PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini > ,	•« i«
Abb. postale I gruppo	“ Lidia lUU ll F
Leto XXX. Št. 80 (8786)
TRST, četrtek, 4. aprila 197T
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiska] v tiskarni v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tisifuni partizanski DNEVNIK v zasuži
«Doberdob» zasužnjeni Evropi.
BOLJ UMIRJENO OZRAČJE NA GENOVSKEM KONGRESU
Sen. Saragat omilil polemiho v socialdemokratski stranki
Na obzorju sporazum med večino in levičarsko opozicijo
GENOVA, 3. — Po včerajšnjih izgredih se je ozračje na socialdemokratskem kongresu v genovski športni palači nekoliko pomiri-1°. K temu je bistveno prispeval bivši predsednik republike Saragat, k< je znatno omilil polemiko med večino in manjšinsko levo strujo, čeprav ni zamolčal tudi ostrih kritik na račun sedanjega vodstva.
Saragata so ob vhodu v kon-firesno dvorano pozdravili z bur-
him ploskanjem, nekateri člani večine (predvsem Tanassi) pa so se držali zelo hladno. Že na začetku *vojega govora se je Saragat po ujjotovitvi, da so interesi nacionalne skupnosti in delavcev neločljivi, lotil vprašanja notranjih odnosov v stranki.
Dejal je, da ni mogoče primerjati sedanje polemike s stanjem, ki je vladalo po združitvi s PSI med dvema komponentama, ko je bilo delovanje stranke praktično paralizirano. Takoj nato pa je očital sedanjim voditeljem, da smatrajo manjšino samo kot breme, ki bi se ga želeli znebiti. Dodal je, da se je čutil ponižanega, ko je vodstvo onemogočilo, da bi bila prisotna v
Sen. Saragat
-	'	' ž
DANES
Na socialdemokratskem kongresu v Genovi so se ublažile polemike med strankinim vodstvom in levičarsko strujo, ki ji načeluje bivši predsednik republike Sara-9at. Sam Saragat je v zelo umirjenem tonu odgovoril na polemične očitke strankinega tajnika Or-landija, zaradi česar se v kongresnih krogih vedno bolj vztrajno govori o možnosti zavezništva med sedanjim vodstvom in Saragatovo strujo, ki bi pustila v opoziciji samo Pretijevo desnico.
Včeraj se je v Ljubljani začel sedmi kongres Zveze komunistov Slovenije. Uvodni referat je podal predsednik CK ZKS Franc Popit, ki je med drugim dejal, da je današnja politična vloga Jugoslavije v svetu mnogim trn v peti. Jugoslavija je podvržena mno-goterim neposrednim pritiskom proti svoji ozemeljski celovitosti, v katere lahko uvrstimo sedanje vojaške manevre NATO na Severnem Jadranu in v severni Italiji. Gre za psihološko propagandne pritiske, ki naj vzbudijo dvome v jugoslovansko neuvrščeno zunanjo politiko in v samoupravne socialistične notranje odnose. Jugoslovanska politika, je nadaljeval Popit, izhaja iz prepričanja, da so narodnosti most med narodi in da J» zato treba nacionalne pravice narodnosti spoštovati. Zadnja nota italijanske vlade pomeni stopnjevanje neposrednih napadov na jugoslovansko neodvisnost in na mir v svetu. Sredi velikih naporov za evropsko sodelovanje sega Italijanska vlada po sredstvih iz časov hladne vojne, kar pa hkrati pomeni, da sprejema gesla re-vanšističnih in fašističnih elementov v svoji deželi in krepi njihov položaj nasproti italijanskim demokratičnim silam, je dejal Popit. Odgovor prebivalstva Jugoslavije na italijansko noto je dokazal moralno trdnost in pripravljenost za obrambo države. Popit je nato razložil, katere so naloge, ki čakajo delovne ljudi Slovenije in Jugoslavije, da bi uresničili vsi tisto, kar so si postavili kot clli z novo ustavo. Ob koncu Popitovega referata se je razvila debata. Kongres se bo nadaljeval danes i delom komisij.
novi vladi struja, ki predstavlja fino tretjino stranke, in to v trenutku, ko sta si KD in PSI prizadevali, da bi vključili v vlado vse strankine komponente. Za to obstajajo tehnični vzroki — je dejal bivši predsednik republike — so pa tudi vprašanja mentalitete, ki jih je treba rešiti. Demokracija ni namreč samo vladanje večine, ampak tudi spoštovanje manjšin. Glede političnega spora med večino in strankino levico pa je Saragat dejal, da obstaja v dejstvu, da levica meni, da sedanja levosredinska vladna formula nima alternativ, medtem ko večina meni, da take alternative obstajajo, kot se je pokazalo, ko je PSDI vstopila v An-dreottijevo vlado desne sredine.
Po tem polemičnem, toda izredno umerjenem uvodu, je Saragat prešel k splošnim temam, pri čemer se ni bistveno razlikoval od Orlan-dija. Omenil je petrolejski škandal in priznal, da v Italiji obstaja korupcija, vendar je opozoril, da bi bilo zgrešeno misliti, da je ves po-Itični razred nepošten. Izrazil je tudi pričakovanje, da bo posebna parlamentarna komisija, ki vodi o tem preiskavo, znala izreči «jasno in dokončno besedo».
Glede referenduma je Saragat dejal, da je treba rešiti vprašanje, ali naj se italijanska država odreče pravici po poseganju v bistven a-spekt družbenega življenja, kot je poroka, ali prepustiti cerkvi, da odloča o tem. Potem ko je obžaloval absolutno nepopustljivost KD, ki je onemogočila preprečenje ljudskega glasovanja, je dejal, da je referendum «v nasprotju z logiko in s pravičnostjo». Vsekakor si je treba prizadevati, da bi se referendum ne spremenil v politično kreganje ali v religiozno vojno.
Saragat je nato govoril o gospodarskem položaju in o odnosih s PSI in s KD, nakar je prešel k vprašanju odnosov s komunisti. Po njegovem mnenju je največja ovira na poti k udeležbi KPI v vladi zunanjepolitičnega značaja: ko bi KPI vstopila v vlado bi namreč Italija pokazala hrbet atlantskemu zavezništvu in EGS s hudimi posledicami za vso zahodno Evropo. Zato je Saragat zaključil, da je vsako politično sodelovanje s komunisti nemogoče.
Sam tajnik PSDI je pozitivno o-cenil Saragatov govor, češ da je bivši predsednik republike «popravil» nekatera stališča, ki jih je izrazil včeraj Romita, in da je treba še pojasniti nekatere točke: vendar pa nesoglasja nikakor niso nepremostljiva, je dodal tajnik PSDI. Dejansko se danes zvečer v krogih socialdemokratskega kongresa govori o možnosti sporazuma med večinsko in Saragatovo strujo. Tovrstna koalicija bi namreč imela podporo 90 odstotkov stranke, medtem ko bi morala ostati ob strani Pretijeva desničarska struja. Saragat bi se na ta način vrnil v politično igro znotraj stranke, istočasno pa bi se okrepila tudi vodilna skupina, ki bi imela opozitorje samo na desni in bi utišala kritični glas levičarske struje.
Popoldanski del kongresa ni prinesel nobenih novosti. Na govorniškem odru so se zvrstili sen. Schie-troma, ki je govoril predvsem o gospodarskem položaju, pristaš Prelije ve struje Ciampaglia, minister Matteo Matteotti in njegov brat Giancarlo ter član komisije EGS Altiero Spinelli.
Giolitti bo poročal o pripravah vsedržavnega petrolejskega načrta
RIM, 3. — Prihodnji torek, 9. aprila, bo minister za proračun Giolitti poročal poslanski komisiji za proračun, gospodarsko načrtovanje in industrijo o osnovnih smernicah vsedržavnega petrolejskega načrta, ki ga v teh dneh preučuje medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje. Zasedanja se bo verjetno udeležil tudi minister za industrijo De Mita. Šlo bo za neformalno razlago perspektiv, ki jih vlada upošteva pri izdelavi načrta.
Pripravljeni volilni seznami za referendum o odpravi razporoke
RIM, 3. — V vseh italijanskih občinah so danes zaključili delo za pripravo potrdil o vpisu v volilne sezname, ki jih bodo v prihodnjih dneh izročili volivcem v pričakovanju ljudskega glasovanja o odpravi razporoke, ki bo v nedeljo, 12. maja. Zakonska določila namreč predvidevajo, da morajo biti te operacije zaključene v roku tridesetih dni po objavi dekreta o sklicanju referenduma. Danes je zapadel tudi rok, v katerem so morale občinske oblasti pregledati ves material za volilne sekcije. V številnih občinah se je to delo že zaključilo ter se je že začela razdelitev materiala raznim šolam, kjer bodo nameščene volilne sekcije.
V preteklih dneh so se že zaključile nekatere operacije stranskega pomena: do 28. marca so na primer pripravili sezname državljanov, ki so bili sicer že vpisani v volilne sezname, vendar ne bodo dopolnili 21. leta do 12. maja. Te sezname so župani ie izročili volilnim komisijam, ki so črtale ta imena iz seznamov posameznih sekcij.
Uradna propagandna kampanja za referendum pa se bo začela šele čez devet dni, in sicer 12. aprila. Zakon namreč predvideva, da mora kampanja potekati v tridesetih dneh pred ljudskim glasovanjem. 12. aprila zapade tudi rok, v katerem bodo morali predsedniki prizivnih sodišč imenovati predsednike volilnih sekcij.
V LJUBLJANI SE JE ZAČEL 7. KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE
Komunisti so usmerjeni k ustvurjuinemu delu zu boljše gmotno in duhovno življenje družbe
Glede italijanske note je predsednik CK ZKS Franc Popit dejal: «Sredi velikih napo rov za evropsko sodelovanje sega italijanska nota po sredstvih iz časov hladne vojne
(Od naših dopisnikov) LJUBLJANA, 3. — Ljubljana v delavskih, slovenskih in jugoslovanskih zastavah je danes sprejela več sto delegatov in gostov 7. kongresa Zveze komunistov Slovenije, ki poteka v slavnostno okrašeni kongresni dvorani Gospodarskega razstavišča. Kongresu, ki se je začel z «Internacionalo» v izvedbi partizanskega invalidskega zbora, prisostvujejo tudi predstavniki Zveze komunistov Jugoslavije, predstavniki centralnih komitejev jugoslovanskih republik in pokrajin, predstavniki Slovenske kulturno-gospodarske zveze predsednik Boris Race in člana izvršnega odbora Dino Del Medico in Gorazd Vesel, predstavniki zveze slovenskih organizacij Koroške dr. Franc Zwitter in Karel Truschnik, predstavniki deželnega vodstva KP Avstrije za Koroško in Štajersko, predstavniki deželnega komiteja KP Italije za Furlanijo-Julijsko krajino inž. Antonino Cuffa-ro, Arnaldo Baracetti, Jelka Gerbec in Tullio Paizza ter predstavniki za Veneto. Prav tako prisostvujejo
kongresu številni člani sveta federacije, predstavniki družbeno-poli-tičnih organizacij, skupščine SR Slovenije, Akademije znanosti in u-metnosti, univerze, visoki častniki JLA in drugi.
Vse je v svojem nagovoru pozdravil predsednik centralnega komiteja ZK Slovenije France Popit, posebno toplo pa so delegati pozdravili predstavnike iz slovenskega zamejstva v Italiji in Avstriji. Kongresu so poslali številna pozdravna pisma in brzojavke delovni kolektivi, ustanove in družbenopolitične organizacije iz vseh krajev Slovenije, v katerih poudarjajo, da se zavedajo izrednega pomena tega kongresa za nadaljnji razvoj socialistične samoupravne družbe in za utrjevanje položaja in vloge delavcev v združenem delu.
V vsebini teh brzojavk, zlasti pa v poslanih pozdravnih pismih mladine se izraža neomajna pripravljenost braniti pridobitve narodnoosvobodilne borbe, socialistične revolucije prav tako pa z vsemi sred stvi braniti ozemeljsko nedotak-
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii
PO SMRTI FRANCOSKEGA PREDSEDNIKA GEORGESA POMPIDOUJA
V FRANCIJI ODPRTA BORBA ZA KANDIDATURE NA SKORAJŠNJIH PREDSEDNIŠKIH VOLITVAH
Prvi krog volitev bo po vsej verjetnosti v nedeljo, 5. maja - Uradni degolistični kandidat naj bi bil Jacques Chaban-Delmas - Bo levica nastopila s skupnim kandidatom?
PARIZ, 3. — Nenadna smrt predsednika Georgesa Pompideuja je presenetila Francoze, ie zlasti, ker je nekaj ur prej glasnik predsedstva republike objavil sporočilo, v katerem je bilo rečeno, da je predsednik zbolel za gripo, medtem ko je v resnici bil že ves dan v komi. Vsi današnji časopisi pišejo o Pompidouju, kot o «pogumnemu predsedniku», ki je do smrti vztrajal na svojem mestu. Tudi organ KPF «Humanite» pravi, da se nikakor ni strinjal s Pompidou-jevo politiko, da pa mu mora izreči priznanje zaradi pogumnega zadržanja pred boleznijo in smrtjo.
V vodstvih francoskih političnih strank so že v teku mrzlične priprave na skorajšnje predsedniške volitve, saj bo treba izbrati kandidate, volilna kampanja pa bo izredno trda. Predsedniške volitve bodo v zelo delikatnem in težavnem političnem položaju, ko Francijo pretresajo gospodarske, družbene in politične krize. Od izida predsedniških volitev bo v veliki meri odvisno tudi nadaljevanje politike, ki jo je vodil predsednik Pompidou. V času svojega mandata se je pokojni francoski predsednik odrekel velikim ambicijam svojega predhodnika De Gaulla. Moral se je sprijazniti s hitro evolucijo mednarodnega položaja in se odreči odkriti želji po vodilni vlogi Francije v okviru mednarodne politike. Z druge strani pa se je moral spoprijeti z vsakdanjimi notranjimi vprašanji, ki jih je De Gaulle nekoliko zanemarjal, za katere pa je bil Pompidou izredno dojemljiv.
Opazovalci v Parizu se vprašuje-
iiiiiiiiiiifiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiririiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiii
ZASKRBLJENOST TUDI ZARADI VOJAŠKIH MANEVROV
Novi protesti v Jugoslaviji proti noti italijanske vlade
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 3. — Vest o skupnih italijansko - ameriških manevrih na severnem Jadranu in v neposredni bližini jugoslovanske meje je še bolj podžagala val protestov, ki jih je sprožila nota italijanske vlade 11. marca. Delavski svet rudarsko -topilniškega bazena Bor v imenu 15.000 zaposlenih v brzojavki zveznemu izvršnemu svetu obsoja italijansko - ameriške manevre kot poskus iredentistov, da oživijo fašistične sile, ki so bile poražene v pretekli vojni. Rudarji in delovni ljudje Bora pozivajo napredne sile v Italiji, da vlado ponovno spravijo na pot razuma, miru v Evropi in dobrososedskih odnosov. Delovni ljudje borskega področja zagotavljajo, da bodo najodločneje branili suverenost in integriteto Jugoslavije.
