7 LWW, T Rftlfc M R ftfmnfla I5Z5. Posamezna Stetlfta stane 3 0!n LflO LE
Naročnina
sa državo SHS:
na mesec......Din M
sa pol leta..... .139
sa celo leto .... . 249
za inozemstvo:
mesečno.......Din 39
Sobotna izdaja: celoletno
v Jugoslaviji .... Dta A v Inozemstvu.... _ SI
Cene toseralcm:
Eno«tolpa« politim vrst« m sit oglasi po Din 1*30 la Din 3*—, večji oglasi nad 43 mm višine po Din veliki po Din 3'— in 4-—^ »glasi v urcdnlSbem del* vrstica po Din »»•—.
Jahaj« vsak dan irvzemSl ponedeljka in dneva po, or»zstiku ob 4. uri zjatraj;
prilogo „ Ilustrirani Slovenec
Urednlitvo Je v Kopitarjevi ulici 6/m. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne spre* Jemajo. Uredništva telefon SO, upravništva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava {e v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni rsCen: Ljubljana 10.630 ln 10.549 (za insorate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Kdo Je nazadnjaški?
, Ljudski glas — božji glas — pravi, da je 8. februarja volila pretežna večina slovenskih kulturnih delavcev, cvet slovenske inteligence, dr. Antona Korošca. Razumemo, da to strašno boli kliko, ki hoče ko-mandirati Slovenijo pod krinko naprednosti in svobodomiselstva. Toda duševni delavci, na katere se zdaj demokratsko časopisje karajoče obrača, so že davnaj izpregledali, da se za tem geslom skrivajo največji nazadnjaki, sovražniki svobode in demokracije ter kulturnega napredka.
Ta družba si zdaj hladi svojo jezo, Eeš, da so se kulturni delavci ali dali kupiti ali zapeljati (torej so ali podleži ali tepci) od »klerikalizma, ki je bil v vseh časih in pri vseh narodih nazadnjaški princip, omejevatelj svobode, kulturnosti in napredka.« Prepuščamo sodbo o davnih časih, ko je baje živel klerikalni zmaj, zgodovinarjem, za naše čase pa more nepristranska zgodovina izpričati le, da v Sloveniji ni nikjer drugod toliko nazad-njaštva, nekulturne omejenosti in duševne strahovlade kakor pri oni stranki, ki se imenuje »napredna« in »svobodomiselna«. Bivša narodnonapredna stranka, sestoječa iz trgovcev, podeželskih magnatov in dela uradništva, se je borila deloma za svobodo samo proti Nemcu, ki jim je, zlasti na mejah, gospodarsko konkuriral — doma oa je bila ta gospoda vedno skrajno reakcionarna. Koliko žgočega žvepla je izlil rajni voditelj narod n o na pr e d n c stranke na.-ploš-no in enako volivno pravico, na kmetsko zadružništvo, na konsume, na socialno delavsko zakonodajo, na moderne literarne in umetnostne struje, sploh na vse, kar je šlo preko obzorja trškega razumnjakar-stva! Sedanji mladini pa so še zadnjo »svo-bodomiselsko« odejo vrgli raz sebe in odkrito izpovedujejo reakcijo IV. (fašistovske) internacionale, pod koje okriljem so duševno združeni: Mussolinijeve črne srajce, »jugoslovenski Orjunci«, angleški die-hardisti in ameriški kukluksklanci. Mari naj se napredni in svobodomiselni inteli-genti navdušujejo za kliko, ki organizuje teroristično kompanije, razbija shode, preganja uradnike zaradi političnega prepričanja, vrši pritisk na državljane, da ne bi se posluževali svoje državljanske svobode, oznanja bojkot in boj na nož političnemu nasprotniku, se roga demokraciji, p&cifiz-mu, socialnemu napredku, sporazumu med narodi, odreka tujerodnim državljanom pravico do obstoja sploh, slavi diktaturo, sanja o krvi, podačenju, zadavljenju celili narodov?
Neki gospod tc vrste poživlja v nekem Članku gg. Šerka, Albrehta in Ozvalda, naj poizkusijo oznanjati svoje nazore med »klerikalno inteligenco in omladino« — bodo kmalu videli, koliko je vredna »klerikalna svoboda in naprednost!« — O, ti veliko revše! smo si mislili, ko smo to brali. Vsi omenjeni kulturni delavci — in drugi tudi — predavajo tudi »klerikalni« omladini, pišejo žc dolgo v »klerikalne« revije, sc udejstvujejo kulturno tudi v najširših »klerikalnih« krogih ali zanje, in vsi imajo to izkušnjo, da so ravno ti krogi za kulturo, za vsako napredno misel in za vsako pridobitev ustvajjajočega človeškega duha tisočkrat bolj dovzetni nego publika, ki se zbira okoli »mladinske« ko-terije. Ta družba danes nima niti ene znanstvene revije, dočim jih imajo »klerikalci« tri! »Klerikalci?, obvladujejo tudi našo umetniško stvarjanje, najboljši moderni slovenski romanopisec je »klerikalec«, vsaka nova struja je izšla ali vsaj našla največ odmeva pri »klerikalcih«, pa naj gre za to ali ono polje. Če pa kakšen kulturni delavec ni »klerikalec«, je nevtralen, — one, ki capljajo za SDS, pa lahko seštejemo na prstih ene roke. Mi pa tudi vemo, da so v boju za slovensko vseučilišče stali v pni vrsti vedno »klerikalci«, dočim so se naprednjakarji ogrevali zanj le pod pogojem, da bi naši znanstveniki pomagali vleči politični voz SDS.
Kar se tiče politike, vedo ravno kulturni delavci najbolj, da se ne more priznati nobeni stranki toliko naprednega, kulturnega in demokratičnega duha Ivpt
ravno SLS — »naprednjakarjem« sploh ne. Oni dobro vedo, da se je SLS od Kreka do Korošca borila za sleherno demokratično svoboščino, kolikor jih pozna kodeks »človečanskih pravic«, da pa so se na-prednjakarji dosledno vojskovali zoper vsako politično in socialno pravico srednjega in malega slovenskega človeka ter se združili zoper politično osvoboditev našega kmeta celo z nemškonacionalnim ve-leposestvom. Isto delajo danes »mladini« v družbi s Pašičevo bankokracijo. Če pa ti ljudje smatrajo za »naprednost«, če se zabavlja zoper farje, če se smešijo dogme,
če se pogrevajo zgodovinske bajke, Ce se uganja plitvo »prosvetljensivo« — je to stvar okusa in prežitek dobe, ki so jo slovenski kulturni delavci vsaj po ogromni večini že davnaj v sebi preživeli
Zato, gospodje »samostojni demokrati«, ostanite kar lepo sami. Za kulturnimi delavci vam ni treba jokati, niti jih vabiti ali pa jim groziti Šli bodo slejkoprej svobodno svojo pot, nikdar pa jih nc bo no-S bena pot pripeljala v vaš tabor, ki je, da se poslužimo vaših besed, tabor nazad-■ njaštva, omejevanja svobode in sovražnik resnično visoke kulture.
¥
irad.
Belgrad, 14. febr. (Izv.) Samostojni demokrati pišejo po svojem časopisju o položaju, kakor da jc popolnoma razčiščen, jasen in lahak. Vsi znaki pa kažejo nasprotno. da je položaj bolj zamotan, kakor dosedaj, da je težji cd vseh dosedanjih. Ne glede na razmere, ki nastajajo vsled bolj-ševiziranja mas od zgoraj, je treba pribiti dejstvo, da ni nobene večine, ki bi bila zmožna za delo v parlamentu. Zato jc treba najti izhoda, če nočemo, da gre naša država vedno naprej težkim nsodepolnim časom nasproti. Zdi se, da so tudi merodaj-
ni krogi prišli do prepričanja, o nevsdržno-sti takega položaja in da resno mislijo na to, kako bi prišli iz tega položaja do nor-malnejših razmer. To najbolj dokazuje dejstvo, da je poklican v Belgrad naš poslanec v Berlinu Živojin Balugdžič, znan prijatelj in svetovalec krone, ki je bil lani za časa dolgotrajne krize ponovno pozvan v Belgrad. S svojim svetom je stal kroni vedno pri roki. O dejstvu, da je bil pozvan v Belgrad, v vseh krogih živahno komentirajo.

™ep| opozicionalnega bloka lajni.
Belgrad, \4. f&br. (Izv.) To dni so se j vršili posamezni F..-.s'.rxki tr.t d vcrfitolji opozicionalnega bloka. O razgovorih na teli sestankih voditelji strank bloka narodnega sporazuma niso hoteli dajati nobenih podrobnih izjav in tudi sklepe dr£e tajno, kar je tembolj potrebno, ker vlada med vladnimi strankami popolna desorientacija glede notranje politike. Voditelji se v kratkem spet scstaccjo. Določen je dan za tak
tc.sianek. Na tem sestanku bo prišlo do ,	•;,"&!h sklepov. Nocoj so odpotovali
skoro vsi voditelji iz Belgrada. Dr. Spaho in dr. Behmcn sta odpotovala v Sarajevo, kjer se sestaneta z muslimanskim klubom 5n vodstvom JMO. Dr. Polič je davi odpotoval skupno s Pavlom Radičem v Zagreb. Ljuba Davidovič odpotuje jutri v Vranjo, kjer se že dalje časa nahaja njegova težko bolna soproga.
IJr Korošec
JS** ti « M ^ j v* ttt? it?
Belgrad, 14. febr, (Izv.) Va5 dopisnik je danes v Jugosl. klubu obiskal dr. Korošca in ga zaprosil za razgovor o sedanjem položaju in o stališču, ki ga bo opo-zicionalni blok zavzel v prihodnji skupščini.
Na vprašanje, kako danes motri dr. Korošec položaj, je dobil od d>\ Korošca sledeč odgovor:
»Položaj še vedno ni jasen. Med nam; m vladnimi strankami ni nobenih zvez. Mene ne skrbi toliko sedanji položaj, ta se da popraviti ali vsaj spremeniti, mene najbolj boli, da je ves čas volitev in tudi po volitvah strašno napredovala balkani-zacija naše države. Čuvstvo sa pravico in krivico, za poštenje in nepoštenje, za resnico in neresnico se je popolnoma izgubilo, t? ko da moramo gledati v nadaljnji razvoj našega političnega življenja z največjo skrbjo. Nikjer ni čuta realne podlage. Povsod opazujemo samo pohlep po zaslužku, samo strankarstvo, najmanj pa se vidi interesa za. državo. Politična morala jc padla pod ničlo. To se ni dogodilo samo v Maccdo-niji, temveč tudi v tistih delih naše države, kjer tega do včeraj nismo opažali. Pričakoval sera, da bo solidna zapadna kultura napredovala na Balkanu. Sedaj pa sem nasprotno videl strašno dejstvo, da nam Azija prodira v Evropo. Ozdravljenje naših razmer more priti samo po ozdravljenju naše družbe. Ni faktorja, ki bi gledal na strogo zakonitost, ustavnost in moralnost političnega življenja. Vidimo, da bi bila rešitev takega položaja v okrepljevanje čistega demokratičnega pokreta, pa bojimo sc, da ga bo momentana sila zadušila. Če to nastopi, bomo stali pred anarhijo.«
»Gospod načelnik, Vam je gotovo znano, da se dela na pomirjenju obeh političnih taborov in da se že govori o takem pomirjevalnem delu. Ali mislite, da bo lahko prišlo do takega stanja?«
»To gotovo ni izključeno. Težko pa jc, da bi se naše! skut	!j nn tolikih na-
pakah, ki so bile	storjene. Recitc
mi samo: Ali mor*	i narediti kom-
promis 7. nasiljem	pcijo? Mi nas-
protno razmišljam«	c bilo bolje dati
e poležalo.
možnost, ca to strašno nasilno in korup-cionistično stanje preživi svojo dobo do konca in tako samo sebe ubije.:'.
»Ali ne mislite, gospod načelnik, s tem dati slutiti na eventualno abstinenco opozicionalnega bloka?«
»Da! Iz tega sc da sklepati, da v naših krogih ni a lirnine izključena misel na abstinenco.«
»Ali mislite, da bi se tc razmere vendar mogle ozdraviti, in kedaj mislite, da bi se moglo to ozdravljenje izvesti?«
»Ne vemo in nc poznamo miti ene instance niti ene oblasti, ki bi danes hotela ozdraviti to stanje. Edino ljudstvo samo lahko ozdravi te razmere. Da to izvrši, bi moralo to ozdravljenje vzeli samo v svoje roke.«
»Na kakšen način pa mislite, da bo ljudstvo moglo to ozdravljenje vzeti v svoje reke?«
Ko jc Vas dopisnik dr. Korošcu zastavi! to vprašanje, je dr. Korošec vstal, šel parkrat po sobi in dal viden znak, da na to vprašanje ne želi dati nobenega odgovora.
DR. HOHNJEC V BELGRADU.
Belgrad, 14. febr. (Izv.) Semkaj jc dospel dr. Josip Hohnjec. Prisostvoval je današnjemu sestanku voditeljev opozicionalnega bloka. Dopoldne je obiskal predvsem predsednika narodne skupščine Ljubo Jo-vanoviča in se z njim dolgo razgovarjal o političnem položaju in o vseh vprašanjih, ki so v dnevnem redu posebno o delu državnega odbora Dr. Hohnjec ostane v Belgradu, da sodeluje kot podpredsednik v državnem odboru.
DR. KOROŠEC V SUBOTICI.
Belgrad, 14. febr. (Izv.) Jutri zjutraj odpotuje dr. Korošcc z dr. Hohnjeccin v Subotico, kjer se sestaneta z voditelji bu-njevške ljudske stranke, da zberejo mate-rijal o terorju in volivnih nasiljih, ki so bila v Vojvodini posebno huda proti ljudski stranki in proti Nemcem. V pondeljek se dr. Korošcc vrne v Belgrad.
ftl V0-
IN il.
Zagrebški »Obzor« objavlja dolg do* P-5 iz Prage, v katerem izčrpno navaja glasove češke javnosti o volitvah v Ju, geslaviji.
Nekaj sodb uglednih čeških listov smo že navedli. Po »Obzoru« navajamo v. kratkem izvlečku še sledeče:
V ugledni reviji »Pfitomnost« je ostro obračunal z nasilnimi volivnimi metodami PP režima znani češki publicist Karel Jiše. Odločen protest proti Pašičevi politiki je objavil v »Pondelnih Novinah« Ma-sarykoy učcnec vseučiliški profesor dr, Zdenek Nejedly. Tudi uradno glasilo ministrstva vnanjih zadev »Zahranični poIU tika« se ni moglo vzdržati kritične sodbe. Glasilo čeških obrtnikov »Reforma« je pisalo o opoziciji v Jugoslaviji zelo simpatično. Kako so pisali »Lidove Listy« in, »Čech«, smo že poročali. Za PP režim sta pisala le »Narodni politika« in »28. Rijen«; posebno odločno je brani! v poslednjem listu vlado Pašičevo V. I. Jich. ki črpa svoje znanje o Jugoslaviji iz svojega osem-dnevnega bivanja v Jugoslaviji. »Češke Slovo«, ki jc najuglednejši praški list, se jc omejilo samo na poročanje, češ, da se noče mešati v notranje razmere v Jugoslaviji. Tudi »Narodni Listy« so se. omejili samo na poročanje. Slovaški listi so bili vsi na strani opozicije. Tudi socialistične* »Prč.vo Lidu« se jc izreklo v ^ajnovejšeos času prav energično proti PP režimu. '
Jugoslovansko poslaništvo v Pragi ni mogio dajati skoraj nikakih poročil in pojasnil, ker jc skoro vse osebje poslaništva bilo odšlo v Jugoslavijo na agitacijo.
Splošno mnenje češkega tiska je, da velika notranjepolitična kriza v Jugoslaviji z izidom zadnjih volitev še ni rešena, »Narodni Listy«: , , . »Volitve šc niso od-j stranile krize, ki obstoji v tem, da Srbi ne morejo najti pota do sporazuma s Hrvati in Slovenci. Kriza traja dalje.« —* Socialistično »Pravo Lidu« pa piše: »Volitve so se vršile s pomočjo bajonetov in žandarrnerije. Hrvatska se nahaja v obsednem stanju. To so obupna sredstva. Zato sc je treba vprašati: »Kakšen bo konec te politike? Kje se bo ustavilo srbsko nasilje in hrvatski odpor?« — Tudi glasilo ministrskega predsednika Švehle zatrjuje, da volitve niso rešile krize v kraljevini SHS. — »Čcch« pravi, da je Pa-šičeva vlada po volitvah tam, kjer je bila pred volitvami. Rezultat 163 : 152 je za vlado porazen, čc pomislimo, da je vlada imela v rokah telefon in brzojav. Volitve, ki sc izvajajo z armado, imajo lahko trenuten uspeh, za obstoj države pa ne po-, menijo nič. Večjega poraza Pašič ni mogel doživeti, kakor da morajo njegovi listi svetu poročati, da ima le 10 glasov večine. — V legionarskem glasilu »Narodni Osvo-bozeni« piše dr. Ripka, da sc bo notranja kriza v Jugoslaviji silno poostrila, če vztraja Pašič pri svoji dosedanji politiki/
Tudi tržaški »Piccolo« objavlja dolg članek o volitvah v Jugoslaviji. »Piccolo« poroča o številnih nasiljih, ki jih je oči-vidno posnel iz slovenskih in hrvatskih listov. List ugotavlja, da je Pribičevič podrl most, ki jc vezal Hrvate s Srbi, in prerokuje, da bo dolgo trajalo, preden se bodo Hrvatje s Srbi sprijaznil«.
Veliki angleški list »Times« pa piše v svojem poročilu v volitvah v Jugoslaviji med drugim, da dokazuje izid volitev, da hoče vse prebivalstvo decentralizacijo.
PROTI PREGANJANJU ČASOPISJA.
Belgrad, 14. febr. (Izv.) Glavni cdbor Jugoslov. časnikarskega društva je imel sejo, na kateri je razpravljal o preganjanja časopisja po policijskih oblastih. Na obeh sejah je prišlo do popolnega soglasja med vsemi člani glavnega odbora. Izdelal jc obširno spomenico na notranjega ministra, katero bo jutri posebna deputacija izročila notranjemu ministru. V njej sc navajajo posamezni slučaji neverjetnih preganjanj časopisja in časnikarjev. Zahteva se, da se v tem oziru takoj ustvari pravno stanje. Protest, ki so ga vložili Časnikarji na pri-
stojno oblast, je stvamo sestavljen in bo imel uspeh. Časnikarji vodijo to akcijo v duhu svobode javnega mišljenja, ponekod pa gredo policijske oblasti v svojih nasiljih proti časopisju še dalje. V Sarajevu je policija zaplenila »Pravdo« in »Jugoslov. list«, k^r sta poročala o sestanku voditeljev opozicionalnega bloka. Tako neču-veno postopanje policije obsojajo ne samo opozicionalni krogi, temveč tudi krogi, ki so blizu vlf.de in ponovno obračajo pozornost nekaterih radikalov na pogubno delovanje samostojnih demokratov, ki s takim postopanjem rušijo ugled in delajo v javnem življenju pravo anarhijo.
K SESTANKU DR. KOROŠCA Z LJUBO JOVANOVIČEM.
Belgrad, 14. febr. (Izv.) Vsi belgrajski listi se obširno bavijo s sestankom in s sklepi voditeljev opozicionalnega bloka. Posebno pozornost pa je vzbudil v vseh kregih sestanek dr. Korošca z Lj. Jovanovičem, da-siravno je bil zasebnega značaja. Tako poroča o njem »Pravda«:
Dr. Korošec je včeraj pred sestankom voditeljev opozicije obiskal Lj. Jovanoviča in se z njim razgovarjal o političnem položaju. 0 tem razgovoru se ni moglo nič gotovega izvedeti. Pa že sam ta sestanek je izzval v vseh krogih veliko zanimanje. Takoj se je med radikali pričelo govoriti, da hoče dr. Koroščeva skupina imeti svoje posebne odnošaje. Temu sestanku se je pripisoval tem večji značaj, ker so radikali trdili, da je Lj. Jovanovič o tem razgovoru poročal Nikoli Pašiču. Pravijo, kakor smo zvedeli o tem sestanku, da se je dr. Korošec hotel samo informirati o položaju vlade same in da se je o tem tudi informiral. V tem oziru §e stvar taka, kot smo jo že zabeležili.
VOLIVNE ZLOR ABE V ŽUPANIJI LIKA - KRBAVA.
Zagreb, 14. febr. (Izv.) Večina članov glavnega volivnega odbora za liško-krbav-«ko županiio je dala na zapisnik, da so se mnogi predsedniki volivnib komisij težko pregrešili proti določbam volivnega zakona, ker niso puščali ljudi na volišče. Sodiščem je prijavljenih na stotine volivnih zlorab. Glavni odbor zahteva, da se volitve ponove v 8 okrajih.
IZGRADITEV PRISTANIŠČA NA SUŠAKU.
Zagreb, 14. febr. (Izv.) Mcscca marca bodo pričeli izgrajevati pristanišče na Su-šaku. Razširili bodo prostor za trgovske ladje in za potniški promet.
"rr Paderewski v Rimu.
Rim, 19. januarja 1923.
Po mnogoštevilnih turnejah po vsem kulturnem svetu se je te dni povrnil v Rim največji živeči glasovirski viriuoz Pa-derewski, Poljak in Slovan. Rim ga pozna še izza leta 1901. in ker je njegova slava v teh letih po vsem svetu neprimerljivo narasla, ga je nestrpno pričakoval. Take napetosti in takega uspeha po splošnem mnenju v Rimu zadnjih 30 let ni doživel poben domači ne tuji umetnik.
Paderewski je priredil dva koncerta v največji rimski koncertni dvorani »Au-gusteo« (v sredo 14. in v soboto 17. jan.). Vsi sedeži so bili že dolgo prej razprodani, galerije nabito polne. Na stotine ljudi je moralo oditi, ker niso dobili prostora. Koncertoma je prisostvovala tudi kraljica-mati in več prin.cezinj, ki so umetnika obdarovale s cvetjem.
Čim je Paderewski stopil v dvorano, so se vsi dvignili s sedežev in mu priredili viharne ovacije. Nato jc nastala popolna tihota kakor v cerkvi in Paderewski je

Georges:
Plebiscit.
sedel za svoj instrument. Tihota je bila tolika, da sc je mogel jasno razbrati vsak pianissimo in najmanjše nu.ianciranje njegove roke. '/.c s prvo točko (Mendelsohn: Variationes serieuses) je očaral poslušalce ter vzbudil nepopisno navdušenje, ki se, ko je končal, ni hotelo poleči. Tako je bilo po vsaki točki. Program je bil mojstrsko izbran in raznovrsten. Zastopani so bili: Schuman (Fantasia op. 17), Beethoven (Appassionata — to nevarno delo tudi za največjega virtuoza), Haydn (Andante con variazioni), Mozart (Rondo in A - mol), Bach-Liszt (Fantasia e fuga in Fis-mol), Pach-Liszt (Fantasia sul Don Giovanni), Brahms (Variazioni sopra un tema di Pa-ganini). Glavni del koncerta pa je bil posvečen njegovemu rojaku Chopinu. Po splošnem mnenju je Paderewski najboljši interpret Chopina. Med drugim je izvajal: B-dlata in As-dur, Notturno in Des-dur, Mazurka in Fis-mol in mnogo drugih izven programa. Sploh je dodal umetnik toliko točk, da je trajal koncert, ki bi bil mogel biti gotov v IV? uri, nad 3 ure.
Višek je dosegel koncert, ko je Pade-rewski na vsesplošno zahtevo kot zadnjo točko izvajal svoj znani, priljubljeni »Mi-nuett«. Nastalo je frenetično odobravanje, umetnika so obsipali s cvetjem in ga urne-besno pozdravljali. Paderewski je tudi drugod doživel velike triumfe, a takega kakor v Rimu. po njegovem lastnem priznanju nikjer. Po koncertu je rimska mestna občina priredila Paderewskemu na Kapitolu sijajno čajanko, na katero so bile povabljene odlične osebnosti političnih in glasbenih krofov.
V nedeljo popoldne je Pr.derevvskega sorejel v avdienci sv, oče Pij XI. in se z niim zelo dolgo ljubeznivo pogovarjal. Sveti oče je omenil, kako mu je žal, da ga v Poljski ni mogel nobenkrat slišati, ker se je bil tedaj posvetil politiki, ter mu to tudi sedaj kot vatikanskemu jetniku ni bilo mogoče. Paderewski je razumel željo sv. očeta ter ie dal svoj Steinway, ki ga povsodi spremlja obenem z najboljšim mehanikom iste tovarne — prenesti v papeževo zasebno knjižnico, kjer je izvajal izbran koncert. Pii XI. se je divil umetniku, mu podelil svoj blagoslov in poklonil več primernih darov niemu in njegovi gospej.
Balkanska zveza prsti Rusiji.
