ostajajo četrti.
Ob koncu prvega polčasa je zadel Boris
Jaušovec, ob koncu tekme Jani Belšak.
Carrera Optyl Ormož (7 točk) pa je
kljub tesni zmagi z 1:0 nad Šoštanjem,
šele drugi v sezoni, ostala na predza-
dnjem, 13. mestu. Edini zadetek je na
sredini prvega polčasa dosegel Sergej
Štiberc.

Lastniki zemljišč,
po katerih bo potekala
soboška južna obvoznica,
s precejšnjo zamudo
prejemajo odškodnine

Kdaj bo Murska Sobota dobila težko
pričakovano južno obvoznico, še ni
povsem jasno, čeprav se je postopek
prepisa zemljišč, preko katerih bo ta
potekala, že začel. Na Direkciji RS za
ceste pravijo, da je začetek gradnje
odvisen od pridobitve vseh potrebnih
nepremičnin in gradbenega dovolje-
nja, vendar naj bi se gradnja 2,7 kilo-
metra dolge ceste začela najkasneje v
začetku leta 2013.

Medtem pa so nemalo jeze pov-
zročile zamude pri izplačilu odško-
dnin upravičencem, ki so lastniki
zemljišč, po katerih bo obvoznica
potekala. Marija Jaušovec iz Gornje
Radgone, solastnica enega od teh
zemljišč, je pogodbo podpisala 12.
marca letos in v 30 dneh za tem, ko
je bila notarsko overjena, bi moralo
biti opravljeno izplačilo odškodni-
ne. "Notarsko overjeno pogodbo sva
s sestro, ki je solastnica parcele, preje-
li že 30. maja," pojasni Jaušovčeva. Do
oktobra pa se ni zgodilo nič, čeprav so
količki na zemljišču že postavljeni. "V
pogodbi tudi piše, da sva v primeru
neplačila upravičeni tudi do obresti,"
dodaja Jaušovčeva. A so ji na direkci-
ji za ceste, ko je vprašala, kako kaže z
izplačilom odškodnine, pojasnili, da
bo za zdaj prejela le plačilo glavnice,
obresti pa bo morala terjati posebej.
"Še več, lastniki s priimki do črke j so
avgusta prejeli obvestila, da so deli
njihovih zemljišč že prešli v državno
last, čeprav niso dobili še nič plača-
no. Poklicala sem tja in so postopek
potem ustavili," pove Jaušovčeva in
doda, da v pogodbi sicer res piše, da s
sklenitvijo pogodbe preide nepremič-

10. junija 2011 je na gimnaziji Borg (Bundes-Oberstufenrealgymnasium) v Bad
Radkersburgu maturirala 41. generacija. Petdeset najstnikov in profesorski
zbor so na zaključno fotografiranje prišli v svečanih oblačilih, nekoliko toga
drža je izkazovala nelagodje pred tolikšno pozornostjo, toda na vseh obrazih
so bile sledi olajšanja in zadovoljstva. Prizor ne bi bil nič nenavadnega, če ne bi
direktor šole nato ponosno zahteval še posebnega fotografiranja s sedmimi
maturanti ali, kot jih je imenoval, "fesche slowenische Herren". Prvič v
zgodovini obstoja gimnazije na avstrijskem južnoštajerskem obrobju in sploh
prvič v povojnem avstrijskem šolskem sistemu je namreč šest dijakov opravilo
ustno maturo iz slovenskega jezika. Fantje so ob nemščini, angleščini,
španščini in francoščini lahko kot maturitetni predmet izbrali še slovenščino.
V petinštiridesetih letih obstoja gimnazije je ta izobrazila kar veliko Sloven-
cev, toda direktorju dr. Eduardu Faschingu je zdaj že pred petimi leti uspel
veliki met. Šolsko ministrstvo je namreč prepričal, da tuji dijaki morajo
ohranjati stik z materinščino tudi na izobraževalni ravni. Čeprav se med
vrsticami da prepoznati skrbno prikrito težnjo po polnih razredih (kar na
pomurskih gimnazijah na štiriletni ravni pomeni povprečno do 30 dijakov
manj), ni niti enega samega argumenta, zakaj to ni odličen projekt. V zadnjih
letih je na radgonski strani Mure namreč že opažen trend, da starši svoje
malčke vpisujejo v avstrijski vrtec, nekateri pa nato tam vstopijo še v prvi
razred. Kaj to pomeni za nacionalno, jezikovno in ne nazadnje še socialno
identiteto otroka, bo najbrž pokazal samo čas.

Od srednjega veka dalje so na Štajerskem živeli Slovenci. V južnem delu v Bad
Radkersburgu, predvsem pa v petih okoliških vaseh. Še na začetku 19. stoletja
ni bilo pomembno, kateri jezik govorijo vaščani, toda položaj se je pričel
spreminjati z nastankom modernih držav, ko je jezik postal odločilni kriterij
za določanje nacionalnosti. In če je že asimilacijski pritisk pometel pod
preprogo pozabe nekatera nesporna zgodovinska dejstva, pa bo pozorni
opazovalec odkril stavbe, ki so še danes pomniki nekoč živahnega dvojezične-
ga dogajanja. V Župnijski ulici (Pfarrgasse) že več kot štiri stoletja stoji šola.
Danes je to glasbena šola, do leta 1929 pa se je iz njenih razredov slišala
slovenska beseda. Če so še v času monarhije na okoliških in na meščanski šoli
bili učenci deležni učnega predmeta slovenščine, pa so slovensko govoreči
otroci z oklicem republike to pravico izgubili oz. so za govorjenje v maternem
jeziku bili celo kaznovani. Leta 1941 je bila slovenščina v šolah dokončno
prepovedana. Do leta 1995, ko so na posameznih osnovnih šolah omogočili
otrokom pouk slovenščine kot prostovoljnega predmeta.

Leta 2012 bodo prvi dijaki lahko opravljali poleg ustne tudi pisno maturo iz
predmeta slovenščina. Vrednost pouka, ki poteka po prirejenem predmetniku
za slovenske gimnazije, je večplastna; poleg ohranjanja in nadgrajevanja
znanja in slovenske književnosti, slovnice in pravopisa slovenskim dijakom, ki
šolo vendarle obiskujejo v tuji državi in pouku sledijo v tujem jeziku, poudar-
jeno pa se učijo zgodovino njim tujega naroda, prinaša sveže novice iz
slovenske kulture in jim utrjuje jezikovno samozavest pri uporabi maternega
jezika. Nepredstavljivo bi bilo namreč, da po štirih letih obiskovanja avstrijske
gimnazije ne bi več pravilno znali napisati življenjepisa v slovenskem jeziku.
Kaj šele, da bi kot izobraženci s certifikatom evropske fakultete ob imenih iz
slovenske književnosti samo nevedno odmahnili z roko, slovenske gospode pa
pisali z veliko začetnico.

Evangeličanska cerkev augsburške ve-
roizpovedi v RS in podružnica prote-
stantskega društva Primož Trubar v
Murski Soboti sta v nedeljo v cerkvi
v najstarejši evangeličanski cerkveni
občini v Puconcih organizirali osre-
dnjo versko slovesnost ob letošnjem
31. oktobru, dnevu reformacije, ki je
od 1992. državni praznik. Slavnostni
govornik je bil rektor Univerze v Lju-
bljani prof. dr. Stanislav Pejovnik.

Pred prireditvijo so v parku pred
cerkvijo zasadili in blagoslovili drevo,
hrast, ki - kot je poudaril škof mag.
Geza Erniša - "simbolizira našo po-
vezanost z Lutrovim mestom Wit-
tenberg, kjer se je 31. oktobra 1517
začelo novo versko, kulturno, gospo-
darsko, politično in še kakšno gibanje
z imenom reformacija. Letos spomla-
di, 21. maja, smo v Lutrovem parku v
Wittenbergu posadili zimsko lipo kot
simbol naše pripadnosti luteranstvu.
Izpostavljamo naše učenje in versko
maksimo: sola fide, sola skriptura in
sola Kristus (samo vera, Sveto pismo
in Kristus, op. pis.)".

Dr. Pejovnik je v izčrpnem govoru
razčlenil vlogo Trubarja in njego-
vih sopotnikov Dalmatina, Krelja in
drugih, ki so položili temelje sloven-
skemu jeziku in izdali prve tiskane
knjige v slovenščini. "Manj znano je,
da so slovenski reformatorji opozarjali
takratno vladajočo oblast na njene ob-
veznosti pri širjenju uporabe knjižne
slovenščine, vnašali poleg novih ver-
skih naukov tudi nove nazore o svetu,
človeku, etiki, družbi in gospodarstvu,
ustanavljali šole, ustanovili prvo javno
knjižnico na Slovenskem, organizira-
li Cerkev ... Blizu 500 let po reforma-
ciji, iz katere izhajajo tudi naš knjižni
jezik, kultura in narodna zavest, sta
naša samobitnost in državnost pred
novimi izzivi, preizkušnjami in mo-
žnostmi. Mogoče bi spet moral priti
nekdo, ki bi, podobno kot Martin Luter
leta 1517, napisal in nabil, tokrat na
vsa naša vrata, nekaj novih tez in ver-
jamem, da bi se na Slovenskem ponov-
no našli ljudje kot Primož Trubar in
Jurij Dalmatin ter njuni sopotniki, ki
bi znali ideje ne samo razlagati, ampak
tudi konkretizirati in širiti med ljudi."

Namen tekmovanja
za naziv inovativnega
mladega kmeta je popu-
larizirati kmetijstvo in
podeželje, spodbujati
pozitivno tekmovalnost in
druženje med mladimi

V Križevcih pri Ljutomeru je v organi-
zaciji Kmetijsko-gozdarske zbornice
Slovenije (KGZS) in Zveze slovenske po-
deželske mladine (ZSPM) potekal peti
izbor inovativnega mladega kmeta. V
konkurenci sedmih mladih kmetov
in kmetic je laskavi naziv tokrat pri-
padel 25-letnemu Alojzu Mlakarju iz
Zgornje Ložnice, ki je kmetijo od star-
šev prevzel leta 2008 in danes kmetuje
na dobrih 21 hektarjih. "To priznanje
je potrdilo, da sem na dobri poti. Ino-
vativnost bom nadaljeval tudi v pri-
hodnje. Pri različnih delih si namreč
poskušaš delo čim bolj olajšati, to pa je
možno samo z inovativnostjo," je dejal
Mlakar.

"Treba je imeti ideje, treba je
ustvarjati, samo delo ni dovolj. Inova-
tivnost je nujna, da bodo lahko naše
kmetije ekonomsko uspešne," je na raz-
glasitvi povedal podpredsednik KGZS
Branko Tomažič, predsednik ZSPM
Rok Roblek pa je dodal, da so inovaci-
je na kmetijah nujne ter da slovenski
mladi kmetje vedo na kmetijah nare-
diti ogromno. "Pokazati moramo, da
je kmetijstvo cenjen posel ter da bodo
ljudje drugače gledali na nas kmete. Na

Sadjarsko društvo Pomurja je na Turistični kmetiji Smodiš v Otovcih tudi letos,
že sedemnajstič, pripravilo razstavo starih sort sadja. Obiskovalci si do 7. novem-
bra lahko ogledajo več kot 60 različnih sort jabolk, poleg tega pa hruške, kutine,
orehe, lešnike in kostanj ter nekaj drugega eksotičnega sadja. Po besedah predse-
dnika Vlada Smodiša so se v društvu odločili, da opravijo popis izjemnih sadnih
dreves, pri čemer želijo k sodelovanju pritegniti tudi učence pomurskih šol, ki
naj bi v svojem domačem okolju poiskali najstarejša, največja, najdebelejša in
sploh posebna drevesa, v vsakem kraju pa bi posebno drevo označili tudi kot
spominsko. Med sadnimi vrstami bodo iskali jablano, hruško, češnjo, murvo,
kostanj, skorš in marelico. Najdebelejše drevo bodo poiskali tako, da bodo na
višini 1,2 metra izmerili njegov obseg, to drevo bodo označili, zbrali podatke o
lastniku in ga tudi zaščitili. Vsi učenci, ki bodo sodelovali v akciji, bodo vklju-
čeni v nagradno žrebanje, deset učencev bodo popeljali na izlet po Sloveniji,
dva bosta prejela po pet sadik sadnega drevja, podelili pa bodo še deset tolažil-
nih nagrad. (se)

Strelstvo - Tišina je gostila prvi krog panonske lige v streljanju z zračno puško.
Med ekipami je največ uspeha imela Tišina, ki je slavila pred Dobrovnikom in
Turniščem. Med posamezniki je bil najbolj natančen Peter Somogy (SD Jezero
Dobrovnik), drugo mesto je osvojila Špela Mihalič (SD Koloman Flisar Tišina),
tretje pa Klavdija Pufic (SD Franc Lešnik - Vuk Maribor). V Turnišču so pripra-
vili prvi turnir regijske pionirske lige v streljanju z zračno puško. V ekipni kon-
kurenci je slavil ormoški Kovinar pred Tišino in Turniščem. Med pionirkami
je bila najučinkovitejša Iva Sever (SD MI Pomurka Murska Sobota), ki je slavila
pred klubsko sotekmovalko Saro Godina in Meliso Žalik (SD Koloman Flisar
Tišina). V konkurenci pionirjev je zmagal Ivan Keglevič (SD Koloman Flisar
Tišina), drugi je bil Marko Zavec (SD Štefan Kovač Turnišče), tretji pa Rok To-
mažič (SD Kovinar Ormož).

Namizni tenis - Minuli konec tedna sta bila v Ljutomeru turnirja v namiznem
tenisu. V soboto so se najprej za točke rang lestvice Republike Slovenije merili
rekreativni igralci ter veterani, odlično pa so se v konkurenci 118 tekmovalcev
odrezali pomurski igralci namiznega tenisa. Prva mesta so v absolutni konku-
renci osvojili Tim Fridrih iz Murske Sobote (kategorija do 39 let), Lojze Zore iz
Gornje Radgone (kategorija do 49 let), Igor Vinčec iz Murske Sobote (kategori-
ja do 59 let) in Jože Žekš iz Beznovcev (kategorija do 65 let), zmagala pa je tudi
dvojica Jože Žekš in Miro Šemrov (Jelenov hram Beznovci) v absolutni katego-
riji nad 60 let. Minulo nedeljo so v Ljutomeru pripravili še deveti mednarodni
turnir rekreativnih igralcev in veteranov v namiznem tenisu za prehodni pokal
Ljutomera. Nastopilo je 98 tekmovalcev iz devetih držav, prehodna pokala pa sta
pripadla Ljubiši Miloševicu iz Srbije in Vesni Pehoc iz Zagreba. Izmed pomur-
skih tekmovalcev so se izkazali Tim Fridrih iz Murske Sobote z drugim mestom
ter Ines Ferlin in Melani Murkovič, obe iz Ljutomera, s tretjima mestoma.
Karate - Pomurski tekmovalci so se v Trbovljah udeležili druge pokalne tekme
v karateju. Prva mesta so osvojili Vid Veren Hochsta"atter (Murska Sobota),
Matevž Jurinec (Radenci), Tanja Vrbnjak (Ljutomer) in mladinska ženska ekipa
Gornje Radgone.

Rokomet - V ljutomerski športni dvorani je bilo medobčinsko tekmovanje
osnovnih šol v rokometu za starejše učence. V konkurenci štirih šol je prvo
mesto osvojila osnovna šola Ivana Cankarja Ljutomer, ki je v finalu z 8:6 pre-
magala osnovno šolo Križevci. (mš)

Matilda Serec je praznovala 102. rojstni dan. Prihaja iz majhne obmurske vasi
Satahovci, v mestni občini Murska Sobota. Rodila se je v številčni družini, ki
je štela dvanajst otrok, in Matilda je bila najstarejši otrok. Ker je bila štiri leta
v Nemčiji, ko je bila še mlada, kjer si je služila kruh, se je dobro naučila nem-
škega jezika, katerega še danes kljub visoki življenjski starosti dobro govori.
Rodila je šest otrok, živijo še štirje: Pavla, Irena, Kristina in Anton. Ponosna je
na devet vnukov in enajst pravnukov. Z možem Jožefom, ki je bil ribič in lovec,
sta kmetovala na majhni kmetiji. Kot članica Turistično-kulturnega društva
Goska Satahovci še vedno rada poprime za krep papir in pokaže mladim, kako
se izdelujejo rože iz njega. Na jesen življenja živi s hčerko Ireno in vnukinjo
Lidijo. (jž)

Na Dvojezični osnovni šoli (DOŠ) Pro-
senjakovci so s slovesnostjo, ki so jo
pripravili v šolski telovadnici, pro-
slavili 30 let delovanja. V tej obmejni
vasi, kjer je državna ljudska šola naj-
prej zaživela v letu 1909, je po drugi
svetovni vojni v dveh učilnicah delo-
vala osemletka, ki je pozneje posta-
la podružnična šola OŠ Fokovci. Leta
1981 je na obrobju vasi zrasla nova
šolska zgradba paviljonskega tipa, DOŠ
Prosenjakovci pa je postala centralna
osemletka in drugi dom za učence s
celotnega dvojezičnega območja nek-
danje velike občine Murska Sobota. Še
danes jo obiskujejo učenci od Hodoša
do Čikečke vasi, medtem ko se v stari
prenovljeni zgradbi nahaja dvojezični
vrtec, ki spada med vrtce občine Mo-
ravske Toplice. Slavnostni govornik
Boris Černivec, direktor direktorata
za vrtce in osnovno šolstvo, je dejal,
da mnogi ocenjujejo, da je šola pri
nas draga, toda po njegovem mnenju
je tisto, kar Slovenija vlaga v šolstvo,
tega tudi vredno. "Približno na vsakih
pet kilometrov imamo novo šolo, kar
pomeni široko mrežo, da omogočimo
vsem otrokom, da jim do šole ni pre-
daleč. Teh šol imamo okoli 500 in v teh
šolah imamo visoko strokovno izobra-
žen kader," je pojasnil Černivec in po-
udaril, da učitelji, ki prenašajo znanja
na mlajše generacije, opravljajo enega
najbolj plemenitih poklicev: "Še nekaj
nam tujina zavida. Imamo šolo, ki je
odprta do petih popoldne, imamo po-
daljšano bivanje, imamo knjižnico,
svetovalno službo, polovica Evrope
sploh športne vzgoje nima v svojem

"Letos je mednarodno leto prostovolj-
stva, kot prostovoljka že več kot leto
dni sodelujem s Pokrajinskim mu-
zejem Murska Sobota. S Tamaro An-
drejek, ki je kustodinja pedagoginja
v muzeju, sva se dogovorili, da bi se v
okviru Dnevov evropske kulturne de-
diščine, ki so letos posvečeni temi De-
diščinske skupnosti in prostovoljstvo,
predstavili prostovoljci. Z Markom
Krennom, ljubiteljskim zgodovinar-
jem, sva pripravila razstavo, za katero
je Mark prispeval večino materialnih
virov, jaz pa sem prispevala del pisnih
virov - dokumentov, predlagala za-
snovo razstave in postavitev v krono-
loškem in tematskem zaporedju, kar je
bila tudi tema moje magistrske naloge
z naslovom V Prekmurju po letu 1945,
pripravila sem tudi predavanje," poja-
sni mag. Bernarda Roudi, prof. zgodo-
vine in geografije na OŠ Kapela, kjer
je redno zaposlena, v prostem času
muzejska prostovoljka. Razstavo z na-
slovom Prekmurje po letu 1945 in pod-
naslovom Ukrepi socialistične oblasti
in njihov vpliv na življenje ljudi je bila
v muzeju na ogled od 23. septembra do
16. oktobra, ogledalo si jo je okrog 600
ljudi, kar je po njenem veliko.

V Šalamencih - iz te vasice na Go-
ričkem je ena redkih članic SAZU,
akademikinja, paleontologinja dr.
Dragica Turnšek - v družini Pinta-
rič rojena Roudijeva, je OŠ obiskova-
la v Puconcih ("takrat sem si strašno
želela postati novinarka, zelo veliko
sem delala na šolskem radiu"), gim-
nazijo najprej kratek čas v Ljutome-
ru, kjer "je bila moja sošolka kasnejša
dolgoletna notranjepolitična novinar-
ka Metka Lajnšček, in potem v Murski
Soboti. Vendar sem se ob koncu gim-
nazije odločila za študij zgodovine, ki
sem jo imela že od nekdaj rada in ker
programu. In to je tisto, zaradi česar je
slovenska šola lahko nekoliko dražja."

Ravnateljica DOŠ Prosenjakovci
Jožefa Herman je v nagovoru oceni-
la, da je iz "lepotice na koncu majhne
vasi Prosenjakovci v teh letih zrasla
dama, ki ponosno koraka po načelih
sodobne šole in ponuja učencem mo-
žnost pridobitve kakovostnih znanj

je o njej rad razpravljal tudi moj oče.
Moje diplomsko delo - z odliko sem
diplomirala 1993 na Pedagoški fakul-
teti v Mariboru - nosi naslov Kmečko
vprašanje in kmetijska politika v ob-
dobju administrativnega socializ-
ma, moj mentor je bil spoštovani dr.
Dušan Necak, ki mi je bil ves čas vzor.
Zato sem se po nekaj letih, ki sem jih
z možem Robertom posvetila vzgoji
danes 16-letnega sina in skoraj dva-
najstletne hčerke, odločila nadaljevati
raziskovalno delo. Del podiplomskih
študijskih obveznosti sem opravila pri
dr. Božu Repetu."

Najprej je poučevala na gimnazi-
ji v Murski Soboti, po porodniškem
dopustu se je 1996 zaposlila na OŠ
Kapela, kjer je bila mentorica števil-
nih raziskovalnih nalog. Med udar-
nejšimi zgodbami, o katerih govorijo
pričevanja ljudi v njenem magistrskem
delo - uspešno ga je zagovarjala 11. ja-
nuarja letos na mariborski Filozof-
ski fakulteti, njej mentor je bil redni
prof. dr. Darko Friš - , so o filovskem
"lagerju", prvem koncetracijskem ta-
borišču na ozemlju Slovenije za ob-
močje Prekmurja, ki je obstajalo od
aprila do septembra 1945 in je bilo
namenjeno predvsem Madžarom, ki
so zaradi hrane ali cigaret pristopi-
pomembnih za življenje". Med dosežki
je med drugim izpostavila, da se poleg
učenja slovenskega in madžarskega
jezika učenci lahko učijo še nemški in
angleški jezik, da so se leta 2002 pri-
ključili mednarodni mreži Ekošol in
da vzorno skrbijo za čebele, saj že od
leta 1984 pri njih uspešno deluje tudi
čebelarski krožek.

li k t. i. njilašem, vojni škodi ("bilo je
kar 11.600 prijaviteljev te škode"), za-
plembah premoženja ("ključna oseb-
nost je bil Josip Benko"), drugi agrarni
reformi, kolonizaciji, zadružništvu in
kulaških procesih idr. "Neki strah je
še ostal v ljudeh, ki so vse to doživlja-
li, vse do danes," ocenjuje. Raziskala je
nacionalizacije/podržavljenja premo -
ženja in procese proti katoliškim (Jože
Hauko, Ivan Jerič in Jožef Vojkovič ) in
evangeličanskim duhovnikom, najbolj
odmeven je bil proti danes 80-letnemu
Ludviku Jošarju. Meni, da je veliko
možnosti, da se učencem približajo
teme iz lokalne zgodovine, npr. pri iz-
birnih predmetih, interesnih dejav-
nostih ali na dnevih dejavnosti. Po 17
letih bivanja v Murski Soboti "se poču-
tim Sobočanka. Najbolj srečni pa smo,
ko smo z družino v hiški v Andrejcih,
kjer je naš drugi dom med prijaznimi
ljudmi".

Niz letošnjih dogodkov
glede ptujskih odpad-
kov "diši" po prekinitvi
pogodbe in sodnem sporu
med podizvajalcem Čistim
mestom in koncesionar-
jem Javnimi službami

Ob februarskem prevzemu Centra
za ravnanje z odpadki (Cero) Gajke
so Javne službe kot nosilec vseh
štirih koncesij pri ravnanju z odpad-
ki v občini s Čistim mestom podpisale
aneks k pogodbi o zbiranju in odvozu
do izbire novega izvajalca. Javne službe
so za te storitve marca objavile javni
razpis, omenjeno "smetarsko" podjetje
je oddalo cenovno najugodnejšo vlogo,
a je bil razpis razveljavljen.

Dvoboj z Zverom je bil, sodeč
po odzivu več kot dvestotih gledal-
cev, najbolj atraktiven in je prepričal
tudi strokovno komisijo v sestavi
Dejan Zavec, Stanislav Milutinovič,
Slavko Dokl. Kot najbolj borbenemu
je nagrado podelila Zveru, za najbolj
tehnično dovršenega je bil proglašen
Nejc Nedeljko, pokal za najmlajšega
zmagovalca je prejel Timotej Pučko,
kot ženska zmagovalka je bila nag-
rajena Monika Božičko. "Fantje so
v zadnjih letih veliko napredovali, s
pravim pristopom in trdim delom se
njihova kakovost dviguje. Se pa v Slo-
veniji na splošno slabo dela na nivoju
zveze, premalo je ustreznega trener-
skega kadra in ne izkoriščamo ugod-
nega momenta. Boks je pravzaprav
klinično mrtev. To je realno stanje, ki
pa se ga ne smemo sramovati, ampak
je treba pričeti delati," je dejal Dejan
Zavec, ki je imel na tekmovanju tudi
svojega boksarja iz kluba Legionar. Da
pet tisoč evrov. Na voljo imamo zgolj
okrog 38 tisoč evrov mesečno, kolikor
se nabere iz naslova položnic, zato do
izbire ni prišlo," je povedal direktor
Javnih služb Alen Hodnik. Ponovne-
ga razpisa niso pripravili, so se pa od
aprila predstavniki omenjenih pod-
jetij usklajevali. Dogovora kljub temu
ni bilo. "Novembra so nam naložili
povečanje števila ekoloških otokov
z 260 na 320. Lani smo odvažali 200
posod za biološke odpadke, letos
junija jih je bilo skoraj 900. Obseg del
se je bistveno povečal, tudi stroški,
a nam tega nihče ne plača. Ocenju-
jemo, da mesečno delamo z izgubo
v višini 20 tisoč evrov. Cena je v vel-
javi od 2009, stroški so se od takrat
bistveno povečali. Sprejeli smo vrsto
varčevalnih ukrepov, tudi plače smo
znižali, vendar pod takšnimi pogoji ne
moremo več delati," je dejal direktor
Čistega mesta Janez Letnik.

Člani kluba borilnih veščin Ptuj so
se udeležili mednarodnega kikboks
turnirja v Crikvenici in v konkurenci
160 tekmovalcev iz 22 klubov in treh
kljaj nastajal na njihovi strani oziroma
v proračunu MO Ptuj.

preko odvetniške pisarne občinskemu
podjetju poslalo dopis, ki ga v Javnih
službah še niso preučili. V njem nava-
jajo, da v kolikor do konca oktobra ne
bo podpisa novega aneksa z nivojem
cen iz julija 2011, dogovora o plačilu
zapadlih obveznosti in določitve roka
za izvedbo razpisa s 15. decembrom
odpoveduje pogodbo.

V ptujski občini se je lani zbralo
10.411 ton komunalnih odpadkov,
411 kilogramov na prebivalca, kar je
več od slovenskega povprečja (338 ki-
logramov na prebivalca). Z ločevanjem
posameznih frakcij se na deponi-
jo odloži 272 kilogramov na prebiv-
alca, s čimer se količina za odtenek
spusti pod državno povprečje (274).
Čisto mesto se v bližnjih občinah,
ki gravitirajo k Cero Gajke, priprav-
lja na posodobitev obstoječega siste-
ma, s tem se približujejo prebivalcem,
dosegajo večjo učinkovitost ločevanja
in posledično zmanjševanja odlagan-
ja. Uvajajo tako imenovano pobiran-
je posameznih frakcij od vrat do vrat,
le še steklo bodo odvažali z otokov.
"Z nekaterimi ukrepi, tehnologijo in
znanjem sistem drugod že nosi rezul-
tate. Količina komunalnih odpadkov
je še vedno v porastu, a se to pozna
le pri ločenih frakcijah, ki služijo kot
sekundarna surovina, na deponijah se
odloži manj," je dejal Letnik.

"Temu smo naklonjeni, vendar
se bojim, da so spremembe trenut-
no nedopustne. Karkoli se zgodi,
se mora na nivoju vseh občin, ki so
povezane s Cero Gajke, ker moramo
zadevo obravnavati celovito. Drugo
pa je, da nam država ob obstoječi
zamrznitvi ne bi odobrila povišanja
cen, ki bi bile z novo uredbo uvedene
v onesnaževalcem neprijazno kalku-
lacijo," je povedal Hodnik. A o tem je
le malo govora, saj se akterji names-
to o jutrišnjem dnevu pogovarjajo o
včerajšnjem.

Posneli film in reklamo

Na ormoški gimnaziji se vedno dogaja kaj zanimivega, saj imajo dijakinje in
dijaki na voljo številne obšolske dejavnosti, pa tudi zanimivo projektno delo,
ki jim pogosto omogoči tudi spoznavanje novih prijateljev in obiskovanje vr-
stnikov po Evropi.

Tokrat so se že na začetku šolskega leta s svojim delom izkazali udeleženke
in udeleženci foto-video krožka, saj so posneli svoj film z naslovom Jaz pa sem.

Dijaki gimnazije že vabijo na premiero svojega filma, ki bo v petek (28. ok-
tobra) ob 13.15 v jedilnici šole. Ob tej priložnosti bodo predstavili še en izdelek
foto-video krožka. Gre za reklamo z naslovom Poln energije, ki si jo je zamislila
in jo tudi posnela dijakinja Sara Munda. (dlž)

Proti severnemu vetru

V četrtek ob 19.30 za abonma Tespis, Orfej ter izven bodo v Mestnem gledališču
Ptuj uprizorili predstavo Proti severnemu vetru avstrijskega pisatelja Daniela
Glattauerja. Prva slovenska uprizoritev je nastala v koprodukciji Mestnega gle-
dališča Ptuj in gledališča Kranj. (slp)

Alenka Slavinec razstavlja na Ptuju

Jutri ob 19.30 bodo v Galeriji Tenzor v Mestnem gledališču Ptuj odprli razstavo
fotografij Alenke Slavinec z naslovom Slovenia in us. Na ogled bo do 26. no-
vembra. (slp)

Koronarci o zdravi prehrani

Svečanost na starem pokopališču

Rekreacija za vse generacije

Občinska organizacija RK Markovci in tukajšnja župnijska Karitas vabita na
rekreativno vadbo, ki se je v prostorih centra Zaf začela v začetku tega tedna.

V ponedeljek vabijo na splošno rekreativno vadbo za ženske, ki se začne ob 19.
uri. V sredo ob 18. uri se v centru srečujejo starejši, ki si želijo sproščene vadbe,
ob 21. uri pa tam poteka še zumba, rekreativna plesna vadba. (ps)

Pomoč alkoholikom - Anonimo društvo Al-Anon za samopomoč družin alko-
holikov ponuja pomoč svojcem in prijateljem alkoholikov. Če je čezmerno uži-
vanje alkohola postalo problem in svojci potrebujejo anonimno ali brezplačno
pomoč, naj pokličejo po telefonu 01/ 432 30 01 ali na 041/ 590 789, lahko se
oglasijo tudi na elektronski naslov info@al-anon.si ali pa informacije poiščejo
na spletni strani http://www.al-anon.si. (rk)

Lastniki zemljišč,
po katerih bo potekala
soboška južna obvoznica,
s precejšnjo zamudo
prejemajo odškodnine

Namen tekmovanja
za naziv inovativnega
mladega kmeta je popu-
larizirati kmetijstvo in
podeželje, spodbujati
pozitivno tekmovalnost in
druženje med mladimi

Osnutek občinskega
urbanističnega načrta
bodo skušali pripraviti
do konca tega leta

Mestni svetniki bodo na današnji seji
dobili informacijo, kako napreduje ob-
činski prostorski načrt, temeljni stra-
teški dokument za urbanistični razvoj
mesta.

"Vsak nov prostorski plan vsebu-
je načela trajnostnega razvoja, kot so
kakovostno življenjsko okolje s takšno

Močen sunek vetra
je podrl gradbeni oder
ob frankolovski cerkvi
in pod sabo zmečkal na
srečo le nekaj nagrobnih
spomenikov

Obnova fasade in strehe bo župni-
jo (tako kot povsod obnova poteka s
pomočjo prostovoljnih prispevkov fa-
ranov) stala 150 tisoč evrov. Sploh za-
menjava strešne kritine je bila nujna,
saj je obstajala velika nevarnost pada-
nja opeke. Odkar je pred osmimi leti
v župnijo prišel Cestnik, so cerkev, ki
je prej dolga leta propadala, temeljito
obnovili. Uredili so zvonik, pročelje
cerkve, veroučne učilnice, park in par-
kirišče. Fasada in streha tako sodita v
zadnji sklop večjih investicij.

Po dve brezplačni vstopnici za ogled koncerta Zgodbe iz novih
glasbenih svetov, ki bo v petek, 28. oktobra, ob 19.30, prejmejo:

Tako še vedno velja stališče mini-
strstva, da brez sodelovanja občine
Muta in Šolskega centra Slovenj
Gradec, katerega del je Srednja šola
Muta, ne nameravajo sprejeti nobene
odločitve.

Medtem je Diaz pričel zbirati
okrepitve iz Tirolske. Boroje-
vič je uspel čez Piavo spraviti
17 divizij, toda že takrat je Diaz
imel na drugi strani 30 divizij.
Borojevič je svoje poveljstvo
silil k hitri odločitvi, toda od-
govora ni bilo. Pričelo je pri-
manjkovati streliva, tako da
je vsak top dvojne monarhi-
je dnevno lahko izstrelil manj
kot pet granat, hrane pa je Bo-
rojevičeva vojska imela samo za
15. junij.

"V noči na 20. junij, štirje
dragoceni dnevi so bili izgu-
bljeni, so se nasprotnikove
sile povečale že na 33 divizij,
jaz pa sem imel hude izgube...
Predlagal sem, naj se zaradi
izčrpanosti čet opusti ofenzi-
va pri Trevisu, kajti sovražnik
je postajal vedno močnejši, jaz
pa vse šibkejši. Za hrbtom sem
imel nevarno reko in vsak tre-
nutek bi lahko prišlo do kata-
strofe."

Poveljstvo je mečkalo, na Boro-
jevičeve predloge o umiku ni in
ni bilo odgovora. No, končno je
prišlo povelje za prekinitev
ofenzive in Borojevič je svojo
vojsko umaknil hitro in tako,
da sovražnik umika ni niti
opazil. "Bila je to moja najtežja
naloga, ki sem jo v vojni izpe-
ljal," pravi Borojevič. Med po-
veljniki na avstro-ogrski, kakor
tudi na italijanski strani, so bili
dokaj slabi osebni odnosi. Bo-
rojevič je imel precej konflik-
tov s svojimi nadrejenimi in
tudi tokrat je v pismu prijate-
lju pošteno okrcal vojaški vrh
dvojne monarhije: "Ne Piava,
temveč brezmejna lahkomisel-
nost in površnost vrhovnega
poveljstva sta bili krivi opusti-
tve ofenzive. Njegovo Veličan-
stvo postaja vse bolj avtokrat,

Knjiga Mira Simčiča je izšla pri
založbi Intelektualne storitve
v Kopru. Naročila tel. 04067
16 97, e pošta katarinasim-
cic@gmail.com.

ker okrog sebe nima nobenega
moža. Sam nima izkušenj in ob
sebi nima nikogar z izkušnja-
mi, kajti njegova okolica od-
govarja na vse da in amen. Ne
bom se več mešal v to stvar, ker
je imam zadosti. Conrad je vso
stvar predlagal, ker je to bila
njegova fiksna ideja, od katere
je trpel že v miru. Ta se mu je
ponesrečila leta 1916 (Borojevič
ima v mislih spodletelo avstro-
ogrsko ofenzivo iz Tirolske),
toda zaradi tega ni postal nič
pametnejši."

Tudi v Nemčiji stvari niso
šle najbolje. Povečevale so se so-
cialne napetosti. Pogajanja cen-
tralnih sil z novimi sovjetskimi
oblastmi niso potekale v zado-
voljstvo slednjih, saj so nemški
pogoji bili zelo težki. Donavska
monarhija je bila bolj popustlji-
va, čeprav jim ni dišala ruska
ideja o samoopredelitvi naro-
dov. Ambicije Nemcev do oze-
melj, ki so bila pod kontrolo
Rusije, so bile precejšnje (zah-
tevali so 150 tisoč kvadratnih
kilometrov). Rusi so februarja
energično odklonili nadaljeva-
nje pogajanj zaradi ultimativ-
nih zahtev nasprotne strani.
Antantni zavezniki pa so se od-
ločili, da bodo podprli naspro-
tnike boljševistične revolucije
v Rusiji.

Nemci so se konec februarja
odločili za pohod proti Rusom.
Uspešno so zasedli velika ob-
močja in zasegli velike količine
hrane in opreme, Rusi pa se v
glavnem niso upirali. Boljševi-
stična oblast je bila kmalu pri-
pravljena brezpogojno sprejeti
prejšnje predloge Nemcev, toda
Nemcem je to sedaj bilo prema-
lo in se jim nikamor ni mudilo.
Prvega marca so sovjetske obla-
sti sprejele ultimativne zahteve
Nemcev, kar bo pozneje znano
kot brestlitovski mir. Nemci so
prodrli tudi v Ukrajino, da bi
podprli belo gardo proti rdeči
armadi. Antanta in central-
ne sile so tako v državljanski
vojni v Rusiji praktično znašle
na enotni frontni črti proti bolj-
ševikom.

začetku 1918, po podpisu bre-
stlitovskega miru z Rusi, en-
kratno priložnost za dokončno
zmago nad Francozi, najmoč-
nejšim sovražnikom v tej vojni.
Rusi so bili dokončno elimini-
rani kot pomemben sovražnik,
nemške sile so prvič v tej vojni
bile na zahodni fronti močnej-
še od antantnih zaveznikov,
saj so na zahodno fronto usme-
rile kar štiri petine svojih voja-
ških potencialov. Nemci so pred
koncem vojne, v primerjavi z
razmerami na začetku vojne,
praktično podvojili ognjeno
moč svojih enot. Pri Nemcih,
tako v poveljstvih kot med
navadnimi vojaki, je obstaja-
la močna množična volja po
odločilnem spopadu, ki naj bi
prinesel dokončno rešitev dol-
gotrajne vojne in Nemčiji zago-
tovil zmago.

Vedno močnejše angažira-
nje ZDA bo kaj kmalu skrha-
lo premoč nemških enot in jo
občutno prevesilo v korist an-
tante. Ludendorf se je odlo-
čil za nove ofenzive v Franciji.
Francoska armada ravno tako
ni zgubljala čas v zimskih me-
secih: na razpolago je imela
boljše materialne možnosti kot
Nemci. Te so ji omogočile pre-
novo, okrepitev in reorganiza-
cijo armade. Še največ težav so
imeli s pomanjkanjem vojakov,
saj je Francija bila do konca iz-
črpana.

Nemci so pričeli 21. marca s
splošnim silovitim napadom v
pokrajini Pikardiji po kratki in
ostri topniški pripravi. Pričela
se je druga bitka v Pikardiji. V
dveh dneh so se Nemci prebili
20 kilometrov globoko, razbili
v celoti eno britansko armado
in hudo prizadeli drugo. Fran-
cozi so dovažali nove sile, ki so
se zagrizeno upirale.

Po enem tednu napadov je
moč nemške ofenzive splahne-
la in zavezniška obramba se je
uspešno okrepila na ključnih
odsekih pri Amiensu. Prepre-
čili so namen Nemcev, da se
oba krila napada po uspešnem
prodoru združita in nadaljujeta
prodor proti Parizu.

Konec maja so Nemci v
tretji bitki tega leta znova na-
padli med Soissonsom in Re-
imsom. V napadih na močno
utrjene postojanke, ki jih je na-
sprotnik slabo branil, so Nemci
dosegli hiter uspeh. Sredi julija
so Nemci pričeli v pokrajini
Šampanja s četrto ofenzivo, ki
pa so jo antantni zavezniki pri-
čakovali. V pičlih treh dneh,
od 15. do 18. julija, so Nemci
nepričakovano doživeli zlom
zahodne fronte. Nemci so doži-
veli presenetljivo grd poraz in
so se morali umakniti za reko
Marno. Tokrat je šlo za poraz
strateškega pomena, ki se bo
kmalu spremenil v dokončni
nemški poraz v prvi svetovni
vojni.

Odločilna pobuda bo od
tega mesta in od tega časa
naprej le na strani antante.
Osmega avgusta so anta nt ni
zavezniki udarili na obeh stra-
neh reke Somme in so Nemcem
uničili 16 divizij v kratkem
času. Nemška vojaška koman-
da se je zavedala, da je konec
blizu. Do velike načrtovane
antantne ofenzive pa vseeno
ni prišlo, saj se bodo po podpisu
premirja 11. novembra nemške
armade prostovoljno odpravile
na ponižujočo vrnitev domov, v
meje nemškega cesarstva. Gro-
zljive štiriletne morije je bilo
tako konec.

Oba je novica dosegla doma, a vseeno sta bila čez petnajst minut
že pri šoli. Pripeljali so ju v spremstvu siren in utripajočih luči.

Ivano Premk sta obvestila, kaj se je zgodilo. Razburjeni Vrenko
ji je, prav nič v skladu s svojim ustaljenim žargonom, rekel: "Ostani
doma, sranje tu ne bo zaradi tega nič večje."

Na kraju zločina je bilo žalostno in grdo. Že na pogled masiv-
no betonsko korito je zgrmelo na tla z okenske police v visokem
prvem nadstropju. Ob tem je Sanji Klemenčič, spol: Ž, starost: 42,
prof. ang. in nem. jezika, zdrobilo glavo. Korito je ob padcu počilo
in zemlja, iz katere so prej poganjale rdeče, vijolične in posebno
nežne roza mačehe, se je razsula po tlaku.

Glede poklica kriminalist: Ponosni nosilec naziva kriminalist
ena, Marko Breznik, je tokrat v službi prvič bruhal. Pogleda na
to, kar je bila še pred kratkim simpatična ženska, ki jo je osebno
poznal, zdaj pa le kup nekakšnega ... ni prenesel. Nemočno se je
zastrmel v razsuto zemljo, pomešano z nečim sluzastim. Ko je
dojel, kaj gleda, je zbral toliko moči, da je stekel stran, tja, kjer
po njegovem mnenju ni bilo pričakovati sledi tega zločina, toliko
kriminalističnega posluha mu je namreč še ostalo, se naslonil na
steno in bruhal. Solze, ki jih je pri tem točil, je pripisoval pekoče-
mu občutku v požiralniku, v resnici pa je jokal. Zdaj je kot stena
bledi Marko Breznik sedel na zadnjem sedežu policijskega golfa
in globoko dihal. Ob njem je stal policist Aleksander Rep. Ta je
bil v boljši kondiciji, kar je z držo tudi dajal vedeti, češ meni pa ni
slabo. A Rep sploh ni prišel blizu kraja zločina in tudi če bi, si ne bi
upal pogledati. Martin Vrenko ni kazal, da bi ga prizor pretresel.
Pa ga je. Če navzoči ne bi bili preveč zaposleni s svojimi opravili,
bi opazili, da se višji kriminalistični inšpektor izogiba pogledu na
razsuto prst, v kateri so umirale mačehe. Kolikor se je dalo, se je
poskušal posvečati drugim delom prizorišča zločina. Pogovarjal
se je z Lesjakom, ki je nadzoroval in usmerjal delo tehnikov ter
odgovarjal na Vrenkova vprašanja. Tega je ravnokar zanimalo, ali
je žrtev v trenutku, ko je nanjo padlo korito, odhajala iz stavbe ali
prihajala v stavbo. Vprašanje je postalo splošno aktualno, ko so v
pisarni odkrili pozabljene avtomobilske ključe. Po tem so skle-
pali, da je bila v trenutku, ko jo je zadelo korito, Sanja Klemenčič
na poti v zgradbo.