Tem protestom so se pridružili delavci elektronske industrije v Beogradu, nad 3000 kmetov iz Azanje, 800 učencev mešane hrvaško - italijanske osnovne šole v Poreču, odborniki občinske skupščine v Seme-rinu in Požarevcu, delavci delovnih kolektivov v Kruševcu, Osijeku, Šti-pu, Somboru, Subotici, Splitu, Smederevu, Ivanjgradu, Mostarju, Vrš-ču, poslanci republiškega in gospodarskega sveta sabora Hrvaške, študentje medicinske fakultete v
jo, ali ni morda pokojni predsednik, kljub svojemu velikemu pogumu, zgrešil, ko je ostal na položaju predsednika republike do svoje smrti. Če bi odstopil prej, bi se zelo verjetno boj za nasledstvo bil v manj tragičnih okoliščinah. Nedvomno je Pompidou vedel za svoje zdravstveno stanje že vsaj dve leti. Vedel je, da je obsojen na počasno in bolečo smrt. O tem priča tudi njegova oporoka, ki jo je napisal avgusta 1972. Predsedstvo republike ni doslej sporočilo, za katero boleznijo je Pompidou umrl, v dobro obveščenih krogih pa zagotavljajo, da je imel kostnega raka, zaradi česar se je moral zdraviti s precejšnjimi dozami kortizona, ki je postopoma ošibel njegov organizem.
V Parizu vlada veliko zanimanje za kandidate posameznih strank na skorajšnjih predsedniških volitvah. S tem v zvezi menijo, da bo najhujša borba za kandidaturo prav v okviru degolistične koalicije. Zadnja vladna kriza, ki je privedla do druge Messmerjeve vlade, je postavila v ospredje zvestega pristaša Pompidouja Jacquesa Chiraca, ki je postal notranji minister namesto neodvisnega republikanca Marcellina. Ves francoski volilni aparat je urejen tako, da favorizira izvolitev degolističnega predsednika. Volitve bodo po vsej verjetnosti v nedeljo, 5. maja, ker pa bosta potrebna dva kroga, bo drugi krog baje 19. maja.
Oba prejšnja francoska predsednika Charles De Gaulle in Georges Pompidou sta bila izvoljena v drugem kdogu, ko se je De Gaulle spopadel s predstavnikom levice Mitterrandom, Pompidu pa s sedanjim predsednikom senata in vršilcem dolžnosti predsednika republike Alainom Poherjem. Pompidou je v prvem krogu dosegel 49,96 odstotka glasov, v drugem pa 58 od sto izraženih glasov, kar pa je bilo samo nekaj več kot 32 odstotkov glasov upravičencev.
Nobeden od možnih kandidatov na prihodnjih predsedniških volitvah ni podal političnih izjav. Vodja francoskih socialistov Mitterrand je izrazil obžalovanje ob neizprosni usodi, ki je je bil deležen Georges Pompidou. Pokojni francoski predsednik, je dejal Mitterrand, je ostal do smrti zvest svoji dolžnosti. Podobne izjave so dale vse vidne politične osebnosti, tako člani vladnih strank, kot opozicije. Samo predsednik radikalne stranke Jean-Jacques Servan-Schreiber je o-menil vprašanje nasledstva ter dodal, da morajo dramatične okoliščine predsednikove smrti prinesti do
__ T. g „	„	,	,	| razčiščenja položaja v Franciju
RIM, 3. — Predsednik vlade Mariano Rumor je imel danes vrsto! Za sedaj je vsekakor prezgodaj, sestankov	v palači	Chigi. Najprej	menijo politični opazovalci v Franje sprejel	ministra	za	javna dela	ciji, da bi napovedali število poli-
Lar.ricello,	nato pa	še	ministra za	tičnih osebnosti, ki bodo predstavile
industrijo	De Mito	in	zakladnega	j svojo kandidaturo na predsedniških
ministra Colomba.	1 volitvah. Vprašanje je tudi, ali bodo
Prištini, člani socialistične zveze in sindikatov na Hvaru in številni delavci iz drugih krajev Jugoslavije. Množijo se tudi protesti delavcev, začasno zaposlenih v Avstriji, Švici in Zahodni Nemčiji, izraženih v pismih in brzojavkah predsedniku republike, zveznemu izvršnemu svetu in sorodnikom v domovini.
B. B.
CONCORD (New Hampshire), 3. — Državni parlament New Hampshira je izglasoval zakon, po katerem bodo spet uvedli smrtno kazen v primerih umora policista, umora po naročilu ali umora med ropom. To je že 24. država, ki je spet uvedla smrtno kazen odkar jo je lani vrhovno sodišče ZDA proglasilo za «kruto in protinaravno».
RIO DE JANEIRO, 3. — Na reki Panariba v državi Piaui v severoza-padni Braziliji je utonil čoln, na katerem je bilo 91 oseb. Od teh jih je 60 utonilo kljub pomoči, ki so jo nudili drugi čolni.
stranke, ki so izvolile predsednika Pompidouja leta 1969, predstavile skupnega kandidata, (govorijo o ministru za finance in gospodarstvo Va-leryju Giscard - D’Estaingu).
Prevladuje sicer mnenje, da bo degolistični kandidat po vsej verjetno bivši ministrski predsednik Jacques Chaban - Delmas, ki naj bi imel zagotovljeno podporo strankinega aparata in je v Franciji dokaj popularen, čeprav je bil pred leti zapletem v nekatere politično-finančne škandale. Vprašanje predstavlja tudi kandidatura levičarskega kandidata, saj ni jasno ali bo levica predstavila skupnega kandidata, ki naj bi bil v tem primeru Francoise Mitterrand, ali pa bodo vsaj v prvem krogu komunisti kandidirali svojega tajnika Georgesa Marcha.sa.
Pogreb pokojnega francoskega predsednika Pompidouja bo jutri v Orvil-liersu, v soboto pa bo v pariški stolnici maša zadušnica.
Sožalje predsednika Tita Pompidoujevi vdovi
vdovi pokojnega predsednika in njeni družini.
Sožalne brzojavke sta poslala tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič predsedniku francoske vlade Pierru Messmerju in podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic zunanjemu ministru Michelu Jobertu.
Džemal Bijedič v svoji brzojavki predsedniku francoske vlade poudarja, da je prijateljstvo pokojnega predsednika do Jugoslavije pomembno prispevalo k dobrim odnosom in k uspešnemu sodelovanju med Jugoslavijo in Francijo.
Leone, Rumor in Moro v soboto v Parizu
RIM, 3. — Predsednik republike Leone, ministrski predsednik Rumor ter zunanji minister Moro bodo odpotovali v Pariz, kjer se bodo v soboto udeležili v stolnici Notre Dame pogrebne svečanosti v spomin predsednika republike Georgesa Pompidouja.
BEOGRAD, 3. — Ob nepričakovani smrti predsednika prijateljske
francoske republike Georgesa Pom- rim, 3. — Predsednik republike pidouja je predsednik republike Leone je sprejel na Kvirinalu mi-Tito v svojem imenu in v imenu j nistra za južno blagajno Giacoma sooroee brzoiavno izrazil sožalje I Mancini a.
Ijivost socialistične Jugoslavije.
V številnih brzojavkah in pismih izražajo državljani svoje ogorčenje nad noto italijanske vlade in iredentističnimi apetiti po delu slovenske in jugoslovanske zemlje obenem pa izražajo neomajno zaupanje Zvezi komunistov Jugoslavije in tovarišu Titu.
Po počastitvi spomina med 6. in 7. kongresom umrlih članov ZK Slovenije, po izvolitvi delovnega predsedstva, pozdravu pionirjev, po izvolitvi ostalih organov kongresa in sprejemu dnevnega reda je povzel besedo predsednik CK ZK Slovenije France Popit, ki je podal referat na temo «Naloge komunistov v razvoju socialističnih samoupravnih odnosov».
Ko je Franc Popit v uvodu na kratko označil razvojno pot Jugoslavije in njeno družbeno preobrazbo, je posebej poudaril izredno pomembnost enkratne in neponovljive osebnosti Tita.
«Pod Titovim vodstvom smo u-sposobili komunistično partijo Jugoslavije za naloge na zgodovinskem razpotju, na katerem so se znašli jugoslovanski narodi na pragu druge svetovne vojne. S Titom se je začelo razdobje popolnega zaupanja v ustvarjalne sile delovnih množic, tega vira moči in sposobnosti partije za velika revolu-ciorna dela. Tito nas je vodil v spopadu s stalinskim pritiskom, ko nismo dovolili, da bi nas pokorili in spravili na kolena. S Titom smo pogumno zakoračili v novo obdobje zgodovine: uvedli smo socialistično samoupravljanje. Neprecenljiv je Titov prispevek pri utemeljevanju politike neuvrščenosti kot edine možne izbire za mir in socializem. Tito je tudi vselej prvi pokazal na stranske poti in mrtve rokave naše revolucije, ki so grozili, da zadušijo zdravi družbeni tok. Ohraniti, razvijati in nadaljevati moramo njegovo delo, da bo preživelo sedanje rodove in poko-lenja, ki pridejo za nami.» .
Franc Popit je nato govoril o vrsti protislovij, ki so jih morale premagovati zavestne socialistične sile, da bi zagotovili poglavitni cilj, h kateremu je usmerjena celotna jugoslovanska družba —- samoupravni socializem. Omenil je mnogotere težave, ki jih delovni ljudje srečujejo na tej poti in tudi vse uspehe, ki so bili doseženi v preteklem obdobju. Izkušnje pa nas u-če, je dejal, da je utrjevanje socialističnih samoupravnih odnosov eden izmed prvih pogojev za narodno svobodo in državno neodvisnost.
V prikazu mednarodnega položaja je Franc Popit posebej poudaril, da je današnja politična vloga, Jugoslavije v svetu mnogim trn v peti. Neposredni pritiski, uperjeni proti ozemeljski celovitosti Jugoslavije — mednje lahko uvrstimo tudi sedanje vojaške manevre atlantskega pakta na severnem Jadranu in v severni Italiji, na katerih prvič sodelujejo večje pomorske sile ZDA — se pridružujejo psihološko propagandnim manevrom, ki naj vzbudijo dvome v našo neuvrščeno zunanjo politiko in samoupravne so-mtranie odnose.
Pogled na kongresno dvorano ob odprtju sedmega kongresa Zveze komunistov Slovenije v Ljubljani. Na govorniškem odru je predsednik CK ZKS Franc Popit
»
Nikdar ne smemo pozabiti, je poudaril Popit, da je bila Jugoslavija, še posebej pa Slovenija zaradi svojega geopolitičnega položaja stoletja pod tujo oblastjo in pod močnim pritiskom raznarodovanja.
Glede stališča do narodnih manjšin je Popit dejal:
«Proti naši politiki, ki izhaja iz prepričanja, da so narodnosti most med narodi in da je zato treba nacionalne pravice narodnosti spoštovati, vodijo drugod politiko, kot da so narodne manjšine nepotrebno zlo, ki naj bi se ga čimprej znebili, na kar kaže položaj naše manjšine na Koroškem.
Akcije take vrste se stopnjujejo še z neposrednim napadom na našo neodvisnost in mir v svetu. Nič drugega namreč ne pomeni zadnja nota italijanske vlade. Sredi velikih naporov za evropsko sodelovanje sega italijanska vlada po sredstvih iz časov hladne vojne. To pa iikrati pomeni, da sprejema gesla revanšističnih in fašističnih elementov v svoji deželi in krepi njihov položaj nasoroti italijanskim demokratičnim silam.
Kakorkoli je odgovor prebivalstva Jugoslavije na italijansko noto dokazal moralno trdnost in pripravljenost naših ljudi za obrambo države, je nadaljeval Popit, pa nam položaj narekuje, da za ohranitev miru povečamo svoje napore, da bodo delovni liudje razumeli mesto in vlogo Jugoslavije v procesih sodobnega sveta, ki izražajo prav tako nezadržen proces k socializmu, kot izpričujejo nazadnjaške sile težnjo, da bi ta proces zaustavile za vsako ceno.»
Ko je Franc Popit orisal bodoče naloge zveze komunistov in vseh delovnih ljudi, je omenil, kako v današnjem svetu že dolgo velja načelo: «Delati, kot da bo sto let mir in biti pripravljen, ko da bo jutri vojna.» Zato je nujno nenehno krepiti in razvijati politični in gospodarski sistem socialističnega samoupravljanja na načelih nove ustave. Samoupravljanje nikakor ni neka nestvarna, zgolj na utvarah temelječa težnja. Prav celotna kriza meščanske družbe visoko razvitih držav kaže, kako je vir te krize v sistemu, ko sile nad družbo upravi iajo v imenu delovnih ljudi. Razrešitev družbenih kriz bo mogoče najti le v tem, da se proizvodno in ustvarjalsko delo združi z unravljalskim delom, ko bo tisti, ki ustvarja gmotne in duhovne dobrine tudi hkrati upravljal z nii-mi in celotnim živPemem družbe. Ob tem ie Franc Ponit na široko razložil vse naloge, ki čakajo delovne ljudi Sloveniie in Jugoslavije, da bi uresničili vse tisto, kar so si postavili kot cilj z novo u-stavo in kar nai kot smer političnega dela določno kongresi.
Na koncu je Franc Popit pribil naslednje:
«Ob vsem tem pa je tudi pošteno in prav, če odkrito in jasno povemo vsem tistim konservativnim, protisocialističnim in protirevolucionarnim silam v tujini in v političnem podzemlju doma. da so vsi njihovi upi po vrnitvi starih, preživelih odnosov zaman. Tako kot so njihovi dosedanji manevri brez izjeme doživeli poraz, so tudi njihovo iskanje razpok in slabih točk v naši družbeni skupnosti in poskusi, da bi zaustavili pot socialističnega samoupravnega razvoja slovenskega naroda in ga vrnili v stare odnose, grajeni na pesku. Zakaj slovenski delavec, slovenski delovni človek, vsi napredni ljudje na Slovenskem so se že zdavnaj izenačili z bojem in graditvijo nove poti. Vsakdo, kdor bi hotel razbijati to vrednoto, bo zadel ob nezlomljiv odpor slovenskega naroda in vsakega delovnega človeka na Slovenskem.
V razpravo o poročilih referatov, predlogih resolucij in predlogu sprememb statuta ZKS, ki se je začela po referatu predsednika Popita, in ki se je nadaljevala tudi v popoldanskem delu kongresa, so posegli številni delegati. Član CK ZK Slovenije Franc Šetinc je govoril o nekaterih tokovih socializmu tujih ideologij. «Na fronti trdoživega hoja za odpravljanje odtujevanja sredstev, pogojev in sadov dela od delavcev — je dejal Šetinc — se bomo tudi v prihodnje srečavali z nasprotniki:	dogmatiki, liberalci,
klerikalci in tako imenovanimi no-volevičarji, ki jim je skupno vsiljevanje kontrarevolucije in ideologije birokratskega etatizma in centralizma in ki imajo, bodisi pri nas doma, bodisi v svetu, svojo e-konomsko oziroma materialno podlago.