Berlin, 14. febr. (Izv.) »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Moskve, da so po informacijah ruskih političnih krogov Romunija, Jugoslavija in BolgSFTja sklenile poti angleškim protektoratom zvezo proti Rusiji. Pogodba obsega štiri točke: 1. Jugoslavija in Bolgarija se zavežete podpirati Romunijo, da obdrži Besarabijo. — 2. Romunija in Jugoslavija podpirate zahteve Bolgarije po Traciji. — 3. Bolgarija se odpove Dobrudži. — 4. Bolgarija podpira zahteve Jugoslavije po Solunu. — V Rusiji so prepričani, da je zvezo započela Anglija, ki bi rada dosegla zase morska oporišča v Črnem morju.
3f a m V o.
UaJtiolJM iivalnl stroj te .edino le
IIFE1ISC
r.namk«
BiMft
ica rodbine, obrt in in d n st ri j.
LiSlp
i in Prešernovega pomenikft. Pouk t v©f.enju brerplacen. Večletne garancije.
[elsma u napravila.
POLITIČEN UMOR V SOFIJI.
Belgrad, 14. febr. (Izv.) Iz Sofije poročajo, da je bil snoči ob 8. uri na sredi ulice v Sofiji ubit vseučiliški profesor ilr. Ni kola Milev, poslanec demokratske stranke in glavni urednik znanega in uglednega dnevnika »Slovo«. Dr. Milev se je rodil v Macedoniji in je bil eden največjih intelektualcev nove Bolgarske. Bil je duhovni voditelj narodnega gibanja in znan kot znanstvenik in publicist. Kakor poročajo, ima ta uboj popolnoma političen značaj in so ga izvršili revolucionarni zemljoradniki. Dr. Milev je že drugi glavni urednik zelo razširjenega lista »Slovo«, ki je bil ubit. Svoj čas je bil namreč ubit od istih ljudi kakor Milev ustanovitelj lista ; Slovo« in glavni urednik Grekov.
RUSIJA KUPUJE ŽITO V KANADI.
London, 14. febr. (Izvirno) Zastopniki sovjetske vlade so naročili v Kanadi 1 milijon 300.000 bušelov (en bushel je j 36 litrov) moke. To je največje naročilo I moke, kar ga Amerika pozna. Moko bo-! do prepeljali iz Amerike v ruska pristi-i nišča ob Črnem morju. Ameriški mlini bodo zaposleni več mesecev. Celo naročilo financirajo newyorškc banke.
POMNOŽITEV ANGLEŠKE ARMADE.
London, 14. febr. (Izv.) Vojni minister Evans je izjavil, da pripravlja vlada zakonski načrt, ki bo omogočil znatno po-množitev angleške armade na kopnem. V bodoči vojni bo mogoče Angliji postaviti na noge dvakrat močnejšo armado kot jo ima doslej.
TUBI ROMUNIJA SE OBOROŽUJE.
Bukarešt, 14. febr. (Izv.) Romunska vlada se dogovarja z zastopniki Škodovih tovarn o ustanovitvi lastne tvornice za municijo v Romuniji.
i C SREDNJA AZIJA — SOVJETSKA?
Moskva, 14. febr. (Izv.) Kalinin se je mudil v Kokandu v Osrednji Aziji, kjer je imel velik gover. Kalinina so na vsem njegovem potovanju navdušeno pozdravljali. V Moskvi so" priredili veliko slavnost na čast srednje - azijskim sovjetskim republikam.
VOHUNSTVO NA POLJSKEM.
Varšava, 14. febr. (Izv.) Policija je zaprla bivšega poljskega konzula v Harkovu dr. Litauerja, ker je osumljen vohunstva.
ZAPRTI KOMUNISTI.
Praga, 14. febr. (Izv.) V Bratislavi je zaprla policija 6 oseb, ki so osumljene komunistične propagande.
ZVIŠANJE URADNIŠKIH PLAČ V FRANCIJI.
Pariz, 14. febr. (Izv.) Zbornica je sklenila zvišati uradniške plače. Plače bodo znašale od £600—40.000 frankov.
VELIK DAVEK.
Praga, 14. febr. (Izv.) »Čech« poroča, da je vlada naložila nadškofu v Pragi dr. Kordaču na račun premoženjske oddaje 14 milijonov čeških kron davka. Nadškof je moral prodati neko posestvo in mnogo dragocenosti zastaviti državni blagajni kot jamstvo za plačilo davka.
KONGRES ZA RADIOFONIJO.
Wasbington, 14. febr. (Izv.)	Za svetovni kongres za radiofonijo, na	katerem bo zastopanih okoli 50 držav,	je vlada dovolila 70.000 dolarjev.
vesti.
Gospodu velikemu župana. G. veliki župan Baltič je, kakor je bilo od njega pričakovati, razpustil tudi občinski svet v St. Vidu nad Ljubljano, ker se je vršil v St. Vidu šolski štrajk. Staršem bo bile diktirane najvišje denarne globe, ki jih je bilo mogoče diktirati. Če so te globo zakonito diktirano, je seveda drugo vprašanje. Tudi orožniki imajo sedaj dovolj potov. Zakaj vse to. G. Baltič zagovarja to dra-konsko postopanje s tem, da je treba ščititi državno avtoriteto. Mi mislimo, da bo državno avtoriteto najbolje ščitil, ako bo onemogočil kršenje zakona o stalnosti uči-teljstva, ako bo preprečil preganjanje kr-ščanskomislečega učiteljstva, ki ga imenujejo »premeščanje učiteljic zakonitim potom«, kadar hočejo preganjanja spraviti v >zakonito< obliko, če bo g. veliki župan popravil učitoljstvu in ljudstvu storjeno krivice, mu ne bo treba »ščititi državne oblasti«, ki bo vživala vselej in povsod spoštovanje. Če ga kdaj kje pri naših lju-tleh, ki niso nobeni puntarji, no vživa, po-tem niso krivi ljudje, marveč tisti, ki zakon kršijo. Pravico do protesta, Če se mu godi krivica, ima po srednjeevropejslcih pojmih vsak človek, g. Baltič pa zamenjuje protest z zanemarjenjem šole. Mi državno avtoriteto prav dobro poznamo in jo spoštujemo, toda g. veliki župan nam ne bo zameril, če mu povemo, rla mi državne, po zakonu napram ljudstvu in njegovim zakonitim zahtevam blagohotno državne avtoritete ne moremo zamenjavati, s protizakonitimi diktati eno strankarske klike, naj si bo ta v tajništvu SDS ali v UJU. Ali si upate resno trditi, da je premeščanje stalnega učiteljstva, kakor ga diktira omenjena strankarska klika, brez vsakih prestopkov dotičnega učiteljstva ln brez vsake disciplinarne preiskave in proti volji ljudstva, ki šolo in šolstvo vzdržuje, zakonito? G. veliki župan, ščitite zakon in državno avtoriteto pri šolski upravi, katera jo ruši, mesto da nastopate z drakonskimi kaznimi in odstavljate od ljudstva izvoljene zastopnike!
-j- Kako se ščiti državna avtoriteta. G. učitelj Lovro Jevnikar v št. Vidu ob Stični je bil namestnik g. Fr. Kremžarja, kandidata SLS v litijskem okraju. G. veliki župan, povejte nam, zakaj je bil protizakonito premeščen2 Ali je zahtevala to državna avtoriteta? Ali državna avtoriteta ne zahteva nasprotno, da tudi šolska obHaat spoštuje državljanske pravice, h V?aterira spada tudi kandidatura. G. Jevnikar se je proti tej protizakoniti premestitvi pritožil in je počakal na svojem dosedanjem mestu rešive svojega priziva. Toda g. veliki župan ga je radi tega odpustil iz službe in črtal iz staleža osnovnošolskega učiteljstva, češ da pritožba nima odložilne moči. To bomo še-le videli, če jo ima ali nima. Mi zastopamo stališče, da ne gre uporabljati samo enega zakona, ki slučajno služi kakemu režimovcu, drugega pa prezreti, ker ni v skladu z njegovimi nameni.
-i- Jugoslavija ali Velika Srbija. Vodilno glasilo francoskih finančnikov »L* Information« se pod tem naslovom v uvodniku z dne 11. t. m. peča z volitvami v Jugoslaviji. Uvodoma pravi, da važnost teh volitev prekoračuje meje zgolj narodne manifestacije, kajti Jugoslavija tvori v centralni in balkanski Evropi element stalnosti. Nato podaja kratek pregled o razvoju jugoslovanske misli med Jugoslovani, označuje razliko političnega in kulturnega razvoja med Srbi, Hrvati in Slovenci in končno podaja opredelitev državno združenih Jugoslovanov v dva tabora: radikalnega srbskega s Pašič cm t ta čelu,

—	Ko sem prišel po volitvah, po tridnevni abstinenci — mi je pravil Munla Bekir — zopet v gostilno, je bila skoraj nabito polna. Le za eno mizo je sedel oblastno en sam mož ali gospod, znan politik, narodnjak in naprednjak, slaven govornik, ki je slovel po svoji silni in čudoviti prepričevalni logiki, po napačni rabi tujih besed in po svojem sesvedranem jeziku. Tako je na primer rad dokazoval krivdo svojih političnih nasprotnikov (ki jih je seveda smatral tudi za svoje osebne sovražnike); »Gospoda! 2e to, da tajš, je dokaz, da jo vse res, kar jim naša stranka očita. Ali pa: »Iz tega, ker ni nič dokazov, se vidi, s kakšno prefriganostjo in ra-finiranostjo so naši nasprotniki delali.« In podobno.
—	Njega sem lorej poprosil, 5e smem prisesti in milostno mi je dovolil.
—	Prisedem in naročim. Sedela sva prr cej dolgo molče. Gospod politik je bobna! s prsii po mizi, se zamišljaval, mršil obrvi in gubančil čelo, pogledoval zdaj jezno zdaj žalostno po gostih ter pil in pil v dolgih in pogostih požirkih. Podoba je bila, da ga tarejo velike skrbi in velika, z jezo in srdom pomešana žalost. Pijača se ga je naglo prijemala. Kar naenkrat me vpraša z energičnim, takorekoč osomim glasom:
»No, koga ste pa Vi volili? Gotovo tudi klerikalca, a? Saj ste kleiikalec, kakor 'vidim.«
>Sicer ril prav vse tako, a rccimo, da je res. Jaz pa nisem nikogar volil,« sem odgovoril, kolikor mogoče naivno.
»Luč, kakor vidim, niste, pa taki so vsi klerikalci. Zakaj pa niste volili?«
»Imam učenega prijatelja in ta mi je povedal, da pride beseda »voliti« od »vol«. Jaz pa nisem vol. Zalo nisem šel volit in še več dnigih ne, ko sem jim to povedal.«
Gospod politik me pogleda, če ga nemara ne »vlečem«. Ko pa vidi, da se modro držim, in ga je imel že precej pod streho, plane pokonci in zavpije:
»Človek, Vi ste zlata vredni! 0, da nisem že prej naletel na vas! — Fani! Liter na mizo, bova z go?podom skup pila — saj dovolite — kakšna misel se mi je porodila. Še danes povem to našim gospodom. »Voliti« od »vol« — to bo šlager za agitacijo. Če so vsi klerikalci take duše kakor Vi, gospod, — in seveda so — in jim povemo, naj ne gredo volit, ker niso voli, bomo zmagali že zdaj pri občinskih volitvah v Ljubljani, ako Šokolski Nazdar d& in sreča junaška.«
»Gospod,« — setu rekel •— -?aj se vendar pravi: ako Bog da.<
—lJri besedi »Bog- so je gospod naprednjak prekrižal, kakor se prekriža pri-prosto ljudstvo pri besedi »hudič*:, iu mi razložil:
»Ker jo pri zadnjih volitvah vaša duhovščina zlorabljala vero in cerkev v politične namene, smo vsi narodni, napredni in svobodomiselni ljudje sklenili, da bomo namesto tiste besede rekli vedno in povsod »Sokolski Nazdar«.«
»Gospod,« ■— sem pripomnil — »saj smo mi tudi narodni...«
»Hudiča ste narodni,« je vzrojil, »če bi bili narodni, bi ne šli z Varni Nemci, so-cijalisti, komunisti, boljšeViki in druga so-drga. ia je sramota!«
»In če bi šli Nemci, soeijalisti itd. volil Vašega kandidata?«
»Potem bi pa mi zmagali.« »Ali bi potem ne bila sramota?« »Seveda ne, ker mi smo napredni ljudje in državotvorna stranka.«,
»Gospod, kdo pa je napreden; saj naprej hodim tudi jaz in no ritensko...«
»Se vidi, da ste zabit klerikalec. To je treba vzeli v abstraktnem pomenu,« me je z jezo prekinil gospod politik. Ali veste, kaj je abstrakten pomen? Figo veste.
».. .ali je morda napreden tisti, ki naprej na glavo pade in ne vznak?-;
Nam ie vseeno, kako kdo na glavo pade, samo da našo stranko voli, ki je svobodomiselna skozi in skozi.<r
»Gospod! Svobodomiselni smo tudi mi, ki pravimo, da so vsi ljudje enaki pred zakonom in da bodi svobodno vse: izražanje misli, tisk, govor, prepričanje, volitve itd. Taka j so državljan' dvojo vrsto?«
»Ta enakost in svoboda je .samo za nas in naše somišljenike, za druge nejever-nike pa ne. Dokler ne bo vos narod v naši stranki, bodo državljani dvojne vrste. Pravo svobodo in enakost bo prinesla šele naša stranka, ki je zoper klasično izobrazbo, katera je kriva vse neenakosti. Strnite, kaj ne? Seveda Vam moram razložiti, ker niste nič v šolo hodili ali pa le prav malo, kaj je klasična izobrazba. To je latinščina in grščina. Jaz imam sicer samo dvo realki, kar je popolnoma dovolj, toda moj fant hodi v gimnazijo, pa tudi on že uvideva nepotrebnost teh starih jezikov, ker mu kar ne gresta nič v glavo (fant se je bolj po meni vrgel). Zadnjič sem bral v časniku (3aj ga imam še sabo, le poglejte): Duo si faciunt idem, non est idem — pa mi ni znal povedati, kaj se to pravi. Zato sem se obrnil na učenega somišljenika in ta mi je povedal, da je to isto kakor: liberalcem groš, klerikalcem pa knof. Če hočemo biti torej vsi državljani enaki, mora klasična izobrazba iz šol izginiti.«
— Mož se je razvnel in govoril čedalje bolj logično in, po njegovem, sila učeno,
. Gospod, zakaj pa tudi Vaša slranka nI za pošten sporazum, kakor je opozicija. Brez sporazuma bo vedno večja zmešnjava, reda pa nikjer.
»Sporazum je liimparija in zmešnjava je za nas, ne pa red. Z redom bi nas radi proti državni elementi spravili ne samo ob dobiček, temveč tudi ob čast.«
ki hoče, da bodi nova država Velika Srbija, in hrvatsko-slovensko-muslimanskega, ki se temu upira in zahteva federacijo ali vsaj samoupravo. Končno prehaja list na volitve in pravi: »Volitve je vodil Pašič. Zapreti je dal Radičev generalni štab kljub odporu hrvatskih sodišč. Toda »Hrvatska Zajednica«, ki je dotlej priznavala monarhijo, se je nato združila s HRSS. Nismo poučeni, na kakšen način se je na Hrvatskem zavarovala svoboda glasovanja. Kar je znano, je to, da se vrne v skupščino v Belgrad 68 radičevcevj prej jih je bilo 70. V parlament pridejo možje kakor A. Trumbič, ki so se bili pred petimi leti oddaljili iz njega. Opozicija bo štela 136 glasov namesto 164, velesrbi (radikali in »jih zavezniki) se vrnejo v skupščino kot večina (162 namesto 127). Oni bodo torej zakoniti gospodarji. Toda spomnili se bodo besed Hrvata : »Naša dolžnost je, da te Balkancc prerojimo, ne pa da balkanizi-
ramo Hrvate in Slovence.« Ni velikega naroda brez resnične solidarnosti«
Pred volitvami in "po voIHvah. Dne 1. febr. se je vozil ravnatelj dr. Borko v salonskem vozu, priklopljenem potniškemu vlaku po progi in prevzemal prošnje in pritožbe osobja. Na to ljudomilo namero je bilo osobje opozorjeno s posebno okrožnico. 11. februarja, torej tretji dan po volitvah je pa krožila okrožnica, da gospod ravnatelj radi obile zaposlenosti nc more sprejemati po štirikrat, ampak samo po trikrat na teden in da je gospod ravnatelj v osebnih zadevah zadnja in-štanca, h kateri naj se zateče osobje šele, ko so vse druge odpovedale, odnosno niso mogle prošnjika ali pritožnika zadovoljiti.
opravičen način dokazati svoje veselje nad sijajno zmago. Okoli 100 njih po številu so v sprevodu z zastavo prepevali narodne himno in euli so so »živio klici« in slično. Sprevod je krenil tudi pred hišo srezkoga poglavarstva, kjer se je tudi navdušeno odpola narodna himna. Nato so se vrnili in gloj, pred njih so stopili po nalogu »rezkega poglavarja Gjuro Bcscha trije žandarji z nabitimi puškami in bajoneti ter na surov način razgnali to množico manifestantov. K sreči se jo ta miroljuben narod lepo razšel, dasiravno je bilo veliko ogorčenje nad tem nastopom oblasti. In to glejte je dalo povoda, da ro se še istega večera morali zapreti vsi javni lokali, ukinile kinematografsko predstave i. dr. Takoj jo bila pojačana varnostna straža, katera ja bila poklicana iz najbližje okolico na pomoč. Tako so imeli oblastni organi popolno garancijo, da so
»zaduši vsaki nemir«. Nekoliko Ijndi je bilo takoj odpeljanih v zapor. Drugi dan je bila izdana stroga naredba in sicer, da se morajo zapirati hišna vrata ob sedmih a nobenega človeka ne sme diveti varnostna straža pa deveti url broz opravičenega razloga na ulii ei, sicer mu preti zapor. Nadalje je strogo prepovedano širiti vesti, da je bila režimska stranka pri volitvah poražena — pretnja zapor. Sprehajanje dovoljeno v skupini naji več treh oseb. Razumljivo je, da so bilo prepovedane do daljnjega vso zabave brez izjeme, tudi delo v društvu naj do preklica po osmi uri zvečer počiva. S toga jo razvidno, kakšno življonje ko je pričelo. — Tako jo podobno Djakovo kletki, v kateri živijo ukro-teni ptički, ki so pa obkoljeni s puškami in' bajoneti. Take svobode si ryvno nismo zamišljali po volitvah!
novice,
g. Anton Čepon, duhovnik ljubljanske fije, doma iz Horjula. Čestitamo!
—- Poroka. (Bršljia pri Novesa mectn.J Poročila se jc v sredo 11. t. m. gdč. Mici Tur-kova, večletna požrtvovalna načelnica orliSke-j ga krožka v Novem mestu >: g. M. Žagarjem, posestnikom in gostilničarjem v Siopičah. —» Mnogo sreče!	?
—	Star naprodnjak nam piše: Nekulturna klika povojnih afaristov po svojem časo-: pisju sramoti resnično svobodomiselne ljudi* ki so imeli v sebi šo čast ln ponos, da se niso, dali udinjati »Samostojni dem. stranki«. — Volitev je po ustavi tajna. Nihče, ne sme po aakonu izvrševati kakega terorja nad volivcem, čegar skrinjica je bila dovoljena, niti od njega zahtevati spričevalo, kam je volil. Vsak ima pravico reči, da to nobenega nič ne briga. Zaupniki skrinjic so bili pri vo» litvah — toda ne v namen, da prisluškujejo, ali kombinirajo, kam jc posamezni volil — temveč, da se pri volitvi ne gode zlorabo na škodo te ali one stranke. — Naš državni pravnik pa jo po volitvah onemogel, ali pa popolnoma odpovedal, kajti sicer bi ne bilo mogoče, da s Jutro« prinaša vesti, ki so dia-v metralno nasprotno kazenskemu zakonu in ustavi, on pa — ne vidi nič, no sliši nič. — Dobro! Če je njemu prav, je nam tndi, toda dušnega našega življenja ue bo obvladal« klika, ki ji je postal v zadnjem času duševni vodja — g. Josip Turk. — Jaz stori liberalec in dolgoletni sotrudnik »Slov. Naroda« sem bil svojčas tndi v občinskem odbora in vem, kako sta šla pok. dr. Iv. Tavčar in I ven Hribar temu možakarju ua roko, — Elektrarna se je sezidala na »Ledini« mosto ob tiru južne železnice, sam« zato, da si je ta g. Tnrk pridobil premoženje z dovozom premoga, namesto da bi v elektrarno vozil le industrijski tir. — Dobil je vse mostne vožnje bodisi za odpeljavo smeti, snega, blata itd. Jaz mu to is srea privoščim, protestiram pa odločno, da se drzne bodisi on, bodisi tisti, kterim je on vzor in dika, vrhunec intelektualnosti, staviti ee z nami v. eno vrsto. Vi ostanlto lepo med seboj v svojem »kulturnem krogu«, ki mu naeeljuje gospod Bolčev Pepo, mi pa ostanemo v svojem krogu, kjer so zbirajo prvi duševni delavci slovenskega naroda,
—	»Jutrov« privilegij nad trgovci!? — »Jutro« dan za dnevom napada gospoda Je-lačina. V petkovi številki ga celo poziva, naj odloži poverjena mn mesta! — Na nobenem občnem zboru in volitvah pri zvezi gremijov, kakor Trgovski in obrtni zbornici ni bilo govora, kteri politični stranki mora pripa* dati načelnik »Zvezo« ali odbornik zbornice itd. Kako pride stranka do pravice, da napada in zahteva odstop moža, kterega je postavila soglasno stanovska organizacija na čelo!? — Roke proč od naših organizacij gospodje politikastri! Mi si bomo naše stanovsko organizacije že sami urejevali bre* Vas! — Ako pa kteremu izmed gospodov tovarišev okoli »Jutra« ne da politična žilica miru, svetujemo mu, naj nikar no zanaša v stanovsko organizacijo politike, ker bo to škodovalo lo stanovski organizaciji, kar pa odločno odklanjamo — trgovci z dežele!
—	Enrz češkega jezika. V svrho nameravanega letošnjega izleta Jugoslovansko-čcško-slovaškc lige v Ljubljani in Mariboru v Češkoslovaško republiko, kakor tudi v svrho obiskov raznih rodoljubnih društev ČSR, se bodo tudi letos vršili praktični kurzi češkega jezika, kjer bode predaval lektor češkega jezika prof. dr. Vaclav Burian. Ti kurzi se bodo vršili v poslopju državne realke Vegova ulica v razredu I. b, pritličje. Začetek pouka bode v torek dne 17. II. 1925 ob 18. uri. Ta pouk jc popolnoma brezplačen. Vsi prijatelji češkega jezika, ki bi hoteli udeležiti se teh kurzov, se vabijo, da se dne 17. II. ob 18. uri prijavijo na uvedeno mesto pri prof. dr. Burianu. Priporoča se obilna udeležba.
—	Slovenski izdelki na razstavi v CIcvo-landu. Od 29. jan. do 6. februarja t. 1. je bila v Clevelandu velika razstava živil in sorodnih izdelkov. Prvič so se te razstave udeležili tudi slovenski obrtniki, in to J. Potol ar s svojimi neopojniml pijačami, ki vživajo v Clevelandu najboljši sloves.
—	Jugoslovanski naronnl dom v 3aii Fran-elsku. Srbski, hrvatski in slovenski izseljenci v Kaliforniji so sklenili, dn si j^radc v San Frančišku svoj skupni Narodni dom. V to
fie nekaj z Viča. Ne moremo si kaj, da bi tndi me, matere viških otrok ne izreklo par besed o predrznem natolcevanju, ki ga je poslalo v svet petkovo »Jutro« o gdč. Ha-novi in o g. Iv. štruklju. Kljub vsemu obrekovanju pa je vendarle gola resnica, da jo v razredu bivšo gdč. Hanove ena sama Orlica, neka Skalar, ki jo pa ni vpisala ona, ampak je bila vpisana že prej, Sokolice so pa štiri. Znano pa nam je tudi, da ni gdč. Hanova delala med njimi nikakega razločka ln je z isto materinsko ljubeznijo skrbela za dobro vzgojo vseh svojih učenk. Klicala jih je v šolo še posebej v popoldanskih urah in jih vadila v cerkvenem petju in drugih šolskih predmetih, spomladi in poleti pa jih j8 učila celo na vrtu na posebni gredici umno-ga gospodinjskega vrtnarstva. Pridelke so učenke prodale, izkupiček pa poslalo društvu »Pomladek«. Nasprotno pa drugo učiteljico — obrekljivke komaj čakajo, da zapoje šolski zvonec, da so proste otrok. — Tudi nam je znano, da je neki deček tukajšnje šole redno odhajal od doma s knjigami, v šolo ga pa večkrat ni bilo, ker so je raje potepal okrog. Naš dosedanji vrli šol. vodja g. Štrukelj pa je šol sam za njim, ga iskal, ga tudi našel in ga pripeljal v šolo ter ga tako odvadil postopanja. V zahvalo za tako vrlo delo pa mora seveda po sedanjih »zakonih« dobro učiteljstvo proč, nastavljajo pa se drugi, ki so gospodom višjega šolskega sveta bolj pri srcu.	Več mater.
