M
.sa
JMDtill
CH II IKTBj
Izh«^ iivzemii poodeljek, vuk dan sjjit* Uredni3tvoi\ilka sv. Aslškega it. 20,1. nadstropja. Dopisi e pošiljajo uredništvu. V pisma se ne sprejemajo, rokopisi »t večajo. — Odgo froL F. Pario. — Lastnik tiskarna Edr^^l* tiskarn« Edino-. CBBfta *a mesec L 7.—, 3 mesece L	'a L 32.— in celo leto L 60.—.
Za inozemstvo mesečno 5 Ur več. — TeležoB redniitva in uprave št. 11-57,

* rrstu, v immuo s, marca TO2S,
Posamezna številka 20 cent«
Letnik L

Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent, — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov tmn po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanic« in vabila po L 1.—, oglati denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edin o« ti, v Trstu« ulic« sv. Frančiška Aaiškega Stev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-5T
^ . " . -i- t -		
	■ j * i.*;	
reaorčič - umrl
9z G^fise nmm je doSla žalostna vest, da ie vieraj 10. uri in pol predpoldne prenehal živeti eden
največjih kuSturnih in političnih delavcev na Gorišksm — dr. Snton Gsr&goržič.
Dr. Anton Gregorčič se je rodil 2. januarja 1852. na Vršnem, županstvo Libušnje, pri Kobaridu. Njegovi stariši, Lv.an fn Katarina sta dala življenje štirim otrokom m sicer: Andreju, ki še živi na Vršnem, Antonu, Ivancu, ki je umri leta 1922., in Mariji, ki je že pred mnogimi leti tudi umrla. Po domače pravijo Gregorčičevi rojstni hiši «pri Podkletnikovih». Domače posestvo ni moglo dati fcofliko, da bi se še precej številna družina vzredila. V tistih časih je bilo gospodarsko stanje silno slabo. Stariši. so opazili, da je Antcm bistrega razuma, to je opazil tudi libušinjski dušni pastir in .svetoval st arišem, naj bi bistrega dečka poslali v goriške šole. Krepki dečko Anton se je .razveselil, ko je iz ust starišev slišal, da mu bo dana prilika priti v mesto in se tak al pripravljati za «gospoda», kakor so tot stariši ŽeleK.
Prišedši v Gorico se je živahni in krepki storil Gregorčič v tem pogledu!
prvi slovenski otroški vrtec v ulici sv. Klare. In videl smo potem, kako se je pod vodstvom dr. Gregorčiča, pravega očeta « Šolskega doma*, razvijalo slovensko šolstvo v mestu, kako so rastH razredi, kako so vstajala pred našimi očmi iz tal ponosna poslopja, zavetišča slovenske dece. Videli smo staviti «Šolski dcim», videli smo in se čudili, a vselej nismo pomislili, koliko truda, koliko prečutih noči je žrtvoval v to mož, ki je vse ta zasnoval in izpeljal. V plačilo mu je bia zavest, da je napravil dobro in veliko delo! Rešil je svoje rojake potujčevanja, odprl je pot da omike tisočerim. Gregorčičevo delovanje se ni omejilo sauno na šoilsko poslopje, on je poznal pomen manjšinskega dela v polnem obsegu. Sadovi tega so se pokazali tedaj, ko so nas našteli <v Gorici nad deset tisoč. Kdo more vse našteti, kar je
Tonca nastanil v eni skoro bi rekli podrtim na Kornu, kjer .so mu kakor je sam večkrat pravil, delale družbo miši in podgane. Živel je zelo revno. Za kosilo krožnik
Toda ne le Gorica, ampak cela dežela od Predil a do Adrije in <od državne do kranjske meje je bila torišče njegovega dela. Most, pod katerim buči hudournik,
slabo zabeljene «mineštre», za večerjo pa bi znal povedati, kdo se je zanj trudil, podnevno slabo zabeljen redič ali pa solato vedati bi znale ceste, ki se vijejo po doli-s polento. Kruha je biku v tistih časih^-oelo nah, p'ovedati bi znal uraidkiik, kdo mu je
malo. Nekoč je pokojni Anton pravil, da je v dvojih mladih letih, koi je bil na stanovanju na Kornu, le skozi špranje raznih kuhinjskih vrat skušal duh kakega «golaža
V mašnika je bil posvečen 10. januarja 1875. Po kratki službi v romarski cerkvi
pomagal. V.si ti bi znali povedati, pa molčijo; dobro delo ne prinaša delavcu bučnih ovacij, pač pa korist in prospeh — drugim. In tisočerim je koristilo Gregorčičevo delo, tisočerim je pomagal kot državni in deželni poslanec in kot človek blagega srca. — V svojem idealistično
na otoku Earbani je šel v Avgustinej na umevanera političnem delu ni dr. Gregor-Dunaj, da bi nadaljeval bogoslovske štu- i čič nikdar iskal sebe, a z vsem srcem je dije in 17. januarja 1879. je dosegel na du-! drhtel za korist, za prospeh, za življenje najskem vseučilišču doktorsko diplomo, j in moč narodovo. Postal je ljubljenec Takojj potem je prišel v Gorico, kjer je bil slovenskega ljudstva na Goriškem, postal župni kooperator v cerkvi sv. Ignacija na je njegov voditelj, a mož je bil skromen in Travniku in obenem je predaval metafi-1 tih, neumoren delavec kot je bil nekdanje ziko v osrednjem semenišču. Dunajska! dni. Niso ga dičiila visoka odlikovanja, a univerza mu je dala štipendij, da je šel zagotovljena mu je bila ljubezen in hva-oktobra 1. 1879. v dopolnilo svojih naukov
na potovanje po Nemčiji. Vrnil se je avgusta 18S0. in je nastopil še tisto jesen kot jfiamestm učitelj dogmatike in fudamen-taike osrednjem semenišču in še v istem šolskem letu je bil stalno nameščen.
Zgodaj je začel tudi javno delovati. Leta 18 8? je prevzel uredništvo takratne «Soče» in je bil izvoljen za predsednika,
ležnost vsega ljudstvat
Ko se je po vojni vrnil v naše kraje, njegovo delovanje še ni prenehalo, dasi so se razmere med tem docela spremenile. Kot političnega delavca smo ga zopet srečali kot deželnega odbornika v instituciji, ki je nadomestovaa funkcije prejšnjega deželnega odbora, dokler ta ni prenehala Iz razvalin je s pomočjo g. vodje Lukežiča
Slovenskega bralnega in podpornega dvignil Narodno tiskarno, iz katere so pa
iTI t t. ! 1 * v. / O " n I 1 r / •» »■»« I n. 1 DOO	_ - -* r - 1 _ ____ 1_Z Z __ II A — -	- ---- -	am nJv A. 1 r _ 1« Jt _ m n
društva*. Začetkom leta 1883. je prišel v odb or političnega društva «Sloga» in v septembru 1890. je postal «Slogin» predsednik. Ko se je organizirala na Goriškem Slovenska ljudska stranka, je bil izvoljen za njenega načelnika. V deželni zbor je bi! najprej izvoljen L 1885. tv veleposestvu, 1899. pa v kmečkih cibčinah tolminskega
vojni izšle zopet prve slovenske knjige na Goriškem med svet. Ni bilo dovolj. Ob ustanovitvi Goriške Matice je cm sodeloval z vso svo^o močjo in je postal predsednik tega, za goriške Slovence tako pomembnega književnega podjetja. Njegctvo stremljenje je šlo vedno za tem, da dobe goriški Slovenci za majhen denar čim več in
okraja, katere je zastopal v deželnem' čim boljših knjig. Ustanovil je tudi Narod-tboru doi zadnjega časa. L. 1891. je bil no knjigarno, ki se danes lepo razvija. Izvoljen za državnega poslanca v kmet- V svotji sivoilasii starosti, v večeru svo-skih občinah goriškega, sežanskega in tol- jega bogatega dela, je obhajal pred krat-minskega okraja, o uvedbi pete kurije je kim svojo zlato mašo. Nihče izmed tistih, zastopal na Dunaju goriška peto kurijo in ki so mu tedaj prinašali čestitke, si ni mi^
v paramentu .aplašne in enake voline pravice je zastopal naše Gotre.
Podali smo kratek obris Gregorčičevega življenja in navedli nekaj letnic. Koliko boja, koliko dela, pa tudi koliko uspehov tiči za temi št epikami! Mlad, idealen duhovnik se je vrnil iz tujine v Gorico. Videl je tbedo m nevednost slovenskega ljudstva in .arce ga je zabolelo. Izprehajal se je ob bregovih Sc*če in mislil je in tuhtal. k ako bi ljudstvu pomagal. Lotil se je dela in značilno je, da je začel svoje delovanje pri Delavskem podpornem društvu. Za takozfviane nižje sloje in njih potrebe takratni rodoljubi niso imeli razumevanja. Gregorčič je u videl, da je v.se delo v Gorici brezuspešno m zaman, če se ne za-
slil, da se bo tako kmalu poslovil od nas. Res je moral kmalu leči v posteljo. Trpel je na poapnenju žil. UpaJi smo, da jubifej-nik kmalu zopet vstane, toda upanje nas je globoko vanailo. Stanje bolnika je bilo od dne do dne slabše, zdravniki so morali izjaviti, da je njegovo stanje brezupno in da je od hipa do hipa čakati katastrofe.
Ta je prišla v soboto dopo&ctne. Umrl je pojvsem mirno. Ob njegovi postelji so stali, njegova dolgoetna zvesta služabnica Neža Kovac&č, ki mu je zatesnila oči; ena usmi-Ijenka, strežnik Jernej Šutigoj in vodja tiskarne Ludoviik Lukežič.
Zemske ostanke velikega pokojnika bodo prepeljali v poodefjek do podne na pokoipaKišče v Stajndrež. Njegovo smrt ot>-
fszi m omeji potujčevanje m odnarodovanje jokujejo vsi, ki so ga poznali po njegovem slovenskega življa m z rv>so svojo mlado požrtvovalnem delu za slovensko judstvo, energ^o se >e lotil solskega vprašanja. i ki bo ostalo z večnimi črkami vklesano v L, 1882 se je odprl v skromnih razmerah : zgodovino GoričanOv
Pospešitev delovanja odbora
za žensko volilno pravico.
RIM, 7. Rimski odbor za žensko volilno pravico ge je sestal pod predsedstvom grofice Daisy di Robilant ter soglasno* priznal potrebo poostritve propagande za žensko volilno pravico. Odbor bo delal na to, da bo razprava o zakonskem načrtu za žansko volilno pravico na upravnih volitvah prišla že v prihodnjem zasedanju parlamenta na dnevni red, tako da bo že tedaj mogel Acerbo nastopiti s svojim poročilom. Odjbor je imenoval za svojo zaupnico gospo Regino Teruzzi, ki je bila zastopnica fašistovske vlade na devetem kongresu mednarodne zveze za žensko volilno pravico._
Ur«or francoskega uradnika v Halepu.
BEYRQUTH, 7. Predsednik prizivnega so-jdiiča za tujce, ki je Francoz, je bil umorjem na lastnem stanovanju v Halepu. Truplo je

bilo grorao rapmesarjeno. Oblasti niso ie rz-
Borba za predsedstvo o Hemfljl
KaiuKdat republikancev dr. Mar*. kan<&<fet moaarhistov dr. Jarre«/ ^^
BERLIN, 7. Vse stranke so razvile mrzlično propagando za volitve predsednika republike Nemški nacijonalci skušajo prepričati oatate desničarske stranke, da bi bHo za Nemčijo najkoristnejše, če volijo monarhističnega kandidata. Zdi se, da so pristaši nemške ljudje stranke že obljubili nacijonalcem brezpogojno podporo. Republikanske stranke bodo odločevale o skupnem nastopu pri volitvah na jutrišnjem zborovanju. Demokratski krogi zatrjujejo, da se bodo socijalisti, centrumaši in demokrati gotovo zedinili za tfkupen na«top. Pri prvem skruiiniju bodo volili lastnega kandidata.
MonarhistiČne stranke bodo volile dr. Jar-resa, republikanska koalicija pa dr. Manca.
Min Dg Sletaai v Hoia zonsr špeKalanio
Borzni agenti bodo imenovani in odvisni direktno od finančnega ministrstva.
RIM, 7. Današnja «Gaz zet t a Ufficiale* je objavilo ukaz, ki popolnoma izpreminia-dosedanjo ureditev poklica borznih ageru tovi in ki bo naletel pri borznih agentih na hud odpor. Toda vse kaže, da bo finančni minister nepopustljiv kakor se je pokazai nepopustlj ivega glede plaćanja 25% od strani kupca pri kupčijah na rok.