Pri tem ni pomembno kakšen Je njihov namen: neprimerno tehtnejše je razmerje družbenih sil v naši družbi, ki določa njihov pomen in ki —
DRAGO KOŠMRLJ JOŽE KOREN
(Nadaljevanje na 6. strani).
ŠTEVILNI ŽUPANOVI ODLOKI
Znatno več parkirnega prostora in hitrejši promet v središču mesta
Odloki se nanašajo predvsem na področje terezijanskega središča
Župan je v torek, 2. aprila izdal celo vrsto odločb, s katerimi je spremenil sistem prepovedi in dovoljenj parkiranj po številnih ulicah po središču mesta in istočasno tudi določil prednostne ceste in prednostna križišča
Tako se nanašata dve odločbi na področje Terezijanskega naselja. Prva ukinja prepoved izmeničnega parkiranja po Ul. Imbriani in uvaja prepoved ustavljanja in parkiranja na strani lihih hišnih številk; na nasprotni strani, kjer so sode hišne številke, pa je od 8. do 20.30 ob delavnikih parkiranje dovoljeno največ 60 minut.
Z drugo odločbo župan ukinja prepoved izmeničnega parkiranja na nekaterih ulicah, kot je veljalo do sedaj in določa naslednje:
1.	Izmenično je prepovedano parkiranje od polnoči do 9. ure zjutraj in je od 9. do 20.30 dovoljeno parkiranje po 60 minut ob delavnikih na naslednjih ulicah; Ul. Zonta na odseku med Ul. Torrebianca in Ul. Paganini; Ul. S. Nicolò na odseku med Ul. Roma in Ul. Dante; celotna Ul. Rossini; na Trgu sv. Antona Novega na cestiščih med Ul. San Spiridione in Ul. Dante in med Ul. Filzi ter Ul. XXX. oktobra; Ul. Machiavelli na odseku med Ul. Roma in Trgom Duca degli Abruzzi, po vsej Ul. Gaiatti, po vsej Ul. Cassa di Risparmio in po vsej Ul. Ceppa.
2.	Umik za parkiranje od 8. do 20.30 na obeh straneh za 60 minut pa velja v Ul. S. Nicolò na odseku med Trgom Tomaseo in Ul. Roma na strani lihih hišnih številk; v Ul. Machiavelli na odseku med Ul. Roma in Ul. XXX. oktobra na strani lihih hišnih številk in Ul. Corsi na strani sodih hišnih številk.
Naslednja županova odločba se nanaša na prednostne ceste, še nadalje bo veljala prednost kakor sledi; v Ul. Roma za vozila, ki vozijo proti Korzu; na Trgu Goldoni za vozila, ki prihajajo s Korza, v Ul. Ginnastica za vozila, ki vozijo po Ul. Timeus in na odseku med Ul. Fameto ter Ul. Rossetti za vozila, ki vozijo po Ul. Rossetti; v Ul. Roma za vozila, ki vozijo po Ul. Milano, v Ul. Milano za vozila, ki vozijo po Ul. Filzi in končno v Ul. Valdirivo za vozila, ki vozijo po Ul. Roma.
Poleg tega pa bo treba odslej upoštevati prednost kakor sledi:
1.	Na Largo Riborgo vozilom, ki vozijo po Korzu;
2.	V Ul. S. Pellico vozilom, ki prihajajo s Trga Goldoni in Korza;
3.	V Ul. Palestrina, Ul. Polonio in Ul. Gatteri vozilom, ki vozijo po Ul. Battisti;
Nodbeenga dvoma ni več, da je prav bivši sodnik, sicer neuravnovešeni Guido Nimis, ubil lastno mater Egenio v stanovanju v Ulici San Lazzaro. Sam Nimis, ki so ga agenti letečega oddelka takoj osumili in aretirali, noče o tem sploh govoriti z nikomer. Je pa zelo miren in s tem dokazuje popolno neuravnovešenost. Včeraj zjutraj, malo pred e-najsto, sta ga major Morandini in marešal Furlan odpeljala v Ulico del Muraglione, k Sv. Jakobu, da bi mu pokazala bedno stanovanje, v katerem je pred mesecem dni gnusen zločin globoko pretresel javnost. Storilca zločina pri Sv. Jakobu policija doslej ni odkrila, vendar je razpolagala z bežnim opisom človeka, ki je zadnje čase pred smrtjo obiskoval starko v Ulici del Muraglione. Ker je Nimis delno ustrezal temu opisu, so ga soočili s krajem zločina, vendar je poskus dal popolnoma negativen izid. Izključeno je, da bi Nimis bil odgovoren tudi za zločin pri Sv. Jakobu, kar pomeni, da ni resnična vest, ki s<» je o tem raznesla med prebivalci sosednih stanovanjskih blo-
UliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiMiiuiuuniimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiianiiiiiimiii
PO OBJAVI ŠKOFOVE NEDELJSKE POSLANICE
Proti izkoriščanju radia za enostransko propagando
Socialisti o velikem pomenu izjave 180 slovenskih in italijanskih katoličanov o referendumu
4.	V Ul. Rismondo vozilom, ki vozijo po Ul. Giulia;
5.	V Ul. Ginnastica vozilom, ki vozijo po Ul. Gatteri in Brunner;
6.	V Ul. Ginnastica, na odseku med Ul. Gatteri in Ul. Rossetti, vozilom, ki vozijo po Ul. Rossetti;
7.	V Ul. Valdirivo vozilom, . ki vozijo po Ul. Filzi.
Ker parkiranje na obeh straneh v Ul. Donadoni ovira promet, se bo ta odvijal enosmerno v smeri iz Ul. Settefontane proti Ul. Pie-cardi.
Ker parkirana vozila pred poslopjem št. 30 v Ul. Pascoli močno ovirajo hitri poseg gasilskih brizgalk. ki se poslužujejo vozne osi Ul. Pascoli — Ul. Canova, je prepovedano parkiranje in ustavljanje na odseku pred omenjeno stavbo.
a Kljub točnim zakonskim določilom
so mnogi lastniki stavb poslali najemnikom odpoved z dnem 30. juni-
ja 1974 in sporočilo o povišanju najemnine do 300 odstotkov. Ker gre za protizakonito akcijo vabi Združenje za pravico do stanovanja najemnike, naj zavrnejo pozive in je na razpolago za pojasnila. Prizadeti se lahko zglasijo v pisarni združenja v Ul. S. Lazzaro 9, tel. 31545, kjer bodo dobili vsa potrebna tehnična in pravna pojasnila.
Tajništvo pokrajinskega sedeža I-NAM sporoča, da se bosta urad in ambulanta za injekeje za mestno središče preselila iz sedanjih prostorov v Ul. Tarabocchia 3 v prenovljene prostore v Ul. Nordio. Zaradi preselitve bosta urad in ambulanta prihodnjo soboto zaprta. Od ponedeljka dalje bosta redno delovala v prostorih v Ui Nordio štev. 15. Pozneje bodo v Ul. Nordio začeli delovati tudi specializirani odseki bolniške blagajne Točen datum bo INAM pravočasno objavila v dnevnem tisku.
V nedeljo, 7. aprila, ob 15.30 na Opčinah
SPOMINSKA
SLAVNOST
ob 30. talcev.
obletnici ustrelitve 70
Govorila bosta sen. Umberto Terracini in Dušan Košuta
Predsedoval bo Rudi Vremec
Nastopila bosta Tržaški partizanski pevski zbor in pevski zbor PD Tabor z Opčin.
Udeležite se in počastite spomin padlih za svobodo !
V OKVIRU IZMENJAV MED GLEDALIŠČI
Mestno gledališče ljubljansko bo predstavilo «Bolho v ušesu»
V nedeljo bosta dve predstavi, tretja pa v sredo
• Krožek «Antonio Gramsci» v Miljah prireja drevi, ob 20. uri, v prostorih kinodvorane «Verdi» predavanja o knjigah «Antifašistična vojna» in «Spomini na odporništvo». Govorila bosta avtorja Vittorio Vi-dali in prof. Mario Spinella ter zgodovinarja prof. Stelio Crise in prof. Teodoro Sala.
V sklopu rednih izmenjav med tržaškim Stalnim slovenskim gledališčem in vrhunskimi slovenskimi gledališkimi ustanovami bo v nedeljo, 7. aprila gostovalo Mestno gledališče ljubljansko, najmlajše slovensko poklicno gledališče. Tr ’ žaškemu abonentskemu občinstvu se bo predstavilo z voivilsko komedijo v treh dejanjih «Bolha v ušesu» Georgesa Feydeaua. V Kulturnem domu bo imelo tri predstave: v nedeljo dve za abonmaje redov C, F, B, D in E, v sredo. 10 aprila pa za premierski abonma red A.
Georgesa Feydeaua, ki ga upravičeno prištevajo med največje francoske komediografe po Molièru in Beamarchaisu, smo Slovenci pričeli odkrivati šele zadnja leta, na našem odru pa se bomo z njim prvič srečali. Repertoar je sicer predvideval kamelijo «Hotel svobodnih izmenjav» v naši lastni produkciji, zaradi tehničnih težav pa smo bili primorani rahlo spremeniti prvotni repertoarni načrt. Tako
■i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m ululai min........................................................................................................................................................
PO UMORU V ULICI SAN LAZZARO
Zapletena osebnost neuravnovešenega morilca lastne matere, bivšega sodnika Guida Nimisa
Negativen izid soočenja z mestom nepojasnjenega zločina v Ul. del Muraglione - Pretirani moralizem in manije morilca
Komunistična senatorja Paolo Sema in Silvano Bacicchi ter poslanci Albin Škerk, Lorenzo Menichino in Mario Lizzerò so včeraj vložili nujno pismeno interpelacijo predsedniku vlade in notranjemu ministru ter ministru za PTT, z vprašanjem, če jim je znano, da sta italijanska in slovenska radijski postaji v Trstu v nedeljo oddajali škofovo pismo, s katerim se pozivajo volivci, da glasujejo proti zakonu o razporoki. Podpisniki ugotavljajo, da so radijski postaji izkoristili za volilno kampanjo v nasprotju z vladnimi izjavami v parlamentu. V tej zvezi podpisniki opozarjajo na protest slovenskih katoličanov, ki so se združili v koordinacijski odbor proti u-kinitvi razporoke. Končno podpisniki zahtevajo, da vlada takoj posreduje in da prepreči, da bi se taki primeri ponavljali, tako da bosta tržaški radijski postaji dosledno nepristranski.
Tržaška federacija PSI je obširno komentirala izjavo, ki jo je podpisalo 180 slovenskih in italijanskih katoličanov, ki pozivajo volivce, da glasujejo proti ukinitvi zakona Fortuna - Basiini o razporoki. Federacija PSI je mnenja, da je ta izjava katoličanov velikega političnega in humanega pomena, ker dokazuje, da lahko prihaja med socialisti in laiki ter katoličani do skupnih stališč. Izjava tudi dokazuje, da obstajajo med katoliškimi silami skupine, ki so sposobne kritično preučiti stvarnost v duhu zadnjega ekumenskega koncila.
Komentar federacije 1*81 zelo pozitivno ocenjuje izjavo katoličanov, saj v njej prihajajo katoliški ideali do izraza na ustrezen način. V izjavi se ostro nastopa proti obstoječim socialnim krivicam in proti poskusom ločevanja delavcev, da bi se na tak način izognilo obravnavi stvarnih vprašanj.
Odgovor odbornice za šolstvo na članek o strokovni šoli
V zvezi s člankom pod naslovom «Vox clamantis... za strokovno šolo», ki je bil objavljen v Primorskem dnevniku 9. marca, sporoča občinski urad za stike z javnostjo, da je odbornica za šolstvo Lu ciana Benni dala naslednje pojas nilo:
«Kot je znano, so omenjeni razredi začeli delovati po dogovoru v mešanem italijansko - jugoslovanskem odboru za zaščito manjšin in vzporedno z ustanovitvijo višje srednje šole v Bujah.
Obe šoli nimata še svoje avtonomije, ampak delujeta kot koordinirani razredi, v Trstu šolskega zavoda «Galvani», v Bujah pa hrvaške višje srednje šole.
Vsekakor Je treba prošnje za u-stanovitev srednjih in umetniških šol predložiti na podlagi predpisov, ki jih vsebuje odredba, ki jo ministrstvo za javno vzgojo izda vsako leto, letos pa ni bila še objavljena.
Vsekakor bo občinska uprava, kot je bilo že sporočeno delegaciji prizadetih, ponovno predložila prošnjo za ustanovitev poklicnega zavoda s slovenskim učnim jezikom, kakor hitro bo objavljena prej omenjena odredba.»
Zahvaljuiemo se za odgovor In u-pamo, da 1x> zadevna odredba čim-prej objavljena.
kov. Nimisa so takoj po neuspelem soočenju pri Sv. Jakobu odpeljali v koronejske zapore, kjer je na razpolago javnemu tožilcu dr. Co-assinu, ki ga bo zaslišal.
Agenti letečega oddelka skušajo medtem razgrniti zapleteno ozadje družinskih odnosov med Guidom Nimisom, materjo Egenio in sestro, 50-letno Ado Nimis por. Caffaro, kajti verjetno je, da je v odnosih med sprtimi družinskimi člani, pri katerih je bilo opaziti občutno miselno neravnovesje, globlji razlog nepričakovanega izbruha nasilja, s katerim je bivši sodnik zagrešil zločin.
Nimisova mati Egenia je že več kot mesec dni živela zdoma. Ne vedo še, kako je do tega prišlo, vendar je v določenem trenutku postalo življenje s sinom neznosno. Preselila se je k hčerki Adi. Le ta je živela v nunskem zavetišču v Ul. Commerciale, kjer so ji frančiškanske sestre nudile hrano, stanovanje in drugo oskrbo. V torek popoldne sta mati in hčerka Ada šli na predavanje v dvorani trgovinske zbornice v Ul. San Nicolò 5, kjer je predaval prof. Cotta v okviru kampanje za razveljavitev zakona «Fortuna - Basiini» o razporoki. Tema predavanja, ki so ga študentje na univerzi zavrnili zaradi pristranskega obravnavanja teme, je bila «Trdnost družine».
Ada Nimis por. Caffaro, ki sicer živi ločena od moža, sama pa trdi, da je s poroko v Rimu postala «kneginja», je predavanju prisostvovala do konca, mati Egenia pa se je poslovila in ji dejala, da gre obiskat sina v stanovanje.
Kaj se je zgodilo med sinom in materjo, kaj ga je posebej tako zbodlo, da je zagrabil težki železni zapah in z njim treščil mater po glavi, zaenkrat ne vemo. Ada Caffaro se je namreč s predavanja vrnila v nunsko zavetišče in nestrpno čakala na materin povratek. Ker je ob devetih še ni bilo, je telefonirala svojemu prijatelju, duhovniku Mariu Favol-liju in ga prosila, naj gre pogledat, če se materi ni kaj zgodilo. Duhovnik je res ob desetih prisopihal v stanovanje, a bilo je prepozno.
