Novi cesini zakon. Dan pred praznikom Kristusovega iVnebohoda — 8. maja — je kralj podpisal zakon o cestah. S tem zakonom, ki ga je izdelalo ministrstvo zgradb in pretresel vrhovni zakonodajni svet, je .ustrojstvo cest v celi državi postavljeno na skupno in cnotno podlago. V naslednjem bomo priobčili najvažnejše določbe tega zakona, ki so ga »Službene Novine« v Beogradu objavile dne 9. maja. Državne caste. Državne ceste so tiste, ki služijo v glavnem prometu med posameznimi kraji države ali pa jih vežejo z glavnimi prometnimi cestami sosednih držav Mostovi in druge naprave na državnih cestah so sestavni del teh cest. Državne ceste s pripadajočimi zemljišči so javno dobro. Ne smejo se uporabljati nasprotno svojemu namenu. Morajo biti z napravami in pripadajočimi zem ljišči vpisane kot državna last v zemljiško knjigo. člen5 navaja vse ceste, ki veljajo doslej kot državne ceste. V Sloveniji se navajajo te ceste: 1. Samobor — Kostanjevica — Novomesto — Trebnje — Višnjagora — Ljubljana — Mcdvode — Kranj — Jesenice -— Kranjska gora — avstrijska meja. 2. Maribor — Ptuj — Ormož — zveza Z državno cesto Varaždin—Čakovac. 3. Virgin most — Karlovac — meja Hrvatske in Slovenije — Metlika — •Kovomesto. '4. Čakovac — Dolnja Lendava — madŽarska meja. 5. Vrbovsko — Delnice — Lokve — Jelenje — Čavlje — Sušak. G. Ljubljana — Vrhnika — Logatec *— Planina — italijanska meja. 7. Ljubljana — Trojane — Vransko i— Celje — Konjice — Slov. Bistrica — Maribor — Št. Ilj — državna avstrijska meja. Vse ostale ceste, ki niso tu naštete, 8o samoupravne, tudi če so dosedaj bile državne. Nove ceste se proglašajo za državne samo z zakonom. Kar se tiče določb za gradnjo in vz'drževanje cest, hočemo iz zakona na.vesti samo glavne določbe. Cestna širina znaša od 6 do 10 m, širina kolovoza pa 5 do 6 m. Najmanjši polumer na ovinku sme znašati 50, izjemoma 20 m. iV svrho gradnje ali popravila državnili Cest smejo pristojne gradbene oblasti potrebna dela vršiti tudi na tujem zem ljišču. Storjeno škodo vrne gradbena oblast na podlagi zakonito ugotovljene ocene. Vsako nepremično dobro (zemljišče) kakor tudi vse stvarne pravice se morejo začasno ali stalno zasesti za neposredno kakor tudi za posredno potrebo državnih cest. Za gradnjo ali popravilo državnih cest patrebno kamenje, pesek ali gramoz se sme dobavIjati iz oblastnih, srezkih, občinskih, cerkvenih in verskib zemljišč, v kolikor ga lastniki teh zemljišč ne rabijo v lastne namene. Ako so lastniki od teh zemljišč imeli kake dohodkc, dobijo od škodnino. Nadzorstvo nad cestami vrši gradbeni minister preko svojih o^ganov, neposredna skrb za vzdrževanje teh cest pripada gradbenim direkcijam in sekcijam. Za vsakodnevno popravilo na cestah se postavljajo cestarji in nadzorniki cest. Državne ceste in naprave na njih gradi gradbeno ministrstvo iz državnih sredstev in dohodkov, ki jih ima država na podlagi posebnih določb tega ali drugega zakona. Če gre državna cesta skozi mesto ter je tlakovana ali zgrajena po posebnih željah te občine, mora občina doplačati gradbene in vzdrževalne stroške. Kdor povzroča znatno ;večje stroške za vzdrževanje državnih čest, kakor ostali, je dolžan plačati letno izreden prispevek za prekomerno uporabljanje ceste. Ta prispevek se določa po sporaz umu med gradbeno direkcijo in onim, ki cesto uporablja. Prispevek mora biti tako velik, da se iz njega po možnosti pokrijejo vsi večji stroški. Ta sporazum postane veljaven, ko ga odobri gradbena direkcija. Če do sporazuma ne pride, določi višino prispevka gradbena direkcija. Ta prispevek se plača v denarju ali materijalu pristojni gradbeni sekciji in se ima uporabiti za vzdrževanje samo onih potov in delov ceste, za katere je plačan. V slučaju pretrganja prometa vsled elementarnih nezgod (povodnji, nevihte) odredi okrajni glavar na zahtevo gradbene sekcije uporabo narodne sile za popravilo državnih cest, kolikor je to potrebno za vpostavitev najbolj nujnega prometa. Potrebne sile so dolžni proti nagradi dati na razpolago predsedniki občin, v katerih Alu je bil promet pretrgan, a po potrebi tudi predsednik sosedne občine. V takih sluča- jih se more vzeti tudi ves potrebni ma« terijal iz okolnih zasebnih zemljišč pro ti temu, da se ima naknadno izplačatl po tržnih cenah. Postavljanje mitnic na mostovih in uvajanje mitnine na državnih cestah je prepovedano. Obstoječe mitnice ter mitnine ostanejo do