Cl. 1. določa, da je borzni agent javni uradnik, ki ga knenuje finančni minister sporazumno z ministrstvom državnega go-spodairtsva, po zaslišanju mnenja trgovinski zbornice, borzne deputacije in sindikalnega odboirai, s kr. ukazom. Borzni agent ne more biti oni, ki je soudeležen z neomejeno odgovornost^C ,pri podejtjih ka-teresikoii narave, aii oni, ki je upravni svetnik, prokurist, ravnatelj adi uradnik pri industrijskih, in kreditnih podjetjih. Čl. Borzni agenti bodlo morali položiti kafvcijo oid 500.000 do 1,milijon lir, kakoršna je pač borza, na kateri invaja|0 svoj poklic. Čl. 3 pravi, da bo finančno ministrstvo doitočilo število borznih agentov in višino kavcije za posamezne borze. Na borzah v Genovi, Milanu, Napolju, Rimu, Turinu in Trstu ter tudi na drugih, ki bodo lahko pozneje določene, se bo s kr. ukazom finančnega ministrstva ustanovila korporsucija borznih agentov s pravicama ruridične osebe. Korporacijo vodi sindikalni odbor, ki ga tvorijo predsednik in odborniki, izvoljeni po članih. Sejam sindikalnega odbora sme prisostvovati delegat finaočnega ministrstva Vsaka korporacija jo solidarno odgovorna za o4>veze članov a svojim fondom; ako ta ne zadostuje z 25% kavcij njenih članov.
Čl. 5. določa: V shičaju, da sindikalni odbor ne upravlja pravilno korporacije ima finančni minister pravico razpustiti odbor in imenovati komisarja ter odvzeti pravico odbornikom, da vršijo poklic borznega agemta. Odstavitev lahko traja 3 mesece. Čl. 6. Od 1. junija 1925. dalje zgubijo fizične in moralne osebe prarvfco sklepanja kupčij na klic. Tega dne izgubijo veljavo vsa imenovanja borznih agentov, ki so se izvršili na podlagi dosedanjih dolotčb. Med tem časiotm bo finančno ministrstvo imenovalo nove agente. Ministrstvo bo imenovalo tekom 15 dni po objavi tega ukaza V3 števila agentov, ki so določeni za vsaka borzo. Tekom naslednjih 10 dni bodo ti agenti predložiti drugo tretjino agentov v imenovanje. Oni agenti, ki ne bodo imenovani, bodo imela pravico ustanoviti ako-manditno družbo. Akomanditar bo potem lahko prosil za eno izmed onih mest borznega agenta,ki tivorijo tretjo tretjino števila borznih agentov. Tekom 20 dni po imenovanju bo moral agent položiti kavcijo.
Z vi Sanje eskomptne mere v Italiji.
RIM, 7. Spričo zvišanja eskomiptne mere v Ameriki in AngUji je finančni minister odredil zvišanje eskomp.ne mere od 5.50 na 6 % in abvestno mero za predujme pri emisijskih bankah tod 5.50 na 6,50 & od 9. t. m. dalje.
Upor v poboUiovalnicI
Dvajset deklic aretiranih
NAPOLJ, 7. Včeraj je prišlo do nemirav v tukajšnji poboljševalnici «Buon Pastore», kjer je nastanjenih kakih 200 mladoletnih deklic. Predvčerajšnjim so bile tri od teh zaprte, ker da so se nekorektno obnašale napram nunam. Včeraj so pa njihove fco-varišice zahtevale osvodstev kaznovanih deklic, a nune nikakor niso hotele ugoditi tej zahtevi Medtem pa «of omenjene tri deklice s silo odprle vrata svojega zapora ter se nenadoma pojavile v delavnici ter vzdignile 1 velikanski hrup. Poboljševanke so začele metati narobe vse, kar jim je prišlo pod roke: mize, stdlice L dr. Nune so hotele odvesti kaznjenke zopet v celico, a <sa zadele na odpor vseh-varovank, ki so začele razbijati šipe ter zapele v zberu nekoliko pesmi.
Tedaij je neka nuna poklicala na pomoč javno varnost. Na lice mesta je takoj prišel komisar z nekaterimi karabtnerji, ampak deklice so se medtem zatekle na streho ter sprejele orožnike z metanjem kamenja. Množica, ki se je medtem zbrala pred poboljševalnioo, je spremljala ta dogodek s slanimi pripombami Po dveh urah se je karaibinerjem posrečilo vzpostaviti red. Kakih 20 deklic je bilo aretiranih in odevedenih v napoljske zapore.
Komunisti rozsnoil sodjallstifno zborovanje
Poslanec Leon BI um težko ranjen.
PARIZ, 7. V Charoone co priredili socijalisti volilno ri>orovanje, ker se vršijo v navedenem okraju v 'kratkem občinske volitve. Zborovanje so prttli motit komunisti. Socijalisti čni poslanec Leon Blum, ki je nameraval imeti daljši govor, ni priiel niti do besede radi razgrajanja komunistov. Ko se je pojavil na govorn škem odru Roncette, župan iz Mont-reuilla, so zagnali komunisti silen krik in se končno spopadli e socijalisti. V pretepu je bil znatno ranjen polanec Leon Blum na -obrazu in prsih. Socialistični poslanci so ga odnesli na bližnjo reiitno postajo.
Burna seja narodne skupštine
Opozicija sa pustila skupSiino v znak protesta proti Internaciji dr.Ja Mačka In tovarliev — Skupiflna ima dva predsednika
BEOGRAD, 7. (Izv.) Prva seja narodne skupščine je bila proti pričakovanju izredno burna. Raizburjenost duhov je bila v gotovem trenutku tako) velika, da je vsa opozicija razen Nemcem zapustila dvorano.
Ob 9.30, ko so se zbrali poslanci in ministri, je najstarejši poslanec Lazić, pristaš Davi'dovićeve stranke, otvoril sejo. Takoj po otvoritvi so bili imenovani zapisnikarji Poslanci sot nato izročili poverilnice. Dr. Tmmbić je predložil poverilnice drja Mačka in tovarišetv ter obenem protestiral proti internaciji imenovanih. V dvorani je tedaj nastal strašen hrup. Ko je ropot in vik nekoliko polegel, se je dvignil poslanec dr. Žanjič, radičevec ter pričel vpiti proti vladi, zakaj ne izpusti interniranih radi-ćevcev. Naistal je ponotvno hrup in ropot. Poslanec Kujundžić je tudi nastopil proti internaciji vodstva HRSS. Ko je nastal v dvorani relativen mir, je predsednik Lazič izjavil, da mora vlada izpustiti internirane radaćevce. Rekel je nadalje, da zaključuje •sejo narodne skupščine in odloži sklicanje za nedoločen čas, da omc " ";i <viladi izpustitev drja Mačka in tovarišev. Tedaj je vsa opozicija naimah vstala ter jela zapuščata dvorano. V dvorani so ostali le poslanci vladne večine in Nemci.
Radikal Simenović je tedaj predlagal za starostnega predsednika poslanca Obrado-vića, pristaša radikalne struke. Simenović je nato vodil sejo ter velel, naj se izvoli začasni predsednik zbornice. Za začasnega predsednika je bil izvojen radikal Nikola Subotić, ki je po kratkem nagovoru zaključili sejo ter sklical za jutri drugo z dnevnim redom: volitev verifikacijskega odbora.
Postopanje opozicije je vzbudilo v pari lamentariih krogih najrazličnejše pripombe. V vladnih krogih trdijo, da ni opozicija računala, da ostanejo vladne skupine v dvorani, ko jo ona zapusti. Opoldne so se sestali voditelji opozicije ter se posvetovali o nada 1 j ni taktiki. Davidovičev pristaš poslanec Pečič je izročil začasnemu predsedniku Subotiču pismo, v katerem protestira proti sklicanju jutrišnje seje, ko je vendar Lazić zaključil sejo in odložil prihodnje, Tudi Lazić je poslal ministrskemu predsedniku Pašdću pismo, v katerem mu sporoča, da je moral zaključiti današnjo sejo radi internacije drja Mačka in tovarišev. Lazić zahteva, da se člani vodst>va HRSS takoj izpustijo.
Odložitev občinskih volitev v Ljubljani
LJUBLJANA, 6. (Izv.) Veliki župan Baltić je s posebno naredbo odložil na nedoločen čas občinske volitve. Volilni imeniki niso še, izpopolnjeni, ker je bilo do sedaj izpuščenih okoli 2000 volilcev.
Proslavo 50-letnice „Triglava" v Mariboru
MARIBOR, 6. Danes se je vršila svečana proslava 50-letnice akademskega društva «Tri-glav». Popoldne se je vršilo ob ogromni udeležbi zborovanje pod pokroviteljstvom kraljevega zastopnika dlvizijonarja Stojadinovića.
Prispelo je mnogo pozdravnih brzojavk, med njimi tudi brzojavki ministra Žerjava in 1. admirala Kocha. V Goeschovi dvorani se je zvečer vršil ples. Pred otvoritvijo plesa je veliki župan Pirkmajer sporočit da je kralj odlikoval društvo z redom sv. Save III. stopnje. Dr. Pirkmaier je pripel odlikovanje na društveno zastavo.
probl icosiI<
Nov BlMtl v Sofiji
Komunistični poslanec Stojtno?
SOFLJA, 7. Sinoči ob 18. uri je bil umorjen komrunirtlčni porianec Stojanov. Policija je obkolila lokal, kjer je bil izvršen atentat ter prijele miorilca, katerega ime pa je Se neznana
Sestanek Chamberlaln-Herrtot
v Parizu
Prva izmenjava vidikov. — Herriotovo zadoščenje.
PARIZ, 7. Sinoči ob 18.15 je prispel semkaj angleški minister Chamberlain z ostalimi člani angleške delegacije v svetu Društva narodov. Na postaji ga je pozdravil Carrd, ravnatelj protokola, v imenu Herriota.
Zvečer ob 20. se je vršilo na angeškem poslaništvu na čast Chamberiainu napovedano kosilo, katerega se je udeležil tudi Herricnt s svojo soprogo. Pri tej priliki sta se oba državnika razgovarjala o glavnih oblemih, ki so točasno na raz-pravi. Med om se je govorilo o nemški razorožitvi, o načrtih za varnost, o vprašanju izpraznitve Koelna, o predstojećem zasedanju sveta Društva narodorv, o Gdaji-skem, o maliinacijah Nemčije in o vznemirjanju Poljske.
O vseh teh točkah, ki se jih je Cham-bedain že dotaknil v svojem ekspozeju v dolnji zbornici o mnanje-potKtičnem položaju Anglije, je Herriot podal naziranja francoske vlade, ki so daleč od tega, da bi se 'strinjala z angleškim stališčem. Na tem prvem razgovoru pa ni seveda prišlo do nikakega sklepanja. Chamberlain in Herriott sta ostala pri mizi do 23. ure.
Danes ob 10.30 se bo Chamberlain zglaisil pri predsedniku republike v Eli-zeju. Ob 13. bo ministrski predsednik priredil obed na Quayu d'0rsay. Za tem se bodo razgovori nadaljevali v navzočnosti neposrednih sot rudnikov obeh ministrov. Zelo verjetno je, da .se bo ta drugi sestanek zategnil do pozno popotl dne. Ob 20.45 bo Chamberlain odpotoval v Ženevo.
PARIZ, 7. Listi ne dajejo nikakega pojasnila o pogovoru med Herriotom in Chamberlainom. Ugotavljajo le njega prisrčnost, ne da bi pri tem opustili pripombe, da pač ne ibo mogoče v kratkem času Chamberlainovegai boravka v Parizu priti do rešitve tako važnih vprašanj, niti detseči popolnega sporazuma glede problemov, v _ki(ter.ih se francoska naziranja posebno oddaljujejo od angleških. «Matin» vztraja pri smc*ji trditvi, da vprašanje varni še zrelo za« uspešna pogajanja ter nar daljnje: «Na nemški strani se pojavlja nekako vznemirjenje radi razlage drja Lu-therja. Nemčija da hoče resnično vzpostaviti režim miru na svojih vzhodnih mejah, se odreči Alzaciji in Lotarinski ter skleniti dogofvor o medsebojnem nenapadanju. N»a drugi strani hoče s sistemom razsodišč odvrniti vsak spo«r s svojimi sosedi Nastaja sedaj vprašanje — zaključuje «Matin» —, da-li bo angleška vlada, sledeč angleškemu javnemu mnenju, izključila za določen čas Nemčijo od tega dogovora in Če bo v tem položaju dobila večino za ponudbo varnosti Franciji in Belgiji.
PARIZ, 7. Ministrski predsednik Herriot j« priredil danes v Quai D,Orsay svečan obed na čast angleškemu zunanjemu ministru Austen Chamberiainu. Na obed so bili povabljeni tudi poslaniki Zedinjenih držav, Italije, Belgije, Japonske, francoski delegat pri DruStvu narodov Briand, predsednik poslan, konference Cam-bon in ravnatelj političnih zadev Jules La>-roehe. Po obedu se je vršil pogovor v uradu ministrskega predsednika. Dane« zvečer se odpelje Chamberlain v ženevo.
Zadržanje Poljake
PARIZ, 7. Poljaki zunanji minister Skr-rimsky je bil davi sprejet pri Herriotu. Po pohiradnih informacijah je Skrzinaky obvesti} francoskega ministrskega predsednika o vznemirjenju, ki so ga pctvročile vesti o paktu, ki bi mogel oškodovati inte-1
rese Poljake, v vs-eh varšavskih krogih. Na tem sestanku se je govorilo tudi o vprašanju Gdanskega, o katerem se bo razpravljalo v prihodnjem tednu v Ženevi na zasedanju sveta Društ'va narodov. O tem vprašanju se je poljski, minister razgovar-jal tudi z Briandom in Paiulom Boncourjem, francoskim zastopnikom v Ženevi.