Da bi razumeli manično osebnost bivšega sodnika Guida Nimisa, moramo pobrskati tudi v njegovo preteklost. Po izjavah policistov, ki so ga dobro poznali zaradi večkratnih posegov, ki jih je sprožil s svojim vedenjem, je bil Nimis obseden moralist. «Proslavil» se je že maja 1956, kot je kot sodni avditor bil protagonist nekega škandala v Milanu. Tu je na večer prvega maja šel na predstavo komedije Walterja Chiari-ja «Oh, quante belle figlie. Madama Dorè». Ležerna komedija, v kateri so, od časa do časa, igralke pokazale košček beder (nič več!), se
je Nimisu zdela naravnost «pornografska». Vzrojil je in zahteval, naj predstavo prekinejo. Ker pri svojih kolegih v milanski sodni palači ni naletel na razumevanje, je dal tisku izjavo in kolege ter sploh vse oblasti obtožil,	da popuščajo pred	navalom
pornografije in spolzkosti.
Sporočil je tudi, da namerava zapustiti	sodstvo,	vendar so	ga	poz-
neje odpustili zaradi prvih znakov neuravnovešenosti.
Svoj	pretirani	moralizem	je	bivši
sodnik	vsiljeval	tudi v Trstu,	kjer
je (fevel v brezdelju, od dohodkov iz družinskega premoženja. Niz a-nonimnih pisem, vdiranje v trgovine, kjer se je prepiral s trgovci in nameščenci... nekaj primerov kleptomanije. Vse to lahko služi za uokvirjenje osebnosti morilca lastne matere. Pred nedavnim je v izložbo neke gostilne zalučal steklenico v kateri je bila ponovna pismena grožnja. Prepričan je bil, da je njegova dolžnost preganjati ljudi, ki so ga obkrožali, češ da so razuzdani in a-moralni.
Preganjati je začel tudi mater in
sestro Ado. Posebno sestri je zameril, ker se je poročila proti njegovemu mnenju, materi pa, da je poroko dopustila. Bal se je tudi, da ga bo zaradi takega obnašanja in čes-tih prepirov mati razdedinila. Tako bi bil ob premoženje, od katerega je živel.
V začetku 1960. leta so Nimisa večkrat poslali v umobolnico. Zadnjič je tržaško umobolnico zapustil 5. maja 1970. Odpustni list, z navedbo, da se je njegovo stanje izboljšalo, je podpisal prejšnji ravnatelj.
Policisti so bili prepričani, da ne more škodovati nikomur. V resnici ne more nihče zagotovo predvideti in preprečiti izbruh nebrzdanega nasilja, posebno če odgovor za zločin leži globoko zakopan v morilčevi rahli duševnosti in preteklosti.
Da bi svetlih to preteklost žele policisti letečega oddelka zaslišati tudi Nimisovo sestro, vendar ji je vest o materini smrti prizadela že itak rahlo duševno ravnovesje, saj včeraj zjutraj, po prečuti noči, ni sploh verjela, da je mati mrtva. Zahtevala od dveh odvetnikov, naj jo oživijo.
NE POVSEM PRISEBEN MOŠKI NA PONČANI
Na drobne koščke raztrgal bankovce za 1,054.000 lir
Odpeljali so ga v psihiatrično bolnišnico
Na Pončani se je v torek zvečer zgodilo nekaj neverjetnega. Ne povsem priseben moški je, sede na tračnicah opuščene železniške proge, raztrgal in v koscih predajal vetru svoi denar.
Ura se je nagibala k večeru, ko se je 39-letna Edoarda Crasso vrnila z dela domov, v Ul. Orlandini 14. Z okna svojega stanovanja je opazila, da ji nekdo meče na vrt koščke papirja. Moški je sedel na tračnicah in kričal nekaj nerazumljivega. Približala se je in opazila, da padajo na vrt koščki raztrganih bankovcev. Klicala je policijsko ob-hodnico brigadirja Fulcija. Ta je pristopil k moškemu in ugotovil, da gre za 36-letnega delavca Maria Suzana iz Ulice Colombo 5. V rokah je imel zavojček, v katerem mu je podjetje «Vetrobel» izplačalo plačo in odpravnino. Policisti so nato zbrali koščke raztrganih bankovcev in ugotovili, da je moški — iz nerazumljivih razlogov — raztrgal nič manj kot en milijon in 54 tisoč lir. Odvedli so ga v sprejemni oddelek tržaške bolnišnice, od koder so ga odpeljali v umobolnico, kjer so ga seveda pridržali.
122	
	r ■% *
	'j
	j
	
ili	
Guido Nimis
Muraglione
Oprema za slovenske osnovne in srednje šole
Občinski odbor je te dni razdelil prospekt izdatkov, ki jih je imela občina pri nabavi novih didaktičnih in drugih pripomočkov za osnovne in srednje šole na Tržaškem.
Med temi je tudi 8.420.000 Ur izdatka za slovenske šole raznih stopenj v letu 1973/74.
Tako je učiteljišče «A. M. Slomšek» prejelo nove knjižne police za vrednost 600 tisoč lir, slovenska srednja šola v Ul. Caravaggio pri Sv. Ivanu pa razni material za skupno vrednost 200 tisoč lir. Slovenski šoli pri Sv. Jakobu so dali na razpolago klopi in opremo za en razred, se pravi 12 mest, v skupni vrednosti 420 tisoč lir.
Brez dvoma je največji izdatek predstavljala oprema integrirane slovenske srednje šole na Proseku. Za 240 mest v skupno desetih razredih je dala občina opremo v skupni vrednosti 7.200.000 lir.
Opozorilo avtomobilistom
Avtomobiliste, ki se vozijo čez mejo v Jugoslavijo, opozarjamo, da morajo imeti na zadnji strani vozila znak «I» (črna črka na belem polju), kot določajo mednarodni predpisi o prometu. Kdor nima tega znaka, ne more čez mejo. ker ga jugoslovanski obmejni organi zavrnejo ter opozorijo na omenjeni predpis. Jugoslovanski avtomobilisti pa morajo imeti na avtu znak «YU», sicer jim ne dovolijo prehoda čez mejo.
srno se odločili za gost ovovie ljubljanskega Mestnega gledališča, ki je prav tako imelo letos na sporedu Feydeaua. Kakšen pomen ima Feydeaujevo gledališko delo v okviru francoske in svetovne dramske književnosti? Je bil zgolj virtuoz dialoga in odrskih zapletov, ali pa lahko zasledimo v njegovih komedijah satirični pridah? Na to vprašanje bo moral odgovoriti vsakdo, ki se bo lotil kritične ocene Feyieaujevih 60 gledaliških besedil. Feydeau spleta in gradi odrske situacije logično, saj vsebujejo njegove komedije tisto logično zaporedje dogodkov, dramsko moč in predvsem prepričljivost ter celo neizogibno usodnost, ki so lastne tragediji. Zato zelo pravilno pravi Marcel Achard, ko ugotavlja, da «če nas tragedija skoraj duši z grozo, nas Feydeau duši s smehom». Nad vsem tem pa ostaja neoporečno dejstvo, da bo Feydeau aktualen vedno in povsod, saj vsebujejo njegove komedije tisti bistveni predznak, ki opredeluje dobro od slabo napisane igre: živo željo po sporočanju z občinstvom.
Uprizoritev Feydeaujeve komedije «Bolha v ušesu» so pripravili režiser Žarko Petan, scenograf Sveta Jovanovič, kostumografinja Alenka Bartlova, glasbenik dr. Urban Koder, koreografinja Lojzka Žer-dinova ter lektor Janko Moder. Vlogi Viktorja Emanuela Chandbebisa Pocha in Camilla Chandebisa, nečaka, tolmačita Polde Bibič ter Zlatko Šugman.
Drevi v Miljah seja odbora za obrambo krajevnega gospodarstva
Drevi se bo sestal na izrednem zasedanju v Miljah odbor za o-brambo krajevnega gospodarstva. Sklep o sklicu seje, ki bo na občini ob 18. uri, je sprejel občinski odbor po sestanku s člani u-pravnega sveta miljske ladjedelnice «Alto Adriatico». Iz informacij, ki so jih miljski upravitelji prejeli na teh sestankih, izhajajo novi e-lementi, ki so — po mnenju župana in odbornikov — resni in razburljivi. Zato so sklenili nujno sklicati sejo odbora, v katerem so predstavniki vseh demokratičnih strank in sindikatov.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 4. aprila
IZIDOR
Sonce vzide ob 5.40 in zatone ol 16.36 — Dolžina dneva 12.56 — Lu na vzide ob 16.07 in zatone ob 4.03
Jutri, PETEK, 5. aprila
VINKO
\reme včeraj: na j višja temperatur: 17,4 stopinje, najnižja 10,3, ob 19. ui 13,8 stopinje, zračni pritisk 1019,1 mb ustaljen, brez vetra, vlaga 49-odst. nebo jasno, morje skoraj mimo, tem peratura morja 11,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 3. aprila se je v Trstu rodili 12 otrok, umrlo pa je 16 oseb.
UMRLI SO: 83-letna Elena Depasi vd. Rebulla, 74-letni Giuseppe Fonda 52-letni Nino Pečar, 63-letni Ljubo mir Jaklič, 76-letni Antonio Cumani 67-letni Giuseppe Pregi, 73-letna Ele na Armellin vd. Pirreda, 63-letn: Olga Grgič, 42-letna Anna Bosicl por. Bonifacio, 84-letna Sofia Porzii por. Riavitz, 74-letna Ana Povh, 67 letni Carlo Sossi, 73-letna Armida Ma jer vd. Rando, 72-letna Carla Lattu ralo, 60-1 etna Cristina Cini por. Pi lar in 72-letna Giuseppina De Fran ceschi.
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST	TEL. 796-301
Viale XX Settembre št. 16/111
V	Trstu pet vojnih ladij
V	teh dneh bodo priplule v tržaško pristanišče enote šestega a-meriškega ladjevja, ki so sodelovale pri manevrih NATO na severnem predelu Jadranskega morja, o katerih je bilo že toliko polemik in ki so sestavni del zaostrovanja italijansko - jugoslovanskih odnosov. V Trst bodo danes priplule; pomožna ladja «Graham Coun-ty» in motorni topničarki «Douglas» ter «Grand Rapids», v soboto pa bosta priplula transportna ladja «El Paso» in izkrcevalna ladja «Raleigh».
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello. Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Pizzul - Cignola, Korzo Italia 14; Prendini. UL Tiziano Vecellio 24; Serravano. Trg Cavana 4.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel. 225-596) ; Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197); Žav-Ije (tel. 213-137); Milje (tel. 271.124).
mm
BANCA Ol CREDITO Dl TRIESTE, TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - UL F FILZI 10
. 30-101, 38 045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	639,—
Funt šterling	1541,—
Švicarski frank	211,30
Francoski frank	135,—
Nemška marka	248,75
Avstrijski šiling	33,65
Dinar: debeli	39,—
drobni	39—
MENJALNICA
vseh tujih valut
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
Georges Feydeau
BOLHA V UŠESU
Vodvilska komedija v treh dejanjih
Scena:	SVETA JOVANOVIČ
Kostumi:	ALENKA BARTLOVA
Glasba.	URBAN KODER
Plesi:	LOJZKA ŽERDINOVA
Režija:	ŽARKO PETAN
V	nedeljo, 7. aprila, ob 16. uri
za ABONMA RED C — nedeljski popoldanski in RED F — okoliški
V	nedeljo, 7. aprila, ob 20. uri za ABONMA RED B — prva ponovitev, RED D — mladinski v sredo in RED E — mladinski v četrtek
V	sredo, 10. aprila, ob 20.30 za ABONMA RED A — premierski
Gledališča
STALNO SLOVENSKO
GLEDALIŠČE V TRSTU
Danes, 4. aprila ob 20. uri gostovanje v Piranu s predstavo Eduarda de Filippa «Božič pri Cupiellovih».
OBČINSKO GLEDALIŠČE
«G. VERDI»
Jutri ob 20.00 bo premiera Giorda-nove opere «Andrea Chenier», ki jo bo dirigiral Carlo Franci. Režija Dario della Corte. V glavnih vlogah bodo nastopili tenor Giorgio Merighi, sopranistka Orianna Santunione in baritonist Mario Sereni.
Pri gledališki blagajni (tel. 31948) so na razpolago preostale vstopnice.
Danes ob 18. uri bo kritik Mario Morini govoril v časnikarskem krožku, Korzo Italia 12, o operi Umberto Giordana «Andrea Chenier».
ROSSETTI
Danes ob 20. uri glasbena revija Lattanzija, Mitija in Lo Scalza «Ja-copone». V glavnih vlogah Gianni Morandi, Paola Pittagora in Graziano Giusti. Ponovitve bodo do nedelje, 7. t.m., in sicer večerne ob 20., dnevne pa ob 16. uri. Abonenti Teatra Slabile imajo popust.
AVDITORIJ
Od sobote do ponedeljka bo v Avditoriju v okviru revije «Teatro Oggi» predstava dela Daria Foa «La colpa è sempre del diavolo». Režija Bogdan Jerkovič.
PD «F. Prešeren»	— Boljunec	
priredi jutri, 5.	aprila.	ob
20.30 v prostorih	osnovne	šole
KOSOVELOVO PROSLAVO		
Sodelujejo gojenci	Glasbene	ma-
tiče, recitatorji in «F. Prešeren».	pevski	zbor
PD «Ivan Grbec» v Skednju vljudno vabi na predavanje ške-denjskega rojaka
dr. Pavla Fonde ki bo jutri, 5. aprila, ob 20.30 Aktualno predavanje
PROBLEMI
PSIHIATRIČNE OSKRBE
bo gotovo pritegnilo občinstvo.
Prosveta
Mladinski odsek PD «Vesna» v Križu organizira danes, 4. aprila, ob 20. uri v dvorani «Albert Sirk» srečanje s slovenskim pisateljem Cirilom Kosmačem. Vljudno vabljeni!
PD Vesna priredi v soboto, 6. t.m., ob 20. uri v Ljudskem domu gostovanje mladinskega odseka SPD Tabor z Opčin z mladinsko igro «Sneguljčica».
Izleti
ANPI — Zveza borcev Trst priredi 21. 4. 1974, izlet z ogledom v Begunje in Bled, kjer bo kosilo. Odhod ob 7.30 z avtobusom s Fora Ulpiano (■zpred sodišča). Vpisovanje pn AN Pl — Trst, tel. 730306, v trgovini pohištva Renar - Opčine, tel. 212255 in v Ljudskem domu v Križu do vključno 18. t.m.
Mali oglasi
128, 127 TAKOJŠNJA DOBAVA: 128 71, 72; 850 coupé 67, 69: 850 spyder 69; 124 coupé 68. 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, Hat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cologna 7 -AUTOSALONE TRIESTE.