Podrobno so si ogledali okno in polico, od koder je zgrmelo
betonsko korito. Okno je bilo na hodniku pred zbornico. Dosto-
pno je bilo vsakomur. Težko korito je bilo na levi in desni strani
priklenjeno z verigo in kavljema. Ta sta se sicer dala sneti, a ni-
kakor ne sama. Da bi korito padlo po nesreči, je bilo izključeno.
Tehniki so se prepričali, da na koritu ni prstnih odtisov. Zaslišali
so čistilke, ki so bile v času dogodka na šoli. Videle niso nikogar,
slišale niso nikogar, našle niso ničesar. Razen tiste med njimi, ki
je našla ravnateljico.

V sredo zjutraj je v šolo prihajajočim dijakom njihovo namero,
da bi se udeležili pouka, onemogočal modro-bel trak z napisom
STOP POLICIJA
STOP POLICIJA
STOP POLICIJA
STOP POLICIJA,

razpet pred glavnim vhodom v šolsko poslopje. Znotraj ogra-
jenega pravokotnika so ležali kosi betona, razsuta zemlja in nekaj
uvelih rož.

Avtor prispevka z zgornjim naslovom
Miran Mihelič v Večerovih Pismih
bralcev Triglavskemu narodnemu
parku (TNP) očita, da k razpravi na
okrogli mizi ob 30-letnici TNP niso
bili povabljeni župani občin, v katere
sega park. Namen okrogle mize Tri-
glavski narodni park včeraj, danes,
jutri, ki je bila organizirana kot eden
od dogodkov ob letošnji 30. obletnici
zakonske ustanovitve TNP, je bil pred-
staviti razmišljanja o narodnem parku
in izkušnje posameznikov, ki živijo in
delajo na območju narodnega parka in
ki so s parkom povezani bodisi z de-
javnostmi bodisi s strokovnim delom.
Zato so bili med gosti okrogle mize, ki
so imeli svoje predstavitve z različni-
mi pogledi na narodni park in tudi
kritičnimi mislimi, štirje domačini
(dva s primorske in dva z gorenjske
strani parka), pobudnik akcije za oži-
vitev doline Trente, dva predstavnika
nevladnih organizacij in univerzite-
tni profesor. Vabilo na okroglo mizo
je bilo poslano tako vsem občinam v
parku ter zavodom in ustanovam, s
katerimi park pri svojem delu sodelu-
je, kot tudi širši javnosti (objave v kole-
darju dogodkov, mesečnem spletnem
napovedniku, na spletni strani, lokal-
ni televiziji in radiu). Demantiramo
trditev Mirana Miheliča, da se v park
naseljujejo divje živali. Doseljevanje in
ponovno naseljevanje živali prostoži-
večih vrst sta v parku prepovedani.

Tudi očitek, da je za domačine iz
publike zmanjkalo časa in da njihovi
predlogi zopet ne bodo upoštevani,
ne drži. Osrednji del okrogle mize so
bile predstavitve osmih gostov, sledila
so razmišljanja udeležencev iz publi-
ke, okrogla miza pa je bila zaključena
po tem, ko iz publike ni bilo nobene-
ga vprašanja več. V TNP se trudimo, da
v svoje delo aktivno vključujemo lo-
kalne prebivalce. Tako prebivalci kot
strokovna in širša javnost imajo mo-
žnost, da sooblikujejo vsebino načrta
upravljanja TNP, ključnega dokumen-
ta narodnega parka, v katerem bodo
določeni razvojne usmeritve ter načini
izvajanja varstva, rabe in upravljanja
na zavarovanem območju. Na pod-
lagi prvega kroga delavnic, ki jih je
TNP organiziral tudi v krajih lokalnih
skupnosti za oblikovanje vizije TNP
in za določitev prednosti, slabosti,
nevarnosti in priložnosti, je nastalo
obsežno poročilo, v katerem so zapi-
sani vsi predlogi, podani na delavni-
cah, poslani po pošti ali posredovani
v anketi. Na podlagi zbranih predlo-
gov na delavnicah in na podlagi stro-
kovnih analiz je skupina za pripravo
načrta upravljanja TNP pripravila
osnutek upravljavskih ciljev in ukre-
pov za načrt upravljanja TNP 2012-
2022. Tudi ta osnutek bo predstavljen
na delavnicah po lokalnih skupnostih,
in sicer: 8. 11. v Tolminu, 10. 11. v Bohi-
nju, 11. 11. v Logu pod Mangartom in
15. 11. v Gorjah. Cilj srečanj je pridobi-
ti komentarje, predloge in dopolnitve
udeležencev.

11. september je vtisnil močen pečat
dogajanju v zadnjem desetletju in
ostal dan spomina na uničenje dvojč-
kov Svetovnega trgovinskega centra,
simbola gospodarske in družbene do-
minacije kapitala. Twins - dvojčka sta
se pod brutalnostjo drugače misle-
čih zrušila vase kot hiša iz kart in pod
sabo pokopala skoraj tri tisoč nedol-
žnih življenj. Dogodek se je neizbrisno
zarezal v spomin. Pa ne le v spomin,
ampak z represivno mašinerijo tudi v
usodo ljudstev na drugem koncu sveta,
ki so z življenji plačevala za nedopu-
stni teror "svojega sina".

Tudi Maribor ima svoj "ground
zero", pravzaprav več. Eno največjih
mučilnic in največje urbano mori-
šče - Ulico talcev 11. Tudi tu so bili
tarča teroristične morije domoljubi
in civilni prebivalci. V teh prostorih
je bilo zaprtih in mučenih na tisoče
pripadnikov narodnoosvobodilnega
gibanja. Mnoge so pošiljali v smrt v
koncentracijska taborišča. Na notra-
njem dvorišču je bilo med avgustom
1941 in letom 1945 postreljenih 662
domoljubov. A usoda je bila še bolj ne-
izprosna. V zavezniških bombnih na-
padih niso bili pokončani le civilisti v
mestih sil osi (Dresden, Berlin ... ali v
Hirošimi in Nagasakiju). Tovore bomb,
ki jih niso mogli odvreči na glavne
cilje, so pri vrnitvi v baze odvrgli tudi
na industrijski Maribor. Haaške kon-
vencije o nebombardiranju nevojaških
ciljev niso upoštevali.

V zborniku dr. Marjana Žnidari-
ča Cilj Maribor, izdanem leta 2004 ob
60-letnici, je zapisano: "Pogosta bom-
bardiranja leta 1944 so tudi zelo zavi-
rala razvoj osvobodilnega gibanja v
mestu. Med 7. januarjem 1944 in 12.
aprilom 1945 je v 29 bombnih napa-
dih sodelovalo 1518 zavezniških letal,
ki so odvrgla na mesto 15.795 bomb
(4750 ton!)."

Posledica je bila strahotna morija
civilnega prebivalstva. Bombni napadi
so zahtevali 483 življenj in več sto ra-
njenih. Končne številke so še večje, saj
žrtev, ki so pomrle za posledicami ran,
ni nihče evidentiral. Porušenih ali po-
škodovanih je bilo skoraj pol mestnih
zgradb (2290 stavb).

Prav je, da se spominjamo teh žr-
tvovanih življenj, da se jim ob dnevu
spomina na mrtve poklonimo.

Žal je centralni spomenik talcem
kar nekam odmaknjen od zavedanja
meščanov. Organizacija vsakoletne
žalne slovesnosti je zreducirana na
minimum protokolarnih "obvezno-
sti". Govorce z rutinskimi govori in
pevce preglasi hrup prometa, ki domi-
nira nad tem spominskim prostorom.

Spomin na tragično pobite domoljube
si očitno ne zasluži zaprtja prometa za
čas komemoracije. Uglednega spomin-
skega znamenja, ki bi si ga zaslužili
tudi v zavezniških bombnih napadih
pobiti Mariborčani (in ki bi ga lahko
morebiti umestili na obstoječi Trg
talcev), še po 66 letih ne premoremo.
Osemmilijonski New York se je dostoj-
no poklonil spominu someščanov, ki
so preminili v bombnem napadu na
dvojčka. Županu Michaelu Bloomber-
gu ni pretežko mobilizirati meščanov,
da se zgrnejo ob Ground Zero. Odzvali
se niso le sorodniki, sodelavci in prija-
telji žrtev, ampak vsi zavedni mešča-
ni in celo predsednik države Obama.
Spomin na 11. september je živ. Spo-
minska žalna slovesnost ob desetletni-
ci je bila odraz zavesti Newyorčanov.

Kaj pa spomin Maribočank in Ma-
riborčanov na naš "ground zero"?
Smo sposobni preseči sedanji nivo in
pripraviti komemoracijo, kakršno si
zaslužijo naši predniki, ki so svoje ži-
vljenje vtkali v to mesto?

Ali bo Maribor kot evropska pre-
stolnica kulture znal prikazati ta del
naše zgodovine Evropi, katere narodi
so rušili in uničevali, kar so naši pred-
niki ustvarjali? Ali bo kdo zmogel or-
ganizirati komemoracijo, ki se je bodo
meščani množično udeležili v zaveda-
nju, da je treba preteklost povezati s
sedanjostjo? Ali bo kdo zmogel prostor
preoblikovati v enega najpomembnej-
ših trgov? Ali bo zmogel za tisti trenu-
tek ustaviti promet?

Z denarjem si je Rok
Brumen kupil športni
avto, motor, šel na
potovanja, si preuredil
stanovanje

"Moj namen je oškodovance poplača-
ti in se jim opravičiti," je v ponedeljek
na okrožnem sodišču v Krškem skušal
prepričati senat 26-letni Rok Brumen,
ki si je v dobrega pol leta preko dveh
podjetij z zgovornima nazivoma "Do-
brodošli pri nas" in "Pridi k nam" ogo-
ljufal (vsaj) 160 ljudi, ki so preko njega
želeli kupiti mobilni telefon iPhone4
ali dlančnik. Tako si je prilastil 146
tisoč evrov, seveda brez obresti, čeprav
v isti sapi prizna, da je dobrih 40 tisoč
evrov že vrnil. "Če bi bil v hišnem pri-
poru, bi lahko vse poplačal v štirih ali
petih dneh. Denar namreč imam, pod-
pira me družina, starša sta pripravlje-
na vzeti hipotekarni kredit, dala pa bi
mi tudi prihranke, ki sta jih hotela vlo-
žiti v obnovo hiše," je razlagal.

Ko je njegovo prvo podjetje zašlo
v takšne dolgove, da preko njega ni
mogel več poslovati, je odprl novega, a
že v štirih mesecih je tudi v tem podje-
tju ustvaril 60 tisoč evrov izgube. "Is-
kreno povedano in ne da bi lagal: ta
denar, ki so mi ga stranke nakazova-
le, me je potegnil in na mesec sem res
porabil 15 tisočakov. Tudi sam ne vem,
kaj mi je bilo. Kupil sem si športni
avto, motor, šel na potovanja, si preu-
redil stanovanje," je povedal Brumen,
ki je tako veliko strank pridobil s po-

nujeno ceno tehnike, ki je bila celo
nižja kot v tujini. Da je lahko bil tako
konkurenčen, je telefone nabavljal v
tujini preko neke fizične osebe in pri
njej potem odkupil nove telefone kot
rabljene in brez DDV-ja. Kot je pove-
dal, je prvo podjetje ustanovil z Boru-
tom černjavičem. "Černjavič je imel
celoten nadzor nad podjetjem, jaz sem
bil le izvajalec," je trdil Brumen, Čer-
njavič pa je v preiskavi trdil prav na-
sprotno, da je pač iz podjetja izstopil
prav zaradi Brumnovega poslovanja.
Sumljiva je bila tudi

prodaja Brumnove prve firme Pridi
k nam Elvisu Jusiču. Podjetje naj bi bil
namreč prodal tako, da bi mu Brumen
še plačal dobrih 102 tisoč evrov, a
Brumen je na sodišču trdil, da ni šlo
za tak znesek, ampak samo za 6000
evrov. "Zadeva je tako zapletena, da je
še jaz ne razumem," je pojasnil in želel
senat prepričati, kako resen namen
ima poplačati vse upnike.

Že v času preiskave je namreč očim
vzel kredit za 10 tisoč evrov in popla-
čal nekaj upnikov, v času poslovanja
pa je sam vrnil več kot 30 tisoč evrov;
ti prihranki so bili njegovi od štu-
dentskega dela, preživnine in štipen-
dije. In zakaj dolgov ne plačajo starši,
če imajo denar? "Starši so rekli, da ne
želijo imeti tega bremena, lahko pa
dajo denar. Če bi bil v hišnem pripo-
ru, bi to z lahkoto uredil, pa tudi dekle
ima veliko dela z najinim enajstme-
sečnim otrokom," je zatrdil Brumen,
ki je goljufal v času prestajanja pogoj-
ne kazni. Tudi zato mu senat ni verjel
in se ni mogel strinjati s predlogom o
odpravi pripora. Sojenje se bo nadalje-
valo 14. novembra.

V Murski Soboti se je
nadaljevalo sojenje
nekdanjima častnikoma
JLA Vladu Trifunovicu
in Berislavu Popovu

Zvonik radgonske cerkve za rušenje s
strani Jugoslovanske ljudske armade
(JLA) ni bil izbran na pamet, saj je šlo
za objekt, iz katerega je Popov pričako-
val, da bi se z njega streljalo na njegove
vojake, je med drugim včeraj na mur-
skosoboškem okrožnem sodišču, kjer
se je nadaljeval sodni postopek proti
nekdanjima častnikoma JLA Vladu Tri-
funovicu in Berislavu Popovu, dejal
Ljutomerčan Miroslav Rauter, med ta-
kratno vojno za Slovenijo načelnik ob-
močnega štaba teritorialne obrambe v
Ljutomeru. Rauter je bil včeraj edini za-
slišan, zaradi opravičenega izostanka
drugih prič pa je sodnik Branko Pala-
tin moral odpovedati za danes razpisa-
no nadaljevanje obravnave. Sojenje se
bo nadaljevalo 6. decembra.

Rauter, danes generalni sekretar v
ministrstvu za notranje zadeve v Lju-
bljani, je včeraj dejal, da je imela TO
v času desetdnevne osamosvojitvene
vojne leta 1991 tudi nalogo, da s pol-
kovnikom Popovom na pogajanjih
doseže umik motorizirane enote JLA iz
Gornje Radgone s čim manj škode. "Po-
gajanja niso bila uspešna. Dogodki se
niso odvijali tako, kot smo načrtovali.
Bojazen je bila, da bo JLA šla celo preko
državne meje," je povedal in dodal, da
so bila v času vojne dogovorjena pre-
mirja, ki pa so se kršila. "Spomnim se,
da je bila odločitev na republiški ravni,
da je treba pritisk povečati na enoto
JLA, zato se je 2. julija okrog 16. ure
zgodilo streljanje v Gornji Radgoni. V
slabi uri obstreljevanja z obeh strani je
bilo nekaj stavb poškodovanih, ranje-
nih ni bilo," je Rauter nadaljeval opiso-
vanje dogodkov izpred dveh desetletij.
"Želeli smo čim manj škode, znotraj v
stanovanjskih zgradbah pa se nismo
skrivali," je na vprašanje okrožnega dr-
žavnega tožilca Žarka Bejeka, ali je bila
TO na območju današnjih občin Gornja
Radgona in Radenci nameščena tudi v
pozneje uničenih stanovanjskih hišah,
odgovoril Rauter in dodal, da je bilo na
tistem območju tedaj okoli 700 pripa-
dnikov TO. "Teritorialcem ni bilo dovo-
ljeno, da bi se zadrževali v stavbah," je
obrazložil Rauter. "Bili smo namešče-
ni na radgonskem grajskem hribu in na
nasipu reke Mure."

Včeraj in danes bi moralo biti zasli-
šanih še nekaj prič, med njimi tudi ne-
kateri takratni vojaki JLA iz Hrvaške
ter zdajšnja generalmajorja Slovenske
vojske Alojz Šteiner in Alan Gider.
Slednja sta svoj izostanek opravičila in
bosta ponovno vabljena na sodišče 6.
decembra.

Nekdanjima častnikoma JLA se
očita storitev kaznivega dejanja voj-
nega hudodelstva zoper civilno prebi-
valstvo, za očitano kaznivo dejanje pa
je predpisana kazen do pet let zapora.
73-letni general Trifunovič in 67-letni
polkovnik Popov, ki danes živita v
Beogradu, bi morala v Slovenijo na
obravnavo že lani, vendar je zaradi
njunega slabega zdravstvenega stanja
sodišče obravnavo preložilo, avgusta
pa v njuni nenavzočnosti obravna-
vo le začelo. Tožilec Bejek je avgusta
ob branju obtožnice izpostavil, da sta
bila Trifunovič, ki je bil takrat gene-
ral JLA in poveljnik 32. korpusa v hr-
vaškem Varaždinu, in Popov, ki je bil
poveljnik 32. mehanizirane brigade,
odgovorna za premik vojnih enot v
Republiki Sloveniji. Bejek je dejal, da je
Popov konec junija in v začetku julija
1991 ravnal v nasprotju s pravili med-
narodnega vojnega in humanitarnega
prava. Pod vodstvo Popova so vojaki
takratne JLA odšli s številnimi bojni-
mi vozili iz Varaždina preko Ormoža
in Ljutomera v Gornjo Radgono. Napa-
dali so civilno prebivalstvo, obstrelje-
vali stanovanjske hiše, ubili civilista
Janeza Svetino v Gornji Radgoni in
Alojza Gaubeja v Radencih ter izro-
pali številne objekte in stanovanjske
hiše ter odnesli za 1,5 milijona takra-
tnih dinarjev denarja in vrednostne-

ga blaga, je iz obtožnice povzel Bejek.
Obtožena sta svoj zagovor za očitana
kazniva dejanja podala v preiskavi v
Srbiji. Trifunovič se v preiskavi ni spo-
mnil podrobnosti, "ker sem takrat dal
veliko ukazov in se posameznih ne
spominjam". Krivdo za zasedo mejnih
prehodov je zvalil na takratnega zve-
znega premierja SFRJ Anteja Markoviča
in nekdanjega generalpolkovnika JLA
Slovenca Konrada Kolška, dodal pa
je, da se v Gornjo Radgono JLA ni šla
borit. "Če bi šlo za borbo, bi šlo več vo-
jakov in opreme," je v preiskavi dejal
Trifunovič. Popov je še povedal, da
je leta 1991 izvrševal ukaze nadreje-
nih "in se z vojaki v Gornjo Radgono
podal na mejo branit Jugoslavijo". O ci-
vilnih žrtvah je Popov izvedel pozne-
je iz medijev, krivdo za obstreljevanje
hiš v Hrastju - Moti je zvalil na povelj-
niku druge skupine vojakov JLA An-
drijo čondorja, za obstreljevanje hiš v
Gornji Radgoni in Radencih je navedel,
da so se le branili napada s strani teri-
torialne obrambe, potrdil pa je, da so
bili prisiljeni vlomiti v diskont v Gornji
Radgoni, ker so bili več dni obkoljeni
in brez hrane.

V Dolenji vasi pri Škofji Loki se je zgodila prometna nesreča, v kateri je bil huje
poškodovan pešec. Policisti so ugotovili, da je 43-letnik nepravilno prečkal voz-
išče v trenutku, ko je po cesti pripeljal 55-letni voznik osebnega avtomobila.
Zaradi trčenja se je pešec huje telesno poškodoval. Z reševalnim vozilom je bil
odpeljan v ljubljanski klinični center. (čk)

V nedeljo okoli 2.10 so policiste obvestili, da se je na Lancovem zgodil pretep, v
katerem je bil en moški zaboden z nožem. Policisti so ugotovili, da sta se pred
gostinskim lokalom sprla in nato stepla 31- in 26-letnik. Slednji je med prete-
pom z nožem zbodel 31-letnika v predel trebuha. Zaradi hudih poškodb je bil
odpeljan v SB Jesenice. Policisti so 26-letnega moškega pridržali in ga bodo ova-
dili na pristojno državno tožilstvo. (čk)

Policiste so obvestili, da so se v gostinskem lokalu v Zgornjih Gorjah stepli gosti
lokala. Policisti so ugotovili, da so se sprli in nato stepli 59-letni oče in 36-letni
sin z drugim gostom lokala. V pretep se je vmešala 30-letna natakarica, ki sta jo
nato oče in sin porinila po tleh in jo fizično napadla. Pri tem sta ji zlomila nos.
Natakarica je bila z reševalnim vozilom odpeljana v SB Jesenice. Kršitelja sta
po dejanju odšla iz lokala, vendar so ju policisti v bližini izsledili in prijeli. (čk)

Štiri najave v manj kot štirinajstih dneh, tri v središču Celja
in ena pred upravno stavbo v Šentjurju, je statistika (za
zdaj) lažnih preplahov o podtaknjeni bombi na Celjskem
v zadnjih dneh. Potem ko so je v samo štirih dneh trikrat
razširila novica, ki je v stavbi Mestne občine Celje, občin-
ski in drugih stavbah v Šentjurju in v Celjskem domu zah-
tevala ukrepanje policistov, kriminalistov, psa in robota
za odkrivanje eksploziva, je včeraj okoli poldneva v bližini
Policijske uprave Celje na Ljubljanski cesti pozornost vzbu-
dil neznan kovček. Po krajši zapori ceste, pregledu in uni-
čenju sum vzbujajočega kovčka se je kmalu izkazalo, da v
njem ni nevarnega eksploziva. Policija javnosti o prepla-
hu tokrat ni obveščala. Kot nam je dejala tiskovna pred-
stavnica PU Celje Milena Trbulin, bodo policisti v teh dneh
podali kazensko ovadbo zoper osumljenega, ki naj bi stal
za preplahom v stavbi celjske občine, v kateri je tudi tam-
kajšnja upravna enota. Spomnimo, preplah se je zgodil 12.
oktobra okoli enih popoldne, ko so na varno pospremili
okoli 200 uslužbencev občine in upravne enote. Ovadeni
neuradno naj ne bi bil domnevni "bombaš", ki naj bi ga bili
občani v času preplaha videvali v bližini stavb s podtaknje-
no bombo, kot so sprva v javnosti zaokrožile govorice. Poli-
cisti v zvezi z drugimi ponavljajočimi se dogodki opravljajo
razgovore z drugimi domnevnimi osumljenci. Koga in s ka-
kšnim namenom želijo bombne najave doseči, je stvar ugi-

banj. Pri tem se jih nemalo sprašuje, kako dolgo še in ali je
strah, da bo odjeknilo pravo eksplozivo, upravičen. Zanimi-
vo ob tem pa je, da nihče izmed vplivnih občinskih pred-
stavnikov ter drugih znanih in vplivnih Celjanov, katere
naj bi bil domnevni "bombaš" vznemirjal z SMS-sporočili,
tega ni želel prijaviti policiji. Kljub temu je pošiljatelja do-
letel plačilni nalog za kršenje javnega reda in miru. (maj)

... malomarnega zdravlje-
nja in ne povzročitve
smrti iz malomarnosti,
kakor ji je očitalo tožilstvo.
Pediater Robert Pogorevc
je obtožbe oproščen

Četudi kaznivega dejanja povzročitve
smrti iz malomarnosti pri dvanajstle-
tnem Boru Nekrepu sodišče včeraj ni
pripisalo nobenemu od obdolženih
zdravnikov, je obtožbe oproščen le pe-
diater Robert Pogorevc. Glede Zlatke
Kanič, ki ji je bil otrok 12. marca
2008 kot dežurni nadzorni zdravnici
zaupan v zdravljenje, je namreč senat
presodil, da je iz "malomarnosti rav-
nala v nasprotju s pravili zdravniške
znanosti in stroke" ter s tem zagre-
šila kaznivo dejanje malomarnega
zdravljenja, medtem ko ji krivde za
povzročitev smrti iz malomarnosti
ni mogoče očitati. Okrožna sodnica
Vanja Verdel Kokol ji je izrekla po-
gojno obsodbo deset mesecev zapora
s preizkusno dobo dveh let.

"Žalosti me, da je sodišče podleglo
medijski gonji in polivanju gnojni-
ce. Razumem bolečino staršev. Vem,
da jim je težko, sprejemam to. Ne
morem pa sprejeti mržnje, ki jo imajo
do mene, kar je zelo v ospredju. Fanta
sem zdravila po najboljših močeh in
po doktrini za sindrom Reye," je Ka-
ničeva komentirala obsodbo, ki hitro,
če sploh, ne bo pravnomočna, saj je
zdravničina zagovornica Nina Zidar
Klemenčič že napovedala pritožbo.
"Sodnica ni sledila mnenju izveden-
cev, kar je prva stvar, ki bi jo morala
narediti pri odločanju v zvezi z ob-
stojem domnevnega kaznivega deja-
nja malomarnega zdravljenja. Krivdo
za sistemske nepravilnosti je sodišče
individualiziralo v kazensko odgo-
vornost zdravnice. Mislim, da je to ti-
pičen primer sodbe, da bo volk sit in
koza cela," meni Zidar Klemeničeva in
tudi, da sodišče v primeru njene varo-
vanke ni upoštevalo prava, temveč je
prevladalo nepravo, kar da "ne bo ko-
ristilo niti pacientom, niti zdravni-
kom, niti splošni varnosti zdravstva v
Sloveniji, ničemur".

O pritožbi na sodbo za zdravnico,
čeprav je obsodilna, razmišlja tudi to-
žilstvo. Okrožni državni tožilec Darko
Simonič, ki je za Kaničevo zahteval
poldrugo leto zapora oziroma v prime-
ru prekvalifikacije kaznivega dejanja v
malomarno zdravljenje vsaj enajst me-
secev sedenja za rešetkami, je namreč
včeraj dejal, da niti s prekvalifikacijo
niti z izrečeno kaznijo (ker ni zaporna)
ni zadovoljen, češ da deček "ni dobil
nobene možnosti, da bi ostal živ, in to
kljub temu da je bil na intenzivnem
oddelku, kjer so mu bili to dolžni za-
gotoviti".

Obsodbo zdravnici je senat oprl
na razlago, da je opustila dolžne
ukrepe s tem, ko med dežurstvom
kljub znanim rezultatom laborato-
rijskih preiskav (abnormno povišana
vrednost plazemskega amonijaka) ni
začela zdraviti v obliki nujno potrebne
infuzije za znižanje ravni amonijaka
z višjim dovajanjem najmanj desetod-
stotne glukoze. Prav tako ni poskrbela
za takojšnjo premestitev na pediatrič-
no kliniko v Ljubljano in se o ustre-
zni terapiji za otroka ni posvetovala
s tamkajšnjim zdravnikom oddelka
za endokrinologijo, diabetes in pre-
snovne bolezni, kjer je vzpostavlje-
na 24-urna pripravljenost za tovrstna
urgentna stanja. "Obsodilna sodba za
Zlatko Kanič se nanaša izključno na
obravnavani primer in ne pomeni
negativne ocene njene splošne stro-
kovnosti. Zagotovo je v 25 letih opra-
vljanja zdravniškega poklica oziroma
17 letih izkušenj kot specialistka pedi-
atrije intenzivistka pomagala mnogim
otrokom. A dejstvo je, da kritične noči
ni storila vsega, kar bi morala," je opo-
zorila Verdel Kokolova, na koncu so-
dnega epiloga pa se je celo dotaknila
vprašanja, kaj se lahko iz tega primera
naučimo. "Zlasti to, da je treba v dolo-
čenih trenutkih, ko je na tehtnici do-
brobit bolnika, preseči rivalstvo med
institucijami in pravočanso prepo-
znati organizacijske in sistemske po-
manjkljivosti, ki so se v tem postopku
večkrat razkrile. Recimo, kakšno naj
bo svetovanje specialistov terciarne-
ga oziroma sedaj kvartarnega centra,
organizacija nočnih medbolnišničnih
prevozov ... "

Našteto je vplivalo tudi na odloči-
tev o kazenski sankciji, saj da je treba
imeti pred očmi tudi naravo kaznive-
ga dejanja, ki v konkretnem primeru
ni bilo storjeno naklepno, temveč iz
malomarnosti, za katerega je najviš-
ja predpisana kazen leto dni zapora.
"Upoštevati moramo izjemno redkost

Na ministrstvu za zdravje pozdravljajo hitrost odločanja sodišča pri sojenju
zdravnici Zlatki Kanič v primeru Nekrep. Vendar pa same odločitve sodišča,
ki je včeraj Kaničevo spoznalo za krivo malomarnega zdravljenja dvanajstle-
tnega Bora Nekrepa, ne komentirajo, saj je ta "neodvisna in nepristranska",
so zapisali. Na ministrstvu za zdravje pozdravljajo hitrost odločanja sodišča,
saj je prišlo do izdaje sodbe v tako zapletenem primeru v relativno kratkem
času, so zapisali v sporočilu za javnost. (čk)

pričakuje sankcije za zdravnico tudi s
strani zdravniške zbornice, ki da s to
obsodbo "zdaj nima več tako širokega
manevrskega prostora".

Medtem ko obsodba za Kaničevo ni
pravnomočna, bo oprostilna sodba za
Roberta Pogorevca to kmalu in skoraj
zagotovo postala. Pritožbe tožilstva v
njegovem primeru namreč ne gre pri-
čakovati. Saj je tožilec Darko Simonič
prejšnji teden v zaključni besedi izpo-
stavil, da presojo glede odgovornosti
Pogorevca prepušča sodišču. Pedia-
trov odvetnik Rok Petrovič oprostil-
ne sodbe ne šteje za zmago, temveč za
uspeh, ki ga je pričakoval od prvega
dne tega sojenja. "V tem procesu ni
nobenega zmagovalca, tukaj je bilo
pravzaprav zelo veliko število žrtev,"
je, četudi oproščen, spomnil Pogorevc.

Sojenje nekdanji slovenski
veleposlanici v Sarajevu
Nataši Vodušek, ki naj bi
bila pod vplivom alkohola
prevozila rdečo luč na
semaforju in povzročila
prometno nesrečo

Pred ljubljanskim okrajnim sodiščem
se je včeraj nadaljevalo sojenje nekda-
nji slovenski veleposlanici v Saraje-
vu Nataši Vodušek, ki naj bi bila pod
vplivom alkohola prevozila rdečo luč
na semaforju in povzročila prometno
nesrečo, v kateri je bil hudo poškodo-
van 45-letni Niaz Zorlak, ki bo, kot je
že povedal na ljubljanskem sodišču,
posledice nesreče čutil vse življenje.

Včeraj se je sojenje nadaljeva-
lo z zaslišanjem treh prič iz Saraje-
va, zdravnika, taksista in sodnega
izvedenca prometne stroke, ter z za-
slišanjem slovenskega izvedenca za
prometno stroko. Mnenji slovenskega
in bosanskega izvedenca se nekoliko
razlikujeta, vse nejasnosti pa so rešili
na sodišču ob pregledu videoposnet-
ka iz križišča, kjer se je zgodila pro-
metna nesreča. Naš izvedenec Mirko
Čertanec trdi, da je Voduškova zane-
sljivo zapeljala v križišče, ko je prevo-
zila rdečo luč na semaforju, Zorlak pa
je pripeljal v križišče ob zeleni luči na
semaforju. Bosanski izvedenec Božo

Noga pa je dejal, da ne more poveda-
ti, kakšne luči so gorele na semaforju,
ko sta Voduškova in Zorlak zapeljala v
križišče, kjer se je zgodilo trčenja.

Spomnimo, da Voduškovi tožilka
Karmen Erčulj očita, da je 13. okto-
bra 2008 vozila osebno vozilo Mer-
cedes 320 z diplomatskimi tablicami
v Novem Sarajevu ter dvajset minut
pred drugo uro zjutraj prevozila rdečo
luč in brez zaviranja zaprla pot vozilu
Mercedes CE 230, ki je pravilno pripe-
ljalo iz desne smeri oziroma iz smeri
Grbavice. Voznik drugega vozila, 45-
letni Sarajevčan Niaz Zorlak, se je v
nesreči hudo poškodoval. Imel je po-
škodbe glave, serijski zlom reber,
zmečkanine v trebuhu in raztrgani-
no vranice.

Strokovni pregled alkoholizira-
nosti, ki so ga opravili več kot uro po
nesreči, je pokazal, da je Voduškova
imela 1,84 grama alkohola na kilo-
gram krvi. To tožilkino navedbo pa je
Voduškova, ki je na prvi glavni obrav-
navi prebrala pisni zagovor, označila
kot laž in poudarila, da so jo mediji že
vnaprej obsodili.

Sarajevski organi pregona so
primer predali slovenskim, saj je
morala Voduškova kmalu po nesreči
zapustiti Sarajevo in se vrniti v Slove-
nijo, tožilstvo pa ji očita povzročitev
prometne nesreče iz malomarnost, za
kar je predpisana denarna kazen ali do
tri leta zapora. Voduškova je odločno
zanikala, da bi bila prevozila rdečo luč
na semaforju, in še povedala, da kot
oseba, ki je imela diplomatsko imuni-
teto, ni nikoli pristala na odvzem krvi.
Približno uro po nesreči je imela v krvi
1,84 grama alkohola na kilogram. Po
dunajski konvenciji pa bi lahko Vodu-
škova gladko zavrnila odvzem krvi in
urina, saj ta konvencija prepoveduje
poseg v telo, če ima diplomatsko imu-
niteto.

Zdravnik ortoped Elvin Čatonic iz Sa-
rajeva je povedal, da so v noči nesre-
če Voduškovo pripeljali na ortopedsko
kliniko, kjer je bil dežuren, Voduško-
va pa je imela poškodovan gleženj.
Pripeljali so jo policisti in mu pove-
dali, da ima diplomatsko imuniteto.
Po končanem pregledu, kjer so ji sve-
tovali namestitev mavca, ga je poli-
cist prosil, ali lahko opravi svoje delo,
torej odvzem krvi Voduškovi, a de ne
ve, ali sme to storiti, saj ima diplomat-
sko imuniteto. "Dejal sem mu, naj jo
vpraša, ali bo sama pristala na odvzem
krvi, če pa ne bo pristala, pač ne bo.
Policist jo je vprašal, ali dovoli odvzem
krvi, ona pa je dejala, da dovoli in da
zato ni nobenega problema," je pove-
dala priča. Ne spomni pa se, da bi Vo-
duškova podpisala kakšno soglasje za
odvzem krvi.

Priča Slavko Petrovic, taksist iz
Sarajeva, pa je dejal, da je bil očividec
nesreče. Sam se je počasi peljal proti
semaforju, ko ga je le nekaj metrov
pred semaforjem prehitel mercedes
z diplomatskimi tablicami. Avto je
po njegovem s hitrostjo okoli sto ki-
lometrov na uro zapeljal v križišče,
"tedaj pa je na semaforju stoodstotno
gorela rdeča luč".

V križišču je ta mercedes trčil v
drugi mercedes, iz katerega je padel
voznik, ki ni bil privezan. Zaustavil
je in stekel do njega, da bi mu poma-
gal, a so pritekli tudi vozniki iz nem-
ških tovornjakov, ki so se ustavili, in
s seboj je nekdo prinesel prvo pomoč
in poškodovanemu obvezal glavo.
Ker sta v bližini policijska in reševal-
na postaja, so bili policisti in reševalci
v nekaj minutah na kraju nesreče, je
še povedala priča.

Sojenje se bo nadaljevalo 2. de-
cembra, ko bo zaslišan še izvedenec
toksikolog, ki bo spregovoril o alko-
holu v krvi Voduškove po nesreči ozi-
roma o njenih sposobnosti za vožnjo
pod vplivom alkohola.

10.20 Zakaj? Zato!: Zakaj ima ježevec
bodice? - Zakaj ima kameleon
dolg jezik?, risanka # (vps 10.25)
10.25 Ančine nogice: Hi, konjiček!,

# (vps 10.40)
10.45 Studio Kriškraš (vps 10.45)
11.30 Zgodbe iz školjke: Iz popotne
torbe: Šolski dan # (vps 11.30)
12.00 Poročila # (vps 12.00)
12.05 Prvi in drugi # (vps 12.05)
12.25 Umetnost igre # (vps 12.25)
13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme #

(vps 13.00)
13.35 Studio city (vps 13.30)
14.30 Babilon.tv: Svoboda (vps 14.30)
15.00 Poročila # (vps 15.00)
15.10 Mostovi - Hidak: Potepanja

Energija prihodnosti # (vps 21.00)
Odmevi # (vps 22.00)
Kultura, šport, vreme #
Globus (vps 23.00)
Burna leta Šanghaja, kitajska
dokumentarna oddaja (vps 23.30)
Ugriznimo znanost, pon. #
O živalih in ljudeh, pon. (vps 0.35)
Dnevnik, pon. # (vps 0.55)
Dnevnik Slovencev v Italiji

7.00 Infokanal
10.20 Dobro jutro (vps 10.20)
12.50 Aritmija (vps 12.40)
13.40 Bleščica, oddaja o modi # (vps 13.30)
14.10 Glasbeni spomini

z Borisom Kopitarjem (vps 14.00)
15.00 Prisluhnimo tišini (vps 15.00)
15.30 Slovenski vodni krog: Ščavnica #
15.55 Prašna dežela?, dokumentarna

serija, 2/2 # (vps 15.55)
16.30 Na vrtu (vps 16.25)
16.55 Mostovi - Hidak: Potepanja

t Nogomet, Pokal Hervis: druga
tekma četrtfinala: Celje - Interblock,
prenos (vps 17.55)
Žrebanje Astra (vps 20.00)
City folk - Ljudje evropskih mest:
Haag, dokumentarna serija
(vps 20.05)

Grozljivo srečen, danska kriminalka,
2008 (Jakob Cedergren) (vps 21.00)
Brane Rončel izza odra (vps 22.40)
Videozid (vps 0.05)
Zabavni infokanal.

Policaj Robert Hansen je bil iz
Kopenhagna kazensko premeščen v
oddaljeno mestece Skarrild. Robert
le počasi spoznava, da se bo kot pri-
šlek le s težavo soočal s premnogimi
problemi. Še posebno potem, ko se
zaplete s privlačno in skrivnostno In-
gelise, ki se zateče k njemu po zaščito
pred nasilnim možem Jorgenom.
Robert ji pomoči ne more odreči in
tako se zaplete v spor z vplivnim
Jorgenom.

ameriška resničnostna serija
8.00 Nebrušeni dragulj, pon. 159. dela
8.55 TV prodaja
9.10 Tereza, pon. 130. dela
10.05 TV prodaja
10.35 Larina izbira, pon. 31. dela
11.30 TV prodaja

nadaljevanke
17.00 24UR popoldne
17.10 Larina izbira, nadaljevanje
17.50 Ko se zaljubim, 138. del mehiške

20.00 Kmetija išče lastnika
21.00 Preverjeno
22.00 24UR zvečer
22.30 Nezvesta, ameriška drama, 2002
(Richard Gere)

Edward in Connie Sumner sta srečen
zakonski par. S sinom živita mirno
življenje v predmestju New Yorka.
A naenkrat se njuna sreča znajde na
kocki. Njun zakon ogrozi tujec Paul,
s katerim Connie doživi usodno
srečanje. Ob tem izgubi glavo in se
s Paulom zaplete v strastno razmer-
je. Ko nekega dne Edward ženo po
naključju ujame na laži, postane su-
mničav. Negotovost mu ne da miru,
zadevi želi priti do dna ...

6.15 Razvajenci, pon., 25. del
7.30 Felicity, serija, 4. del
8.30 TV prodaja
9.00 Moj novi videz,

resničnostni šov, 37. del
10.00 Melrose Place, nanizanka, 7. del
10.55 Hollywoodski griči, pon., 18. del
11.30 TV prodaja
12.00 Popolna preobrazba doma,

pon., 21. del
15.05 Razvajenci, serija, 26. del
16.05 Ameriški top model, resničnostni
šov, 13. del

19.00 Preiskovalci na delu: NCIS, 22. del
20.00 Riba na oko, resničnostni kuharski
šov, 32. del. DJ Lady M

ameriška komedija, 2003
22.55 JAG, akcijska serija, 23. del
23.55 Las Vegas, serija, 9. del
0.50 Hiša lutk, serija, 6. del
1.50 Bojna ladja Galaktika,
akcijska serija, 23. del

TV Maribor ■ 7.05 Dobro jutro; 10.00
Poročila TVS; 10.10 Odmevi TVS; 10.50
Skozi čas; 11.00 Novice TV Maribor; 11.10
Hrana in vino; 11.40 Video strani; 12.00
Novice TV Maribor, pon; 12.10 Video stra-
ni; 13.00 Poročila TVS; 13.30 Cinemateka,
pon; 14.00 Novice TV Maribor; 14.05 Ljudje
in zemlja; 14.55 V težišču; 15.40 Vesela
hišica 1/14; 16.00 Novice TV Maribor;
16.05 Program v madžarskem jeziku; 16.35
City folk - Amsterdam, pon; 17.00 Davi;
18.00 Dnevnik TV Maribor; 18.30 Hrana
in vino, pon; 19.00 Informativni program
TVS; 20.00 Novice TV Maribor; 20.05 V
dobri družbi; 21.00 Slovenci po svetu;
21.30 Dnevnik TV Maribor, pon; 21.55 Gla-
snik; 22.20 Toti video festival 1/6; 23.20
nogomet, pokal Hervis, četrtfinale, posne-
tek; 1.20 Program v madžarskem jeziku,
pon; 1.50 Novice TV Maribor, pon; 1.55
Video strani.;

RTS ■ 7.00 Videomix; 8.00 Kronika; 8.15
Zmajček Zmajči, Zgodbe za velike in male
otroke, 1. del; 8.30 TV prodajno okno;
9.00 Modro; 9.30 TV prodajno okno; 10.00
Kuhinjica; 10.30 Živa, magazinska oddaja
z Natalijo Bratkovič; 11.00 TV prodajno
okno; 11.30 Kronika; 11.45 Bizarno aktu-
alno; 12.00 RTS Portal; 14.00 TV prodajno
okno; 14.30 Zelena bratovščina; 15.00
Z Mojco po domače; 16.00 TV prodajno
okno; 16.30 Kuhinjica; 17.00 TV prodajno
okno; 17.30 Živa, magazinska oddaja z
Natalijo Bratkovič; 18.00 Od besede do
besede, kulturna oddaja; 18.15 Zakaj? Kaj?
Kje?, 4. del dokumentarne oddaje; 18.45
Kronika; 19.00 Videomix; 19.45 Kronika;
20.00 Svetovna popotovanja, 4. del doku-
mentarne oddaje; 20.30 Telo in duša, 21.
del dokumentarne oddaje; 21.00 Živa,
magazinska oddaja z Natalijo Bratkovič;
21.30 Od besede do besede; 21.45 Kronika;
22.00 Nevarne norčije, 2. del dokumentar-
ne oddaje; 22.30 Stand up: Brez dlake na
jeziku - O kriminalu, humoristična oddaja;
23.30 Kasaške dirke, reportaža; 0.30 Kro-
nika; 0.45 RTS Portal.;

NET TV ■ 5.55 Dobro jutro z Net TV;
7.30 Risanka; 8.30 Poročevalec, pon; 9.30
Glasbeni predah; 10.00 Hrana in vino, pon;
10.30 Od šivanke do slona; 11.25 Punčka
iz cunj, venezuelska telenovela, pon. 12.
dela; 12.15 Tv prodaja; 12.40 Ljubezen
ali blaznost, venezuelska telenovela, pon.
19. dela; 13.35 Okusi sveta - Mehika, pon;
14.00 Dekleta na potovanju, resničnostni
šov, 5. del, pon; 14.25 Kje ste bili takrat,
dokumentarna odaja, pon; 15.20 Punčka
iz cunj, venezuelska telenovela, 13. del;
16.10 Tv prodaja; 16.40 Ljubezen ali bla-
znost, venezuelska telenovela, 20. del;
17.30 Od šivanke do slona; 18.30 Hrana in
vino; 18.55 Glasbeni predah; 20.00 Studio
5, nova sezona pogovorne oddaje z zani-
mivi gosti; 21.00 Poročevalec, dokumen-
tarna oddaja; 22.00 Skrivnost živalskih
čarovnij, dokumentarna oddaja o čaranju;
22.50 Kje ste bili takrat, dokumentarna
oddaja, pon; 23.50 Bau Bau, pon; 0.35
Poročevalec, dokumentarna oddaja, pon.
01.30 Glasbeni predah.