Herriotovo zadoščenje
PARIZ, 7. O sestanku med Herriotom in Chaimiberlainom ni biloi izdano nobeno uradno poročilo. Heriot je le izrazil novinarjem svotje zadoščenje nad razgovorom, ki se bo nadaljeval danes popoldne.
Briand odpotoval v Ženevo.
PARIZ, 7. Briand, ki bo zavstopal Francijo v svetu Društva narodov, je davi odpotoval v Ženeva.
Hamsraviin atentnt na Kalkova
BELGRAD, 7. Bolgarski zunanji minister Kalkov, ki se je vozil z ekspresnim vlakom iz Sofije v Ženevo, da uTedi vprašanje zaščite bolgarsko-grških narodnih manjšin, bi kmalu postal žrtev atentata na bolgarski meji. Bolgarski vojašii oddelki so naleteli ne daleč od mejne postaje na oboroženo tolpo, ki je nameravala razstreliti most, preko katerega je vozil ekspresni vlak. Po srditem boju z vojaštvom se je tolpa umaknila v nepoznano smer. Oblasti trdijo, da gre za komuniste, ki so biU izgnani iz bolgarskega ozemlja.
Pismo iz Jugoslavije
Ljubljana, 6. marca 1925.
Priprave strank za zasedanje skupščine so dovršene in situacija je jasna. Vladna većina v skupščini je trdna in zato ni pri-Čakorviati nobenih va-žnejših izprememb v vladi. Izvršene bodo sicer osebne izpre-membe, toda kurz politike ostane isti.
To je jasno petka/za! zbor radikalnih poslancev. Pašićev ekspoze je bil sprejet so-glaisno m brez ugo»vora, V svojem govoru pa je Pašič jasno poudađ-il, da ni nobenega vzrdka za izprememb o sedanje politike, ker ima vlada večino. Le v tem slučaju, da bi se narod tsain izjavil za revizijo ustatve, bi se moglo govoriti o novih smernicah politike. Treba je samo to, da so radikalni poslanci disciplinirani in delo vlade bo šlo gladko od rok. Disciplino pa je radikalni klub tudi takoj pokazal. Od 143 izvoljenih poslancev tse je prve seje udeležilo že 130. Će upoštevamo, da je bil Pašič izvoljen v treh okrožjih, Stcjadinovič in še par drugih poslancev <v dveh, potem smemo reči, da je bil radikalni klub skora| polnoštevilno zbran. Disciplina radikalnega kluba je torej dobra in zato ni prič ako* vati glede radikalov presenečenj.
Jasna pa je tudi situacija glede stališča opozicije. Da je opozicija <sedaj neprimerno bolj enotna ko preje, je gotovo. Blok narodnega sporazuma in seljačke demokracije je zgrajen Pa neprimerno bolj realni podlagi, ko prejšnji širši opozicijo-natni blok. Da pa niso odnošaji med posameznimi stranicami opozicije še idealni, je naravno, ker je deloma v spominu še volilni boj, deloma pa še žive zadnji vtisi koncesij, ki so jih morale poesamezne stranke v svrho ustvaritve bloka narodnega sporazuma storiti. Popolnoma napačno pa je misliti, da bi prišlo v novem bloku opo* zicije do kakšnih secesij, temveč je trelbai računati s tem, da bo opozicijonalni blok ostal ravno takg kompakten kot vladni.
S čisto tehnično-parlamentarnega sta-lišča je torej položaj sledeči: Vlada ima večino in opozicija nima resnega upanja, da bi to večino zrušila. Na drugi strani pa je položaj sedaj bistveno drugačen, kakor pa je bil lansko leto ali Še pred dobrim
nismo skupno prerešetali, pa čeprav vezno, da bi se mogli v njih sporazumeti
In glede revizije ustave je dejal Parvle Kacfić: Revizija ustave m trenutno potrebna. Je splošna potreba, da se izglasuje nova ustava, Id bo odgovarjala duhu sporazuma in stvarnem interesom srbskega, hrvatskega in naravno tudi sLovenakega naroda. Ni pa naša zahteva, da se mora ustava takoj menjati, temveč da pride najprej do raizčiščenja o dno sajenj ki 90i nastali vsled sedanjega režima in da se dcfeaže jaanstvo za očuvanje parlamentarizma in da se potem dan esej o najnujnejši zakoni, kakor invalidni itd.
Na koncu p«a je dejal Pavle Radič sledeče: « Prepričan sem, da se sedanji režim ne more zdržati. To je vprašanje bližnje bodočraolsti. Ne more se vzdržati vsled svojih notranjih slabosti in zaradi zunanjega položaja. Toda ker smo mi brezpogojno,
nočem reči državotvorni, ker je ta beseda pregledno poročamo o »ovih določbah glede
tednom. Tedaj je bila Racfičerva stranka še Čisto v ekstremnih 'vodah. Svoje repuhli-ka*i*tvo je še hrupno poudarjala, zveza z ^losdcrc je še vedno obstojala (vsa) javno ni bila prekinjena} m hrvatska misel je bika aa jugoslavensko. Danes se je vse to fczpreoneaiUo in radič evci so zavrgli vse pretiran« nazore, se javno odločili za mo-rmrhifa za ju£oslovtenstvo in za državno delo.
Nemogoče pa je danes reči, kako se bodo raizvili dogodki v bodoče, zakaj položaj je precej kompliciran. Kakor na eni strani radikali jasno »spoznavajo, da je treba skleniti s Hrvati sporazum, tako pa ne morejo pripustiti, da bi bilo s tem vprašanjem zvezano vprašanje moči.
Vse vesti, ki jih prmaša.70 listi o stalmosti ali nestalnosti vlade, o trdnem ali oslabljenem stališču otpozicije so le relativne vrednosti, ker so skoraj brez izjeme ten-dencijozne. Te vesti imajo samo ta namen: propagirati lastno kombinacijo in zato je dobro jih presojati po ozadju vsega parlamentarnega! boja in potem bo mogel bralec pravilno presoditi, kaj je v teh vesteh bistvenega in .važnega, kar je vedno le med vrsticami.
Preorijentacija radičevcev je popolna fin naj navedem samo par mest iz razgovora, ... _ ,. ki ga je imel dopisnik «Politike» s poslan-	Kadile stranke. S tem pa je tudi
r\ •	| i« _	* Lr irvn/>»irn n «Lr« m AK^Ia«« In rnl/>rl
cem rafviroftn Radićem.
Glede monarhije je Pavel Radič dejal: Mi ne bi hoteli centralistične republike s srbsko hegemonijo, toda moremo ae zadovoljiti z monarhijo po angleškem vzomu, pri čemer bi morala biti narodna individualnost obvarovana in zadovoljeno interesom našega naroda v zmislu kmetskega prava na zemljo in državno upravo, tako da se država ne bi mogla drugače upravljati kakor po suvereni volji naroda.
- Govoriti o samoupravah je prerano, ker se v tej stvari ne more delati nobenih skokov. Čeprav imamo v bloku eden do drugega zaupanje, smo vendar lojalni in nočemo nastopati s stvarmi, katerih še
in učenjake. Značaj In pomen živega jezika s polno pravico t vseh pogledih hočemo ohraniti svojemu jeziku.
«Piccoio» zaključuje: «Naj bo kakor hoće, vse to ne bo manjšalo volje vlade, da uvah program, U ▼ svojih korenih m rarinjih uonkih gotovo ne more biti drugačen, nego dobrohoten! Da to odgovarja duhu Itatijanov, morajo priznati Siotvaoi sami po raznih glasovih, kako naj bo postopanje z narodnimi iranfaami So to italijanski glasovi in tudi viada je italijanska!*
V zadregi smo, kako naj bi označili vtis, ki ga napravija na nas ta «Plccodov» članek, Recimo za dane« le, da so to nenavadni zvoki Da vidimo, kaka bodo prihodnja — dejanja!
Volna odškodnina
varijetei* ijžet Vložilo je pri pristojnih ob- [ možnost, da stopijo v ospredje društva ki Ustih predpisano prošnjo » dovoljenje in igrala do sedaj le postraLkerlZT
Nn^i>Tnn "__:___;x______•
M O
sicer dva dni prej kot svetokriški odbor »Lega Nazionale*, ki f > zaprosil dovoljenje za piea Oblasti so «Vesni* prepovedale kulturno pri« retStev, a dovolile «Legi» ples. Krajend javni fnnkdjnniirg so imenovanega večera bodUi po Križa od hiše do kiše ter propagirali med domačini za ples -Lege Nazionale*. Umestno je pripomniti na tem mestu, da eo na Silvestrovo prepovedale oblasti v vsej zgornji okolici običajne prireditve domačinov.
Prosvetno društvo «Vesaa» je prejelo pred par dnevi od oblasti zagotovilo* da se bo uprizoritev Molićrove komedije «Skopuha» prav gotovo smela vrati danes popoldne na do-
Nočemo v najmanjšem podcenjevati ene att druge čet«, ki nastopi dane« v začetni tekmi, računamo pa, da bo najbolj napeta igra med M.D.P. - Opčine m S. K. «Val» - Barkovlfe, Videli smo že pred časom obe četi v prijateljski borbi na Trsteniku. Na podlagi izid* te tekme, bi se bilo najboljšemu poznavalcu nogometa težko izreči za eno ali drugo četo. Openci razpolagajo s prvovrstnimi igralci, k| so šli že skozi marsikateri ogeni. Saj je njihova teta najstarejša med vsemi drugimi. V isto vrsto pa lahko stavimo tudi Valaše. Kljub" temu, da se društvo še mlado, se Ccaže četa .	«Vala» kot najresnejši tekmec za kupo. Igralci
macem odru- Toda glej! Klrub danemu zago- . «Vala» imajo veliko prednost, da se z lahkoto tovdu so oblasti včeraj predstavo zopet pre- prilagodijo igri nasprotnika povedale. Radi prepovedi so asveda domačini V lahki in hitri igri odgovarjajo z istim ogorčeni. Ljudje zmajujejo začudeni z rameni orožjem, proti težkim igralcem pa zasukaj in se povprašujejo, kaj oblastva pravzaprav sulico. Priporočamo sodniku, da se potegne
Pod rubriko .Gospodarstvo, objavljamo	• svojo -kulturno, politiko napram za prvi način igranja.
danes obširnejši članek, v katerem ponovno
profanirana, ker smo mi ljudje iz naroda, ki se nismo odtujili isvojemu narodu, temveč ki imamo kot njegovi zastopniki vedno v glavi vse njegove težave, zato hočemo mi resno in odkrito dati priliko, da se prične delati na ko&sodidaciji Jugoslavije*.
Besede Pavla Radića so jasne in z njimi je potrjen komunike HRSS o novi orijen-
vojnoodškodninskega vprašanja. Opozarjamo naše čitatelje, predvsem prizadete vojne oškodovance na ta Članek.
V spopolnitev dosedanjih obvestil nam je poslala tukajšnja finančna intendanca še eno opozorilo, ki ga objavljamo tu v celoti:
«V ravnanje prizadetim opozarjam (govori finančni intendant, - Op. ur.), da sta se Avstrija in Ograda obvezali s pogodbo od 6. apri-
m	la 1922., da bosta ugotovili m likvidirali le
^	ki f^sto^vied	nVkdSie^t.
nerešenega^ hrva-tsko-srbskega spora m naThijet kateTi so pipaju Italiji na podlagi
senžermenske mirovne pogodbe. Potemtakem so izključeni iz te pogodbe drugi državljani, med njuni tudi oškodovanci is starih pokrajin, t. j. torej taCti, ki so iz starih pokrajin, a so pred razpadom avstro-ogrske monarhije bivali v Julijski Krajini, Trideiitinsk* Benečiji ali v Dalmaciji*
— Prosilce za italijansko državljanstvo* katerih prošnje za pridobitev državljanstva v
danes je Jugoslaivija ujedinjena v drugič. Ni sicetr tcv ujedinjenje še formalno dovršeno, toda v bistvu je sklenjeno. Smemo pa tudi biti prepričani, da bo ujedinjenje, ki bo sklenjeno po letih hude borbe, držalo, ker ni plod hipnega navdušenja, temveč efekt dela in bonbe.
Ln tako so imeli optimisti zopet enkrat prav in tako so zopet enkrat doživeli fin-
sko oni, ki so računali na nesoglasja med ?™slu fbJ£?erme^ake mir?vn* P<>gpdbe '	m poznejših ocUokov-zakonov niso še rešene.
Jugctsloveni.
Naš narod je edin in vsi spori so le do»-
poziva tukajšnje županstvo, naj priložijo prošnjam do konca tega meseca listine, katere
kaz njegovega razvoja. Ta pa napreduje je anagrafični urad že ponovno zahteval. Li-
hitro m odločno.
DNEVNE VESTI
Itanrađnl zvoki	tovo dobrohotnost (izvzemši slučaje, ^ki
Včerajšnji «Piccolo» priobčuje članek,	fC J"* "f
ki nae je presenetil, ker se po svojem tonu	^°hotnost, ko «
in tudi vsebinsko bistveno razlikuje od	C1,a> ****** kot taka od tistih, ki se da-
glasov, ki jih moramo sicer poslušati od
italijanske strani.