Kino
La Cappella Underground 19.00—21.00 «Susanna agenzia squillo» «Bells are ringing, 1960) Vincenteja Min-nellija z Judy Holliday in Deanom Martinom.
Ariston — I.N.C. 16.00 «Millerepa». Rezija Liliana Cavani. Barvni film.
Nazionale 15.30 «Shaft e i mercanti di schiavi». Igrata Richard Round-tree in Vonetta McGee. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
ExcePsior 16.00 «Fiore di carne». Igrata Monique Van De Ven m Rutger Hauer. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «Il corpo». V glavnih vlogah Enrico Maria Salerno in Zeudi Arava. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 «I guappi». Barvni film, v katerem igrajo Claudia Cardinale. Franco Nero in Fabio Testi. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 16.00 «Peccato veniale». Barvni film. Igrajo Laura Antonelli, Lilla Brignone, Alessandro Momu, Lino Toffolo. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «L'arbitro». Barvni zabavni film. V glavnih vlogah igrata Landò Buzzanca in Joan Collins.
Aurora 16.30 «La grande abbuffata». Barvni film. Igra Ugo Tognazzi. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capito! 16.30 «Ad un'ora della notte».. Barvni film. V glavni vlogi Elisabeth Taylor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.30 «La polizia sta a guardare». Barvni film. V glavni vlogi i-gra Enrico Maria Salerno.
Impero 16.00 Walt Disney «FBI o-perazione gatto». Igra D. Jones.
Filodrammatico 16.30—22.00 «Diario proibito di un collegio femminile». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Il mio nome è nessuno». Barvni film. Igrata Teren-ce Hill in Henry Fonda.
Ideale 16.00 «Un uomo chiamato volpe bianca». Igrajo George Mitik, Horst Schulze in Barbara Bril. Barvna kavbojka.
Vittorio Veneto 16.15 «I corpi presentano tracce di violenza carnale». Igrata Suzy Rendali Tina Aumont. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Abbazia 16.00 «Un tranquillo weekend di paura». J Voight in B. Reynolds. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Astra 16.30 «I due gattoni a nove code e mezza ad Amsterdam». Barvni film, v katerem igrata F. Franchi in C. Ingrassia.
Radio 16.00 «Il colpo grosso al casinò». Igrata A. Delan in J. Gabin.
Kino skedenj 17.00-19.00-21.00 jugoslovanski film «Zbiralci perja», ki ga je režiral Aleksander Petrovič.
Razstave
V	Tržaški knjigarni razstavlja najnovejše slike v akrilični tehniki Vladimir Klanjšček. Razstava bo odprta do konca aprila.
V	prostorih Centro Friulano Arti Plastiche v Vidmu, v Ul. Stringher 14 razstavlja svoja dela tržaški slikar prof. Avgust Černigoj.
Marino Aita razstavlja v krožku Assicurazioni Generali, v Drevoredu XX. septembra 1. Razstava bo trajala do 13. aprila.
Danes, v četrtek bo v galeriji Tommaseo odprl razstavo svojih del tržaški likovnik De Cillia, ki bo razstavljal do 23. t.m.
V	soboto, 6. t.m., ob 18. uri bo odprl razstavo svojih del v galeriji Carlesius tržaški slikar Romeo Daneo, ki bo razstavljal do 25. aprila.
Razna obvestila
SPDT obvešča, da bo drugo predavanje planinske šole danes, 4. t.m., ob 19. uri v Soščevi hiši na Proseku. Na sporedu bo predavanje o načrtovanju izleta, prehrani in o-premi. Predaval bo Duško Jelinčič. Sledilo bo pradvajanje diapozitivov.
V soboto, 6. aprila, bo v Slovenskem kulturnem klubu predaval dr. Jožko Aleksej Merkuža na temo «Vera v vstajenje».
Prispevki
V počastitev spomina pok. Alojza Cergolja daruje Danila Tavčar 1.000 lir za PD «Cankar».
SOŽALJE
Prosvetno društvo France Prešeren iz Boljunca izreka globoko sožalje družinam Povh in Žerjal ob izgubi drage žene, matere, sestre, none In tete Ane Povh - Mihalič.
V torek, 2. aprila, nas je po mučni bolezni zapustila naša draga sestra in teta
OLGA GRGIČ
Pogreb bo danes, 4. aprila ob 15. uri iz cerkve v Padričah na bazoviško pokopališče
Žalostno vest sporočajo: sestra, brata, svak, svakinje, nečakinje in nečaki z družinami, Stanko ter drugo sorodstvo Padriče, Turin, 4. aprila 1974
Namesto cvetja darujte za Center za rakasta obolenja
+
Nenadoma nas je zapustil
UUBIMIR JAKLIČ
Pogreb bo danes, 4. aprila, ob 15.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo: žena Leonarda, sin Sergij, snaha Fatma in vnukinja Rossana, brat Ladi, sestra Marija ter drugi sorodniki
Prisrčna zahvala dr. Karlu Martelancu za vso ljubeznivo nego. Trst, 4. aprila 1974
Občinsko pogrebno podjetje, Ul. Zonta 7/C
“Rimorski dnevnik
StaGšče tržaških strank ob oživljanju polemike v Vidmu
©RIŠKI DNEVNIK

4. aprila 1974
TRETJI DAN RAZPRAVE O ATENTATU PRI PETOVLJAH
Larocca in Budicin trdita, da sta od karabinjerje» zvedela za razstrelivo iz Švice in za strokovnjake
vlogi deželne univerze
Spaccmi: integracija brez konkurence • Costa: načrtovanje Nianstvene raziskave ■ Lonza: prednost reformi visokih šol
spi,U^' Spaceini je na torkovi ; . ^niškega sveta prebral dalj-(Wmvu0 v zvez' z zahtevami vi-«kih krogov po ustanovitvi sa-iav ■ e univerze v Furlaniji. Iz-Je Prebral v odgovor na vpra-. la raznih svetovalcev. Obsodil uripo01 ski Campani ližem in po aru, da mora univerza v Fivia-jJ1 ' Jabjski krajini odražati po-nibno mednarodno vlogo. Žal pa j, j7 rrstu veliko nerešenih vpra-Za ''■V j Sramuje bistvenih struktur itd \S , ent® (clomovi, menze, avle h j kar terja krepke investicije Zat®ŽaVn'ii in deželnih skladov. . aabteva po videmski univerzi uJa resne pomisleke, kar pa ne da odrekamo Vidmu pra-do vseučiliških struktur, ki pa smejo biti protiutež tržaški uni-- Pač pa jo lahko integrirajo». . leoe mednarodne vloge Trsta se Paccinj skliceval na mednarod-Se i^ter za teoretsko fiziko, na lanski «college» in možnost u-vanovitve odseka univerze OZN v »,. • Rojstvo univerze v Vidmu
Hi niP1,6^3^0’ j01,6!' krepki držav-unrepi v korist tržaške univerze, tem s0 se nadalje izrekli Zi-ViriJL • ki je ostro napadel Q*lski kampanilizem in Giaco-
aprila
14
°b m MH muri
" odpre za občinstvo
ki se bo končal
aprila
10.
76. in 19. april sta rezervirana za poslovne Iju-<11, ki so jih razstavijalci izrecno povabili. V teh tineh ne bo dovoljen Vstop ostalim obiskovalcem
melli (MSI), ki ni znal drugega kot ponoviti teze o tem, da mora biti tržaška univerza «svetilnik ita-lijanske omike», medtem ko naj bi Vidmu grozila ustanovitev «novega legla prevratniških sil» kot se je zgodilo v Tridentu.
Republikanec Gargano je tudi polemiziral z Videmčani, češ da gre za nepotrebno razmetavanje denarja.
Po mnenju prof. Coste (KPI) je kampanilizem znak, da se določeni krogi v obeh sprtih mestih odpovedujejo resnemu načrtovanju razvoja znanstvene raziskave in mednarodni vlogi deželne univerze v korist manjših koncesij. Zakon o nujnih ukrepih za univerze (čl. 10) daje naši deželi velike možnosti, ne smemo pa jih zapraviti s takimi polemikami. Potreben je poseben državni zakon in državna finančna podpora, da se univerzi, ki naj bo deželna in koordinirana, tako v Trstu, kot v Vidmu, poveri specifično vlogo na vsedržavnem in na mednarodnem torišču. Sedanje polemike pa so le ostanek stare «goliardske» miselnosti in prestiža, ki nima z resnostjo znanstvene raziskave nobene zveze.
Costa je bil, končno, mnenja, da razdvojitev tržaške univerze, take kot je danes, pomeni samò podvojitev nerešenih problemov in krize, ki jo pretresa. Skliceval se je na enotnost stališč KPI, delavskega gibanja in študentov, ki se zavedajo, da je njihov glavni cilj resna vseučiliška reforma.
S temi stališči se je strinjal socialdemokrat prof. Lucio Lonza, ki je dejal, da je vprašanje razvoja univerze v naši deželi najtesneje povezana z reformami in še posebej vseučdliške reforme, ki naj univerzo podredi koristim državnega gospodarstva in še posebej delavskega razreda.
Ostro je polemiziral z nastopi ministra Torosa (KD), Id se je izkazal kot Videmčan in kampanilist, nikakor pa ne kot minister vsedržavne vlade, katerega skrb bi morala biti bodočnost deželne ureditve.
Socialist Kervin pa je bil odločno za načrtovanje univerzitetnih struk-tor, izrazil pa je dvom, da bi v sedanjem položaju lahko vlada in parlament z zakonom uredila specifično vlogo naše univerze.
Vsekakor pa bo tržaški občinski svet brez dvoma moral še razpravljati jn zavzeti o vprašanju videmske univerze jasnejše stališče. Mnenje vseh je, da bodo morali oblikovati skupno resolucijo.
Na koncu je, med splošnim prekinjanjem, spregovoril v imenu KD Rosolini, ki je dejal, da je treba najprej izpopolniti tržaško univerzo, ki nujno potrebuje najmanj dvajset milijard. Čas torej ni dozorel, če hočemo govoriti o razdvojevanju univerze.
Karabinjerji so jima bili na sledu že nekaj dni po atentatu
Šentjakobska konzulta o socialni oskrbi dece
Rajonska konzulta pri Sv. Jakobu namerava v kratkem sklicati sestane* krajevnih predstavnikov, strank, sindikatov, staršev in drugih organizacij z namenom, da bi na tem srečanju poglobili razpravo o oskrbi zapuščene dece.
Gre za zavetišče «G. Palutan» v Istrski ulici in ki je last pokrajinske uprave. Zadnje čase je ekipa strokovnjakov tržaške pokrajine, verjetno podobno kot v ostalih primerih, ko je šlo za razširitev pristojnosti ekipe psihiatra Basaglie, začela razmišljati o tem, kako bi skupino otrok tega zavetišča preusmerili v družbo, ki jih obkroža in jim s tem nudil perspektive za normalno življenje.
Mnenje konzulte je, da mora pokrajinska uprava nuditi krajevnemu prebivalstvu možnost, da se poveže s to deco in jo obkroži z interesi, ki so ji lastni. Samo na ta način bo premeščen zastareli način socialne oskrbe otrok, ki je v Italiji (v naših krajih na srečo še ne) povzročil že toliko tragedij.
Rajonska konzulta je še posebej zaskrbljena, ker so nune zavoda sv. Jožefa zahtevale vrnitev dela prostorov, kjer se nahaja 19 otrok. Te otroke bi, v takem primeru, morali izseliti iz teh prostorov.
Za razliko od prvih dveh, je bila včerajšnja razprava na tržaškem porotnem sodišču, kjer sodijo obtožencem atentata pri Petovljah, zelo mirna, razen v začetku, ko je odv. Bernot protestiral, ker mu ni pred začetkom razprave marešal karabinjerjev dovolil razgovora z Giannijem Mezzorano. V sodni dvorani je prišlo do incidenta med branilci in javnim tožilcem, ki je dovolil branilcu razgovor z varovancem, pri čemer je dr. Pascoli pokazal precejšnjo mero nestrpnosti do branilcev, češ «da se vedno sklicujejo na republiško ustavo».
Ko je predsednik dr. Corsi pomiril duhove, se je nadaljevalo v torek prekinjeno zasliševanje Gianni-ja Mezzorane. Predsednik je hotel od obtoženca zvedeti, kdaj je bil v osmici v Via del Brolo. Mezzorana je dejal, da je bilo to nekega dne opoldne. Bil je pred barom «Alla Piemontese» v Ul. Montesanto in
Tožilec dr. B. Pascoli
je moral k sestri v Ulico della Scala. Takrat je privozil mimo s svojim avtomobilom prijatelj Furio Larocca, ki ga jé povabil v vozilo. Na poti k sestri sta se ustavila v osmici, kjer sta popila kozarec vina.
Mezzorana je še povedal, da ni nikdar prisostvoval sestankom, na katerih naj bi se govorilo o atentatu na karabinjerje in tudi, da nima pojma o razstrelivih, saj je bil pri vojakih v letih 1966-67 v oddelku telefonistov v Vidmu. Na vprašanje sodnika je dejal, da ga je Dl Biaggio obtožil soudeležbe pri atentatu na karabinjerje, ker se je najbrž hotel maščevati nad sestro, ki mu je bila ljubica in ga je kasneje pustila na cedilu.
31. maja zvečer je sledil televizijskemu prenosu nogometne tekme Ajax — Inter pri sestri, po tekmi pa se je vrnil z mopedom domov. Mezzorana nima šoferskega dovoljenja, pred časom se je sicer vpisal v šoferski tečaj pri avtošoli Millesi in je samo enkrat, nekaj sto metrov, vozil avto last Laroc-ce. Nikakor ni skril ukradenega fiata 500 v lesene barake poleg svojega stanovanja v Ulici Giustiniani, kjer ima brat shrambo so-bopleskarskih potrebščin. V tej baraki imajo tudi sosedi, Nardinovi, svoje blago in ti lahko potrdijo, da ni bil v tistih dneh v baraki skrit avtomobil. Branilec odv. Bernot je zahteval, da bi si sodniki o-gledali barako in upoštevali dejstvo, da je bil takrat promet v Ulici Giustiniani, zaradi bližine mejnega prehoda Rdeča hiša, gostejši kot danes in da bi bili financarji, ki imajo vojašnico nasproti barake, brez dvoma opazili kaj sumljivega.
Po Mezzorani je prišel pred sodnika Furio Larocca. Oblečen je bil v temno obleko, ima dolgo zaraščeno brado, njegov nastop je mirnejši od Mezzoranovega, nima pa intelektualnih sposobnosti Resena. Pri vojakih je bil podčastnik in je služil rok, kot je sam povedal, v nabavnem skladišču. Izjavil je, da je poznal Budicina in Mezzorano, pred leti veliko prijateljstvo pa se je pozneje iz nepojasnjenih vzrokov o-
Enalotto je demokratična igra. Vedno zmaga večina.
Igraj Enalotto.