Trbovlje. Občinske volitve so razpisano tea 1. marca. Kandidatne liste je vložiti do 19. t m. Skrinjic bo sedem ali osem — kakor menda še ni bilo v nobeni občini. Pa ni prišlo do kompromisa, je največja zasluga socialistov in Jake Klenovška, ki so bili lo tako dolgo za sporazum, dokler so upali, da dobijo oni vse v roke, pozneje so pa s pomočjo mlajših komunistov vse onemogočili. Posebno je bilo smešno gledati Klenovška, ko je pri svoji lepi »meščanski« službi govoril o nevarnosti za razredni proletarijat. Simpatije vseh trezne j šib delavcev so na strani ljudske stranke, ki je že pri zadnjih volitvah tako lepo napredovala in ld je edina v stanu na občini zopet uvesti redne razmere.
Trbovlje. Poročali smo že, da zahteva ge-rent odstranitev usmiljenk iz izolirnice. Vzrok je pa to, da so boida (strah in groza!) klerikalno, nekaterim demokratom pa zato neljube, ker so jim iz obč. gospodarstva znane stvari, ld močno diše po korupciji. Za svoje požrtvovalno delo ob času nalezljivih bolezni so pred meseci z zdravnikom vred prejele pohvalo, a jim še od občine do danes ni bila
>? ? ?«
>Le glejte me! Mi smo državotvorna stranka ln si hočemo ta pridevek tudi pošteno zaslužiti. Poslušajte! Čim večja zmešnjava je, tem bolj se menjajo vlade in ministri in tem bolj pogoste so volitve. Na ta način dosežemo mi lahko, da bo imel v par letih vsak pristaš naše stranke, ministra v žlahti — in kdo si upa taki stranki očitati, o-a ni državotvorna. Pa ne samo to. Ministrovanje tndi ni zastonj. In na ta način naši. stranka ne bo samo nosite!jioa velikih idej, nego tudi blagostanja.«
s Gospod, Vi sle velik mož in popolnoma me boste spravili na svojo stran. Samo to mi še povejte, zakaj vedno govorile o protidižavnih in prevratnih elementih. Jaz ne vem. če je v vsej Jugoslaviji kdo, ki bi si želel državo razbiti. Ljudje hočejo samo reda in poštenega kruha in svobode, pa da bodo pred zakonom vsi enaki. Saj bi lahko vsi v miru in prav dobro živeli.«
>Kaj? Da ni prevratnih in protidržav-nih elementov? Vsi, ld bo zoper >Narodni biok<v so taki in teh je skoraj tri četrtine prebivalstva. I, •- vsi opozicijonalci.c
»Če jih je tri četrtine, kako je pa poleni mogoče, da je dobil >Narodni bloki pri zadnjih volitvah večino?« — sem vprašal radovedno. Gospod državotvorni politik, narodnjak in naprednjak pa je slovesno odgovoru:
?,S temi volitvami je hotela vlada napraviti plebiscit, da so v moderni, kulturni, sv obodni in demokratski državi volitve popolnoma nepotrebne.^
naznanjena, pač pa znane odredbe proli njim in zdravniku.
Kamnik. (Nočno junaštvo orjunsko maščevalnih tipov.) V pondeljek okrog 10. ure zvečer je nekdo polil s črnilom hišo ugledne in odločno zavedne obitelji Stele-tove, kjer je bila med volitvami naša agitacijska pisarna. Hiša je nedavno prenovljena nudila najlepše lice, za kar bi bilo pa sedaj potrebno celotno ponovno preslikan,jo. — Zandarme-rija baje išče zločinskega ptiča; slišali smo, da na željo samih žorjavovcev, da bi tako odvrnili vsak sum od svojo plati. Vendar si upamo trditi, da se jim to ne bo nikdar posrečilo. Ne mislimo, da je bil ta junak kdo njihovih agilnih prvakov; daljo tudi ne vemo, če je bila stvar naročena; eno pa ostane za nas pribito, gospodje, da je to lepo dozorel sad va?o orjunaške vzgoje, plod sistematičnega nbijanja najprlmitivnejših osnov srčno kulture in morale. Zato ostanete za nas zapisani za vedno kot moralični krivci vi vsi, dokler radikalno ne izločite vseh takih izrod-kov iz sebe. Zato poskrbite tisti, ki pravite, da ta izliv nizkotne maščevalnosti obsojate, potem šole bomo v vaše poštenje verjeli! Lo pojdite za sledom čez cesto v samotno ulico ln poglejte, če se tam zadaj ne odpirajo neka orjunaška vratica! — Kot čujemo jo tisti vi-tezič, ki je presit našega kruha v nedeljo zvečer bruhal najogabnojše psovke podlo duše na naše ljudi, svoje plačilo bo že prejel. Podobno se lahko zgodi še komu. Tudi podružnica Trgovsko banke si lahko poišos boljših rcklamatorjev za svoje podjetje. — Nočemo nikomur krasti političnega prepričanja, tako manire prepustimo vam. Nikdar pa no bomo trpeli, da bi ljudje, ki se rede ha naš račun, pljuvali i>o nas in nas bili v obraz. Samo z gospodičnami, ki so v nedeljo kričale: »Dol s farji!« etc., so ne bomo pečali, ker so so že samo obsodile preveč!
Kamnik. Ko je v nedeljo med volitvami g. župan dr. Karba na Glavnem trgu odtrgal-s prostora za plakatiranje volivni lepak SLS in sem se podpisani »drznil« prvi protestirati in gospodu povedati, da se tak čin za župana prav nič ne spodobi, ni gospod vedel drugega opravičila za svoje dejanje, da bi se izmotal iz neprijetnega položaja, kot da me je počastil z besedami, da imam »dolg jezili, ki me je že enkrat tepelk Ker na moj poziv, naj storijo o »mojem lepenem dolgem jeziku« pove do kraja, ni odgovoril in ker želim, da bo stvar popolnoma jasna, smatram za umestno povedati tem potom sledeče: Ko je ob priliki nekega semnja g. Hornar Tomaž, zvest dr. Karbov možakar, menda po naročilu g. podžupana, ki sicer skrbi ob semnjih za red, postavljal stojnice in kot tak komandiral, da se imajo postaviti tik do mojega lokala, sem se temu z ozirom na to, da bi bil na ta način oviran prost dohod v moj lokal in da stojnice nikdar še niso bile tako nameščene, odločno uprl. Ker se je g. Homar čutil užaljenega, da sem se upal braniti svoje pravice in tudi pred njegovim ostrim poveljem: »Zginite! Nimate nič govoriti!« (g. župan je v nedeljo podobno poveljeval!) nisem padel na kolena, me je — nedvomno z vednostjo g. župana — naznanil potom sodišča držav, pravd-ništvu radi prestopka po § 104. V zadevi me je zaslišalo tukajšnje sodišče, nedavno pa me je obvestilo, da je ovadba z ozirom na mojo nekrivdo brezpredmetna in jo kot taka šla v koš. — G. župan, tako je ta stvar! Iščite kimavcev pri svojih ljudeh, mi pa bomo vedno odločno branili svoje pravice z vsemi postavno dovoljenimi sredstvi in kot tak pride prav tudi — »dolg jezik«! In če z njim ravno jaz pridem do svojih pravic, sem samo vesel tega daiu in nanj ponosen. — Kamnik, 13. febr. 1925. — Ivan Tajč, čevljar.
Djakovo. Tukaj so zavladale precej žalostne razmero. Vodno se nam govori, da smo v svobodni državi, toda zanimive so stvari, katere se dogajajo pri nas. Zato hočomo nekoliko upoznati ljudstvo, na kakšen način jo mogoče doseči najlepši mir in rod v enem od manjših most — k"V' i. pr. Djakovo. Vse je lepo ln mir;	red volitvami,
toda e>ed» js ko so se	ale, nastopil jo
čas, ko no ljudstvo	na najskrom-
nejše. — Ko so Dji	izvedeli, da jo
snnagala skupina oj	lnih strank, so
a« abrali proti vcčoi	ki so hoteli na
—	Dve novi žrtvi. Gospodična učiteljica Iva Jagrova, ki že 17. leto dolnjo na šoli v Zagorju ob Savi, jo prestavljena na er-.oraz-redno šolo v Turjah, okraj Laškn. Vsa »-"mraka okolica se zgraža nad tako grdim ravnanjem z bolno in pošteno učiteljic. le brezsrčni ljudje kakor L. Jolor'% fs naslajajo in uganjajo orgije pobesnelosti. Ko'iko časa še bo svet mirrfo prenašal tako nečloveško tiranstvo! Zagorska okolica je doživela tekom 2 dni troje premešeenj: L mesto M. Polka za upravitelja v Toplicah je imenovan orjnnaš Fr. Golob; 2. prestavljena je gdč. Jagrova; 3. prestavljena je pa tudi gdč. Marija Hauptmanova, tudi definitivna učiteljica v Zagorju. Zakaj tudi ta? Ni ga vzroka. In kam so to- poslali! K Sv. Miklavžu, visoko
v	hribe. Ubogo, slabotno rovico poženejo sodaj srodi zime brez vsakega povoda z domačega kraja v laško gričevje! Ali vas ni sram, krvopiji, da uničujete ubogo učiteljico zato, ker ne trobi v vaš politični rog! Kje sto vi, plemeniti in viteški Sokoli G., ki gledate mirno take vnebevpijoče krivico! In
vi	stanovsko zavedni UJtT -jevci, ali morete še trditi, da se jo šo kdaj tako grdo postopalo z učiteljskim stanom kakor se postopa sedaj, ko soodloeuje o usodi posameznikov toliko hvalisana in v nebo povzdigovana stanovska organizacija UJU?! Ali boste čakali, da se vam vžgo pečat neizbrisne sramote? Ali se ne zavednte, da si spletate bič, ki se bo opletal prej ali slej okrog vaših občutljivih ploč. — Mi vas pomilujemo. — Tudi učiteljska imenovanja iz mariborsko oblasti
| so presenetila marsikoga. Sicer odločuje tam g. Anton Hren, šolski upravitelj v Studencih pri Mariboru, ki jo v tem pogledu vsekakor boljši kakor znani g. Luka na Kranjskem, vendar so je prizadejala nekernn kom-petentu, kojega imo za danes šo zamolčimo, očividno vnebovpijoča kriviea. Ljudje, mož z 32 službenimi leti ter z družino jo podlegel ; pri kompetenci mladičem s 4 službenimi leti. j Krasen zgled tovariško obzirnosti! Lo tako j naprej, UJU!
—	Najvažnejše delo vseh naših organl-j 7acij v mesecu februarju. Do konca februarja je treba obnoviti naročnino na Mohorjevo družbo, oziroma so na novo vpisati, kdor še ni član. Kakor štejemo ln primerjamo te dni glasove, ki jih jo dobila v kakem kraju ta ali ona stranka, prav tako bi morala vsa naša javnost vsako leto ugotoviti, katere župnije nazadujejo in katere napredujejo glede števila članov Mohorjevo družbe. Včasih je tudi res »Slovenec« vsako leto prinašal natančen pregled gibanja udov Mohorjevo družbe. V zadnjih letih so po nekaterih župnijah intenzivno agitacijo za Mohorjevo družbo nekoliko opustili in posledica je tudi padanje števila udov Mohorjevo družbe, tako da smo letos padli celo za malenkost pod 40 tisoč. In vendar jo štela Družba žo nad SO tisoč članov! — Sodaj imamo šo dobrih štirinajst dni časa za nabiranje udov. Čez štirinajst dni bodo tudi te drugo »volitve« končane, ki bodo ugotovilo, v koliko smo letos napredovali na kulturnem polju. Da bi tudi te druge volitve sijajno Izpadle! Zato naj se vpraša to dni vsak prijatelj našega naroda: Koliko je naša župnija napredovala, oz. nazadovala od 1.1924. in od 1. 1919.? Razdeliti si je treba delo po posameznih vaseh, da no bomo več nazadovali v tako važni stvari, kakor je baš Mohorjeva družba. Torej hitro na delo, vsakega dne, zlasti pa vsake nedelje jo sedaj škoda, če bi se ne napravilo ničesar za Mohorjevo družbo.
—	Nagrada za katohete, nčitelje na eks-liurendnik šolah. V Uradnem listu št. 12, z dne 5. t. m. je poziv od g. dr. Pestotnika, da naj katehetjo in učitolji na eksknrondnih šolah kot tudi učiteljico ročnih del narode do 8. t. m. prijave za nagrado za čas od 1. sept,. do 81. doc. 1924. — Prav! Samo to so ne da razumeti, kako naj bo prijava že do 8. t. m. v Ljubljani, ko je pa Uradni list došel k nam 10. t. m. — Ali g. dr. Pestotnik ni upo-števnl, da podeželski ljudjo nismo v Ljubljani. Nekateri pa pravijo, da nas jo hotel zalotiti! Prijavo treba poslati na računovodstvo delegacijo min. financ v Ljubljani.
—	Umrla jc na Dolenjem Jezeru št, 37 pri Cerknici r petek dopoldne hčerka ugledne družine Frančiška Kcbč po kratki bolezni v 35. letu starosti. N. v p.!
—	Promocija. Dno 4. t. m. je promovlral na dunajski univerzi doktorjem filozofijo,
ho so priredili dne 18. jan. t 1. v Snn Frančišku v Engles auditoriju Narodni dan s sodelovanjem vseh srbskih, hrvatskih in slovenskih pevskih in glasbenih društev. Govorili so Slovenec Šuklje, jugoslovanski konzul Slobodan Jovanovič, Srb dr. T. Negrič in mnogi drugi. Udeležencev je bilo več tisoč s celega Pacifika. Prireditev je sijajno uspela in je zgradba Narodnega doma zagotovljena.
—	Poneverba. Pri podjetniku Albertu Katiču v Bakru je bil uslužben do 10. febr. kot uradnik 30 letni Rudolf Katipa doma iz tVitkovic na Moravskem. Mož pa je grdo zlorabil zaupanje svojega gospodarja. Poneveril mu je namreč 10. febr. 20.000 Din in jo neznano kam pobegnil. Mož je visoke, čedne postave, čedno oblečen in govori tudi več jezikov.
—	Velik vlom v Somboru. V noči na 12. lebr. se je izvršil v Somboru predrzen vlom, in sicer pri trgovcu Ivanu Eremina. Vlomilec je pobral samo razne dragocenosti in se ni brigal za drugo blago. Odnesel je ovratnico z dajamantom, 7 zlatih zapestnic, nekaj prstanov in uhanov, zlatih in srebrnih gumbov in zlatnik za 10 kron v skupni vrednosti do 40 tisoč dinarjev. Tat je moral domačo razmere prav dobro-poznati, da je našel vse te dragocenosti, vendar nimajo do sedaj o njem še nobene sledi.
—	Žrtev požara v llrastju. Povodom požara v Hrastju, o katerem smo že včeraj poročali, je pustila 141etna Helena Podboršek, ki je čuvala dveletnega Tončka, sinčka svoje sestre Frančiške, Id hodi na delo v tovarno za klej v Ljubljano, fanta doma v vozičku in je šla gedat požar. Otrok je spaj. Medtem pa se je vnela za zapečkom otroška žinmica, kamor jo je dala dekle sušit. Žimnica se je vnela in je nastal v mali sobici tak dim, da se je otrok zadušil. Ko je prišla mati domov, je našla dete mrtvo v vozičku. Dejanski stan je ugotovila včeraj policijska komisija iz Ljubljane pod vodstvom koncipista Polca, kateri je prisostvoval pol. zdravnik dr. Avramovič.
—	Za bližnji postni čas priporočamo iz samozaložbe Tiskovnega društva v Kranju: 1 »Sv. Križev pot« Sv, Leonarda P. M. (32 strani) v priročni obliki z razločnim velikim tiskom; en izvod stane 2.50 Din. Knjižica je broširana v trdem kartonu. — 2. »Pasijon ali trpljenje N. G. J. Kr.«, broširano s trdim kartonom. 1 izv. stane 3 Din, na vsakih 10 izv. 1 izv, povrhu. Pri večjem odjemu (čez 100) poseben popust. Oboje je pripravno 7.a razširjanje nabožnega čtiva v večjih množicah. Ima odobrenje Šk. ord. v Ljubljani z dne 4. II. 1925 št. 370. Naročite ttkoj pri Tiskovnem društvu v Kranju.
—	H. književca tombola Jugoslovanske Matice. S številkami 45, 90 in 4 so bile zadete vse ambe in teme. Dne 7. t. m. so bile i/žrebane številke za kvaterne, in sicer: 63, 66, 9, 88, 65 in 48. Kljub velikemu številu izžrebanih številk pa niso bili zadeti še vsi dobitki za kvaterne. Zato je pokrajinski odbor Jugoslovanske Matice izžrebal danes za kvaterne še sledeče številke: 25 in 38. S temi in prejšnjimi šovilkami pa bo bržkone zadetih več kvatern, kakor pa je še prcosta'ih dobitkov. V tem primeru sc bo vršilo med vsemi Pokrajinskemu odboru Jugoslovanske Matice do 21. t. m. vposlanimi tablicami, ki so zadele kvaterno, podrobno žrebanje. Dne 22. t. m. pa bodo izžrebane številke za činkvin.
Mens sana in corpore sano — želi vsaka pametna mati svojim otrokom. V dosego toga mnogo pripomore dnevno en kozarec Radenske vode. Uvažujto presenetljivo analizo, .vprašajte Vašega zdravnika!	5934
»Ncosan« Krema Vam štedi na dveh straneh, prvič, ker se je zelo malo porabi, drugič ker poveča trpežnost obutve. 874
iz štajersko.
š Krekova mladina, podružnica Štore, priredi v celjskem Narodnem domu igro >L>on Fernando«. Prijatelji delavske mladine, vabljeni. Začetek točno ob 4; — Odbor.
š Pilštanj. (t Šolska upraviteljica gdč. Kristina Berthold.) Kdo je ni poznal? In kdo je ni visoko čislal? Še nasprotniki so jo morali spoštovati. Čez 40 let je plodonosno delovala na naši šoli. Bila je vedno vzor učlte-ljica-vzgojiteijica. Globoko izobražena, pa tudi globoko verna. To pa ne samo skrito sama zase, ampak tudi odločno povsod v javnosti. In tako je vzgajala tudi mladino. Lepše jih je učila -- svoje ljube šolarčke — k::kor najbolj verna mati. Vsak dan je male vzela seboj v cerkev iu je tem z njimi molila i:i prepevala svete pesmi. Zato je pa tudi Bog tako bogato blagoslavljal njeno delo. Ob njeni smrti vidiš povsod solzne oči: to so solze hvaležnih otrok. »Izgubili smo mater« — tako glasno vzdihujejo sirote. — Gdč. Kristina je pa bila vzgojiteljica tudi odraslim in to posebno s svojim lepim zgledom. Ni se sramovala prva klečati pri obhajilni mizi; ni se sramovala v cerkvi peti in glasno moliti. Njena. vztrajna molitev je razlivala blagoslov božji po celi župniji. — Tudi revežem je bila dobra mati — tako da jo ostala sama uboga. Sama si je ptritrgala kruha, da ga je mogla vsaj drobtinico dati svojim šolarčkom. Koliko revežev je pa nasitila na svojem domu I — Res učenka nesmrtnega Slomšeka ne samo v besedi ampak šc bolj v dejanju. — In zatisniia je dobra mati gdč. Kristina svoje oči po kratki oiučni bolezni 9. svečana; v sredo pn položimo v domačo zemljo Djene telesne ostanke:
a v naših hvaležnih srcih bo vaor-vzgojiteljica in dobra mati imela ohranjen večen spomin.
š Izgon. Iz policijskega okoliša mesta Maribor je izgnana za dobo deset let s prepovedjo povratka 40 letna šivilja Viktorija Kohnjec, doma iz Bovca, pristojna v Ljubljano. — Dalje je pregnan iz Maribora 28 letni sedlarski pomočnik Albin Vavpotič, doma iz Dravograda in sicer tudi za dobo 10 let. — Oba sta izgnana kot nevarna in nadležna tujca.
h Koroške.
k Slovenska deželna poslanca v koroškem deželnem zboru z.a pravice slovenskega prebivalstva. O priliki /.adujo proračunske razpravo v koroškem deželnem z.boru sta opetovano po. vzela besedo tudi slovenska poslanca župnik Poljanec in dr. Petek. Izjavila sta, d« tako dolgo ne moreta glasovati za proračun, dokler se ne izpolnijo določbe mirovne pogodbe o pravicah narodnih manjšin. Posl. Poljanec je najprej vprašal deželnega glavarja, zakaj še vedno niso nastavljeni železničarji, ki so bili po plebiscitu vsled narodnosti odslovljeni? Vsled narodnosti je bilo toliko družin vrženih v bedo in izročenih gladu. V Svetni vasi je zadruga za preskrbo električne moči. Iver jo sedaj vso gotovo, pri,de ena svetilka proti vsem prejšnjim pogodbam na 6-10.000 K. Posestniki so brez vsakega zaslužka, ker ni snega, in posestvo pojde za posestvom, ako bodo morali tako visoke račune plačati. Deželna vlada naj bi posegla vmes in obvarovala kmete pred najhujšim. Prijel je tudi g. šumija, ker je na zborovanju v Pliberku rekel, naj gredo oni, ki se jim tukaj ne dopade, iz dežele. Gospodje se motijo, če mislijo, da nas lx>c'o na ta način pridobili: če nam bodo pravični, se bomo v razmere vživeli, drugače pa ne. Velikovško okrajno glavarstvo je zahtevalo načrte domačih mlinov, ki so bili zvezani z velikimi izdatki. G. poslanec vprašuje, zakaj se je to zahtevalo in m kaj se bo to rabilo? Če se peljemo z jutranjim vlakom v Celovec, vidimo na vseh postajah veliko število otrok, ki pohajajo v mestne ljudske in srednje šole. V Avstriji imamo že itak preveliko inteligence, ki v tako mali državi ne dobi službe, vse je prenapolnjeno. Prej je šlo lahko, ko so zasedli vse boljše službe nemški uradniki na Češkem, Poljskem, Slovenskem itd., a zdaj je tega konec. Gledati je na to, da se prepreči inteligenčni proletariat. Konjereja se ne izplača več, ker so avtomobili konje skoro popolnoma izpodrinili, /ato naj vlada poskrbi, da se bo bolj razvila govedoreja in mlekarstvo. Slovenci privoščimo Nemcem gospodinjske šole, vendar pa moramo zahtevati, da se ozira tudi na nas, da se podpira in dovoli gospodinjska šola v Št. Rnpertu, ne pa otež-koča. Če pridemo enkrat do kmečkih zbornic, zahtevamo seveda svoje zastopstvo. G. dr. Petek je obravnaval politično vprašanje.
Iz Ljubljane.
lj Umrla je včeraj 14. t. m. gdčna Jelica Dežmanova, hčerka glavnega poslovodje knjigoveznice K. T. D. Bolehala je dolgo časa ter svoje hudo trpljenje udano prenašala. Bila je članica orliškejja krožka pri Sv. Petru, kjer je zelo vneto delovala. Pogreb bo v pondeljek 16. t. m. ob 4. popcldne z Domobranske ceste. Rnjnici svetila večna luč. Žalujoči rodbini naše sožalje!
lj Umrl je včeraj v soboto g. Karol Hager uradnik Kranjske hranilnice v p. — Svetila mu večna luč!
lj Himen. Danes se je poročil tukajšnji magistralni arhitekt Mušič z gdč. učiteljico Vidmar. — Čestitamo!
lj Umrli so v Ljubljani: Milan KohI, reje-ncc, 10 mesecev. — S. Gerovefa Angela Ora-žem, usmiljenka, 19 let in pol. — Marija Zohar, postrežnica, 33 let.
lj Enaka imena. Na demokratski kandidatni listi za ljubljansk i občinski svet stoji med drugim tudi ime g. Cirila Dolenca, ravnatelja bivše deželne prisilne delavnice v pokoju. Na več vprašanj, če je g. ravnatelj v p. Ciril Dolenc identičen z g. Cirilom Dolencem, ravnateljem ljubljanske obrtne banke, odgovarjamo, da ne gre za isto osebo, ampak da sta to dva različna gospoda, ki imata slučajno enaki imeni.
lj Naprednost in naprednost. V starih ljubljanskih časih je veljalo za »nobelc in za »napredno«, če kdo v nedeljo ni šel k maši, ali pa če je že šel. da med povzdigovanjem ni pokleknil. Po maši pa je bilo treba nekoliko po-zabavljati na »farje« in povedati v gostilni kakšno bolj mastno. Vprašanje o tej vrsti naprednosti so pa tekom let ljubljanske grče rešile tako, da naj ljudje le hodijo v cerkev, če hočejo, in da naj se tam tudi dostojno obnašajo, če že gredo noter, ali pa naj gredo kar naravnost v oštarijo, če jim maša ne diši. Pro-staško zabavljinje čer. »farje« že zdavnaj ne velja pri Ljubljančanih za »naprednost«, ampak za surovost in za neotesanost. Kot znak napredka in naprednosti pa smatrajo Ljub-ljančanje danes boj proti nasilju, boj proti pritiskanju tiskovne svobode, proti prepovedim ali nasilnim molenjem javnih shodov in proti nastopom javnih varnostnih organov proti mirnim ljudem na višje povelje. Naprednost je boj za svobodo, umazano nazadnjaštvo pa je žer-javovsko nasilje. To danes Ljubljančanje vedo.
ij čegar je pes? Na Martinovi cesti v Ljubljani se je priklntil k vozu posestnika in gostilničarja Matije .Terana iz Beričevega 5 do 6 mesecev ?tar lovski pes brez ovratnika in
znamke. Tekel je za vozom do njegovega doma.