VTV ■ 9.00 Dobro jutro; 10.30 Vabimo
k ogledu; 10.35 Župan z vami; 11.35 Hra-
na in vino, pon; 12.00 Videospot dneva;
12.05 Videostrani, obvestila; 17.55 Vabimo
k ogledu; 18.00 Najstniški fens 2011; 19.10
Hrana in vino, kuharski nasveti; 19.35
Videospot dneva; 19.40 Videostrani, obve-
stila; 19.55 Vabimo k ogledu; 20.00 1968.
VTV magazin; 20.15 Kultura; 20.20 .Šport-
ni torek; 20.30 To bo moj poklic: Čistilec
objektov 2. del; 21.00 Vabimo k ogledu;
21.05 Elton John: Live at Madison Square
Garden, 1. del koncerta; 22.40 Iz oddaje
Dobro jutro, pon; 0.10 Vabimo k ogledu;
0.15 Videospot dneva; 0.20 Videostrani,
obvestila.

TV IDEA ■ 7.00 Pomurski informativni
kažipot; 9.30 Pozdrav Prekmurcem in Prle-
kom; 14.15 Pomurski informativni kažipot;
18.00 Pomurski dnevnik, osrednja infor-
mativna oddaja; 18.15 Aktualno, informa-
tivna oddaja; 18.30 Hrana in vino; 19.00
Stube: domače; 20.00 Pomurski dnevnik,
informativna oddaja; 20.15 Iz našega stu-
dia: Soboški ekran; 20.45 Mura 05-Maribor,
posnetek tekme Prve lige; 22.15 Aktual-
no, ponovitev; 22.30 Pomurski dnevnik,
pon. inf. oddaje; 22.45 Stube: tuje; 23.45
Pomurski informativni kažipot.;

Gnes, informativna oddaja; 10.30 Pom-
info; 15.30 Gnes, informativna oddaja;
16.30 Pom- info; 18.00 Gnes, informativ-
na oddaja; 18.05 Dnevni dogodki; 18.30
Predstavljamo vam, informativna odda-
ja; 18.58 Vreme; 19.00 Asov magazin;
20.00 Gnes, informativna oddaja; 20.30
Predstavljamo vam, informativna oddaja;
21.00 Asov magazin; 22.00 Gnes, informa-
tivna oddaja; 22.30 Predstavljamo vam;
23.00 Pom - info.;

POP BRIO ■ 6.00 Budilka, v živo; 10.00
Mladi in nemirni, 110. del ameriške nada-
ljevanke; 10.45 Ricki Lake, pogovorna
oddaja; 11.35 Mame opremljajo, ameriška
dokumentarna serija; 12.00 Uredimo vrt,
ameriška dokumentarna serija; 12.30 Isa,
ljubim te, pon., venezuelske nadaljevan-
ke; 13.20 Ezel, pon., turške nadaljevanke;
14.20 Na terapiji, pon., slovenske serije;
14.50 Naša sodnica, pon., ameriške nani-
zanke; 15.40 Isa, ljubim te, 91. del venezu-
elske nadaljevanke; 16.30 Ljubke lažnivke,
5. del ameriške nanizanke; 17.20 Razva-
jenki, pon., ameriške nanizanke; 18.10
Ezel, 91. del turške nadaljevanke; 19.10
Glasbeni mozaik; 20.10 Naša sodnica, 15.
del ameriške nanizanke; 21.00 Na terapi-
ji, 22. del slovenske serije; 21.30 Diva za
umret, 10. del ameriške nanizanke; 22.15
Zakon in red: Zločinski naklep, 16. del
ameriške nanizanke; 23.05 Ljubke lažniv-
ke, ameriška nanizanka; 23.55 Na terapi-
ji, pon., slovenske serije; 0.20 Uredimo
vrt, ameriška dokumentarna serija; 0.45
Mame opremljajo, ameriška dokumentar-
na serija; 1.15 Zakon in red: Zločinski
naklep, ameriška nanizanka; 2.05 Ezell,
turška nadaljevanka; 3.05 Ricki Lake, pogo-
vorna oddaja; 3.50 Nočni utrinki.;

HTV 1 ■ 7.00 Dobro jutro, Hrvaška;
9.05 Viničarski kralj, serija; 10.00 Poročila;
10.10 Potovanje v daljne kraje, dok; 11.00
Pri Ani; 11.10 Debbie Travis; 12.00 Dnev-
nik; 12.15 TV koledar; 12.30 Ko se zalju-
bim, serija; 13.20 Vse bo v redu, serija;
14.05 Poročila; 14.20 Med nami; 14.50 Ali-
sa, serija; 15.35 Znanstvena petka; 16.05
Novice iz znanosti; 16.25 Hrvaška v živo;
17.45 8. nadstropje, pogovor; 18.45 Od
Lark Risea do Candleforda, serija; 19.30
Dnevnik; 20.10 Vse v 7, kviz; 21.05 To je
Evropa (1); 21.40 Faust Vrančič (1), dok;
22.15 Odkrito, pogovor; 23.00 Poročila;
23.25 Novice iz kulture; 23.35 Chiko, dra-
ma, 2008 (Denis Moschitto); 1.40 Pono-
vitve.;

HTV 2 ■ 7.00 Program za otroke; 9.35
Serija; 10.00 Alisa, serija; 10.45 Prizma,
magazin; 11.30 Klic domovine; 12.00 Foto-
grafija na Hrvaškem; 12.45 Ne odnehaj,
komedija, 2006 (Jeff Bridges); 14.30 V doti-
ku z vodo, serija; 14.55 Edgemont, serija;
15.20 Šolski program; 16.20 Mala TV; 17.05
Šepetati psom; 18.00 Regionalni dnevnik;
18.20 Županijska panorama; 18.30 Genera-
cija Y; 19.05 Telebajski; 19.30 Garaža; 20.00
Zgodba o Pepelki, fantazijska komedija,
1998 (Drew Barrymore); 22.05 Brez sledu,
serija; 23.00 Skrivna naveza, serija; 23.55
Zakon in red: Zločinski naklep, serija; 0.40
Moja družina, serija; 1.10 24, serija.

AVSTRIJA 1 ■ 8.55 Mladi zdravniki,
serija; 9.20 Dva moža in pol, serija; 9.40
Midve z mamo, serija; 10.25 Razočarane
gospodinje, serija; 11.05 Talenti v belem,
serija; 11.50 Anna in ljubezen, serija; 12.10
Družina za umret, serija; 12.35 Družina
za umret, serija; 13.00 Otroški program;
15.10 Kako sem spoznal vajino mamo, dva
dela serije; 15.55 Glavca, serija; 16.15 Čas
v sliki; 16.20 Glavca, serija; 16.45 Simpso-
novi, risanka; 17.10 Simpsonovi, risanka;
17.30 Kako sem spoznal vajino mamo,
serija; 17.55 Čas v sliki; 18.00 Kako sem
spoznal vajino mamo, serija; 18.25 Anna
in ljubezen, serija; 18.50 Mladi zdravni-
ki, serija; 19.15 Dva moža in pol, serija;
19.45 Čili, magazin; 20.00 Čas v sliki; 20.15
Soko Donava, „serija; 21.05 Hitro raziskano,
serija; 21.50 Čas v sliki; 22.00 Zadnji poli-
caj, serija; 22.50 Neposredno, magazin;
23.25 Kontra, amgazin; 0.10 Čas v sliki.;

AVSTRIJA 2 ■ 9.00 Čas v sliki; 9.05
Sveže skuhano, dok; 9.30 Trepetanje srca,
serija; 10.15 Vihar ljubezni, serija; 11.05
Vera, pogovor; 12.00 Slike iz Avstrije,
magazin; 12.25 Orientacija; 12.55 Pogle-
di s strani; 13.00 Čas v sliki; 13.15 Sveže
skuhano, dok; 13.40 Poti do sreče, serija;
14.25 Trepetanje srca, serija; 15.10 Vihar
ljubezni, serija; 16.00 Pogovor z Barbaro
Karlich; 17.00 Čas v sliki; 17.05 Danes v
Avstriji; 17.40 Poletni čas; 18.30 Konkret-
no, magazin; 19.00 Zvezna dežela danes;
19.30 Čas v sliki; 20.05 Pogledi s stra-
ni; 20.15 Univerzum, dok; 21.05 Report,
magazin; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Borgia,
serija; 0.25 V vrtincu, drama, 1939 (Clark
Gable).

MADŽARSKA 1 ■ 9.00 Čarovnija,
it. nad; 10.00 Mindenbol egy van; 11.05
Modra luč, pon; 12.02 Poročila. Vreme.
Šport; 12.25 Karpatski ekspres; 12.55
Oddaja za manjšine; 14.00 Mladi madžar-
ski znanstveniki; 14.30 Dr. Livingstone v
Afriki; 15.00 Dotik angela, am. nad; 15.50
Kragulj in golob, it. nad; 16.50 MM; 17.40
Sever in Jug, am. nad; 18.30 Ostani na
tleh; 19.30 Dnevnik. Šport. Vreme; 20.15
Kennedyjevi, kan. min. ser; 21.00 DTK, pog.
odd; 22.10 V torek zvečer; 22.45 Tudorji,
ang. nad; 23.45 Pohajkovanje na petih kon-
tinentih; 0.15 Možnost.;

MADŽARSKA 2 ■ 9.00 Prenos zase-
danja Parlamenta; 16.00 Narodna blaginja;
16.10 Delta; 16.35 HungarIQ; 17.05 McLeo-
dove hčere, avstral. nad; 17.50 Dotik ange-
la, am. nad; 18.35 Risanka; 19.00 Kragulj
in golob, it. nad; 20.00 Poročila. Vreme.
Šport; 20.35 Ostani na tleh; 21.30 24, am.
nad; 22.15 Stingers, avsrtal. nad; 23.00 V
torek zvečer; 23.30 Tudorji, ang. nad.

SPORTKLUB ■ 9.25 Nogomet, nPower
Championship: Pregled kroga, ponovitev;
9.55 Nogomet, Premier liga: Pregled kro-
ga, ponovitev; 10.50 Nogomet, Nizozem-
ska liga: Pregled kroga, ponovitev; 11.45
Nogomet, Premier liga: Arsenal - Stoke
City, ponovitev; 14.05 Nogomet, Ruska
liga: Dinamo Moskva - Rubin Kazan, pono-
vitev; 15.55 Nogomet, Premier liga: QPR
- Chelsea, ponovitev; 17.45 Nogomet, Bel-
gijska liga: Pregled kroga, prvič; 18.45
Nogomet, Ruska liga: Pregled kroga, prvič;
19.15 Nogomet, Portugalska liga: Pregled
kroga, prvič; 19.45 Golf, Evropska turneja:
Pregled turnirja Castello Masters, prvič;
20.40 Košarka, Evroliga: Unicaja Malaga

- Žalgiris Kaunas, v živo; 22.40 Nogomet,
Carling pokal: Aldershot Town - Manche-
ster United, prvič; 0.30 Nogomet, Španska
liga: Barcelona - FC Sevilla, prvič; 2.20
Rokomet, Prva NLB Leasing Liga: MRK Krka

SPORTKLUB+ ■ 8.00 Nogomet, nizo-
zemska liga: Ajax - Feyenoord; 10.00 Tele-
marketing; 11.00 Nogomet, Premier liga:
Liverpool - Norwich; 12.45 Nogomet, bel-
gijska liga: Westerlo - Anderlecht; 14.30
Nogomet, ruska liga: Dinamo - Rubin;
16.15 Nogomet, Premier liga: Arsenal -
Stoke; 18.00 Nogomet, portugalska liga:
Sporting - Gil Vicente; 19.45 Nogomet,
Premier liga: Pregled kroga; 20.45 Nogo-
met, Carling Cup: Aldershot - Manchester
United; 22.45 Nogomet, belgijska liga: Pre-
gled kroga; 23.45 Nogomet, portugalska
liga: Pregled kroga.

ŠPORT TV 1 ■ 10.00 Nogomet. AC
Milan magazin: 9. oddaja, pon; 11.00 Ame-
riški nogomet. NFL: Jacksonville - Balti-
more, posnetek; 14.30 Nogomet. Arsena-
lov svet: 56. oddaja; 15.00 Baseball. MLB
World Series: Peta tekma, posnetek; 18.30
Hokej na ledu. EBEL: Vrhunci 14. kroga,
pon; 19.05 Hokej na ledu. EBEL: Olimpi-
ja - Linz, prenos; 21.20 Nogomet. Serie A:
Juventus - Fiorentina, vklop, prenos; 22.45
Nogomet. Druga liga: 10. oddaja; 23.15
Nogomet. The World Game: 243. oddaja.;

ŠPORT TV 2 ■ 8.30 Baseball. MLB
World Series: Peta tekma, posnetek; 12.00
Nogomet. 500 najlepših golov vseh časov:
10. oddaja, pon; 13.00 Nogomet. Serie A:
Lecce - Milan, pon; 15.30 Avtomoto šport.
FIM Motoshow: 143. oddaja, pon; 16.00
Nogomet. Serie A: Roma - Palermo, pon;
18.00 Nogomet. Serie A: Fiorentina - Cata-
nia, pon; 19.55 Nogomet. Primera Division:
Granada - Barcelona, prenos; 22.00 Košar-
ka. FIBA Basketball: 249. oddaja; 22.30
Avtomoto šport. Motor World: 229. odda-
ja, pon; 23.00 Nogomet. Serie A: Juventus

EUROSPORT ■ 8.30 Watts, magazin;
8.45 Konjeništvo, magazin; 9.15 Eurogoals,
magazin; 10.15 Umetnostno drsanje, pre-
nos; 11.00 Umetnostno drsanje, prenos;
12.00 Tenis, prenos; 13.00 Tenis, posne-
tek; 14.00 Tenis, posnetek; 15.00 Tenis,
posnetek; 16.00 Tenis, prenos; 21.45
Biljard, prenos; 23.00 Avtomobilizem,
posnetek; 23.15 Motociklizem, posnetek;
23.45 Motociklizem, posnetek; 0.15 Tenis,
posnetek.

Preprosto se ne moreta odločiti, kaj
bi drug z drugim. Bi bila skupaj ali
ne? Malo je takšnih parov, ki imajo za
seboj tako burno zvezo in toliko raz-
hodov in pobotanj. Seveda govorimo
o Lewisu Hamiltonu in Nicole Scher-
zinger. Dirkač formule ena in pevka
sta se spet razšla. Tokratnemu razpadu
zveze naj ne bi botroval prepir, ampak
preprosto pomanjkanje časa, kar se je
zgodilo že večkrat. "Nicole in Lewis sta
dala vse od sebe, da bi obdržala zvezo
pri življenju, a očitno to ni zadostova-
lo. Imela sta dolge pogovore in se na
koncu zedinila, da nima smisla vztra-
jati, če ne moreta ničesar spremeniti.
Večino časa preživita v različnih drža-
vah sveta, tako da se bolj malo vidita.
Razšla sta se na miren način in v prija-
teljskem duhu, a je Nicole vseeno po-
polnoma dotolčena. Bila je prepričana,
da je Lewis ljubezen njenega življenja,"
je povedal eden od bližnjih prijateljev.
Vse se je začelo leta 2008. V zadnjem
letu se je velikokrat šušljalo, kaj se
dogaja z njuno zvezo, a je par le redko
spregovoril o svoji sreči. Je pa vsekakor
jasno, da Lewis kot dirkač res ne potre-
buje težav v zvezi, saj je junija povedal,
da sta mu "družina in partnerstvo zelo
pomembna v življenju. Brez urejene-
ga zasebnega življenja se ne moremo
premakniti naprej." Njegova kariera je
trenutno na prvem mestu. (siz)

Kdor misli, da je maščevanje prevarane žene najhujše, kar
se ti lahko zgodi, potem vsekakor ne pozna reakcij Brucea
Willisa. Prijatelji igralca akcijskih vlog razkrivajo, naj se
Ashton Kutcher kar pripravi na nekaj udarcev: "Bruce
je odločen, da bo osebno napadel vsakogar, ki prizadene
njemu ljube osebe." Ko je Bruce slišal govorice o možu nje-
gove bivše žene Demi Moore, je popolnoma znorel. "Bruce

Od leta 2004 sta srečno zaljubljena, od leta pa 2005 presrečno poročena, kar
tudi vsako leto na novo proslavita. Zakonska zveza Seala in Heidi Klum deluje
brezhibno. Manekenka je ob prisotnosti svojega moža vedno v sedmih nebe-
sih. A kako jima uspeva? Seal se je razgovoril in izdal skrivnost. Priljubljeni
pevec je trdno prepričan, da je prijateljstvo osnova za globljo zvezo: "Na svojo
ženo gledam kot na svojo najboljšo prijateljico. Na drugem mestu jo vidim kot
mamo svojih otrok. Na tretjem pa kot ženo in ljubico. Ne glede na to, kako lepo
je v ljubezni, se je treba zavedati, da se lahko tudi hitro zaplete. Če spoštuješ
svojega najboljšega prijatelja, obstaja neka meja, ki jo komajda, če sploh kdaj,
prestopiš." Obstaja pa še druga razlaga, ki je verjetno najpomembnejši razlog
za dolgotrajno srečno zvezo tega para, ki si stoji ob strani tako v dobrem kot
v slabem: "Mislim, da moški pred svojim 40. letom niso za nobeno rabo. Če bi
Heidi spoznal pri svojih 30 letih, najina veza verjetno ne bi funkcionirala, saj
sem bil v tistih letih še nezrel. Ko sva se spoznala, sem jih imel 40. Takrat je bila
v tretjem tednu nosečnosti (z nekdanjim partnerjem Flaviem Briatorom), česar
pa takrat še ni vedela. Jaz pa sem bil pevec na določenem področju, ki ni ravno
slovelo po odgovornih ljudeh. A ko sva se zaljubila, sva presegla sama sebe." In
to tudi dokazujeta iz dneva v dan. Svoj zakon sta začinila tudi s tremi otroki. (siz)

"Dolgo sem čakal to stotico, četrtina prvenstva je
morala iti mimo, da sem pobegnil od številke 99. In
v istem krogu je uspelo še Milanu Ostercu pri Kopru,
občudovanja vrednemu nogometašu. Nekaj let več
ima od mene, pa je še vedno v vrhu. Teh mojih pr-
voligaških golov bi bilo še več, če ne bi vmes igral
v tujini, če bi me obšle poškodbe. A številke za zdaj
niso važne, sto se mi zdi enako kot osem ali 91. Bolj
pomembno je, da smo v Novi Gorici končno odigra-
li tekmo, ki spominja na boljše čase Domžal. Stotica
pa mi bo več pomenila po koncu kariere, ko se bom
zleknil v kavč, gledal statistiko. Ja, o cifrah bom de-
batiral z vnuki."

Milan Osterc (NK Koper), strelec 102 golov v I. SNL: "Stoti
prvoligaški gol, ki sem ga dosegel na nedeljski tekmi
proti Nafti, je vsekakor pomemben dosežek. Jubilej-
nega gola in za njim še dveh sem bil seveda zelo vesel.
Še posebno če pomislim, da sem do tekme z Lendav-
čani na letošnjih prvoligaških tekmah le dvakrat za-
tresel mrežo tekmecev. V tem prvenstvu mi ne gre
najbolje od nog, tudi soigralcem ne, morda smo pre-
malo samozavestni. Visoka zmaga proti Nafti je bila
tudi v tem pogledu zelo dobrodošla. Že jutri nas čaka
nova preizkušnja, povratna četrtfinalna tekma za slo-
venski pokal proti Šenčurju. Prva tekma v Šenčurju
se je končala z 0:0, verjamem, da bomo v drugi boljši
od gostov."

Kristina Baltič, košarkarica AJM Maribor: "Zmaga v
drugem krogu državnega prvenstva proti Iliriji je
bila zelo pomembna. Bile smo agresivne v obrambi,
predvsem pa smo izkoristile skok pod obročema. Ta
nam je omogočil učinkovitejšo igro. S svojo igro sem
zadovoljna, saj sem ob pomoči soigralk dobila veliko
indeksnih točk. A v ospredju je ekipa. Škoda, ker letos
ne igramo regionalne lige. V zadnjih letih smo prido-
bile izkušnje, saj smo imele izjemno kvalitetne tek-
mice. Naš cilj je, da se v domačem prvenstvu kosamo
s Celjem. Menim, da smo sposobne parirati Celjan-
kam. Imamo dovolj znanja in motivacije. Že jutri v
Celju bo prvi preizkus naše pripravljenosti."

"Sobotna tekma tretjega kroga državnega prvenstva
proti Krki v Novem mestu se je za našo ekipo konča-
la s porazom. Bolj ali maj pričakovanim, kajti trener
Štefan Kovač je imel na voljo le dva zdrava igralca,
Mitjo Horvata in Dominika Škrabana, saj zaradi težav
z zdravjem po operaciji slepiča še nisem sposoben za
naporne dvoboje. Odigral sem le enega, proti najslab-
šemu igralcu gostiteljev, ki je bil manj zahteven, in
ga tudi dobil. V takih okoliščinah je moral zaigrati
tudi naš trener, ki se kljub volji in želji po dobri igri
ni mogel kosati s Krkinimi igralci. Po porazu proti
Novomeščanom smo se že poslovili od boja za naslov
prvaka."

Štajerska liga, 10. krog: Koroške Gradnje - Podvinci Betonarna Kuhar 0:2, Peca

- Šmarje pri Jelšah 0:3, Tehnotim Pesnica - MU Šentjur 3:2, Pohorje - Krško B
0:1, Tezno Maribor - Marles hiše 1:2, NŠ Drava Ptuj - Boč Poljčane 7:0, Carrera
Optyl Ormož - Šoštanj 1:0; vrstni red: Tehnotim Pesnica 26 točk, Šmarje pri
Jelšah 24, NŠ Drava Ptuj 23.

Pomurska liga, 10. krog: Apače - Hotiza 5:3, Virs Bistrica - Šalovci 3:0, Agroser-
vis Beltinci - GMT Bogojina 4:1, Dobrovnik - Kobilje 0:4, Gančani - Črenšovci
1:1, Hodoš - Turnišče 0:2, Ljutomer - Kema Puconci 4:0; vrstni red: Agroservis
Beltinci 28 točk, Ljutomer 23, Turnišče 22.

I. MNL Maribor, 10. krog: Železničar Maribor - AJM Kungota 1:2, Pobrežje Gradis

- Vratko Dogoše 4:1, Lenart - S. Rojko Dobrovce 1:0, KNK Fužinar - Radlje 3:0,
Starše - Jurovski Dol 2:2, Gostilna Lobnik Slivnica - A. B. T. Miklavž 2:1, Rače -
Korotan 3:3; vrstni red: Lenart in Jurovski Dol po 23 točk, Radlje 20.

II. MNL Maribor, 10. krog: Prepolje - Dela Ž Jakob 3:2, Akumulator - Kipertrans
Hoče 2:5, DTV Partizan Fram - Marjeta 1:1, Rošnja Loka - Peca II 1:0, Radvanje -
Šentilj 1:2, Gostišče pri Antonu - ZU-VIL Brunšvik 2:2; vrstni red: ZU-VIL Brun-
švik 23 točk, Šentilj 21, Kipertrans Hoče 19.

I. MNL Ptuj, 10. krog: Oplotnica - Rogoznica 3:3, 1 A Avto Gerečja vas - Bukov-
ci 5:0, Makole - Središče 1:2, Hajdina - Videm 4:2, Skorba - Apače 4:3, Lovrenc

- Podvinci Agrocenter Ptuj 2:2, Gorišnica - Dornava Vrtnarstvo Kovačec 3:0;
vrstni red: Hajdina 25 točk, Središče 23, Videm 22.

II. MNL Ptuj, 9. krog: Tržec - Slovenja vas 1:0, Majšperk - Pragersko 3:0, Markovci

- Spodnja Polskava 4:2, Leskovec - Grajena 1:2, Podlehnik - Zgornja Polskava 3:0,
Hajdoše - Cirkulane 2:3; vrstni red: Tržec in Majšperk po 27 točk, Cirkulane 21.

I. MNL Murska Sobota, 9. krog: Roma Vanča vas - Bakovci 3:3, Goričanka Roga-
šovci - Lesoplast Križevci 2:2, Dokležovje - Aqua Ižakovci 1:3, Pušča - Lipa 4:3,
Slatina Radenci - Serdica KŠ 2:2, Bratonci - Tišina 1:5; vrstni red: Roma 23 točk,
Tišina 19, Serdica KŠ 17.

II. MNL Murska Sobota, 9. krog: Cven - Belteh Čarda Martjanci 4:2, Rotunda Selo

- Radgona 2:4, Cankova prosta; vrstni red: Cven 20 točk, Cankova 13, Radgo-
na 10.

MNL Lendava, 10. krog: Žitkovci - Olimpija Dolga vas 5:1, Zvezda Dolina - Pa-
nonija Gaberje 1:7, Petišovci - Nafta (V) 0:1, Turnišče (V) - Renkovci 3:3, Kapca

- Nedelica 1:5, Mostje - Čentiba 1:2, Polana - Žitkovci 2:2, Graničar Pince Marof

MNL Celje, 9. krog: Žalec - Kozje 12:2, Pivovar - Mons Claudius 0:1, Rogaška -
Radeče 4:0, Vojnik - Vransko 1:1; vrstni red: Rogaška 25 točk, Žalec 21, Radeče
16. (tg, dk, žz, zg)

Siena, naslednja tekmica
košarkarjev Olimpije
v evroligi, cilja
na evropski vrh

Union Olimpijo v četrtek ob 20. uri na
evroligaškem prizorišču čaka še en
evropski velikan, ki cilja na evropski
vrh: Montepaschi Siena. Italijani so
lani še petič zapored osvojili držav-
no prvenstvo, uvrstili so se tudi na za-
ključni turnir evrolige. Ekipo so pred
to sezono zapustili Milovan Rakovic,
Marko Jaric, Deji Akindele in Malik
Hairston, iz NBA sta prišla David An-
dersen in Dejuan Sanders. Ob tem
bodo Olimpiji v dvorani Palaestra na-
sproti stali tudi Bo McCalebb, ki je bil
izbran v najboljšo peterko letošnjega
evropskega prvenstva, Rimantas Kau-
kenas, Nikos Zisis, Kšištof Lavrinovič ...
Podobno kot prejšnji teden Barcelona
bo zmaje tudi Siena pričakala ranjena,
saj je v nedeljo v italijanskem prven-
stvu doma izgubila proti Caserti.

"Na tej tekmi je Siena podceni-
la nasprotnika. Caserta je igrala s
consko postavitvijo in neverjetno je,
koliko metov je zgrešila Siena na tem
srečanju," je trener Olimpije Sašo Fi-
lipovski morebiti že nakazal taktiko
proti ekipi, ki je pred dvema dnevoma
zadela le štiri trojke v 20 poskusih. "A
Siena se bo zaradi domačega poraza
tokrat še dodatno pripravila. Ima
odlične posameznike, ki so že zelo ui-
grani, saj je sistem igre enak lanskemu.
Paziti bo treba na agresivno obrambo,
iz katere prehaja v učinkovite proti-
napade. Veliko dela v obrambi opra-
vijo centri, na primer Stonerok, ki ga
je vsepovsod polno, ob tem je tudi
najboljši podajalec ekipe. Prednjačita
tudi izredno hitra McCalebb in Kauke-

17.55 Nogomet - Nova Gorica, sloven-
ski pokal, četrtfinale, Gorica - Rudar
(TVS 2)

19.05 Hokej na ledu - Ljubljana, liga
Ebel, Olimpija - Linz (Šport TV 1)
19.55 Nogomet - Granada, špansko pr-
venstvo, Granada - Barcelona (Šport
TV 2)

nas, ki uspešno rešujeta situacije celo
v igri ena na dva. Centra Lavrinovič in
Andersen lahko zadevata tudi za tri
točke. Načrt za našo zmago je tak, da
morajo zadevati kot na prejšnji tekmi,
torej nič," je Filipovski ocenil tekmeca.

V zadnjih nekaj tekmah je največja
težava Olimpije obramba, ki je preje-
mala previsoko število točk. "Sodniki
zaradi zaostrenega kriterija letos piska-
jo skoraj vsak dotik in igro z iztegnjeno
roko. Vse ekipe imajo težave s prilaga-
janjem na ta kriterij. Na tekmo vidimo
30 prostih metov, zaradi katerih je tudi
več napadov, saj se ura ustavlja, posle-
dično je več košev. Potrebovali bomo
kar nekaj časa, da se igralci privadijo
na kriterij." Še zlasti na udaru bo orga-
nizator igre Aleksandar Čapin, ki bo

20.15 Rokomet - Kiel, nemški pokal,
Kiel - Magdeburg (Sport 1)
20.40 Košarka - Malaga, evroliga,
Malaga - Žalgiris (Sportklub)
20.45 Nogomet - Aldershot, angle-
ški pokal, Aldershot - Manchester
United (Sportklub +)
21.20 Nogomet - Torino, italijansko
prvenstvo, Juventus - Fiorentina
(Šport TV 1)

skušal čim bolj omejiti učinek McCa-
lebba. A za zdaj še ne ve, kako: "To se
sprašuje pol Evrope. Morda lahko tve-
gamo njegov met z razdalje in bolj
pazimo na prodore." S soigralci bo še
naprej pogrešal Gorana Jagodnika, ki
bo zaradi poškodbe trebušne stene
odsoten predvidoma štiri mesece. Ob
njem utegnejo zmaji ostati tudi brez
Dannyja Greena. Američan bo jutri
dopoldne z ekipo odpotoval v Toska-
no, a je njegov nastop zaradi bolečin
po udarcu v stegensko mišico vprašljiv.

Danes in jutri bodo povratne četrtfi-
nalne tekme za slovenski nogometni
pokal. Vendar le tri, kajti nogometaši
Zavrča in Maribora prejšnji teden, ko
so bile odigrane prve tekme, zaradi
obveznosti vijoličastih v evropski ligi
niso stopili na igrišče. Završki in ma-
riborski klub bosta prvo tekmo od-
igrala jutri, ko bosta še dve povratni
tekmi, Koper - Garmin Šenčur in CM
Celje - Interblock. Ena bo že danes: v
Novi Gorici se bosta ob 17. uri pomeri-
la Gorica in Rudar Velenje. Prva tekma
v Velenju se je končala z zmago gosti-
teljev z 2:1. (zg)

Ptujski kolesarji so po uspešni sezoni
šokirali s sklepom upravnega odbora,
da v prihodnji sezoni ne bodo podpi-
rali članskega moštva. Gregor Gazvo-
da (Ag2r-La Mondiale), Matej Mugerli
(Adria Mobil) in Matej Marin (Arbo
Gormetfein) iz letošnje Perutnine so
si že poiskali novega delodajalca, blizu
podpisu je Jure Golčer. Vprašljiva je še
usoda najtrofejnejšega Slovenca letos,
Roberta Vrečerja (Geox), potem ko naj
bi njegov novi klub zaradi odpovedi
generalnega sponzorja tik pred zdajci
zaklenil vrata.

Perutnina Ptuj je bistveno zniža-
la proračun kluba že pred tremi sezo-
nami. Dve leti so bili nato registrirani
kot amaterska ekipa, letos so se vrnili
v profesionalni razred Continental in
ko je že kazalo, da se ponovno krepi-
jo in vračajo proti evropskemu vrhu,
so storili še korak nazaj. Sami ali v so-
delovanju z drugimi so v članski kon-
kurenci nastopali od leta 1995, tisto
sezono je kot produkt perspektivne-
ga okolja med člane (do 23 let) stopil
Mitja Mahorič.

Informacije vodstva so tokrat zelo
skope. Upravni odbor, v katerem so
zgolj predstavniki omenjenega pod-
jetja, je sporočil le, da so sprejeli so-
glasno odločitev, da v sezoni 2012
ne tekmujejo s članskim moštvom
in da imajo kolesarji proste roke pri
izbiri novih sredin. "Po tehtni anali-
zi smo sprejeli novo strateško usme-
ritev kluba, da v bodoče tekmujemo
v mlajših kategorijah dečkov in mla-
dincev. Vzporedno bomo nadaljevali
in aktivno podpirali množično vsege-
neracijsko rekreativno kolesarjenje.
Tudi v bodoče bo Skupina Perutnina
Ptuj podpirala ptujske športe, med
katerima sta zagotovo kolesarstvo
in nogometna šola," je sporočil sve-
tovalec za stike z javnostmi podjetja
in član upravnega odbora kluba Joco
Tarbuk.

"Perutninarji" so sezono letos za-
ključili s sedemnajstimi zmagami,
desetimi pod okriljem Mednarodne
kolesarske zveze. Doma je najbolj
odmevalo slavje Roberta Vrečerja
(skupno šest zmag) na prologu dirke
po Sloveniji in skupno drugo mesto,
v tujini Celjanova zmaga na Poljskem
in v Istri. Gregor Gazvoda (tri zmage)
je z zmago na dirki "ekstra" kategori-
je na Kitajskem dosegel zgodovinski
uspeh slovenskih klubov, z Mugerli-
jem sta slavila še v etapah. "S sezono
smo izjemno zadovoljni, marsikdo
bi si želel takšnih uspehov. Vrečer je
na primer na Poljskem postal komaj
tretji tuji zmagovalec na dirki z več
kot petdesetletno tradicijo. To veliko
pomeni. Za zdaj je situacija takšna, da
se bomo posvetili delu z mlajšimi ka-
tegorijami, razmišljamo tudi o treni-
ranju deklet, ni pa rečeno, da nikdar
več ne bomo imeli članov," je pove-
dal direktor kluba Rene Glavnik in
izrazil nezadovoljstvo nad izgradnjo
velodroma, ki bi ga zdaj res krvavo
potrebovali. Glavnik se zanj zavze-
ma že desetletje, projekt pa se po neu-
spešnih poskusih iskanja primernega
občinskega zemljišča ni premaknil z
mrtve točke. Za vzgojo domačih tek-
movalcev bi si želel močne tudi druge
klube v regiji, največ upov polaga na
Maribor, položaj drugod je še slabši
kot pred leti.

Slovenska reprezentanca v tekvondo-
ju sloga ITF se je s 26. članskega in 17.
mladinskega evropskega prvenstva v
Bratislavi vrnila s kar 14 kolajnami,
kar je največji uspeh naših tekvon-
doistov na prvenstvih stare celine. V
Bratislavi je nastopilo več kot 500 tek-
movalcev in tekmovalk iz 31 držav,
slovenska reprezentanca, ki sta jo
vodila selektor Tomaž Barada, tudi
predsednik TZ Slovenije, in trener
Vahid Drapič, pa je štela 22 fantov in
deklet. Jedro so tvorili člani maribor-
skega TK Keter Hwarang.

"Takega uspeha niti v sanjah nismo
pričakovali. Naši fantje so se izkazali
zlasti v članskih kategorijah, kjer so
od petih možnih zlatih kolajn osvojili
kar štiri, zraven tega še ekipno zlato.
Tudi v mladinskih kategorijah so bili
dosežki podobni, tako da smo preza-
dovoljni. Ekipno so bili od nas boljši
le Poljaki in Irci," je povedal Tomaž
Barada, ki je iz Bratislave odpotoval v
Skopje, kjer bo ta teden svetovno pr-
venstvo združenja Wako v kikboksu,
na katerem bo v vlogi trenerja naše re-
prezentance.

Zlate kolajne so v članskih kate-
gorijah osvojili Sanel Ljutič (do 63 kg,
Gepard Ljubljana), Grega Rudolf (do 71
kg, Keter Hwarang), Denis Drapič (do
80 kg, Ahac Šentjur), Aleš Lorber (nad
80 kg, Keter Hwarang) in ekipa Mitja
Potočnik, Aleš Zemljič, Aleš Lorber,
Denis Drapič, Grega Rudolf, Nejc Bla-
nuša. Bronasto kolajno pa je osvojila
Staša Lubej (do 52 kg, Hyong Celje). V
mladinskih kategorijah so za vse kolaj-
ne poskrbeli člani TK Keter Hwarang.
Zlati sta osvojila Nejc Gazvoda (do 70
kg) in Matej Brbre (nad 70 kg), srebr-
ni Urška Gazvoda (do 45 kg) in Urša
Terdin (do 60 kg), bronaste pa Sven
Šincek (do 63 kg), Daša Lešnik (do 55
kg) in dvojica Urša Terdin, Domen
Kugl v tekmovalnem sparingu. Zlato
kolajno je osvojila tudi ekipa mladin-
cev (Matej Brbre, Sven Šincek, Nejc
Gazvoda, Žan Hedl, Domen Kugl, Tim
Čelofiga).

redil, tako za rezultate kot temelje, ki
jih je pustil. O strokovnem štabu še ni
razmišljal, ker se je vse dogajalo tako
hitro. V prvi vrsti pa se bo lotil tudi
analize tekem slovenske reprezen-
tance, saj ga dve leti in pol ni bilo in
je tekme naših gledal večinoma na ra-
čunalniku.

V grobem že ima vizijo igre in se-
stavo reprezentance. S Srečkom Katan-
cem se je dobro razumel, spoznal je
delo v reprezentanci do podrobnosti.
Iličiču bo skušal najti mesto na igri-
šču, kot mu pritiče, ker pa ga ni nikoli
treniral, se bo o njem pogovoril tudi z
njegovimi nekdanjimi trenerji. Čefe-
rin je omenil, da je cilj reprezentance
odhod na svetovno prvenstvo v Brazi-
lijo leta 2014, do takrat ima Stojanovič
pogodbo, ki se ob uspehu avtomatič-
no podaljša. Pripravljalna baza bo naj-
verjetneje ostala v Kidričevem, ne bo
torej selitve na Brdo. Čeferin je pono-
vil, da so se s Kekom razšli "na oboje-
stransko željo", njegovo delo je ocenil
kot kvalitetno in dogovarjajo se o na-
daljevanju sodelovanja na strokovnem
področju. "Toda zdaj ni čas za to."

Stojanovič se bo takoj lotil priprav
za prvo tekmo kot uvod v ciklus kva-
lifikacij za svetovno prvenstvo - 15.
novembra bo v Stožicah gostovala re-
prezentanca ZDA. Revolucionarnih
sprememb ne bo, trdi. Slovenija je v
"obetavni" kvalifikacijski skupini z
Norveško, Švico, Albanijo, Ciprom in
Islandijo.

Selektor je bil od januarja 2007 do
včeraj. Matjaž Kek ne sodi med tiste,
ki bi bili ob sestopu s položaja jezni na
ves svet. Petdesetletni Mariborčan je
spoštljivo, mirno spregovoril o svoji
in slovenski nogometni preteklosti in
prihodnosti.

Vaš odnos z Nogometno zvezo Slove-
nije - konec ali nov začetek? Menda
se dogovarjate o nadaljevanju sode-
lovanja v drugačni vlogi.

"Da, imam ponudbo zveze, poraja-
jo se ideje o sodelovanju. O njih še ne
morem povedati več, je pa ponudba
zelo korektna, zanimiva. Moram še
razmisliti, doslej sem bil povsem oku-
piran z reprezentanco, z željo, da do
konca novembra oddelam pogodbo,
zato sem pred časom tudi Arabcem
rekel ne."

Sta se s predsednikom zveze Ale-
ksandrom Čeferinom o prekinitvi
pogodbe res zmenila "na obojestran-
sko željo"?

"Drži. Dojel sem, da je čas za konec
skoraj petletnega obdobja. Čas, da
gre reprezentanca naprej z novimi
idejami. Bilo je ogromno pozitivne
energije, razprodanih stadionov, gle-
dljive igre. In bile so tudi moje napake,
boleči porazi. Hvala sodelavcem v
strokovnem štabu, igralcem, bilo je
nepozabno. Ne pozabimo navijačev,
navdušujočih pa tudi korektno kri-
tičnih."

Po zadnji tekmi s Srbi se je zdelo, da
bi to moštvo z manjšimi popravki
lahko skupaj jurišalo še proti Brazi-
liji 2014.

"Znaki o moji zamenjavi so bili že
prej, predolgo sem v nogometu, da jih
ne bi zaznal. Zadnje kvalifikacije so
bile tudi zame rezultatsko neuspešne.
Tekma s Srbi pa je pokazala, da so te-
melji reprezentance trdni. Da se nam
ni treba bati za naš nogomet."

"Ne bom nakladal o nogometu, kot
to počnejo nekateri. Nisem med ti-
stimi, ki potrebujejo pol leta miru. Že
iščem nove izzive, mika me tudi delo
v klubu. Zdaj, ko sem na tržišču, se bo
tudi v tujini že še našel kdo, ki bo po-
klical."

"Ni važno, kdo je selektor, nove ideje je
treba podpreti. Ponosen sem, da sem
vodil reprezentanco svoje države, to je
največ, kar sem v nogometu storil ob
naslovih prvaka z Mariborom. Zdaj pa
naj se neha govoriti o Afriki, komuni-
kacija med vodstvom zveze in mo-
štvom je 'porihtana', gremo dalje ..."

Resno se je Slaviša Stojanovič včeraj
držal na Brdu. Šele ko so fotorepor-
terji navrgli, naj se zasmeji, je ponudil
nasmešek. "To ni več lokalna zgodba,
zdaj sem na čelu reprezentance, ki je
vedno ogledalo slovenskega nogo-
meta. In temu primerno se moramo
obnašati od prvega do zadnjega tre-
nutka," je novinarjem pojasnil šesti
slovenski selektor. Priimkov praktič-
no ni omenjal, saj si bo najprej vzel
čas za analizo po dveinpolletni odso-
tnosti, ko je kot pomočnik Srečka Ka-
tanca pomagal voditi reprezentanco
Združenih arabskih emiratov. S pred-
sednikom Aleksandrom Čeferinom sta
se, tako 41-letni Stojanovič, hitro do-
govorila, v par dneh.

Na vprašanje, kako se spomni prej-
šnjega izbora selektorja, ko je takratni
predsednik Rudi Zavrl izbiral med
Matjažem Kekom in njim, je odvrnil,
da ni bil razočaran, ker se je Zavrl od-
ločil za Keka. "Vesel sem bil, da sem
sploh prišel skozi mlin. Bil sem re-
lativno mlad, 36 let, in vesel, da so o
meni resno razmišljali." Zdaj ko je bil
dvakratni slovenski prvak na klopi
Domžal izbran brez tekmeca (vsaj
javno znanega), je priložnost takoj za-
grabil: "Tako vabilo se ne zavrača, ker
se ti lahko ponudi le enkrat v življenju.
To vem iz svoje profesionalne igralske
kariere, ko sem takšne priložnosti par-
krat zamudil."

Boste šli po vozovnico za Brazilijo
proti Norveški, Švici, Albaniji, Cipru
in Islandiji s Kekovo ekipo?

