18
o potrebi naprave gozdnih drevesnic na
Notranjskem.
Sestavili smo natančen ^izkaz", iz katerega je razvidno, da je:
v sodnijskem okraju Postojina     362 v        „             ^      Bistrica         31
v        „             „      Senožeče        11
y        »             n     Vipava            6
skupaj 410 gozdnih delov na golo posekanih. Od teh gozdnih delov, oziroma golosekov, ki merijo skupaj 172*06 hektarjev, se je moralo po uradnem ukazu 37*69 hektarjev uže 1. 1881. in 114*31 hektarjev 1. 1882. zopet z drevjem nasaditi.
Omenjenim uradnim ukazom se je popolnem v dveh, nekoliko v 96, v 304 slučajih pa nič zadostilo. Dobro nasadilo se je 9*87 hektarjev obsežnega prostora. Ostane toraj še 162*19 hektarjev golega sveta, kateri se bode moral gotovo v prihodnjih letih pogozditi.
Na en hektar se računi 10.000 sadik, tedaj na 162-19 hektarjev 1,620.000 sadik. V logaškem okrajnem glavarstvu je še enkrat toliko golega prostora, ko v postojinskem, kar znaša 4.860.000 sadik za oba c. kr. okrajna glavarstva.
Ker je v okrajnih glavarstvih Radoljica in Kranj tudi veliko golega sveta, kateri se mora zopet spodre-diti, potrebovalo se bode tudi tam več tisoč sadik.
V ljubljanski gozdni drevesnici se sicer vsako leto okoli 2 milijona mladih vsakovrstnih drevesec izredi, katere se za pogozdovanje Krasa porabijo, kar jih še ostane, pa takim posestnikom po vsem Kranjskem raz-dele, kateri hočejo prostovoljno primerne prostore pogozditi. Oni, kateri so svoje gozde opustošili, morajo jih pod kaznijo zopet z drevjem zasaditi.
Ker mislita gospoda grajsčak Doleaec v Orehku m P. Krajgher v Hrašah gozdae drevesnice napraviti, zdelo se nam je potrebno to omeniti, da bosta vedela, koliko obsežne prostore v ta namen odločiti.
Jasno je, da bode naprava gozdne drevesnice do* tičnerau, kakor celi deželi v največo korist; ker bomo imeli sadike doma, jih ne bode treba iz drugih dežel naročevati. Znano je, da stane nji Koroškem 1000 sadik 2 gold. 50 kraje, brez vožnje. Ce računimo še vožnjo, pride 1000 sadik blizo na 3 gold.
Zraven tega se več sadik med potom spridi in ker niso vajene našega podnebja, jih veliko pogine, ko so bile uže vsajene. To jemlje našim posestnikom pogum, da se ne poprimejo resno dela in tako ne pridemo do izvršitve pogozdenja golosekov.