Kanditlatje »Ljubljanske samo-
! upravne liste« za obš. volitve.
j I. KANCIDATJE ZA OBČINSKE ODBORNIKE.
1. Dr. Ljudcvit Perič, odvetnik. 2. dr. Ivan i Stanovnik, odvetnik. 3. Ivan Deržič, železniški uradnik. 4. Dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik. ; 5. Ing. Alojzij Hočevar, inženir. 6. Dr. Josip i Hacin, odvetnik. 7. Janko Ncp. Jeglič, šolski j ravnatelj in posestnik. 8. Franc Orchek, poso-j jilniški ravnatelj in posestnik. 9. Josip Pire, računski svetnik. 10. Albin Zajec, računski svetnik. 11. Ivan Kralj, trgovski poslovodja. 12. Franjo Rupnik, strojevodja v pokoju. 13. Jakcb Babnilt, instalater. 14, Mihael Koželj, posest- ik. 15. Anton Lampret, trgovec. 16. Anten Rojina, mizar in posestnik, 17. Ivan Src-bot, čevljar. 18. Franc Slovša, izvošček in posestnik. 19. Karel Urbančič, poštni kontrolor. 20. Dr. Alojzij Vrtačnik, odvetnik. 21. Josip Rular, uslužbenec v tiskarni. 22. Evgen Jarc, profesor, 23. Franc Vidic, hranilnični ravnatelj. 24. Ivan Svetlin, posestnik. 25. Anton Malgaj, pleskar. 26. Franc Škulj, učitelj in šol-• ski upravitelj. 27. Josip Pfejfer, inštalater. 28. Dr. Josip Jerič, odvetnik. 29. Ivan Šalamun, železničar v*pokoju. 30. Dr. Celestin Jelenec, odvetnik. 31. Franc Šalehar, poštni uradnik. 32. Dragotin štrucclj, ravnatelj. 33. Pavel Ker-šič, posestnik in mizar. 34. Karel Anton Krc-gar, posestnik in trgovec. 35. Dr. Anton Mi-lavec, komisar n. r. 36. Stanko Likar, tajnik delavske zavarovalnice. 37. Vlado Pelan, knjigovodja. 38. Ivan Petrič, učitelj v pokoju. 39. Josip Rajnar, železničar. 40. Jože Rozman, zasebni uradnik. 41. Matevž Golob, knjigovez. 42. Albin Tomec, polir. 43. Anton Šircelj, či-novnik in železniški uradnik. 44. Franc Simnic, mizarski pomočnik. 45. Jože Golmajer, strokovni tajnik. 46. Makso Sever, trgovec. 47. Leon Žorž, kovinski strugar. 48. Josip Stegelj, stavcc. 49. Lovro Jakomin, čevljar.
n. KANDIDATJE ZA NAMESTNIKE OBČINSKIH ODBORNIKOV.
1. Valentin Vrhunec, trgovski poslovodja. 2. Martin Dolenc, čevljar. 3. Ivan Petek, višji železniški revident. 4. Dr. Emil Stare, odvetnik. 5. Ivan Remžgar, posestnik. 6. Vido Bratovi, trgovski potnik. 7. Alfonz Valand, strugar. 8. Ing. Alojzij 2umer, Sržavni uradnik. 9 Ivan Eiletz, nadsprevodnik. 10. Josip Marinko, sodnijski sluga. 11. Hinko Glavan, delavec. 12. Josip Fon, kretnik. 13. Vladimir Franke, trgovec. 14. Anton Škrabar, posestnik. 15. Luka Kalan, čevljar. 16. Anton Kralj, zasebni uradnik. 17. Josip Cotič, gostilničar. 18. Ivan Selan, topilec. 19. Mirko Hafner, knjigovodja. 20. Anton Minkuš, policijski nadzornik v pokoju. 21. Josip Pečan, delovodja. 22. Peter Bergant, knjigovodja. 23. Ivan Bernik, mizar. 24. Alojzij Blatnik, pekovski pomočnik. 25. Janko Bavdaš, bančni sluga. 26. Vojteh Vadjan, špedicijski ravnatelj. 27. Jernej Šer-jak, trgovski poslovodja in posestnik. 28. An-j drej Dolinar, sluga. 29. Anton Jež, preddelavec i ortopedist. 30. Jože Krapar, klepar. 31. Josip : Poropat, brzojavec. 32. Matija Trcbar, trgovcc in posestnik. 33. Martin Ban, kr. poštni pod-j uradnik. 34. Ivan Junkar, posestnik. 35. Dr. i Lovro Sušnik, profesor. 36. Avgust Schley, ; strugar. 37. Franc Rifelj, računski oficijal. ! 38. Riko Debelak, tovarniški ravnatelj. 39. Mi-i hael Krek, odvetniški koncipient. 40. Josip ! Kam, "usnjarski pomočnik. 41. Franc PožencI, | računski revident. 42. Rudolf Schildenfcld, sodni kar.clist. 43. Rudolf Podpac, železniški ; činovnik. 44. Franc Žužek, pravnik. 45. Ivan i Baštolc, mizar. 46. Dominik Bezenšek, knjigo-j vodja. 47. Davorin Stopar, bančni uradnik. ! 48. Ciril Golmajer, knjigovodja. 49. Andrej Bradcško, mizar.
Naznanila.
Chiiški krožek »Ljubljana sv. Peter« naznanja, da je umrla 14. t. m. po dolgem mu-kepolnem trpljenju agilna in požrtvovalna članica sestra Jelica Dežmanova. članice se vabijo, da se pogreba, ki se vrši v pondeljek dne 16. t. m. ob 4. popoldne, polnošlevilno ] udeleže.
Šen<petarsko prosvetno društvo priredi v j pondeljek 16. t. m. ob 20. uri v svojem prostoru j Župnijska ulica 1, predavanje. Predava prof. j J. Mlakar: Izlet v triglavsko pogorje. Preda-| vanje bodo pojasnjevale slike. Člani in prija-1 tel ji vabljeni.
Ženski odsek Krekove mladine priredi i 15. t. m. tečaj ženskih ročnih del. Sprejemanje udeleženk tečaja samo še dane« 15. t. m. Začetek točno ob 10. zjutraj v Jugoslovanski strokovni zvezi, Stari trg 2, I. nadstr. — Odbor : ženskega odseka Krekovo mladine, i Krekova mladina v Ljubljani priredi 22. t. m. v Društvenem domu na Viču burko »Babilon«, na kar občinstvo že vnaprej opozar-! jamo. Kdor se hoče pošteno nasmejati, naj pri-; biti med našo delavsko mladino. — Odbor.
Predavanje v Rokodelskem domn. V po-! nedeljek 16. t. m. bo predaval v dvorani Roko-; dclskega doma, Komenskega ulica št. 12, prof. i dr. Valentin Rožič. Pričetek je točno ob ; P uri zvečer. Vstop prost.
Pevski zbor v Rokodelskem domu ima svojo redno vajo danes ob 11. uri dopoldne v dvorani. Ker bo danes t<den običajna pred-pustna prireditev, p.i kateri zbor nastopi, naj
se današnje vaje zanesljivo udeleže v»i gg.
pevci.
Društvo vpokojenih javnih nameščencev
za Slovenijo priredi v sredo dne 18. t. m. ob
osmih zvečer v gostilni pri »Mraku« na Rimski cesti družabni sestanek svojih članom. K obilni udeležbi vabi odbor.
Orlovski odsek v Kropi priredi 15. čana t. 1. ob pol treh popoldne proslavo 5 letnega obstoja z akademijo in prosto zabavo, na katero vljudno vabimo!
šiškarji. Dramatični odsek Katoliškega Prosvetnega društva v Šiški priredi danes zve« čer v samostanski dvorani gledališko predstavo »Srenja«. Začetek ob sedmih. Cene običajne, — Vljudno vabi odbor.
Zgodovina slovanskih umetnosti. Deseto (zadnje) predavanje cikla umetnostno-zgodo-vinskega društva so vrši v ponedeljek, 16. februarja ob 18. uri v univerzitetni zbornici. Predava dr. F. Mesesnel: Češko slikarstvo. Vstopnice pri blagajni.
EB!ai£!BBBiaim3£H33i:;Qi3!;!25iBiBEBBBaBBBBBBB B	■
H KloSjuCevsuaste podloge za g
pisalne stroje.	•	■
| MANC BAf£, F.;j7.it»?.J«am£H S
p	Cankarjevo nadbrežje Stev, 5.	(8
gaa«BffiSaE»;SEfBraBBfiilSBaSiiBEZ!aEHBBBaB
Položaj ruskih beguncev.
Ko so po boljševiški revoluciji v zapadno Evropo pribežali prvi ruski begunci, je papež Benedikt XV. takoj organiziral podporo za nje; sedanji sveti oče Pij XI. ■/. veliko vnemo nadaljuje to plemenito delo. Po zgledu svetega očeta tudi škofje in drugi katoliški krogi po raznih deželah z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo podpirajo Ruse. Posebno se odlikuje belgijski kardinal Mercier, ki s cerkvenimi zbirkami vzdržuje 150 ruskih visokošolcev in podpira tudi druge Ruse.
V	Vatikan vsak dau prihajajo proSnjo ruskih beguncev. Za reševanje teh prošenj imajo posebni ruski odsek. Mnoga cerkvena poslopja v Rimu in v okolici so na razpolago ruskim beguncem. Rimska katoliška društva požrtvovalno podpirajo Ruse; društvo sv. Petra popolnoma vzdržuje večje število ruskih beguncev. Značaj katoliške akcije za ruske begunce je prav lepo označil praški apostolski nuncij z besedami: »Ne smemo se strašiti nobenega truda in bremena, da našim bratom iz Rusije podamo bratsko roko v pomoč, a roko, ki jih bo dvigala, ne pa poniževala.« Podpirajo se Rusi brez razlike vere. Podpora se vrši v imenu človekoljubnosti, v duhu krščanske usmiljenosti in ljubezni. Podpora svetega očeta je tako velikodušna, da je rimski dor pisnik ruskega dnevnika »Novoje Vremja« i ozirom na omejena vatikanska gmotna sredstva izrazil obžalovanje, da so med podpira-nimi nekateri premalo krščanskega mišljenja.
Ker je Vatikan središče velike pomožne akcije za Ruse, zato je razumljivo, da so v Vatikanu dobro poučeni o položaju ruskih beguncev in o razmerah v boljševiški Rusiji. Po teh informacijah je po vsem svetu razkropljenih okoli tri milijone ruskih beguncev, ki po večini žive v veliki bedi. Po zanesljivih informacijah so razmere v Rusiji take, da se more le izjemoma kak ruski begunec vrniti v domovino. V Rusiji še vedno vlada tako krvavo nasilje, da pošteni državljani niso varni življenja. Še bolj žalostna je moralna beda, ker boljševiki posebno med mladino sistematično širijo brezbožnost in nemora'nost. O žalostnem položaju se je papež Pij XI. jasno izrazil v nagovoru na kardinale ob otvoritvi svetega leta. Z ozirom na toliko bedo ruskega naroda priporoča sveti oče katoličanom vzdih: »Odreše-nik sveta, reši Rusijo!« Sam sveti oče vsak dan ponavlja ta vzdih.
V	naši državi je vlada nekoliko poskrbela za ruske begunce kot v nekako odškodnino za denarno in drugo pomoč, katero je Srbija nekdaj prejela iz Rusije. Nekateri Rusi so dobili nižje državne službo. A vse to je tako malenkostno, da je tudi pri nas med Rusi mnogo bede in pomanjkanja.
Iz Ljubljane se je v zadnjih dveh letih vrnilo v Rusijo nekoliko izobražencev in nekoliko preprostih Rusov. Vsi so prej dobili dovoljenje in amnestijo boljševiške vlade, a bivše vojake so kljub temu vrgli v ječo; izobraženci pa žive v toliki bedi in nevarnosti, da odsvetujejo vrnitev v Rusijo razen v prav izjemnih slučajih.
Ljubljanski vladika dr. A. B. Jeglič je ruskim beguncem že večkrat pokazal veliko naklonjenost. Veliko moralno podporo in tolažbo pa jim je naklonil s tem, da jih je pred kratkim obiskal v siromašnih barakah pri glavnem kolodvoru. Visokega gosta je pozdravil in potem spremljal po barakah ruski polkovnik Dimitrijev, sedaj komandant barak. Odbor ruskih invalidov, je ob tej priliki priredil slavnostno sejo, pri kateri je škofa pozdravil polkovnik Seljaninov; izjavil je, da škofa predstavlja kot predstavitelja svetega očeta, ki je posebni pokrovitelj ruskih beguncev. Presvetli si jo ogledal bedna stanovanja v starih barakah, ki ne dajejo zadostnega varstva niti proti dežju niti proti mrazu. V tesnih siromašnih stanovanjih stanujejo odlične ruske družine, nekoliko visokošolcev in Inteli-gentov; tukaj v veliki revščini žive ruske žene in vdove. Rnzni predslavitelji ruske Inteligence delajo navadna težka dela v ruski kuhinji. Vsi prebivalci ruskih barak so visokeca
gosta pozdravljali z velikim veseljem in spoštovanjem, polni zaupanja, da jiin bo ta obisk olajšal moralni iu gmotni položaj.
Res je tudi med našim domačim prebival-jtvom mnogo bede. A beda ruskih beguncev je Se večja, ker si kot tujci težko najdejo zaslužka ln pomoči. Velika je tudi duševna potrtost, ker v tujini najdejo malo razumevanja
ln sočutja. Z verskega in narodnega stališča
jo vredno, da bi se bolj zanimali za nesrečno Rusijo in za ruske begunce.
Da se poživi zanimanje za nesrečno Rusijo, se bo priredilo veC predavanj o Rusiji. Prvo tako predavanje (o preganjanju krščanstva v Rusiji) bo v torek, dne 17. februarja v veliki dvorani hotela »Union«.
JPiros
s>
Dom In svef".
(Jredila prof. Fr. Koblar in dr. Fr. Stclč. Letnik XXXVII. (1921).
Točno dno 1. marca t. 1. — tako smo Izvedeli — Izide prva številka XXXVIII. letnika Doma in Sveta. Ko to vost prijateljem lista, katerih jo vkljub vsemu in vsemu vendarle še nekaj, sporočamo, čutimo dolžnost, da se za hip ozremo nazaj v zadnji letnik. Ko smo zadnjo številko že pred bo-Sičuiml prazniki dobili na mizo, smo se najprej razveselili, a takoj se nam je veselje zagrenilo, ko nismo nikjer našli običajnega vabila na novo naročbo. Vsa je bilo lepo zaključeno, kazalo čez ves letnik natančno izdelano, toda urednika sta molčala, rekel bi, kakor dve sfingi: nista niti slovo jemala niti na novo naročbo vabila. Kaj naj ta grozni molk pomeni? smo se Rpra-jevali. In bili smo resnično žalostni. No bi radi počakali še kdaj tako zadnje štovilko. Pa kaj tiči morda v zaključnem letniku •amem vzrok ali krivda, da bi se gg. ured-a morala morda sramovati! Poglejmo malo!
Slgnaturo letniku daje »Šmonca«, spisal dr. Ivan Pregelj. Spis je po vsebini in po obliki velika novost za naše slovstvo, pa tudi za pisatelja samega, ki jo s tem delom k bujui raznolikosti svojih romanov, povesti, rapsodij, balad v prozi dodal nekaj povsem novaga, za kar jaz ne bi vedel Imena: nekak razvojni roman o Simonu Janku, ki pa n8 teče v ravui vrsti, od detinstva preko Polanja v javno delovanje do smrti, ampak jo sestavljen iz celo vrsto kratkih prizorov (enkrat res kar v dramatični obliki), ki nam kažejo Jenka — na podlagi njegovih deloma ohranjenih dnevnikov, njegovih pesmi, poročil »Novic«, ustnih izročil a Kranja, najbolj pa na podlagi pisateljeva životvorno pesniške divinacije — zdaj kot eestošolca v Novem mestu (1. 185233), zdaj kot osmošolca v Ljubljani, ko s petorico sošolcev (Brila, Erjavca, Mrndolca, Tuška tn Zaruika) ustanavlja v Mandelčovem slano-vanjn dijaški list »Vajec, zdaj kot abitu-rieiita v Prašah, kako so v smrtnih težavah bori zaradi »lemenata« z materjo, ki jo ljubi, zdaj kot »Odiseja« v rodbini Reinlein na Du naju, zdaj kot »romarja« (poeta) v proza-jičuo trgovskem Kranju itd. itd., v slikah tolike plastike, tolike lepote, da se nam sledovi pesnikove težke šivljonske poti neizbrisno vtisnejo v spomin. No vem, kje bi bilo Sorško polje lepše opisano in opevano kakor v I. poglavju »Šrnoncec, polje, tako važno za razvoj Jenkove poezije. Sploh no vem, kateremu izmed pisane vrste prizorov in opisov bi prisodil prvenstvo: prizoru v osmi šoli pod katehetom Globočnikom? ustanavljanju »Vaj«! odpovedi fejaškemu življenju na Dunaju! idili pri starcu Mladiču v Kranju? Grafenauer nam na 36 straneh svoje Zgodovine slov. slovstva natančno, obširno razlaga Jenkovo življenje in delo; Pregelj skuša priti do zadnjih vzrokov prav take Jenkove lirike (rojstni kraj, rod, značaj, nboštvo, nikotin, ponos, čtivo prvih gimnazijskih let, zlasti Tassovega »Osvobojenja Jeruzalema«, ki je . pač prezgodaj budilo mlado fantazijo pesnikovo). Skoroda nas obhaja sveta groza, ko tako od blizu gledamo v srce S. Jenka, človeka in poeta. Toda pesnik »nima pravice, da bi zaklepal duri, tudi tistih ne, ki jih sam le s trepetajočo roko odpre«. Te duri nam je odprl, kolikor jih ni bil pesnik sam, zdaj naš genialni Ivan Pregelj. — S krajšo pripovedno prozo so zastopani v tem letniku: Fr. Finžgar, ki skuša v črtici Tri črne žene nekoliko odvrniti zastor od skrivnosti, zakaj so tako množe samomJM (črtica je naletela na zelo različno presojanje!); v »Bedi« in »Grotc-ski« nam Fr. Bevk slika nravno propalost kot posledico uboštva, »2enske« so humoristično poglavje o »kapricah«. Ks. Meško (»Jesen«) v par potezah nariše mir starega samca; N. Vellkonje »Nedolžnost« je naturalistična slika ponočnega kavarniškega življenja; v Mirana Jarca »Razprožajočih se valovih« jo lepa vzporednost med mirnim tekom Krke pod Novim mestom ter burnim valovanjem čustev dijaka, stopajočoga v življenje. Cirila Jegliča »Obraze« človek vselej s prijetnim nasmeškom prebere. — O Jan. Jo lena štirldojanki »Sronji« prinese prihodnji »Dom in Svet« obširno oceno; enodejanka »Klic iz grobnice« (Miran Jarc), stari baron Klingenfela, mož krivic, ki je zatiral siromaka, trpinčil ženo, jo prespal novo dobo: sin Hubat je v trpljenju izgnal iz sebe baronovsko čud očetovo ter Postal delavec mod delavci; stari baron, zapuščen od vseh, umre. Oblika (potorostopni iamb) se po mojem mnenju ne sklada z moderno vsebino. — Lirika se je v letniku bogato glasila (Bevk Fr., Debeljak Tine. Jarc Miran, Majcou St., Pretnar Mirko. Seliškar
Tone, Vodnik Anton); po daljšem ?asn pa smo spet z veseljem čitali tri balade v klasičnem slogu (Ivan Robida). V znanstvenem delu je prinesel ta letnik zopet vrsto zanimivih člankov: o Stritarjevem slogu (dr. A. Breznik), o umetnosti Pregljevi in Meškovi (Fr. Koblar), o kritiki (Pregelj, Puntar), o narodni pesmi (dr. Al. Res), o češkem kiparja Bileku (Fr. Mesesnel), št. 2. je bila še posebo namenjena razgovoru o gledališču (razgovora so se udeležili kritiki in tudi izvršujoči igralci). Za 100 letnico rojstva B. Smetane jo dr. J. Mantnani napisal izčrpen člarek.
Pa bodi dovolj! Tudi lanski »Dom in Svet« torej je — kakor že iz tega površnega pregleda vidimo — vestno spremljal vso naše duševno življenje in ustvaril na polju Lepote marsikaj, kar bo živelo in zasluži, da se zopet in zopet Člta. Z zaupanjem sme pričakovati, da mu prijatelji zvesti ostanejo. Preštudirajmo vsako številko, ki izide, prav po iskrenem naročilu starca Mladiča v »Šmonci« (str. 191): Studieron, nur fleiflig studieron!«	J. Db.
Prosvetna zveza.
V. Prosvetni večer, ki se je vršil 13. t. m. v Ljudskem domu, je bil kljub slabemu vremenu sijajno obiskan. Oktet učiteljiščnikov je izborno podal: Sto čutiš Srbine tužni? in pa Maroltovo skladbo: Oj ta soldaški boben. Obe pesmi sta bili podani z globokim občutkom ia so segale vsem do srca. Ga. Pleničarjeva je z vso melodijoznostjo krasnega jezika in domo-rodno ljubeznijo podala: Škarica: Zaboravljeni kralj — zgodovino zadnjega bosanskega kralja. Mala pozabljena dežela in vendar ima bogato zgodovino za seboj. G. predavatelj prof. Mazovec je lepo orisal zgodovino, zemljepisno lego Bosne in Hercegovine. Politična zgodovina je bila precej burna in prav iz tega valovanja je vzšla ona nepremagljiva ideja samostojne oziroma avtonomistične Bosne. Skiop-tične slike so pa odkrile dragocene bisere naravne lepote bosanske, ki so svetu Se skrite in nepristopne. Predavanje je bilo zelo zabavno in poljudno, kar pač priča, da je g. pror. Mazovec izboren ljudski predavatelj.
VII. Prosvetni večer v Tržiča sc vrši v pondeljek ob osmih zvečer. Večer bo posvečen Mariii v umetnosti. Spored obsega: 1. Ave Marija: Živa slika ia .-olospev s spremljeva-njem glasovirja. 2. Venček pcsmic — igra tara-buraški zbor Marjanske kongregacije. 3. Marija v slikarski umetnosti, skioptično predavanje. K obilni udeležbi vabi odbor.
Cerklje pri Krškem. Dne 15. t. m. bo skioptično predavanje o Rimu !. po rani maši; 2 po deseti maši; 3. po popoldanski službi božji.
Vsem društvom priporočamo, da se na-reče na krasno društvene glasilo: Naš Čolnič, ki ga izdaja Goriška prosvetna zveza. Narodna dolžnost je, da podpiramo brata onstran meje. List prinaša 'epe lepGs'ovne stvari, dalje za društva n, pr.: Narodna prosveta, Idealizem v društvih, Fantje oprimo oči, Dekliška greda, Dijaški vestnih, Petje, Telovadba itd. Naroča te pri upravi Vest~ika, Miklošičeva ccsta 7, Ljubljana. Stane 6 lir.
Artistični cdsek je pregledal in ocenil poslane skladbe. Prvo nagrado (500 Din) je prisodil pesmi: V. Vodopivec: »Noč na Adriii-;, peteroglascn mešani zbor, drugo (250 Din); P. H. Sattner: »K polnočr.ici«, za mešani zbor, tretjo (250 Din): H. O. Vogrič: »Izpremc-njeno srce«. — Veliko pesmi ni prišlo v poštev, ker so jih skladatelji pisali lastnoročno in je bil njihov rokopis znan enemu ali drugemu članu odseka. Vse tri pesmi izidejo v prihodnjem »Pevcu«.
»Pevčeva« pesmaric« IV. je prišla in jo je dobiti broširano pri Pevski zvezi, Miklošičeva cesta 7 v Ljubljani po 12.50 Din. Pripomnimo, da imamo letos pesmarice le malo izvodov v zalogi, ker smo je tiskali v znatno manjšem številu. Zbori, ne odlašajte z naročili, da vas ne prehiti zalega!