"V prvi vrsti moram analizirati ob-
stoječe stanje in vse tekme, saj sem bil
dve leti in pol odsoten. Večino igral-
cev seveda poznam, nekaterih ne. Bolj
konkretno vam težko odgovorim, si-
gurno pa si želim, da bi se tudi igralci,
ki so se dokazali v mladi reprezentan-
ci, priključili članski vrsti."

"Vizijo sem seveda predstavil, a vse
ostalo bo sledilo po moji analizi. V ne-
katerih segmentih igre se seveda da
še marsikaj popraviti, moja vizija pa
v nekem smislu, kar je jasno, stremi
k napredovanju. Boljši smo lahko v
prekinitvah, v držanju žoge, pri poda-
jah, v agresivnosti ... Želim si svežino,
novega vetra. V zadnjih dveh letih sem
porabil dovolj časa za nove prijeme, ki
jih bom, upam, lahko uspešno realizi-
ral tudi na klopi Slovenije."

Koliko vam bo kot selektorju po-
magala izkušnja pomočnika tre-
nerja s Srečkom Katancem pri
Združenih arabskih emiratih? Je bil
dober mentor?

"Sodelovanje mi je bistveno poma-
galo pri dojemanju dela v nacional-
ni selekciji. Srečku Katancu dolgujem
neizmerno zahvalo za delo v emiratih.
Delo v reprezentanci je precej drugač-
no kot v klubu, zato sem venomer be-
ležil novosti."

V Sloveniji ste okusili uspeh z Dom-
žalami in bedo v Celju ter odšli na
Bližnji vzhod.

"Večkrat sem povedal, da sem v emira-
te odšel zaradi te ene negativne izku-
šnje in zdravstvenega stanja."

"Upam, da teh težav ne bo. Zavzemal
se bom, da do 'parcializacij' ne bo pri-
hajalo, vsi smo pod isto zastavo in
grbom, zato je nesmiselno delati doda-
tne razdore na teh relacijah. Igramo za
isti grb, ne glede na to, kje."

"Da, malo časa je, priprave bodo po-
tekale intenzivno, kolikor bo pač do-
puščal čas. Imel sem srečo, da sem v
zadnjih treh mesecih v Dubaju sode-
loval s prvim pomočnikom ameriške
reprezentance, tako da se bom obrnil
tudi nanj. Revolucionarnih odločitev v
tako kratkem času pa ne moremo pri-
čakovati. Če se ne motim, bo dovolje-
nih šest menjav."

"Še enkrat, ko si bom ogledal vse
tekme in se na zboru pogovoril z do-
ločenimi igralci, bom na to vpraša-
nje lažje odgovoril. In na to, kakšen
bo sistem. Obstaja le ena delitev: na
dobre in slabe."

Slaviša Stojanovič je šesti selektor
na klopi slovenske izbrane vrste,
odkar je ta pod okriljem Uefe in
Fife (leta 1992). V kvalifikacijski
skupini C za EP sta zamenjavo iz-
vedli tudi Severna Irska in Srbija,
pri čemer je slednja zamenjala že
dvanajst selektorjev. Za primerja-
vo, Nizozemci, Portugalci in Itali-
jani so jih od leta 1991 imeli osem,
Francija in Anglija sedem, Špani-
ja tako kot Slovenija šest, medtem
ko je denimo nemški elf v zadnjih
dvajsetih letih vodilo zgolj pet se-
lektorjev.

Kaj sami menite, da prinašate v slo-
vensko reprezentanco?
"Zanimivo vprašanje. Vsak prehod
mora za seboj povleči novitete. Mislim,
da lahko prinesem neko dodano vre-
dnost v standardnih situacijah, za
katere sem porabil maksimalno po-
zornost v zadnjih dveh letih. Morda je
to nekaj, na kar veliko polagam."

"Nogomet je sestavljen iz več faz. Če
vse povežemo, smo na dobri poti. Na-
padalna igra brez faze obrambe je ne-
smiselna. In obratno. Prizadeval si
bom, da to združim."

"Ne, to bom začel jutri (danes, op. a.).
Imam par imen ljudi, s katerimi se
bom pogovoril."

TOTI LIST - ODVISNO STRANKARSKO TROBILO - NEODGOVORNI UNEREDNIK: DARINKO KORES ]ACKS - LETO 74 - CENA: 1,20 EUR (HUMORISTIČNI ČASOPIS VEČER DOBITE ZASTON]) - ŠT.: 39

V.d. prezidente vlade spominja na Don Kihota, ki mu je ostal samo žalostni
pogled na semafor. Semafor je podoba mlina na veter, ki ga je odpihnil.
Okrog viteza žalostne podobe je bilo vse več sančizma. Sančisti so imeli
željo, da vitezu prikličejo realnost v zadnjih bojih. Ves čas so ga obkrožali,
ko je snoval svoje podvige, v katerih ni imel možnosti, da bi prišel vsaj do
polovičnih zmag.

Po prvih porazih so zapustili negotov boj z referendumskimi mlini in zdaj
vsi snujejo svoj trenutek ponovne slave. Tudi apazicijski prvi vitez ne kaže
vesele podobe kot novopečeni očka. Nekateri njegovi oprode iz preteklosti
se hočejo preizkusiti v boju in posneti vso slavo zase. Žalostno je to
razlagal, ko je predstavil svoj program. Prej je hotel 50 pljus, zdaj je
predstavil 10 pljus 100. Ekipa, ki je bila na predstavitvi, pa je zares imela v
povprečju 50 pljus. Tudi oni so kazali ne preveč veselo podobo, ker jih je
bilo več od napovedanega števila ministrstev.

Na novo nastali in že znani vitezi ne kažejo prav vesele in prekipevajoče
podobe. Vsi so zaskrbljeni in nič manj niso videti žalostni kot sedanji v.d.
vitez. Nekateri od trjanostnikov so že zdavnaj prišli na 60 pljus. Tudi
župan največje občine v deželi tej bo poskusil preseči 50 pljus na volitvah s
svojo listo. Žalostno je razlagal, da so se spravili na njegove potomce, ki
zagotovo niso naredili toliko slabega deželi tej kot patriotski vitezi.
Apazicija preostalih, ki so imeli svoje viteze v državnem zboru - Desus, SLS
in SNS - načrtujejo svoje zlate številke. Vsi sanjajo z otožnimi pogledi na
vsaj 5 pljus.

Vsi razpuščeni vitezi državnega zbora na skupni gasilski sliki ne kažejo
velikega veselja in tudi veliko jih je z užaloščeno podobo. Vsi imajo že
zdavnaj pripeto zlato padalo in so vseeno otožni in zaskrbljeni. Celo 14 me-
secev bodo dobivali polno plačo. Kaj bi za takšen odpust dali delavci iz
podjetij, ki so v prisilki ali stečaju? Smejali bi se na fotki od uhlja do uhlja.
A koncu vseeno žalostna podoba domovine ne more izzvati veselih
obrazov.

Virant ima pravi program. Neoliberalci ga vselej imajo. Tudi Jankovic ima pravi
program. Ni čudno, uspeva. TRS, kakopak, tudi. Ima pravi program ... Dejstvo,
pravi program ima tudi Pahor. Ga je donedavna kazal. Janša? Normalno! On
ima vedno pravi program. Se je izkazal že pri pripravi na krizo. Tudi Desus ima
pravi program. Karla Erjavca! In niti za SLS ne dvomim, da ga ima. Pa ne Erjavca,
seveda, ampak pravi program. In Jelinčič, brez dvoma, ne zmore brez pravega
programa. Verjetno z njim razpolaga tudi Ljudmila, pa župani, ki bi župano-
vali državi ... Pravzaprav, ko bolje razmislim, imajo na tej senčni strani Alp vsi
neke prave programe. Ne vem sicer, če gre za tiste televizijske, morda za one na
pralnih strojih, celo tiste, ki so v osebno dobrobit naravnani dopuščam. In, ja,
tudi nesojeni slovenski kralj ima pravi program. Okronajte ga, pa boste videli,
kako si ga zamišlja!

Sicer ne vem, kje so bili vsi tisti, ki že dvajset let programirajo to deželico, s
svojimi pravimi programi doslej, vem pa, da ni težko biti vedeževalec, ko ozna-
njaš minulo. Zato se mi vse bolj dozdeva, da bi bil edini pravi program tisti, ki bi
tem, ki z novimi starimi maskami in s starimi novimi obljubami nenehno ko-
lobarijo, iščoč udobne položaje, preprečil, da bi za eno samo sekundo še naprej
krojili našo politiko! Čeprav ...

Vrag je, ko ima tudi ljudstvo svoje programe. Za zabavo, denimo, tistega na
trojki. Ali pa bolj za bruhanje?! In ko o vseh teh novih programih, pravih, ka-
kopak, poslušam, pa seštevam in odštevam, se v mislih vračam nazaj, pa v črno
sedanjost vidim, se znajdem pred eno samo dilemo. Namreč, ob vseh teh pravih
programih: živim, morda, v - napačni državi? (Uroš Vošnjak)

Vse tiste na stolih prosim, da mi puste vsaj pručko.
Visoko je cenil svoje mnenje, a z njim se ni strinjal.
Več kot imamo informacij, bolj smo deformirani.
S tistimi, ki zahtevajo trdo roko, se ne bom rokoval!
Kdor misli, da rešitev je, naj mi jo pove na uho. (malo)

na vodilne stolčke ljubljanske občine.
Nenazadnje mu glede prijateljev lahko
odlično svetuje tudi mariborski župan
Franca Kangler!

Nikar nas sedaj narobe razumeti,
velecenjeni bralci! Prav nič nimamo
proti gospodu Zokiju ter njegovi mo-
rebitni zmagi, le malce nas je strah,
da ne bo tudi on krenil po poti dose-
danjih zmagovalcev ter razočarane
državljane znova popeljal med pora-
žence. Pustimo se torej presenetiti ter
mu zaželimo, da bi kot premier našo
kokoško upravljal po menedžersko, in
ne diletantsko kot dosedanje politične
garniture. Pa nikar politično trgovati
Zoki, četudi si trgovec po duši! Merca-
tor - najboljši sosed, Zoran Jankovic -
najboljši premier??? (Tropinovec)

bot vsrat, kar dol poserjeste, dobimo mi odspoda v fačo ... "
In vsi ti seronje so danes daleč najbolj glasni, ko se pojavi
nekdo - vsaj posledično - novi, saj placa pri koritu namreč
ni veliko. Vsaj delili ga ne bi z novimi pijavkami ...

Nam pa londonski The Tower ponuja zelo praktično re-
šitev. Kakor je ugotovila stroka, se ("iz jeze") nagiba proti
poslopju parlamenta in britanski plebs pravi, da je smer
pravilna, naj se zruši na gospodo, ki udobno in bogato
se(rje)di v njegovi notranjosti. Škoda le, da so naš The
Tower alias Kristalno palačo zgradili le nekaj sto metrov
naprej od smrdečega cirkusa in ne v radiusu parlamenta.
Dam pa v razmislek, da neki visok objekt postavimo prav
v tem radiju, projektanti in izvajalci pa naj pridejo iz vrst
Darsa! Glede na kakovost naših cest, na zrušenje na bomo
predolgo čakali! In smrdele bodo samo še bioplinarne ...
(Gregor Bauman)

Od vseh gob so najdražje marele na mariborski tržnici.
Dimnikarji zaračunajo potne stroške, gasilci pridejo za-
stonj.

Če smo preživeli tri vojne, bomo pa še mir ...
Če si "pribit", se ne rabiš "privezat". (on)

Ste znova pridobili kilograme? Novo!
Priročna tolažilno-matematična bro-
šurica Kako kilograme spremeniti v
dekagrame, za samo 33 evrov! Vaša
Tota nategovalnica.
Ugodno prodam večje količine kadmija,
v račun vzamem učinkovito zdravilo
proti raku. Samo pravočasne ponudbe
pod Od politike ter okolja onesnaženi
Celjan.

Titovo ulico povsem zastonj menjam za
Pionirsko ulico. Samo jugonostalgične
ponudbe sprejema ljubljanski župan
Zoran Jankovic pod Ustavno sodišče
pa v jok!

Pravkar pridobljeno prokuristko za-
stonj oddamo, saj je niti slučajno ne
potrebujemo! Farmadent d.o.o. Ma-
ribor.

Mariborski invalidi, pozor! Uspešno in
povsem zastonj vam napovedujem,
kdaj boste prišli do svojega stanova-

Nad recesijo s secesijo!

Naša država sicer še ni truplo, toda vseeno bi jo nekateri - ti so nas tako ali dru-
gače na vsakem koraku odirali - radi secirali. Glede na to, da se je nedavno tam
nekje na jugozahodu naše države propagiralo resetiranje, je logično, da se je na
severovzhodu države, seveda samo zaradi ravnotežja, začelo tiho gibanje za po-
sebno državno penetriranje. Država je namreč polnoletna in je kot taka zrela za
naskok oziroma odskok. Ker je župan štajerske prestolnice ocenil, da je država
v nevarnosti in da ji iz njenega lastnega upravnega centra preti usoden naskok,
se je sam odločil, da začne priprave na odrešilni odskok. Kakorkoli, "f Maribori"
so sveto prepričani, da v centru države tako rekoč v ilegali pripravljajo desant
na državo, ki ga sicer vodijo pod tajno šifro "desert za državo". Bivši desetarji
oziroma po novem desetniki na ta zloglasni "desert za državo" na tajni lokaciji
že pripravljajo konspirativen načrt osvoboditve pod šifro "Desternik ima avro".
Avreola osamosvojiteljev se bo v kratkem preselila na jugovzhod države, kjer
bodo namesto tako zaželenih pokrajin zahtevali administrativno avtonomijo,
s katero bodo učinkovito zajezili vsesplošno polomijo. Ob štajerski prestolnici
je tako potrebno dati veljavo tudi takim županskim naselbinam, kot je Dester-
nik. Premik v glavi pomeni odmik od pasti, ki jo nastavljajo trenutni, zakulisni
in morda bodoči državni glavarji.

Država je kot drevo, ki ga moramo neprestano oblikovati in vsake toliko
časa tudi cepiti, če ne želimo, da ga napadejo bebci in vsakršni parazitski cepci.
"F Maribori" so se še pravočasno prebudili in se pametno ter državotvorno od-
ločili, da se bodo proti cepcem borili z državljanom prijazno tiho in blago od-
cepitvijo, ki bo vsebinsko artikulirala pravi smisel dosedanjega cepetanja na
mestu. Odcepitev se tako v tej luči kaže kot dodana vrednost cepetanju. Če ne
bi cepetali na mestu, bi bili že zdavnaj samo navadna začimba v močvirniškem
testu. Kakorkoli. "F Maribori" so radikalni, saj niso kot ostala država v, ampak
so povsem samostojno f. (Matija Logar)

Pridušnice

Ko nam je predsednik ob 00.01 voščil dobro jutro, je odšel spat!
V Sloveniji so znova dovoljene sanje - do 4. decembra.
Prosim, zaprite me na Povšetovo. Bom dobro zaslužil!

Odkar je Kangler dobil secesijske popadke, se je število Štajercev v Ljubljani
povečalo.

Parlament je razpuščen - razlike ni! (greb)

Še eno nepoklic(a)no županjo: za pokri-
vanje problematike, mariborjskih vr-
tecov zaposlim po privatni liniji. edini
pogoj:, starost naj-več 12 let... Gsm
44-,44 župan mariborja franca kAn-
gler l.ročno,

Privlačen biseksualni moški želi izključ-
no za brezplačni seks spoznati postav-
nega politika, saj nima dovolj denarja
za drage kurbe. Ponudbe pod Tudi po-
litika je kurba!

Celjanom javno sporočamo, da na krvo-
dajalskih akcijah niso zaželeni zaradi
prevelike vsebnosti kadmija v njihovi
krvi! Splošna bolnišnica Celje.
Delavci! Imate radi svojega delodajalca?
Vaš odgovor razumljivo ni potreben!
Vaš Toti delavski svetovalec.
Kapitalisti! Imate radi svojega delavca?
Vaš odgovor: "Mi je pač potreben!" Vaš
Toti delodajalski svetovalec.

Penzionisti so lastniki
s samoprispevki zgrajene
infrastrukture, zato jih je
treba obdavčiti

Le kaj bomo še doživeli? Toliko jamra-
nja in zdihovanja, kolikor ga je zadnje
cajte slišati, pa še ne. In to s strani ta
nar ta bolj preskrbljene generacije, ge-
neracije nas penzjonerjov. Kuker da
bi nam voda v grlo tekla, kaj tekla,
drla. Zato ni čudno, da je predsednik
vlade ves cajt rešvov državne finance
s plačevanjem službenih zapitkov iz
svojga varžetka. Pa ni zaleglo toliko,
kot je mislil, zato še toliko bolj velja
tista misel, da je treba vzeti tistim, ki
jamrajo. Nam penzjonerjem, kajpada.

Pa ne mislite, da sem danes vstal
na levo nogo. Sploh ne, pač pa se mi
vladni ekonomajzarji kar malo smili-
jo, ker ne vidijo, da se jim pred nosom

Zadnje čase se veliko govori o revšči-
ni kot grdi packi na naliftanem, bo-
toksiranem in napudranem obrazu
sicer cvetočega Zahoda. Najbrž da gre
za usklajeno akcijo levičarjev, s katero
želijo z napihovanjem problema mobi-
lizirati anarhiste za upor proti svetlim
pridobitvam kapitalizma. Po drugi
strani, liberalni kapitalizem v revšči-
ni sploh ne vidi problema, ki ga prosti
trg in globalizacija ne bi mogla rešiti.
Še največji problem liberalci vidijo v
tem, kako ugotoviti, kdo je sploh lahko
revež. Štruce kruha v kontejnerjih za
smeti še pri nas niso več zanesljiv kri-
terij. Pri določanju teh meril so Ame-
ričani, kot vedno, pragmatični. Vse
ugodnosti revščine ne more uživati
nekdo, ki ima mikrovalovno pečico,
Ford letnik 82 in trisobno barako.

Kar je zamolčano, je najmočnejše.
Na listi "Cefizelj in drugi" so sama zve-
neča imena.

Z velikim upanjem si bomo privoščili
žalost na kredit.
Sloven'c Slovencu notranji glas.
(Tone Dodlek)

valja denar, pa tudi bankirji, ki vahtajo
prazne kase. Ja, gnarjov pa kot pečka.
In ker me je zapekla vest, sem skle-
nil, da pridem s farbo na dan. Penz-
jonerji smo - rokco na srčka - lastniki
ogromnega, še vedno neobdavčene-
ga premoženja, ki smo ga z lahkoto
ustvarili v ranjkem socjalizmu. Takrat
smo si nagrabili zdajšnjo bogatijo s sa-
moprispevki: gradili smo zdravstvene
domove, vrtce, jasli, javne razsvetlja-
ve, parkirišča, lokalne ceste, vodovo-
de, kabelske sisteme, fuzbaligrišča,
gasilske domove, greznice, hiralnice
za starčke, jagrske domove ... Pa kako
ajnfoh smo si vse to prigrebli. Šli smo
na referendum, veselo obkrogca-
li, da nam pri osebnih dohodkih ab-
cugajo po par procentkov od colnge
za gradnjo zdravstvenga doma, ko je
bil zgrajen, pa jovo na novo referen-
dum, pa delčke colnge za vrtec ali
vodovod. Jest sm sodelvov u treh sa-
moprispevkih in sem dons (so)lastnik
zdravstvenga doma, telovadnce ob šoli

Ugotovili so namreč, da povprečni
ameriški revež uživa v večji bivalni
površini svoje barake, kot švedski ne-
revež v svojem stanovanju. Splošno je
znano tudi, da lastnik starega Forda
sploh ni revež - na Kubi.

V Evropi, kjer nam preštevanje
rabljenih mikrovalovk ne diši, smo
naklonjeni bolj kultiviranemu dolo-
čanju praga revščine. Mi ugotavljamo,
kdo je relativno reven. Torej reven v
primerjavi z drugimi. Mimogrede,
po tem kriteriju pri nas itak živimo
sami reveži. Sosedi imajo večje hiše,
dražje avtomobile ... Statistika pravi,
da Evropa premore skoraj sto milijo-
nov relativnih revežev. Pravi zaklad
človeških virov, ki se skrivajo v - re-
lativnosti. Zakaj bi država morala za-
pravljati denar za odpiranje novih
in vrtca u Medvodah. Neobdavčen la-
stnik tako ali drugače rekoč. In tako
tudi vsi drugi jamrači penzjonerski,
ki pa jih ob tej svoji bogatiji prav nič
ne grize vest.

Ja in med tem, ko se mamca država
razbija gvalo, kako naj pobere fičnike
tajkunežem, ki so pokraden gnar po-
skrili mrbit še sami ne vedo kam, bi
nas bogataše penzjonerske brž lahko
obdavčla. Kako in kam pa naj jest skri-
jem zdravstveni dom, vas vprašam!?!
Mal me sicer skrbi, da bi mi kak bara-
bin moj ZD pred nosom prodal, kuker
kanijo zatavšat ajzenponarski ZD v
Ljubljani, zato bi bil bolj kontent, če
me zanj obdavčijo. In če bi mamka
država vse lastnike iz samoprispev-
kov zgrajenih reči obdavčla, bi v hipu
napolnila banke in še bi ji ostali fičniki
za patrije, kak nov falkon, prepotreb-
no vojaško ladjo in poljsko bolnco, tud
za kkšno novo agencijo, za odpravni-
ne bankirjem in druge take zelo nujne
reči ...

delovnih mest, povečanje plač, po-
kojnin, štipendij ipd, ko pa obstaja
bližnjica za rešitev tega relativnega
problema!

Tukaj nastopa liberalni kapitali-
zem z že znamenitimi novimi pro-
dukti. Relativni reveži so namreč
obetavna tržna niša. Strategija pa je
čisto preprosta. Pri naših severnih
sosedih je 1000 evrov mizerna soci-
alna podpora, pri nas pa kar sanjska
plača. Pri nas je 500 evrov prag revšči-
ne, pri južnih sosedih pa je to spodob-
na plača. Rešitev se ponuja kar sama.
Svoje reveže izvozimo na jug, sever-
ne pa uvozimo. Tako se država znebi
relativnih revežev, reveži pa čez noč
postanejo skoraj bogati. Reveži bodo
postali stvar preteklosti, ko še ni bilo
mikrovalovk. (Budimir Milosavljevic)

5 črk: AKARA, AKTIV, ARTAL,
HRVAT, KEČAP, MASLO, PSETO,
RAMIN, STOJA, TRIKO, TROTH

7 črk: ABANDON, AGITKOM,
ARIADNA, DVORJAN, IKARI-
JA, MIKROBI, RINITIS, RIVETTE

Vodoravno: 1 denarna enota na Portugal-
skem do uvedbe evra 2002 leta (escudo),
7 obvestilo o poslanem blagu, 12 sloven-
ski umetnostni zgodovinar in konservator
(Ivan, roj. 1929), 13 večji del kake skupno-
sti, 15 indijska zvezna država na Dekanu,

17 ime grške filmske igralke Papas, 18
točka, ki je enako oddaljena od dveh ali
več mejnih točk, 19 minus, 20 glavno mesto
Egipta, 21 reka na jugovzhodu Švedske, 23
moški pevski glas, 26 mesto, kjer se da opri-
jeti, 29 ime igralke Drolc, 32 italijansko ime
za reko Tibero, 33 oblika združevanja kapi-
talističnih monopolov, 34 pripadnik ločine
ismailitov, ki so se bojevali proti sunitskim
voditeljem in križarjem, 35 mrzlica, ki se
ponavlja vsak osmi dan, 36 otok v Prespan-
skem jezeru, 37 ime ameriškega filmskega
režiserja Premingerja , 38 znamka starej-
ših japonskih računalnikov, 41 slovenski
pesnik (Janez), 45 roman Sinclairja Lewisa,
48 vladajoči družbeni sloj, 49 rjava mravlja,
50 mariborski kulturni delavec (Janez, roj.
1922), 51 pojav na razburkanem morju, 52
kraj z oporiščem pakta NATO v Benečiji, 53
navigacijska naprava za odkrivanje odda-
ljenosti predmetov), 54 otok v Jadranskem
morju, južno od Zadra.

Navpično: 1 pripadnik ljudstva na obalah
Grenlandije, 2 nekdanje rokodelsko delo
na domu naročnika, 3 nekdanja slovenska
smučarka (Katja), 4 začetek misli angle-
škega politika lorda Halifaxa, 5 angleški
biolog in farmakolog, nobelovec za medi-
cinp lera 1936 (Hebry Hallett, 6 italijansko
mestece južno od Bolzana, 7 Obri, 8 pre-
mikajoči se zrak, 9 nadaljevanje in konec
misli, 10 italijanska alpska smučarka (Dani-
ela), 11 biblijski Judov sin, 14 judovski kralj,

18 pritok Visle na Poljskem, 20 trdna snov,
iz katere je sestavljena zemeljska skorja, 22

tiki, tudi nemški izraz za kraj, 39 buča, 40
najsvetlejša zvezda v ozvezdju Orla, 42 vera
muslimanov , 43 odebeljen del debla nad
panjem, 44 top, 45 deska ali hlod za prehod
čez vodo, 46 francoski pisatelj (Emile, 1914
do 1980), 47 nevestina oprema, 48 osvežilni
napitek, 50 mrtvoud.

Velenje. Danes, 25. 10., ob 19.30.
D. C. Jackson: Moje bivše, moje bivši. Abonma Četrtek
večerni in izven. Četrtek, 27. 10., ob 19.30.
Anton Pavlovič Čehov: Utva. Abonma Petek večerni in
izven. Petek, 28. 10., ob 19.30.
Vstopnice lahko rezervirate vsak delavnik od 9.00
do 12.00 na (03) 42 64 208. Spored najdete tudi na
spletni strani www.slg-ce.si

Otvoritev razstave fotografij Alenke Slavinec:
Lipicanci. Galerija Tenzor in Mestno gledališče Ptuj,
sreda, 26. 10., ob 19.30.
Daniel Glattauer: Proti severnemu vetru. Mes-
tno gledališče Ptuj v koprodukciji s Prešernovim
gledališčem Kranj. Za abonma Tespis in Orfej ter izven.
Četrtek, 27. 10., ob 19.30.
Dobrodelna prireditev: Zavec VS. Hamlet.
Petek, 28. 10., ob 19.30.

Blagajna je odprta vsak delavnik od 9.00 do 13.00,
ob sredah do 17.00 in uro pred predstavo. Informacije
po tel. 02 749 32 50, info@mgp.si, www.mgp.si

Vinko Moderndorfer: Nežka se moži. Gostovanje v
Gledališču Park v Murski Soboti.
Sreda, 26., in četrtek, 27. 10., ob 19.00.
Gyorgy Spiro: Prah (premiera). Za izven in konto.
Petek, 28. 10., ob 20.00.

Vladimir Stojsavljevič: Ljubezen in država. Za Študentski drugi, izven in konto.
Danes, 25. 10., ob 19.30.

Maksim Gorki: Malomeščani. Za Četrtek popoldanski, izven in konto.
Četrtek, 27. 10., ob 17.00.

William Shakespeare: Beneški trgovec. Za izven in konto. Petek, 28. 10., ob 19.30.

Koncert: Brina (SLO), Niyaz feat. Azam Ali (Iran, ZDA). Kino Udarnik,
petek, 28.10., ob 21.00.

Koncert: The Strong and SilentTypes (NL), Braagas (CZ). Kino Udarnik,
sobota, 29.10., ob 21.00._

Koncert: Slovenski komorni zbor. Dirigentka: Martina Batič. Dvorana Union,
sreda, 26. 10., ob 20.00.

Pop in rock koncert: Samo Kodela s skupino Leteča ladja. Center interesnih deja-
vnosti, petek, 28. 10., ob 21.00.

Koncert učencev Glasbene šole Ormož. Bela dvorana, četrtek, 27. 10., ob 18.00.

Klubski maraton Radia Študent: Joko Ono, The Hoax Program. Unterhund,
sobota, 29. 10., ob 22.00.

Jesenski abonmajski koncert: Martin Belič (flavta), Elke-Marie Saller (čembalo).

Festival Oktober je dober - koncert: VS ARS. Umetniški vodja: Tadej Kušar.
Nedelja, 30. 10., ob 18.00.

Orgelski koncert: Peter Den Ouden (NL) z gosti. Cerkev sv. Jožefa,
sreda, 26. 10., ob 19.00.

Tradicionalni dobrodelni koncert Gimnazije Celje - Center: DOT, Mendem, Jadranka
Juras, Gal Gjurin, Pižama, Tin Vodopivec, Tone Kregar, C Dancers, GCC Rock Band,
Matic Gajšek, Amadej Mravlak. Športna dvorana Gimnazije Celje - Center,
petek, 28. 10., ob 11.00.

Koncert - Tribute to Led Zeppelin: Kula (HR). Celjski mladinski center,
Sobota, 29. 10., ob 21.30

Akustični koncert: Facial Recievers (SLO). Klub eMCe Plac, petek, 28. 10., ob 21.00.
Koncert: The Eyes of a Traitor (UK), Heart in Hand (UK), Tomorrow we hunt (CRO).
Klub eMCe Plac, nedelja, 30. 10., ob 21.00.

Koncert: Mešani zbor Akademije za glasbo Ljubljana. Družbeni dom, petek, 28.
10., ob 20.00.

Otroška delavnica: Drobci rimske Celeje. Pokrajinski muzej Celje,
sobota, 29. 10., ob 16.00.

Okrogla miza: Roboti vsepovsod. Sodelujejo:
dr. Suzana Uran, dr. Rajko Muršič, Jože Slaček in Luka
Frelih. Moderatorka: Meta Kordiš.
_Danes, 25. 10., ob 18.00._

Spletne urice: Ruby & co. Predavatelj: Oto Brglez. Danes, 25. 10. ,ob 19.00.
Literarni večer: Andrej Medved. Predstavitev pesniške zbirke Vrtovi prispodob,
žalobni lokvanji užitkov. Sreda, 26. 10., ob 19.00.
Performans: Nataša Skušek in Aleksandra Saška Gruden - PREspraševanja.
Petek, 28. 10., ob 19.00.

Predavanje: dr. Jože Vogrinc Nastavki za sociologijo zarote.
Kulturni inkubator, danes, 25. 10., ob 17.00.

Predstavitev filma: Grundeinkommen - Temeljni dohodek. Po filmu razprava
z Brankom Gerličem. Dvorana Gustaf (Pekarna), četrtek, 27. 10., ob 18.00.

Predstavitev projekta Osem kontinentov v sodelovanju / Eight continents in col-
laboration. Sreda, 26. 10., ob 18.00.

Izdelava kolažev in ogled kolažev, nastalih na drugem kontinentu vsak delavnik
med 12. in 18. uro do 23. 11.

Potopisno predavanje: Joc Koprivnikar Po Himalaji s kolesom. Knjižnica Mislinja,
petek, 28. 10., ob 19.00.

Pogovor z Alenko Rebula. Voditeljica: Nika Holcl Valič. Knjižnica Dravograd,
četrtek, 27. 10., ob 18.00.

Razstaviščni, turistično-informacijski, degustacijski in
prodajni center. Delovni čas: vsak dan od 10.00
do 20.00.

Galerija je odprta vsak delovni dan razen v ponedeljek
od 10. do 18. ure. V soboto od 10. do 13. ure.

80 LET PIHALNEGA ORKESTRA KUD POŠTA MARI-
BOR - GLASBA S TRADICIJO. Razstava ob jubileju.
Pripravili Pošta Slovenije in Univerzitetna knjižnica
Maribor. Na ogled do 5. 11.

Plakati in fotografije avtorjev Davida Hartmana in Slavka Rajha. Na ogled do 5. 11.
Razstave so na ogled vsak dan med 8.00 in 21.00 ter ob sobotah med 9.00 in
13.00. Vstopnine ni.

SPOMENIK MARIBORSKI INDUSTRIJI - industrijski
Maribor v 20. stoletju, stalna razstava.
PST! MARIBOR 1941-1945 - stalna razstava.
NA SMETIŠČU ZGODOVINE ALI ČEMU SLUŽIMO
MUZEJI - občasna razstava.
GAME OVER - obrazi revolucije, občasna fotografska razstava.
Odprto: od ponedeljka do petka med 8.00 in 17.00, v soboto med 9.00 in 12.00.

Jamim mikedem - Evropske sinagoge: Stare judovske razglednice (izbor iz zasebne
zbirke Františka Banyaija). Na ogled do 30. 11.

Razstava: Ida Brišnik Remec & Marjan Remec: Tako
blizu - tako daleč. Na ogled do 13. 11.

Pionirska knjižnica Rotovž
Razstava: Komaj pa se je dotaknila vretena, se je
izpolnil čarovniški rek ...
Pionirska knjižnica Nova vas
Minigalerija: Lutke živijo z nami

Razstava: predstavljamo slovenske pisateljice in pisatelje: Desa Muck
Knjižnica Kamnica
Razstava: Večernica - 15 let
Knjižnica Duplek

Razstava: Unikatni nakit iz naravnih in umetnih materialov. Avtorica: Silva Belčič.
Knjižnica Tezno

Razstava: Minerali in fosili Slovenije. Razstavlja: Dean Šauperl.
Knjižnica Bistrica ob Dravi

Razstava fotografij: Ob reki življenja.
Avtorica: Anita Kirbiš.
Knjižnica Lovrenc na Pohorju
Razstava: Nova Zelandija. Avtorica:
Mateja Mazgan.

Fotografska, kiparska, filatelistična in
slikarska razstava v okviru 10-letnice
KUD-a Forma viva Makole: Sprehod
skozi čas.

Otvoritev slikarske razstave akadem-
skega slikarja Zmaga Kovača. Sreda, 26.
10., ob 16.00. Na ogled do 16. 12.

Razstava slik, ustvarjenih v Šentanelu
na 3. mednarodni likovni koloniji Ust-
varjajmo skupaj Šentanel 2011. Ogled je
možen ob predhodnem dogovoru, tel.
št. 031 29 99 42. Na ogled do 5. 11.

Razstava Zdenko Kodrič: Fotografije
(digitalni akvareli). Razstavišče Graslov
stolp, na ogled do 6. 11.

Potujoča in virtualna
razstava;
Oktober - Univerzitetni
klinični center Maribor,
Ljubljanska ulica 5

HIŠO, KOM. OPREMLJENO, takoj
vseljivo, v okolici Maribora, z vrtom in
brunarico oddam. Tel. 041/716-373.

PRODAM ALI MENJAM za drugo
nepremičnino trgovski lokal v Mari-
boru. Tel. 031/224-002. (OJ51737/08/1)

Mar prav zares odšel je tja, v neznano?
Kako je mogel, ko smo mi še tu...?
Nositi moramo vsak svojo rano
molče, da mu ne zmotimo miru.

Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 26. oktobra 2011, ob 11.30
na pobreškem pokopališču v Mariboru.

Žalujoči: hčerka Brigita z možem Slavkom, vnuk Mitja z družino in
Marija ter ostalo sorodstvo

Ni smrt tisto, kar nas loči,
in življenje ni, kar druži nas,
so vezi močnejše.
Brez pomena zanje so razdalje,
kraj in čas.

Vsi bomo enkrat zaspali,
v miru počivali vsi,
delo za vselej končali,
v hišo Očetovo šli.
Takrat, zvonovi, zvonite ...

Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 26. oktobra 2011, ob 15. uri
na pokopališču v Miklavžu.
Žara pokojne bo v mrliško vežico na Dobravi položena ob 9. uri na dan pogreba.
Žalujoči: sestra Hedvika, nečaki in nečakinje z družinami

Bolečina da se skriti,
pa tudi solze ni težko zatajiti,
le drage mame
nihče ne more več vrniti.

Zadnje slovo od drage pokojnice bo v sredo, 26. oktobra 2011,
ob 14. uri na pokopališču v Slovenski Bistrici.
Žara bo pripeljana v poslovilno vežico na dan pogreba ob 10. uri.

Sporočamo žalostno vest, da nas je v 41. letu starosti tragično
zapustil naš sodelavec

Pogreb pokojne bo jutri, v sredo, 26. oktobra 2011, ob 15.15
na pobreškem pokopališču v Mariboru.

Za njo žalujemo: sestra Zofka, brata Rudi, Branko z družinami,
njen življenjski sopotnik Jože, njena negovalka Marija Vučina in ostalo
sorodstvo

Od njega se bomo poslovili v četrtek, 27. oktobra 2011, ob 15. uri
na pokopališču v Framu.
Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 12. uri.

Ne slišim več tvojega petja in zvokov kitare,
ugasnil je nasmeh, zastal je korak;
a z nami, ki smo ostali, živel boš še vedno
vsak dan ...

smo se poslovili v družinskem krogu na pokopališču v Slovenski Bistrici.
Pogrešale te bojo tvoje punce

Noč, ki ne pozna jutra,
ni tvoja poslednja noč.
Naselila se je, z zvezdami posuta,
v očeh tvojih dragih,
vseh, ki si jih ljubil nekoč.

Na njegovi zadnji poi ga bomo pospremili v sredo, 26. oktobra 2011,
ob 15.30 na pokopališču v Starem trgu.
Žara bo v vežici od 13. ure dalje.
Svojci se cvetju s hvaležnostjo odrekamo.

Sporočamo žalostno vest, da nas je v 93. letu starosti tragično
zapustil naš

S spoštovanjem se ga bomo spominjali: tašča Anica, svakinja Anica,
svaka Janez in lože z družinami

Od njega se bomo poslovili v četrtek, 27. oktobra 2011, ob 14. uri
na pokopališču na Keblju.

Z ljubeznijo in hvaležnostjo se ga bomo spominjali žalujoči žena Marica
in sin Robert z Manuelo

Od njega se bomo poslovili v sredo, 26. oktobra 2011, ob 14.30
na ormoškem pokopališču.

Ni besed, ki bi nas potolažile,
ni solz, ki bi oprale bolečino,
so le dragoceni spomini,
ki nas učijo živeti naprej.

Slovo dragega pokojnika bo v četrtek, 27. oktobra 2011, ob 14.30 izpred
kapele na pobreškem pokopališču.

Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 26. oktobra 2011, ob 13.30
na dobravskem pokopališču.

Pogrešali ga bomo njegovi najdražji: žena Majda, sin Zoran in vnukinja
Špela ter ostalo sorodstvo

Žalujoči otroci: Franci, Marina, Bernarda in Milka z družinami ter
ostalo sorodstvo

Ni večje bolečine
kot v dneh žalosti
nositi v srcu
srečnih dni spomine.
(Dante)

Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 26. oktobra 2011, ob 13. uri
na pobreškem pokopališču v Mariboru.

Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč.
Naselila se je, z zvezdami posuta,
v očeh tvojih dragih,
vseh, ki si jih ljubila.
(T. Pavček)

Z žalostjo v srcu sporočamo, da nas je
v 66. letu nenadoma zapustila naša draga
mama, babica in prababica

Na zadnji poti jo bomo pospremili jutri, v sredo, 26. oktobra 2011,
ob 16. uri na pokopališču v Jarenini.
Žalujoči: hčerka Dragica z družino, sin Bojan, vnuka Alen in Tamara
z družino

Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 80. letu
starosti zapustila naša draga mama,
tašča, oma in ooma

Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 26. oktobra 2011, ob 12.15 na pobreškem
pokopališču v Mariboru.
Žalujoči: hčerka Nada z možem Jožetom, vnukinji Suzana z Robertom
in Mojca z Brankom

Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 26. oktobra 2011, ob 13.45
na pobreškem pokopališču v Mariboru.

Tiho in mirno, kot je živela, je tik pred 96.
rojstnim dnevom umrla draga mama, tašča,
babica in prababica

Zadnje slovo od drage pokojnice bo v sredo, 26. oktobra 2011, ob 16. uri
na pokopališču v Staršah.
Žara bo položena v mrliško vežico ob 11. uri v Staršah.
Žalujoči sin Ivan z družino in ostalo sorodstvo

Z bolečino v srcih sporočamo žalostno vest, da nas je v 54. letu zapustil
naš dragi sin in brat

Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 26. oktobra 2011,
na slivniškem pokopališču.

Žalujoči: brat Emil z ženo in sinovoma Gregorjem z Valentino
in Matejem z Metko

Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 26. oktobra 2011, ob 14.30 na
pobreškem pokopališču v Mariboru.

Žalujoči: mož Ante, hčerka Sandra z družino, brat Slavko z družino
in Blanka z družino

Na njeni zadnji poti jo bomo pospremili jutri, v sredo, 26. oktobra 2011,
ob 14. uri na pokopališču v Rušah.
Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 10. uri.

Žalujoči: mož Drago, hčerka Simona in Andreja z družino,
mama Zofka ter bratje in sestra z družino

Motiv požiga 67 avtov in
poškodovanja vrste drugih
sta bila brezposelnost in
pomanjkanje denarja

Neki 27-letni brezposelni Berlinčan je
s požigi uničil ali poškodoval več kot
sto osebnih avtomobilov. Policija ga
je po dolgem iskanju naposled prije-
la. Motiv njegove uničevalne orgije sta
bila brezposelnost in pomanjkanje de-
narja. K njegovi aretaciji so pripomo-
gli obsežna policijska akcija, znanje
policistov in dokajšnja mera naključja.
Berlinska policija je bila serijskemu po-
žigalcu ne sledi več mesecev, prijela pa
ga je v petek. Aretirani je priznal požig
67 avtov in poškodovanje vrste drugih.
Za to početje ni imel političnih moti-
vov, marveč ga je gnala osebna fru-
striranost, je izjavil. Preiskovalci so
uspešno akcijo ponosno predstavili v
nedeljo na tiskovni konferenci. Čeprav
je na berlinskih ulicah že prejšnja leta
gorelo več sto avtov, je divja serija pož-
igov minulo poletje zbudila znatno po-
zornost: nenadoma so namreč avti noč
za nočjo goreli tudi v meščanskem, bo-
gatejšem zahodnem delu nemške pre-
stolnice, daleč od levoalternativnih
četrti Kreuzberg in Friedrichshain. V
nekaterih avgustovskih nočeh jih gasil-
ci skoraj niso mogli dovolj hitro gasiti.
Storilce je vsako noč iskalo 500 polici-
stov, naposled pa jim je pomagala ne-
spametna storilčeva napaka: v noči
na 23. avgust so v četrti Berlin - Span-
dau goreli trije avti in policiji, ki je že
nekaj časa preučevala videoposnetke
avtobusov in podzemne železnice, na-
rejene blizu krajev požigov, se je posre-
čil zadetek: na posnetkih je bil viden
pozornost vzbujajoč moški. Tik pred
napadi se je peljal proti kraju dogod-
ka, tik za njimi pa se je oddaljil, je po-
vedal Oliver Stepien, vodja policijske
službe, pristojne za politične napade.
Čeprav policija ni vedela, ali je to sto-
rilec, je razposlala njegovo fotografijo.
Čez nekaj dni ga je izsledila zvezna po-
licija in ga zasledovala, odkrila njegove
osebne podatke in ga še naprej zasledo-
vala. Z njegovega mobilnika je razbrati,
da se je že prej zadrževal blizu krajev
požigov. Policija je še naprej zbirala
indice, v petek pa je osumljenca pova-
bila na pogovor in bila uspešna.

Storilec je kljub šibkim dokazom
sprva priznal en požig, potem nadalj-
nje, naposled pa 67 požigov. Krimi-
nalistična policija je prepričana, da je
prijela enega izmed več serijskih sto-
rilcev. Prijeti Berlinčan, brezposelni
pleskar, je kot razlog svojih nočnih po-
hodov z vžigalnikom za žar navedel
osebno frustriranost, ker je izgubil za-
poslitev, Stepien pa govori o "nekakšni
nejasni socialni zavisti". Deloval naj
bi bil po tej formuli: ker mi gre slabo,
drugim ljudem pa dobro, bom udaril
po njih.