Uvodoma nas poučuje, kako krivičen je
nes zanjo priporočajo!*.
Pripominjamo, da taki pomisleki ne morejo biti zadržek, da ne bi odgovorni činitelji sledili glasu vesti, ki prihaja do izraza
stine naj se s&ročajo oddelku za državljanstvo v anagrafičnem uradu (v. S. Giorgio 3, II. n., soba Št. 10). Po preteku tega meseca se izročijo vse prošnje, četudi bi nekatere ne bile opremljene z vsemi potrebnom listinami, kr. prefekturi v gvrho končne odločitve.
— Izpuščena «beležka» v «Malem listu*. •Mali lisfe» je v svoji predzadnji številki z dne 27. februarja 1925. priporočal urade, ki jih je osnoval po deželi avv. Kari Boccini iz Trsta, za napravo prijav vojnih rekvizicij in terjatev napram Avstriji. Zahteva se v omenjenih uradih avv. Boccinija L 50 za prijavo vernih rekvizicij in L 20 za prijavo terjatev kot n. pr. vojaška obleka, naknadna podpora itd. Kdor se peča s sestavo teh prijav, ve, da je plačilo v znesk-u L 50 več kot preveč, ker gre v pretežni večini slučajev za navadno izpolnitev obrazca. «Goriška straža« je v svoji številki z dne 4. marca 1925, pošteno nastopila proti takemu nesramnemu Izkoriičevanju. No seveda, «Mali list* v svoji hlinjeni skrbi za delovno ljudstvo del^. lepo reklamo avv. Bocci-niju. Ako bi se mi posluževali sistema »Malega lista*, bi vprašali: Koliko denarcev je
slovanskim državljanom Italije.	I Tekma, ki je bila prvotno določena za 2.30,
• • *	; se bo vršila na igrišču «Vala» na Trsteniku ob
— M. D. «Šparta» v Skednju je vsled pre- j 3.30. Pred to tekmec t. j. ob 1.30, nastopi mlada povedi oblastva prisiljeno za danes napove- četa «"Višave* s Konkonela proti II. četi
dano otroško prireditev prenesti na nedoločen čas. — Odbor.
t Vala:
S. K. «Vai» v Barkovljah naznanja vsem udeležencem današnje kolesarske dirke, da se je morala prvotna proga vsled nasutih poti
—Trgovska prireditev. Dne 21. t. m. bo sestanek vseh trgovcev, obrtnikov in vseh, ki se zanimajo za trgovsko-obrtniški stan ter! spremeniti v toliko, da odpade nadaljevanje posebej še za njega naraščaj, kateremu je na- ; dirke skozi Divačo in Sežano. Vsak dirkač menjen čisti dohodek. Vabila so se začela že odda v Lokvi kontrolno številko in se vrne razpošiljati. Vstop bo dovoljen le proti vabilu.! P° isti P°ti na cilj. Odhod ob 11.30 predpol-Kdor bi ga pomotoma ne preje1!, naj se blago- d.ne P" »Rumeni hiši<», cilj pa pri Pogorelcu.
Vsi motociklisti -so naprošeni, da pridejo pravočasno k <;Rumeni hiši», kjer dobijo natančna
voli obrniti na Trgovsko-obrtno zadrugo, Via Paiestrina 4.
— S. D. «Adrija>» - Opčine. V pondeljek navodila skupni sestanek s predavanjem v društvenih ; — Danes popoldne se bosta odigrah na prostorih. K predavanju pridejo lahko tudi ' športnem igrišču «Adrije» dve zanimivi tekmi,
1	Cr „ne	V pr°grTU Po*** kjav, ki smo jih necWo zabeležili
vlade mc drugega, nego namen raznarodb- m ^ katere se sklicuje sedaj tudi «Pk-vanja drugorodcev z nasilno asimilacijo. Ta cq1(>» ki jkn s tem pritrja! Da ne bi torej očitek Pada«no ovrgh im sami^tem, da odgovorni čtn^i, brez ozira na hvalo ali «m> zabeležili tozadevno tri avtootativne gTaj0f storiE tega W spoznali za ^
fcve z italijanske .stoni, od ka-tenh ^ i ^'iccolo. očita slovanskim glasilom, da bil eden — senata Tolomeia — osoren, ■ Bkrbi ^ p^eevanje itaHjanskega jezika v
dočim da smo aruga ctrva —■ senatorja AloM ^^ pripisujejo vadila odijozen m zati- ^^ llsta, bl ^rasait- *ouko aenarcev re scanija m poslanca Lunelliia — zabeležili!	LT^i	^	.llsla*; Dl vprašan ^ouko aenarcev
, „A^iJZr^	a! ~	77?aČajt . C?Prav ^ Plavanje tega shranil v žep «Mah list. od velekapitahsta
avv. Boccinija, da nasvetuje take urade ubogim kraševskim kmetom ter jih pripravlja še ob onih par liric, Cci jih imajo?
— Ali je ta človekoljubno? V tukajšnji mestni ubožnici je biLa 80-letna Antonija M are tri leta. Vsled bolehnosti in obne-mogk*srti je umrla dne 5. t. m. zjutraj ob 9. uri in pod m pokopali so jo že isti dan oib 4. uri pKipoldne, ne da bi bili obvestili njeno sinabo Marijo Marc, čeprav je ta prosila strežnico, naj bi pustili v veži listek, da bo mogla k bojni starki in jo videti še enkrat pred smrtjo. Niso ustregli
z zadovoljstvom. Lunelli da je sicer govor ril o Poadižju, vendar pa da je tudi slovanski tisk pritrdil njegovim nazorom. «Piccolo» noče razglabljati, v čem da se
jezika živa potreba za naše ljudstvo v sedanjem njegovem položaju. V zavrnitev tega očitka bi bila z naše strani umestna ostra beseda. Toda ostane naj »v peresu,
rečeni glasom v stvari razlikujejo te ore- ker je to pcit tudi beseda «Piccola» mirna-tično aii v svojem praktičnem bistvu. Nar Ugotavljamo le, da bi bili mi istotako, ka-(glaša k, da srno mi dve izjavi onih poli- kor protestiramo proti izganjanju našega
ftr-niK m	r\ ri TViol-« Lr rvf ir/v/i t*i i rtr\'l-vt"rv-i • Z a._ll- _ Z__i_1« _ ___J____* _ 1 •	1
tičnih mož priznali kot vedri in dotsro'-botni.	)
V tej ugotovitvi «PiccoIa» je vsebovano priznanje, da presojamo mi stvari trezno vi v dobri veri ter da je poivsem neupravičeno tisto večno očitanje načelne propagande in hujskanja preiti državi in njenim obLastvom.
jezika iz šole, nezadovoljni, če bi nam ho tela viada zabraniti učenje italijanskega jezika. Saj poznamo tudi mi praktične potrebe!
«Picco(lo» nas poučuje, da bi se morali tukajšnji Skvvani učiti francosko, če bi šli na delo v Francijo in če bi hoteli tam usta-
noviti svojo kolonijo, ali angleški, če bi «PiccOlo» postavlja na to vprašanje: ali šli v Ameriko! Odklanjati moramo ta prije nase pritrjevanje Mosconiju in Lunellifju mer z vso odločnostjo. Slovani v Julij- ki res tudi iskreno, ali n?so to le same be-j Krajini niso nikaka kolonija, marveč sta-sede? Ta svoj dvom utemeljuje, nagJašu/clč, rodavno avtohtono prebivalstvo. To je nji-
da ni z naše strani rečeno, da bi bili res zadovoljni tudi potem, če bi se izvedel program postopanja z narodnimi manjšinami, ki ga sedaj hvalimo. Morda bi ga — meni — jutri po sv olje tolmačili.
Odgovarjamo, da naj se dobrota kake fitvari ne presoja po tem, ali je ta ali oni zadovoljen z njo, marveč po tem, ali je stvar dobra ali ne! V nadaljevanju piše «Piccc*bo»: «Pomisleki take vrste pa gotoivo
hova zemlja, podedovana od očetov!
Dalje pravi, da poznavanje italijanskega jezika ne ovira nikakor tukajšnjih Slovanov, da ne bi ohranili svoj jezik, da ne bi ostali Sl-ovani. «Picolo» si tu krivo tolmači pojm «ohranjevanja jezika^. Pozablja, da je potrebno za to tudi svobodno nego»-vanje jezika v šoli in vsem .javnem življenju. Pravilno pa pravi «PicooJo», da imajo
nečlani. — Odbor.
—	Tržaška kmetijska dražba v Trstu sklicuje za v torek, 10. t. m., ob 4. pop., zelo važno seto.
—	«Peterčkove poslednje sanje». Danes ob 20. se vrši ta bajna otroška igra v dvorani D.K.D. pri Sv. 'Jakobu.
—	M-D-P. - Trst. Vstopnice za igro «Peter-čkove poslednje sanje» se razprodajajo danes od 10. do 12. .in od 14. do 20. v dvorani D.K.D. pri Sv. Jakobu.
—	Podružnica knjižnice šentjakobski «Čitalnice* t Rocolu bo danes izjemoma odprta občinstvu od 14. do 16. ure, namesto od 10. do 12., kakor sicer.
in sicer: ob 13.30 se srečata četi M. D. -Pro-sveta» - Trst in M. D. «Šparta» - Škedenj. Tekma bo vsekakor zanimiva ker pri tej tekmi d >bi svoj krst M. D. «Prosveta» in videli bomo, kako se bo obnesla proti mladim spar-tašem, ki so tudi pri svojih prvih tekmah. — Po tej tekmi igra II. četa S. D. *Adiia* . četo «Obzor-a».
— Tehnična komisija S. D. <Adria» naznanja vsem društvom, ki tekmujejo za kupo g. Povha, da je odškodnina za sodnice, ki sodrfo tekme, sledeča: 10 lir za tekme, ki se igrajo v okolici in 5 lir za tekme, ki se igrajo v mestu. Odškodnino morajo plačati vsa društva, ki gostujejo.
SPOS3T
TEKMA ZA KUPO G. POVHA
Devet naših nogometnih čet je pobralo rokavico športnika g. Povha.
Naš nogomet šteje brezdvomno vsaj trikrat toliko športnih društev. Vzrok dejstva, da se je prijavila k tekmi samo tretjina, tiči pač največ v naši stari bolezni — uboštvu — in le v manjšem delu v okoliščini, da so bile nekatere naše športne organizacije še ie pred kratkim ustanovljene, tako da se ne morejo še spustiti v boj. Težko pogrešamo «Olimp», «Skaš», «Nanos» in goriško «Primorje». SlŠka radi tega ni popolna. — Kljub tej pomanjkli-vosti bomo imeli vsaj ožji pregled razmerja tržaško- okoličanskih nogom, čet in to naj nam za enkrat zadostuje.
Devet čet si bo stabo nasproti z edino željo si priboriti kupo in s tem dvigniti ime svojemu društvu. V vseh okolščinah bodo hoteli
§2 tržaškega šavife^Ja
— Aretacija znanega tržaškega menjalni-
čarja. Na podlagi aretacijskega naloga, izdanega od tukajšnjega sodišča, je bil predvčerajšnjim aretiran 22-letni menjalničar Vilvtor lavella, lastnik menjalnice v ul. S. Lazzaro št. 17. Tavetla >e obdo'žen, da je potvoril eno loterijsJco kartelo italijanskega <• Rdečega kri-ža» ter skušad z njo izterjati dobitek v znesku 30.000 lir. Sleparija je prišla na dan, ko je Tavella predložil kartelo tukajšnji podružnici zavoda «Banca d'Ita'lia«, pri katerem je bil navedeni dobitek plačljiv. Zadeva je bila prijavljena varnostnemu oblastvu, ki je po kratki preiskavi dognalo krivdo menjalničarja.
Ker se je Tavelia izgovarjal, da je prejel dotično kartelo v dobri veri od neke neznane osebe, s čemer je hiinil, da je bil sam osle-parjen, se bo moral tudi za to zagovarjati Pridržali so ga v zaporu.