Lahek način, da vsak teden dobiš 10-11 in 12 točk.
hladilo. Ne čuti se krivega. Poleti
1972	je nastopil službo v mehanični delavnici Giorgia Brigadini-ja in tu ga je Budicin nekajkrat obiskal, tudi tistega dne februarja
1973	'	..........
je Badin izvedenec za razstrehva. Karabinjerji so nanj izvajali pritisk že prve dni po atentatu. Lastnik podjetja v Veroni, kjer je bil zaposlen, ga je na prigovarjanje
ko mu je, v prisotnosti last- karabinjerjev, dvajset dni po aten-
nika delavnice, dejal: «Osleparili so nas. Te barabe so nas ujele!». Predsednik sodišča ga je vprašal na koga je Budicin mislil in Larocca je dejal, da so jim karabinjerji sledili in zasliševali že nekaj dni po atentatu. Večkrat sta tako njega kot Budicina polkovnik Mingarelli in kapetan Chirico povabila tako v Gorico kot v Videm, kjer sta se z njima ločeno pogovarjala o atentatu. Najprej sta jima karabinjerska častnika, tako je dejal Larocca, pravila, da so krivci Resen, Furlan, Tuntar, Mezzoranova in Sco-pazzijeva in da bosta ona dva, če bosta pričala, dobila nagrado. Kasneje pa se je mnenje karabinjerjev spremendo in oba so osumili soudeležbe pri atentatu. Larocca je še povedal, da se je pri njem na domu zglasil, nekaj dni po atentatu, neznan dolgolasec, ki je, po izpustitvi iz zapora v Pordenonu, na priporočilo znanca, želel od njega ponarejen potni list. Larocca ga je odslovil, stvar pa je prijavil karabinjerjem. Včeraj je izrazil sum, da so dolgolasca - provokatorja poslali karabinjerji.
V	Pieris naj bi Larocca šel z Mezzorano in z Budicinom samo zato, da bi Mezzorani dokazal, da je nemogoče najti pod mostom razstrelivo, katerega naj bi pozabili vojaki. Dejansko nis9 po več kot polurnem iskanju našli ničesar.
Glede večera 26. maja. ko so delavcu Brescii ukradli v Ul. del Brolo avto, in v zvezi z izjavami dveh prič, da sta Larocco videli tisti večer v Brumatovi osmici, je obtoženi dejal, da je to nemogoče, ker je bil od 20.15 do 21.30 v avtošoli Filipucci, kjer je sledil tečaju za šoferja tovornjaka. Morda je bil v osmici pred osmo uro, pa čeprav ni rad zahajal tja, ker niso imeli dobrega vina.
V	zvezi z izjavami okradenega delavca Brescie, ki trdi, da je tisti večer videl Larocco v osmici, je branilec Pedroni dejal, kar naj bi izhajalo iz zapisnikov zasliševanj, da se je marsikatera stvar posvetila Brescii šele več mesecev po tatvini avta in atentatu. Sicer pa je bil Larocca od prvih dni marca 1972 do 5. maja, torej do državnih volitev, pri svojih sorodnikih v Ca-stellanetu, nedaleč od Taranta.
Sledilo je zasliševanje Giorgia Budicina, ki je zelo podrobno odgovarjal predsedniku, tožilcu in branilcem ter tudi obširno pripovedoval o raznih dogodkih, ki so po njegovem mnenju v zvezi z razpravo. Tudi on je uvodoma dejal, da se ne čuti krivega.
Z družino se je Budicin, po lastnem pripovedovanju, preselil iz Gorice v Verono v začetku leta 1972 in se tam zaposlil kot trgovski za-
tatu, odslovil. Karabinjerji so ga nato večkrat vabili na zasliševanja, najprej v Gorico, kasneje v Videm. Včasih je šel z lastnim vozilom, kasneje pa s karabinjerskimi avti. Nekega dne so ga prišli ob sedmi uri budit v motel Avtokluba kar v petih in ga odpeljali na poveljstvo v Videm. «Bil sem stalno pod pritiskom, zasliševali so me brez prestanka in od prvih prijateljskih besed so prešli h grožnjam.» Larocci je res dejal v Brigadinijevi delavnici že omenjeni frazi, ker je spoznal, da so karabinjerji zvalili krivdo na Resena, Tuntarja, Furlana samo zato, da bi njega ulovili v past. Vedel je, da Mezzoranova sovraži karabinjerje, sicer pa je
bila ženska vedno ostrih besed, zaradi česar se ni čudil njenim izpadom. Prav tako je priznal, da je bil z ostalima dvema pod mostom pri Pierisu, a tu se je nekoliko zarekel, ker je dejal, da je bil na tem mestu približno uro in pol. Ko je javni tožilec dr. Pascoli prikazal neskladnost obdobja trojice v tem kraju, in sicer Mezzorana pol ure, Larocca štirideset minut, Budicin uro in pol, je Budicin izjavil, da so uro in pol morda porabili za pot iz Gorice in domov vključno s postankom v Pierisu.
Iz Laroccovih in Budicinovih izjav izhaja, da so karabinjerji skušali dobiti najprej v njih dveh zaveznika in da so jima obljubljali celo nagrado 30 milijonov lir, kasneje pa so ju aretirali skupaj z ostalimi. Danes se bo razprava pričela izjemoma že ob 9. uri: na vrsti so Maria Mezzorana, Enzo Badin in Anna Maria Scopazzi.
PO SOBOTNI SEJI NA POKRAJINI
Stališče PSI: «Sedanja večina je centristična in konservativna»
Socialisti bodo vodili ostro opozicijo
V zvezi s sestavo trojnega centri-stičnega odbora v pokrajinski upravi, do katerega je prišlo na seji pokrajinskega sveta v soboto popoldne, je goriška federacija PSI izdala tiskovno poročilo, v katerem ugotavlja, da gre za prelom v sodelovanju med strankami leve sredine, ki je na Goriškem trajalo od leta 1965.
Krščanska demokracija, je rečeno v poročilu PSI, je zavzela nazadnjaške pozicije v zadnjem razdobju in te svoje pozicije je še bolj zaostrila po jesenskem kongresu, ko je potrdila politično involucijo. Pri tem sta jo aktivno podpirali PSDI in SDZ, katerima je šlo le za dosego določenih pozicij na račun socialistov. Za to priliko, je rečeno v poročilu PSI, je krščanska demokracija ponovno povabila k sodelovanju SDZ, katere se je prej skušala otepati.
Socialistična stranka zaradi tega meni, da se je obdobje levosredinske politike na Goriškem trenutno zaključilo. Stališče KD in njenih
zaveznikov je v nasprotju z vsedržavno in deželno politiko. To nasprotje se kaže tudi v drugih krajih na Goriškem, saj tako KD kot PSDI sodelujeta na nazadnjaških in konservativnih pozicijah v Tržiču, Gradežu in Krminu.
PSI si bo prizadevala prikazati prebivalstvu svojo opozicijsko politiko, s katero bo branila demokratično in socialno napredne težnje prebivalstva naše pokrajine.
Šolske vesti
Budicin pred porotniki
stopnik pri podjetju varnostnih naprav za delavnice in tovarne. Moral je obiskovati podjetja na področju med Trstom in Verono in v Gorico je prvič prišel 15. aprila, da bi poiskal morebitne odjemalce. Sestal se je tudi z nekdanjimi prijatelji. Ko se je drugič vrnil v Gorico, 27. maja, je najel za nekaj dni sobo v hotelu Transalpina, s prijatelji je igral tudi nogometno tekmo. Ker je nameraval ostati v Gorici do 5. junija, ga je lastnik hotela obvestil, da ga mora po 1. juniju odsloviti, ker ima že napovedane goste. Zadnjega v mesecu je gledal televizijski prenos tekme v hotelu Transalpina, česar se dobro spominja, ker je prvič videl prenos v barvah. Po tekmi se je s prijatelji zadržal še nekaj časa v hotelu, nato so šli v bližnji bar «Alla Piemontese», od tod pa zelo pozno v Videm z avtomobilom. Na cesti so opazili, bilo je po atentatu, precej policijskih agentov, ki so njihov avto tudi ustavili. Iz Vidma so se vrnili pozno ponoči.
V Gorici je Budicin ostal še nekaj dni po atentatu, ker mu je prijatelj Bertolin poškodoval avto. Eno noč je prespal — v hotelu ni imel več sobe — pri prijatelju Brigadi-niju (z njim je šel naslednji večer v neki lokal v Novo Gorico) in nato še pri prijatelju Mezzorani.
O dobavah eksploziva Resenu iz Švice je izvedel od polkovnika Min-garellija in od kapetana Chirica, prav tako je od njiju izvedel, da
iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMniniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiii
Z DELI SO SPET PRIČELI V MIHAELOVI ULICI
V Štandrežu bodo kmalu imeli popolno oskrbo metanovodnega omrežja
Predvidevajo, da bo vas oskrbljena z metanom že prihodnje leto
V Štandrežu bodo kmalu imeli dokončano metanovodno omrežje. Predvčerajšnjim so delavci pričeli z ureditvijo kanalizacije, ki bo šla do naselja hiš Ises, to je približno 800 m novih cevi, ki bodo zadoščale potrebam prebivalcev skoraj celotne Mihaelove ulice. Po načrtih mestnega občinskega podjetja naj bi do prihodnjega leta postavili po vseh vaških ulicah metanovodno omrežje.
Do sedaj se lahko poslužujejo metana samo prebivalci begunskega naselja (dela so v tem delu pričeli že pred dvema letoma), ulic Ticino in Tagliamento. Za ureditev metanovodne mreže v teh dveh u-licah so morali prizadeti prebivalci nasloviti na goriško občino prošnjo, v kateri so obrazložili potrebo po čimprejšnji oskrbi z metanom.
Lansko leto pa so postavili cevi tudi na glavni voški ulici, Mihaelovi ulici. Do predvčerajšnjim so cevi bile postavljene do št. 207. Sldaj pa bodo z novimi cevmi šli do naselja Ises.
Predvidevajo, da bodo dela pri novi kanalizaciji trajala približno štirideset dni. V ta namen so te dni na Mihaelovi ulici postavili dva semafora, da bi se lahko promet, ki je v tem kraju zelo gost, lažje odvijal.
Občinsko podjetje pa je moralo pri realizaciji novega metanovodnega omrežja v štandrežu premostiti številne ovire, posebno finančnega značaja. Ko so dali dela na dražbo se ni javilo v pričetku nobeno podjetje, kajti s povišanjem cen je realizacija važnega objekta stala mnogo več, kot so predvidevali. Drugi problem občinskega podjetja pa je ta, da morajo metanovodno omrežje razširiti tudi v Podgori. Verjetno bodo dela v Pod-gori pričeli že letos.
ni odnehal, je poklical izvidnico tržiških karabinjerjev, ki so Sancina aretirali.
Nesreča Štandrežca v Gabrjah
V torek zvečer, približno ob 23. uri. se je v Gabrjah precej hudo ponesrečil 35-letni delavec Stanislav Tomažič iz Štandreža, Ulica Monte Grappa 30. Ponesrečenec se je vozil v avtomobilu, ki pa je Salirai njegov prijatelj Pasquale Cas-chia iz Gorice. Iz še neznanih vzrokov je voznik izgubil nadzor stvo nad vozilom in zavil s ceste. Pri nesreči se je poškodoval samo Tomažič, keterega so sprejeli v ortopedski oddelek goriške bolnišnice na 30-dnevno zdravljenje zaradi zloma desne noge.
NA C Ili TI PULJ
KOPER
Letošnji partizanski pohod v Črnem vrhu
Letos bo v črnem vrhu peti tradicionalni partizanski pohod, ki ga organizira iniciativni odbor v Idriji.
Prvi štirje partizanski pohodi so se do sedaj odvijali po poteh Cerkljanske, letos pa bo na območju Črnega vrha nad Idrijo v spomin narodnega heroja Janka Premrla -Vojka in v počastitev rojstnega dne maršala Tita.
Predvidevajo, da bo letošnje število udeležencev večje kot prejšnja leta.
Dijaški ples v Prosvetni dvorani
Dijaki slovenske trgovske šole priredijo v soboto, 6. aprila plesni večer, ki bo v Prosvetni dvorani, Verdijev korzo 13. Dijaški organizacijski odbor je za to priložnost najel sovodenjski zabavni orkester, ki bo poskrbel za mlade in starejše. Na plesu, ki se bo pričel ob 19.30, bo deloval dobro založen bife.
Vabila za vstop se lahko dobijo pri dijakih trgovske šole.
Včeraj so karabinjerji v Tržiču aretirali in priprli v goriške zapore 42-letnega Tržačana Angela Sancina zaradi žalitve. Sancin se je namreč prejšnjo noč mudil v baru hotela «Italia» v Tržiču in je bil precej vinjen. Možakar je ozmerjal gospodarja lokala in ga v pri; sotnosti gostov zasmehoval zaradi imena hotela. Lastnik je skušal nezaželenega gosta odsloviti in ker ta
ROD MODREGA VALA
vabi člane, bivše člane in prijatelje na
TABORNIŠKI VEČER
v sliki in besedi, ki bo v ponede Ijek, 8. aprila s pričetkom ob 20.30 v klubu «Simon Gregorčič» na Verdijevem korzu 13
Srečno
Požar v gozdu na Rušičah nad Subidom
V gozdu na Rušičah nad Subidom je včeraj zjutraj izbruhnil precej velik požar, fe je zajel približno osem hektarjev gozda in travnika. Ura je bila približno osem. ko so prebivalci teh krajev opazili velike oblake dima nad gozdom na Rušičah. Skupina goriških ga silcev je morala delati več kot štiri ure preden je pogasila požar, ki je predstavljal nevarnost za druge bližnje gozdove.
Goriški tovornjak zapleten v nesrečo
Pet smrtnih žrtev
Pri kraju Bale na cesti Pulj — Koper se je prejšnjo noč pripetila strahotna prometna nesreča, pri kateri je izgubilo življenje pet od 25 do 28 let starih mladeničev iz Pulja. Ti so se vozili z avtom avstrijske registracije, s katerim so zavozili na levo v trenutku, ko je z nasprotne strani privozil tovornjak goriške registracije last Goričana Telemaca Caprere. Mladeniči v avtu — ki je po mnenju prometne milice vozil prehitro — so bili pri priči mrtvi, šofer goriškega tovornjaka Bojan Zoretič iz Šempetra pri Gorici, pa se je rešil brez poškodb.
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ organizira letovanje otrok v Savudriji in Zg. Gorjah pri Bledu.
Vpisovanje v ponedeljek, sredo in petek, od 9, do 11.30 na sedežu SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2.
Ravnateljstvo gimnazije - liceja «Primož Trubar» v Gorici sporoča, da bo danes. 4. aprila, roditeljski sestanek. Sestanek bo v risalnici u-čiteljišča. Ulica Croce 3, ob 18. uri. Starši ali namestniki dijakov so vabljeni. da se sestanka udeležijo.