Konec avgusta je bilo vse manj teh
napadov, ker si je storilec našel neko
začasno delo in se malce otresel fru-
striranosti. Zdaj mu grozi enoletna do
15-letna zaporna kazen. Dva požiga sta
bila tik ob stanovanjskih hišah, zaradi
enega so morali evakuirati dom za
ostarele. Poleg tega bodo zavarovalni-
ce od storilca zahtevale milijonske od-
škodnine za lastnike avtov. (dpa)

Mnogi ljudje so se včeraj postavili v vrste v knjigarnah in pred njimi, ker
se je začela svetovna prodaja avtoriziranega življenjepisa Steva Jobsa, pred
kratkim umrlega soustanovitelja ameriškega podjetja Apple. Biograf Walter
Isaacson v tej knjigi z naslovom Steve Jobs med drugim razkriva, da je za
rakom oboleli Jobs devet mesecev zavračal kirurški poseg, ki bi mu lahko
rešil življenje, da so ga v šoli šikanirali, da je kot najstnik preskusil različne
čudaške diete in da je šel skozi faze nenavadnega vedenja, denimo bolščal v
druge, ne da bi kdaj zamižal. (dr)

V Srbiji je lani pod pragom revščine živelo 9,2 odstotka prebivalcev. Z manj kot
8544 dinarjev (84,15 evra) na mesec tako živi vsak deseti prebivalec, je dejala
pomočnica srbskega ministra za delo in socialno politiko Suzana Paunovic.

Po besedah Paunovičeve se je število revnih v Srbiji povečalo zlasti v letih
2009 in 2010, rasti pa je botrovala finančna in gospodarska kriza. Leta 2009 je bil
delež prebivalcev Srbije, ki živijo pod pragom revščine, 6,9-odstoten, lani 9,2-od-
stoten, letos naj bi stagniral. Revščina najbolj grozi prebivalcem srbskega po-
deželja, na udaru pa so zlasti pet- in šestčlanske družine, ljudje z nižjo stopnjo
izobrazbe ali brez nje, brezposelni in tisti, ki niso delovno aktivni, je dejala Pa-
unovičeva. V geografskem smislu je revščina največja v osrednjem delu države,
kjer pod mejo revščine živi kar 12 odstotkov prebivalstva, v nekoliko boljšem
položaju so prebivalci na območju Beograda in Vojvodine. (sta)

Blizu obale Zahodne Avstralije lovijo
belega morskega psa, ki je pri otoku
Rottnest blizu mesta Perth ubil 32-le-
tnega teksaškega potapljača Georgea
Thomasa Wainwrighta. Pristojne ribi-
ške oblasti so izdale nalog za likvidaci-
jo morskega psa in namestile ustrezne
trnke z vabami v upanju, da bodo ujeli
to tri metre dolgo ribo. Omenjeni
Američan je že tretji človek, ki ga je v
zadnjih tednih ob zahodni obali šeste
celine ubil morski pes: 64-letni poslov-
než Bryn Martin je izginil, ko je 10.
oktobra plaval pri perthski obali Cot-
tesloe Beach (njegove kopalke so po-
zneje našli na morskem dnu s sledovi
napada morskega psa); septembra pa je
bil žrtev napada morskega psa 21-letni
deskar na kratki deski Kyle Burden, in
sicer blizu zaliva Bunker Bay 260 kilo-
metrov južno od Pertha.

Tokrat je minister za ribištvo Za-
hodne Avstralije Norman Moore prvič
izdal nalog za ulov belega morskega
psa in njegov poznejši uboj. Vendar pa
so trnke z vabami po šestih urah od-
stranili, ker so se bali, da bi tuni kot
vabe privabili nove morske pse. Regi-
onalni upravitelj Tony Cappelluti je
za ameriško tiskovno agencijo Asso-
ciated Press povedal, da morskega psa
niso opazili, kar bi lahko pomenilo,
da je zapustil to območje. Bodo pa lov
nanj nadaljevali z ribiškimi ladjami,
opremljenimi za izsledovanje, zasle-
dovanje ali likvidacijo morskega psa,
in sicer okrog Rottnesta. Tamkajšnje
plaže so bile do včeraj zaprte. Zaho-
dnoavstralski premier Colin Barnett
bo razmislil o možnosti ubijanja mor-
skih psov in večjem zračnem nadzoru
nad njimi. (čk)

Osebna predstavitev in
gradnja lastne blagovne
znamke imata pri iskanju
zaposlitve velik pomen

Ste ostali brez zaposlitve? Pri Compe-
tu svetujejo, da se lotite iskanja novega
kariernega izziva po čim bolj različ-
nih kanalih. Ljudem, ki jim zaupate,
morate povedati, da ste odprti za nove
delovne izzive. Dobro je, da ste tudi
čim bolj vpeti v razne socialne mreže
in da se gibljete v različnih krogih.
Tudi osebna predstavitev in gradnja
lastne blagovne znamke imata pri tem
velik pomen. "Zavihajte rokave, zagra-
bite vsako priložnost, ki se pojavi, in
poprimite tudi za tista dela, ki morda
niso najbolj 'vroča'," svetuje direktor
Competa Matic Vošnjak.

Miro Smrekar, direktor agencije za
zaposlovanje Adecco: "Kdor išče novo
službo, naj se zaveda svojih prednosti,
ki mu jih dajejo pridobljene izkušnje
in znanje ter zaupa sam vase. Naredi-
te analizo trga - pozanimajte se, katera
podjetja potrebujejo nove kadre, v ka-
terem podjetju bi želeli delati, katera
oseba vam lahko da možnost za razgo-
vor ... " In pravi, da se je treba po vsem
tem podati na trg - dogovarjati se za
razgovore, se predstaviti ... , izkoristi-
te vsak pogovor za koristno izmenjavo
in uporabo informacij. "Kadar iščete
novo zaposlitev, iščite po vseh možnih
kanalih in ne izpustite nobene prilo-
žnosti: uporabite svojo mrežo poznan-
stev, spremljajte družabna omrežja in
spletne portale, obrnite se tudi na ka-
drovske svetovalce, predstavite se
agencijam za zaposlovanje in preveri-
te ponudbo del na zavodu za zaposlo-
vanje. Zavedajte se, da imajo na trgu
dela prednost tisti iskalci zaposlitve,
ki se razlikujejo od drugih s svojimi
specifičnimi znanji, saj to predsta-
vlja njihovo dodano vrednost. Zato
lahko iskalci zaposlitve ta čas izkori-

Po podatkih Statističnega urada RS so
zaposleni opravili v letošnjem drugem
četrtletju za 1,6 odstotka manj delov-
nih ur kot v lanskem drugem četrtle-
tju. V letošnjem prvem polletju je bilo
tako opravljenih skupno 580 milijo-
nov delovnih ur.

Podatki za drugo četrtletje kažejo,
da se je obseg opravljenih delovnih
ur v primerjavi z istim obdobjem lani
znova najbolj zmanjšal v gradbeni-
štvu, in sicer za 14,8 odstotka; glede
na isto obdobje leta 2008 se je zmanj-
šal za več kot petino, za 23,5 odstotka.
Največje povečanje števila opravlje-
nih delovnih ur je v drugem četrtle-
tju 2011 zabeležila dejavnost oskrba
z vodo, ravnanje z odplakami in od-
padki, saniranje okolja, in to za štiri
odstotke.

V drugem četrtletju 2011 je vsak
zaposleni v povprečju delal 137 de-
lovnih ur na mesec ali uro več kot v
prvem četrtletju. Največ delovnih ur
na mesec so v obdobju od aprila do
junija letos opravili zaposleni v de-
javnosti oskrba z vodo, ravnanje z od-
plakami in odpadki, saniranje okolja
oziroma zdravstvo in socialno var-
stvo, in sicer povprečno 141. (zku)

Aleš Zaletel, direktor Mojega dela.
com, pa poleg tega med drugim sve-
tuje tako imenovano začasno delo. To
lahko, pravi, nadomesti izgubo pri-
hodkov med iskanjem dolgotrajnejše
zaposlitve. Če se potrebe v podjetju
povečajo, lahko začasno zaposlitev
preoblikujete v polno, redno zaposli-
tev. Če ste dobri pri svojem delu in če
podjetje potrebuje kader zaradi novih
potreb po delavcih, se lahko znajdete
na vrhu seznama primernih kandida-
tov za zaposlitev.

Z začasnih delom lahko zapolnite
"luknje" v življenjepisu. "Nekateri de-
lodajalci so še posebej občutljivi, ko
opazijo vrzeli nedela v kronoloških
življenjepisih. Zapolnite jih z zača-
snih delom in se izkažite kot zelo de-
loven človek.

Takšna oblika dela je lahko tudi
primeren test vaših veščin. Če ste kdaj
razmišljali o zamenjavi karierne poti,
je to odlična priložnost, da se v nekaj
urah preizkusite, ali vam želena "sanj-
ska" kariera ustreza.

V času, ko morate pri iskanju zapo-
slitve uporabiti vse adute v rokavu, da
sploh pridete na razgovor, lahko spo-
sobnosti unovčite torej tudi s kakšnim
začasnim delom. Ne zamudite te prilo-
žnosti, lahko se izkaže kot nova kari-
erna pot!, svetuje Zaletel. Začasno delo
vam, meni, ponuja možnosti za spo-
znavanje zanimivih ljudi. Več ljudi kot
spoznate, večja je verjetnost, da boste
preko njih prišli do kakšnega podatka
o prostem delovnem mestu, še preden
je to objavljeno v medijih," pojasnjuje
Zaletel.

JOLANDA LASIC, DIPL. EKON., STROKOVNA
DELAVKA V OBMOČNI ORGANIZACIJI ZSSS
PODRAVJE IN KOROŠKA

Sindikat odgovarja: "V družbi, v kateri je zaposlenih do 20 delavcev z aktivno
volilno pravico, ti sodelujejo pri upravljanju preko delavskega zaupnika. Svet
delavcev se oblikuje, če je v družbi zaposlenih več kot 20 delavcev z aktivno
volilno pravico. Delavski zaupnik ima v skladu z zakonom enak način dela in
enake pravice, kot jih ima svet delavcev. Tudi volitve članov sveta delavcev in
delavskega zaupnika so enake.

Aktivno volilno pravico imajo tisti delavci, ki delajo v družbi nepretrgoma
najmanj šest mesecev in imajo pravico voliti predstavnike v svet delavcev.
Direktor, delavci, ki imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi v skladu z 72.
členom Zakona o delovnih razmerjih, to so pogodbe o zaposlitvi s poslovo-
dnimi osebami, ter prokuristi nimajo pravice voliti predstavnikov v svet
delavcev. Tudi družinski člani vodilnega osebja nimajo pravice voliti
predstavnikov v svet delavcev. Kot družinski člani po tem zakonu se smatrajo
zakonec, otroci (zakonski ali nezakonski, posvojenci in pastorki), vnuki, starši
(oče, mati, očim in mačeha), posvojitelji ter bratje in sestre. Pravico biti
izvoljeni v svet delavcev pa imajo vsi tisti delavci, ki imajo aktivno volilno
pravico po tem zakonu in so v družbi zaposleni nepretrgoma najmanj
dvanajst mesecev; pravimo, da imajo pasivno volilno pravico.

Mandat članov sveta delavcev traja štiri leta. Člani so lahko ponovno
izvoljeni. Število članov sveta delavcev se v času mandatne dobe ne spremeni,
tudi če se spremeni število delavcev z aktivno volilno pravico. Izjema je le, če
bi se število zaposlenih v družbi zmanjšalo pod 20. Takrat svet delavcev
preneha delovati, razen če je v posebnem dogovoru z delodajalcem določeno
drugače.

Pobudo za ustanovitev sveta delavcev lahko dajo najmanj trije delavci ali v
družbi zastopani reprezentativni sindikati. V delovnem času se v dogovoru z
direktorjem družbe skliče zbor delavcev. Svet delavcev se ustanovi, če tako
odloči večina delavcev z aktivno volilno pravico. V tem primeru zbor
delavcev imenuje volilno komisijo in določi datum volitev. Člane volilne
komisije lahko predlagajo vsak delavec in v družbi zastopani sindikati.
Izvoljeni so tisti, ki dobijo največ glasov, imenovani so za štiri leta. Poleg
volilne komisije se lahko ustanovijo tudi volilni odbori, ki pa se imenujejo za
vsake posamične volitve članov sveta delavcev. Volilna komisija in volilni
odbori predstavljajo volilne organe. Člani volilnih organov in njihovi
namestniki so lahko le delavci, ki imajo aktivno volilno pravico in niso
kandidati za člane sveta delavcev. Članstvo v volilnih organih je prostovoljno
in pred sprejetjem sklepa o razpisu volitev je treba pridobiti prostovoljno
pisno privolitev.

Glasovanje na voliščih vodijo volilni odbori, ki skrbijo za pravilnost in tajnost
glasovanja. Za vsako volišče se imenuje en volilni odbor. Volilni odbor
sestavljajo predsednik in parno število članov, od katerih ima vsak namestni-
ka. V družbi z do 50 delavci z aktivno volilno pravico se lahko naloge volilne
komisije in volilnih odborov združijo in jih opravlja volilna komisija. Takrat
se sme glasovati le na enem volišču.

Volilna komisija obvesti volivce o dnevu volitev in o njihovem volišču. Volilni
odbor lahko v soglasju z volilno komisijo določi, da volivci, ki so na dan
volitev odsotni, volijo pred tem dnem. Volitve morajo biti organizirane tako,
da je zagotovljena tajnost glasovanja. Vsak delavec ima en glas. Delavci
glasujejo osebno. Voli se z glasovnicami, in sicer tako, da se obkrožijo
zaporedne številke pred imeni tistih kandidatov za člane sveta delavcev, za
katere se želi glasovati. Ko poteče določen čas volitev, začne volilni odbor
takoj šteti glasove. Volitve so veljavne, če se jih udeleži več kot polovica
delavcev z aktivno volilno pravico. Izvoljenih je toliko kandidatov za člane
sveta delavcev, kolikor je članov sveta delavcev, in sicer tisti, ki so dobili
največje število glasov. "

• pet jih iščejo za delo na domu v Mariboru, plačilo 10,00 do 20,00 eur/sklenjen
posel,

• za pospravljanje vozičkov v Mariboru potrebujejo dve osebi, plačilo 4,00 eur/h,

• za rezanje in pripravo cvetja za prodajo iščejo tri v Skorbi pri Ptuju, plačilo
3,50 eur/h,

• na Ptuju iščejo dva za animacije, plačilo 4,00 eur/h.
Kot običajno imajo na servisu še ogromno del v strežbi.

V nedeljo, 30. oktobra, vabijo vse otroke, da se jim pridružijo pri "cumpranju".
Ob 18. uri se bodo namreč z Dravsko vilo popeljali na nočno plovbo in v družbi
male čarovnice izdelovali čarovniške klobuke, duhce in izrezovali buče.

■ LESARSKI DELAVEC - M/Z; • PARON LESNA
INDUSTRIJA D.O.O..; SPODNJA REČICA 100, 3270
LAŠKO; Velja do: 13.11.11; (gh54569 ).

■ VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C,E KATEGORIJE,
NA PODROČJU ZAHODNE EVROPE - M/Ž; • PETTY
TRANSPORT D.O.O.; GORNJA BISTRICA 116 C,
9232 ČRENŠOVCI; Velja do: 12.12.11; (9959433 ).

■ VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C,E KATEGORIJE,
NA PODROČJU ZAHODNE EVROPE - M/Z; • PETTY
TRANSPORT D.O.O.; GORNJA BISTRICA 116 C,
9232 ČRENŠOVCI; Velja do: 12.12.11; »9447 ).

■ VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C,E KATEGORIJE,
NA PODROČJU ZAHODNE EVROPE - M/Z; • PETTY
TRANSPORT D.O.O.; GORNJA BISTRICA 116 C,
9232 ČRENŠOVCI; Velja do: 12.12.11; (gg59632 ).

■ MONTER STROJNIH INSTALACIJ - M/Z; • MON-
TEH PLUS montaža, servis, trgovina, d.o.o.;
LJUBLJANSKA CESTA 32 , 3230 ŠENTJUR; Velja
do: 26.10.11; «6181 ).

■ VOZNIK U MEDNARODNEM TRANSPORTU -
M/Z; • TRANS DE-JUS, prevozništvo, DENIS
JUS s.p.; KVEDROVA ULICA 6 , 3250 ROGAŠKA
SLATINA; Velja do: 10.11.11; »44042 ).

■ KLJUČAVNIČAR - M/Z; • MONTEH PLUS monta-
ža, servis, trgovina, d.o.o.; LJUBLJANSKA CESTA
32 , 3230 ŠENTJUR; Velja do: 26.10.11; («03026 ).

■ SOBARICA - M/Z; • UNIOR KOVAŠKA INDUS-
TRIJA D.D.; KOVAŠKA CESTA 10 , 3214 ZREČE;
Velja do: 05.11.11; »70971 ).

■ POMOZNA KUHINJSKA DELA - M/Z; • UNIOR
KOVAŠKA INDUSTRIJA D.D.; KOVAŠKA CESTA 10 ,
3214 ZREČE; Velja do: 05.11.11; »70999 ).

■ ZIČNIČAR STREZNIK - M/Z; • UNIOR KOVAŠ-
KA INDUSTRIJA D.D.; KOVAŠKA CESTA 10 , 3214
ZREČE; Velja do: 05.11.11; »71000 ).

■ POMOZNI GRADBENI DELAVEC - M/Z; • GRAD-
NJE BOŽIČ, splošna gradbena dela, d.o.o.;
AŠKERČEVA ULICA 15 , 3000 CELJE; Velja do:
03.11.11; (gh22632 ).

■ TESAR. V GRADBENIŠTVU - M/Z; • GRAD-
NJE BOŽIČ, splošna gradbena dela, d.o.o.;
AŠKERČEVA ULICA 15 , 3000 CELJE; Velja do:

■ ZIDAR - M/Z; • GRADNJE BOŽIČ, splošna grad-
bena dela, d.o.o.; AŠKERČEVA ULICA 15 , 3000
CELJE; Velja do: 03.11.11; »22650 ).

■ POMOČNIK MEHANIKA - M/Z; • G&K AVTO,
SERVIS IN PRODAJA VOZIL, D.O.O.; CESTA KOZ-
JANSKEGA ODREDA 18, 3230 ŠENTJUR; Velja do:
03.11.11; (kk0 3 6 43 ).

■ POLAGANJE TOPLOTNE IZOLACIJE, DELO V
NEMČIJI - M/Z; • Igor Komrakov s.p., gradbe-
na dela in druge storitve; Mestni trg 3 A, 3210
SLOVENSKE KONJICE; Velja do: 28.10.11; »59527 ).

■ IZOLIRANJE IN PREKRIVANJE STREH - DELO PO-
TEKA V NEMČIJI - M/Z; • FER LOGISTIKA, trgo-
vina, transport, logistika, d.o.o.; TRG 8 , 3312
PREBOLD; Velja do: 29.10.11; (H66355 ).

■ DELAVEC V PROIZVODNJI - M/Z; • TRENK-
WALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O.; LE-
SKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA; Velja
do: 29.10.11; »70312 ).

■ DELAVEC NA HIDRAVLIČNI STISKALNICI - M/Z;
• ELASTOMERI, GUMIRANI VALJI IN KOLUTI,
D.O.O.; BEŽIGRAJSKA CESTA 4, 3000 CELJE; Ve-
lja do: 04.11.11; »70391 ).

■ VARNOSTNIK - M/Z; • HWA-RANG VARNOST-
NI INŽENIRING IN VAROVANJE D.O.O. CESTA NA
ROGLO 11/J, ZREČE; CESTA NA ROGLO 11 J, 3214
ZREČE; Velja do: 31.10.11; »45111 ).

■ SKLADIŠČNI DELAVEC - M/Z; • ADECCO H.R.
d.o.o.; ADECCO H.R. d.o.o., PE Celje; ULICA XIV.
DIVIZIJE 6 , 3000 CELJE; Velja do: 03.11.11;

■ SORTIREC II. - M/Z; • ADECCO H.R. d.o.o.;
ADECCO H.R. d.o.o., PE Celje; ULICA XIV. DIVI-
ZIJE 6 , 3000 CELJE; Velja do: 03.11.11; »49343 ).

■ SKLADIŠČNI MANIPULANT - M/Z; • ADEC-
CO H.R. d.o.o.; ADECCO H.R. d.o.o., PE Celje;
ULICA XIV. DIVIZIJE 6 , 3000 CELJE; Velja do:
27.10.11; (gh52190 ).

■ SKLADIŠČNI MANIPULANT - M/Z; • ADEC-
CO H.R. d.o.o.; ADECCO H.R. d.o.o., PE Celje;
ULICA XIV. DIVIZIJE 6 , 3000 CELJE; Velja do:

MEJA KMETIJSKO PODJETJE ŠENTJUR^D.D.; CE-
STA LEONA DOBROTINŠKA 3 , 3230 ŠENTJUR;
Velja do: 05.11.11; (gg55830 ).
MIZAR

■ MIZAR - M/Z; • PARON LESNA INDUSTRIJA
D.O.O..; SPODNJA REČICA 100, 3270 LAŠKO; Ve-
lja do: 06.11.11; »37056 ).

■ MIZAR - M/Z; • MIG NOTRANJA OPREMA, mi-
zarstvo, inženiring, d.o.o.; VIŠNJA VAS 15 D,
3212 VOJNIK; Velja do: 29.10.11; »50280 ).

■ UPRAVLJALEC LESNOOBDELOVALNEGA STRO-
JA - M/Z; • PARON LESNA INDUSTRIJA D.O.O..;
SPODNJA REČICA 100, 3270 LAŠKO; Velja do:
13.11.11; (gh54680 ).

■ MIZAR - M/Z; • M & A PODJETJE ZA EXPORT-
IMPORT, INŽENIRING IN TEHNOLOGIJO, D.O.O.,
CELJE; NUŠIČEVA ULICA 2 , 3000 CELJE; Velja do:
29.10.11; (kk67384 ).

■ BRUSILEC VALJEV - M/Z; • ELASTOMERI, GU-
MIRANI VALJI IN KOLUTI, D.O.O.; BEŽIGRAJSKA
CESTA 4, 3000 CELJE; Velja do: 04.11.11; »70357 ).

■ VARILEC - M/Z; • VILKOGRAD, NIZKE GRAD-
NJE, D.O.O.; ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230
ŠENTJUR; Velja do: 31.10.11; (gh10422 ).

■ KONTROLOR - M/Z; • KOVIS-LIVARNA PRO-
IZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O.;
ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE; Velja do:
04.11.11; (gh70144 ).

■ DIAGNOSTIK - M/Z; • AVTO CELJE TRGOVSKO
IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE D.D., CELJE,
IPAVČEVA UL. 21; IPAVČEVA ULICA 21, 3000 CE-
LJE; Velja do: 29.10.11; (gh64304 ).

CENTER ZA ŠPORT, TURIZEM, INFORMIRANJE IN
KULTURO LAŠKO; TRG SVOBODE 6 , 3270 LAŠKO;
Velja do: 05.11.11; »70420 ).

■ VOZNIK TOVORNJAKA - M/Z; • GRADNJE ŽVEP-
LAN D.O.O. ; ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CE-
LJE; Velja do: 27.10.11; »5288 ).

GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O. ; ULICA HEROJA LAC-
KA 8, 3000 CELJE; Velja do: 27.10.11; »5379 ).

• INTER MAK prevozništvo in trgovina d.o.o.;
IMENO 73 , 3254 PODČETRTEK; Velja do:
26.10.11; (gg61925 ).

■ VOZNIK KAMIONA - M/Z; • AVTOPREVOZNIŠT-
VO VLADIMIR MUŽERLIN S.P.; GORNJA VAS 14,
3231 GROBELNO; Velja do: 28.10.11; »29743 ).

CELJSKE MESNINE D.D. CELJE; CESTA V TRNOV-
LJE 17, 3000 CELJE; Velja do: 31.10.11; »67561 ).

■ SKLADIŠČNIK - VILICARIST - M/Z; • LESOPRO-
DUKT proizvodno - trgovsko podjetje d.o.o.;
OPEKARNIŠKA CESTA 2 , 3000 CELJE; Velja do:
26.10.11; (gh66597 ).

PEKARNA POSTOJNA, PROIZVODNJA, TRGOVINA
IN GOSTINSTVO, D.O.O.; KOLODVORSKA CESTA 5
C, 6230 POSTOJNA; Velja do: 31.10.11; »70511 ).

■ KUHAR PICOPEK - M/Z; • A-L, GOSTINSTVO,
TRGOVINA, STORITVE, D.O.O.; BRASLOVČE 26,
3314 BRASLOVČE; Velja do: 31.10.11; »92282 ).

■ KUHAR - M/Z; • KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO
Z.O.O.; SEVCE 16 A, 3272 RIMSKE TOPLICE; Velja
do: 26.10.11; »61035 ).

■ KUHAR - M/Z; • UNIOR KOVAŠKA INDUSTRI-
JA D.D.; KOVAŠKA CESTA 10 , 3214 ZREČE; Velja
do: 05.11.11; »70968 ).

■ NATAKAR - M./Z; • UNIOR KOVAŠKA INDUSTRI-
JA D.D.; KOVAŠKA CESTA 10 , 3214 ZREČE; Velja
do: 05.11.11; (gh70954 ).

■ PREOBLIKOVANJE KOVIN - M/Z; • MAROVT
PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE,
D.O.O.; STRANICE 55, 3206 STRANICE; Velja do:
05.11.11; (gg57017 ).

■ VARNOSTNIK - M/Z; • PROSIGNAL, DRUŽBA
ZA VAROVANJE, D.O.O.; KERSNIKOVA ULICA 19,
3000 CELJE; Velja do: 26.10.11; (gh58145 ).

■ URADNIK ZA ZAVAROVALNIŠTVI - M/Z; •
T.H.O.R., zavarovalniško zastopanje, d.o.o.;
POLZELA 123 , 3313 POLZELA; Velja do:
29.10.11; (hb68730 ).

■ VZORČNI MIZAR - M/Z; • PARON LESNA INDUS-
TRIJA D.O.O..; SPODNJA REČICA 100, 3270 LAŠ-
KO; Velja do: 06.11.11; (gh37207 ).

■ OPERATER CNC STROJEV - M/Z; • KOVIS-LI-
VARNA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE
D.O.O.; ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE; Velja
do: 20.11.11; (gh70070 ).

■ VODJA SERVISA - M/Z; • AVTO ALKA ALBERT
KAMPUŠ S.P.; SPODNJE NEGONJE 27 C, 3250
ROGAŠKA SLATINA; Velja do: 20.11.11; (gh65833 ).

■ PROGRAMER JAVA - M/Z; • I-ROSE, PODJET-
JE ZA EKONOMSKE IN RAČUNALNIŠKE STORIT-
VE D.O.O.; JAGOČE 3, 3270 LAŠKO; Velja do:
27.10.11; (gb62895 ).

■ ORGANIZATOR LOGISTIKE V MEDNARODNEM
CESTNEM TOVORNEM PROMETU - DISPONENT
- M/Z; • PETTY TRANSPORT D.O.O.; GORNJA
BISTRICA 116 C, 9232 ČRENŠOVCI; Velja do:
15.12.11; (gg62414 ).

■ RAČUNOVODJA - M/Z; • ALUM DRAME PRO-
IZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O. CELJE; CE-
STA NA OSTROŽNO 2, 3000 CELJE; Velja do:
03.11.11; (hb67978 ).

■ ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE CE-
LJA - M/Z; • PRIMA ZASTOPSTVO ZAVARO-
VALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.O.O.; PARTI-
ZANSKA ULICA 19, 1000 LJUBLJANA; Velja do:
30.10.11; (gh12468 ).

■ KOMERCIALNA DELA - M/Z; • MERKSCHA FUR-
NIRNICA D.O.O.; MARIBORSKA CESTA 116, 3000
CELJE; Velja do: 05.11.11; (gh65620 ).

■ SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI
ENOTI - PRIPRAVNIK - M/Z; • SPLOŠNA BOLNIŠ-
NICA CELJE; OBLAKOVA ULICA 5 , 3000 CELJE;
Velja do: 26.10.11; (gh61356 ).

■ ZOBOTEHNIK - M/Z; • IZDELOVANJE ENOSTAV-
NIH DROBNIH KOVINSKIH IN KERAMIČNIH PRED.
BARBARA KIDRIČ S.P.; MESTINJE 86, 3241 PODP-
LAT; Velja do: 31.10.11; (kg70950 ).

■ ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - SVETOVALEC PRO-
DAJE - SLOVENSKE KONJICE - M/Z; • GRAWE za-
varovalnica d.d. Maribor Poslovna enota Ljub-
ljana; KOMENSKEGA ULICA 4, 1000 LJUBLJANA;
Velja do: 10.11.11; (gg20679 ).

■ POMOZNI ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - CELJE -
M/Z; • GENERALI ZAVAROVALNICA D.D. LJUB-
LJANA; Kržičeva ulica 3 , 1000 LJUBLJANA; Velja
do: 26.10.11; (gh38705 ).

■ VODJA OBRATA - M/Z; • APLAST PROIZVODNJA
IN TRGOVINA D.O.O.; PETROVČE 115 A, 3301 PE-
TROVČE; Velja do: 26.10.11; (gh52307 ).

■ TERMINER - M/Z; • KOVIS-LIVARNA PRO-
IZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O.;
ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE; Velja do:
04.11.11; (gh69960 ).

■ SAMOSTOJNI KOMERCIALIST - M/Z; • TER-
MO SHOP D.O.O., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA
TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO; Rimska ce-
sta 176 , 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI;
Velja do: 03.11.11; »2™ ).

■ REFERENT ZA IZVOZ - M/Z; • PARON LESNA
INDUSTRIJA D.O.O.. ; SPODNJA REČICA 100, 3270
LAŠKO; Velja do: 26.10.11; (gh36766 ).

■ VODJA VODOVODA - M/Z; • JAVNO PODJET-
JE KOMUNALA RADEČE D.O.O.; TITOVA ULICA
107 , 1433 RADEČE; Velja do: 28.10.11; »45930 ).

■ VODJA KONTROLE - M/Z; • CONTAINER PRO-
IZVODNO PODJETJE, D.O.O.; BEŽIGRAJSKA CE-
STA 6, 3000 CELJE; Velja do: 26.10.11; »61447 ).

■ VODJA RAZVOJA - M/Z; • VILKOGRAD, NIZ-
KE GRADNJE, D.O.O.; ZLATEČE PRI ŠENTJURJU
8 A, 3230 ŠENTJUR; Velja do: 31.10.11; (gh06386 ).

■ VODJA KOVINSKO PREDELOVALNEGA OBRATA
- M/Z; • ELPRO KRIŽNIČ TRGOVINA-PROIZVOD-
NJA-MONTAŽA D.O.O.; ZEČE 25, 3210 SLOVENSKE
KONJICE; Velja do: 26.10.11; (gh63647 ).

■ INFORMATIK RAČUNALNIČAR - M/Z; • MAK-
SIM TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE,
D.O.O.,; TRG CELJSKIH KNEZOV 2, 3000 CELJE;
Velja do: 02.11.11; (gh61373 ).

■ VODJA TURISTIČNEGA NASTANITVENEGA
OBRATA - M/Z; • ELPRO KRIŽNIČ TRGOVINA-
PROIZVODNJA-MONTAŽA D.O.O.; ZEČE 25, 3210
SLOVENSKE KONJICE; Velja do: 26.10.11; (gh63556 ).

■ VODENJE PRODAJE IN MARKETINGA - M/Z; •
SKI & SEA MEDNARODNA TRGOVINA IN STORIT-
VE, D.O.O.; LOČICA OB SAVINJI 49 B, 3313 POL-
ZELA; Velja do: 28.10.11; (gh60759 ).

■ ODVETNIŠKI KANDIDAT - M/Z; • ŠIFRER
ANDREJA - ODVETNICA; ŠKOFA MAKSIMILIJA-
NA DRŽEČNIKA 9 , 2000 MARIBOR; Velja do:
25.10.11; (ki15591 ).

■ VIŠJI PRAVOSODNI SVETOVALEC (PDI) - STRO-
KOVNI SODELAVEC - M/Z; • OKROŽNO SODIŠČE
V CELJU; PREŠERNOVA ULICA 22, 3000 CELJE;
Velja do: 26.10.11; (gh63633 ).

■ PSIHOLOG - M/Z; • CENTER DRUŠTVO ZA
POMOČ OSEBAM Z MOTNJAMI AVTIZMA; LA-
VRIČEVA ULICA 5, 2000 MARIBOR; Velja do:
05.11.11; (gh67069 ).

■ ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUZIN-
SKE MEDICINE V AMBULANTI - M/Z; • ZDRAV-
STVENI DOM CELJE; GREGORČIČEVA ULICA 5 ,
3000 CELJE; Velja do: 26.10.11; »45622 ).

■ BRUSILEC ULITKOV - DELOVNO MESTO V GRO-
SUPLJU - M/Z; • ABF - ZAPOSLITVE, STORITVE
D.O.O. IZOLA; PREŠERNOVA CESTA 55, 6310 IZO-
LA - ISOLA; Velja do: 30.10.11; (gh10709 ).

■ POMOČNIK GOZDARJA - M/Z; • GOZDARSTVO
VODIŠEK 1, gozdarske in gradbene storitve ter
prevozništvo, d.o.o.; NAREDI 7 , 1314 ROB; Velja
do: 04.11.11; (gf95994 ).

■ VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C,E KATEGORIJE,
NA PODROČJU ZAHODNE EVROPE - M/Z; • PETTY
TRANSPORT D.O.O.; GORNJA BISTRICA 116 C,
9232 ČRENŠOVCI; Velja do: 12.12.11; (gg59629 ).

■ GRADBINCI ZAKLJUČNIH DEL, DELO V AVSTRIJI
- M/Z; • MELJA gradbeništvo in storitve d.o.o.;
POKOPALIŠKA ULICA 15 , 1000 LJUBLJANA; Velja
do: 27.10.11; «4» ).

■ ČISTILEC - M/Z; • MARCOM TRGOVSKO POD-
JETJE NA DEBELO IN DROBNO, MARKETING IN
ZASTOPSTVO D.O.O.; SLOVENČEVA ULICA 95,
1000 LJUBLJANA; Velja do: 30.10.11; »63291 ).

■ ČISTILEC - M/Z; • MARCOM TRGOVSKO POD-
JETJE NA DEBELO IN DROBNO, MARKETING IN
ZASTOPSTVO D.O.O.; SLOVENČEVA ULICA 95,
1000 LJUBLJANA; Velja do: 30.10.11; »63303 ).

■ ČISTILKA - M/Z; • MERI KRISTAL čistilni ser-
vis d.o.o.; ROŠKA CESTA 17 , 1000 LJUBLJANA;
Velja do: 03.11.11; («41537 ).

■ NATAKAR - M/Z; • HIJA D.O.O.; OKREPČEVAL-
NICA LOVEC; NOVA VAS 68, 1385 NOVA VAS; Velja
do: 06.11.11; («1947 ).

inženiring d.o.o.; BRODARJEV TRG 13 , 1000
LJUBLJANA; Velja do: 20.11.11; (gh6 4781 ).

■ ZELEZOKRIVEC - M/Z; • KAG inženiring d.o.o.;
BRODARJEV TRG 13 , 1000 LJUBLJANA; Velja do:
20.11.11; (gh66933 ).

GALMA PODJETJE ZA GALVANIZACIJO, D.O.O.;
VIII. ULICA 8, 1235 RADOMLJE; Velja do:
26.10.11; (gh66734 ).
POMOŽNI DELAVEC

• FORNO, GOSTINSTVO IN TRGOVINA, D.O.O.;
SNOVIK 2 C, 1219 LAZE V TUHINJU; Velja do:
29.11.11; (kl67057 ).

■ KROVEC-KLEPAR - M/Z; • STAVBNO KLEPAR-
STVO IN KROVSTVO LUKA MIHELIČ S.P.; POLJE,
CESTA XXII 6, 1260 LJUBLJANA - POLJE; Velja
do: 10.11.11; (kk40687 ).

■ MONTER PREDELNIH STEN (KNAUF) - DELO V
AVSTRIJI - M/Z; • MENGRAD gradbeno podjet-
je d.o.o.; Levčeva ulica 14 , 1234 MENGEŠ; Velja
do: 12.11.11; »59421 ).

■ ZELEZOKRIVEC BIGER ZELEZA - M/Z; • MEN-
GRAD gradbeno podjetje d.o.o.; Levčeva ulica
14 , 1234 MENGEŠ; Velja do: 12.11.11; »59435 ).

■ KUHINJSKI POMOČNIK - M/Z; • LENMAR,
družba za storitve in trgovino d.o.o.; CELOVŠ-
KA CESTA 111 , 1000 LJUBLJANA; Velja do:
03.11.11; (kl81242 ).

■ POMOZNA DELA V SKLADIŠČU - M/Z; • AVTO-
CENTER MARTIN STIPIČ S.P.; ZALOŠKA CE-
STA 179, 1260 LJUBLJANA - POLJE; Velja do:
27.10.11; (hb62677 ).

■ ČISTILEC IN DELAVEC ZA PREPROSTA DELA -
M/Z; • GOSENCA STYLE trgovina na debelo in
drobno, d.o.o. Dobrova, Hruševo 102; HRUŠEVO
102, 1356 DOBROVA; Velja do: 30.10.11; («00332 ).

■ TAKSI PREVOZI - M/Z; • TAKI GREDA, pod-
jetje za prevoze in gradbeništvo, d.o.o.; SRE-
DIŠKA ULICA 4 , 1000 LJUBLJANA; Velja do:
02.01.12; (kg21936 ).

• BISZ GRADNJE, gradbene storitve, d.o.o.; DI-
MIČEVA ULICA 9 , 1000 LJUBLJANA; Velja do:
06.11.11; (hb65366 ).

- M/Z; • BISZ GRADNJE, gradbene storitve,
d.o.o.; DIMIČEVA ULICA 9 , 1000 LJUBLJANA;
Velja do: 06.11.11; »65397 ).

• BISZ GRADNJE, gradbene storitve, d.o.o.; DI-
MIČEVA ULICA 9 , 1000 LJUBLJANA; Velja do:
06.11.11; (hb65412 ).

• BISZ GRADNJE, gradbene storitve, d.o.o.; DI-
MIČEVA ULICA 9 , 1000 LJUBLJANA; Velja do:
06.11.11; (hb65409 ).

■ ZIDAR - M/Z; • SAMPRT, zemeljska priprav-
ljalna dela in cestni tovorni promet d.o.o.; PU-
DOB 60, 1386 STARI TRG PRI LOŽU; Velja do:
06.11.11; (hb65488 ).

■ ČISTILKA - M/Z; • FENOLIT D.D. SINTETIČNE
SMOLE IN MASE; BREG PRI BOROVNICI 22 A,
1353 BOROVNICA; Velja do: 03.11.11; (gh46930 ).

■ SKLADIŠČNIK - M/Z; • ELOGO, logistične re-
šitve in transport, d.o.o.; CELOVŠKA CESTA 172,
1000 LJUBLJANA; Velja do: 28.10.11; (gh56786 ).

■ SNAZILKA - M/Z; • GLASBENA ŠOLA LJUB-
LJANA VIČ-RUDNIK; GRADAŠKA ULICA 24, 1000
LJUBLJANA; Velja do: 26.10.11; (jk02580 ).

■ ČISTILEC - M/Z; • AKTIVA HRM kadrovske
rešitve d.o.o.; LJUBLJANSKA CESTA 12 F, 1236
TRZIN; Velja do: 26.10.11; (gh61586 ).

■ PERICA - ŠIVILJA - M/Z; • DEOS DRUŽBA ZA
IZGRADNJO IN UPRAVLJANJE OSKRBOVANIH
STANOVANJ, D.D.; DEVINSKA ULICA 1, 1000
LJUBLJANA; Velja do: 26.10.11; (gh62212 ).

■ POMOČ V KUHINJI - M/Z; • GOSTIŠČE KRPAN
TATJANA VIRANT S.P.; CESTA NA KRKO 16, 1290
GROSUPLJE; Velja do: 26.10.11; (gh6 47 6 4 ).

■ DELO V PROIZVODNJI - M/Z; • SKUPINA KARIE-
RA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER D.O.O.;
TIVOLSKA CESTA 48 , 1000 LJUBLJANA; Velja
do: 29.10.11; (gh65327 ).

■ POMOČNIK V KUHINJI - M/Z; • SKUPINA
KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER
D.O.O.; TIVOLSKA CESTA 48 , 1000 LJUBLJANA;
Velja do: 29.10.11; (gh65300 ).

- M/Z; • MENGRAD gradbeno podjetje d.o.o.;
Levčeva ulica 14 , 1234 MENGEŠ; Velja do:
12.11.11; (hb49750 ).

■ ZELEZOKRIVEC - M/Z; • KASOBAU, gradbeništ-
vo in trgovina d.o.o.; STEGNE 21 , 1000 LJUB-
LJANA; Velja do: 30.10.11; »02040 ).

■ ZIDAR - FASADER - DELO V AVSTRIJI - M/Z; •
MENGRAD gradbeno podjetje d.o.o.; Levčeva
ulica 14 , 1234 MENGEŠ; Velja do: 12.11.11;

■ GRADBENI DELAVEC - M/Z; • TM - TIM, storit-
ve, d.o.o.; HACQUETOVA ULICA 5 , 1000 LJUB-
LJANA; Velja do: 31.10.11; (gh61464 ).

■ VARNOSTNIK - AGENT -M/Z; • 911 VRS, varo-
vanje in storitve, d.o.o.; Škrlovica 3 , 1315 VELI-
KE LAŠČE; Velja do: 31.10.11; (gh61296 ).

■ VOZNIK VLAČILCA - M/Z; • PREVOZI ČERV TO-
MI S.P.; CESTA NA POLJANE 16, 1210 LJUBLJANA

■ CVETLIČAR - ARANZER - M/Z; • SILVIJA POD-
JETJE ZA PREDSTAVNIŠTVO IN TRGOVINO, D.O.O.
LJUBLJANA; DRUŠTVENA ULICA 31, 1000 LJUB-
LJANA; Velja do: 29.10.11; »23021 ).

■ SLAŠČIČAR - M/Z; • GOSTILNA ŠTORKLJA SI-
MON ZGONC S.P.; ŠLAJMERJEVA ULICA 1 A, 1000
LJUBLJANA; Velja do: 03.11.11; (gh50658 ).

■ HIŠNIK - M/Z; • OSNOVNA ŠOLA IDRIJA; LA-
PAJNETOVA ULICA 50, 5280 IDRIJA; Velja do:
29.10.11; (gh69744 ).

■ VODJA ODDELKA ORODJA - M/Z; • BAUHA-
US TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., K.D.; KAJU-
HOVA ULICA 45, 1000 LJUBLJANA; Velja do:
30.10.11; (gh10621 ).

■ VODJA SANITARNEGA ODDELKA - M/Z; • BA-
UHAUS TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., K.D.; KA-
JUHOVA ULICA 45, 1000 LJUBLJANA; Velja do:
30.10.11; (gh11016 ).

■ MEHANIK - VULKANIZER - M/Z; • AVTOCENTER
MARTIN STIPIČ S.P.; ZALOŠKA CESTA 179, 1260
LJUBLJANA - POLJE; Velja do: 27.10.11; »62650 ).

■ VULKANIZER - M/Z; • AVTOSERVIS GREGORC
PROIZVODNJA, SERVIS IN TRGOVINA, D.O.O.
MENGEŠ; STELETOVA ULICA 2, 1234 MENGEŠ;
Velja do: 26.10.11; »43297 ).

■ VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNAROD-
NEM PROMETU - M/Z; • CEPROM PREVOZI
DRUŽBA ZA CESTNI IN TOVORNI PROMET, D.O.O.;
SAVSKA CESTA 2, 1000 LJUBLJANA; Velja do:
31.10.11; (gh64119 ).

■ AVTOMEHANIK - M/Z; • AVTOHIŠA RANDELJ
RANDELJ DAMIJAN S.P.; MAHOVNIK 2, 1330 KO-
ČEVJE; Velja do: 05.11.11; »10395 ).

■ ELEKTROMONTER - M/Z; • ELTEMIDA elektro
podjetje d.o.o.; ULICA MARIJE HVALIČEVE 8,
1000 LJUBLJANA; Velja do: 28.10.11; (gg58043 ).

■ ELEKTROINŠTALATER - M/Z; • TM - TIM,sto-
ritve, d.o.o.; HACQUETOVA ULICA 5 , 1000 LJUB-
LJANA; Velja do: 28.10.11; (gh60208 ).

■ ELEKTRIČAR - M/Z; • MESO KAMNIK MESNA
INDUSTRIJA D.D.; KORENOVA CESTA 9 , 1241
KAMNIK; Velja do: 31.10.11; »09982 ).

■ ELEKTRIKAR - POMOČNIK PRI ELEKTROINŠTA-
LACIJAH - M/Z; • AGENCIJA M SERVIS d.o.o.;
AGENCIJA M SERVIS d.o.o., POSLOVNA ENO-
TA KADROVSKA AGENCIJA LJUBLJANA; JURČ-
KOVA CESTA 229, 1000 LJUBLJANA; Velja do:
31.10.11; (gh38202 ).

■ VODJA ELEKTRO ODDELKA - M/Z; • BAUHA-
US TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., K.D.; KAJU-
HOVA ULICA 45, 1000 LJUBLJANA; Velja do:
30.10.11; (gh10697 ).

VON PODJETJE ZA TRGOVINO IN ZASTOPSTVA,
D.O.O. LJUBLJANA; ŽAGARSKA ULICA 35, 1291
ŠKOFLJICA; Velja do: 26.10.11; (gh436 1 3 ).
ŠIVILJA

■ ŠIVILJA - M/Z; • HOJA OBLAZINJENO POHIŠT-
VO D.O.O. LJUBLJANA; FUŽINA 12 A, 1303 ZA-
GRADEC; Velja do: 06.11.11; (gh33512 ).

■ USNJAR IN POMOZNA DELA V KRZNARSTVU -
M/Z; • EBER KRZNARSTVO MILENA EBER ŠTIMAC
S.P.; Wolfova ulica 6 , 1000 LJUBLJANA; Velja
do: 30.10.11; »05897 ).

■ ŠIVANJE IN KROJENJE DELOVNIH OBLA-
ČIL - M/Z; • STROJNO VEZENJE ROK VREBEC
s.p.; Japljeva ulica 3 , 1234 MENGEŠ; Velja do:
29.10.11; »69310 ).

UHAUS TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., K.D.; KA-
JUHOVA ULICA 45, 1000 LJUBLJANA; Velja do:

■ SUHOMONTAZA - DELO V NEMČIJI - M/Z; • KA-
SOBAU, gradbeništvo in trgovina d.o.o.; STEGNE
21 , 1000 LJUBLJANA; Velja do: 30.10.11; »02085 ).

■ POLAGANJE KNAUF IN SUHOMONTAZNIH
SISTEMOV IN MONTAZA - DELO V NEMČIJI -
M/Z; • KASOBAU, gradbeništvo in trgovina
d.o.o.; STEGNE 21 , 1000 LJUBLJANA; Velja do:
30.10.11; (kk02054 ).

■ FRIZER - M/Z; • STUDIO MJ, FRIZERSKE IN
DRUGE STORITVE, D.O.O.; LITIJSKA CESTA 45,
1000 LJUBLJANA; Velja do: 13.11.11; »67400 ).

■ FRIZER - M/Z; • MISI FRIZERSTVO MIRA SI-
MIČ S.P.; ROŽNA DOLINA, CESTA II 3, 1000 LJUB-
LJANA; Velja do: 24.11.11; «3159 ).

UHAUS TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., K.D.; KA-
JUHOVA ULICA 45, 1000 LJUBLJANA; Velja do:
30.10.11; (gh10788 ).
ŽELEZOKRIVEC

■ ZELEZOKRIVEC - M/Z; • KASOBAU, gradbeništ-
vo in trgovina d.o.o.; STEGNE 21 , 1000 LJUB-
LJANA; Velja do: 30.10.11; »02099 ).

■ ZELEZOKRIVEC - M/Z; • NOV-GRAD gradbe-
ništvo in inženiring d.o.o.; MUCHERJEVA ULICA
11 , 1000 LJUBLJANA; Velja do: 20.11.11; »14599 ).

■ TESAR - DELO V NEMČIJI - M/Z; • KASOBAU,
gradbeništvo in trgovina d.o.o.; STEGNE 21 ,
1000 LJUBLJANA; Velja do: 30.10.11; »02037 ).

■ TESAR - M/Z; • KASOBAU, gradbeništvo in
trgovina d.o.o.; STEGNE 21 , 1000 LJUBLJANA;
Velja do: 30.10.11; »02071 ).

■ TESAR - M/Z; • NOV-GRAD gradbeništvo in
inženiring d.o.o.; MUCHERJEVA ULICA 11 , 1000
LJUBLJANA; Velja do: 20.11.11; («86319 ).

■ ZIDAR - M/Z; • ZAKLJUČNA GRADBENA DELA
KLEMEN NAGODE s.p.; OGRADE 11 , 1370 LOGA-
TEC; Velja do: 24.11.11; »27339 ).

■ ZIDARSKA DELA NA GRADBIŠČU - DELO V NEM-
ČIJI - M/Z; • KASOBAU, gradbeništvo in trgovi-
na d.o.o.; STEGNE 21 , 1000 LJUBLJANA; Velja
do: 30.10.11; »02068 ).

■ ZIDAR - M/Z; • NOV-GRAD gradbeništvo in
inženiring d.o.o.; MUCHERJEVA ULICA 11 , 1000
LJUBLJANA; Velja do: 20.11.11; («86305 ).

■ GRADBENI DELAVEC - M/Z; • AGENCIJA M SER-
VIS d.o.o.; AGENCIJA M SERVIS d.o.o., POSLOV-
NA ENOTA KADROVSKA AGENCIJA LJUBLJANA;
JURČKOVA CESTA 229, 1000 LJUBLJANA; Velja
do: 26.10.11; »66293 ).

■ VOZNIK - M/Z; • TRANSPORT OŠEP PREVOZI
V MEDNARODNEM PROMETU, D.O.O.; GOSTI-
ČEVA CESTA 39 B, 1235 RADOMLJE; Velja do:
03.11.11; »54745 ).

■ VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNAROD-
NEM PROMETU - M/Z; • CEPROM PREVOZI
DRUŽBA ZA CESTNI IN TOVORNI PROMET, D.O.O.;
SAVSKA CESTA 2, 1000 LJUBLJANA; Velja do:

■ VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNAROD-
NEM PROMETU - M/Z; • MESTRANS MEDNAROD-
NI PREVOZI D.O.O.; CESTA ANDREJA BITENCA 68,
1000 LJUBLJANA; Velja do: 26.10.11; »20580 ).

■ VOZNIK GOZDARSKE TRANSPORTNE KOMPOZI-
CIJE - M/Z; • SOŠKO GOZDNO GOSPODARSTVO
TOLMIN D.D.; BRUNOV DREVORED 13, 5220 TOL-
MIN; Velja do: 26.10.11; »61785 ).

• CARGOTIM, mednarodni prevozi, d.o.o.; PRE-
SETNIKOVA ULICA 5 , 1000 LJUBLJANA; Velja do:
26.10.11; (gh65955 ).

■ VOZNIK teZkih tovornjakov in vlačil-
cev - M/Z; • PETTY TRANSPORT D.O.O.; GOR-
NJA BISTRICA 116 C, 9232 ČRENŠOVCI; Velja do:
01.12.11; (cw28250 ).

■ VODJA PREVZEMA BLAGA - M/Z; • BAUHA-
US TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., K.D.; KAJU-
HOVA ULICA 45, 100 0 LJUBLJANA; Velja do:
30.10.11; (gh11399 ).

■ PRODAJALECV KAMNIKU - M/Z; • METRO
TRGOVSKA DRUŽBA D.D.; LAVA 8, 3000 CELJE;
Velja do: 26.10.11; (gg01668 ).

■ PRODAJALKA - M/Z; • FISHER INTERNATIONAL
TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O.; Ulica Ivanke Ura-
njek 1 , 3310 ŽALEC; Velja do: 28.10.11; »73936 ).

■ VODJA ODDELKA ZELEZNINE - M/Z; • BAU-
HAUS TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., K.D.; KA-
JUHOVA ULICA 45, 1000 LJUBLJANA; Velja do:
30.10.11; (gh10 498 ).

■ PRODAJALKA - M/Z; • FISHER INTERNATIONAL
TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O.; Ulica Ivanke Ura-
njek 1 , 3310 ŽALEC; Velja do: 25.10.11; »42592 ).

■ PRODAJALECV LJUBLJANI - M/Z; • METRO
TRGOVSKA DRUŽBA D.D.; LAVA 8, 3000 CELJE;
Velja do: 26.10.11; »57076 ).

■ TELEFONIST - PRODAJNIK - M/Z; • MIND TRA-
DE TRGOVINA IN ZASTOPSTVO, D.O.O. LJUB-
LJANA; TRŽAŠKA CESTA 42, 1000 LJUBLJANA;
Velja do: 22.11.11; »60009 ).

■ TELEFONIST-PRODAJNIK - M/Z; • MIND TRADE
TRGOVINA IN ZASTOPSTVO, D.O.O. LJUBLJANA;
TRŽAŠKA CESTA 42, 1000 LJUBLJANA; Velja do:
22.11.11; »60469 ).

■ TRGOVEC - M/Z; • GG INTERNACIONAL, proda-
ja in posredništvo, d.o.o.; KIDRIČEVA CESTA 56 ,
4220 ŠKOFJA LOKA; Velja do: 26.10.11; »64750 ).

■ PRODAJALEC GOSPODINJSKIH APARATOV - DE-
LOVNO MESTO JE V KRANJU - M/Z; • ETIS ELEK-
TROTRGOVINA IN SERVIS, D.O.O., LJUBLJANA;
TRŽAŠKA CESTA 333, 1000 LJUBLJANA; Velja do:
31.10.11; »67150 ).

■ PRODAJALEC - M/Z; • POSLOVNI SISTEM MER-
CATOR D.D.; DUNAJSKA CESTA 107 , 1000 LJUB-
LJANA; Velja do: 26.10.11; »67436 ).

■ PRODAJALEC - M/Z; • POSLOVNI SISTEM MER-
CATOR D.D.; DUNAJSKA CESTA 107 , 1000 LJUB-
LJANA; Velja do: 26.10.11; »67314 ).

■ KUHAR - M/Z; • LENMAR, družba za storitve
in trgovino d.o.o.; CELOVŠKA CESTA 111 , 1000
LJUBLJANA; Velja do: 03.11.11; («81256 ).

■ KUHAR - M/Z; • AGENCIJA M SERVIS d.o.o.;
AGENCIJA M SERVIS d.o.o., POSLOVNA ENO-
TA KADROVSKA AGENCIJA LJUBLJANA; JURČ-
KOVA CESTA 229, 1000 LJUBLJANA; Velja do:
27.10.11; (gg98967 ).

• ABF - ZAPOSLITVE, STORITVE D.O.O. IZOLA;
PREŠERNOVA CESTA 55, 6310 IZOLA - ISOLA; Ve-
lja do: 30.10.11; »11277 ).

■ KUHAR - M/Z; • SLOREST PODJETJE ZA GOSPO-
DARSKE STORITVE D.O.O.; DUNAJSKA CESTA 5 ,
1000 LJUBLJANA; Velja do: 30.10.11; »13250 ).

■ NATAKAR - M/Z; • GOSTILNA ŠTORKLJA SIMON
ZGONC S.P.; ŠLAJMERJEVA ULICA 1 A, 1000 LJUB-
LJANA; Velja do: 06.11.11; »77515 ).

■ NATAKAR - M/Z; • ALEOS, podjetje za organi-
zacijo, d.o.o.; NAZORJEVA ULICA 8, 1000 LJUB-
LJANA; Velja do: 25.10.11; »am ).

■ NATAKAR - M/Z; • LENMAR, družba za sto-
ritve in trgovino d.o.o.; CELOVŠKA CESTA 111
, 1000 LJUBLJANA; Velja do: 03.11.11; («81239 ).

■ PRODAJALKA - M/Z; • GOSENCA STYLE trgo-
vina na debelo in drobno, d.o.o. Dobrova, Hru-
ševo 102; HRUŠEVO 102, 1356 DOBROVA; Velja
do: 30.10.11; »9751 ).

■ NATAKAR - DELOVNO MESTO V GROSUPLJU
- M/Z; • ABF - ZAPOSLITVE, STORITVE D.O.O.
IZOLA; PREŠERNOVA CESTA 55, 6310 IZOLA - IS-
OLA; Velja do: 30.10.11; »11110 ).

■ NATAKAR - M/Z; • FORNO, GOSTINSTVO IN
TRGOVINA, D.O.O.; SNOVIK 2 C, 1219 LAZE V TU-
HINJU; Velja do: 29.11.11; »67060 ).

■ NATAKAR - M/Z; • "BERNARDI" EVGEN BER-
NARDIČ S.P.; HUBADOVA ULICA 14, 1230 DOM-
ŽALE; Velja do: 13.11.11; »« ).

■ NATAKAR - M/Z; • SHENGTAI, GOSTINSTVO
IN TRGOVINA, D.O.O.; HAJDRIHOVA ULICA 16 ,
1000 LJUBLJANA; Velja do: 17.11.11; »46171 ).

■ IZOLATER INŠTALACIJ - DELO V NEMČIJI -
M/Z; • MENGRAD gradbeno podjetje d.o.o.;
Levčeva ulica 14 , 1234 MENGEŠ; Velja do:
12.11.11; (hb47009 ).

■ TELEFONIST - M/Z; • TAŠA, Marketing in trže-
nje, Nataša Orsag s.p.; GORENJE 67 , 1332 STARA
CERKEV; Velja do: 26.10.11; »56994 ).

■ FASADER - M/Z; • ZAKLJUČNA GRADBENA DE-
LA KLEMEN NAGODE s.p.; OGRADE 11 , 1370 LO-
GATEC; Velja do: 24.11.11; »27342 ).

■ KUHAR IV - M/Z; • VRTEC MLADI ROD; ČRTO-
MIROVA ULICA 14, 1000 LJUBLJANA; Velja do:
29.10.11; (gg27203 ).

■ DELAVEC/VOZNIK/VODJA SELITVENE EKIPE -
M/Z; • PLAJA, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O.;
HRIBERNIKOVA ULICA 2, 1000 LJUBLJANA; Velja
do: 27.10.11; »94169 ).

■ ŠIVILJA - M/Z; • RUTAR MARKETING, TRGOV-
SKA D.O.O.; PERUZZIJEVA ULICA 129, 1000 LJUB-
LJANA; Velja do: 29.10.11; »39577 ).

■ KUHAR - M/Z; • Valentina Juhant s.p.; Gostil-
nica pržGospodični, Valentina Juhant s.p.; Laze
29 , 1370 LOGATEC; Velja do: 10.11.11; »42453 ).

■ PRODAJALEC - M/Z; • PEKARNA ŠIŠKA, PRO-
IZVODNJA PEKARSKIH IZDELKOV, D.O.O.; ALE-
ŠOVČEVA ULICA 38, 1000 LJUBLJANA; Velja do:
29.10.11; (kl41680 ).

■ PRODAJALEC - BLAGAJNIČAR - M/Z; • EURO-
SPIN EKO, trgovina in storitve, d.o.o.; RENŠKI
PODKRAJ 64, 5292 RENČE; Velja do: 29.10.11;

■ CVETLIČAR - M/Z; • GARDENIA ARS FLORAE
CVETLIČARSTVO, LJUBLJANA, D.D.; TRG MLA-
DINSKIH DELOV. BRIGAD 4 , 1000 LJUBLJANA;
Velja do: 31.10.11; »63130 ).

■ VODJA VRTNEGA CENTRA - M/Z; • BAUHA-
US TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., K.D.; KAJU-
HOVA ULICA 45, 1000 LJUBLJANA; Velja do:
30.10.11; (gh11250 ).

■ SVETOVALEC PRI PRODAJI NA LESNEM ODDEL-
KU - M/Z; • BAUHAUS TRGOVSKO PODJETJE
D.O.O., K.D.; KAJUHOVA ULICA 45, 1000 LJUB-
LJANA; Velja do: 30.10.11; »11522 ).

■ VODJA LESNA ODDELKA - M/Z; • BAUHA-
US TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., K.D.; KAJU-
HOVA ULICA 45, 1000 LJUBLJANA; Velja do:
30.10.11; (gh11081 ).

■ TEHNOLOG MEHANSKE OBDELAVE - M/Z; •
Guehring, proizvodnja, popravila, trgovina in
promet z orodji d.o.o.; ULICA SIMONA JENKA
3 , 1215 MEDVODE; Velja do: 29.11.11; »63818 ).

■ DELAVEC PRI STROJU ZA PLASTIKO - IZMENO-
VODJA - M/Z; • MAPIS TRGOVSKO IN PROIZVOD-
NO PODJETJE, D.O.O.; GORENJSKA CESTA 9, 1234
MENGEŠ; Velja do: 10.11.11; »63620 ).

■ DIAGNOSTIK - M/Z; • AUTOCOMMERCE trgo-
vina z vozili in deli, vzdrževanje motornih vozil,
d.o.o.; BARAGOVA ULICA 5 , 1000 LJUBLJANA;
Velja do: 29.10.11; »65634 ).

■ ANALITIK STROJNIH NAPRAV - M/Z; • GORI-
ČANE TOVARNA PAPIRJA MEDVODE, D.D.; LADJA
10 , 1215 MEDVODE; Velja do: 31.10.11; »66660 ).

■ DELAVEC PRI STROJU ZA PLASTIKO - M/Z; •
MAPIS TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE,
D.O.O.; GORENJSKA CESTA 9, 1234 MENGEŠ; Ve-
lja do: 05.11.11; »25146 ).

■ OČESNI OPTIK - OPTIK V DELAVNICI - M/Z;
• EKSPRES OPTIKA MIRO KRSTIČ S.P.; TRŽAŠ-
KA CESTA 15 , 1000 LJUBLJANA; Velja do:
05.11.11; (gh63204 ).

■ IZVAJALEC ELEKTROINŠTALACIJ NA VIŠINI -
M/Z; • AGENCIJA M SERVIS d.o.o.; AGENCIJA
M SERVIS d.o.o., POSLOVNA ENOTA KADROVSKA
AGENCIJA LJUBLJANA; JURČKOVA CESTA 229,
1000 LJUBLJANA; Velja do: 31.10.11; »38247 ).

■ ELEKTROTEHNIK, ELEKTROINZENIR - M/Z; •
ELZAK ANTON KOVIČ S.P.; STARA CESTA 6, 1230
DOMŽALE; Velja do: 13.11.11; (ju08736 ).

■ VZDRZEVALEC - ELEKTRIČAR - M/Z; • TOJER
SKUPINA, storitve, d.o.o.; VEROVŠKOVA ULICA
55 , 1000 LJUBLJANA; Velja do: 05.11.11; »65407 ).

■ SISTEMSKI ADMINISTRATOR / PODPORA
UPORABNIKOM - M/Z; • AGENCIJA M SERVIS
d.o.o.; AGENCIJA M SERVIS d.o.o., POSLOVNA
ENOTA KADROVSKA AGENCIJA LJUBLJANA;
JURČKOVA CESTA 229, 1000 LJUBLJANA; Velja
do: 13.11.11; »52983 ).

■ VODJA CD MARKETA - M/Z; • CD MARKET ka-
taloška in televizijska prodaja d.o.o.; BRAVNI-
ČARJEVA ULICA 13 , 1000 LJUBLJANA; Velja do:

MAJA, d.o.o.; MIMAJA, d.o.o., PE TRGOVINA MR.
PET; CELOVŠKA CESTA 258 , 1000 LJUBLJANA;
Velja do: 26.10.11; »64625 ).
GRADBENI TEHNIK

■ VODJA GRADBIŠČA - M/Z; • VON PODJETJE ZA
TRGOVINO IN ZASTOPSTVA,, D.O.O. LJUBLJANA;
ŽAGARSKA ULICA 35, 1291 ŠKOFLJICA; Velja do:
31.10.11; (gh43567 ).

■ VODJA SKUPINE VOZNIKOV - ORGANIZATOR
LOGISTIKE V MEDNARODNEM CESTNEM TOVOR-
NEM PROMETU - DISPONENT - M/Z; • PETTY
TRANSPORT D.O.O.; GORNJA BISTRICA 116 C,
9232 ČRENŠOVCI; Velja do: 15.12.11; »62323 ).

■ VODJA POSLOVALNICE ZA LETALSKI TRAN-
SPORT - M/Z; • ALFA SP ŠPEDICIJA IN TRAN-
SPORT D.O.O.; LETALIŠKA CESTA 16, 1000 LJUB-
LJANA; Velja do: 05.11.11; »60944 ).

■ NAMESTNIK POSLOVODJE TRGOVINE - M/Z; •
BAUHAUS TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., K.D.; KA-
JUHOVA ULICA 45, 1000 LJUBLJANA; Velja do:
30.10.11; (gh11480 ).

■ VODJA OBRATA - M/Z; • SLOREST PODJET-
JE ZA GOSPODARSKE STORITVE D.O.O.; DU-
NAJSKA CESTA 5 , 1000 LJUBLJANA; Velja do:
30.10.11; (gh13173 ).

■ REFERENT NA TERENU - M/Z; • VON PODJET-
JE ZA TRGOVINO IN ZASTOPSTVA, D.O.O. LJUB-
LJANA; ŽAGARSKA ULICA 35, 1291 ŠKOFLJICA;
Velja do: 31.10.11; »43 6 5 8 ).

■ RAČUNOVODJA VI (V DELEŽU 0,5) TER KNJI-
GOVODJA V (V DELEŽU 0,5) - M/Ž; • OSNOVNA
ŠOLA DR. FRANCETA PREŠERNA; ŠOLSKA ULICA
2 , 1310 RIBNICA; Velja do: 26.10.11; (gh69580 ).

■ ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE LJUB-
LJANE - M/Ž; • PRIMA ZASTOPSTVO ZAVARO-
VALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.O.O.; PARTI-
ZANSKA ULICA 19, 1000 LJUBLJANA; Velja do:
30.10.11; (gg07140 ).

■ POTNIK / KOMERCIALIST ZA ITALIJANSKO RE-
GIJO - M/Ž; • KONSTILL PODJETJE ZA PROIZ-
VODNJO IN TRGOVINO D.O.O.; OBRTNIŠKA ULI-
CA 6, 1370 LOGATEC; Velja do: 30.10.11; (gh09317 ).

■ SVETOVALEC - POMOČNIK ZA PRODAJO NE-
PREMIČNIN - M/Ž; • 1G, DRUŽBA ZA NEPRE-
MIČNINE, SVETOVANJE IN EKONOMSKO PRO-
PAGANDO, D.O.O.; ŠTIHOVA ULICA 25 , 1000
LJUBLJANA; Velja do: 09.01.12; »42223 ).

■ SVETOVALEC - POMOČNIK ZA ODNOSE S
STRANKAMI - M/Ž; • 1G, DRUŽBA ZA NEPRE-
MIČNINE, SVETOVANJE IN EKONOMSKO PROPA-
GANDO, D.O.O.; ŠTIHOVA ULICA 25 , 1000 LJUB-
LJANA; Velja do: 09.01.12; »42271 ).

• 1G, DRUŽBA ZA NEPREMIČNINE, SVETOVA-
NJE IN EKONOMSKO PROPAGANDO, D.O.O.;
ŠTIHOVA ULICA 25 , 1000 LJUBLJANA; Velja
do: 09.01.12; (gh42285 ).

1G, DRUŽBA ZA NEPREMIČNINE, SVETOVANJE
IN EKONOMSKO PROPAGANDO, D.O.O.; ŠTI-
HOVA ULICA 25 , 1000 LJUBLJANA; Velja do:

DRUŽBA ZA NEPREMIČNINE, SVETOVANJE IN
EKONOMSKO PROPAGANDO, D.O.O.; ŠTIHO-
VA ULICA 25 , 1000 LJUBLJANA; Velja do:
09.01.12; (gc52393 ).

• 1G, DRUŽBA ZA NEPREMIČNINE, SVETOVANJE
IN EKONOMSKO PROPAGANDO, D.O.O.; ŠTI-
HOVA ULICA 25 , 1000 LJUBLJANA; Velja do:
09.01.12; (gc52422 ).

■ SVETOVALEC - BOND 007 - M/Ž; • 1G, DRUŽBA
ZA NEPREMIČNINE, SVETOVANJE IN EKONOM-
SKO PROPAGANDO, D.O.O.; ŠTIHOVA ULICA 25
, 1000 LJUBLJANA; Velja do: 09.01.12; (gc52484 ).

■ SVETOVALEC - POMOČNIK ZA PRODAJO STA-
NOVANJ - M/Ž; • 1G, DRUŽBA ZA NEPREMIČNI-
NE, SVETOVANJE IN EKONOMSKO PROPAGANDO,
D.O.O.; ŠTIHOVA ULICA 25 , 1000 LJUBLJANA;
Velja do: 09.01.12; (gc5 2 436 ).

■ PRAVOSODNI SODELAVEC - SAMOSTOJNI VPI-
SNIČAR - M/Ž; • DRŽAVNO PRAVOBRANILSTVO
REPUBLIKE SLOVENIJE; ŠUBIČEVA ULICA 2, 1000
LJUBLJANA; Velja do: 29.10.11; (gh66140 ).

■ MONTESSORI VZGOJITELJ ( 3 - 6 ) - M/Ž; • LA-
MAMI, trgovina in storitve na drobno po pošti
ali po internetu, d.o.o.; ŠTULA 10 , 1210 LJUB-
LJANA - ŠENTVID; Velja do: 27.10.11; »9533 ).

■ ZOBNA ASISTENTKA - M/Ž; • OBLAK - ZDOL-
ŠEK JANJA DR.DENT.MED. ZOBOZDRAVSTE-
NA ORDINACIJA; CESTA II. GRUPE ODREDOV
56, 1261 LJUBLJANA - DOBRUNJE; Velja do:
24.11.11; (hb56044 ).

• IPEKA - družba za posredovanje dela in za-
poslitve d.o.o.; Litostrojska cesta 40 B, 1000
LJUBLJANA; Velja do: 17.11.11; »7740 ).

■ ZDRAVSTVENI TEHNIK - DELO V NEMČIJI -
M/Ž; • IPEKA - družba za posredovanje dela
in zaposlitve d.o.o.; Litostrojska cesta 40 B,
1000 LJUBLJANA; Velja do: 17.11.11; (gg57722 ).

■ E035009 SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V
AMBULANTI - M/Ž; • ZDRAVSTVENI DOM LJUB-
LJANA; METELKOVA ULICA 9, 1000 LJUBLJANA;
Velja do: 26.10.11; (gh67942 ).

■ SREDNJA MEDICINSKA SESTRA - M/Ž; • DE-
OS DRUŽBA ZA IZGRADNJO IN UPRAVLJANJE
OSKRBOVANIH STANOVANJ, D.D.; DEVINSKA
ULICA 1, 1000 LJUBLJANA; Velja do: 26.10.11;

■ E045007 LABORATORIJSKI TEHNIK III -
M/Ž; • ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA; ME-
TELKOVA ULICA 9, 1000 LJUBLJANA; Velja do:
29.10.11; (gf27592 ).

■ E045007 LABORATORIJSKI TEHNIK III -
M/Ž; • ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA; ME-
TELKOVA ULICA 9, 1000 LJUBLJANA; Velja do:
26.10.11; (gf95119 ).

■ ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - SVETOVALEC PRO-
DAJE NA TERENU ZA OBMOČJE CERKNICE - M/Ž;

• GRAWE zavarovalnica d.d. Maribor Poslovna
enota Ljubljana; KOMENSKEGA ULICA 4, 1000
LJUBLJANA; Velja do: 10.11.11; (ge77779 ).

■ NATAKAR - M/Ž; • TEHNOCOMMERCE PODJET-
JE ZA TRGOVINO IN ZASTOPNIŠTVA, D.O.O.,; V
LOKI 28, 1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI; Velja
do: 10.11.11; (gf04406 ).

■ ELEKTROINŠTALATER V NEMČIJI - M/Ž; • IPE-
KA - družba za posredovanje dela in zaposlit-
ve d.o.o.; Litostrojska cesta 40 B, 1000 LJUB-
LJANA; Velja do: 17.11.11; (gf79837 ).

■ FINANČNI SVETOVALEC - MENTOR - M/Ž; •
PRVA zavarovalniško zastopniška družba,
d.o.o.; AMERIŠKA ULICA 8 , 1000 LJUBLJANA;
Velja do: 24.11.11; «320 ).

■ FINANČNI SVETOVALEC - M/Ž; • PRVA zava-
rovalniško zastopniška družba, d.o.o.; AME-
RIŠKA ULICA 8 , 1000 LJUBLJANA; Velja do:
01.12.11; (hb57297 ).

PRVA zavarovalniško zastopniška družba,
d.o.o.; AMERIŠKA ULICA 8 , 1000 LJUBLJANA;
Velja do: 01.12.11; »57330 ).

■ ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - SVETOVALEC
PRODAJE - VRHNIKA - M/Ž; • GRAWE zavaro-
valnica d.d. Maribor Poslovna enota Ljubljana;
KOMENSKEGA ULICA 4, 1000 LJUBLJANA; Velja
do: 31.10.11; (gg2 0 470 ).

■ ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - SVETOVALEC PRO-
DAJE - DOMŽALE - M/Ž; • GRAWE zavarovalni-
ca d.d. Maribor Poslovna enota Ljubljana; KO-
MENSKEGA ULICA 4, 1000 LJUBLJANA; Velja do:
10.11.11; (gg20509 ).

■ TONSKI TEHNIK NA TERENU - M/Ž; • TURBO-
LENZZA organizacija in ozvočevanje prireditev
d.o.o.; LJUBLJANSKA CESTA 19 A, 1241 KAMNIK;
Velja do: 31.10.11; (gg99732 ).

■ VODJA KUHINJE - M/Ž; • RUTAR MARKETING,
TRGOVSKA D.O.O.; PERUZZIJEVA ULICA 129,
1000 LJUBLJANA; Velja do: 29.10.11; (gh39637 ).

■ ZASTOPNIK II - M/Ž; • MERKUR ZAVAROVAL-
NICA D.D. LJUBLJANA; DUNAJSKA CESTA 58 ,
1000 LJUBLJANA; Velja do: 10.12.11; »42865 ).

■ KOMERCIALIST - M/Ž; • GOLDI.Z, TRGOVINA
IN OSTALE STORITVE ZLATA BADOVINAC S.P.;
KOGOJEVA ULICA 8, 1000 LJUBLJANA; Velja
do: 29.10.11; (gh46287 ).

■ KNJIGOVODJA - M/Ž; • ONA TRGOVINA IN
STORITVE, D.O.O.; CELOVŠKA CESTA 99, 1000

■ KOMERCIALIST - M/Ž; • KLANE, podjetje za
storitve, trgovino in inženiring, d.o.o.; KAJU-
HOVA ULICA 15, 1235 RADOMLJE; Velja do:
20.11.11; (gh62962 ).

■ VODJA MALOPRODAJE - M/Ž; • KLANE, pod-
jetje za storitve, trgovino in inženiring, d.o.o.;
KAJUHOVA ULICA 15, 1235 RADOMLJE; Velja
do: 20.11.11; (gh62959 ).

■ KOMERCIALIST / TRŽNIK - DELOVNO MESTO
V LJUBLJANI - M/Ž; • ZAVOD ART AGENCIJA
ALPE ADRIA LAZARET; LAZARET 4 , 6280 ANKA-
RAN - ANCARANO; Velja do: 20.11.11; »67024 ).

■ ORGANIZATOR DELA V POSLOVNEM PROCE-
SU - M/Ž; • AVTOHIŠA RANDELJ RANDELJ DA-
MIJAN S.P.; MAHOVNIK 2, 1330 KOČEVJE; Velja
do: 05.11.11; («10381 ).

■ PRODAJNI REFERENT - M/Ž; • AVTOHIŠA
RANDELJ RANDELJ DAMIJAN S.P.; MAHOVNIK
2, 1330 KOČEVJE; Velja do: 05.11.11; («10407 ).

■ TERENSKI ANKETARJI - M/Ž; • VLADA REPUB-
LIKE SLOVENIJE STATISTIČNI URAD REPUBLI-
KE SLOVENIJE; VOŽARSKI POT 12, 1000 LJUB-
LJANA; Velja do: 04.11.11; »67240 ).

■ PRODAJALKA - IVANČNA GORICA - M/Ž; •
UNITHING PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGO-
VINO IN STORITVE D.O.O.; VIR PRI STIČNI 123,
1295 IVANČNA GORICA; Velja do: 31.10.11;

■ ODRSKI MOJSTER - M/Ž; • SLOVENSKO MLA-
DINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA; VILHAR-
JEVA CESTA 11 , 1000 LJUBLJANA; Velja do:

■ SKLADIŠČNIK - M/Ž; • MAKITA, trgovsko
podjetje, d.o.o., Ljubljana; BRNČIČEVA ULI-
CA 49 , 1231 LJUBLJANA - ČRNUČE; Velja do:
29.10.11; (gh69056 ).

■ VODJA FITNES CENTRA - M/Ž; • SOKOL GRO-
UP PODJETJE ZA ŠPORT IN REKREACIJO, D.O.O.;
KOPRSKA ULICA 72, 1000 LJUBLJANA; Velja do:

■ ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - SVETOVALEC PRO-
DAJE, ZA PODROČJE KAMNIKA - M/Ž; • GRA-
WE zavarovalnica d.d. Maribor Poslovna enota
Ljubljana; KOMENSKEGA ULICA 4, 1000 LJUB-
LJANA; Velja do: 31.10.11; (gb84502 ).

■ INŽENIR GRADBENIŠTVA - M/Ž; • TEMING
gradbeništvo d.o.o.; Tržaška cesta 211 , 1000
LJUBLJANA; Velja do: 29.10.11; (m ).

■ SAMOSTOJNI KOMERCIALIST - M/Ž; • RASTO-
DER, DRUŽBA ZA GOSTINSTVO IN TRGOVINO,
D.O.O.; DVORAKOVA ULICA 3, 1000 LJUBLJANA;
Velja do: 13.11.11; »51528 ).

■ VODJA KOMERCIALNE PISARNE - KOMERCIAL-
NA IN ADMINISTRATIVNA DELA - M/Ž; • PRO-
VENT DRUŽBA ZA RAZVOJ, TRŽENJE IN PROIZ-
VODNJO, D.O.O.; ŽEJE PRI KOMENDI 115, 1218
KOMENDA; Velja do: 29.10.11; »61740 ).

■ VODJA RAČUNOVODSTVA - M/Ž; • CLEANING
DRUŽBA ZA STORITVE IN TRGOVINO D.O.O.
LJUBLJANA; CESTA 24. JUNIJA 25, 1231 LJUB-
LJANA - ČRNUČE; Velja do: 29.10.11; »65253 ).

■ NEPREMIČNINSKI POSREDNIK - M/Ž; • MRE-
ŽA NEPREMIČNIN D.O.O.; CESTA 24. JUNI-
JA 23, 1231 LJUBLJANA - ČRNUČE; Velja do:
29.10.11; »47 7 2 3 ).

■ KOMERCIALIST - M/Ž; • PROMLES trgovina
in storitve d.o.o.; KLEČE 36 , 1000 LJUBLJANA;
Velja do: 26.10.11; (gh62607 ).

■ SOCIALNI DELAVEC - M/Ž; • ZAVOD DOM
MARIJE IN MARTE - KARITAS LOGATEC, DOM
ZA OSTARELE; ŠOLSKA POT 1, 1370 LOGATEC;
Velja do: 26.10.11; (gh68124 ).

■ VARNOSTNI MENEDŽER - M/Ž; • KONDOR
OMEGA varovanje in storitve d.o.o.; Tržaška
cesta 2 , 1000 LJUBLJANA; Velja do: 05.01.12;

LIK TOVARNA ZA TRŽENJE, RAZVOJ IN PROIZ-
VODNJO POHIŠTVA D.D.; NOVOMEŠKA CESTA
5 , 1330 KOČEVJE; Velja do: 29.10.11; (gh47572 ).

■ ORGANIZATOR RAZVOJA NA PODROČJU
AVTOMATIZACIJE CESTNEGA PROMETA -
M/Ž; • AGENCIJA M SERVIS d.o.o.; AGENCI-
JA M SERVIS d.o.o., POSLOVNA ENOTA KA-
DROVSKA AGENCIJA LJUBLJANA; JURČKO-
VA CESTA 229, 1000 LJUBLJANA; Velja do:
02.11.11; »60026 ).

■ INŽINIR STROJNIŠTVA - M/Ž; • IPEKA - druž-
ba za posredovanje dela in zaposlitve d.o.o.;
Litostrojska cesta 40 B, 1000 LJUBLJANA; Velja
do: 17.11.11; »57932 ).

■ INŠTRUKTOR STROKOVNIH PREDMETOV EKO-
NOMIJE - M/Ž; • HORIZONT intelektualne in
svetovalne storitve, d.o.o., Ljubljana, Bezenš-
kova 35; BEZENŠKOVA ULICA 35, 1000 LJUB-
LJANA; Velja do: 05.11.11; »61478 ).

■ PRIVATNI BANČNIK - M/Ž; • KD Banka d.d.;
NEUBERGERJEVA ULICA 30, 1000 LJUBLJANA;
Velja do: 26.10.11; (gh69181 ).

■ ODVETNIŠKI KANDIDAT - M/Ž; • ŠIFRER
ANDREJA - ODVETNICA; ŠKOFA MAKSIMILIJA-
NA DRŽEČNIKA 9 , 2000 MARIBOR; Velja do:

■ PRAVNIK - M/Ž; • SKUPINA KARIERA NACI-
ONALNI KADROVSKI OPERATER D.O.O.; TIVOL-
SKA CESTA 48 , 1000 LJUBLJANA; Velja do:
26.10.11; »61203 ).

■ VIŠJI PRAVOSODNI SVETOVALEC (PDI) - STRO-
KOVNI SODELAVEC - M/Ž; • DELOVNO IN SOCI-
ALNO SODIŠČE V LJUBLJANI; RESLJEVA CESTA
14, 1000 LJUBLJANA; Velja do: 29.10.11; »40520 ).

■ MONTESSORI VZGOJITELJ ( 1 DO 3 ) - M/Ž;
• LAMAMI, trgovina in storitve na _drob-
no po pošti ali po internetu, d.o.o.; ŠTULA
10 , 1210 LJUBLJANA - ŠENTVID; Velja do:
27.10.11; (gg99520 ).

■ E047038 LOGOPED III. - M/Ž; • ZDRAVSTVE-
NI DOM LJUBLJANA; METELKOVA ULICA 9, 1000
LJUBLJANA; Velja do: 02.11.11; M9660 ).

■ E047037 LOGOPED II - M/Ž; • ZDRAVSTVENI
DOM LJUBLJANA; METELKOVA ULICA 9, 1000
LJUBLJANA; Velja do: 02.11.11; »41414 ).

■ UČITELJ LIKOVNE UMETNOSTI - M/Ž; •
GIMNAZIJA JURIJA VEGE IDRIJA; ŠTUDEN-
TOVSKA ULICA 16 , 5280 IDRIJA; Velja do:
26.10.11; (kl53370 ).

REHABILITACIJSKE PEDAGOGIKE
■ REHABILITACIJSKI PEDAGOG ALI DEFEK-
TOLOG - M/Ž; • OSNOVNA ŠOLA IDRIJA; LA-
PAJNETOVA ULICA 50, 5280 IDRIJA; Velja do:
26.10.11; (gh70270 ).
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI
PREVAJALEC ZA ANGLEŠKI IN NEMŠKI

■ PREVAJALEC - M/Ž; • HORIZONT intelektu-
alne in svetovalne storitve, d.o.o., Ljubljana,
Bezenškova 35; BEZENŠKOVA ULICA 35, 1000
LJUBLJANA; Velja do: 05.11.11; »61402 ).

■ UČITELJ VIOLONČELA - M/Ž; • GLASBENA
ŠOLA GROSUPLJE; PARTIZANSKA CESTA 5, 1290
GROSUPLJE; Velja do: 29.10.11; («45189 ).

■ PREDSTOJNIK KLINIČNEGA ODDELKA ZA KAR-
DIOLOGIJO NA INTERNI KLINIKI, SISTEMIZI-
RANO DM: ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI, ŠIFRA:
E018013 - M/Ž; • UNIVERZITETNI KLINIČNI
CENTER LJUBLJANA; ZALOŠKA CESTA 2, 1000
LJUBLJANA; Velja do: 05.11.11; »68996 ).

■ PREDSTOJNIK KLINIČNEGA ODDELKA ZA PE-
RINATOLOGIJO NA GINEKOLOŠKI KLINIKI, SI-
STEMIZIRANO DM: ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI
PPD1, ŠIFRA: E018014 - M/Ž; • UNIVERZITETNI
KLINIČNI CENTER LJUBLJANA; ZALOŠKA CESTA
2, 1000 LJUBLJANA; Velja do: 05.11.11; »68982 ).

■ PREDSTOJNIK KLINIČNEGA ODDELKA ZA
ENDOKRINOLOGIJO, DIABETES IN PRESNOVNE
BOLEZNI NA INTERNI KLINIKI, SISTEMIZIRANO
DM: ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI PPD3, ŠIFRA:
E018016 - M/Ž; • UNIVERZITETNI KLINIČNI
CENTER LJUBLJANA; ZALOŠKA CESTA 2, 1000
LJUBLJANA; Velja do: 05.11.11; »68979 ).

■ PREDSTOJNIK KLINIČNEGA ODDELKA ZA NE-
VROFIZIOLOGIJO NA NEVROLOŠKI KLINIKI, SI-
STEMIZIRANO DM: ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI
PPD3, ŠIFRA: E018016 - M/Ž; • UNIVERZITETNI
KLINIČNI CENTER LJUBLJANA; ZALOŠKA CESTA
2, 1000 LJUBLJANA; Velja do: 05.11.11; »68965 ).

■ PREDSTOJNIK KLINIČNEGA ODDELKA ZA MAK-
SILOFACIALNO IN ORALNO KIRURGIJO NA KI-
RURŠKI KLINIKI, SISTEMIZIRANO DM: ZDRAV-
NIK SPECIALIST V/VI PPD1, ŠIFRA: E018014

- M/Ž; • UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER
LJUBLJANA; ZALOŠKA CESTA 2, 1000 LJUB-
LJANA; Velja do: 05.11.11; »68951 ).

■ PREDSTOJNIK KLINIKE ZA INFEKCIJSKE BO-
LEZNI IN VROČINSKA STANJA M/Ž, SISTEMI-
ZIRANO DM: ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI PPD3,
ŠIFRA: E018016 - M/Ž; • UNIVERZITETNI KLI-
NIČNI CENTER LJUBLJANA; ZALOŠKA CESTA 2,
1000 LJUBLJANA; Velja do: 05.11.11; »68536 ).