»Pcvec« bo dotiskan koncem t. m. in ga dobe naročniki še pred 1. marcem. Prosimo, da nam naročniki naročnino čimprej poravnajo, ker nr.ui delajo zastanki veliko skrbi in ne-rtda. Obenem bomo razposlali starim naročnikom evoj za lanske priloge, ki zadnjič še ni bil gotov.
Iz odborovc seje P. Z. Širša odborova seja bo V četrtek 5. marca ob treh popoldne v posvetovalnici v Jugoslovanski tiskarni. Opozarjamo že sedaj vsa okrožja, da pripravijo snov v smislu zadnje okrožnice in pošljejo zanesljive zastopnike. Če ne bi nikakor mogel priti zastopnik, naj gotovo pismeno sporoče svoje predloge.
Mariborsko pevsko okrožje. Dne 14. Jati. je bilo ob številni udeležbi zastopnikov pevskih zborov (11) ustanovlj. 10 pevsko okrožje za mariborsko okolico. Za predsednika je bil
izvoljen župnik in skladatelj Fr. Ks. Spindler, za blagajnika g. prof. dr. Bogovič, za pevov. g ravnatelj stolnega kora Trafenik Jože, za reforenta pa g. vikar Hrastel. Sestanka sc jc tdeležil za mariborsko Prosvetno zvezo g. J. Stabej, za Pevsko zvezo pa prof. M. Bajuk. Poživljamo zbore v mariborski okolici, n:ij se pridružijo Pevskemu okrožju v Mariboru, vsi! Tam, kjer so od Maribora preveč oddaljeni, naj sa združijo v svoja okrožja. Pojasnila dobe
ali v Mariboru, ali v Ljubljani pri Pevski zvezi, * « »
Prvi sklonjeni koncert muzike Dravske div. obl. v tej sezoni bo v ponedeljek 16. marca. Pri koncertu sodeluje tudi pevsko in glasbeno društvo »Ljubljana:.
pr Nov gibčni list. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon--, v Ljubljani začne cb priliki dvajsetletnice svoj-iga obstoja (1905—1925) izdajati mesečno revijo za zborovsko glasbo »Zbori«, ki bo prinašala na leto 12 zvezkov novih, še neobjavljenih ženskih, moških in mešanih zborov a capella. list, ki ga bo urejeval Zorko Prelovec, bo v začetku z ozirom na ogromne stroške izdaje skr^icn. Imel bo obliko kvarta, pesmi bedo na trpežnem papirju liino in razločno Iitograflrare, Naroč-iina za /Zbore« bo znašala 23 dinarjev na leto.
Narodno gledališče v
DRAMA:
Za?etok ob S. uri zvečer.
Nedelja, 15. febr. ob 3. uri pop. »Pepeluh«, mladinska predstava. Izven. — Ob 8. uri zvečer »Rosmersholm«. Izven. Pondeljek, 16. febr.: »Magda«. Red B.
C^ERA:
Začetek ob pol 8. uri srvečer.
Nedelja, 15. febr. ob 15. uri pop. Smrtna ta-rantula in karakteristični plesi. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
ROSMERSHOLM.
Dramska premiera 13. febr.
Naša drama je zopet storila pogumno dejanje j v času, ki se zdi za to najmanj primeren, je uprizorila Ibsnovcga Rosmersholma, dramo, v kateri je severni dramatik najjasnejše izpovedal svojo etično gorečnost. Rosmer je potomec stare in ugledne družine, mirna in plemenita narava, ki mnogo premišljuje ter išče izhoda iz svojih duševnih dvomov. Polagoma ga vodi miselni proces do osvoboditve od vseh vezi, pastorsko službo popusti, ki;r se ne strinja več z nauki vere. In potem stopi ua tla novega življenja: plemenitost, ki izvira pri njem iz krvi in tradicije, hoče ucepiti svoji okolici ter tako doseči nov in boljši rod. Proces sc vrši polagoma v rjegovi notranjosti, skoraj sc ga življenje ne dotika. Doma v družini je sam, ker je žena bolna in sama konča življenje v mlinskem potoku. Prijateljica mu je Rebeka Wcst, ki je bila opora rajnki ženi in sedaj samostojno gospodinji. Tudi Rebeka mna-go misli sama zase in v njeni notranjosti se vrši mnogo močnejši preobrat: iz aktivne, nn-turno hrepeneče ženske postane umirjena, žlahtna prijateljica Rosmerjeva. A grehi njene preteklosti niso izbrisani; nova faza je le skok preko njih in ko pričenja posegati življenje s svojimi odposlanci v tihi Rosmerjev dom, kjer je vse staro in dobro, le Rebekine rože so nove in svetle, pride ura obračuna tudi zanjo. Vez med Rosmerjem in Rebeko pa ja postala neopaženo življenjska. Tudi ta resnica se objavi in tako končata skupaj, roko v roki, življenje v mlinskem potoku.
Nad vso dramo leži tih ln prežeč mir, ki se takoj predrami, ču le pade razločna beseda vanj. O današnji vrednosti ibsnovih dramskih resnic bodo morali govoriti literarni iigodo-vinarjl. Na našem odru je doživela igra močan uspeh, kar jc v prvi vrsti zasluga uprizoritve.
Režija ge. Marije Vere jc bila tenkočutna in vestna. S finim razumevanjem je bil povda-rek na notranjem razvoju drama obeh nosilcev, Rosmerja in Rebekc, ciočim so ostali nastopi rektorja, učitelja in žurnalista le disonančni glasovi iz zu .anjega neharmoničnega življenja: Mirni, zastrti toni so vladali v obeh osebah in Ustvarjali ono grozno tišino, ki grabi za srca ter daje slutiti straSao resnico. Rebeko je igrala ga. M. Vera, Rosmerja g. Lcvar, — par, ki je z inteligenco in resničnim občutkom uresničil Ibsnovo zasnovo. Ga. M. Vera je bila prosta vsake laži-mistike ali histerične prenapetosti; preprosta tn naravna jc ostala v najbolj pretresujočih scenah, edini krik se ji je izvil iz prs, ko ji zapolje kri pri Rosmerjcvi snubitvi. In prav zaradi naravnosti je bilo v njeni igri in besedi toliko simbola. G. Levar jc doumel svojo vl-ogo na popolnoma lasten m-čin; bil je impozantno miren mož, ki opravi vse boje sam s seboj in ima svojo trdnost v Icstni notranjščini, nobena grozna novica ga ne more zakolebati. Tih govor, mirne kretnje, o so bila njegova sredstva in vendar jc bil ves oder pod njegovim ulisoin; ustvaril je atmosfero za dramo. Za to skrajno težavno vlogo jo bila njegova igra taka umetniška kreacija, da jo je treba glasno povdariti. K svojim ostalim uspehom je g. Lcvar priključil Rosmerja in stoji 2 njim na višini umetnika, ki mu jc treba nuditi najobsežnejšo možnost razmaha. Brein-ulu je igral g. Putjata iu srečno podal bokanc., v čigar srcu se vrše krvavo resne stvari. Znal sc jc prilagoditi glavni drami in v tem tiči niegov uspeh. Drugače s Krollom (g. Skrbin-
?ek), ki ni respektiral smeri igre in z nemo-tiviranimi kriki trgal izživljanje dejanja. G. Rogoz kot Mortensgard bi moral biti edini realni računar med ljudmi, ki sc bavijo le sami s sabo. A nekdo bi mu moral pojasniti smisel besed, ki jih izgovarja brez povdarka in z napačnim patosoiu. Za kreacijo jc treba študija, zmožnosti in — inteligence. Ga. Medvedova je podala gospodinjo diskretno in z razurae-vanjesn.	|
Predstava »Rosmersholma« je bila naJi drami v čast. Težavna psihologična drama brez posebne akcije je gotovo močna preizkušnja za vsak oder; naše gledališče si je 3edaj lahko na jasnem, kje lahko računa na umetnost. Občinstvo je to občutilo ter sc glasno za-, hvalilo g. Mariji Veri in g. Ivanu Levarju,
M,
GLEDALIŠKI REPERTOARJI.
Slov. mar
V MLADIKI.
Nedel ja 15. t. m. ob 3 popoldne in ob 6 zvečer;
»PROLOG«. (Dr. Ivan Lah.) -- »PRINO
ROZENCVET IN PRINCESA LILIJA-
NA«. (Fr. Poeci.)
Narodno gledališče v Mariboru.
Mariborska opera. Zadnje čase je opažati živahnejše življenje v mariborski operi. Prvovrstne pevske moči, posebno iz Zagreba, gostujejo večkrat na našem odru in nam nudijo vsaj nekaj pravega umetniškega užitka, s katerim je naša opera navadno bolj skopa. V torek 10. febr. je gostoval v »Trubadurju* prvi baritonist zagrebške opere g. H r ž i č kot grof Luna. Njegov zveneč in poln glas teu njegova lepa igra sta potegnila še domače pevce izrrd j>ovprečnosti. Tako burno še dolgo ni bil nihče aklamiran, in .sicer kar na odprtem odru, kakor g. Hržič. Dalje ko smo ga poslušali, vedno bolj nas je očaral s svojim kakor žamet mehkim in zopet kakor grom silnim glasom in nas znova utrdil v prepričanju, da je on res umetnik velikih zmožnosti. Leonoro jc pela in igrala gdč. Vladi-mirova z globokim čustvom in s pravim umetniškim razumevanjem. Po našem mnenju je gdč. Vladimirova naša najboljša umetniška rnoč, ki ima izvrstno šolan glas in ki se z veliko ljubeznijo poglobi v svojo ulogo, ter jo sama doživlja. G. Mitrovičeva je podala s svojo temperamentno igro in s svojim obsežnim, v višinah močnim, pa skoraj preostrim glasom dokaj dobro cigansko Azuceno. Mislimo pa, da ni popolnoma pogodila zlob-nosii in maščevalnosti te stare ciganke. Gosp. Petrovski (Manrico) in g. Oksanski (Ferrando) sta naš in naš — strah. Glasovni material imata dober, samo, žal, še ne izšolan in neuglajen. V igri sta še v otroških povojih, G. Petrovski ne ve zakaj ima roke, povsod so mu napoti, g. Oksanski pa maha polovico preveč z rokami po zraku. Ko bi odstopil g. Oksanski nekaj svojega zvijanja g. Petrov-skemu, bi bilo za oba bolje. Priznati pa moramo, da se oba resno potrudita in — napredujeta. Gdč. L u b e j e v a (Ines) se bo pri nekoliko več resnosti še mogoče razvila v precej dobro pevko in igralko. Opero je reži-rat in dirigiral g. M i t r o v i č.
Ne trdimo preveč, ako pribijemo, da se moramo Mariborčani samo vztrajnosti in požrtvovalnosti tega moža zahvaliti, da moremo vsaj tu in tam uživati kako opero. Vsak drug operni ravnatelj bi bil v tako neznosnih razmerah, kakor vladajo ua našem gledališču, posebno v gmotnem oziru, že davno obupal m pobegnil. Pri »Trubadurju« ie sicer hladnokrvnega dirigenta spravil malo iz ravnotežja zh;T, ki se parkrat ni hotel pokoriti taktirki in Manrico, ki je skušal spočetka hoditi druga pota ko orkester. Večjo nesreče pa ni bilo. Orkester je pa med pripovedovrnjem Fer-randa na vsak način premočen. To še moramo omenili: skrajno netaktno je, ako dobi domača igralka vpričo gosta šopek, gost pa — nič. Smo pač kmetje!	e. L
Pisali smo že, kako jih skrbi zimska olimpiada 1928. Francoski olimpijski odbor je bil za to, da se vrši v Chamonix, kakor se je tudi že lanska olimpiada. Baron Coubertin pa ostro nastopa proti odboru in pravi, naj bo olimpiada.nedelj ena, naj se vrši torej na Holandskem. Holandci sicer pravijo, da je ne morejo aranžirati; pa morajo, sicer se jim odvzame tudi glavni del olimpiade. Končno besedo bo spregovoril praški olimp-slti kongres v letošnjem maju. — Še tri leta nas ločijo od amsterdamske olimpiado, pa se je že začel boj za olimpiado lota 1932. Morala bi se vršiti v ameriškem mestu Los Angeles, pa bo predlagal ameriški olimpski odbor v Pragi, naj se ne vrši tam, temveč v Newyorku, Južnoameriški nogomet je že na potu v Evropo. Uruguayski klub Nacional je odšel iz Montevidea 5. februarja; najprvo bo nastopil proti Parižanom. Brazilci se bodo dne 15. marca udarili z izbranim francoskim moštvom, nato s Parizom, Lille, Strassbourg itd. Za Francozi pridejo na vrsto Švicarji, Belgijci m drugi. Uruguaj-ci so se izkazali tudi kot izvrstni trgovci in so v pogajanjih s Francozi zahtevali zase 70% brutodohodkov; Francozi jim tega seveda niso mogli dovoliti in so se
Stran AL
SLOVENEC, dne Ifi, fefamja 1925.
Rbv. BT.
cedinOi slednjič na 70% netodohodkov. Bradici ao kot uglednejšega naroda zastopniki bolj skromni. Co bi pa kdo mislil da je ime Uruguay ves evropski nogomet očaralo, bi se zelo motiL Holandski klub Zwaluwen na primer noče o Uruguaycih nič elišati in pravi, da se oa olimpiadi v Parizu niso obnašali kot pravi amaterji. Če ne Uči tu notri strah pred Amerikanci?
N u r m i J u so ponudili t Ameriki bajne vsote, če bi hotel postati profesional; pa je vse brez pomisleka odklona, rekoč, da kot amater svoji domovini lahko več koristi kakor pa kot profesionaL To je športniki Sedaj ima že spet pol tucata novih rekordov, nekaj jih je pa nabral tudi njegov rojak Ritola. Omenimo samo že zelo stari rekord slavnega Slirubba na 4000 yardov, ki ga je zboljšal N urini na 1:55. — Italijan Friggerio pa v 'Ameriki nima sreče; premagal ga je v hoji ameriški rekorder Plant Friggerio pravi, da je imel slabo vožnjo v Ameriko, da bo pa po prestanih posledicah dobil svojo staro formo nazaj. — Švedi se za olimpiado 1928 že pridno pripravljajo. Vso državo so razdelili v pet okrajev, vsak okraj bo dobil posebnega učitelja. — V letih 1925 in 1927 se bodo vršile velike lahkoatletske tekme med Švedi in Finci, enkrat v švedskem glavnem mestu Stockholm, drugič pa v finskem Helsingforsu. Na programu so: ,100 metrov, 200, 400, 800, SJ.500, 5000, 10.000 m; 110 m staje, olimpska vrsta, met krogle, kopja, diska in kladiva, skok v višino in daljavo, troskok, skok s palico. — Nemška organizacija lahke atletike je razpisala nagrade za spise o tejcu, skoku, m$tu, gimnastiki, igrah itd. Hoče zanesti zanimanje za lahko atletiko med najširše sloje. Pisatelj ne sme biti podpisan. Sestavki so lahko strogo znanstveni ali pa tudi prosto pripo-yedovalni. Devet nagrad je razpisanih, prva znaša 300 zlatih mark.
Poljski rokoborec Stanislav Ciganie-vič bo prišel maja ali junija iz Amerike v Evropo in bo pripeljal s seboj še deset ameriških rokoborcev. Borba je prosta, takozvani catch-as-catch-can (primi, kakor moreš prijeti), d oči m je od nas večkrat omenjena roko-borba grško-rimska. — Rigoulot se je spet postavil: potegnil je z desno roko 98.5 kg, je samo še za 1.25 kg za svetovnim Rondijevim rekordom. Francozi so povabili izborna nemška atleta Strassbergerja in Trappena, naj prideta v Pariz in se kosata z Rigoulotom. Ne vemo. če bo kaj; zlasti Strassberger ni sedaj prav nič treniral Ce se bo boj vršil, se bodo skusili gotovo le v petoboju. Kajti tedaj bi Nemca s teznim dvigom premoč Rigoulotovo ysak nekoliko izravnala.
Nemški b o k s e r Breitenstrater je premagal drugega za drugim izvrstna Francoza Nillesa in Jaquelina, oba z k. o. — Vesti o boju Dempseya z WilIsom in Gibbonsom so zmeraj bolj pogosle. Zadnjič je bokser Logan Dempseya podrl z k. o. Dempseyev kip je bil namreč v razstavnem oknu. Goreči Logan je prišel mimo, je gledal in gledal iu je s strahovitim udarcem skoz debelo šipo zadal svetovnemu mojstru cdloeivni k. o. Šipo bo plačal in roka mu je vsa razrezana. — Italijanski bokser G. Spalla je šel v Berlin z neko damo v kavarno. Nasproti sedeči gospod ju je zijaL Spalla mu je pogled vrnil in gospod mu je poslal vizitko. Nato je zapisal Spalla svoja ime na mizo, je udaril po njej, da se je od-krhnil cel kos, iu je poslal to vizitko gospodu; kar prebledel je in je brž zginil.
Pisali smo, da bodo prišle ameriške plavalne veličine Weismueller, Kealoha, Ekelton in drugi letos v Evropo. Sedaj je pa prišla naenkrat iz Chicago vest, da jih ne bo. Pravijo, da se morajo trenirati za ameriško mojstrstvo, ki se bo bojevalo letos v juliju v San Francisco. Drugi spet so pa mnenja, da t\VeissmueLlerju L dr. ne diši letošnji junijski olimpski kongres v Pragi, ki se bo prav vestno pečal tudi z vprašanjem amaterstva. \Veiss-mueller na primer že dve leti ne dela drugega kakor da goji štiri mesece na leto plavanje.
Evropsko mojstrstvo v hitrostnem drsali ju na ledu je dobil Dunajčan Pollaczek, umetnostno drsanje pa Lnžener W. Bockl, tudi Dunajčan. Z zadnjič omenjeno gospo Jarosz-Szabo vred se pa Dunajčani res lahko postavijo.
NOGOMET V ORIENTU.
Dunajski zionistični klub Hakoah je gostoval v orientu. Pripoveduje nam zelo zanimive stvari. Videli so veliko lepega, povsod so jih kar najprijazneje sprejeli. V Pori Saldu se jim je dopadel v prvi vrsti angleški red, od velike bojne ladje do navadnega čolna vse lepo urejeno kakor mi vrvici. Igrišče v Port Saidu je bilo brez trave in kamnito, torej tako, kakor so ga Dunajčani najmanj radi imeli. Smilili so se jim domačini, ki morajo zmeraj na talcih igriščih igrati. Nasprotno moštvo je bilo sestavljeno iz Grkov in Arabcev, igranje za dunajsko pojme preostro. Dunajčani so zmagali 5 :0, kakor so sploh skoraj zmeraj nasprotnike potolkb". Domačini nimajo nobene kombinacije, dočim se je klub Hakoah ravno v tem odlikoval.
Popisujejo nam potem vožnjo čez Sueški prekop, večerjo ob robu puščave, vožnjo s palestinskim ekspresom; vagoni imajo zaradi puščavskega peska dvojna okna, pa so bili kljub temu zjutraj vsi pokriti s celo peščeno plastjo. Vzhod solnca v puščavi jili je kar omamil Videli so židovske kolonije, vrtove oranž, nasade evkaliptov, peljali so se v Haifo
ln od tam i avtomobili v svetopisemsko TI-berijo. Tam so premagali izbrano vojaško moštvo prav lahko 4:2, igrišče spet brez trave in kamnito. Dva nasprotna goola je dodelil vojakom sodnik angleški major, prvi je prišel off-side, drugi iz enajstmetrovke. Igro je gledalo SOOO ljudi, zelo veliko, med njimi angleški namestnik Sir Herbert Samuel sam.
Drugi dan v Jeruzalem. Med potjo so obiskali nove židovske kolonije in so videli velikanske kleti angleškega barona Jamesa Rothsehilda, ki pa njim seveda niso nič pomenile. V novem židovskem mestu Tell-Aviv je gledalo igro 12.000 ljudi, nekaj izrednega. Proti tamošnjemu židovskemu moštvu je uve-
ljavila Hakoah vso svojo premoč, rezultat li : 2. Gosti so hoteli pokazati Palestincem nekaj prvovrstnega in pravijo,da so jim res. Domačini so rekli, da take igre Se niso videli. Zmaga popolnu, polčas 6 :0.
Hakoah je zmagala tudi v Kairi, Alek-sandriji itd., sloves dunajskega nogometa je prodrl v ves bližnji orient Tako turneje so
res nekaj dobrega.
• • •
S. K. Jadran priredi v nedeljo 15 febrti-
srja 1925 v gorenjih prostorih gostilne pri »Ro£i< v Židovski ulici za svoje člane družabni večer. Prijatelji kluba dobrodošli! Začetek ob osmih zvečer.
Rudniška nesreča v Dortmundu.
Včeraj smo že kratko poročali o strahoviti nesreči, kf se je 11. februarja dogodila v rudniku »Minster Stein« pri Dortmundu v
Nemčiji. Snoči smo prejeli telefonsko poročilo, da je zgubilo pri eksploziji 138 ljudi svoje življenje. Ker je zgubilo toliko število ljudi svoje življenje, je to ena največjih nesreč, ki so se sploh dogodile v Porurju. V celi Nemčiji in v vseh sosednih državah vzbuja globoko sočutje. Vse Porurje govori samo o tej nesreči. Komunisti ostro napadajo kapitaliste, ki da so vsled izsesavanja delavstva premalo skrbeli za telesno varnost. Zahtevajo, da se rudniško ravnateljstvo aretira in zapre.
Kolikor je bilo mogoče ugotoviti, je mnogo rudarjev doletela smrt na begu. Eksplozija je nastala na dosedaj še nepojasnjen način najbrž blizu zračnega rova ob vhodu v nek rov.i Na ta način se je učinek eksplozije razširil tudi v drugo tri jame. Dr je katastrofa zavzela tak obseg, se splošno čudijo. Rudnik »Minister Steinc štejejo med vzorno obrate. Bil je opremljen v modernimi prezračevalnimi napravami.
Lastnik tega rova jo >Felsenkirchenner Bergwerks-A.-G.<, ki spada med največja Stinnesova podjetja. — Soudeležene so tudi >Vereinigte Deutsch-Lusemburger Bergwerks und Hiitten-A.-G.c, dalje Siemensov koncem in bohuniska družba.
Rudnik je le par kilometrov oddaljen od Dorlmunda. Ob rudniku so sa odigravali strašni prizori. Otroci in matere so jokali za očeti in možmi.
Državni, kancler dr. Luther je v petek prispel v Dortmund in se podal takoj na kraj nesreče. Nemški državni zbor je imel žalno sejo. Sprejel je predlog socialnih demokratov, da pošlje v komisijo za preiskovanje te nesreče 4 člane. Dr. Luther je za olajšanje bednega stanja prizadetih rudarskih rodbin iz svojega dispozicijskega fonda nakazal 50 tisoč zl. mark. Preiskavo vodi višja rudniška oblast.
Dortmund, 14. febr. (Izv.) Doslej so spravili na dan okoli 121 trupel ponesrečenih rudarjev. Okoli 15 rudarjev še pogrešajo.
* ♦ *
sv Velika poneverba v Genovi. V genovski >Cassa Generale« so odkrili veliko poneverbo v znesku 2 milijonov lir. Denar je tekom dveh let poneveril blagajnik Ettore Agnese. Agnese je pobegnil.
sv Otroško delo v Združenih državah. Državni zakonodajni zbor v Ohiju je v seji dne 28. jan. t 1. s 85 proti 35 glasovom zavrgel amendment za odpravo otroškega dela. S tem je končnoveljavno poraženo vse prizadevanje za ureditev otroškega dela potom zveznih postav, ker je Ohio že 13. država, ki je zavrgla odnosni zakonski načrt, a zadostovalo bi v to 1.2 držav.
sv Fortfora letala. Znani ameriški industrijalec Ford jo začel izdelovati letala, ki bodo stala samo po 250 dolarjev.
6V Izgon patriarha iz Carigrada. Turki so zapodili ojkumenskega patriarha iz Carigrada. To je zelo zamolana stvar. Po smrti patriarha Gregorja VII. so zastopniki grške narodne cerkve v Turčiji postavili za kandidata nekega prelata, sedanjega patriarha Konštan-tina VI. Turške oblasti so kandidaturi takoj ugovarjale, češ da prelat v Carigradu niti prebivati ne srna ker živi tam šele par let, po dogovoru z Grško mora biti izmenjan, to se pravi, mora iti iz Carigrada in iz Turčijo sploh. Gotovo bi bilo bolj previdno, če bi v tem slučaju in pri tej občutljivosti volili Grki koga drugega. S tem bi se bili ognili sporu s turškimi oblastmi. Vedeti so morali, da bodo Turki porabili najmanjšo okolnost za odslra-njenje patriarha, prav lako, kakor so jo porabili v vprašanju kalifa. Prav za prav bi bilo za Grke in za patriarha itak boljše, če bi živel v kakšnem grškem mestu, recimo v Solunu, a Carigrad je Carigrad, tradicija je tradicija. Patriarh v Carigradu je za. Grke nekaj čisto drugega kakor patriarh v Solunu ali pa tudi v Atenah. Kritičen je položaj danes zato, ker je tretjina prebivalstva Grške doma v Mali Aziji ali Trakiji; Grčija jim ie ni mogla pripraviti polnovredno domovine, ki bi jim nadomestovala ugrabljeno zemljo onstran Egejsfcega morja in severno od njega. Oni tiščijo v Carigrad, ki zanje ni pomenil eamo sanje, nmpak resničnost. Edini izhod bi bila sprememba mirovnih določb v Laueamie. Za S 'tke stvari ima pa Evropa gluha ušesa.