Ravnateljstvo nižje srednje šole «I-van Trinko» v Gorici sporoča, da bo danes, 4. aprila, v šolskih prostorih roditeljski sestanek. Na sestanek, ki se bo pričel ob 18. uri, so vabljeni starši dijakov ali njihovi namestniki.
Danes, 4. aprila ob 18. uri, bo na slovenski trgovski šoli roditeljski sestanek, na katerega ravnateljstvo vabi starše otrok ali njihove varuhe.
('Orica
VERDI 17.30—21.30 «Il mondo dei robot». Y. Brinner in R. Benjamin. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CORSO 16.30—21.30 «Peccato veniale». L. Antonelli in A. Momo. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
MODERNISSIMO 17.00-21.30 «Cabaret». L. Minelli in M. York. Barvni film.
VITTORIA 17 00-21 30 «1 racconti romani di una ex novizia». K. Me-ier in G. Cervi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRATE 17.15-21.30 «I ribelli della Tortuga nel film Tammutina-mento». E. Purdom in A. M. Pie-rangeli. Barvni film.
1 rii i1
AZZURRO 17.30—22.00 «Quante volte ... quella notte». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «L'arbitro». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Violenze sadiche per dieci vergini». Barvni film.
,\uru dorica
SOČA «Tarzanova grobna tišina», a-meriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Legenda o črnem Charli-ju», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Popaj in njegova družina», ameriški barvni film ob 17.00 in 19.30.
RENČE «Pobeg», ameriški barvni film ob 20.00.
PRVAC1NA Prosto
Krvodajalci iz Doberdoba na skupni izlet
,,,. ^.
Prejšnjo soboto je doberdobska krvodajalna sekcija priredila enodnevni izlet v Idrijo. To je bil prvi izlet, ki ga je priredila vaška sekcija. Izlet naj bi postal tradicionalen in bi zamenjal sestanke v vaški gostilni, kjer so razpravljali o svojih problemih. V soboto zjutraj se je pred doberdobskim trgom zbralo nad štirideset domačih krvodajalcev, med katerimi je bil tudi doberdobski župan Andrej Jarc ter predsednik krvodajalcev Jože Ferletič. Ob prihodu v Idrijo so Doberdobci z vencem počastili spomin padlih, domačinov v narodnoosvobodilni borbi. V restavraciji so se nato gostje iz zamejstva srečali s predstavniki idrijskega Rdečega križa. Najprej se je predsednik Ferletič zahvalil domačinom za gostoljubnost ter izrazil željo, da bi prišlo še do takih prijateljskih stikov s predstavniki matične domovine. Sledila je debata, v katero so posegli številni udeleženci. V popoldanskih urah si je skuoioa izletnikov ogledala Idrijo in njeno okolico ter bolnico Franjo. (Na sliki Karla Ferletiča vidimo dober-
dobske krvodajalce pred odhodom v Idrijo).
Izleti
Slovensko planinsko društvo - Gorica priredi na velikonočni ponedeljek, 15. aprila, prvi tradicionalni spo-mladinski družinski izlet v Ajdovščino. Na programu je krajši izlet do izvira Hublja ter srečelov in prosta zabava, ki bosta v prostorih hotela «Planika». Vpisovanje sprejemajo na sedežu društva v Ul. Malta 2.
Mešani pevski zbor «Briški grič» iz števerjana, ki ga vodi Jožko Harej, bo nptopd na zadnjem, sedmem nastopu pevske revije «Primorska poje», ki bo v Kobaridu v soboto, 6. aprila ob 20. uri.
Ob tej priložnosti bo števerjansko prosvetno društvo priredilo avtobusni izlet v Kobarid. Avtobus bo odpeljal iz števerjana v popoldanskih u-rah pevce in njihove spremljevalce. V avtobusu imajo še nekaj prostorov, zato naj se zainteresirani javijo pri poverjenikih društva: Klari Maraž, Sonji Terpin in Saveriju Rožiču.
Razna obvestila
Sovodenjska občina obvešča, da bodo 16. aprila pobirali davke. Davčni urad bo odprt od 8. do 12. ure.
Ustanova za ljudske hiše (IACP) je razpisala natečaj za osem stanovanj v Romansu ob Soči. Natečaja se lahko udeležijo delavci, ki plačajo prispevek Gescal.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA:	Paolo Storiale, Flisa
De Luca, Dino Peršolja.
SMRTI: 88-letni upokojenec Massimiliano Difilippo.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči je dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo It* lia 244, tel. 83538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Cosulich, tel. 72480.
PRED IZREDNIM ZASEDANJEM OZN
Dežele v razvoju in njihov pomen
Iz osnutkov dokumentov, ki jih bo «skupina sedeminsedem-desetih» predložila v zvezi z razpravo o surovinah in razvoju
Vloga in pomen držav v razvoju na prizorišču mednarodnega dogajanja sta vedno večji, postajata pa obenem tudi čedalje bolj odločilni. Združene predstavljajo upoštevanja vredno silo naj bo v političnem kot v gospodarskem pogledu, navzlic dejstvu, da so mnoge med njimi šele nastale in so vse skupaj še zlasti označene z relativno gospodarsko nerazvitostjo. Nadvse važen je bil trenutek, ko so se med seboj začele povezovati, sodelovati, obenem pa tudi navezovati stike z razvitejšim svetom. V organizirani obliki nastopajo kakih deset let pod imenom «skupina sedeminsedemdesetih». Ta skupina je bila tudi pobudnik mednarodnega procesa navezovanja stikov, združevanja in sodelovanja, ki je privedel do ustanovitve UNC TAD, t. j. konference za trgovino in razvoj OZN. Najnovejša pobuda Alžirije oziroma njena zahteva, ki jo je nedolgo tega postavila, po sklicanju izrednega zasedanja generalne skupščine OZN o surovinah in razvoju, pa predstavlja izjemno važen ukrep mednarodnega značaja, ki obenem pomeni nekakšen preobrat v političnem organiziranju teh držav.
Skratka «skupina sedeminsedem-desetih» se zelo dejavno pripravlja na zasedanje, ki se bo začelo 9. aprila. Na njem bo nastopila z že izoblikovanimi osnovnimi zahtevami na področju mednarodnega razvoja, in to s poudarjenim političnim prizvokom. Očitno je njihovo prizadevanje, da bi zasedanju dale predvsem političen in politično - ekonomski značaj, da bi tako države v razvoju uveljavile svojo vlogo v mednarodnem političnem življenju in še posebej v okviru OZN.
Vse to prihaja do izraza v o-snutkih glavnih dokumentov, ki so jih pripravili za to posebno zasedanje. To sta predvsem deklaracija o vzpostavitvi nove mednarodne ekonomske ureditve in pa akcijski program takojšnje ureditve najbolj žgočih problemov
Države v razvoju ocenjujejo e-nako resno tako politične kot zgolj ekonomske vidike sedanje krize v mednarodnem gospodarskem življenju. Že v prvem členu omenjenega osnutka deklaracije opozarjajo na to, kako je «obstoječi mednarodni gospodarski sistem v popolnem nasprotju z razvojem v mednarodnih političnih in gospodarskih odnosih». Vrhu tega je v deklaraciji zelo očiten poudarek njenih avtorjev, da bi prikazali naj si bo željo kakor tudi sposobnost držav v razvoju, da bi na svetovnem prizorišču politično delovale z namenom, da bi že omenjeno «zastarelo mednarodno gospodarsko ureditev» spremenile.
V	osnutku svojih dokumentov, ki jih bo predložila na izrednem zasedanju, je «skupina sedeminsedem-desetih» v glavnem prikazala, kakšni naj bi bili politika in praktični ukrepi, ki bi jih imela sprejeti mednarodna skupnost, da bi bilo mogoče odstraniti obstoječe ovire, zagotoviti bolj uravnotežen mednarodni razvoj in zaustaviti poglabljanje prepada med razvitimi deželami in onimi v razvoju.
Sleherno neravnovesje v družbe-
•iiiiiiiuiiiiimimiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiHHimHmiimi
Beograjska univerza v številkah
BEOGRAD, 3. — Beograjska u-niverza je dala doslej 180 tisoč inženirjev, profesorjev, zdravnikov, pravnikov, ki so končali šolanje do konca 1972. leta. Hkrati je na vseh fakultetah doseglo doktorski naslov 2300 diplomirancev, 2000 pa si je pridobilo naslov magister.
V	SR Srbiji je trenutno nič manj kot 92 visokošolskih ustanov: 44 fakultet znanstvenega značaja, prav toliko je višjih šol in vrhu tega še 4 fakultete umetnostne smeri. Na vseh fakultetnih in visokih šolah je vpisanih okoli 150 tisoč slušateljev, od katerih je 97 tisoč rednih, ostali so izredni. Če to številko prenesemo na število prebivalstva, ugotovimo, da pride na 10 tisoč prebivalcev, nič manj kot 160 visokošolcev, kar vsekakor ni malo.
Visokošolstvo v Srbiji je od osvoboditve do danes doživelo tri značilna obdobja. Od osvoboditve do 1965. leta je bilo obdobje nagle ekspanzije. Razdobje od 1965 do 1970 je obdobje umirjenega napredovanja, zato pa tudi stabilizacije. Od 1970 dalje pa je obdobje, ki omogoča počasnejši, zato pa kvalitetnejši razvoj.
nih strukturah je, kot tudi povsod drugje, nenaravno, torej škodljivo in nevarno. V strukturi mednarodnih odnosov pa še tembolj. Kako nevarno je, govori nadvse prepričljivo podatek v osnutku deklaracije, po katerem «države v razvoju, v katerih živi 70 odstotkov svetovnega prebivalstva, razpolagajo samo s 30 odstotki svetovnega dohodka».
Takole stanje se je v svetu pojavilo kot posledica nasilnih oblik izkoriščevalskih sistemov, zlasti kolonializma, ob neenakih pogojih razvoja, ohranja pa se še naprej zlasti spričo slabo prikritih namenov, da se razvoj določenega dela najbolj razvitega sveta še naprej o-mogoči na osnovi bolj rafiniranih metod nadaljnjega izkoriščanja najmanj razvitih. Splošne okoliščine političnega razvoja in osveščenosti na doslej najmanj razvitih področjih, pa so zdaj privedle do tega, da bo to vedno manj mogoče. O vsem se bo treba predvsem dogovarjati in tudi dogovoriti. Ker drugače sploh ne bo šlo.
«Bazovica» gostovala pri «Fratellanzi
»
Pred tednom dni, 28. marca, je slovensko kulturno prosvetno društvo «Bazovica» z Reke gostovalo pri Italijanski uniji, v smislu že tradicionalnega prijateljstva, ki ju veže že dolgo let. Mešani pevski zbor Slovencev, ki živijo na Reki, je pod vodstvom prof .Rajmunda Hrovata zapel vrsto slovenskih pesmi,
Bogati spored je obsegal še recitacijo Uvoda h K~stu pri Savici, ki ga je v slovenščini podal inž. Jože Poljanec, v italijanščini pa član italijanske Drame na Reki Glauco Verdirosi.
Zatem je nastopila mladina, ki je navdušila občinstvo s petjem in plesom. Najprej je plesni ansambel zaplesal Straussov valček, nato so se zvrstili slovenski narodni plesi, tako da je koreografka Sonja Kem zaslužila zares vse priznanje, ker je svoje plesalce tako dobro pipravila. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano, je toplo pozdravilo izvajalce in ko sta si ob tej priložnosti predstavnika društev, častna predsednica «Bazovice» Zora Ausec in predsednik italijanskega društva «Fratellanza» Ennio Machin izmenjala pozdrave, je predsednik italijanskega društva poudaril, da je nastop «Bazovice» najboljši odgovor določenim provokacijam onstran meje, torej na italijanski strani.
Z. A.
Peter Lenardič • Skala, bivši učitelj in borec, preživlja življenjsko jesen v svojem rojstnem kraju na Humu v Brdih. Pred nedavnim je slavil svoj 77. rojstni dan. Ob njem njegova žena Nada
V LOS ANGELESU SO RAZDELILI LETOŠNJA PRIZNANJA
Cel kup nagrad - 7 oscarjev je prejel film «The St ing»
Priznanje aa najboljšo stransko vlogo je dobila komaj desetletna deklica Tatom O’Neal - Nagrado za najboljšo moško vlogo so dali Jacku Lemmonu, za najboljšo žensko glavno vlogo pa Glendi Jackson
LOS ANGELES, 3. - Veliko slavje, na katerem se vsako leto delijo najvišja ameriška priznanja na področju filmske u-metnosti, sloviti «oscarji», menda ne more in ne sme poteči, ne da bi kdo pripravil kako — presenečenje. Pred leti so predstavniki mladine izžvižgali ves ceremonial, lani Marion Brando niti ni prišel po nagrado, pač pa je na svečanost poslal neko indijansko princeso, ki je sprejela sicer nagrado, ki so jo Marlonu Brandu podelili za njegovo vlogo v filmu «R Padrino» oziroma «Boter», vendar je moralo občinstvo «pogoltniti» njen kratek zato pa dobro po-
popran očitek, čemu se Američani bahajo s svojo demokracijo, ko pa zatirajo nacionalne manjšine, predvsem rdečepolte Indijance. Tokrat, ob letošnjem podeljevanju «oscarjev» pa je sicer mirno svečanost «zmotil» najsodobnejši «protestni akt» — streaker. Gre za najr.ovejšo «modo» naglega popolnega slačenja v znak protesta ali vsaj za to, da bi se pritegnila pozornost. In prav v trenutku, ko je Liz Laylor bila na poti proti o-dru, da bi izročila «oscarja» slovitemu igralcu Lemmonu, se je pojavil na koncu odra povsem gol moški, ki je stekel pred umetnico z dvignjeno roko in z znakom «V»,
GOSTOVANJE ANSAMBLA MESTNEGA GLEDALIŠČA
V nedeljo in sredo bo v Kulturnem domu v Trstu gostoval ansambel ljubljanskega Mestnega gledališča s komedijo Georgesa Feydeauja: «Bolha v ušesu». Delo je režiral žarko Petan
torej z znakom «victorie», zmage. Menda je ne več tako mlada Liz Taylor imela že velikokrat opravka z goloto, vendar jo je to zmotilo. Rekla je, da je «zelo nervozna» in da jo je to spravilo iz tira. «Morda sem ljubosumna», je dodala. Toda David Niven, ki je na svečanosti skrbel, da bi vse teklo v redu, je rekel: «Edini iskren nasmeh ki ga bo človeku uspelo izzvati v življenju in ob vsaki priložnosti, bo tedaj, ko bo zmetal s sebe vsa oblačila in se pokazal golega z vsemi svojimi negativnimi platmi».
Sicer pa se je ves večer razvijal po točno določenem načrtu, tako da so se na odru zvrstili nagrajenci, ki so sproti sprejemali nagrade, publika pa je sproti vsakega nagradila še z aplavzom. Svečanost so oddajali tudi po televiziji.