■ PREDSTOJNIK KLINIČNEGA ODDELKA ZA
TORAKALNO KIRURGIJO NA KIRURŠKI KLINI-
KI M/Ž, SISTEMIZIRANO DM: ZDRAVNIK SPE-
CIALIST V/VI PPD1, ŠIFRA: E018014 - M/Ž; •
UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA;
ZALOŠKA CESTA 2, 1000 LJUBLJANA; Velja do:
05.11.11; (gh68917 ).

■ PREDSTOJNIK KLINIČNEGA ODDELKA ZA KI-
RURŠKE OKUŽBE NA KIRURŠKI KLINIKI, SISTE-
MIZIRANO DM: ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI
PPD1, ŠIFRA: E018014 - M/Ž; • UNIVERZITETNI
KLINIČNI CENTER LJUBLJANA; ZALOŠKA CESTA
2, 1000 LJUBLJANA; Velja do: 05.11.11; »68934 ).

■ PREDSTOJNIK KLINIČNEGA ODDELKA ZA
ABDOMINALNO KIRURGIJO NA KIRURŠKI KLI-
NIKI, SISTEMIZIRANO DM: ZDRAVNIK SPECIA-
LIST V/VI PPD1, ŠIFRA: E018014 - M/Ž; • UNI-
VERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA;
ZALOŠKA CESTA 2, 1000 LJUBLJANA; Velja do:
05.11.11; (gh68948 ).

■ VODJA CENTRA ZA ZASTRUPITVE NA INTERNI
KLINIKI, SISTEMIZIRANO DM: ZDRAVNIK SPE-
CIALIST V/VI PPD3, ŠIFRA DM: E018016 - M/Ž; •

UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA;
ZALOŠKA CESTA 2, 1000 LJUBLJANA; Velja do:
05.11.11; (gh68186 ).

■ PREDSTOJNIK KLINIČNEGA ODDELKA ZA
ANESTEZIOLOGIJO IN INTENZIVNO TERAPIJO
OPERATIVNIH STROK NA KIRURŠKI KLINIKI, SI-
STEMIZIRANO DM: ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI
PPD1, ŠIFRA: E018014 - M/Ž; • UNIVERZITETNI
KLINIČNI CENTER LJUBLJANA; ZALOŠKA CESTA
2, 1000 LJUBLJANA; Velja do: 05.11.11; »68920 ).

■ VODJA SLUŽBE ZA OTROŠKO PSIHIATRIJO
NA PEDIATRIČNI KLINIKI, SISTEMIZIRANO
DM: ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI PPD3, ŠIFRA:
E018016 - M/Ž; • UNIVERZITETNI KLINIČNI
CENTER LJUBLJANA; ZALOŠKA CESTA 2, 1000
LJUBLJANA; Velja do: 05.11.11; »68250 ).

■ PREDSTOJNIK ORTOPEDSKE KLINIKE, SISTE-
MIZIRANO DM: ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI
PPD1, ŠIFRA: E018014 - M/Ž; • UNIVERZITETNI
KLINIČNI CENTER LJUBLJANA; ZALOŠKA CESTA
2, 1000 LJUBLJANA; Velja do: 05.11.11; »68522 ).

■ VODJA SLUŽBE ZA KARDIOLOGIJO NA PEDIA-
TRIČNI KLINIKI, SISTEMIZIRANO DM: ZDRAV-
NIK SPECIALIST V/VI/PPD1, ŠIFRA: E018014

- M/Ž; • UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER
LJUBLJANA; ZALOŠKA CESTA 2, 1000 LJUB-
LJANA; Velja do: 05.11.11; »68306 ).

■ VODJA SLUŽBE ZA PLJUČNE BOLEZNI NA
PEDIATRIČNI KLINIKI, SISTEMIZIRANO DM:
ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI PPD 2, ŠIFRA DM:
E018015 - M/Ž; • UNIVERZITETNI KLINIČNI
CENTER LJUBLJANA; ZALOŠKA CESTA 2, 1000
LJUBLJANA; Velja do: 05.11.11; »68323 ).

■ VODJA CENTRA ZA OTROŠKO IN PREVENTIVNO
ZOBOZDRAVSTVO NA STOMATOLOŠKI KLINIKI,
SISTEMIZIRANO DM: ZDRAVNIK SPECIALIST III
PPD1, ŠIFRA: E018006 - M/Ž; • UNIVERZITETNI
KLINIČNI CENTER LJUBLJANA; ZALOŠKA CESTA
2, 1000 LJUBLJANA; Velja do: 05.11.11; »68462 ).

■ VODJA CENTRA ZA USTNE BOLEZNI IN PARA-
DONTOLOGIJO NA STOMATOLOŠKI KLINIKI,
SISTEMIZIRANO DM: ZDRAVNIK SPECIALIST
III PPD1, SIFRA DM: E018006 - M/Ž; • UNI-
VERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA;
ZALOŠKA CESTA 2, 1000 LJUBLJANA; Velja do:
05.11.11; (gh68368 ).

■ ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAV-
NIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIATU PPD 3,
E017004 ZA POTREBE KLINIČNEGA INŠTITU-
TA ZA MEDICINO DELA, PROMETA IN ŠPORTA

- M/Ž; • UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER
LJUBLJANA; ZALOŠKA CESTA 2, 1000 LJUB-
LJANA; Velja do: 28.10.11; »24418 ).

■ ZOBOZRAVNIK - M/Ž; • ZOB D.O.O., DRUŽ-
BA ZA ZOBOZDRAVSTVENE STORITVE VRHNI-
KA; MED VRTOVI 8 , 1360 VRHNIKA; Velja do:
30.10.11; (kk38394 ).

■ E017018 ZDRAVNIK/ZOBOZDRAVNIK BREZ
SPECIALIZACIJE Z LICENCO - M/Ž; • ZDRAV-
STVENI DOM LJUBLJANA; METELKOVA ULICA
9, 1000 LJUBLJANA; Velja do: 29.10.11; »64807 ).

■ DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA - AMBU-
LANTNA DEJAVNOST - M/Žj • BONIS DRUŽBA
ZA STORITVE D.O.O.; TRŽAŠKA CESTA 15, 1000
LJUBLJANA; Velja do: 02.11.11; »56877 ).

■ DIPL.MEDICINSKA SESTRA - M/Ž; • ONKO-
LOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA; ZALOŠKA CESTA
2, 1000 LJUBLJANA; Velja do: 26.10.11; »59077 ).

■ GLAVNA MEDICINSKA SESTRA SLUŽBE ZA
OTROŠKO PSIHIATRIJO NA PEDIATRIČNI KLINI-
KI, SISTEMIZIRANO DM: STROKOVNI VODJA VI,
ŠIFRA DM: E037906 - M/Ž; • UNIVERZITETNI
KLINIČNI CENTER LJUBLJANA; ZALOŠKA CESTA
2, 1000 LJUBLJANA; Velja do: 02.11.11; »59688 ).

KE KLINIKE, SISTEMIZIRANI DM: STROKOVNI
VODJA III, ŠIFRA DM: EO37903, - M/Ž; • UNI-
VERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA;
ZALOŠKA CESTA 2, 1000 LJUBLJANA; Velja do:
02.11.11; (gh59902 ).

■ GLAVNA MEDICINSKA SESTRA KLINIČNEGA
ODDELKA ZA GASTROENTEROLOGIJO, HEPATO-
LOGIJO IN NUTRICIONISTIKO NA PEDIATRIČNI
KLINIKI, SISTEMZIRANO DM: E037906 - M/Ž; •

UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA;
ZALOŠKA CESTA 2, 1000 LJUBLJANA; Velja do:
02.11.11; (gh59720 ).

■ GLAVNA MEDICINSKA SESTRA KLINIČNIČNE-
GA ODDELKA ZA PLJUČNE BOLEZNI IN ALERGIJO
NA INTERNI KLINIKI, SISTEMIZIRANO DM: VOD-
JA VI, SISTEMIZIRANO DM:E037906 - M/Ž; •

UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA;
ZALOŠKA CESTA 2, 1000 LJUBLJANA; Velja do:
02.11.11; (gh59748 ).

■ GLAVNA MEDICINSKA SESTRA KLINIČNEGA
ODDELKA ZA ENDOKRINOLOGIJO IN BOLEZNI
PRESNOVE NA INTERNI KLINIKI, SISTEMIZI-
RANO DM: STROKOVNO VODJA V, ŠIFRA DM:
E037905 M/Ž - M/Ž; • UNIVERZITETNI KLI-
NIČNI CENTER LJUBLJANA; ZALOŠKA CESTA 2,
1000 LJUBLJANA; Velja do: 02.11.11; »59825 ).

■ GLAVNA MEDICINSKA SESTRA SLUŽBE ZA
MEDICINSKE DEJAVNOSTI SKUPNEGA POME-
NA NA GINEKOLOŠKI KLINIKI, SISTEMIZIRA-
NO DM: VODJA V, ŠIFRA DM: E037905 - M/Ž; •
UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA;
ZALOŠKA CESTA 2, 1000 LJUBLJANA; Velja do:
02.11.11; (gh59860 ).

■ GLAVNA MEDICINSKA SESTRA KLINIČNEGA
ODDELKA ZA REVMATOLOGIJO NA INTERNI
KLINIKI, SISTEMIZIRANO DM: VODJA V, ŠIFRA
DM: E037905 - M/Ž; • UNIVERZITETNI KLI-
NIČNI CENTER LJUBLJANA; ZALOŠKA CESTA 2,
1000 LJUBLJANA; Velja do: 02.11.11; »59765 ).

■ FIZIOTERAPEVT - M/Ž; • ONKOLOŠKI INŠTI-
TUT LJUBLJANA; ZALOŠKA CESTA 2, 1000 LJUB-
LJANA; Velja do: 29.10.11; »69120 ).

■ E018011 ZDRAVNIK SPECIALIST IV PPD2 -
M/Ž; • ZDRAVSTVENI DOM DR. BOŽIDARJA
LAVRIČA - CERKNICA; CESTA 4. MAJA 17 , 1380
CERKNICA; Velja do: 29.10.11; »51698 ).

• ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA; METEL-
KOVA ULICA 9, 1000 LJUBLJANA; Velja do:
02.11.11; (cv27869 ).

■ E018012 ZDRAVNIK SPECIALIST IV PPD3 -
M/Ž; • ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA; ME-
TELKOVA ULICA 9, 1000 LJUBLJANA; Velja do:
02.11.11; (gb46769 ).

■ ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI PPD3, PEDIA-
TRIČNA KLINIKA, UKC LJUBLJANA - M/Ž; •

UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA;
ZALOŠKA CESTA 2, 1000 LJUBLJANA; Velja do:
17.11.11; (ge17753 ).

• ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA; METEL-
KOVA ULICA 9, 1000 LJUBLJANA; Velja do:
29.10.11; (gh42362 ).

• ZDRAVSTVENI DOM DR. BOŽIDARJA LAVRICA -
CERKNICA; CESTA 4. MAJA 17 , 1380 CERKNICA;
Velja do: 29.10.11; »51531 ).

■ ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI - M/Ž; • CENTER
ZA ZDRAVLJENJE BOLEZNI OTROK; ŠENTVID PRI
STIČNI 44, 1296 ŠENTVID PRI STIČNI; Velja do:
28.10.11; (gb44984 ).

ANESTEZIOLOGIJE Z REANIMATOLOGIJO
■ ZDRAVNIK SPECIALIST - M/Ž; • ONKOLOŠ-
KI INŠTITUT LJUBLJANA; ZALOŠKA CESTA 2,
1000 LJUBLJANA; Velja do: 26.10.11; »59080 ).
DOKTOR DENTALNE MEDICINE
SPECIALIST ZOBNE-ČELJUSTNE

■ E018005 ZDRAVNIK SPECIALIST III/SPECIA-
LIST ČELJUSTNE IN ZOBNE ORTOPEDIJE - M/Ž;

• ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE; MESTNI TRG
2, 1230 DOMŽALE; Velja do: 30.10.11; »05090 ).

■ E018005 ZDRAVNIK SPECIALIST III - M/Ž; •
ZDRAVSTVENI DOM DR. BOŽIDARJA LAVRIČA -
CERKNICA; CESTA 4. MAJA 17 , 1380 CERKNICA;
Velja do: 29.10.11; »51653 ).

■ PRODUKTNI VODJA ZA PRODAJO VARČNIH
KUHINJSKIH NAP ZA PROFESIONALNO UPO-
RABO - M/Ž; • PROVENT DRUŽBA ZA RAZ-
VOJ, TRŽENJE IN PROIZVODNJO, D.O.O.; ŽEJE
PRI KOMENDI 115, 1218 KOMENDA; Velja do:
29.10.11; (gh61771 ).

■ TEMATSKI SO-UREDNIK - M/Ž; • ZAVOD
ART AGENCIJA ALPE ADRIA LAZARET; LAZA-
RET 4 , 6280 ANKARAN - ANCARANO; Velja do:
20.11.11; »6 6 9 47 ).

- družba za posredovanje dela in zaposlitve
d.o.o.; Litostrojska cesta 40 B, 1000 LJUB-
LJANA; Velja do: 17.11.11; »57736 ).

■ VODJA ELEKTROVZDRŽEVANJA - M/Ž; • JU-
LON PROIZVODNJA POLIAMIDNIH FILAMENTOV
IN GRANULATOV D.D., LJUBLJANA, LETALIŠKA
C. 15; LETALIŠKA CESTA 15, 1000 LJUBLJANA;
Velja do: 29.10.11; »03299 ).

■ SEKRETAR V SEKTORJU EZDRAVJE (ŠIFRA DM
510) - M/Ž; • MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE; ŠTE-
FANOVA ULICA 5 , 1000 LJUBLJANA; Velja do:
26.10.11; (gh59978 ).

■ SEKRETAR V SEKTORJU ZA E ZDRAVJE (ŠIFRA
DM 438) - M/Ž; • MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE;
ŠTEFANOVA ULICA 5 , 1000 LJUBLJANA; Velja
do: 26.10.11; »60060 ).

■ SAMOSTOJNI STROKOVNI DELAVEC VII/2-III
V KADROVSKI SLUŽBI FAKU LTETE - M/Ž; • UNI-
VERZA V LJUBLJANI, FILOZOFSKA FAKULTETA;
AŠKERČEVA CESTA 2, 1000 LJUBLJANA; Velja
do: 29.10.11; »6 45 6 5 ).

■ KADROVSKI REFERENT - KOMERCIALIST, DELO
SE OPRAVLJA V POSLOVNIH ENOTAH V LJUBLJA-
NI, VRHNIKI, DOMŽALAH, ŠKOFJI LOKI, KRANJU

- M/Ž; • ŠS STORITVENO PODJETJE D.O.O.; SLO-
VENSKA CESTA 40, 1000 LJUBLJANA; Velja do:
31.10.11; (gh66842 ).

■ POSLOVNI DIREKTOR NEVROLOŠKE KLINI-
KE, SISTEMIZIRANO DM: VODJA I, ŠIFRA DM:
J017950 - M/Ž; • UNIVERZITETNI KLINIČNI
CENTER LJUBLJANA; ZALOŠKA CESTA 2, 1000
LJUBLJANA; Velja do: 05.11.11; »69727 ).

■ POSLOVNI DIREKTOR GINEKOLOŠKE KLINI-
KE, SISTEMIZIRANO DM: VODJA I, ŠIFRA DM:
J017950 - M/Ž; • UNIVERZITETNI KLINIČNI
CENTER LJUBLJANA; ZALOŠKA CESTA 2, 1000
LJUBLJANA; Velja do: 05.11.11; »69761 ).

■ POSLOVNI DIREKTOR VEČ KLINIK ALI KLINIČ-
NIH INŠTITUTOV, SISTEMIZIRANO DM: VODJA

1, ŠIFRA DM: J017950 - M/Ž; • UNIVERZITETNI
KLINIČNI CENTER LJUBLJANA; ZALOŠKA CESTA

■ POSLOVNI DIREKTOR VEČ KLINIK ALI KLINIČ-
NIH INŠTITUTOV, SISTEMIZIRANO DM: VODJA

1, ŠIFRA DM: J017950 - M/Ž; • UNIVERZITETNI
KLINIČNI CENTER LJUBLJANA; ZALOŠKA CESTA

■ FIZIK, BIOFIZIK, FIZIKALNI KEMIK - M/Ž; •
INŠTITUT ZA FIZIKALNO BIOLOGIJO D.O.O.;
TOPLARNIŠKA ULICA 19, 1000 LJUBLJANA; Ve-
lja do: 10.11.11; »39836 ).

■ VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C,E KATEGORI-
JE, NA PODROČJU ZAHODNE EVROPE - M/Ž; •

PETTY TRANSPORT D.O.O.; GORNJA BISTRICA
116 C, 9232 ČRENŠOVCI; Velja do: 12.12.11;

■ VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C,E KATEGORI-
JE, NA PODROČJU ZAHODNE EVROPE - M/Ž; •

PETTY TRANSPORT D.O.O.; GORNJA BISTRICA
116 C, 9232 ČRENŠOVCI; Velja do: 12.12.11;

■ VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C,E KATEGORI-
JE, NA PODROČJU ZAHODNE EVROPE - M/Ž; •

PETTY TRANSPORT D.O.O.; GORNJA BISTRICA
116 C, 9232 ČRENŠOVCI; Velja do: 12.12.11;

■ MONTER SUHOMONTAŽNIH SISTEMOV -
M/Ž; • GIP - ZAKLJUČNA GRADBENA DELA
ROBERT GAJZER S.P.; PERŠIKOVA ULICA 1 A,
2204 MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU; Velja do:
26.10.11; (gh71244 ).

■ VOZNIK TOVORNJAKA, MEDNARODNI PREVO-
ZI - M/Ž; • OPRAVLJANJE JAVNEGA PREVOZA
STVARI, DEJAN GERŠAK S.P.; ROŠNJA 18 B, 2205
STARŠE; Velja do: 20.11.11; »62473 ).

■ KUHINJSKI POMOČNIK - M/Ž; • FIRMA 1A,
gostinsko in storitveno podjetje, d.o.o.; GO-
SPOSVETSKA CESTA 84 , 2000 MARIBOR; Velja
do: 26.10.11; (gh58634 ).

■ NATAKARICA - M/Ž; • BAR GUMZEJ, Stjepan
Kuzel s.p.; MARIBORSKA CESTA 62 , 2312 ORE-
HOVA VAS; Velja do: 01.11.11; (kg38211 ).

■ NATAKARICA - M/Ž; • MB MARIJAN BUHINJAK
S.P.; MARIJAN BUHINJAK S.P. BMB BAR; ULICA
KIRBIŠEVIH 87 , 2204 MIKLAVŽ NA DRAVSKEM
POLJU; Velja do: 29.10.11; »62135 ).

■ STREŽNIK STROJEV - M/Ž; • AKUBAT SPT sto-
ritve, proizvodnja, trgovina, promet, posred-
ništvo, nepremičnine, raziskovanje d.o.o.; EIN-
SPIELERJEVA ULICA 31, 2000 MARIBOR; Velja
do: 03.11.11; »69485 ).

■ VARILEC - DELO V SLOVENIJI IN TUJINI - M/Ž;
• DSD montaža, konstruiranje, proizvodnja in
montaža kovinskih konstrukcij, d.o.o.; RIMSKA
ULICA 4 , 2310 SLOVENSKA BISTRICA; Velja do:
17.11.11; »57901 ).

■ STAVBNI KLEPAR - M/Ž; • LB METAL, PROIZ-
VODNJA, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O.; ZA-
GREBŠKA CESTA 22 , 2000 MARIBOR; Velja do:

■ VARILEC MAG + WIG - M/Ž; • LB METAL, PRO-
IZVODNJA, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O.; ZA-
GREBŠKA CESTA 22 , 2000 MARIBOR; Velja do:

■ ELEKTRIČAR-ENERGETIK - M/Ž; • ELEKTRO ŠO-
BA IN POSLOVNE STORITVE, ŠOBA VOJKO S.P.;
ZIDANŠKOVA ULICA 2, 2331 PRAGERSKO; Velja
do: 28.10.11; («62094 ).

■ ELEKTRIČAR - M/Ž; • LB METAL, PROIZ-
VODNJA, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O.; ZA-
GREBŠKA CESTA 22 , 2000 MARIBOR; Velja do:
06.11.11; (kl76092 ).

Smo srednje veliko podjetje
iz Severnega Porenja-
Vestfalije v Nemčiji in delu-
jemo po vsem svetu, iščemo
kvalificirane sodelavce.
5 varilcev MAG/MIG z veljavnim
potrdilom

5 rudarjev - električarjev z
znanjem krmiljenja (Promus)
Dela potekajo na območju
Gelsenkirchen, Bottrop in Marl.
Pogoj za sklenitev delovnega
razmerja z nami je znanje nemškega
jezika, ustno in pisno.
Vsi zaposleni dobijo pogodbo o delu
po nemških predpisih in so izenačeni
s stalno zaposlenimi.
Interesenti pošlji prošnje na:
GIS Engineering uG, Herrn Josef
Gega, Vogelsangstrasse 5,
D - 45899 Gelsenkirchen,
tel.: 0049/2099997002
ali GSM: 0049/1739844801,
josef.gega@gis-engineering.de

■ ELEKTRIKAR - M/Ž; • MONTAŽA ŠKRBAN
ZLATKO ŠKRBAN S.P.; PUŠNIKOVA ULICA 1,
2000 MARIBOR; Velja do: 29.10.11; (gh52949 ).

DEGRA PODJETJE ZA GRADBENO IN TRGOVIN-
SKO DEJAVNOST D.O.O. ; PUHOVA ULICA 23 ,
2000 MARIBOR; Velja do: 03.11.11; »5™ ).

■ STROJNIK TEŽKE GRADBENE MHANIZACIJE -
M/Ž; • GOSTINSTVO, TURIZEM IN STORITVE
KAUČIČ, OLGA KAUČIC S.P.; TRSTENIK 21, 2234
BENEDIKT; Velja do: 13.11.11; »44874 ).

■ VOZNIK TEŽKEGA TOVORNEGA VOZILA -
M/Ž; • PETTY TRANSPORT D.O.O.; GORNJA
BISTRICA 116 C, 9232 ČRENŠOVCI; Velja do:
12.12.11; (gg57800 ).

■ ZASTOPNIK - M/Ž; • SLOVENSKA KNJIGA
D.O.O., PODJETJE ZA PRODAJO IN DISTRI-
BUCIJO KNJIG, SVETOVANJE IN ZALOŽNIŠT-
VO; STEGNE 3, 1000 LJUBLJANA; Velja do:
29.10.11; (gh52571 ).

■ KUHAR - M/Ž; • TURIZEM POŽAR, gostinstvo,
turizem, Nada Požar, s.p.; ZGORNJA KUNGO-
TA 35 A, 2201 ZGORNJA KUNGOTA; Velja do:
28.10.11; (kj 17519 ).

■ NATAKAR/ICA - M/Ž; • ZEMAN TRGOVINA,
STORITVE, TURIZEM IN GOSTINSTVO D.O.O.;
BORŠTNIKOVA ULICA 33 A, 2000 MARIBOR;
Velja do: 06.11.11; (gh27796 ).

■ NATAKAR - M/Ž; • FEC d.o.o.; FEC d.o.o. - PE
BOWLING CENTER STRIKE; ŠPELINA ULICA 17
A, 2000 MARIBOR; Velja do: 29.10.11; (gh53898 ).

■ NATAKAR - M/Ž; • TURIZEM POŽAR, gostin-
stvo, turizem, Nada Požar, s.p.; ZGORNJA KUN-
GOTA 35 A, 2201 ZGORNJA KUNGOTA; Velja do:
28.10.11; (kj 17505 ).

■ VOZNIK VLACILCA - M/Ž; • AVTOPREVOZNIŠT-
VO ZLATKO MOHORIČ S.P.; CERKVENJAK 3 , 2236
CERKVENJAK; Velja do: 30.10.11; m™« ).

■ MONTER FASADNIH/PANELNIH SISTEMOV -
M/Ž; • LB METAL, PROIZVODNJA, STORITVE
IN TRGOVINA, D.O.O.; ZAGREBŠKA CESTA 22
, 2000 MARIBOR; Velja do: 06.11.11; »29024 ).

■ VILICARIST - M/Ž; • MARNIT TRGOVSKO,
PROIZVODNO IN STORITVENO PODJETJE Z NA-
RAVNIM KAMNOM D.O.O.; MIKLAVŠKA CESTA
53 B, 2311 HOČE; Velja do: 26.10.11; (gh57824 ).

■ VILIČARIST - M/Ž; • MARNIT TRGOVSKO,
PROIZVODNO IN STORITVENO PODJETJE Z NA-
RAVNIM KAMNOM D.O.O.; MIKLAVŠKA CESTA
53 B, 2311 HOČE; Velja do: 26.10.11; (gh57810 ).

■ PRODAJALEC - BLAGAJNIČAR - M/Ž; • EU-
ROSPIN EKO, trgovina in storitve, d.o.o.;
RENŠKI PODKRAJ 64, 5292 RENČE; Velja do:
29.10.11; (gh62686 ).

■ ELEKTRO VZDRŽEVALEC - M/Ž; • AKUBAT
SPT storitve, proizvodnja, trgovina, promet,
posredništvo, nepremičnine, raziskovanje
d.o.o.; EINSPIELERJEVA ULICA 31, 2000 MARI-
BOR; Velja do: 03.11.11; »69315 ).

■ UPRAVLJALEC STROJEV - M/Ž; • AKUBAT SPT
storitve, proizvodnja, trgovina, promet, po-
sredništvo, nepremičnine, raziskovanje d.o.o.;
EINSPIELERJEVA ULICA 31, 2000 MARIBOR; Ve-
lja do: 03.11.11; (gh69528 ).

■ MONTER POHIŠTVA - M/Ž; • ROMIK d.o.o.,
montaža in prodaja pohištva; ZGORNJA KUN-
GOTA 14 P, 2201 ZGORNJA KUNGOTA; Velja do:
26.10.11; (gh69593 ).

■ MONTER - M/Ž; • LB METAL, PROIZVOD-
NJA, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O.; ZA-
GREBŠKA CESTA 22 , 2000 MARIBOR; Velja do:
26.10.11; (kk29038 ).

■ SERVISNI SVETOVALEC - M/Ž; • AUTOCOM-
MERCE trgovina z vozili in deli, vzdrževanje
motornih vozil, d.o.o.; BARAGOVA ULICA 5 ,
1000 LJUBLJANA; Velja do: 29.10.11; (gh65679 ).

■ SERVISER - M/Ž; • MENERGA SISTEMI ZA
RACIONALNO RABO ENERGIJE IN TEHNOLO-
GIJO, PROIZVODNJA, GRADBENIŠTVO, IZO-
BRAŽEVANJE IN DRUGE STORITVE D.O.O.; ZA-
GREBŠKA CESTA 102, 2000 MARIBOR; Velja do:
29.10.11; (gf68181 ).

■ ELEKTROMONTER - M/Ž; • DEKAL AGREGATI,
servis, montaža in prodaja, d.o.o.; ULICA LUD-
VIKA PLAMBERGERJA 25 , 2204 MIKLAVŽ NA
DRAVSKEM POLJU; Velja do: 29.10.11; »65990 ).

• MENERGA SISTEMI ZA RACIONALNO RABO
ENERGIJE IN TEHNOLOGIJO, PROIZVODNJA,
GRADBENIŠTVO, IZOBRAŽEVANJE IN DRUGE
STORITVE D.O.O.; ZAG REBŠKA CESTA 102, 2000
MARIBOR; Velja do: 04.11.11; »62641 ).

■ SAMOSTOJNI ZIDAR POLIR, SAMOSTOJNA DE-
LA PRI SANACIJI BETONA - M/Ž; • V&M Team,
storitve, trgovina, posredovanje, Vasiljan Kot-
nik, sp.; INDUSTRIJSKA ULICA 16 , 2342 RUŠE;
Velja do: 30.10.11; »14134 ).

■ ORGANIZATOR LOGISTIKE V MEDNARODNEM
CESTNEM TOVORNEM PROMETU - DISPONENT
- M/Ž; • PETTY TRANSPORT D.O.O.; GORNJA
BISTRICA 116 C, 9232 ČRENŠOVCI; Velja do:
15.12.11; (gg62428 ).

■ KOMERCIALIST - M/Ž; • RAINPOLC, trgovi-
na, posredništvo in druge storitve, d.o.o.; JA-
DRANSKA CESTA 27 , 2000 MARIBOR; Velja do:
01.11.11; (gh59518 ).

■ ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE MA-
RIBORA - M/Ž; • PRIMA ZASTOPSTVO ZAVA-
ROVALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.O.O.; PAR-
TIZANSKA ULICA 19, 1000 LJUBLJANA; Velja
do: 30.10.11; »65342 ).

■ REGIJSKI VODJA PRODAJE - M/Ž; • PROFI-
CIO PLUS, družba za zavarovalno zastopanje,
premoženjsko in finančno svetovanje, d.o.o.;
TRŽAŠKA CESTA 53 , 2000 MARIBOR; Velja do:
01.11.11; (gh58895 ).

■ TELEFONIST - M/Ž; • VERUS, DRUŽBA ZA MAR-
KETINŠKE STORITVE IN POSLOVNO SVETOVANJE
D.O.O.; CESTA K TAMU 6, 2000 MARIBOR; Velja
do: 25.10.11; »68498 ).

■ VARNOSTNIK - M/Ž; • VARNOST MARIBOR
VAROVANJE PREMOŽENJA, TRGOVINA, STO-
RITVE IN PROIZVODNJA D.D.; KRALJEVIČA
MARKA ULICA 5 , 2000 MARIBOR; Velja do:
02.11.11; (gh61510 ).

■ PRODAJNI PREDSTAVNIK - M/Ž; • SKUPINA
KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER
D.O.O.; TIVOLSKA CESTA 48 , 1000 LJUBLJANA;
Velja do: 26.10.11; »61004 ).

■ ZAVAROVALNI ZASTOPNIK, SVETOVALEC PRO-
DAJE NA TERENU - MARIBOR - M/Ž; • GRAWE
zavarovalnica d.d. Maribor Poslovna enota
Ljubljana; KOMENSKEGA ULICA 4, 1000 LJUB-
LJANA; Velja do: 10.11.11; »63508 ).

■ POMOČNIK VODJE SKLADIŠČA - M/Ž; • Inter-
bat, trgovanje z izdelki za oskrbo z energijo,
d.o.o.; EINSPIELERJEVA ULICA 31 , 2000 MARI-
BOR; Velja do: 03.11.11; »69116 ).

• AJDAS, trgovina in posredištvo, d.o.o.; PAR-
TIZANSKA CESTA 5, 2000 MARIBOR; Velja do:
26.10.11; »57915 ).
POSLOVNI SEKRETAR

■ POSLOVNA SEKRETARKA - M/Ž; • AJDAS,
trgovina in posredištvo, d.o.o.; PARTIZANSKA
CESTA 5, 2000 MARIBOR; Velja do: 26.10.11;

American & Efird (A&E Europe), sukanci d.o.o.;
MELJSKA CESTA 74 , 2000 MARIBOR; Velja do:
28.10.11; (gh55502 ).
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK

■ KADROVSKI REFERENT/KA - M/Ž; • VERAVAR
d.o.o., družba za trgovino, proizvodnjo, storit-
ve; MELJSKA CESTA 99 A, 2000 MARIBOR; Velja
do: 26.10.11; («12502 ).

■ VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK - M/Ž; •
OSNOVNA ŠOLA VOLIČINA; SPODNJA VOLIČINA
82, 2232 VOLIČINA; Velja do: 26.10.11; (»940 ).

■ SPEC. IN REHAB. PED. (DEFEKTOLOG) - M/Ž; •
OSNOVNA ŠOLA VOLIČINA; SPODNJA VOLIČINA
82, 2232 VOLIČINA; Velja do: 26.10.11; (»967 ).

■ ORKESTRSKI GLASBENIK RAZLIČEK V SIM-
FONIČNEM IN OPERNEM ORKESTRU - FLAVTA/
PICCOLO - M/Ž; • SLOVENSKO NARODNO GLE-
DALIŠČE MARIBOR; SLOVENSKA ULICA 27, 2000
MARIBOR; Velja do: 04.11.11; »63815 ).

■ ZDRAVNIK SPLOŠNE MEDICINE - M/Ž; • ZA-
SEBNA AMBULANTA JANKO ROJ, DR. MED., SPEC.
MED. DELA, PROMETA IN ŠPORTA, SPLOŠNA ME-
DICINA, MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA;
Mroževa ulica 3 , 2310 SLOVENSKA BISTRICA;
Velja do: 27.10.11; («62046 ).

ZDRAVSTVENI ZAVOD DOKTOR LOVŠE; KOPI-
TARJEVA ULICA 2, 2000 MARIBOR; Velja do:
05.12.11; (km04015 ).
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST
MEDICINE DELA, PROMETA, ŠPORTA

■ ZDRAVNIK MEDICINE DELA - M/Ž; • AMBU-
LANTA DOKTOR LOVŠE - LOVŠE BOJAN; KOPI-
TARJEVA ULICA 2 , 2000 MARIBOR; Velja do:
05.12.11; (km04029 ).

■ J017908 TAJNIK MEDICINSKE FAKULTETE
VII/2 ŠDM: 2012061 - M/Ž; • UM; UM, MF;
SLOMŠKOV TRG 15, 2000 MARIBOR; Velja do:
29.10.11; (gh69087 ).

■ VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; • N&L,
transport in posredovanje, d.o.o.; TRG DU-
ŠANA KVEDRA 18 , 2000 MARIBOR; Velja do:

■ VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C,E KATEGORI-
JE - M/Ž; • PETTY TRANSPORT D.O.O.; GORNJA
BISTRICA 116 C, 9232 ČRENŠOVCI; Velja do:
12.12.11; (gg57767 ).

■ VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C,E KATEGORI-
JE, NA PODROČJU ZAHODNE EVROPE - M/Ž; •

PETTY TRANSPORT D.O.O.; GORNJA BISTRICA
116 C, 9232 ČRENŠOVCI; Velja do: 12.12.11;

■ VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C,E KATEGORI-
JE, NA PODROČJU ZAHODNE EVROPE - M/Ž; •

PETTY TRANSPORT D.O.O.; GORNJA BISTRICA
116 C, 9232 ČRENŠOVCI; Velja do: 12.12.11;

■ VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C,E KATEGORI-
JE, NA PODROČJU ZAHODNE EVROPE - M/Ž; •

PETTY TRANSPORT D.O.O.; GORNJA BISTRICA
116 C, 9232 ČRENŠOVCI; Velja do: 12.12.11;

■ VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNAROD-
NEM PROMETU - M/Ž; • PETTY TRANSPORT
D.O.O.; GORNJA BISTRICA 116 C, 9232 ČREN-
ŠOVCI; Velja do: 01.12.11; »95000 ).

■ ČISTILEC PROSTOROV - M/Ž; • OKREPČE-
VALNICA SONČEN DAN, JANEZ FARIČ, S.P.;
Sončna ulica 14 , 9231 BELTINCI; Velja do:
10.11.11; (kk56655 ).

■ NATAKAR - M/Ž; • OKREPČEVALNICA SONČEN
DAN, JANEZ FARIČ, S.P.; Sončna ulica 14 , 9231
BELTINCI; Velja do: 10.11.11; »56669 ).

■ VARILEC - M/Ž; • KUTSENITS INTERNATIO-
NAL, DRUŽBA ZA PROIZVODNJO VOZIL, MUR-
SKA SOBOTA, D.O.O.; LENDAVSKA ULICA 29

■ KLJUČAVNIČAR - M/Ž; • KOVAČ gradnja vo-
zil d.o.o.; DROBTINCI 2, 9253 APAČE; Velja do:

■ STROJNI KLJUČAVNIČAR - M/Ž; • ELTI - ELEK-
TRONIKA, TELEKOMUNIKACIJE IN INŽENIRING

■ STRUGAR - M/Ž; • ELTI - ELEKTRONIKA, TELE-
KOMUNIKACIJE IN INŽENIRING D.O.O.; PANON-
SKA ULICA 23, 9250 GORNJA RADGONA; Velja
do: 25.10.11; »43172 ).

■ MONTER PREZRAČEVALNIH DELOV - SISTE-
MOV - M/Ž; • TermoEkonomik, podjetje za
montažo, trgovino in storitve, d.o.o.; Lendav-
ska ulica 11 , 9000 MURSKA SOBOTA; Velja do:
26.10.11; (hb69110 ).

■ ŠOFER V TOVORNEM PROMETU - M/Ž; • TRAN-
SPORT IN PRODAJA KURILNEGA IN PLINSKEGA
OLJA, TNT ROBERT TREPPO S.P.; KLJUČAROVCI
PRI LJUTOMERU 54 A, 9242 KRIŽEVCI PRI LJU-
TOMERU; Velja do: 26.10.11; »63403 ).

■ KUHARSKI POMOČNIK - M/Ž; • TRIEMES,
trgovina, gostinstvo in ostale storitve d.o.o.;
NEMČAVCI 1 D, 9000 MURSKA SOBOTA; Velja
do: 02.11.11; »8889 ).

■ NATAKAR - M/Ž; • PUMPA BAR 2, PETRA KREFT
S.P.; LJUTOMERSKA CESTA 29 , 9250 GORNJA
RADGONA; Velja do: 17.11.11; («27523 ).

■ PRODAJALEC - BLAGAJNIČAR - M/Ž; • EU-
ROSPIN EKO, trgovina in storitve, d.o.o.;

■ MIZAR - M/Ž; • BINLES družba za proizvod-
njo, gradbeništvo, trgovino, poslovanje z ne-
premičninami d.o.o.; KLJUČAROVCI PRI LJU-
TOMERU 75 , 9242 KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU;
Velja do: 29.10.11; »68661 ).

■ STEKLARSKO OPRAVILO - M/Ž; • ZE-ART-
GLAS STEKLARSTVO DANIEL ZELKO S.P.; GROS-
SMANOVA ULICA 2, 9240 LJUTOMER; Velja do:
29.10.11; (kk27972 ).

■ VODJA SKUPINE VOZNIKOV - ORGANIZATOR
LOGISTIKE V MEDNARODNEM CESTNEM TOVOR-
NEM PROMETU - DISPONENT - M/Ž; • PETTY
TRANSPORT D.O.O.; GORNJA BISTRICA 116 C,
9232 ČRENŠOVCI; Velja do: 15.12.11; »62310 ).

■ ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJ E LEN-
DAVE - M/Ž; • PRIMA ZASTOPSTVO ZAVARO-
VALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.O.O.; PARTI-
ZANSKA ULICA 19, 1000 LJUBLJANA; Velja do:
30.10.11; (cp35016 ).

■ ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE LJU-
TOMERA - M/Ž; • PRIMA ZASTOPSTVO ZAVA-
ROVALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.O.O.; PAR-
TIZANSKA ULICA 19, 1000 LJUBLJANA; Velja
do: 30.10.11; («932 ).

■ ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE GOR-
NJE RADGONE - M/Ž; • PRIMA ZASTOPSTVO
ZAVAROVALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.O.O.;
PARTIZANSKA ULICA 19, 1000 LJUBLJANA; Ve-
lja do: 30.10.11; («977 ).

■ TERENSKI ZASTOPNIK - DELO V MURSKI SOBO-
TI - M/Ž; • MIND TRADE TRGOVINA IN ZASTOP-
STVO, D.O.O. LJUBLJANA; TRŽAŠKA CESTA 42,
1000 LJUBLJANA; Velja do: 25.11.11; »63587 ).

■ TERENSKI ZASTOPNIK - DELO V LJUTOMERU
- M/Ž; • MIND TRADE TRGOVINA IN ZASTOP-
STVO, D.O.O. LJUBLJANA; TRŽAŠKA CESTA 42,
1000 LJUBLJANA; Velja do: 25.11.11; »63786 ).

■ ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - SVETOVALEC PRO-
DAJE NA TERENU - MURSKA SOBOTA - M/Ž; •

GRAWE zavarovalnica d.d. Maribor Poslovna
enota Ljubljana; KOMENSKEGA ULICA 4, 1000
LJUBLJANA; Velja do: 31.10.11; »52052 ).

■ NATAKAR - M/Ž; • DARJA KOVAČIČ, s.p., BAR
JAHAČ; LACKOVA ULICA 8, 9250 GORNJA RAD-
GONA; Velja do: 30.10.11; »63750 ).

■ ZAVAROVALNI ZASTOPNIK-SVETOVALEC PRO-
DAJE NA TERENU - LJUTOMER - M/Ž; • GRAWE
zavarovalnica d.d. Maribor Poslovna enota
Ljubljana; KOMENSKEGA ULICA 4, 1000 LJUB-
LJANA; Velja do: 10.11.11; »10468 ).

• DRŽAVNO PRAVOBRANILSTVO REPUBLIKE
SLOVENIJE; RS DRŽAVNO PRAVOBRANILSTVO
ZUNANJI ODDELEK MURSKA SOBOTA; KOCLJE-
VA ULICA 1 A, 9000 MURSKA SOBOTA; Velja do:
29.10.11; (gh68107 ).
UNIVERZITETNA IZOBRAZBA

■ PROJEKTNI VODJA - M/Ž; • REGIONALNA
RAZVOJNA AGENCIJA MURA D.O.O.; LENDAV-
SKA ULICA 5 A, 9000 MURSKA SOBOTA; Velja
do: 28.10.11; »69306 ).

■ VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C,E KATEGORI-
JE, NA PODROČJU ZAHODNE EVROPE - M/Ž; •

PETTY TRANSPORT D.O.O.; GORNJA BISTRICA
116 C, 9232 ČRENŠOVCI; Velja do: 12.12.11;

■ VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C,E KATEGORI-
JE, NA PODROČJU ZAHODNE EVROPE - M/Ž; •

PETTY TRANSPORT D.O.O.; GORNJA BISTRICA
116 C, 9232 ČRENŠOVCI; Velja do: 12.12.11;

■ VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C,E KATEGORI-
JE, NA PODROČJU ZAHODNE EVROPE - M/Ž; •

PETTY TRANSPORT D.O.O.; GORNJA BISTRICA
116 C, 9232 ČRENŠOVCI; Velja do: 12.12.11;

STREHA IN VEČ, kleparstvo, krovstvo in monta-
ža, Igor Žugman s.p.; BIŠ 47 , 2254 TRNOVSKA
VAS; Velja do: 06.11.11; »450 ).

■ CESTAR - M/Ž; • KMETEC MONT, KROVSKA,
KLEPARSKA IN TESARSKA DELA, PETER KME-
TEC, s.p.; Šikole 42 , 2331 PRAGERSKO; Velja
do: 28.10.11; »2656 ).

proizvodnja, trgovina, posredništvo, storit-
ve, nepremičnine, najemi in druge dejavnosti
d.o.o.; POTRČEVA CESTA 65 , 2250 PTUJ; Velja
do: 26.10.11; »69670 ).
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA

■ VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C,E KATEGORI-
JE - M/Ž; • PETTY TRANSPORT D.O.O.; GORNJA
BISTRICA 116 C, 9232 ČRENŠOVCI; Velja do:
12.12.11; (gg57770 ).

■ VOZNIK-AVTOMEHANIK - M/Ž; • PETTY TRAN-
SPORT D.O.O.; GORNJA BISTRICA 116 C, 9232
ČRENŠOVCI; Velja do: 12.12.11; »57784 ).