8r Ekspedicija za, raziskovanje najbolj skrivnostnega morja. Največja do?edanja mor-
ska raziskovalna ekspetfldja je zapustila te dni New York, da preišče skrivnosti morja Sargasso. Ekspedicijo vodi znani ameriški biolog profesor William Belbe, nalašč zato napravljena ladja se imenuje Arcturnus. Morje Sargasso, med Kanarskimi otoki ln Zahodno Indijo v Atlantskem oceanu ležeče, jo pravzaprav ogromna okoli 400.000 km* broječa masa plavajočega morskega mahu, pod kr-tcrirn se nahajajo v vodi celi pragozdi velikanske morske trave; nekatere vrste ro močneje kakor najbolj debela drevesa in do 150 metrov dolge. Tudi živalstvo je še prav malo znano, in upajo, da bodo našli cele morske velikane tam, polipe, neznane ribe itd, sv 8žoEografski boj mod NemeL Po prizadevanju pruskih stenografov Stolze-Schreye-vega sistema je nemška vlada sklenila, da s 1. aprilom 1928 po vseh javnih šolah uvede pouk v >enotnem tesnopisu< (Einheitskure-sehrift) in izključi vsak drug sistem. Istotako se z navedenim dnem po vseh državnih uradih uvede enotni tesnopis po Stolze-Schreye-vem sistemu. Tudi v Avstriji se je že par ste-nografskih organizacij izreklo za uvedbo enotne stenografije. V tem se pa oglašajo pristaši Gabelsbergerjevega sestava, ki označujejo >enotni tesnopis« kot malovredno potvorbo Gabelsbergerjevega sistema in krparijo. Celo mnogi Stolze-Schreyevci so odločni nasprotniki > enotnega tesnopisac. V Avstriji nastopajo Gabelsbergerjevci krepko »a to, da ohranijo veljavo svojemu sistemu.
Zanimivost!.
HLADNOKRVNOST.
V francoskem mestu Nancy so obglavili te dni Franca Salvadorja. Leta 1920. je bil pri posetu nemških strelskih jarkov umoril svojega tovariša Deladilla in je skril sledove umora s tem, da je napravil eksplozijo. Leto nato je umoril drugega tovariša, Roussela, ga jc oropal in povzročil spet eksplozijo. I^mi so ga obsodili na smrt Veliko se jih je potegovalo zanj, zlasti njegov prejšnji polkovnik, pod čigar poveljstvom se je bil zelo odlikoval; a vse zastonj, predsednik republike je smrtno obsodbo potrdiL Salvador je šel v smrt prav hladne krvi Spal je vso noč; ko so ga poklicali, se je skrbno oblekel, si je na-žgal cigareto, je prebral bratovo pismo, je napisal dve pismi, eno na brala, drugo na zaročenko, se je spovedal je šel k obhajilu in se je izročil rablju, liekel jim je, naj hitijo, ker ga zebe. S trdnim korakom je stopil na mrtvaški oder in je objel duhovnika, ki mu je kot zadnje tolažilo povedal, da mu je oče odpustil.
RAZISKOVANJE ZEMLJE.
Zedinjene države Severne Amerike hočejo izvršiti letos doslej najbolj dalekosežen načrt za znanstveno raziskovanje zemlje, posebno z ozirom na predzgodovinsko dobo. Organizirali bodo 14 velikih znanstvenih ekspe-dicij, Iti bodo zasledovale antropološke, geološke, botaniške in zoološke cilje; njih torišče bodo puščave, džungle, neznane gorske pokrajine in zaledenela snežišča severa. V poštev pride visoka planota Bolivije in Peru-ja, zlasti okolica jezera Titicaca; bila je nekoč sedež prazgodovinskega kulturnega naroda, ld je živel tu gori že poldrugo tisočletje pred Inki, gospodujočimi ob času prihoda Špancev. Druga ekspedicija gre na otoko Madagaskar, ostala bo tam dve leti in bo iskala stare predmete hišne uporabe in kinča praprebivalcev, bo preiskovala jame in se bo pečala z narodoslovnimi študijami neštevilnih skupin in plemen otoka. Sedaj gospodujoče pleme Hovas je prišlo r. azijskega otoka Sumatra; druga plemena so arabskega, malajskega in mongolskega izvora. Plemena na jugu pa sploh še niso raziskana. Zoologična ekspedicija na Novo Fundlandijo bo iskala v prvi vrsti jelena Karibu, ekspedicija, potujoča v Brazilijo, pa neznane ptice v rropskih džunglah.
Ker bodo vse ekspedicijo denarno izvrstno podprte, pričakujemo lahko najlepših zaključkov.
UREDITEV TOČENJA PIVA V KANADSKI REPUBLIKI.
Točiti ga smejo samo od desetih dopoldne do enajstih ponoči. Ženska postrežba in ples sta tam, kjer se toči pivo, propovedana. Nastavljeni smejo biti samo angleški državljani, ki imajo v Kanadi volivno pravico. Pivo sme imeti samo 45 % alkohola. Podaljšat? se sme policijska ura v onih 2?» volivnih okrajih, ki so se pri zadnjih volitvah izrekli nroti prepovedi alkohola.
Križem sveta.
V	Mariboru je bilo 1. dec. 1924 28.379 pt*
bivalcev, 13.178 moških in 15.201 žensk.
Trst je Stol 31.. decembra 1924 247.349 pre. bivalcev, samo za 2928 več kakor eno leto prej. Porok je zmeraj manj, bilo jih je leta 1924 1379, leta 1923 pa 2229. Prirastek prebi-valstva pride od doeeljevanja; leta 1923 se je priselilo v Trst 7605 oseb, leta 1924 pa 10.53&,
V	Benetkah bodo zgradili podzemsko ie leznioo, kar se nam zelo čudno »di, ker so Benetke na kolih igrajene. Železnica lepote Benetk ne bo smela motiti. Vlaki bodo vozili « hitrostjo SO kilometrov na uro, stroški bodo znašali 105 milijonov lir, gradbena doba pa pet let
Obnovitev Belgije Je do malega končana; od 100.000 razrušenih poslopij jih je na noro postavljenih 95.000.
Novo zvijačo goljufanja potnikov so si is-mislili v Milanu. Nekdo je preskrbe! popotniku vozni listek v Trst, si je dal voznino izplačati in je zginil. Bila je pa samo peronska kart«.
čuden pogreb so imeli zadnjič blizu Man-tove v Italiji. Naročil si ga je bil čudak skopuh Dal Colio. Bilo je kakor pred pustom. Spredaj je šel nekak šaljivec, krsto so nosili štirje cestni pometači. Pred neko krčmo so s« nstavili in so priredili pojedino, polne kozarce vina so metali na rakev. Do pokopališč* je igrala godba vesele koračnice. Res čudno pogreb.
Motorna jahta »Catalania«, last kluba »Adriaticoc v Trstu, je kot prva ladja doeegls
skrajno mejo plovnosti reke Nila.
Kakor znano, je letel lani francoski le tavec Pelletier d'Oisy iz Pariza v glavno japonsko mesto Tokio. Letos mu bodo trije japonski letavci obisk vrnili in bodo leteli ig Tokia v Pariz, čez Sibirijo in Rusijo. Franoos je letel čez Turčijo, Indijo in Kitajsko.
Ameriške oblasti, ki se borijo proti vtiho tapljanju alkohola, pravijo, da je kljub največjemu naporu tihotapstvo zmeraj uspešnejše. >Na delu< je 307 angleških ladij, 10 norveških. 4 francoske itd.
Od 5. do 19. junija bo v Padovi prvi mednarodni velesejm, tičoč se vBega, kar vemo o plinu in vodi.
Na Kitajskem je v splošnem pridelovanje maka v svrho dobave opija prepovedano. A v nekaterih provincijah oblasti same zahtevajo od kmetov, da morajo mak pridelovati. 1500 krščanskih kitajskih rodbin se je vladnemu pritisku uprlo in so dale oblasti 200 posebno trdovratnih kmetov obglaviti. To je vlada!
Francija ima aktivno trgovsko bilanco za loto 1824; to se pravi: več so prodali kakor kupili.
Znani profesor Voronov je sedaj v traa-coski Gvineji in poskuša na opicah zdravljenje raka in tuberkuloze. Ima veliko zbirko opic, pa skrbi tudi za neprestano pošiljanje opic m različne medicinske zavode v Evropi. Otoki Jersey, Guernsay itd. ob francoski obali so že od srednjega volja sem angleški. Uradni jezik je francoski. Angleška vlada je hotela vpeljati tudi angleščino kot francoščini enakopravno, pa je domača vlada naredbo kot protizakonito zavrnila. In pri tem bo ostalo.
Japonska vlada bo gradila rušilce in pod-mornike, ki bodo še enkrat tako močni kakor ameriški. Washingtonski dogovor ne pozna glede rušilcev in podmomikov nobene omejitve. Rušilci (večji torpedni čolni) bodo napravili lahko 2800 km dolgo pot brez obnovitve kuriva, podmorniki pa 10.000 km, to je četrtino zemeljskega obsega.
Ribištvo v tržaškem pristanišču je prepovedano. Izjem je le malo.
Francoski letavec Sadi Lecointe je dobil novo letalo, s katerim hoče prekositi vse dosedanje hitrostne rekorde. Rekord na uro ima danes Francoz Bonnet, 448 km, šestkrat iz Ljubljane v Trst
V	Londonu so napravili poskuse z novim rešilnim čolnom ,ki nima vesel, temveč propeler in vzvode. Pravijo, da je dosti boljši kakor vsi dosedanji.
Globine morja nič več ne merijo z utež-mi, temveč potom odmeva. Sedaj so tudi za merjenje višine vpeljali isti način in se vrši merjenje stokrat točneje in hitrejše kakor prej.
V	mestu Sherborne na Angleškem je hodil mlad mož brez cilja okoli, ves zmeden. Zvedeli so, da je igral nogomet in da mu je priletela žoga s lako silo na glavo, da je zgubil spomin.
V	Biskajskem zalivu — med Francosko tn špansko — je ujel neki ribič na enem samem lovu 48 lososev v mrežo. Teža 500 kg, vrednost 200 angleških funtov, to je 58.400 duiarjev.
Kmet Aucher je pri St Malo (severna Francija) ustrelil svojo s trga prihajajočo ženo, ker je bila prodala prešiča za ceno, ki ee mn je zdela prenizka.
V	Krkonoših so postavili velikanski iaro-met, da gojijo smučarji lahko tudi ponoči svoj šport.
Ženska organizacija na Angleškem zahte va ml vlade, naj varuje ženske pri vožnji M železnici. V vsakem vlaku naj bo dosti oddelkov za ženske in tisti moški naj bo kaznovan, ki bi v tak oddelek stopil.
Na Angleškem so natisnili lani na novo I- 70« knjig, za 327 več kakor lani in za 482 več kakor v zadnjem predvojnem letu $913. Najmanj knjig je bilo natisnjenih v zadnjem vojnem letu 1918, namreč 7718.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Ljubljana, dna 18. februarja 1924.
L«9. Splošen položaj se zadnje dni ni nič izboljšal. Povpraševanjo jo sicer po vseh vrstah rezanega lesa zelo mnogo, vendar do zaključkov le malo pride, ker smo ml vsled porasta dinarja najdražji. Pač bodo izvozniki prisiljeni, gotove količine starih zalog rezanega lesa na vsak način spomladi odprodati, tudi, če se cene ne bodo dvignile, ker bi drugače izgubili preveč na obrestih in bi se jim poleg tega še blago skvarilo. Radi tega vidimo, da se vendar še izvaža, ker se je začelo kljub neugodnim prilikam z odprodajo 6tarih zalog, poleg tega je pa tudi dosti prisilnih prodaj vsled velikega pomanjkanja denarja. Da bi se tuzemski trg v spomladni sezoni znatno popravil, ni verjetno, ker ni nobenih izgledov, da bi stavbena delavnost oživela. Industrija je restringirala svoje obrate na minimum, ker si ne more nabaviti vsled visokih cen potrebne okroglovine in za slučaj, da bi to bilo mogoče, je tudi z likvidnimi sredstvi najslabše preskrbljena, ker inozemski odjemalci le rekdokdaj redno plačujejo.
Najbolj čudno je pa dejstvo, da pri sedanjem minimalnem izvozu čutimo veliko pomanjkanje vagonov in je mogoče vagone dobiti šele često po več tednih; znak, da se naše prometne razmere čimdalje bolj slabšajo, ker pokvarjenih strojev in vagonov sploh ne popravljamo ter z njimi le še oviramo promet, ker jih po stotine stoji na posameznih postajah, naše delavnice so pa nezaposlene, ker ni bilo v proračunu potrebnega kredita ia izboljšanje železniškega parka. Onih 104 milijonov kredita, katerega je dovolila glavna kontrola, ni v stanu odpraviti težke prometne krize in bo treba na vsak način v prihodnjem proračunu določiti znatno višjo vsoto in pričeti s temeljito remeduro v prometni politiki.
Z brzimi korala se bližamo spomladanski sezoni in vendar še odnikoder trohice upanja, da bi se dezolatne razmere v lesni industriji in trgovini ublažile. Dolžnost vlade je, da ne izgubi iz vida resolucij, podanih ji na zadnji anketi ter začne nemudoma s potrebnimi ukrepi, ker vsako odlašanje lahko pomeni za našo največjo gospodarsko panogo naravnost katastrofo, ker opažamo, da se bije na raznih tržiščih med posameznimi skupinami produkcijskih dežela ljut hoj za pridobitev novih tržišč tako, da je nevarnost, da izgubi naša lesna trgovina najlepše postojanke.
Zlasti se trudi Romunija, da se usidra na francoskem trgu in ker je Rusija stopila z znatnim poviškom cen na pozorišče in mi vsled znanih razmer ne moremo konkurirati, je ista svoje cene znatno dvignila m poleg tega Se poostrila plačilne pogoje. Naletela je zaenkrat sicer na velik odpor pri francoskih veletvrdkah, ki v svojih glasilih propagirajo karteliranje in boj proti producentom, ki stav-ljajo po njih mnenju pretirane in neupravičene zahteve, vendar je mnogo upanja, da V tem boju zmaga Romunija s svojimi zahtevami, ker severne izvozne države za južno Francijo s svojimi visokimi cenami ne pridejo resno v poštev, mi pa kot najbližji ne moremo izvažati. Vsled ugodne zime je bilo Romuniji omogočeno svoja skladišča v Galacu znatno izprazniti, ker je napravila razen v Egiptu tudi še v Italiji velike sklepe.
V Italiji je zanimanje po stavbenem lesu najživahnejše in vse kaže na to, da bo stavbeno gibanje v tekočem letu konzumiralo velike količine raznih vrst stavbenega lesa. Agenti in prekupovalci ?o se razpršili po vseh produkcijskih deželah in se dan za dnem ogla-Sajo z vprašanji tudi pri nas, na žalost pa ne pridemo do nobenih večjih sklepov in iskati morajo blago v Avstriji, ki jo v ugodnem položaju, da lahko skoraj vsakih 14 dni cene nekoliko zviša. Sicer so v Italiji mnenja, da vsled zadnjih po viškov v kratkem času ne more priti do znatnejšega porasta cen in smatrajo sedanje cene za stabilne. Plačilne razmere postajajo vedno slabše in zahtevajo že velike ter solidne uvozne tvrdke plačilo na 90 dni, kar še največ ovira kupčije v večjem obsegu v Avstriji. Cene za deske od 18 do 60 mm I. II. se sučejo franco meja okrog Lit 235 do največ Lit 245 in za III. od Lit 100 do 205. Morali 56X58 do 118 X 118 Lit 220, isti morali od 4—6 m Lit 285. Veliko je tudi povpraševanjo po kratkih in podmerekih deskah.. Tesani les se trži za okroglo Lit 145 do 150.
Grčija ima še vedno zelo veliko porabo za stavbeni les, ker dela za obnovo in kolonizacijo še zdavnaj niso končana, Veliko je zlasti povpraševanje po moralih 5-10, 6-10 cm, dolžin od 3 do 6 m ter deskah 12, 18, 20 in 24 mm debeline, 4 m dolžine.
Velik interes vzbuja Nemčija, ki je postala naenkrat eden najboljših konzumentov stavbenega lesa, poleg tega najboljši in naj-tolidnejši plačnik.
Tudi švicarski trg se jo nekoliko oživel ter se zlasti zanima za razne vrsto trdega lesa jugoslovenske provenience.
Istotako je Anglija stopila lz svoje dosedanje rezervi ranosti in nastopila v raznih produkcijskih deželah kot resen kupec, akoravno za sedaj še ne nudi dovolj povoljnih cen.
Vse kaže torej na to, da bo povpraševanje po raznih vrstah stavbenega lesa v spomladanski sezoni precejšnje in ker so v
nekaterih produkcijskih deželah zaloge istega le neznatne ali pa produkcijski stroški zelo visoki, je domneva, da se bodo cene še precej popravile, na vsak način upravičena. Ne kaže torej prehiteti se z odprodajo razpoložljivega blaga, ako ni za to nujnih razlogov.
V	Rimu so se te dni končala pogajanja med zastopniki avstrijske in italijanske vlade glede znižanja tovornino za rezani les in celulozo z uspehom ter stopijo novi tarifi s 1. aprilom t. 1. v veljavo.
Istotako je bila podpisana 6. t m. trgovska pogodba med Avstrijo in Špansko, ki predvsem odpravlja prohibitivne taksne pri-bitke 80 odstot. ter uveljavlja za celo vrsto izdelkov tarifne ugodnosti.
Vidimo, kako nam druge države v tarifami, prometni in sploh gospodarski politiki prednačijo, da napravijo svojo industrijo konkurence zmožno, nam pa potem na raznih tržiščih izpodbijajo tla.
V	Benetkah se je baje sklenilo znižati tovornino za Trst za 30 odstot. (Jadranski tarif) ter bi bilo želeli, da se ista čimnajpreje uveljavi, da olajša kalkulacijo našim izvoznikom za bodočo Sezijo.
Najnujnejše bi pač bilo, da pride naša lesna industrija do potrebnega večjega kredita in da se čimnajpreje uveljavijo znižano izvozne tarife ter znižane tarife za dovoz okroglega lesa do žag. Odlašanje bi postalo, kakor smo že uvodoma omenili, za našo industrijo lahko usodepolno.
Žito. Po najnovejših poročilih je začela cena pšenici na amerikanskih tržiščih zelo nazadovati. Na borzi v Ne\vyorku in Chicagu je nastala prava panika, blago se ponuja vse križem brez vsakih zaključkov. Cene se ne morejo ustaliti ter je pričakovati še nadalj-nega padca. Na naših tržiščih se cene niso do danes nič spremenile, ker enostavno ni blaga. Pšenica prihaja le v malih količinah na trg ter notira ca 4G0 Din v Vojvodini. Mlini z velikimi kapacitetami še do danes niso prav nič znižali svojih cen z izjavami, da nimajo blaga. Vseeno jo vendar pričakovati, da bo kakor vedno tudi sedaj ameriški kurz vplival na našega ter da se bodo cene moki znižale. Koruza je popustila v ceni za 5 do 15 para vsled visokega stanja dinarja, vendar ni pričakovati večjega nazadovanja, ker se ino-^emstvo še vedno zanima za našo koruzo. Po otrobih in krmilni moki še vedno ni nikakega povpraševanja, vsled Česar so te cene kljuh dragi pšenici oslale nespremenjene.
Semena. Po tem blagu .še vedno ni ni-' kakega povpraševanja, dasiravno so je v prejšnjih letih v tem času že začela razvijati tudi ta kupčija. Današnje cene so za črno domačo deteljo Din 31—35, za lucerno 28—30, za gra-horo Din 4 do 5.
Sladkor. Ta kupčija se razvija z ozirom na precejšno stabilnost dinarja še precej dobro, konsuin raste z ozirom na nizke cene, kartelne cene so sa uveljavile po celi državi z malimi izjemami, kajli prejšnje zaloge so izčrpane. Današnja cena za domači sladkor fco vsaka postaja je približno Din 1350, za kristal ter Din 1500 za kocke za tono pri odjemu celega vagona.
Ceno živine, telet in prašičev dne 13. februarja v Ljubljani. Voli rejeni za kg žive teže Din 10.50—11.25, voli za vprego 9—10, biki težki rejeni 10.25—10.75, krave rojene 7.75—8.25, krave klobasarice 5.50—6.50, teleta težja debela 15—16, teleta lažja 13.50 do 14, prašiči špeharji 16.50 do 17.75, prašiči peršutarji 13—14.50, prašiči zaklani (po kakovosti) 17—18.50, banaški špeharji (po kvaliteti) 21—22. — Cene se v preteklem tednu niso nič spremenile pri goveji živini, teletih in prašičih peršutarjih. Debeli prašiči špeharji pa so na ceni nekoliko pridobili, tako da se sedaj lahko prodajo in se zelo povprašuje po debelih težkih prašičih. Za bodoče ni pričakovati posebne izpremembe v cenah, ker je opaziti na mesnem trgu bolj zaostajanja kakor primanjkovanje blaga.
Dunajski trg. Živinski trg: 10. t m. jo bilo na trgu skupno 2337 kom. goveje živine. Uvozile so: Romunija 901 kom., Ogrska 399 kom., Češkoslovaška 95 kom., Jugoslavija 13 kom. Avstrija sama je postavila na trg 929 kom. Cene: Ia vprežni voli aK 19—23.000, voh Ia aK 17-19.000, biki aK 14—18.000, krave 12—17.000, živina za klobase aK 8000 do 12.000. — Potek trga je bil miren. Cene se niso od preteklega tedna nič izpremenile. — Svinjski trg. 10. t. m. je bilo na dunajskem trgu skupno 10064 kom. prašičev. Uvozile so: Poljska 7273 kom., Romunska 1505 kom., Ogrska 912 kom., Jugoslavija 316 kom., Avstrija sama pa je postavila na trg 48 kom. Tendenca je bila posebno za mesna-! te prašiče precej živahna. Prodalo se je vse ! blago. Cene: Ia debele svinje aK 23—25.000, srednje debele svinjo aK 22—23.000, stare debele svinje aK 21—22.500, težke svinje 23 do 24.000, lahke svinje aK 22—23.000, nngle-ške mesnate a K 22.000. Cene so padle za ca aK 2000 pri kg.
Galoše, pristne ruske
•• dobe odslej v vseh velikostih po skrajno ni-.kih cenah pri t Trditi
DRAGO SCHWAB - LJubljana.
Svetovna letina 1924.
Po podatkih mednarodnega poljedelskega instituta v Rimu je bila produkcija žita v milijonih meterskih stotov:
psenfoa. i">,» 1,84 ij,t» 1921 fbenicoi (1924 —25) um»-m) tua-a iet»
Evropa (27 držav) . . . 292.7	340.7	28(5.4
Kanadu in Unija .... 311.4	342.9	313.0
Azija (5 držav) .... 1C9.5	112.6	101.5
Sev. Afrika (4 drž.) . . 22.3	i9.1	22.9
Argentinlja......51.8	C7.3	51.2
Avstralija.......38.1	34.2	27.5
Skupno (40 dr/a v) . . . 825.8	9.6.7	8J2.5 Rži:
Evropa (23 drž.) .... 108.2	211.3	179.4
Kanada in Unija .... 19.8	21.9	24.2
Skupaj (25 drž.) .... 183.0	233.2	203.6 Ječmena:
Evropa (26 drž.) . . . .114.3	138.2	U8.2
Kanada ln Unija . . . 59.2	59.9	54.8
Azija (4 drž.)..... 24.0	23.2	28.0
Sev. Afriita (4 drž.) . . 17.8	23.0	17.9
Skupaj (36 drž.) .... 215.3	244.3	218.9
Ovsa:
Evropa (26 držav) . . .227.3 24S.2 r07.0 Kanada in Unija . . . 288.7 275.6 259,0 A/ija in A Trka (4 drž.) 3.0 4 8 JU Skupaj (32 drž.) .... 519.0 628.6 " 409.4 " Tnrščice:
Evropa (8 držav) . . . 101.7 90.1 82.1 Kanada in Unija . . . 621.5 777.2 716.3 Azlia in Afrika (t drž.) 14.0 13.0 13.7
Skupaj (!4 drž.) . . . .737.2 8J0.3 812.4
Ce primerjamo donos leta 1924 z ostalimi loti, je znašala zadnjelotna proizvodnja napram proizvodnjama
leta 1923 povprečoo 1918-1922 v »/«	v %
pšenica .... 89.1	102.9
rži ...... 80.6	92.4
ječmena .... 88.1	C8.3
ovsa......98.3	110.6
turščico . . . .83.7	90.7
Rusija v teh številkah nI vSteta: produkcija 1. 1924 je pa bila tamknj, kakor cenijo, za 9% manjča m-.pram letu 1921.