še o nesreči v ulici Cardticci. Varnostno
poedmci in skupnost iztisniti goal zmage m	! 0blasWo ni še zaključilo preiskave o nesreči s tem povećah plus svojih točk, bodo lestev	v ^ Carducci, ki se je pripetila predpreteklo do zmage. Res, da bo sreča v te, borbi igrala	noć in D kateri smo po^aij VČGraj. I^ave veliko vlogo, toda nič manjša seveda tudi	prizadetih se v marsičem ne krijejo z izjavami tehnična popolnost. .	prič; eni trdijo, da je vozil avto, ki je zakrivil Društvo, ki je gojite od svojega početka	nesrcčo, z veliko naglico in z ugaslimi lučmi dalje vestno individualni m skupni traimng,	ter da šofer sploh n? or>ozoril osebe na ncvar_ odne«e gotovo tudi zmago in si ovenča svoje	nost s trobljen?em; drugi pa trdijo baš naime kot najboljše naše nogometno društvo m	sprotno. Zato je precej težko dognati zanes-bo kot tako prvo do — zaključne bližnje pr-	ijiv0t je pravzaprav priši0 do nesrečo in venstvene tekme. In takemu društvu pnvo-	po čegavi krivdi. Zdi se, da je malce krivde ščimo zasluženo zmago. Danes se pokažejo	na 0t>eh straneh. Četudi je šofer res nepre-ze prvi rezultati. -j vidno vozil, vendar je čudno, da ne bi bila Igralci pa, ki se bodo udejstvovali pri tej	nobena izmed prizadetih oseb zapazila avto-
. „	jeziki tra-jnost, da se jih ne more izbrisati!	, , _____________. ._..
ne bodo ovirali vlade, da ne bi z vso zre- Tudi zela «tari jeziki, četudi malih etniških Toda brez uspeha! Pač pa so v Imenovanem lostjo presojanja in neodvisnostjo v sodbi skupin da so se ohranili do današnjega	«h»«h
doiočala kriterije, ki jih bo smatrala kot najboljše za dosego zaželjene duševne asi-
dne. Samo nekaj je treba pripomniti. Tudi latimščina se je do danes ohranila, a je ven-
milacije drugorcdcev v državi. Vlada, ki da*r mrtev jezik za javno življenje. Mi pa jo obremenja odgovornost za njeno akcijo, nočemo, da bi" bil naš jezik le nekaka re-bo gotovo postopala z vedrostjo, uvažujoč likvija, ki bi bila zanimiva le za filologe
tej prošnji, tako da je ni mogla videti ttudi tekmi, naj se vedejo napram nasprotniku do-	mob.lla, dasi so stale na sredi ceste.
PO Smrti in sporočiti odsotnemu sinu. Ali st(*no » .ka;alir.sluD — .v,Pravera športnem	Kakor znano, je bil pri nesreči najhujše
■ - ..... pomenu teh besed. .Porazi, ki so neizbežni, naj	ranjen 21-letni pomorščak vc ne mornarice
društev, klubov in <rožkov ne ustrašijo —	Barfolomeo Manna, ki je po eg drugih zadob-
nego naj jih vzpodbudi^! — Saj tudi porazi	jje^h po§kodb imel tudi prebito črep:nio; nje-
izpopolnijo m zboljšajo čete. V porazih največ	govo stajl]e ^ še vedno smrtno nevarno. Ostali
spoznata poedinec in skupnost svoje nedo-	ponesrečenci, ki jih je bilo vseh skupaj 4. in
stalke. Kapetan naj dobro pazi, če so njegovi	sicer <jn narice Jos'pina Colobig, Josinina
igralci na dobrih in njim odgovarjajočih mestih,	Costantini in Frančiška Mracocich ter težak
ker taka tekma nudi največ pogleda v indi-	Henrik Saladini, bodo okrevali v par dneh.
vidualno sposobnost igralcev. Po tem naj sku-	Mracocich in Saladini sta zadobila le neznatne
šajo izpopolniti vrzeli, da se tako pripravijo	praske.
za bodoča svidenja. — E. Ž.	Šofer Del Puppo, ki je obenem lastnik av-
* * *	I tomobila, je bil zaslišan najprej na policijskem
Ako bo vreme našim nogometnim društvom	komisa-rijatu v ulici Imbriani, pozneje pa na
naklonjeno, bomo prisostvovali danes zani-	kvesturi. Izjavil je, da je ponovno zatrobil o
mivim tekmam na igriščih «Adrije», «Jadrana»	je zapazil, da mu je skupina oseb na poti, toda
in «VaLa».	nihče se ni zmenil za trcbljenje; ko se je
Pri tekmah za kupo g. Povha pride v po-	hotel končno on ogniti z avtomobilom, ie
Štev dejstvo, da so se morala vsa društva na	pina v zadnjem hipu, v trenolni zmedenosti,
podlagi pravilnika odloČiti, da dajo na igrišče	krenila na isio stran kot on; tedaj je mcJioiria
v resnici le svoje Člane, kar se do danes ni	ustavil avto, a bilo je prepozn - De! puopo
godilo. Marsikatero društvo je odneslo z igri-	je bil pridržan v zapoi u.
šča zmago, ker si je izposodilo pri drugih dru-	— Poskusen samomor. Sinoči okoli' 19 ure
štvih par dobrih igralcev. Vse to bo pri teh	jc neki mladenič, idoč : kozi javni vrt na *rgu
tekmah izključeno. Vsled tega ni izključena	Liberta, zapazil na neki klopi postaranega
je tsJco postopanje v člorvekoljubnem zavodu — 6k*vekoijuibno?!
Društvena vMfti
PREDSTAVA -SKOPUHA« V SV. KRIŽU IN OTROŠKA IGRA V SKEDNJU PREPOVEDANI!	^ Prosvetno druStvo «Veaoa», Sv. Križ pri Trsta, jb naštudiralo pred šestini meseci Molie-rovo kome<£jo «Skopab» ter jo hotelo uprizoriti na domačem odra ie ▼ oktobra preteklega leta. Oblasti so takrat prireditev prepovedale «radš javnega aura in reda*. V novembru in decembra je družtvo ponosno zaprosilo oblasti dovoljenje za iqMizoritev -Skopuha».
časa dovolile oblasti večkrat pN raznim me-šetarskim odborom v srrho T.blifaoja obeh narc^iostl.
Kako brezobzirno Šikanirajo in zapostavljajo oblasti naša prosvetna društva t zgornj? .okolici, naj nam pojasni sledeče dejstvo: Društvo «Vesoa» je nameravalo prirediti na Silvestrovo
\ ■
uri v Postojni D. Hiccodemijev „Scampofo - Gostuje JMziic
61
PODLISTEK
V. J. KRI2AN0VSKA:
Hoi preteklosti
Roman v treh delih.
Iz ruščine prevedel Ivan Vouk.
PRVI DEL.
1.
Bilo je v začetku aprila. Drugače čedno letoviščno mestece Pavlovsk ni bilo nič kaj privlačno. Dva dni je Šel silen dež s snegom in ulice so se izpremenile v luže gostega blata. V zraku je ob visel a gosta megla, a golo drevje se je s tožečim hre-ftčanjem pripogibalo pod ledenim vetrom.
Ozeblo in zavito občinstvo se je gnetlo na Čakališču postaje, pričakujoč vlak iz Petrograda, ki je ravnokar prihajal. Ko se je ustavil, je izstopi! iz voza prvega razreda osemindvajsetleten moški s sivo kožuh a^to kapo na glavi.
Bil je med onimi ljudmi, ki ne morejo mimo neopaženi: bil je zelo visoke, vitke postave, a bledo obličje italijanskih potez
je bilo obdano z okvirjem temne brade in kakor smola črnih las. Na klasično začrtanih ustnicah je ležal trd in nadut izraz; iz hladnega pogleda mračnih oči je bilo težko razbrati, kaj se skriva v globini njegove duše.
S počasnimi koraki je šel po peronu in iskal nekoga z očmi; tedaj se prikaže iz gneče mlad, plavolas gospod, veselega, prijaznega obraza, in mu poda roko.
Si vendar prišel, Pavel. To je zelo lepo od tebe. Bal sem se že, da te bo slabo vreme preplašilo in da ne prideš.
—	Ol Nisem tako občutljiv. Poleg tega pa je bilo povabilo Larise Arkadjevne tako ljubeznivo in prisrčno, da nisem nikakor mogel odreči — je odgovoril novi prišlec.
—	Teta je vsa iz sebe, odkar te je videla pri generalu Tveritinovu in zvedela, da si bratranec njene najboljše prijateljice iz zavoda in si poleg tega še junak tajinstve-nih okultnih doživljajev.
—	To vse je preveč pretirano. Jaz nisem nikoli doživel nikakih mističnih dogodkom, ampak samo nekatere nenavadne pojave, ki so bili. mimogrede povedano, prav ne-
prijetni, in o katerih sem ie pravil tvoji teti.
V takem pogovora sta mladeniča prišla k izhodu in sedla v ekvipalo, ki ju je Čakala.
—	Upam, dragi tari, da pri tvoji teti ni preveč gostov? — je vprašal črez nekoliko časa Pavel.
—	Nikakor ne. Kdo pa se bo vozil ob takšnem vremenu? Ko sem se odpeljal tebi naproti, nas je bilo samo dvoje: stričev bratranec, Diocnid Petrovič Tomilin, strasten okultist, in tetina sorodnica ali pravzaprav krščenca, m-lle Samburova. Kakor vidiš, majhna družba.
Tedaj se je ustavil voz pred vilo polkovnika Bakulina. Bilo je to večje poslopje s številnimi balkoni in z ograjenim obširnim vrtom.
Polkovnik je stalno tu prebival. Dasi-ravno je služil v Carskem pri gardnih strelcih, se je naselil z družino v Pavlovsku, kjer je imel lepo vilo.
Mladeniča sta prišla v predsobo, kjer jima je lakaj slekel plašče in ju nato spremil v veliko, razkošno opremi i eno dvorano.
Težke vratne zavese iz zelenega baržuna, mehke preproge in veselo prasketajoči ogenj v kaminu, vsi ti znaki blagostanja tn udobja so tvorili prijeten kontrast z zunaj razsajaj očim neurjem.
Vkljub polmraku niso še prižgali svetil-nic, in samo plamen iz kamina je razsvetljeval majhno skupino, ki se je zbrala okoli ognja.
V enem globokih naslanjačev je sedela hišna gospodinja — ženska srednjih let, ki je kazala še sledove nekdanje lepote. Iz velikih plavih oči je sijala dobrota, a predčasno osiveli lasje so tvorili srebrno aureolo svežemu dobremu in razumnemu obličju.
Polkovnik Bakulin, oprt na naslon ženi* nega naslanjača, je pazljivo poslušal njen pogovor z bratrancem, ki ji je bil zelo podoben.
Oba sta bila že črez ^ri^eseto leto, oba visoke postave, suha, a dobro ohranjena, z edino razJiko, da je bil Dioniid Petrovič plešast, da je nosil uniformo, toda ni kazal one gibčnosti, ki je lastna vojakom.
Nekoliko vstran je sedela pogreznjena v naslaniač leca deklica kakih sedemnajstih
ali osemnajstih let, ki ni kazala skoraj ni-kakega zanimanja za pogovor. Njeno obličje pravilnih potez je biio obrobljeno z obiLiimi košatimi, zlatimi lasmi, ki so tvorili lep kontrast z rujavmi žametastimi Očmi, ki so v razburjenju zasijale v črni barvi. Ker ji je umrl pred letom dni oče, je m-Ile Samburova še žalovala. Črna obleka iz crep de chine se je čedno prilegala njeni vitki, lepi postavi.
Ko sta mladeniča vstopila, je Larisa Arkad jevna naglo vrtala ter ju pozdravila s svejo običajno prisrčnostjo, nato je predstavila Pavla Borisoviča možu in bratrancu. Ko pa ga je hotela predstaviti svoji kr-ščenci, je obstala od začudenja in strahu.
Valerija je vstala. Bleda kot smrt je vprla s široko odprtimi očmi v Pavla Borisoviča svoj pogled, ki je izražal strah in zoprnost. Nato se je opotekla in bi bila padla, da je ni pridržai polkovnik, k» jo je posedei v naslanjač.
Vsi so se zgrnili okoli nje.
— Valja, mila moja, kaj pa ti je? — je vzkliknila Larisa Arkadjevna in ji s kolin-sko vodo otirala čelo in roke.
moža, ki se je zvijal v groz .ik bolečinah; okoli njega se je fciril oster duh po octovi kislini, na iieh je pa ležala majhna steklenica. Mladenič je na meh uganil, za kaj gre. Obvestil
o dogcdku rekega rtražnika, Sci je poklical na lice mesla zdravnika rešilne postaje. Ta Je ugotovil, da je neznanec izpil precejSnjo količino octove kisline, Izpral mu Je želodec, na 10 je bil zastrupi;enec prepeijan v mestno boJn.Šnico, kjer se Bedaj bori a smrtjo — Nesrečnik je povedal, da se imenu;« Josip Ra-busin ter da je sklenil »končati z življenjem rad; hudih neprilik; ker ni mojel govoriti, ni bilo mogoče dognati podrobneje njegove istovetnosti. Dognalo se je le, da ima nekega brata, ki stanuje v zagati Cristoforo Colombo 6t. 14.
Iz tržaška pokrajine
—	Iz Pcstojne. Danes predava univ, prof. dr. France Veber pri nas v «Citalnici» ob 11. Naj nikdo ne izostane! Užitki take vrste so pri nas — bele vrane.
—	Nocoj ob 8, zvečer gostuje pod okriljem dram. krožka «Sovič» šentjakobska «Cital-
nica?>, ki uprizori znamenito D, Niccodemijevo trodejanko «ScampoIo». Igro režira A, Širok. V glavnih vlogah nastopita g. Terčič, član ljublj. dram. gledišča, in g-čna Hrovatinova. Otrokom vstop zabranjen, Predprodaja vstopnic pri g. Petriču.