■ MONTER - M/Ž; • ELEKTAL TRGOVSKO IN
STORITVENO PODJETJE D.O.O.; KRČEVINA PRI
VURBERGU 63, 2250 PTUJ; Velja do: 06.11.11;

■ PRODAJALEC NA TERENU - M/Ž; • ZORO TRGO-
VINA, VIDOVIČ ZDENKO s.p.; RABELČJA VAS 28 ,
2250 PTUJ; Velja do: 28.01.12; (kg81658 ).

■ VARILEC - M/Ž; • MONTES, MONTAŽA, ANALI-
ZIRANJE IN SVETOVANJE, IGOR HLEVNJAK s.p.;
Nova vas pri Ptuju 65 A, 2250 PTUJ; Velja do:
04.11.11; (km08571 ).

■ VOZNIK TEŽKIH TOVORNJAKOV IN VLAČIL-
CEV - M/Ž; • PETTY TRANSPORT D.O.O.; GOR-
NJA BISTRICA 116 C, 9232 ČRENŠOVCI; Velja do:
01.12.11; (ga81557 ).

■ VARILEC MIG/MAG/TIG/WIG - M/Ž; • KOVIN-
SKA DELA S&N, podjetje za montažo, predela-
vo in proizvodnjo d.o.o.; MARIBORSKA CESTA
27 B, 2250 PTUJ; Velja do: 26.10.11; »62191 ).

■ VARILEC ( ELEKTRO) - M/Ž; • VARJENJE
IN MONTAŽA, ANDREJ FIJAN s.p.; ZABOV-
CI 10 , 2281 MARKOVCI PRI PTUJU; Velja do:
26.10.11; (kl34523 ).

■ ELEKTROMONTER - M/Ž; • ELEKTAL TRGOV-
SKO IN STORITVENO PODJETJE D.O.O.; KRČE-
VINA PRI VURBERGU 63, 2250 PTUJ; Velja do:
06.11.11; (gh28558 ).

■ SLIKOPLESKAR FASADER - M/Ž; • DREVENŠEK
MONT ZAKLJUČNA SPLOŠNA GRADBENA DELA,
TRGOVINA IN STORITVE, DREVENŠEK MARKO
S.P.; Šikole 28 , 2331 PRAGERSKO; Velja do:
28.10.11; (gh57093 ).

■ STAVBNI STEKLAR - M/Ž; • PROJEKTIS, trgovi-
na in storitve, d.o.o.; BOROVCI 64 , 2281 MAR-
KOVCI PRI PTUJU; Velja do: 29.10.11; »47097 ).

■ VOZNIK-AVTOMEHANIK V MEDNARODNEM
PROMETU - M/Ž; • PETTY TRANSPORT D.O.O.;
GORNJA BISTRICA 116 C, 9232 ČRENŠOVCI; Ve-
lja do: 12.12.11; »57798 ).

■ VOZNIK TEŽKEGA TOVORNEGA VOZILA -
M/Ž; • PETTY TRANSPORT D.O.O.; GORNJA
BISTRICA 116 C, 9232 ČRENŠOVCI; Velja do:
12.12.11; (gg57813 ).

■ NATAKARICA V GOSTISNKEM LOKALU NA
BENCINSKEM SERVISU - M/Ž; • J & J, družba
za športne rešitve d.o.o.; ULICA ARHITEKTA
NOVAKA 15, 9000 MURSKA SOBOTA; Velja do:
10.11.11; (gh45798 ).

- M/Ž; • BOXMARK LEATHER PROIZVODNJA IN
TRGOVINA D.O.O.; INDUSTRIJSKO NASELJE 10,
2325 KIDRIČEVO; Velja do: 26.10.11; »59384 ).

■ ELEKTRIČAR - M/Ž; • ELEKTRO - KA ELEKTRI-
KA, ELEKTROMEHANIKA, INŠTALACIJE D.O.O.;
ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 11, 2250 PTUJ; Velja
do: 29.10.11; »99000 ).

- M/Ž; • PETTY TRANSPORT D.O.O.; GORNJA
BISTRICA 116 C, 9232 ČRENŠOVCI; Velja do:
15.12.11; (gg62354 ).

- VODJA SKUPINE VOZNIKOV - M/Ž; • PETTY
TRANSPORT D.O.O.; GORNJA BISTRICA 116 C,
9232 ČRENŠOVCI; Velja do: 12.12.11; »60657 ).

■ VODJA GOSTINSKEGA LOKALA-BENCINSKI
SERVIS - M/Ž; • J & J, družba za športne rešit-
ve d.o.o.; ULICA ARHITEKTA NOVAKA 15, 9000
MURSKA SOBOTA; Velja do: 10.11.11; »45983 ).

■ ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE
PTUJA - M/Ž; • PRIMA ZASTOPSTVO ZAVARO-
VALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.O.O.; PARTI-
ZANSKA ULICA 19, 1000 LJUBLJANA; Velja do:
30.10.11; (gf6 5 475 ).

■ ZAVAROVALNI ZASTOPNIK, SVETOVALEC PRO-
DAJE NA TERENU - PTUJ - M/Ž; • GRAWE zavaro-
valnica d.d. Maribor Poslovna enota Ljubljana;
KOMENSKEGA ULICA 4, 1000 LJUBLJANA; Velja
do: 10.11.11; »20711 ).

■ VOZNIK TEŽKEGA TOVORNEGA VOZILA V MED-
NARODNEM PROMETU - M/Ž; • PETTY TRAN-
SPORT D.O.O.; GORNJA BISTRICA 116 C, 9232
ČRENŠOVCI; Velja do: 12.12.11; »57827 ).

■ VOZNIK TEŽKEGA TOVORNEGA VOZILA V MED-
NARODNEM PROMETU - M/Ž; • PETTY TRAN-
SPORT D.O.O.; GORNJA BISTRICA 116 C, 9232
ČRENŠOVCI; Velja do: 12.12.11; »57875 ).

■ VOZNIK TEŽKEGA TOVORNEGA VOZILA V MED-
NARODNEM PROMETU - M/Ž; • PETTY TRAN-
SPORT D.O.O.; GORNJA BISTRICA 116 C, 9232
ČRENŠOVCI; Velja do: 12.12.11; »57889 ).

■ NATAKAR - M/Ž; • GOSTILNICA PLUS, SNE-
ŽANA RAJČIC' s.p.; GLAVNI TRG 41 A, 8290 SEV-
NICA; Velja do: 25.10.11; »51263 ).

■ VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C,E KATEGORI-
JE, NA PODROČJU ZAHODNE EVROPE - M/Ž; •
PETTY TRANSPORT D.O.O.; GORNJA BISTRICA
116 C, 9232 ČRENŠOVCI; Velja do: 12.12.11;

■ POMOŽNI ZIDAR - M/Ž; • ZIDARSTVO SIN-
TIČ JANEZ S.P.; JELŠE 21, 8273 LESKOVEC PRI
KRŠKEM; Velja do: 26.10.11; »46728 ).

VULKANIZERSTVO IN PRODAJA GUM - ŠTINGL
JADRANKA, S.P.; ULICA KOZJANSKIH BORCEV
18, 8250 BREŽICE; Velja do: 02.11.11; («55709 ).

■ NATAKAR - M/Ž; • RENATA HUBEJ s.p.; BAR
KAPELE, RENATA HUBEJ, S.P.; KAPELE 20 , 8258
KAPELE; Velja do: 27.10.11; »45159 ).

■ NATAKARICA - M/Ž; • MESNI BUTIK - DNEV-
NI BAR MARJANCA JELER S.P.; CESTA PRVIH
BORCEV 25 A, 8280 BRESTANICA; Velja do:
04.11.11; (kh65685 ).

■ SLAŠČIČAR ( Z IZKUŠNJAMI) - M/Ž; • BRU-
NO Gabrijele d.o.o.; SLASČIČARNA EVROPA,
PROIZVODNJA IN PRODAJA KRUHA IN SLAŠ-
ČIC; TRG SVOBODE 1, 8290 SEVNICA; Velja do:
26.10.11; (gf80817 ).

■ POMOČNIK V PRODAJI M/Ž - M/Žj • ENGRO-
TUŠ d.d.; TUŠ SUPERMARKET KRŠKO; CESTA
KRŠKIH ŽRTEV 134 D, 8270 KRŠKO; Velja do:
29.10.11; (gh70053 ).

■ STROJNIK TRANSPORTNE MEHANIZACIJE -
M/Ž; • VIPAP VIDEM KRŠKO proizvodnja papir-
ja in vlaknin d.d.; TOVARNIŠKA ULICA 18, 8270
KRŠKO; Velja do: 29.10.11; »65176 ).

■ AVTOMEHANIK - M/Ž; • AVTOHIŠA K TRGOV-
SKO PODJETJE D.O.O.; MLADINSKA ULICA 12,
8250 BREŽICE; Velja do: 13.11.11; »48669 ).

• ENGROTUŠ d.d.; TUŠ SUPERMARKET KRŠKO;
CESTA KRŠKIH ŽRTEV 134 D, 8270 KRŠKO; Velja
do: 29.10.11; »70019 ).

PIZZERIJA "VALENTINA", DISCOTEQUE "PARA-
DISO" IN IGRALNICA - CVETKOVIČ MARJAN,S.P.;
SELSKA CESTA 15 B, 8257 DOBOVA; Velja do:
03.11.11; (hb65062 ).
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA

■ ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - SVETOVALEC PRO-
DAJE NA TERENU, ZA PODROČJE KRŠKEGA - M/Ž;

• GRAWE zavarovalnica d.d. Maribor Poslovna
enota Ljubljana; KOMENSKEGA ULICA 4, 1000
LJUBLJANA; Velja do: 31.10.11; »52112 ).

■ PRODAJNIK - M/Ž; • CERJAK, PROIZVODNJA
IN STORITVE D.O.O.; ŽADOVINEK 38, 8273 LE-
SKOVEC PRI KRŠKEM; Velja do: 28.10.11; »61130 ).

■ INŽENIR VARILNIH PROCESOV - M/Ž; • IN-
KOS DRUŽBA ZA INŽENIRING, KONSTRUKCIJE
IN STROJEGRADNO D.O.O. KRMELJ; KRMELJ
51 , 8296 KRMELJ; Velja do: 17.11.11; »04192 ).

■ ZIDAR/TESAR - M/Ž; • GZT INVEST, INVE-
STICIJE V GRADBENIŠTVU, D.O.O.; PLANINSKA
CESTA 11, 1431 DOL PRI HRASTNIKU; Velja do:
01.11.11; (gg31514 ).

■ SESTAVLJALEC - M/Ž; • FORSTEK ORODJAR-
STVO, INŽENIRING, TRGOVINA, ZASTOPSTVO
D.O.O.; PLANINSKA CESTA 15, 1431 DOL PRI
HRASTNIKU; Velja do: 26.10.11; »75713 ).

■ ORODJAR CIZELER - M/Ž; • FORSTEK OROD-
JARSTVO, INŽENIRING, TRGOVINA, ZASTOP-
STVO D.O.O.; PLANINSKA CESTA 15, 1431 DOL
PRI HRASTNIKU; Velja do: 26.10.11; »61919 ).

D.O.O., PROIZVODNJA IZDELKOV IZ GUME IN
PLASTIČNIH MAS; OBREZIJA 5, 1411 IZLAKE;
Velja do: 13.11.11; »55871 ).
ORODJAR

■ ORODJAR - M/Ž; • ETI GUM D.O.O., PRO-
IZVODNJA IZDELKOV IZ GUME IN PLASTIČ-
NIH MAS; OBREZIJA 5, 1411 IZLAKE; Velja do:
13.11.11; (gh55914 ).

■ FRIZER - M/Ž; • FRIZERSKI STUDIO DE LUKS
LUKA HOLEŠEK S.P.; TRG SVOBODE 12, 1420
TRBOVLJE; Velja do: 12.11.11; »27268 ).

■ FRIZER - M/Ž; • FRIZERSKI STUDIO DE LUKS
LUKA HOLEŠEK S.P.; TRG SVOBODE 12, 1420
TRBOVLJE; Velja do: 29.11.11; »63746 ).

■ PRODAJALEC - M/Ž; • NKD trgovina na debelo
in drobno, d.o.o. (NKD, GroE- und Einzelhandel,
GmbH); ULICA XIV. DIVIZIJE 12 , 3000 CELJE;
Velja do: 29.10.11; »63695 ).

■ NATAKAR - M/Ž; • ULE JOŽE S.P. KUMPLAST,
Gostišče Kum; PREŠERNOVA CESTA 1 , 1410
ZAGORJE OB SAVI; Velja do: 29.10.11; (jj03773 ).

■ UPRAVLJALEC ORODNIH STROJEV I - M/Ž; •
FORSTEK ORODJARSTVO, INŽENIRING, TRGO-
VINA, ZASTOPSTVO D.O.O.; PLANINSKA CE-
STA 15, 1431 DOL PRI HRASTNIKU; Velja do:

■ REZKALEC - M/Ž; • FORSTEK ORODJARSTVO,
INŽENIRING, TRGOVINA, ZASTOPSTVO D.O.O.;
PLANINSKA CESTA 15, 1431 DOL PRI HRAST-
NIKU; Velja do: 26.10.11; »61768 ).

■ ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - SVETOVALEC PRO-
DAJE NA TERENU ZA PODROČJE LITIJE - M/Ž;

• GRAWE zavarovalnica d.d. Maribor Poslovna
enota Ljubljana; KOMENSKEGA ULICA 4, 1000
LJUBLJANA; Velja do: 10.11.11; »52160 ).

■ KONSTRUKTOR II - M/Ž; • FORSTEK OROD-
JARSTVO, INŽENIRING, TRGOVINA, ZASTOP-
STVO D.O.O.; PLANINSKA CESTA 15, 1431 DOL
PRI HRASTNIKU; Velja do: 26.10.11; »75818 ).

■ ELEKTRONIK - SERVISER - M/Ž; • DEWESOFT
D.O.O. IZDELAVA PROGRAMSKE OPREME IN
PROIZVODNJA ELEKTRONSKIH KOMPONENT;
GABRSKO 11 A, 1420 TRBOVLJE; Velja do:
31.10.11; («92588 ).

■ PODPORA UPORABNIKOM - M/Ž; • DEWE-
SOFT D.O.O. IZDELAVA PROGRAMSKE OPRE-
ME IN PROIZVODNJA ELEKTRONSKIH KOMPO-
NENT; GABRSKO 11 A, 1420 TRBOVLJE; Velja do:
31.10.11; («92651 ).

■ PROJEKTANT - M/Ž; • ETI GUM D.O.O., PRO-
IZVODNJA IZDELKOV IZ GUME IN PLASTIČ-
NIH MAS; OBREZIJA 5, 1411 IZLAKE; Velja do:
13.11.11; (gh55823 ).

■ ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI - SPECIALIST ŠOL-
SKE MEDICINE - M/Ž; • ZDRAVSTVENI DOM LI-
TIJA; PARTIZANSKA POT 8 A, 1270 LITIJA; Velja
do: 05.11.11; »63360 ).

■ VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C,E KATEGORI-
JE, NA PODROČJU ZAHODNE EVROPE - M/Ž; •

PETTY TRANSPORT D.O.O.; GORNJA BISTRICA
116 C, 9232 ČRENŠOVCI; Velja do: 12.12.11;

■ VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C,E KATEGORI-
JE, NA PODROČJU ZAHODNE EVROPE - M/Ž; •

PETTY TRANSPORT D.O.O.; GORNJA BISTRICA
116 C, 9232 ČRENŠOVCI; Velja do: 12.12.11;

■ CEVAR - IZVAJANJE DEL POTEKA V NEMČIJI -
M/Ž; • KIL KOVINE, obdelava kovin in ostale
storitve, d.o.o.; EFENKOVA CESTA 61 , 3320 VE-
LENJE; Velja do: 20.11.11; »65910 ).

■ TIG/E VARILEC - IZVAJANJE DEL POTEKA V
NEMČIJI - M/Ž; • KIL KOVINE, obdelava ko-
vin in ostale storitve, d.o.o.; EFENKOVA CESTA
61 , 3320 VELENJE; Velja do: 20.11.11; »65924 ).

PEKARNA ZORMAN, ZORAN ZORMAN S.P.; CELJ-
SKA CESTA 48 B, 2380 SLOVENJ GRADEC; Velja
do: 29.10.11; »69957 ).
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA

■ NATAKAR - M/Ž; • PIZZERIJA LIPA, BERNAR-
DA ČEBULAR S.P.; GOZDARSKA POT 1, 2390 RAV-
NE NA KOROŠKEM; Velja do: 30.10.11; («87413 ).

■ POMOŽNI SLIKOPLESKAR - M/Ž; • SLIKOP-
LESKAR, pleskarska in fasaderska dela, d.o.o.;
PREŽIHOVA ULICA 24 , 2390 RAVNE NA KOROŠ-
KEM; Velja do: 26.10.11; »67237 ).

■ ČISTILKA - M/Ž; • PANHYGIA ČIŠČENJE IN
TRGOVINA D.O.O.; ARJA VAS 101, 3301 PETROV-
ČE; Velja do: 31.10.11; »70647 ).

■ ČISTILKA - M/Ž; • PANHYGIA ČIŠČENJE IN
TRGOVINA D.O.O.; ARJA VAS 101, 3301 PETROV-
ČE; Velja do: 31.10.11; »70681 ).

■ OBDELOVALEC KOVIN - REZKALEC - M/Ž; •
LITOSTROJ RAVNE, podjetje za proizvodnjo
stiskalnic, strojnih delov in naprav d.o.o.; KO-
ROŠKA CESTA 14 , 2390 RAVNE NA KOROŠKEM;
Velja do: 06.11.11; »38693 ).

■ MESAR - M/Ž; • POSLOVNI SISTEM MERCATOR
D.D.; DUNAJSKA CESTA 107 , 1000 LJUBLJANA;
Velja do: 26.10.11; »44181 ).

■ MESAR - M/Ž; • POSLOVNI SISTEM MERCATOR
D.D.; DUNAJSKA CESTA 107 , 1000 LJUBLJANA;
Velja do: 26.10.11; »44207 ).

■ SERVISER- MEHANIK-PRODAJALEC - M/Ž; •
GORKO PODJETJE ZA VZDRŽEVANJE IN POPRA-
VILO VSEH VRST KOLES TER TRGOVINA D.O.O.;
ŠMARTNO PRI SLOVENJ GRADCU 208 A, 2383
ŠMARTNO PRI SLOVENJ GRADCU; Velja do:
17.12.11; (gh57795 ).

■ RAVNALEC - M/Ž; • NOŽI RAVNE PODJETJE
ZA PROIZVODNJO NOŽEV IN REZIL D.O.O.; KO-
ROŠKA CESTA 14, 2390 RAVNE NA KOROŠKEM;
Velja do: 29.10.11; («74126 ).

■ STRUGAR -M/Ž - M/Ž; • SISTEMSKA TEHNIKA
PODJETJE ZA PROIZVODNJO NAMENSKIH PRO-
IZVODOV IN TEHNOLOŠKO STROJNE OPREME
D.O.O.; KOROŠKA CESTA 14 , 2390 RAVNE NA
KOROŠKEM; Velja do: 29.10.11; »48871 ).

■ OPERATER CNC - M/Ž; • LKK, PROIZVODNJA
KOVINSKIH IN NEKOVINSKIH IZDELKOV, D.O.O.;
PAKA PRI VELENJU 63, 3320 VELENJE; Velja do:
31.10.11; (gh62460 ).

■ VZDRŽEVALEC STROJEV IN NAPRAV Z MON-
TAŽO ORODIJ - M/Ž; • MODUL PROJEKTIVNO
IN PROIZVODNO PODJETJE D.O.O.; POHORSKA
CESTA 6, 2380 SLOVENJ GRADEC; Velja do:
29.10.11; (gh68371 ).

■ MONTER SERVISER - HIDRAVLIČAR - M/Ž; •
LITOSTROJ RAVNE, podjetje za proizvodnjo
stiskalnic, strojnih delov in naprav d.o.o.; KO-
ROŠKA CESTA 14 , 2390 RAVNE NA KOROŠKEM;
Velja do: 06.11.11; »38983 ).

■ KERAMIČAR - M/Ž; • SLIKOPLESKAR, pleskar-
ska in fasaderska dela, d.o.o.; PREŽIHOVA ULI-
CA 24 , 2390 RAVNE NA KOROŠKEM; Velja do:
26.10.11; (gh67254 ).

■ ŠIVILJEC/KA - M/Ž; • BOXMARK LEATHER
PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O.; INDUS-
TRIJSKO NASELJE 10, 2325 KIDRIČEVO; Velja
do: 04.11.11; »63451 ).

■ SKLADIŠČNIK - M/Ž; • PFEIFER PREVOZNIŠT-
VO, TRGOVSKO IN LESNO-PREDELOVALNO POD-
JETJE, D.O.O.; PRIHOVA 21, 3331 NAZARJE; Velja
do: 28.10.11; »52494 ).

■ ZASTOPNIK - M/Ž; • SLOVENSKA KNJIGA
D.O.O., PODJETJE ZA PRODAJO IN DISTRIBUCIJO
KNJIG, SVETOVANJE IN ZALOŽNIŠTVO; STEGNE
3, 1000 LJUBLJANA; Velja do: 29.10.11; »54723 ).

■ KUHAR I - M/Ž; • GOLTE D.O.O., ZIMSKO LET-
NI TURISTIČNI CENTER; RADEGUNDA 19 C, 3330
MOZIRJE; Velja do: 26.10.11; »63098 ).

■ NATAKAR-ICA - M/Ž; • I.M.D. POSREDOVANJE,
TRGOVINA IN PROIZVODNJA D.O.O.; POLJANA
14, 2391 PREVALJE; Velja do: 26.10.11; »27890 ).

■ VARNOSTNIK - M/Ž; • PROSIGNAL, DRUŽBA
ZA VAROVANJE, D.O.O.; KERSNIKOVA ULICA 19,
3000 CELJE; Velja do: 26.10.11; »58162 ).

■ VZDRŽEVALEC STROJNIH NAPRAV - M/Ž; •
PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA,
STORITVE, D.O.O.; SELO 20 A, 3320 VELENJE;
Velja do: 31.10.11; »44™ ).

■ REZKALEC - M/Ž; • NOŽI RAVNE PODJETJE ZA
PROIZVODNJO NOŽEV IN REZIL D.O.O.; KOROŠ-
KA CESTA 14, 2390 RAVNE NA KOROŠKEM; Velja
do: 05.11.11; («74143 ).

■ MONTER STROJNO ENERGETSKIH NAPRAV -
M/Ž; • ELMECCO, Energetika in avtomatika,
d.o.o.; KARDELJEV TRG 3 , 3320 VELENJE; Velja
do: 13.11.11; (M2513 ).

■ KONČNI KONTROLOR - M/Ž; • BOXMARK LE-
ATHER PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O.;
INDUSTRIJSKO NASELJE 10, 2325 KIDRIČEVO;
Velja do: 31.10.11; »63420 ).

■ ZAVAROVALNI ZASTOPNIK-SVETOVALEC PRO-
DAJE - DELO V DRAVOGRADU - M/Ž; • GRAWE
zavarovalnica d.d. Maribor Poslovna enota
Ljubljana; KOMENSKEGA ULICA 4, 1000 LJUB-
LJANA; Velja do: 10.11.11; »77839 ).

■ VODJA SKUPINE - M/Ž; • DIN-SAN ČISTILNI
SERVIS SALMIR DELIC' S.P.; ŠALEK 108 , 3320 VE-
LENJE; Velja do: 05.11.11; »69033 ).

■ ZAVAROVALNI ZASTOPNIK-SVETOVALEC PRO-
DAJE - DELO V VELENJU - M/Ž; • GRAWE zavaro-
valnica d.d. Maribor Poslovna enota Ljubljana;
KOMENSKEGA ULICA 4, 1000 LJUBLJANA; Velja
do: 10.11.11; »10406 ).

■ VODJA IZMENE - M/Ž; • PLASTIKA SKAZA, PRO-
IZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O.; SELO
20 A, 3320 VELENJE; Velja do: 28.10.11; »52585 ).

■ PRODAJNI INŽENIR / VODJA PROGRAMA
OMRON - M/Ž; • MIEL ELEKTRONIKA, D.O.O.;
EFENKOVA CESTA 61, 3320 VELENJE; Velja do:
26.10.11; (gh45676 ).

Drugi po	Libija
svetu	i 44,27
41,67	\| (3,3 %)
(57,6 %)
	Opec
SKUPAJ	951,28
72,31	i (70,2 %)

4,35
—	4,31	----
		4,21

Država	Oznaka	Šifra	Tečaj
ZDA	USD	840	1,3856
Japonska	JPY	392	105,45
Bolgarija	BGN	975	1,9558
Češka	CZK	203	24,982
Danska	DKK	208	7,4452
Velika Britanija	GBP	826	0,86910
Madžarska	HUF	348	297,40
Litva	LTL	440	3,4528
Latvija	LVL	428	0,7047
Poljska	PLN	985	4,3739
Romunija	RON	946	4,3240
Švedska	SEK	752	9,1065
Švica	CHF	756	1,2280
Norveška	NOK	578	7,6915
Hrvaška	HRK	191	7,4888
Rusija	RUB	643	42,7205
Turčija	TRY	949	2,5253
Avstralija	AUD	036	1,3320
Brazilija	BRL	986	2,4650
Kanada	CAD	124	1,3938
Kitajska	CNY	156	8,8343
Hongkong	HKD	344	10,7782
Indonezija	IDR	360	12261,46
Izrael	ILS	376	5,0490
Indija	INR	356	69,0380
Južna Koreja	KRW	410	1573,26
Mehika	MXN	484	18,8843
Malezija	MYR	458	4,3432
Nova Zelandija	NZD	554	1,7219
Filipini	PHP	608	59,993
Singapur	SGD	702	1,7589
Tajska	THB	764	42,787
Južna Afrika	ZAR	710	11,1260

GRVG IEKG	GORENJE INTEREUROPA	N 5,4000 N 1,0400	-1,8000 -0,1000	5,2100 1,0110	5,4000 1,0650	5,2100 1,0110	3385 809	25 8
KBMR KRKG	NOVA KBM KRKA	N 4,2100 N 53,5000	-2,3200 0,9400	4,3200 53,1100	4,3200 54,0000	4,2100 53,1000	1144 2348	17 42
LKPG MELR	LUKA KOPER MERCATOR	N 8,6200 N 175,0000	1,2900 6,0600	8,6100 165,2500	8,7500 175,0000	8,6100 165,2500	3984 553	18 22
PETG TLSG	PETROL TELEKOM SLO.	N 165,0000 N 63,8900	0,3000 1,1700	164,5000 63,0000	165,0000 63,8900	164,5000 62,1500	57 2214	12 24

ZTOG ZVTG	ŽITO ZAVAROV. TRIGLAV	A N	75,0000 12,0000	0,5400 -1,6400	75,0000 12,0600	75,0000 12,2500	75,0000 12,0000	8 741	2 15
Trg delnic - Vstopna kotacija
VP	Izdajatelj	NT	ZT	% spr.	Odp. tečaj	Maks. tečaj	Min. tečaj	PL	ŠP
AGOG APAG	AGROGORICA ALPE. POTOV. AGEN.	A A	5,9500 11,1000	0,0000 0,0000
ATPG CETG	AKTIVA NALOŽBE CETIS nWAPMA rci CINKARNA CEL.	N A	4,0400 21,0000 o,- crm	0,0000 0,0000	o,- oan	o,- nnm	o,- orm
DATR	DATALAB TEHNOLOGIJE	A	86,9000 1,6000	0,0000	86,9000	86,9000	86,9000
GHUG GSBG	GRAND HOTEL UNION GEA	A A	8,0500 6,3500 /.nn fWYi	0,0000 0,0000	20fl 1 (YV1	/.m mm	20fl 1 (YV1
IELG	ELMO	A	400,0000 2,4000	0,0000	390,1000	400,0000	390,1000
IHPG INRG	INLES INTERTRADE ITA	A A	3,2600 40,0000	0,0000 0,0000
JPIG JTKG	JAVOR PIVKA JUTEKS	A A	0,8000 15,0000	0,0000 0,0000
KDHP KDHR	KD GROUP KD GROUP	A N	9,0300 38,9000	-1,9500 0,5200	9,0300 38,7000	9,0300 38,9000	9,0300 38,6000	16 200	2 8
KSFR MAHR	KS NALOŽBE MAKSIMA HOLDING MAPTMA POPTOPO? MARINA PORTOROŽ	A A	0,7140 0,0170 c? \|Y«Y\|	0,0000 0,0000 nmm
MKIR	MAKSIMA INVEST	A	53,0000 0,0700	0,0000 0,0000
MKOG MLHR	MELAMIN MODRA LINIJA HOLDING	A A	14,0000 7,5000	0,0000 0,0000
MPLR MR0R	MP NALOŽBE MERCATA	A A	12,0000 1,5000	0,0000 0,0000	1,5000	1,5000	1,5000	193	3
MR1R NALN	M1 NAMA	A A	1,5500 25,3000	0,0000 0,0000	1,5500	1,5500	1,5500	156	4
NF2R POPG	NFD HOLDING PLAMA PUR DD\/A ("Dni ID	A A	0,2400 14,2000	-2,0400 0,0000 n nnnn	0,2400	0,2400	0,2400	725	4
PPDP SING	PRVA GROUP SIVENT	A A	30,0000 0,0150	0,0000 0,0000
SKDR SLLG	KD SLOVENIJALES	A A	310,0000 33,0000	0,0000 0,0000
ST1R TEAG	HRAM HOLDING TEKSTINA TDHM1 A\/A T UHI l"\TMr	A A	0,6600 0,4500	0,0000 0,0000
TR1R TRSG	IRDNJAVA I HOLDING TRIGLAV NALOŽBE	A A	0,1010 1,5800	-81,6400 0,0000	0,1010	0,1010	0,1010	20	2
VHDR VLJG	VIPA HOLDING VELANA TFPIUIF HflRPMA TERME DOBRNA	A A	0,5510 2,0000	0,0000 0,0000 n nvri
ZV2R ZVHR	ZVON DVA HOLDING ZVON ENA HOLDING	A A	0,0050 0,0210	0,0000 -75,0000 -32,2600	0,0050 0,0210	0,0050 0,0210	0,0050 0,0210	24 19	1 1

VP Izdajatelj	NT ZT	% spr.	Odp. tečaj Maks. tečaj	Min. tečaj	PL	ŠP
AGO1 AGROGORICA 1. IZD. BCE10 BANKA CEL. 10. IZD.	N 100,4000 N 95,0000	0,0000 0,0000
BCE11 BANKA CEL. 11. IZD. BCE12 BANKA CEL. 12. IZD.	N 56,4800 N 101,0000	-5,8700 0,0000	58,8000 58,8000	56,4800	14	3
BCE13 BANKA CEL. 13. IZD. BCE15 BANKA CEL. 15. IZD.	N 99,8000 N 99,0000	0,0000 0,0000
BDM1 BANKA DOMŽALE 1. IZD. DEO1 DEOS 1. IZD.	N 100,0000 N 100,0200	0,0000 0,0000
DPR1 DELO PRODAJA 1. IZD. DRS1 DARS 1. IZD.	N 48,0000 N 103,0000	0,0000 0,0000
DRS3 DARS 3. IZD. FB09 FACTOR BANKA 9. IZD.	N 102,0000 N 93,0000	0,0000 0,0000
FB11 FACTOR BANKA 11. IZD. FB14 FACTOR BANKA 14. IZD.	N 103,7000 N 98,0000	0,0000 0,0000
FB15 FACTOR BANKA 15. IZD. FB16 FACTOR BANKA 16. IZD.	N 96,5000 N 102,0000	0,0000 0,0000
FB20 FACTOR BANKA 20. IZD. FB21 FACTOR BANKA 21. IZD.	N 96,0000 N 95,5000	0,0000 0,0000	96,0000 96,0000	96,0000	2	1
KBG1 KB1909 1. IZD. KBM7 NOVA KBM 7. IZD.	N 102,5000 N 98,2200	0,0000 0,0000
KBM9 NOVA KBM 9. IZD. KDH1 KD HOLDING 1. IZD.	N 103,0000 N 97,0000	0,0000 0,0000
KDH2 KD HOLDING 2. IZD. NLB13 NLB 13. IZD.	N 82,0000 N 104,0000	0,0000 0,0000
NLB15 NLB 15. IZD. NLB18 NLB 18. IZD.	N 100,0000 N 100,0000	0,0000 0,0000
NLB19 NLB 19. IZD. NLB22 NLB 22. IZD.	N 91,7000 N 100,0000	0,0000 0,0000
NLB26 NLB 26. IZD. PBS7 POŠT. BANKA SLO. 7. IZD. PET1 PETROL 1. IZD. PRB10 PROBANKA 10. IZD.	N 95,9900 N 100,0000 N 106,5000 N 100,0000	0,0000 0,0000 0,0000 0,0000	106,5000 106,5000	106,5000	150	2
PRB11 PROBANKA 11. IZD. PRB8 PROBANKA 8. IZD.	N 97,0000 N 100,0000	0,0000 0,0000			165	1
PRB9 PROBANKA 9. ZDAJA RS21 R. SLOVENIJA 21. IZD.	N 60,0000 N 98,0000	0,0000 0,0000
RS29 R. SLOVENIJA 29. IZD. RS32 R. SLOVENIJA 32. IZD.	N 101,1000 N 101,5000	0,0000 0,0000
RS33 R. SLOVENIJA 33. IZD. RS38 R. SLOVENIJA 38. IZD.	N 140,0000 N 104,0000	0,0000 0,0000
RS44 R. SLOVENIJA 44. IZD. RS48 R. SLOVENIJA 48. IZD.	N 105,0000 N 100,5000	0,0000 0,0000
RS49 R. SLOVENIJA 49. IZD. RS50 R. SLOVENIJA 50. IZD.	N 101,0000 N 99,1300	0,0000 0,0000
RS53 R. SLOVENIJA 53. IZD. RS54 R. SLOVENIJA 54. IZD.	N 101,5000 N 102,0000	0,0000 0,0000
RS57 R. SLOVENIJA 57. IZD. RS59 R. SLOVENIJA 59. IZD.	N 105,5000 N 99,8000	0,0000 0,0000
RS62 R. SLOVENIJA 62. IZD. RS63 R. SLOVENIJA 63. IZD.	N 92,5000 N 104,2100	0,0000 0,0000
RS65 R. SLOVENIJA 65. IZD. RS66 R. SLOVENIJA 66. IZD.	N 102,3700 N 112,7200	0,0000 0,0000
RS67 R. SLOVENIJA 67. IZD. SA02 SAVA 2. IZD.	N 91,0000 N 97,9900	-3,5000 0,0000	91,0000 91,0000	91,0000	2	1
SI01 SID BANKA 1. IZD. SOS2E SLOV. ODŠ. DRU. 2.IZD. ZT01 ZAVAROV. TRIGLAV 1. IZD. ZT02 ZAVAROV. TRIGLAV 2. IZD.	N 100,0000 N 104,2500 N 102,0000 N 101,0000	0,0000 -0,2400 0,0000 0,0000	103,2000 104,2500	103,2000	936	6


	ZAVAROVALNICA MARIBOR

	MARIB0R2012
www.sng-mb.si	Evropska prestolnica kulture

celjsko	koroška	koroška
Celje	Muta	Ravne na Koroškem
Svetniki o racionalni rabi prostora	Srednja šola ostaja	Za pestro dogajanje v občini
	na Muti	skrbijo četrtne skupnosti

Nagrajencem čestitamo. Vstopnice boste prejeli po pošti.	VEČER

8	L	L	e	s	z	9	6
e	6	9	L	8		S	z	L
	Z	S	9	6	L	8	L	e
L	9	8	z		S	6	e	L
L	S	e	L	9	6		8	z
Z		6	8	e	L	L	s	9
s	e	z	6	L	9	L		8
9	8		S	L	e	Z	L	6
6	L	L		Z	8	e	9	S

i	2	3	4	5	6		7	8	9	10	11
12							13					14
15							16
17					■	18
19				■	20
			21	22			■	■	23	24	25
26	27	28				□	29	30				31
32						□	33
34						□	35
	36			■	■	37
			38	39	40			■	41	42	43	44
45	46	47					■	48
49							50
51							52
	53						54

MEDVEDEKPU	15.10, 16.45
PARANORMALNO 3	18.20, 20.10, 22.00
AVTOMOBILI 2, sinhronizirano	15.05
KUŽNA NEVARNOST	17.30, 19.40, 21.50
TRIJE MUŠKETIRJI	16.20, 18.40, 21.00
OSKRBNIK	16.00
PRIJATELJA SAMO ZA SEKS	18.10, 20.30
SMRKCI	15.00, 17.10
MORILSKA ELITA	19.20, 21.45
KATERI JE PRAVI?	19.25
SANJSKA HIŠA	17.25, 21.35
LAHKO NOC, GOSPODIČNA	16.35
EN DAN	18.35
TA NORA LJUBEZEN	20.50
DVORANA XPAND
WINX KLUB: ČAROBNA PUSTOLOVŠČINA, 3D	16.00, 17.50
TRIJE MUŠKETIRJI, 3D	19.40, 21.50

JOHNNY ENGLISH 2	16.05, 18.20, 20.40
PRIJATELJA SAMO ZA SEKS	18.05
MEDVEDEK PU, sinhronizirano	15.40
LAHKO NOČ, GOSPODIČNA	18.40
KATERI JE PRAVI?	16.20, 21.00
MORILSKA ELITA	18.50, 21.20
SANJSKA HIŠA	15.50, 20.35
WINX KLUB: ČAROBNA PUSTOLOVŠČINA,	15.10, 16.00, 17.10, 18.00
3D, sinhronizirano	15.10, 16.00, 17.10, 18.00
KUŽNA NEVARNOST	16.50, 19.10, 21.30
WINX KLUB: ČAROBNA PUSTOLOVŠČINA, sinhronizirano 16.40
TRIJE MUŠKETIRJI, 3D	19.20, 20.00, 21.50
PARANORMALNO 3	19.25, 21.25
KINO UDARNIK
ŠTIRJE LEVI	18.00
CIKEL GORNIŠKEGA FILMA: BERHAULT; LETETI ALI UMRETI 20.00
CELJE
^^ K)CT St i zvtr/r/o ifr »mU
JOHNNY ENGLISH 2	16.05, 18.20, 20.40
PRIJATELJA SAMO ZA SEKS	18.05
MEDVEDEK PU, sinhronizirano	15.40
LAHKO NOČ, GOSPODIČNA	18.40
KATERI JE PRAVI?	16.20, 21.00
MORILSKA ELITA	18.50, 21.20
SANJSKA HIŠA	15.50, 20.35
WINX KLUB: ČAROBNA PUSTOLOVŠČINA,	15.10, 16.00, 17.10, 18.00
3D, sinhronizirano	15.10, 16.00, 17.10, 18.00
WINX KLUB: ČAROBNA PUSTOLOVŠČINA, sinhronizirano 16.40
KUŽNA NEVARNOST	16.50, 19.10, 21.30
PARANORMALNO 3	19.25, 21.25
TRIJE MUŠKETIRJI, 3D	19.20, 20.00, 21.50
LJUBLJANA
^KOLOSEJ
TRIJE MUŠKETIRJI	16.10, 18.40, 20.20, 21.10
WINX KLUB: ČAROBNA PUSTOLOVŠČINA	15.40, 17.40
KUŽNA NEVARNOST	17.10, 19.40, 22.00
WINX KLUB: ČAROBNA PUSTOLOVŠČINA, 3D	16.30, 18.25
JOHNNY ENGLISH 2 16.20, 18.30, 19.10, 19.45, 20.40, 21.30, 22.05
SMRKCI	15.40, 17.00
PARANORMALNO 3	17.50, 19.50, 21.50
MEDVEDEKPU	15.00, 15.50, 16.40
MORILSKA ELITA	17.25, 19.50, 22.15
OSKRBNIK	16.20
KATERI JE PRAVI?	18.30, 20.45
AVTOMOBILI 2, sinhronizirano	15.00
PRIJATELJA SAMO ZA SEKS	17.20, 19.30, 21.40
LAHKO NOČ, GOSPODIČNA	19.00
SANJSKA HIŠA	17.00, 21.10
ZAMENJAVA	18.15
TA NORA LJUBEZEN	20.30
DVORANA XPAND
WINX KLUB: ČAROBNA PUSTOLOVŠČINA, 3D	15.30
TRIJE MUŠKETIRJI, 3D	17.20, 19.30, 21.40
KINO KOMUNA
EN DAN	19.00
LAHKO NOČ, GOSPODIČNA	17.00, 21.15
KOPER
^KOLOSEJ
WINX KLUB: ČAROBNA PUSTOLOVŠČINA, 3D	16.00, 17.50
TRIJE MUŠKETIRJI, 3D	19.40, 21.50
JOHNNY ENGLISH 2	16.30, 18.30
HUDA UČITELJICA	20.30
MEDVEDEKPU	16.40
PRIJATELJA SAMO ZA SEKS	18.10
KATERI JE PRAVI?	20.20
KRANJ
^KOLOSEJ
JOHNNY ENGLISH 2	17.10, 19.10
TA NORA LJUBEZEN	21.20
MEDVEDEKPU	17.10
HUDA UČITELJICA	18.40, 20.40
WINX KLUB: ČAROBNA PUSTOLOVŠČINA	16.40, 18.30
LAHKO NOČ, GOSPODIČNA	20.20
NOVO MESTO
K\|CT St i zvtr/r/o ifr »mU
JOHNNY ENLGLISH 2	16.05, 18.20, 20.40
MEDVEDEK PU, sinhronizirano	15.30, 17.15
LAHKO NOČ, GOSPODIČNA	18.50
KATERI JE PRAVI?	21.00
MORILSKA ELITA	16.30, 21.20
WINX KLUB: ČAROBNA PUSTOLOVŠČINA,	15.10, 16.00, 17.10, 18.00
3D, sinhronizirano
EN DAN	19.00
TRIJE MUŠKETIRJI, 3D	19.20, 20.00, 21.50
TRBOVLJE
VZPON PLANETA OPIC	18.00
ZAGORJE OB SAVI
JANE EYRE	19.00
SLOVENJ GRADEC
NEKE DRUGE ZGODBE	19.30

u	■■■		BIGBRflG	vedno
	■ I		BIGBRflG	novega

1 Indeksi LJSE	Vrednost	Spr. v % 1
SBITOP	643,31	2,05

vreme	OBLAČNO
	Zjutraj: 3° Čez dan: 13°
	/ ■	MARIB

8	L	L	e	s	z	9	6
e	6	9	L	8		S	z	L
	Z	S	9	6	L	8	L	e
L	9	8	z		S	6	e	L
L	S	e	L	9	6		8	z
Z		6	8	e	L	L	s	9
s	e	z	6	L	9	L		8
9	8		S	L	e	Z	L	6
6	L	L		Z	8	e	9	S

i	2	3	4	5	6		7	8	9	10	11
12							13					14
15							16
17					■	18
19				■	20
			21	22			■	■	23	24	25
26	27	28				□	29	30				31
32						□	33
34						□	35
	36			■	■	37
			38	39	40			■	41	42	43	44
45	46	47					■	48
49							50
51							52
	53						54

8	L	L	e	s	z	9	6
e	6	9	L	8		S	z	L
	Z	S	9	6	L	8	L	e
L	9	8	z		S	6	e	L
L	S	e	L	9	6		8	z
Z		6	8	e	L	L	s	9
s	e	z	6	L	9	L		8
9	8		S	L	e	Z	L	6
6	L	L		Z	8	e	9	S

i	2	3	4	5	6		7	8	9	10	11
12							13					14
15							16
17					■	18
19				■	20
			21	22			■	■	23	24	25
26	27	28				□	29	30				31
32						□	33
34						□	35
	36			■	■	37
			38	39	40			■	41	42	43	44
45	46	47					■	48
49							50
51							52
	53						54