Na podlagi teh Števil lahko izračunamo sledeče:
Joffoslavlfa jc produclrala 1.1924:
^ r tiiiifli, % mirili, o/o STciui! jriimtoji, % !??t plenica . . 19.067.6 6.5	2.3	114.7
rži..... 1.638.4 0.97	C.8	109.2
ječmena . . 3.3330 2.91	1.54 103.8
ovsa .... 2.820.6 1.24	0.54 90.5
Za turžčico laoslca produkcija ?o ni znana, gotovo pa dosega produkcijo leta 1923 (21.535.700 q), kar bi značilo 2.92 f/, svetovne ali 21.07 %
evropske proizvodnje.
• • •
g Izkaz Narodne banke t dne 8. februarja 1925. (Vse v milijonih dinarjev; v oklepaju razlika napram 31. januarju 1925.) Aktiva: kovinska podloga 457.3 (— 7.1), posojila na menice in vrednostne papirje 1.411.4 (-f 12.3), račun za odkup kronskih novčanic 1. 186.3, račun začasne zamenjave 368.0, državni dolg 2966.3, vrednost založenih državnih domen 2138.3, saldo raznih računov 606.6 (-f 54.8), skupaj 9,134.4; pasiva: glavnica in rezervni fond 31.3, bankovci v obtoku 5,895.8 (-f- 101.2), račun začasne zamenjave 368.0, drž. terjatve po raznih računih 2.5 (-f 0.1), razne obveze 635.1 (— 51.2), vrednost založenih državnih domen 2138.3, ažija 63.7, skupaj 9133.4.
g Vpisi v trgovinski register. Vpisali sta so nastopni tvrdki: >Ilzus;, družba z o. z. za izdelovanje iu trgovino s predmeti usnjate galanterijo v Ptuju; Prva jugoslovanska tovarna za podkovske žeblje, Jurca & Tamm v Ptuju.
g Občni zbor. Tovarna dežnikov d. d. v Dolnji Lendavi 25. februarja.
g Likvidacija. Beltinska hranilnica za mestno okolico, d. d. v Beltincih — družba se je po sklepu delničarjev razšla in prešla v likvidacijo.
g Porast hranilnih vlog. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja izkaz o stanju hranilnih vlog (po knjižicah in v tekočih računih) pri rezultativnih hranilnicah v Sloveniji za IV. četrtlelje 1924. Iz tega izkaza je razvidno, da je bilo slanje vlog početkom četrtletja 281.529.665 dinarjev. Vlogi na hranilne knjižice so znašali tekom četrtletja 38 milijonov 254.790 dinarjev, vlogi v tekočih računih tekom četrtletja pa 23.062.866 dinarjev. Dvigi tekom četrtletja so dosegli 40.991.043 dinarjev, tako da je bilo stanje vlog koncem četrtletja 301.856.278 dinarjev. Izmed 26 re-gulativnih hranilnic, ki jih obsega ta statistika, izkazujejo le tri neznatno padanje vlog, vseh ostalih 23 pa naraščanje. — Gibanje hranilnih vlog v teka leta 1924. Hranilne vloge pri regulalivnih hranilnicah v Sloveniji so znašale: 31. decembra 1923 230.529.365 Din, 81. marca 1924 274.064.004 Din, 30. junija 1924 263.108.921 Din, 80. septembra 1921 281.520.665 Din in 31. decembra 1924 301 ml-niiJijonov 856.278 Din. Pred vojno pa so znašale hranilne vloge pri istih zavodih 47 milijonov 420.000 kron (seveda v zlati, prevojni valuti). To je znak za konsolidacijo naših gospodarskih razmer.
g Carinski dohodki. V tretji desetini me-seca januarja t. I. so zuašali carinski dohodki 55.0.10.070 dinarjev napram 44.824.248 dinar-iev v drugi desetini meseca januarja t L Sle-
^b iLs Jl
deče canup.rnke so dale dohodkov: Ljubljana 8.962.030 dinarje/, Maribor 2.634.519 dinarjev, Jesenice 698.101 dinar in Rakek 226.093 dinarjev. — V teku celega meseca januarja 1925 so dosegli carinski dohodki višino 138 milijonov 50.440 dinarjev napram 155.778.529 dinarjev v mesecu decembru 1924. Od 1. aprila 1924 pa do 31. januarja 1925 je bilo carinskih dohodkov 1.438.238.955 dinarjev, napram 1.417.168.937 dinarjev v odgovarjajočem razdobju 1923—1924.
g Državne trošarino r decembru 1921. Dohodki od državne trošarine v decembru
1924	so znašali 54.607.942 dinarjev napram 50.166.067 dinarjev, določenih v proračunu. V prvih 9 mesecih proračunskega leta 1924-
1925	je bilo državne Irošarine vplačano 512 milijonov 217.630 dinarjev t. i. 60.717.630 dinarjev več kakor je določal proračun. — Državni dohodki od taks do dosegli v decembru 1924 95.134.803 dinarjev (proračun le 80 milijonov dinarjev). V prvih 9 mesecih proračunskega leta 1924—1925 je bilo na taksah vplačanih (tako v gotovini kakor v taksnih vrednotnicah) 863.373.245 dinarjev (proračun le 720.000.000 dinarjev.) V prvih 9 mesecih proračunskega lcla 1923—1924 ko znašali dohodki od državne irošarine 457.855.331 dinarjev, od taks pa 510.504.775 dinarjev.
g Nabava bikov za Južno Srbijo. Poljedelsko ministrstvo je pred kratkim nabavilo iz Slovenije večje število bikov simodolske pasme, ki jih bo razdelil poljedelcem v Južni Srbiji.
g Carinska kor!crenea v Ljubljani. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani obvešča vse interesente, da se vrši prihodnja carinska konferenca v torek dne 17. februarja t L, ob 5. uri popoldne v prostorih carinarnice.
Borze.
Dno 14. feur, 1923.
DENAR.
Zagreb. V prostem prometu noti rajo: Italija 2.53 (2.5160—2.5460), London 293 (290.75 do 293.75), Newyork 61.25 (00.50—6.1.50), Pariz 3.2750, Praga 1.8125 (1.79—1.82), Dunaj 0.0865 (0.0853—0.0S625), Curih 11.825 (11.74—11.84).
Curih. Belgrad 8.475 (5.49), Berlin 1.235, Italija 21.325 (21.46), London 24.78 (24.795), Newyork 519.10 (518.80), Pariz 27.50 127.65), Praga 15.375 (15.34), Dunaj 0.07315 (0.007915).
Praga. Lira 139.75, Zagreb 55.45, Pari* 177.50. London 161.55, Newyork 33.80.
Nowyork, 13. febr. Belgrad 164, London 477.50, Pariz 520.25, Rim 412.25, Curih 19.265.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Dunaj. Zivnostenska banka 881.000, Al-pine 415.000, Greinitz 139.000, Trboveljska družba 466.000, Hrvatska eskomptna banka 124.000, Leykam 152.000, Gutmann 668.000, Sla-vex 190.000, Slavonija 64.000.
Novi Sad. Pšenica 450—460, koruza 195 do 200.
Newyork, 13. febr. Pšenica 203, koruza 132.375.
Chlcago, 13. febr. Pšenica za maj 18355, za julij 156.75, za september 144.75; koruza za maj 129.125, za julij 129.50, za september 129.625.
Cerkveni vestnik.
c Vsem članom mestne moške Marijin® kongregacije pri sv. Jožefu se naznanja, da se vrši danes, dne 15. t. m. popoldne ob pol 5. uri skupni sestanek v > Rokodelskem domu« v pritličju, druga soba na desno. — Načelnik m. m. M. k.
Poravnajte naročnino!
Najden je bil zvezek malih ključev i ob nožek na glavni ccsti med Št. Vidom in Si ko. Lastnik jih dobi v Vižmarjih Stev. 22 pri Fani Gcstinčar.
Pogreša sc od 5. II. črna listnica t. imenom »Terrostahl« 7. legitimacijo na V. Š. in n< katerimi skicami ter nek spis od poStnc direkcije. Omenjeno naj se izroči v našem ured-niitvu.
ZA POSTNO IN VELIKONOČNO DOBO priporoča Jugoslovanska knjigarna cerkvenim zborom sledeče skladbe:
Adamič, velikonočne pesmi Ea mešani zbor. Pari. Din 16, gl. po Din 6.
Fašist, 10 cerkvenih pesmi za mešani zbor. r— Part. Din 20, gl. po Din 4.
Foerster, 13 cerkvcnih pesmi za mešani zbor, Part. Din 12.
Focrster, Lamentacije in Očitanja za mešani zbor, Part. Din 8.
Greni, velikonočne pesrni in Regina coeli za mešani zbor. Part. Din 10.
Hladnik, velikonočne pesmi za meSani zbor in Regina coeli. Part Din 8.
Hladnik, Regina coeli za mešani zbor. Din 5,
Hribar p. A. Postni ln velikonočni napevi za mešani zbor. Part. Din 30, gl. po Din 10.
Klmovec, Rihar rcnatus, 21 pesmi za mešani zbor. Part. Din 24, gl. po Din 8.
Laharnr.r, velikonočne pesmi za mešani zbor, Part. Din 10.
Premrl, Slava sv. Križu, postne pesmi za mešani zbor. Part. Din 12.
Saitner, postne pesmi za meSani zbor. (Par-titura razprodana), glasovi po Din 6.
Sicberl-Premrl, velikonočne pesmi za mešani zbor. Riharjevi, Vavknovi, Cvekovi, Ger-bičevi in drugi napevi. Part. Din 30, gl, po Din 4,
ZA NASE ODRE.
Burke in šaljivi prizori. 18 burk in šaloiger enodejank za meSane vloge. 20 Din.
Veseloigre in šaljivi prizori za samo mofike in ženske vloge, 16 Din.
Vse naSe. Bnrka v enem dejanju, Spisal F. S. Finžgar. 18 Din.
Na krivih potih. Igra v petih dejanjih za samo ženske vloge. 12 Din.
Nedeljske ure na drnStvenih odrih. Štiri igro-kazi za samo ženske vloge. 16 Din.
Martin Krpan. Dramatska pripovedka tih dejanjih. Spisal Fr. Govekar. 26 Dim
Voditeljem in režiserjem iger pa priporočamo:
Diletantski oder. Navodilo režiserjem, M. Skrbinšek. 16 Din.
Lepa maska. Navodila za maskiranje. Spisal
Navinšek. 6 Din.
Jugoslovanska knjigarna ▼ Lh>b(]anL
Meteoroiogično poročilo.
Mubliana 306 m n. an. vit. Normalna barometeroka vlSina 730 mm.
drobna -vrstica S5Sffi 1*5O alf vsaka SJGsee!« SO par. Naj-S Din. Oglasi sted devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!
t«, čevljarsko obrt spi takoj Jakob Torkar, više-irti-Ca 16, p. Gorja pri Bledu.
gre šivat kot pomočnica. Naslov 1' upravi lista pod čtev. 936.
"cikla ž"
r starosti 16 do 22 let, se •prejme za vsakdanja hišna tlela. - JE AN B. POLLAK, Erjavčeva cesta IZ 366
STROJNEGA
KLJUČAVNIČARJA
Ainiskcga, z večletno prakso v stroj. delavnicah, sprejme:« V službo. Ponudbe z na-ved-fco plače :n prepisi izpričeval je poslati pod »Samostojen« 940 na upravo lista.
GRAŠČINA BOŠTANJ 'išče
ni
ki mora biti tudi dobra ks-herica. Nastop takoj. - Po-jiudbe na AND. JAKSL — Karlovnc (Hrvatsko). 921
učenka tfra k boljši Si-
ilji. - Ponudbe na upravo Slovenca«. pod 6tsv. 19.
JE TSČE za par dni v ledno dopoldne ali popoldne v bližini Tabora. - Naslov pove uprava lista pod Stev, 901.
Žagarja
za vod, žago išče za niescc marse tvrdka SKRBEČ & BAETEL, Ljubljana — Miklošičeva cccta 8.	692
SEDMOŠOLEC išče mesto SnStruktorjs proti plačilu oz. hran: in stanovanju. Pouk vesten in točen. - Ponudbe ua potf.ni predal 129, Ljublj.
Išcs se DEKLE
r.li žena brez otrok, redoljubna oseba, ki zna opravljati vse kišne posle in ev. kuhati za rodbino 3 članov. Mesečna plača 450 Din. — Ponudbo na Rudarsko trgov, društvo, Roma.	913
' šprejme~se~™~
V pouk r trgovino z meSan. blagom pridno in pošteno PEKLE z dežele. Po-ttudbe be upravništvo lista pod številko 914.
žandar. narednik
Slovenec, samec, vešč slovenščine, nemščir.o in srbohrvaščina v govoru in pisavi, IŠČE vsled izstopa primerile slu2bt- pri kakem privatnem podjetju. Nastop I. aprila 1925. -- Naslov v Upravi lista pod itev. 907.
knjigo v od ja-
bilancist
Vlo , - nem. - brv, korespon-dent, išče službe. Ponudbe r« upravo pod Dobra moč.
VINIČARJA
popolno veščega za samostojno »spravljanje posestva v izmeri 35 oral v Zagorju, oženjenega brez otrok, išče Jakob Spitzcr, Kraplna.
3
SPREJMEJO SE
Moško KOLO naprodaj
v zelo dobrem stanju; ccna 1700 Din, - Naslov v upravi »Slovenca* pod itev. 939.
Preda se dobro ohranjeno žensko KOLO po ugedni cc-ni. Naslov v upravi St, 937.
z vsč delavskimi silami. — Poleg plačila deputat zemlje. Informacijo pri ©skrbništvu Telepouesivs SCHER-BAUM — v ROGOZI pri Mariboru.	87S
DIJAK
se sprejme na stanovanje in hrano. Insvrukcija v hiš L Naslov pove uprava lista pod številko 942.
UPRAVNI URADNIK
časopisa z dolgo prakso — popolnoma samostojna moč x najbolj, spričevali, IŠČE primerne službe. Ponudbe na upravo ^Slovenca* pod šifro: t.Upravnik'. Btrv. 926.
s primerno šolsko naobrazbo se sprejme pri A. SGŠNIK, Ljubljana, Zaloška cesta 21.
dobro izvežban SELEZM-NAR sc sprejme. - Pismene ponudbe upravi pod št, 731.
lepo stanovanje. -Kje, pove uprava pod St. 935
MMl psi
izvrstni čuvaji, 6 tednov stari, so naprodaj, — JOSIP KOSLER - Čelenburgova 3.
"" ~ T"
B
Najugodnejši nakup vsakovrstnih spalnic in drugega pohištva po najnižjih cenah pri Mat. ANDLOVIC, Vidov-dasska 6 - Komenskega 28,
t novim politiranim in solidnim mobiljem se proda po jako ugodni ccni. . Informacijo pri upravi »Slovenca« v Mariboru, Koroška cesta ŽL 1.	S76
l5 k «
Proda »e 36 hI prvovrstnega apodc ješ ta jurskega VINA s postaje Brežice. - Naslov v upravi lista pod Etcv. S31.
300 Din nagrade,
kdor takoj posodi 3000 Din
proti obrestim za dobo pet mesecev. Naslov v upr. jj>31
noproduj t vrtom in ll.ItfU dvoriščem v Spod. Šiški. - Naslov pove uprava »Slovenca* pod šiiro Ugodna prilika Stev. 909.
prima, dobavi NAJCENEJE =>FRUCTUS«v Ljubljana — Tabor 2.	328
NAPRODAJ JE
v Krcgarjevem pri Kamniku
lepo posestvo, na katerem se redi 14 glav živine; naprodaj je z vsem inventarjem in z vsem kmetskim orodjem; posestvo je v lepi legi. Cena po dogovoru. — Ponudbe na Urban Bnrgar, Kregarjevo pri Kamniku.
se KUPIJO. - Ponudbe pod »Srebrne brone« na upravo.
sc ODDA e celo opremo proti soudeležbi na zelo prometni cesti v Ljubljani. Več po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod šifro: ^LOKAL Z OPREMO 945.«
Dve dobro ohranjeni
PISALNI MIZI
iz trdega aH mehkega lesa, se kupite. — Ponudbe na upravo t Slovenca« pod Šifro »PISALNI MIZI« Stev. 944.
Pridna, 16-lctna DEKLICA bi se rada
IZUČILA v TRGOVINI
Ponudbo na upravo lista pod šifro »MARLJIVA« St. 852,
Elektroteim. podjetje A. ARHAR ta drug, Spod. S i tka, Jerneja cesta 5t. 47. j
Prevzema vsakovrst. elektr, dela, gradnje manjših elektrarn in instalacij ter vsakih daljnovodov po najnižjih cenah in točni postrežbi. — Garancija! 898 Garancija!
V SLUŽBO SE SPREJME v Savinjski dolini k graščini VRTNAR ali VRTNARICA, DVA zanesljiva HLAPCA h konjem ia KRAV AR, ki mora r.nati tudi moliti; slednji je lahko poročen. Daljo KUHARICA, ki bi kuhala za posle. — Samski imajo prednost. — Ponudbe z navedbo plače na upravništvo »Slovenca« pod šifro uSla!-iia aiušba« Stev. 796.
Dirkalno KOLO
skoro novo, se proda. Naslov v upravi pod štev. 910.
Društvom in zasebnikom
prevaja tn prepisuje spise »POSREDOVALEC«, Sv. Petra eesta 23.	323
znamke »Uran in« v popolnoma dobrem stanju, naprodaj. Vprašanja pod št. 1117
»Stroj 929<t na upravništvo.
Državno koncesionirano,
ZASEBNO UČILišČE
za sfrojepi
GITA PETAČ,
LJubljana, Valvazorjev trg 6 (prit5i£je).	947
dobro ohranjen ORLOVSKI KROJ. Naslov v podružnici »Slovence« — CELJE, »Beli vol*.	930
DOSLEJ se Je naznanilo 63 oseb, j
da so potom prva ali druge številke »Fortune«, časopis« za natečaje in posredovanje SLUŽB (uprava Osijek I.) dobili službe, ki so jih iskali. Brezplačnih listov na ogled ne pošiljamo. Povzetje izključeno. — Posamezne številke po 10 dinarjev, mcoečno 35, četrtletno 100 Din,	451
" W"J
Po čudovito nizki ccni se dobijo različni ČEVLJI v veletrgovini z usnjem joh. JELENC — CELJE. 951
KDOR ŽELI
Vsemogočni Gospodar je poklical v večnost
fi-iŠO
o oezman
učiteljico.
Pogreb bo v ponedeljek, 16, svečana ob štirih popoldne iz hiše žalosti na Domobranski ce3il št. 5 na pokopališče Sv. Križ.
Vse, ki ste rajnko poznali in videli njeno trpljenje, prosimo, molite zanjo.
L f u b I j a n a i 14, februarja 1925,
ŽALUJOČI OSTALL
STROJEVODJA
Jugoslovan, izučen ključavničar, zmožen vodstva pri Stavbenih društvih, dobro upeljan, IŠČE službo, tudi v druge kraji, — Ponudbe na upravo pod Strojevodja 803
"Tomo č i ~
Kalcra dobra duša b: pomagala vdovi 7. vsoto 25.000.— Din za dolo 2 let z vknjižbo na prfo mesto posestva? Natančna obvestia na upravo lista pod »M. M. 9«-781
terfektha " STENOTIPISTINJA
ki ie zaposlena žc dalje Saša !*»•■»	>>
v pfcarni kot stenogralinja | OStaSlRi ZS PerilO tn siro)cpii.Ha, ze« prerne- ■ niti sluibo. Gre tudi Izven Ljubljane. — Ponudbe na upravništvo »Slovcnca* pod iJilro; iPošleoa«! Itev. 4321.
veleposestvo, graščino, posestvo, blšo, vilo, tovarno, trgovino, obrt itd., naj sc obrne na »GOSPODARSKO PISARNO«, d. i o. s, I.jnb-!is.uc, WoIlova ulica 1/IL
~ MODERNI " ~
lovski voz
z 8 sedeži
NAPRODAJ
radi pomanjkanja prostora, LAMINGER, Maribor, S!o-
venska ulica 36, POZOR I
POZOR!
so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Ne zamudite ugodne prilike! Reslje-r» c«sta 30, L nad* demo.
m
Ob prabrldki izgubi našega nadvse ljubljenega in skrbnega očeta ozir. starega očeta in strica, gospoda
Trvarja fn posestnika
irrekamo vsem. ki so ga tolažili ob bolezni, zlasti pa g, primariju dr. Gostiši, preč. g. kan. Ferjončiču, dalje kat. društvu rokodel. pomočnikov za poklonjcmi venec ter petje in vsem, ki ao blagega pokojnika spremili na zadnji poti kakor tudi vsem, ki so nam izrazili ustmeno «li pismeno svoje sočutje — Bog plačaj! N o v e m e s t o, 14. februarja 1925.
£ainjo£a rodbina AUSEC
in sorodniki.
Dobro jc vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda
je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren I st za uspešno reklamo.
v tem med našim ljudstvom po deželi naj-
bolj razširjenem dnevniku. Vsak ogias, pa bodisi v veliki ali	" "
pa tudi v priprosti
majhni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov
uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je »Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj
mimmmmmš.
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da nam je dane« umrl naš ljubi
družabnik tvrdka A. Pinter — Slov. Bistrica
v 27. letu svoje mladosti, previden s tolažili svete vere. — Pogreb nepozabnega sc vrši v ponedeljek, 16. t. m. ob 4. popoldne iz doma v Slov. Bistrici. — Sveta maša zadušnica se bo brala v torek, dac 17. februarja ob 8. zjutraj v farni cerkvi. Slov. Bistrica, dne 14. februarja 1925.
Ana in Alojzij Pinter, starši. — Ferdo Pinter in obltelf, stric (Maribor). — Rtiža Pretnar in obiteij, teta (Konjice). — Dr. Maks Šnuderl in obiteij, bratranec (Maribor). — Juička KruSnik (Slov. Bistrica),
bratracka.
IffifJP!
Ob prerani izgubi naše nepozabne, predobre mamice, gospe
nam fe došlo od sorodnikov, kakor tudi od mnogobrojnih prijateljev in znancev mnogo prisrčnih izrazov sočutja, za katere se tem potom najiskreneje zahvaljujemo, — Posebna zahvala bodi izrečena darovalcem prekrasnih vencev in^ v dobrodelne namene poklonjenc vsote. Slav. pevskemu društvu ^Trnovo - Krakovo* za prekrasno, srce pre-tresujoče petje. — V veliko tolažbo nam je bila izredno velika udeležba pri pogrebu. Vsem, ki so spremili našo nepozabno mamico na njeni zadnji poti k preranemu grobu izrekamo našo vdano zahvalo.
Ljubljana - Novč Stašeci, dne 14. februarja 1925.
Rodbini; REPIČ —DR. SLECHTA.
Ustanovljeno 1842.
• n o c	• V
Električni obrat' •••
mm f»n m mmm m i siovenin
prevzema pleskanje stavb, pohištva, jj ICPhflSliilaPSfUn na steklo, zid, platno, centralnih peči, železnih konstrukcij itd. || ..	. " les, pločevino itd.
Ul EM nosi. Martine, Čeme & Cinp., MU z o. t
Ljubljana, Igriška ulica st 6 (poleg dramskega gledališča).
Naročajte
,SLO¥EMCil

ki je edini slovenski dnevnik s tedensko ilustrirano prilogo!
Urarji
Zaradi smrti se odda v najem lepo urejena delavnica na Bledu. Potočnik Angela.
x vpeljano STROJNO KLJUČAVNIČARSKO delavnico in takoj prostim stanovanjem ▼ industrijskem kraju
naprodaj i
Ponudb« na upravo lista pod »Ugodni pogoji« It 823.
ftiLEKO
Čajno MASLO in polno-masten SIR s« dobi pri Mlekarski in slrarski zadrug! t DOL. LOGATCU.
Kmečko posestvo
okrog 50 oralov, z lepimi poslopji, rs« ▼ ravnini, malo od Kranja, sa ceno proda skupno aH posamezno. — Trije kmečki podi, dva večja, en manjši, takoj ceno naprodaj. — Naprodaj tudi 1 gostilniški poslopji na Gorenjskem, eno ▼ večjem industrij. kraju, drugo blizu Jelesn. postaje, dalje trgov, ■talale, pni ti in godbeni avtomat. — Več se poizve pri L. REBOLJ — KRANJ.