Vesti z Goriškega
-—Iz Gorice. V sredo, 4, t. m., je vseuč. prof. dr. France Veber v Trgovskem domu zaključil svoje predavanje v 3. delih «0 razvoju duševnosti.*
Poleg že zadnjič omenjenih dokazov za razliko tudi razvoja duševnosti od razvoja telesnega vesoijsiva — razliko duševnostis ploh, od telesnosti - prostornosti, s čimeT je ovrgel materijalistično pojmovanje — je prešel k razvijanju dveh zakonitosti doživljajev, namreč gotovi hierarhični strukturi, ki je razvidna iz odvisno1-*'' višjih doživljajev od nižjih (t, j, misli od predstav, čustev od predstav, ali tudi od misli, stremljenj od Čustev), — ter odvisnosti takozvanih nepristnih — faniazijskih doživljajev — od odgovarjajočih pristnih. Teh dvoje zakonitosti naše duševnosti z analitično jasnostjo določuje tudi razvoj duševnosti od nižjeredn;h doživljajev k višjerednim, od pristnih k fantazijskim.
Kot so se izkazale na vseh področjih do-i iivljajev — doživljajev v svojem opisnem prerezu ali v svojem razvoju — razlike med fizikalnim in duševnim svetom, — je v tem predavanju pokazal g. profesor tudi razliko v razvoju in nastanju našega jaza, naše osebnosti.
Šele ob zaključku smo mogli občudovati globoko zasnovo celotnega predavanja, in <to ne le v podrobnostih, ki smo jilf domnevali od predavanja do predavanja. Iz tega, 'kar smo slišali in umeli, pač moramo reči edinole, da tvorijo višek tega, kar smo imeli na znanstvenem polju sploh priliko slišati. V njem niso bili le podani najnovejša izsledki dušeslovja in modroslovja sploh, ki mu je doprinesel sam tolik del, — v kolikor so te znanstvene pridobitve že objavljene in poznane, — marveč smo imeli priliko elišati mnoge misli, ki so plod dela zadnjih Časov, torej svetu še nepoznane.
Zal je to predavanje ®dnje v Gorici, vsaj v času tega bivanja g, profesorja med nami. Upamo pa, da ni zadnje na sploh, — celo, da ga bomo morda še to leto imeli priliko zopet slišati.
Hvaležnosti in zahvale za izredni užitek, ki nam ga je nudil sloviti znanstvenik, pač ne
ir oremo zadostno izkazati — naj jo govori dobra stvar sama!
- DRAMATIČNO DRUŠTVO V GORICI naznanja, da se v sle d smili dr.ja Antona Gregorčiča v znak sožalia ne bo vršila za danes ilppovedana prireditev.
—	Goriškim gostilničarjem? Trgovsko-obrt-ia zbornica v Gorici opozarja lastnike hlevov, ki nudijo prenočišče tudi voznikom, da morajo
na podlagi čl. 27 h kr, odloku od 30. XII. 1923. o državnih komisijah predložene tarife zaprositi pri varnostni oblasti za predpisano koncesijo in plačati tozadevno pristojbino.
—	Znamenje časa. V Gorici so se udomačili v poslednjem času prav čudne, prej nepoznane navade, da namreč politični ali osebni nasprotnik, kar, meni nič tebi nič, na javni ulici oklo-fula svojega političnega ali osebnega nasprotnika. Tako se je dogodilo, kakor že parkrat prej, tudi v petek okoli poldneva.
Član vodsvta goriškega fašja, kap. Pino Godina, je napadel v bližini goriške pošte ra-čunovodjo dr. Umberta Anversa ter ga udaril po obrazu Baje se je zgodilo to radi nekaterih žaljivih izrazov g. Anverse naperjenih proti voasivu goriškega fašja. Povrh so Člani vodstva posiali g, Anversi še svoje zastopnike. Ta dogodek je povzročil v mestu obilo šuma in raznovrstnih govoric,
—	« Goriška Straža^ zaplenjena. Z odiokom novega gori škega podprefekta cav. Di Suni-jar je bila *Gor. SIt.» z dne 4. t. m. zaplenjena. P-od-prefektov odlok, ki določa zaplenitev, se glasi sledeče:
«iCer vsebuje 18. štev. lista «G. &,» v Gorici z dne 4. marca t. 1. v uvodniku z naslovom «Kje ste bili v dneh nesreče?* neresnične in tendencijozne trditve, ki bi bile v stanu vzbudit' strankarsko strast in ustvariti nevarnost za javni red. določa podprefekt goriškega okrožja, pooblaščen cd g, prefekta furlanske pokrajine, ca podlagi kr. odloka od 15. julija 1923. in 10. julija 1924., naj se zapleni označena itevilka <G. S;»
Varnostno oblastvo naj nemudoma odlok tzvede. *
Gorica, dne 4. marca 1925.
Prefekt Di Suni,
Novemu goriškemu podprefektu se je fcmalu po njegovemu prihodu v Gorico predstavilo ©dposlanslvo goriškega odseka folijske novinarske zveze, ob kateri priliki so novinarji Izrazili željo, da naj ne bo novi goriški poa-prefekt ta-to ozkosrčen napram tisku kakor }e bil prejšnji. Ker je višjeomenjena zaplemba prvi ukrep novega goriškega podprefekta na tem polju, ee hočemo za danes vzdrža-tl vsake kritike dotičnega odloka. Navzlic temu pa «e le ne moremo obraniti opazke, da Hi prejšnji goriški podprefekt dotičnega članka najbrže
bil zaplenij.
—	Prerani grob. Umrl je v Gcrici v cvetu let Josip Plesni čar, ki je postal, kakor mnogo drugih, žrtev vojne. Iz mrzlih jarkov ob Seretu je prinesel s seboj kal bolezni, kateri je sedaj podlegel v 25. letu starosti. Naj v miru počival
A
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU ulica Raiiineria it. 7, ima v zalogi:
Semena: zelje zgodnje in pozno nemškega izvora, pesa rdeča Mamut in rumena Ecken-dorf, cvetoči karfijol, snežna kepa, špinačo, redkvico rdečo okroglo, rdečo podolgatto in belo dolgo, zgodnji nizki grah, seme salatine, solate, radiča, čebulček, solatno peso, krmsko peso, korenje ter druga vrtn? in cvetlična mena.
Trave: laško ljulko, francosko pahovko, mačji rep in travniško bilnioo.
Detelje: inkamatno domačo in lucerno.
Vsa semena so preizkušena in zajamčena, bodisi glede kaljivosti kakor tudi glede vrste.
Škarje za obrezovanje, francoskega tipa.
Umetna gnojila: superfosfat, kalijevo sol, amonijev sulfat in čilski soliter.
Bisulin, zdravilo za na spolovilih obolelo govejo živino.
Zamaške za steklenice, vehe sa sod s.
Cepilni vosek, čilski soliter.
Univerzalni plugi št. 7 in 8 «Sack».
Krompir za seme, zgodnji amerikanski ki «Ida».
Sadna drevesca, breskve, hruške, jabolka itd.
Cepljene trte, refošk in bilfe.
Naša semena in umetna gnojila — vs« zajamčeno — imajo v razprodaji: v Rotfiku naS zastopnik g, Ivan Čeh; v Sežani, gospa Karo-lina Goljevšček,
Kmetovalci in zadruge, ki hočejo imeti zanesljivo seme detelje in luceme zajamčeno predenice prosto naj prijavijo svojo potrebo pri
Tržaški kmetijski družbi ▼ Trstu
ulica Raffineiia it. 7
Volna Skoda In vojne rekvizicije
Glede prijave vojnih škod, nastalih po vojpih operacijah od strani avstro-ogrske vojske, moramo te škode strogo ločiti v dva dela in sicer v škode, ki jih moramo prijaviti finančni intendanci v Trstu (Puli, Tridentu, Zadru), in pa v škode, ki ph moramo prijaviti ali italijanskemu poslaništvu na Dunaju ali pa kr. prefekturi v Trstu (Puli, Tridentu, Za>dru}. V obeh slu- i čajih se metra izvršiti prijava do 24. aprila 1925. Naše prebivalstvo bo v prvi vnsti zanimala prijava, ki jo je treba napraviti na finančno intendanco in ki se nanaša samo na postavko c) člena 3. odloka-zakona od dne 13, decembra 1923., št. 3156, objavljenega v «Gaz. Uffic.» od dne 21. februarja 1924., št. 44. (Terjatve glede <vojnih rekvi-zicij kakor živine in drugih predmetov in! kakor tudi rekvizicije stanovanj}.
V tot vrsto prijave se mora všteti vsaka rekvizicija, naj se je izvršila po nalogu oblasti ali pa samovoljno po oddelkih ali vojaštvu samem. Sem bi se morala prištevati vsa opustošenja stanovanj, nasilne izpraznitve (n. pr. vK>ijaštvo je zasedlo del t hiše in je odkazalo la-stniku par prostorov j za. (stanovanje; lastnik ni smel prestopiti j praga po vojaštvu zasedenih sob: ob od- j hodu vojaštva so rvojaki odnesli, oziroma odpeljali te ali te predmete), odnos stanovanjske opreme po vojakih, uporaba in odnos poljskega onofdja, vozov, ;sodov itd. Nadalje bi se po mnenju intendance morala smatrati za taka dejanja tudi vse iz-
f>raznitve posameznih stanovanj in odpe-java orodja, posode, pohištva itd. v n*seh slučajih, kjer m bilo to uničeno neposredno po izstrelkih ali po ognju, nastalem vsled izstrelkov. Potemtakem bi se morala prijaviti vsa škoda, nastala povsod, kjer ril »stranki pozitivno znano, da je bilo vse njeno premakljivo imetje uničeno naravnost na prej omenjeni način, t. j. po izstrelkih ali ognju vsled izstrelkov.
Ker se posamezna stranka gotovo ne spominja, kako je bilo zapisano v prijavi pod vzroki poškodbe, je potrebno, da stranka prijavi na novo to škodo in napravi opazko: V dvomu, ali je pod št.....!
po N. N, (prijavitelju) prijavljena vojnaj škoda neposredna posledica vojnih operacij, prijavljam to terjatev še enkrat.
Enako bo treba prijaviti vojne škode na zemljiščih, ker razen škod, nastalih po napravi jarkov, žičnih ovir, jam, zavetišč itd., so bile tudi škode napravljene s tem, da je vojaštvo posekalo ali pa požagalo drevje, odpeljalo hlode itd. Tudi v takih islučajih je škoda nastala morebiti deloma neposredno, deloma pa po krivdi vojske. Naj se prijavijo vse škode na zemljišču v krajih, kamor niso zdržema in neposredno segali izstrelki, in naj se tudi pri Lakih prijavah napravi opazka kakor zgoraj.
--v —	. .-v*;':
prof. bogoslovja itd.
danes, dne 7. marca ob 10. uri in pol dopoldne po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb vsem ljubega pokojnika bo v pondeljek, dne 9. marca ob 10. uri predpoldne iz hiše žalosti, via Favetti štev. 9 na pokopališče v Štandrež pri Gorici.
GORICA, dne 7. marca 1925.
Centralna posojilnica.
> - j3*r#vB&Š*
.-. <	" .i-amtt '	- —'
T-1-	.*.' "Si	i^C-^Ttf*:—r-
• '	" ' i	: • T." * "
t. ^ •	v-: A	:
^ "■ . t' "-j
t
Z žalostnim srcem naznanjamo bridko vest^ da Je naš predrag! ustanovitelj in dolgoletni predsednik
Dr. Anton Gregorčič
prof. bogoslovja Itd.
danes, dne T. marca 1.1. ob 10. uri in pol predpoldne po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil dne 9. marca ob 10. uri predp. Iz hiše žalosti, vla Favetti 9, na pokopališče v Štandrež pri Gorici.
GORICA, dne 7. marca 1925.	DRU$TVO „ŠGLSK8 DOM"
PRIVATNA KLINIKA |
DS CICERO
v POSTOJNI
- .A
izvrfujelo se vse klrnrsične bi notranje operatlje
Vsa električna zdravljenja
ŽARKI X
179
|	TVRDKA	I
nm i mm
I	ustanovljena leta 1892	g
izvršuje vsako elektrotehnično delo.
Na željo proračuni.
m Hazzinl 3. 66 Telefon 6-16
t
Slovenskemu ljudstvu naznanjamo pretužno vest, da se je
naš dragi predsednik
. Anton Gre
v® v
prof* bogoslovja itd.
danes, dne 7. marca ob 10. uri in pol dopoldne, po kratki in težki bolezni preselil v boljše življenje. Pogreb bo v pondeljek, dne 9. marca ob 10. uri dopoldne, iz hiše žalosti via Favetti 9, na pokopališče v Štandrež pri Gorici.
Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin. GORICA, dne 7. marca 1925.
Goriška Matica.

(Dalje na IV. strani)

■ i;-/-	't y > ^ - ~ - : [% v.- - ---.v- ^ ^
-t *
Potrti od velike žalosti sporočamo davnemu občinstvu ta-
lostno vest, da je naš preljubljeni ustanovitelj
Dr. Anton Gresorčlč
prof. bogoslovi« ttd.
danes, dne 7. marca ob 10. uri in pol dopoldne, po kratki, a mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v pondeljek, dne 9. marca ob 10. uri dopoldne iz hlSe žalosti, vla Favetti 9, na pokopališče v Štandrež pri Gorici GORICA, dne 7. marca 1925.
Narodna TIskarno.