poteka koncesije. Samoupravne ceste. Samoupravne ceste v smislu tega za kona so vse javne ceste, ki so za promet vsakomur dostopne in ki so na zakonit način uvrščene med samoupravne ceste. Te ceste se delijo v oblastna ceste prve vrste in oblastne ceste druge vrste (okrajne ceste) ter v občinske ceste prve in druge vrste in v dovozne ceste k železniškim postajam. Odtujitev tuje lastnine za potrebe samouprav nih cest se vrši kakor pri odtujitvi v korist državnih cest. Oblastne ceste se grade in vzdržujejo iz oblastnih sredstev in s prispevki okrajnih cestnih odborov. Če ni drugih virov, krije 50% gradbenih stroškov oblastna samouprava, ostanek pa se deli na okraje, ki imajo od teh cest neposredne koristi. Vzdrževalne stroške za oblastne ceste nosijo oblast in okraji v razmerju 2:1. Oblastna doklada za vzdrževanje oblastnih cest ne sme biti naanjša od 30% vsch oblastnih doklad. Zakon prepoveduje vsako mitnino na samoupravnih cestah. Pri gradbi in vzdrževanju samoupravnih cest se uporabi ljudska moč (kuluk), kadar samoupravna telesa teh del ne premorejo z lastnimi sredstvi. Zakon predpisuje osebno delo obvezan cev, oziroma njihovih namestnikov ali pa denarno protivrednost povprečne delavske plače. K temu delu se smejo pritegniti vsi za takšno delo sposobni moški prebivalci dotičnega samouprav nega telesa od polnih 18 do polnih 55 let. Davčni obvezanci, ki so prosti te obveze in ki plačajo nad 100 Din letnega neposrednega davka, plačajo odkup nino ne glede na spol, dobo ali obrat. Državni, oblastni in občinski uradniki civilnega reda, kakor tudi uradniki vojaškega reda (in oficirji), nadalje du hovniki vseh veroizpovedi in upokojen ci plačajo v to ime tridnevne prejemke (osnovne in položajne plače), oziroma pokojnine ne glede na spol, starost, položaj in državljanstvo. Od obveznosti, oziroma odkupnine so oproščeni dijaki do 24. leta, ako plačajo do 100 Din neposrednega davka. Pri določitvi delovne obveze, oziroma odkupnine veljajo naslednje stopnje: do 200 Din nepcsrednega davka 1 delovni dan, do 500 Din 2 dni, do 900 Din 3 dni, do 1400 Din 4 dni, do 2000 Din 5 dni, do 2700 Din 6 dni, do 3500 Din 7 dni, do 4400 Din 8 dni, do 5400 Din 9 dni, do 6600 Din 10 dni, do 8000 Din 11 dni, do 10.000 Din 12 dni. Delovna obveza, oziroma plačilo odkupnine traja oziroma velja vsako leto samo za tri enote pri oblastnih in tri enote pri občinskih cestah. Davčni obvezniki, ki razpolagajo 8 tovornimi vozovi s priprego ali s tovornimi avtomobili, so dolžni na poziv oblasti sodelovati pri delu z vozovi oziroma avtomobili. Delo voza se računa za tri delavdke mezde, delo avtomobila za šest. Vsak zavezanec opravlja svojo dolžnost v svoji občini in pri popravilu oblastnih cest le v svojem okraju. Porazdelitev delovne dolžnosti na posamezne zavezance in višina povprečne dnine navadnega delavca za nadomestilo osebnega dela se morata odrediti po krajevnih prilikah v pričetku vsakega leta in na običajen način razglasiti. Uporaba ljudskega dela se ima izvršiti po možnosti v času, ko je prebivalstvo najmanj zaposleno s poljskimi deli. — Pristojni organi oblastuih samouprav bodo izdelali v roku 6 mescev potem, ko stopi ta zakon v veljavo, pravilnik o uporabi ljudskega dela. Cestna dolžnost, spremenjena v denar, se mora plačati najkasneje do 1. oktobra, ker bi se drugače izterjala dražbenim potom. Osebe, ki niso svoje obveze odkupile in tudi niso prišle na dolo, bodo s silo pripeljane na delo in poleg tega še kaznovane z zaporom do 7 dni. Ekseku tivno plačilo izvršuje in kazen izreka na predlog pristojne samoupravne oblasti okrajni glavar. Kar se tiče okrajnih cestnih odborov, ki bodo pomožni organi oblastne samo uprave za graditev in vzdrževanje njenih cest, bodo ti povsod vpostavljeni. Sestava teh odborov se bo izvršila po zaslišanju zainteresiranih občin. V vsakem političnem okraju bode en ali več okrajnih cestnih odborov. Ti odbori bodo imeli od 7 do 20 odbornikov in se volijo za tri ieta. Po poteku tega roka vodi stari odbor še nadalje posle odbora, dokler ni sestavljen novi odbor. Za člana cestnega okrajnega odbora more biti izvoljen vsak, kdor sme biti izvoljen za občinskega odbornika. Člane okrajnih cestnih odborov volijo občinski odbori. V ta namen more pristojni organ oblastne samouprave zdru žiti več manjših občin. Okrajni cestni odbor izvoli na svoji prvi seji iz svoje srede načelnika cestnega odbora.