VOZ
same«, lahek, skoro nov, PRODAM po ugodni ceni. IVAN KONČAN, Dravlje, It 62, St. Vid nad Ljubljano
""bukova" drva
suha, kupim. — Ponudbe na apravniitvo »Slovenca« pod šifro: »Več vagonov« 862.
Iščem stanovanje
v bližini Trnovega, naj bo podstrešna soba ali kletna s štedilnikom. - Ponudbe na ■pravo lista pod »Delavec«.
worthington-
sesalka
stara, rabljena, lahko tudi defektna, za 15.000—17.000 litrov vode na uro, it kupi. Ponudb« je poslati na upravo tega lista pod »Worth-Ington-sesalka« čtar. 844.
ŠAMOT-
OPEKO in lamot - MOKO (češko) priporoča F. HOČEVAR, Ljubljana, Dunajska cesta It 36,	845
UI(n * vlom ali dvorili Id U Sčem kupim j prodajalec lahko obdrži dosmrtno stanovanje. Ponudbe aa upravo lista pod šifro: »Ljubljan. predmestje« 863.
PRODAM
dve postelji, dva spodnja In 3 zgornja modroca, salonsko zoio, 3 ikntlje za prodajo slaščič Iz stekla in žensko kolo. — Osojna pot 3/IIL
trboveljski,
libojski, SBas3mmsB.as črnomaljski,
drva, inozemni koks, oglje, slezjske brikete dobavlja
ILIRIJA Ljubljana
Kralja Petra trg, 8. tel. 220 Fl.ifillo tudi na obrok«.
J. Stiepušin
Slsek
priporoča boljše tamburice, strune, par Uture in vse potrebščine za vsa feŠ&SS glasbila
Sploš. kleparstvo
ljubljana - Mirje 2,
izvršuje vsa stavbena in galanterijska nova dela in popravila strokovno in ceno.
Kole divjačin:
divjih 5u domačih zajcev, lisic, kuD, dihurjev, polhov itd., kupuje po najvišjih cenah PETER SF.MKO, Ljubljana, Križevniška ulica 7.
S tekočim voskom za par-' kete in tlnolej
Jelke
je omogočano otročje lahko delo.
LJUBLJANA JURČIČEV TRG
priporoča STojo bogato zalogo vsai ovrstnih pletenin modnega blaga ter perila, potrebščin za šivilje — vse po znižanih cenah. Pismena naročila točno s obratno pošto
II
n
n n
d D
Na zahtevo
Vam stavimo brezplačno proračun za črtanje in vezavo poslovnih knjig po navodilu.
Knjigoveznica K.T.D. v LfubEjani Kopitarjeva ulica 6. II.
Naročajte nedeljskega »SLOVENCA"!
o ■a
KI
n E rs
ra tj s» o
eo >
(S
lil
I
Med najvažnejša ln najuspešnejša umetna gnojila štejemo danes brezdvomno v vodi raztopljivi 16/18 °/»
Domača industrija: „D.1WICFj" d. d., Zugr<9!h izdeluj« v svojih komičnih tovarnah SUPEriFOSPAT na^olJSa kakcvi^U nudi Istega po skrajni tovarniški csnl Ivanko vitaka	Slo-
venija. Naročila sprejema in daje pojasnila
„Ban €©" d. « Ljubljani, Poljanski	43,
Vollk uspeh iajsm5en. Izborno uporabljivo sredstva n umitno gnojenja pelja, __travnikov In vinogradov I Preizkusita I
3.
as
e a
(K
ia o
Jj1 a »a a a n h a ia b as h a ■ b a sa a aa a a a a b a a b b h h a a a a a g b b b ■ Bjr»
Lisičje KOŽE
in drugih divjačin kupu
vedno D. ZDRAVIČ
i«
trgovina usnja, LJUBLJANA, i Sv. Florijaaa ulica itev. 9.
ElEktrofchn
s« takoj sprejme za večje keramično podjetje. Neože-njeni imajo prednost. - Ponudbe je poslaU pod Elektrotehnični obratovodja na upravo »Slovenca«.	913
39
H

Popolnoma varno na!oiit@ denar v
r. i. s ©- ¥ Li
NAJUGODNEJŠI NAKUP!
Radi selitve se produ HIŠA, v kateri sc nahaja trgovina z meš. blagom po nadvse ugodni ceni. Hiša se nahaja petčetrt ure od Ljubljane. Obstoji iz 2 sob, kuhinje, shrambe, lepe veže in 1 trg. lokala. Krita je z opeko. Najnižja cena bi bila z zalogo vred 55.000 Din. Proda se tudi brez zaloge. Naplačilo takoj 30.000 Din, ostanek po dogovoru. - Cenj. ponudbe upravi lista pod »Ra|« it 875.
Industrijska, obrtniška in trgovska podjetja, ki nudijo popolno varstvo z vknjižbo in z zastavo zalog blaga,
IŠČEJO
posojila ozir. družabnike ali kupce.
Ponudbe sprejema in pojasnila daje Gospodarska pisarna, družba i o. z. v Ljubljani, Woliova d. 1/IL
z p i s a n je
B
josnstnena glavnica za vloge znaša že
rod 11	dinarjev
z&lo ugodno, "m sicer:
vloge, ki jih izplačuje takoj, brez odpovedi po . . 8V«
vloge z enomesečno odpovedjo po.....10%
vloga s trimesečno odpovedjo po......12%
mu a s šestmesečna odpovedjo po.....15%
Izven ljubljanskim vlagateljem so na razpolago poštne položnice,
da nimajo s pošiljanjem denarja nikakih stroškov. Posojilo daje le proti popolni varnosti, proti vsaj trikratnemu kritju na vknjižbo ali poroštvo. — Inkaso faktur ia menic. Trgovski krediti
Ra
za idejne načrte stanovanjske in trgovinske HIŠNE SKUPINE na Kralja Petra trgu -r
Mariboru (osnutki v merilu 1 : 200)
na dan 4. aprila 1925
za strokovnjake, ki so državljani kraljev. Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Nagrade po 22.000, 16.000, 10.800 Din in trikrat po 4000 Din.
Pripomočki in natečajni pogoji so interesentom na razpolago pri podpisanem zavodu za znesek 50 Din.
POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE V LJUBLJANI — ALEKSANDROVA CESTA.
POZOR!	"	POZOR I
V Vašem lastnem interesu Ves opozarjamo, da ni no« bavite vse potrebne potrebščine pri znani tvrdki
B. Veselinovlč & Comp.
v MARIBORU, Gosposka ulica št. 26,
ker je dokazano, da je tvrdka solidna. Tamkaj dobite dobro blago po znižanih cenah, kajti uveden je nov princip: »majhen zaslužek — velik promet.« Na izbiro imate srajce ia moške, ovratnike, klobuke, čepice, kravate, moške in ženske nogavice, svilene in volnene ičitnike (šerpe), volnene trikotaže, svilene in drug« robce, damske in moške gamaše iz klobučcvinc, palice itd. — Francoske parfumerije, Coty, Houbigant, Gibba, 4711, Odol, »Luks«, kemično milo, garantirano najboljše sredstvo za čiščenje raznih madežev, osobito oljnatih in od črnila ter masti. — Damske kožnale in svilene torbice in drugo raznovrstno blago.
i^^sssssiSiiKia^sGSEaBrjgRsss&iaafisaBieaaTsaiRsiRtiNmisaKaainBB
Pojasnilo.
Z ozirom na razne govorice, ki se trosifo po vtej državi, javljamo tem potom, da ni res, da je pivovarna' Union kupila našo tovarno Špirita in kvasa, temvel da smo samo začasno prenehali izdelovati kvas, tovarna pa /e bila prej kot sitj naša last ter izdelujemo v njej sredstva za pelo kruha: .,D1ASLAD", ., D SAM ALT" in sladno moko ,.MALTUSIN".
Cenjenim odjemalcem se riajtopleje priporočamo.
Maks Zaiokar <$ sin, Ljubljana.
dobro vpeljana, v zelo prometnem kraju, s špecerijskim in kolonijalnim blagom, deželnimi pridelki ter mlinskimi izdelki, žganjem itd. SE ODDA V NAJEM zaradi selitve solidnemu, izvež-banemu trgovcu pod ugodnimi pogoji. — Kraj večje mesto na Gorenjskem, stanovanje in skladišče v hiši. — Prevzeti je celo zalogo po dnevnih cenah, proti takojšnjemu plačilu Zaloge je za okrog 150 do 200.000 Din, — Po ponudbe je pisati na upravo tega lista pod šifro »SOLIDEN TRGOVEC«.

,;t!b8z@n in zlato« 115
Angleški spisal Jack London, prevel J. M.
Potovala sta dan za dnevom in brez konca po mehkem, neutrtem snegu. Trdo, naporno in enakomerno delo, brez vsakega razvedrila in razburjenja, je bil ta tek po trdi površini, trdovratno, neolajšano delo, ko je bil sedaj eden v krpljah spredaj, sedaj drugi. Potlačiti je bilo treba cel jard prašnatega snega in široko spletena krplja se je pod težo moža pogrez-nila celih tucat palcev globoko v mehko površino. Za delo s krpljami v takih okoliščinah je bilo treba mišic, ki so bile drugačne kakor pri navadni hoji. Od stopinje do stopinje se dvigajoča noga se ni mogla premikati navzgor in poševno. Treba jo je bilo vzdigniti navpično. Kadar se je krplja pogreznila v sneg, jo pred rilcem stala navpična dvanajst palcev visoka stena snega. Ako pa se je pri dviganju noga le količkaj premaknila poševno naprej, je riiec proniknil v ovirajočo steno in se nagnil nizdol tako, da je peta zadela ob nogo zadaj. Radi tega je bilo treba vsakokrat in ves čas vzdigovati nogo dvanajst palcev naravnost kvišku, preden se je moglo začeti gibanje iz kolena naprej.
Po taki deloma utrjeni površini so sledili psi, možak pri vodilnem drogu in sani. V najboljšem primeru niso prehodili več kot tri milje na uro, čeprav so se mučili, kakor se samo izbrani ljudje mučiti morejo. To pa je zopet povzročilo daljše ure potovanja in Daylight je hodil dvanajst ur na dan, da vzdrži povprečno dnevno pot in se zavaruje zoper nezgode. Ker so porabili tri ure za postavitev tabora zvečer in kuhanje fižola, za zajtrk zjutraj in razstavitev tabora, in za otajanje fižola pri opoldanskem postoju, je preostalo devet ur za spanje in odpočinek, in od teh devet ur niso niti psi niti možaka tratili dosti minut.
V Selkirku, trgovski postojanki blizu roke Pelly, je Daylight svetoval Kami, naj ostane tam, da se odpočije, in se mu na poti iz Dyeae nazaj zopet pridruži. Neki Indijanec od jezera La Bargc, ki jo zašel od
svojega rodu, ie bil voljan prevzeti njegovo mesto; a Kama je bil trdovraten. Zagodrnjal je nekaj malce zamerljivo, in to je bilo vse. Vendar pse je Daylight zamenjal, pustil izmučeno petorico, da se odpočije do povratku, in ej nadaljeval pot s šestimi novimi psi.
V noči, ko so dospeli v Selkirk, so potovali do desetih zvečer, in ob šestih drugo jutro so odrinili na daljno divjo, skoraj pet sto milj dolgo pot proti Dyeai. Zopet je nastopil hud mraz, pa najsi je bilo mrzlo ali toplo, pot je bila neutrta. Ko je toplomer padel na petdeset stopinj pod ničlo, je bilo celo težje potovali, ker so bili tudi kristali iz sreža po trenju pod sanicami pri tej nizki temperaturi bolj podobni peščenim zrnom. Psi so morali vleči mnogo težje kakor po istem snegu pri dvajsetih ali tridesetih stopinjah pod ničlo. Daylight je podaljšal dnevno pot na trinajst ur. Skrbno je čuval dni, ki jih je bil pridobil, kajti videl ie, da ga čakajo še hude dalje.
Ni še bilo povsem sredi zime, in nemirna reka Tifly Nile je njegovo sodbo opravičila. Na mnogih krajih je tekla na široko odprta, samo na obeh straneh jo je obrobljal obrežni led. Na številnih krajih, kjer se je voda zaganjala ob strme kleči, se obrežni led ni mogel narediti. Kadi tega so se morali obračati in sukali; sedaj so prekoračili reko, sedaj se zopet vračali in so včasih naredili pol tucata poskusov, predno so našli pot preko posebno nevarne proge. Počasno delo je bilo to. Treba jo bilo preskušati ledene mostove in tedaj je stopal ali Daylight ali Kama naprej s krpljami na nogah in z dolgim drogom p očes v roki. Ako so se pri tem udri i, so se na ta način lahko rešili s palico, ki je mostila luknjo, ki jo je naredilo njihovo telo. Več takih dogodljajev se je primerilo obema. Pri petdesetih stopinjah pod ničlo do pasu premočenemu človeku ni mogoče potovali, ne da hi zmrzoval; vsaka taka nezgoda je torej porar-niala zakasnitev. Kakor hitro so je tako ponesrečeni rešil, je tekal sempatja, da vzdrži obtok krvi, suhi tovariš pa je zanetil ogenj. Ob njegovi toploti je bilo mogočo preobleči se in posušili mokro obleko za prihodnjo nezgodo.
Neprilike jo poslabševala še okolnost, da se to nevarno potovanje po reki ni moglo vršiti v iemi in je tako njihovo delo bilo omejeno na šest ur mraka. Vsak trenutek je bil dragocen in s tremela sta za tem, da ga ne izgubita. Radi tega sta pri prvem znamenju nastopajočega sivega dne razstavila taborišče, naložila sani, vpregla ce in čakala pri ognju. Tudi se opoldne nista ustavila, da bi obedovala. Na tak način ^ta ostajala daleč za preračunanim redom in vsak dan jima je odjedel od onih milj, ki sta jih popreje več prevozila. Bili so dnevi, ko sta naredila petnajst milj, in zopet dnevi, ko sta prevozila samo tucat milj. Nekoč pa sta namerila na tako slabo progo, da sta tekom dveh dni prevozila celih devet milj, ker sta se morala trikrat obrniti od reke in znositi sani in opremo čez gorovje.
Naposled sta se ločila od strašne reke Tifty Nile in dospela do jezera La Barge. Tod ni bilo ne odprte vode ne razruvanega ledišča. Na daljavo dobrih trideset milj je sneg ležal ravno kakor na mizi, hkratu je bil debel tri čevlje in mehak kot moka. Tri milje na uro je bilo največ, kar so mogli prevoziti, a Day-light je pruznoval mimohod mimo reke Tifty Nile s tem, da je potoval pozno. Ob enajstih dopoldne so dospeli do začetka jezera. Ob treh popoldne, ko se je pričela arktična .noč, so privikrat uzrli drugi konec jezera in so ob prvih zvezdah ugotovili smer. Ob osmih zvečer so pustili jezero za seboj in stopili v ustje reko Lewes. Tukaj so se ustavili za pol ure, si otajali koso zmrznjenega skuhanega fižola in dali psom poseben odmerek živeža. Nato pa so jo udarili po reki navzgor do ene po polnoči, ko so si naredili redni tabor.
Tisti dan eo potovali šestnajst ur; psi so bili preveč utrujeni, da bi se borili med seboj ali ce'o lajali, in Kama je zadnje milje vidno sopni; vendar
• rt K. I TV-I,-11 rvl.f ,!-......rt	.lil o/. HI,	.1 — —	1
L/ii ■ ttjM^ui ui ui^o juiiu olj ovoimi /.opui ua puri.
Ob enajstih je bil ob vznožju gere AVhite Korse iti tiha noč ga je našla taborečega onstran Box Cariom, kjer je imel za seboj po.sle<lnjo slabo rečno progo in vrsto jezer pred seboj.
jnmni
SOB
m /v
■V > -Hi^ffiS)
aanBI
Popolnoma verno naloži?« svoj dener v
HtJutireJU tal nalveijt. Speci-J ilna trgovina
v Jugoslaviji
t piia!r:'.mi. račun, cidsti in kopirnimi •troji, rsrtcnoioTol-Dtmi aparati, pisar* r:.9ko opremo in z vtemi tozadevnimi potrebsčinoaii.
Datasor. 1IM, T.lefoa it. a as
Wolf-Cnnz novi ali popolno generalno popravljeni in preizkušeni s tovarniškim Jamstvom in montažo,
Sirovoofjn! - Diess! - uporni plin - motor!
▼ Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi ccsfi poleg hotela »Union
Hranilne vloge sc obrestujejo
Pantotfšak 1 b.
Poglectajts nsSa veliko ifelodlieo
Varnost nudijo lastna palača, hotel »Union«, hiše in zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu) vknjižbi na posestva t, t. d. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
P	Ali se ruislite pridružiti VaSemu možu očeta v
*	Kanadi.
O	Ali imate sorodnike ali prijatelje v Kanadi, katerim
*	se hočete pridružiti.
p	Ali želite potovati v Kanado, da ai nabavite farno,
Ako se zanimate sra Kanado in rabite gornje ali druge iniormacije o tej zemlji, obrnite se na:
CA NADI AN PACIFIC
Zastopnik L-a Slovenijo:
(OSIP ZIDAR, Dunajska cesta štev. 31
Svetovna tvrdka kratke robe, ki ima skos dolga leta podružnico v Jugoslaviji, išče prvorazrednega provizijskega zastopnika iz iste branše za rajon Ljubljana in okolica. Isti mora dokazati, da je pri odjemalcih izvrstno upeljau.
Gospodje, ki odgovarjajo gornjim pogojem in imajo že druga zastopstva naj pošljejo svojo ponudbe
na ..OŽffliV'. ogmssri zavod. Zagrefc.
v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26
(dvorišče).
ZASTOPNIKA, prvorazredno moč, jako dobro uvedenega pri krojačih in šiviljah (modistinjah) IŠČE za takojšen nastop tekstilna tvrdka, cv. se mu poveri konsignacijsko skladišče. — Ponudbe pod »Dobri pogoji« na »OZMA«, ogl. zavod, Zagreb, Gunduliceva 5.	™
vse vrste in vsa spadajoča pločevinasta dela ter popravila strokovno izvršim Specialna delavnica
lisSsriovSjsna ieta 136'/
Izmed stotin in stotin pri-znanic priobčuje se na tem mestu ena zadnjih;
Karlovac, 2./II. 1925. Zvor.o, hoji ste cvdje postavili a težini od 1247 tdlogr., glas D, na 20 decembra 1024 vilo nas za-dovoljava. Na t od jc jato gadovoljan, pa je samo svih jedna zelja, da čim prije. dobijemo i drugo.
Svatom sam preponi-čao Vašu firma, pa čem to riniti i u bodoče.
Vaša firma u svakom pogledu i to zaslužuje
U izraz odličnog poŠto-vatifa jesam
P. ]urii Bluedič l. r. giardljan i Sapnit;.
Ta najstarejša in največja, po vsej naši kraljevini ter že preko njenih mej najbolj 2 vpeljana ia najtopleje priporočana zvenarna, ki je bila odlikovana v največjih svetovnih mestih, kakor v Pariza; na Dossjn, v Trsta itd,, prejema dan na dan najlaskavejše zahvale za svoje priznano
Flach Rund Links-Links in Jackard za ročni in strojni pogon :-:
za strojni iu nožni pogon
$	prodaja	5
:	PREMO €»
I	IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV	j
?	vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah	j
t	premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za	<
|	indu3(rijska podjetja in razpečava na debelo	j
|	INOZEMSKI PREMOG IN KOKS	j
t	vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno	j
♦	prvovrstni čehoslov. in angleški koks za livarne in	|
|	domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in	j
f	brikete	J
f	Naslov: Prometni zavod za premog d. d.	j
|	V i»joh!£anl, KJkloStčeva cssta štev. 15, 1L	J
i	1
ln fleis suroicv za vse sSsterae Src
x flliGte vedno na skladišču pri
Županijska ulica !tev. 42.
Slavni usiopnik tehniške posiomice ra Industrijo jtrojei ia pleten!«
Feii^e: ICederer, WIen
sssaBKffisarasMiip« ^aTBjsajCTSBKS^Hasaoa ara—nt»saa,nt
prvovrstne bronasto
inholacijski »parat ce sme manjka':! e-'	T D 0 b * n ' amžini, naba-titi e: {ja
fjCJS, (ftj	mora vsak posameznik, ako skrbi r.a
.	'lii^j, »voje mdravje. — ..ACG-0 LA 70R"'
tidravi t, nsjsigeraiei&im uspohon- « tm^^^Ss^i^BS^KS' bolesnt saj.nlh organov, hafcor; Pre-UEB^^jMp&Slmnb, lila.leaja, knSeli; oolovnkl k«9«U, B^afiSacSESlaabahe, goltnafeii ta bronhifaiat ?ca.tcu\ vrata« la pljačne VjoT.asnS, vnutlc nljnccth Koale, poslortlca laflaeneo, af.tmo ita. U4. — Prednosti v.pnratai laablaptija oljnfe in toiIbub tokociao. Ni ▼ aikiki r.vesi k kurjavo, torej ognja varon. Kotnodno moro s® 1 nporahljati tudi v p':'atol!:. Takoj po eporahi 90 paoiient lahko joda na tnrr.li rrak, tur je popolnoma Eararoran pred ponovnim j prchlajenjeia. rreseaetijiv ociaek takoj po aporubl, Cena popolnega eparat* ..ACGOE.aTOE'' Dia 135'— 7.j.jtevajte brezplačnih prospektov. — Generalno tistop. ra SHS j
JoiEe CeJsuIJ. agentura-komlslja
Jessalc« aa Oorscj^kem
Zse« ftolsvdiral S. g. sveSnlk P. HugoSla Sa»nor. — Zvonovi 8« svcreapR® imajo prt foiaSSvn© n ••jdlSjli« tciSsh najmočnejša Sn uaikpasna;!® g8asovo, kar ga prt naroJUih na|ve£Jega potnona. Vsl«d prtmanc soHctaesii En k«3on<se prejanta tudi najveš Ko^oiil.
3| o in vsa draga motenja govora. ^f^lJIF^l^ obtežujejo življenje tudi aajbolj ff^lii^Tlirižl nadarjeniin, sc radikalno in zavedno si SlIlilF odstranijo pri osebah vsake starosti 'n E'anu P° c0^'0 Prs cleat metodi £ prof. Keumsnr s, ki se opira na ua-sauaBzmsisK&Msaiaiztsm lavnj temelj jezikovnih zakonov Nad 500 zahval in prir.nalnic od oseb, ki so trpele na nso> tenju govora ter od uglednih zdravnikov in strokovnjakov.
Radi Eovih prijav ss stranke sprejemajo sc od nedelje do četrtka 15—19. februarje od 10—1 in 3—rt, v hotela »Slon«, L nadstr., soba 8t. 23.
nudi sledeče najnovejše zvezke: D. Feigelr Docnače Živali, hiraorlsHCen spis, 72 strani, broš. 10 Din, vez. 15 Dia-H. Murger: La Bohčnie, ronian, 402 strani . , , . . broš. 35 Din, vez, 42 Din.
A. Remcc: Magda, tragedija, 85 strani....... broš, 14 Din, vez. 20 Din.
Dr. F. Gosti, Misteri; duše, poljudni pregled psihiatrije,
276 strani , .............fcroš. 35 Din, vez. 42 Din,
Dr. A. Gosar; Socialna ekonomija, 300 strani , , , bros. 85 Dia, vez. 95 Dia, T. Zielinskt: Antični in moderni svet, 101 strani . , broš. 36 Din, vez. 45 Din,
Naročila sprejema:
ZVEZKA K^JfGOTA - Liubljana, MmiM trn šf. e,
.Hs* Sttožki pti ppombi b osema,
Drogertja „i
Šslanburgov'3 5.
(flasprati glavne pcits.)
Adaptiral svoj aafi©«2rak8or seli sSa^SilRS motor s patent.
HAG>genersitoršem.
l\m\ z Prospekta tn rotorenso tfaja
ustvarjate svoj lastni dem, dobite za to potrebno
jroaBja v vsaki količini s skladišča tvor-Bice v TesLca
Ljubljana t Tc/e/on seo
>	Bohoričeva Bllca 24.
[»-> Stroški pri »porabi oglja.
lepo izdelane in po zmernih cenah pri , j«o (CjM polil;tveno mizorslvo - LJUB-•JImS«	L JANA, Sv. Petra cesta 8t. 17.
bos^o^^čeva hI ca 33
Dftje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambo za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge tta tekočem računu in na vložilo knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
(v lastni palači vis & vis hotela nUnion°).	Telefon št. 57 In 470.
RaSun postno čekovnega urada za Slovenijo Stev. 11.045, v Zagrebu štev. 39.080.
Podružnice: CEUE, DJAK0V0, MARIBOR, NOVI SAD, SARAJEVO, S0MB0R, SPLIT, S!SEfl!K
Ekspozitura: BLED.
Kapila? in rezerve skupno rsacS Din 15,099.808'—.
' vr. WM»KnK.wnw
Izdaja konzorcij >Slovencac
Odgovorni urednik: Viktor CcnCic v Ljubljani,
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,