Žalostnim srcem javljamo vsem prijateljem in znancem bridko novico, da je naš preljubljeni ustanovitelj
Dr. Anton Gresore
prof. bogoslovja Itd.
danes, dne 7. marca ob KX uri in pol dopoldne, po kratki in težld bolezni, previden s sv. zakramenti Bogu vdano zaspal.
Pogreb predragega pokojnika bo v pondeljek, dne 9. marca ob K), uri dopoldne iz hiie žalosti, via Favetti 9, na pokopališče v Štandrež pri Gorici.
GORICA, dne 7. marta 1925.
Narodna knjigarna.
Skoda ori hišah, ki niso biJe porušene po in tudi uporabljajo. Tudi onkraj mej« bo to —	črez vse koristno, 5t«r niso tam t tem <ozirts
rav nič na boljšem. Neobhodno potrebna je nji žica v prvi vrsti šiviljam in učiteljicam« ker bodo črpale iz nje lahko nešteto novih druge ženske roke bodo
izstrelkih, pač pa so bile pokvarjene ali so se lesni deli odnesli, se mora tudi prijaviti tia uličen način. Finančna intendanca sama bo že od slučaja do slučaja ugotavljala, v; m{sy pa tudi
kako vrsto spada poškodba in je tozadevno , prerade segle po njej. Cena je izredno nizka, že Ojbrvestila z okrožnico št. 28. XI- Kip- Tudi prilogo «Zenske|
R. G. različna, županstva in dala tudi nalog podrejenim organom, kako imajo poslovati.
Vsakemu bo lahko razumljivo, da se prijavijo radi gotovosti po večini skoraj vse škode, nastale le nekoliko v zaledju. Tudi
Gorica sama bo marala prijaviti mnogo, mnogo škod toliko na stavbah, zemljiščih, premičninah in industrijskih podjetjih. To pa že radi tega, da se stranki ne bo treba bati, da bo morala svoj čas vračati »vojno odškodnino.
V	slučajih, kjer se je vojna škoda prijavila finančni intendanci, oziroma za sprejem prijav vojnih škod določenim tiradom, se sedaj ne napravi drugega, kakor podpiše prijava za vsako škodo posebej, nar vede natančen naislov, očetovstvu*, materinstvo, nadalje natančno intestacijo svoje-časne prijave ter finančno številko. Inte-stacija se mora ponoviti, da se omogoči finančni intendanci, da spis najde in ga priloži sedanji prijavi, ker je med časom prvotne in sedanje prijave nastalo morebiti drugačno družinsko razmerje (dediči, zapuščina itd.).
Stranke, ki so že sklenile konkordat ali pa so celo prejele že končni obračun in so popolnoma plačane, naj ne mislijo, da njim ni treba prijave, naj pa zapišejo zraven: konkordajt sklenjen za toliko in toliko ali pa konkordat končno likvidiran. Strankam ne bo treba vračati denarja, pač pa stopi v takih slučajih fir nančni erar kot upnik na mesto dotičnika, ako bo finančna intendanca smatrala to za terjatev proti Avstriji ali Ogrski.
Stranke se opozarjajo, da rok za prijavo (24. aprila 1925.) se ne podaljša v nobenem slučaju prav z ozirom na izrecen dogovor med državami, ki ga prinaša že uvodoma omenjeni odlok-zakon (13. decembra 1923, št. 3156).
V	drugo vrsto terjatev, ki jih je treba prijaviti, kakor že omenjeno kr. prefekturi v Trstu (Puli, Tridentu, Zadru), pa ispadajo terjatve, naštete v istem odloku-zakonu pod členom 3. v postavkah a, b, d, e, f, g, h, i in j. To so:
a)	terjatve, ki so nastale iz javnega službenega razmerja, kakor terjati ve glede plač, pokojnin, nagrad, draginjskih doklad itd.
b)	terjatve, ki so nastale iz pogodb n, pr. dobavnih, najemninskih;
d)	terjatve preiti železnici radi1 njene civilne odgovornosti; terjatve železniških uradnikov;
e)	terjatve proti poštni upravi n. pr. denarnih ali blagovnih pošiljate v;	•
f)	terjatve duhovnikov radi kongrue;
g)	terjatve radi vojaški begunskih, invalidnih podpor in vzdrževalnin za vdove, sirote in stariše;
h)	odškodnina za obleke, ki so jih vojaki izročili vojaškim skladiščem, ko so odhajali na fronto in če isO jih izgubili pred 3. novembrom 1918;
f) terjatve radi denarja in drugih -vrednosti, ki so jih ljudje izročili vojaškim ali pa civilnim oblastvom, da jih odpošljejo v domovino, toda le v slučajih, 6e je pošiljanje organizirala država;
j) zahteve, naj se vrne varščina (kavcija) za častniško poroke*, nadalje varščina, ki so jo položili civilni funkcionarji, mornarji in drugi vojaki, vsakovrstne druge kavcije in pologi, ki iso se dali državnim uradom kot jamstvo zaj to ali ono pogodbo ali pa v kak drug namen.
Kar priobčujemo, se nam zdi zelo važno in nujno, ker se ljudstvo prav z oziram na že prijavljeno in morebiti ugotovljeno škodo zanaša, da je napravilo) že fvse in da ni »reba, da bi se še nadalje brigalo za to.
Ta naša izvajanja so razlaga dogovora med Italijo in Avstrijo na eni in Ogrsko na drugi istrami. Naše ljudstvo pa naj se ne razburja po nepotrebnem, ker v največji večini slučajev ne bo prijava rednih ali pa nerednih rekvizicij prav nič komplicirana ter bo treba vsakemu le izpolniti priloženi obrazec na finančno intendanco z navedbo vojnoodškodninskega spisa.
Ponekod so nekateri odvetniki, med njimi odvetnik Boccini, priporočen v predzadnji številki «Malega lista», odprli svoje < pisarne», v katerih zahtevajo za prijavo rekvizicij L 50 in za prijavo drugih terjatev L 20.
Skoraj v»se prijave rekvizicij napravite lahko sami, ozirefrna vsak italijanščine vešč človek, še L 5 je več -kot preveč za sestaivo take prijave. — Samo v slučaju, kjer ona vojna škoda«, ki se smatra sedaj kot rekvizicija, ni še obsežena v dosedaj vfaaženih "ijavah za vojno škodo, se mora priložiti :en seznam predmetov ter notoričen akt, ozirofcna bone ali potrdila; takim prvotnim prijavam je treba priložiti tudi potrdilo o italijanskem državljanstvu.
prij toč<
Znanost in umetnost
— Milka Martelančeva? «Otroško perilo*. Za
felanice «2. d. udr.» L 3.50, za druge L 4.50.
Pred menoj leži lična knjižica: lična po obliki, še ličnejša po vsebini. Izdajateljica pravi v pregovoru, da je prvi korak po neizhojeni poti težak. To je res, toda tem večja je njena tasluga, da se ga ni ustrašila. Vse slovenske Cene in dekleta ji bodo iz erca hvaležne, da ga je naredila.
Vsaka ženska rada preskrbi družinici lepo perilo kakor tudi okraske na njem. Toda to ni vedno lahko. Iskanje '"krojev in risb pri
Enankah pomeni ve'liko izgubo časa, je vča«ih brezuspešno, mnogokrat pa je oboje pomanjkljivo: kroj in risba. V tej knjižici najdete vse: Idejo za kroj, kroj, ©Ctrasek in tudi navodilo za izvršbo. DobrodoSli so tudi vzorci za kvačkanje in križci. Priporočamo vsem, ki bodo "bkale v tem delu pomoči, da ne prezro poglavja o slovenskem imenovanju posameznih uhodo v, Šivov itd., da s.i jih dobro zapomnijo čiteljean
nskega sveta* urejuje g.čna Martelančeva in nima malega dela zasluge pri tem, da se «2enski svet* širi « tako neverjetno
naglico in je tako zelo priljubljen. A. F.
milm in poklicno vproionie
Ker se dandanes v javnosti vprašanju poklica ne posveča nikaka pozornost, postaja i vzgojni in socijalni položaj naše šoliodra>sle mladine posebno na deželi dan za dnevom opaznejši. Tudi ljudska šola, ki bi morala pojasnjevati učencu, da si bo moral kasneje v svojem poklicu iskati kruh in delavno polje med ljudmi, gre preVo tega vprašanja, ker se vrši pokiicnd izbira gojenca šele po dovršitvi ljudske šole.
Pri mladini iz delavskih in kmetskih plasti odpade zelo pogostoma izbiranje poklica, kar se pose»bno jasno zrcali v naraščanju števila neizučenih delavcev^ Ti opravljajo neizučeno delo, ki ga nikakor ne 'smatrajo kot poklic, temveč kot golo sredstvo za pridobivanje. Znanje mladine o posameznih poklicih je zato jako pomanjkljivo, njeno ocenjevanje poklicev pa napačno usmerjeno. Da se prepričamo o tem, nam je treba le staviti mladostniku pa/r tozadevnih vprašanj, n. pr.: kaj dela kovač, mehanik, klepar? Koliko ur dela dnevno prvi, drugi itd.?
V teh poklicnih težavah, ki jih mora prenašati mladina iz nižjih plasti, je podpora stajrišeiv ali varuhov neznatna. Slednjim vzgojnim činiteljem nedastaja poleg poznavanja posameznih poklicev večkrat tudi požrtvovalnosti, da bi oddali sina ozir. mladostnika za dobo treh do štirih let v potuk k mojstru Zato skušajo srvojega mladega, neizučenega družinskega člana čimprej potisniti v pridobitno delo kateretsi-bocu vrste ali pa mu o tean in onem poklicu šepetajo razne predsodke, tako da si mladostnik končno) sploh ne izbere ni-kakega poklica, in postanejo & tem vzrok njegovi bedi v kasnejšem življenju.
Pri nas je podpiral nekdaj ijudskošolski učitelj in duhorvnik z dobrohotnimi nasveti v veliki meri stariše in učence pri izbiranju poklica. Temu prizadevanju imenovanih kulturnih činrteljev se imamo zahva-'iti, kakor nas uči kulturna zgodovina našega naroda, da so se marsikateri talenti iz nižjih ljudskih plasti prerili do poklical, ki je odgovarjal njihovi sposobnosti in se uveljavili kot prvovrstni kulturni delavci med ljudstvom, saj 'sta učitelj in duhovnik, v kolikor sta res živela v narodu in med narodom, najbolje potznala mladino. Bile so jima znane tudi gospodarske in duhovne razmere stairišev, tako da sta ise pri poklicnem nasvetovanju mogla oslanjati na trda tla realnosti Seveda sta imela pri nasvetofvanju v vidiku naivadno bodočega duševnega delavca, medtem ko nista poslagala dovolj važnosti na praktične poklice goispodar«skega značaja, na katere naj (bi se pripravljala številna vaška mladina.
Kakor še nikdar, nam kažejo ravno sodobne socijalne razmere, da tvori sleherno poklicno udejsfovovamje temelje narodnega obstoja, gospodarstva in kulture družbe. Radit ega je poklicana ljudska šola, iskozi katero gre mladi naraščaj, da posveti posebno pažnjo poklicnemu vprašanju ter da pojasnjuje kmečki sn delavski mladini razne poklice, ki pridejo v pošte v za dotične krajevne in gospodarske razmere, in omogoča mladini ogled poljedelskih naprav m industrijskih obratov. Mladostniki morajo videti na lastne oči delovni proces v večjem obsegu. Po aisakdanjih Izkušnjah, ki jih doživlja mladina na' domu in v svoji okolici, je notranje tako oblikovana, da jo poklicna izobrazba najbolj zanima in da je za isto najbolj pristopna. Obenem se na ta način uvaja delavska in kmečka mladina polagoma v ritem delovnega življenja, s čemur je spojena tudi ugodna prilika, da jo saj deloma obvarujemo pred kvarnimi vplivi milj Sja. -
Izvrševanje »risanih novih nalog ne bi obrodilo popolnega uspeha v poklicnem oziru, če se ne pridruži v zadnjem razredu ljudske šole temu prizadevanju še poklicno svetovanje, katerega končni cilj je, usmeriti po možnosti slehernega učenca na ono mesto v delovni družbi, ki mu gre po njegovih duševnih in telesnih sposobnostih. Reševanje vprašanja poklicnega svetovanja ne prinaša le gospodarskih koristi posamezniku in celokupnosti, marveč dovaja mladostnika do tega, da sa izbere orni poklic, ki mu omogoča poleg življenjskega obstoja tudi pravo veselje do dela, notranje zadovoljstvo, tako da ne dela le radi pri" dobivanja, marveč da živi v delu in ga poduhovi. Pravo poklicno svetovanje se ne sme torej ozirati le na enostranski gospodarski, temveč i na kultnrnotpolitični moment dela. S tem vrši ljudska šola izredno važen del ljudske vzgoje, ki ga je dosedaj zanemarjala v največjo škodo sebi in družbi. Ako hočemo učencu svetovati v svrhot izvolitve določenega poklica, poznati moramo poleg zahtevi, ki jih istavi poklic na posameznika, tucE gojenčeve telesne in duševne sade. Zanesljivo sliko o učenčevi svotjevrstnosti dobimo v ljudski šoiti is pomočjo vestnega opazovanja. Poleg opazovanja v šoli mora učitelj-svetovalec upoštevati pri svetotvanju gojenčeve družinske razmere, njegovo obnašanje na domu, na cesti in pri igri e součenči.
Vpliv sodobnega socijalnoga vrednočenja učinkuje posebno neugodna na poklicno izbiranje mladine. Ne le pri višjih, marveč tudi pri nižjih plasteh je zavladalo usode-polno naziranje, češ ročno delo je manj vredno. Učitelj bi moral na roditeljskih večerih nastopiti za pravičnejše ocenjevanje poklicov in tolmačiti učencem in u-važnoat izvolita* poklica. Star
rišem in varuhom bi moral prikazati kot moralno	da ne pustijo pri mla-
dostnikovi izbiri poklica, da bi odločevali socijalni predsodki in zunanjosti. Vprašanje neizučenega poklica ise mora ob takih prilikah vsestransko pojasnjevati. Star riši in varuhi morajo priti do uvidevanja, da vrši neizu&eai delavec dela, pri katerih ne pride r pošte vi duševna sposobnost in telesna spretnost. Takega delavca se plačuje le za oddajo telesnih sil. Njegovo mehanično delo ostaja vedno enako in mu ne prinaša nikakega poklicnega veselja in samozavesti. Zaposlenost neizučenih delavcev je odvisna od ugodnih konjunktur, vsled česar ostanejo v gospodarskih krizah brez zatslužka. V takem delu izčrpajo najprej svoje telesne sile in obnemorejo v zgodnji starosti, medtem ko so prišli M mladosti do hitrega zaslužka in neracionalno razpolagali z denarjem.
Spreten vzgojitelj bo navajal pri tem u-temeljevanju vzglede žz vaškega gospodarskega življenja in primerjal življenjske prilike in družino izničenega delavca z neraz-veseljivimi pojavi v družini neizučenega delavca, s čimer bo zane&Ijitvo zbudil razumevanje za dailekosežnost tega vprašanja
Naraščajoča industrijalizacija, ki prodira tudi med naš narod in žene v tovarne vedno več ljudi, je ustvarila z napredujočo delitvijo dela veliko število novih poklicev. S tem postaja rešeivnanje poklicnega vprašanja vedno bolj kompliciranejše. Ker ne bo spričo teh okolščm večkrat zadostovalo že prizadevanje šole same in starišev, da si mladostnik izbere pravi poklic, nadaljujejo poklicno svetovanje ljudske šole poiklicne svetovalnice v pokrajinskih isre-diščih. Poklicno svetovalnico <vodijo aseibe, ki imajo potrebno znanje iz psihologije, naći pnalne ekonomije in statistike. V nujnih slučajih izvršuje te posle le ena oseba, če obvladuje navedene predmete.
Medtem ko vrši ljudska šola takorekofč vzgojno predpripravo za poklic, svetuje poklicna evetavaJnica z vzgojnih in gospodarskih vidikom Svetorvalec nudi točna pojasnila o zahtevah in izgledih posameznih poklicev, ki pridejo v pošte v za dotično mladino in jok oče s tem obvarovati pred napakami pri izbiranju in kasnejšimi razor čaranji v poklicnem življenju. Kakor uva-žuje svetovalec na eni strani v iskajočean mladostniku človteka, ki se mu mora odr kaizati poklic, za katerega je poklican, tako updšbeva na drugi strani tudi posamezne gospodanske panoge, katere se mora gojiti iz nacionalno- m socijalno-go-spodarskib razlogov. V interesu stvari je, da goji poklicna svetovalnica tesne stike z ljudska šolo, od katere dobiva važne psihološke podatke glede posameznih učencev v svrho uspešnejšega svetovanja., in s posredovalnice dela za šoliodraslo mladino. Zveza poklicne svetiotvalnice s posredovalnico dela odgovarja tudi željam starišev, ki jim ne zadostuje, da se jim pove, za kateri poklic je sposoben njihov o/trok, marveč morajo i znati, kam ga lahko oddajo. S tem pa je že potrjena tudi potreba posredovalnica dela za šoliodraslo mladino. Njeno delo v prid mladostnika pričenja >s tremitkoo% ko se fe isti odločil za ta ali oni poklic, in mu posreduje prazna mesto pri mojstru ali v obratu.
Loterijske	številke
Izžreban* dne 7. marca 1925.
Bari % 58	26 71 44	23
Firenze 43	68 52 67	50
Milano 67	85 64 62	34
NapoH 19	82 83 47	89
Palenno 57	7 47 15	25
Roma 68	86 52 62	24
Torino 65	75 62 49	12
Venezia 5	24 16 81	25
Borzna poro<Ila.
DEVIZE Amsterdam od 975.— do 990.— Belgija od 123.— do 125.— ; Pari* 126.75 do 127.25 London od 116.96 do 117.2a ; New York od 24.45 do 24.65; Španija od 343.— do 348.— ; Švica od 470, — do 474.— ; Atene od 37.— do 39.-; Berlin do 578. — do 588.— ; Bukurešt od 12.— do 12.50; Praga od 72.75 do 73.25 : Ogrska od 0.0340 do 0.0350 ; Dunaj od t.0345 do 0.0353; Zagreb od 39.55 do 39.75.
VALUTA; Avstrtiike krone od 0.0346 do 0.0358; dinarji od 3&5o do 39.70 ; dolani od 24.40 do 24.60; novci po 20 frankov od 96.— do 97.— funt šter-iing od 116.90 do 117.20.
Benečgake obvesniee 61.40.
Poslano*)
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi tih napravil kdorkoli v mojem imenu.
Ivan Tomažič po—t mir m Rakitniku št. 17 214	(občina Slavina).
") Za M—Ae pod tem aaalovom odfovaria ure4» ailtvo U tottko kolikor mu sakoa veleva
Mali oglasi
2 KAMLJONA Graef & Stift, v najboljšem stanju in majhen avtomobil, prvovrstne znamke, te predajo. Pojasnila daje tvrdka Kebat & Ciuifarin, Gorica, via Dreossi 3.
325
IZDELUJEM ploMe fkvadrele) 25X25 in 20X20, po najnižjih cenah. Ivan Daneu, Općine.	340
KROJAŠKA delavka, starejša, se IftCe. Ant. Jug, krojač, via Udiae 65.	326
POSESTVO v triaiki okolicu obstoječe iz hiie s šestimi prostori, kleti, hleva in približno 1500 sežn.' zemijiSča, se proda. Naslov pri ttpravni&tvu.	327
RABLJEN STROJ n grnič in pesek kupim. Ponudbe na naslov? AL Petfan, Metulje -Mattuglie.	328
SREČO, preteklost in bodočnost življenja pove kiroa^nt v via Pieta 12, vrata 6. 330
PRIDNA, STAREJSA služkinja, veftća vseh hišnih del in nekoliko kuhanja, se sprejme ' k mirni družini testih oseb. Plača, hrana in ravnanje dobri. Naslov: PoitnoUžeče 3, Trnovo pri II Bistrici,	329
ČEVLJARNICA, majhna, se proda takoj radi bolezni. Viaie XX Settembre št. 81. 331
ORALO, železno, novo, se proda po ug-odni ceni. Lonjer 64.	332
DEKLE, pridno, se išče. Gostilna, via S. Laz-zaro Št. 7.	333
KROJAŠKO DELAVNICO priporoča cenj. občinstvu lastnik Ant. Jug, krojaški mojster, via Udine 65.	334
GOSPODIČNA, izvežbana v manufakturni stroxi, želi mesta blagajničarke ali prodajalke tudi druge stroke. Naslov pri uprav-ništvu.	335
ČILSKI SOLITE R, superfosfat, semenski krompir, detelje itd. dobite pri «Kmetijsko-trgovskem društvu», Trst, Raffineria 4.
336
MLINAR, zanesljiv in vajenec, se sprejmeta takoj, za mlin in žago, proti mesečni piači, z vso oskrbo in stanovanjem. Vprašati pri podjetju Čeme Turk, Š-epulje, p. Tomaj.
337
SLUŽKINJA za vsa hišna dela, ki zna tudi nekoliko kuhati, se sprejme. Corso Gari-baldi 32, gostilna.	319
MLADENIČ, Hrvat, s štirimi razredi gimna*-zije, govori hrvatsko, italijansko in nekoliko slovensko, piše tudi cirilico, želi službe. Ponudbe na I. Verša, Reka, via R. Sanzio 7,
338
ELEKTRIČNI MOTOR 15 HP 50 periodov, 220 voitas (L2350) plošča z dvema valjarjema za mlenje (L 3.000) vse v najboljšem stanju, se prodajo v Romansu (pri Gradiški). Ponudbe pod «Motor» na Vittorio Molesini, Gorica.	296
HIŠNE, kuharice, sobarice, pestunje in drugo osobje za hotele, bars, iščemo za Trst in zunaj. Dobre plače. Pojasnila v via Machta-velli 24, Trst.	339
SOBO, čedno, eventudno s hrano, v bližini proste luke, iščeta dva brata s stalno službo. Cenjene ponudbe, z navedbo cene, pod
Čedna soba* na upravništvo.	341
ŠTIRI gnezda prašičkov na prodaj v Via Ni-colo De Rin 15 (prej Vda S. Vito). 323
G. DOLLINAR, Trst, Via Ugo Polonio št. 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka.	51
BABICA, autorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29.	64
HIŠA z dvema stanovanjema (Šest prostorov) vrt, pri Sv, Ivanu, Brandežija, pri Trstu na prodaj za L 25.000. Naslov pr* upravništvu.
320
SVDLOREJCI! Zdaj je zadnji čas, da si zagotovite dobro seme svilopre^k. Prednaročila sprejema Just Ušaj, agronom, Gorica Via Favetti 6.	(282)
19LETEN mladenič, želi vslopiti kot učenec v trgovino. Naslov pri upravništvu. 306
MLEKARNA Božič, via Boccaccio 4, išče 300 do 400 litrov dobrega pasteriziranega mleka, s pogodbo in kavcijo.	(310)
BABICA, diplomirana, sprejema noseče, dnevno. Konsultacije o nosečnosti. Govori slovensko. Največja tajnost. Via Bosco 10, I.
312
TRGOVINA jestvin,
S roda radi selitve. Lojan. Sxerbec.
zelenjave in sadja, se Via S. Ermacora 12, 313
DVE STAVBI, pripravni za gostilno ali kako drugo obrt, in zemljišča, se prodajo ob glavni cesti Idrija—Sp. Idrija za L 100.000.— Ponudbe na naslov via Udine 433. 317
SEMENA za vrt in njivo, nemška iz Erfurta
frodaja Just Ušaf, agronom v Gorici, Via avetti 6.	(281)
NaSa zavarovalnica
»f
UNION
ie nojvefla svetovna zavarovalnica
Delniški kapital Fr. 20 MMjonov, zav. kapitali v veljavi čez 70 Miijardov Fr.
Ustanovljena 1828.
V.
Generalni zastopnik
AVGUST RAVNIK - GORICA
Via Barzellini št. 2, I. 43
— Zastopniki se še sprejemajo.
J
MIROBILNICA
MARIO FERLIN
Sv. H. Haga. zgornja Z Bivio. TeL 734
prodaja na debelo in drobno. 63 Barve, laki. čopiči, šipe, žeblji, cement,
sadra itd. Postrežba na dom. Bogata izbera slikar, vzorcev (štampov.) Velika izbera cepilnih potrebščin.
Sever & Cornp.
Trst, Via M3Chiave!!i 13
prodaja semena KRMILNE PESE kakor tudi vsa druga KRMILNA, ZE-LENJADNA ter CVETLIČNA semena, garantirana, čista prvovrstna, po konkurenčnih cenah. Na željo pošiljamo letošnji cenik brezplačno.	211
Vprašajte povsod
R. Crismancich
)CB5£BanB CZSO^^&dB MHSJCfrSED ( I • v •
Bil i
ISKUŠENA babica sprejema noseče na dom. Via Chiozza 50, pritličje.	304
za zdravljenje in diagnostiko
primarlja	t
dr. A. de Flori
v Gorici, Corso VItt. Em. lil. il 14
Sprejema od 9-12 in od 2-4.
tanecDcsc«
Najb&ljši Šivalni stroji so
KnjijoUii materijal.
I. R. I.
Največje Jamstvo.
Brezplačen pouk v vezenju. Posebni stroji za šivanje In vezenje Ij 570.—. 7a-klopni z dvema predaloma L 720.—. Izbera inozemskih strojev po najzmer-
nejših cenah. Zaloga šivainih strojev in potrebSČfn
24 Cervellini. Trst. Via G. Caruiiccl 11
Na zahtevo ae pošljejo ceniki.	54
Novi dohodi pohištva!!
poročne sobe, obedne sobe, popolne pisarne, sobane. Garniture za klube v angleškem usnju
Trs2, VSa Oeppa iiet;. 15-17
N. STE
Precfno kaj nakupite, obiščite
4S
Veliko skladišče pohištva
tvrdke
ALESSANDRO LEVI MINZi
Via RaktoPi it 1 — Via Malcanton SI. 7-13 Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva
v veliki Izberi.