Če je vse potekalo v redu, kot je bilo v naprej določeno, niso priznanja šla tistim, kot se je napovedovalo, torej predvidevalo. Prihodnje leto bodo «preroki» verjetno bolj previdni, kajti letos bi bil moral film «The Exorcist» odnesti cel koš «oscarjev», dejansko pa je povsem propadel, vtem ko je odnesel kar sedem «oscarjev» film «The Sting», ki so ga Italijani prekrstili v «La stangata».
Film «The Sting» je dobil priznanje kot najboljši film leta, nadalje «oscarja» za najboljšo režijo «oscarja» za najboljšo glasbeno priredbo, za najboljši izvirni siže, za najboljše kostume, za najboljšo montažo in tudi za najboljšo scenografijo.
Ta film, ki je, kot vidimo, odnesel kup priznanj, pa ni dobil «oscarja» za najboljšo moško oziroma žensko vlogo. Kot najboljši igralec v letu je dobil «oscarja» Jack Lemmon za vlogo v filmu «Save the Tiger», v katerem igra vlogo skrajno pokvarjenega in hkrati zagrenjenega poslovnega človeka, ki podneti požar v svoji to-
varni, da bi prišel do zavarovalnine. Sicer je Jack Lemmon bil tokrat že drugič na odru kot dobitnik «oscarja», kajti pred 19 leti je odnesel «oscarja» za svojo najboljšo stransko vlogo v tedanjem zelo dobrem filmu «Mister Roberts».
Že 46 let delijo «oscarje» in nikoli se ni zgodilo, da bi bil en igralec deležen teh dveh priznanj, vtem ko je več umetnikov, ki so dobili po večkrat najvišje priznanje, to se pravi «oscarja» za najboljšo glavno vlogo.
Kot najboljša umetnica leta pa je bila nagrajena z «oscarjem»1 Glenda Jackson, ki je ponovno dobila «oscarja» za svojo glavno žensko vlogo. Pred štirimi leti so ji podobno nagrado izročili za vlogo v filmu «Women in Love», letos pa je dobila «oscarja» za njeno glavno vlogo v filmu «A Touch of Class».
«Oscarja» za najboljšo stransko vlogo je dobila deklica, ki je stara komaj 10 let. In sicer Tatum O'Neal hčerka umetnika Ryana, ki je v filmu «Paper Moon» igrala vlogo sirote. «Oscarja» za podobno torej stransko moško vlogo pa je dobil že 70 let star John Houseman za svojo vlogo v filmu «The Paper Chase».
S tem bi nekako tudi zaključili poročilo o nekoč tako pomembni prireditvi, ki na je z leti izgubila na svoji veljavi, kajti vtem ko u-pada v Evropi vloga, ki se je nekoč pripisovala filmskim festivalom, upada tudi vloga, ki se je pripisovala «oscarjem». Sicer pa smo že v samem začetku povedali, da je bila edina «novost» na tej prireditvi — nagec, kar pa je bolj zadeva «mode», kot pa česa drugega. Tokrat se ni pojavil niti nagrajenec, ki bi bil nagrado odklonil, ali ob prevzemu te kaj rekel. Nikomur že ni več do tega, da bi si z «oscarjem» zagotavljal kariero, pa čeprav «o-scar» vendarle ni povsem odveč in nepomemben v filmskem svetu.
•IMimilllllMIIIHIIIIIIMIIMtllllllllllllimillllimiiiUtlllllllMIHIItlllMIIIIIIMIHIIIIHIIHIIIIHIIIMIlIltllllllllinil
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Na poslovnem področju se boste zbližali s svojimi predstojniki. Upoštevajte mnenje ljubljene osebe.
BBC (od 21.4. do 20.5.) Ne nasedajte predlogu, ki vam bo dan s preveliko lahkoto. Dobro razpoloženje, ki bo ugodno vplivalo na družino.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne zaupajte svojih poslovnih težav osebi, ki je ne poznate
C1HIL GALE:
OBRAČUN V POSTOJNI
40.
TONAO a E ODNEfctl— OMAM. LOENEOA-RUDI73A,,,
o«
dobro. Nepričakovani in presenetljivi izrazi ljubezni.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Pri reševanju finančnega vprašanja bo sreča na vaši strani. Uresničili se bodo vaši skriti načrti.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Spoznali boste prave namene nasprotnikov in se temu primemo ravnali. Ne zavračajte nasvetov dra-gg osebe.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dobri izgledi za umetniško ali poslovno dejavnost. Neko prijateljstvo se bo spremenilo v ljubezen.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne izgubljajte časa z iskanjem pomoči. Pomagajte si sami. Braniti boste morali krivično obtoženo osebo
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ugoden dan za poslovna srečanja in razgovore. Cenjeni boste zaradi svojega dobrega srca.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Upoštevajte svojo intuicijo. Zagotovljen vam bo uspeh. Velike spremembe v čustvenih odnosih.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Odpravite se na potovanje, če to zahteva uspeh nekega posla. Obetajo se vam prijetni doživljaji.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne zapravljajte denarja v zvezi z nekim poslom, ki ni gotov. Skušajte ugotoviti iskrenost svojih čustev.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Uredili boste vse, kar je v zvezi z vašim napredovanjem. Prijetno vzdušje v družini.
Prvoborec Peter Lenardič-Skala
Na Humu v goriških Brdih preživlja jesen svojega življenja u-čitelj, komunist, prvoborec in zgleden družbeno - politični delavec Peter Lenardič - Skala. Rodil se je 25. marca 1897 na Humu, učiteljišče je končal v Tolminu in Gorici, nato je moral v prvi vojni na bojišče. Bil je tudi med tistimi slovenskimi ljudmi, ki so se v Radgoni uprli. Revolucionarno politično delo se je v goriških Brdih, odkoder je doma, začelo in tudi nadaljevalo z vračanjem avstrijskih vojakov z bojišč. In med temi je bil tudi Peter Lenardič, ki je po kongresu KPI v Livornu 1921 postal sekretar partijske celice v Kojskem. Pri drugih volitvah v poslansko zbornico v Rimu 1924 je bil v goriških Brdih na listi KPI izvoljen kandidat Jože Srebrnič iz Solkana. To je bila velika politična zmaga briških kolonov in komunistov. Toda znano je, da je fašizem kmalu zatrl, kar je bilo demokratičnega v Italiji. Poslanec Jože Srebrnik pa je bil vedno zelo ponosen na to svojo veliko politično zmago, ker je bila dosežena že pod fašistično diktaturo.
Kot ni bilo dano drugim demokratom, ni bilo niti učitelju in komunistu Petru Lenardiču v Kojskem dano, da bi se dalj časa kulturno in politično udejstvoval in izživljal v svojem kraju, kajti 1928. leta so ga fašistične oblasti premestile v Ovado v Piemontu. Tu pa mu ni bilo obstanka in se je naslednjega leta izselil v Jugoslavijo. V naslednjem šolskem letu torej 1929-1930 je poučeval v Konjšici pod Kumom, nakar je bil premeščen na osnovno šolo v Stično, kjer je poučeval do 1924. leta ko so ga fašistične oblasti kot aktivista OF aretirale in odpeljale v Gonars.
V Stični je bil Peter Lenardič pravi ljudski učitelj, ker se njegovo delo ni omejilo na šolo, pač pa se je posvečal tudi drugim dejavnostim, tako da je poučeval mlade fante sadjarstva, bil je član gasilskega društva in se boril proti mračnjaškim silam, ki so se širile iz stiškega samostana. Okupacija 1941. leta je bila prelomen dogodek. Takoj 1941. leta je Peter Lenardič dobro vedel, kje je njegovo mesto in je med prvimi v Stični postal član OF. Skupaj z ženo Nado sta postala aktivista, v juliju 1942 pa sta bila a-retirana. Njega so poslali v Gonars, njo pa na Rab. V njuno stanovanje so se naselili belogardisti. Ob razpadu italijanske vojske jeseni 1943 se je Peter vrnil v domača Brda, toda vrnil se je kot prekaljen politični delavec, aktivist OF in član KPS. Žena Nada pa je šla k sestrLv,,Gorico in postala dobra zveza med goriškimi ilegalci in osvobodilnim gibanjem v Brdih.
Za Lenardiča - Skalo je bilo v Brdih polno dela. Postal je sekretar KPS v briškem rajonskem komiteju, kmalu zatem član o-krožnega komiteja KPS in okrožnega odbora OF. Maja 1944 je bil v Brdih ustanovljen oddelek za zunanje nabave. Vodja tega oddelka je bil vse do osvoboditve Peter Lenardič - Skala, ki je s sodelavci napravil veliko. Dobavljal je hrano in raznovrstni material, ki ga je kupoval v Furlaniji in še globlje v Venetu za partizansko vojsko v Trnovskem gozdu. V sodelovanju z italijanskimi partizani v Furlaniji ter s člani GAP in terenci je vzpostavil uspešno nabavno mrežo, tako, da je pogosto prihajala hrana tudi na kamionih v goriška Brda. V Brdih je organiziral trideset tajnih skladišč, osrednje skladišče pa je bilo na Humu. Odtod je blago na najrazličnejše načine odhajalo preko visečega mostu pri Desklah preko Soče in nato dalje na Banjško planoto.
Peter Lenardič - Skala je s pomočjo svojih zvez z odporništvom v Furlaniji nabavljal določene stvari celo za SNOS v Črnomelj. Peter Lenardič Skala je v tistih letih vzpostavil z odporniškim gibanjem v Furlaniji tako tesne in hkra.i tako uspešne stike, da ga sovražnik ni odkril vse do konca vojne.
Tudi po osvoboditvi je učitelj Peter Lenardič - Skala ostal na področju oskrbe in je bil najprej upravnik skladišča Prerad v Postojni, nato v Ajdovščini in od 1948 dalje v Šempetru pri Gorici. Bilo je to v dobi, ko je bilo s preskrbo težko. Peter je prav v teh časih postavljal temelje današnjemu trgovskemu podjetju Grosist v Novi Gorici.
Sreči avgusta 1949 pa se je vrnil k svojemu vzgojiteljskemu poklicu. Postal je upravnik mladinskega doma v Kojskem, kjer je ostal do 1951. leta, nakar je v Kojskem poučeval spet vse do 1958. leta, ko je bil upokojen. Sedaj živi na Humu, v svojem rojstnem kraju, kjer je kljub svojim letom še vedno aktiven družbeno - politični delavec. Izkušnje iz dolge dobe mu služijo kot napotek, ki je hkrati tudi vodilo drugim.
CIRIL ZUPANC
TITOGRAD, 3. — V zvezi s sedanjim 6. kongresom Zveze komunistov Črne gore sta Združenje književnikov Črne gore ter črnogorski republiški center za kulturo organizirala dve tridnevni književni manifestaciji pod naslovom «Pesniški pozdrav kongresu».
Okoli 40 črnogorskih pesnikov in pisateljev bo v teh dneh nastopilo v Cetinju, Titogradu ter v Herceg Novem, pa tudi v manjših središčih kot na primer v Kolašinu, v Budvi, v Plevlju in drugod. Med drugimi bodo nastopili Mihailo La lič, Sreten Perovič, Mile Kralj, Jevrem Brkovič itd.
ČETRTEK, 4. APRILA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 11.30 Šola
12.30	Poljudna znanost:
KRONIKE PLANETA ZEMLJA
Oddajo sta pripravila Baldo Fiorentino in Mario Mauri
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
14.10	Italijanske kronike: Umetnost in književnost
15.00	- Šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše: Pelikan Udomačitev živali
17.50 Program za mladino
ITALIJA PODPIŠE PREMIRJE
Smo 8. septembra 1943, ko se je Badoglieva vlada umaknila iz Rima na jug in prepustila deželo nacifašistom. Do osvoboditve pa je še dolgo, vse do maja 1945 18.45 Poljudna znanost Prva pomoč
19.15	Italijanske kronike
Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Sindikalna tribuna
21.10	Zgodba nekega človeka MANČURIJA 1943-1945
Japonska nadaljevanka, ki so jo izdelali po romanu Jumpeia Gomikawe, v italijanščino pa jo priredili M. Carrano, R. Men-cuccini in R. Zanuttini.
Nocoj je na sporedu šesto nadaljevanje. Druga svetovna vojna se bliža svojemu koncu in ne bo dolgo, ko se bo prva atomska bomba raztreščila nad Hirošimo, koj zatem pa bo enaka bomba padla nad Nagasaki. Zavest, ki jo je ves čas kazat osamljen človek, tehnik Kaji, se počasi širi, kajti ljudje so od dneva do dneva vedno bolj razočarani. Kaji, ki je ves cas bil priča prefinjeni in surovi krutosti in ki je moral sodelovati pri nečloveškem izkoriščanju kitajskih ljudi v mančurskem rudniku, kljub svoji zavzetosti ni mogel veliko opraviti. In tudi sedaj, ko so ga za kazen poslali v vojsko, se je znašel * enakem okolju. Japonska vojska, ki je bila pred zrušenjeju, je postala še bolj divja. Vojaški oddelek, v katerem je služil Kaji, so poslali na rusko bojišče. Araki, ki je bil njegov prijatelj in hkrati odločen levičar, je kmalu našel pot na sovjetsko stran. Kaji pa tega ni mogel storiti, ker je bil va' njen. Njegov prijatelj Kageyama ga je imenoval za podčastnika, da bi mu s tem pomagal, ker bi ga v tem svojstvu uporabil kot inštruktorja. Njegov oddelek, pa čeprav nima orodja, koplje strelske jame. Nad Hirošimo eksplodira atomska bomba, sovjetska vojska že napada, smo pred koncem vojne
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.15	Protestantizem
18.30	Tedenska rubrika
o judovskem kulturnem in družbenem življenju
18.45	Športni dnevnik
19.00	Dežela moja
ČLOVEK, OZEMLJE, OKOLJE
Današnje reportaže so posvečene Parizu in sploh urbanistiki «pete republike». Filmi obravnavajo razne aspekte urbanistične ureditve novega dela Pariza, reportaža o Creitelu obravnava na primer rezidenčni del mesta,* ki so ga zgradili, potem ko so ves ta predel mesta zrušili. Nadalje film obravnava slovito pariško tržišče, ki so ga prav tako postavili pred nedavnim. Govor bo danes tudi o mogočnem pariškem novem letališču, ki nosi ime po generalu De Gaulu. Končno bo govor tudi o francoskih avtomobilskih cestah ter o pariškem središču Beaubourg, ki bo sčasom jedro kulturnega življenja francoskega glavnega mesta
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	Jaz in .. .
Oddajo pripravila Anna Zanoli
21.15	RISCHIATUTTO
Nagradno tekmovanje, ki ga vodi Mike Bongiorno
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10 in 14.10 šola
Pomlad v sadovnjakih, Reportaža o šoli, Aljaska, Oddaja za prosvetne delavce 9.35 Francoščina
16.40	Šolska TV
Razpad kolonialnega sistema
17.00	Sedmi kongres Zveze komunistov Slovenije
18.00	Obzornik
18.15	Otroški spored
18.55 Leonard Bernstein vam predstavlja PREOBRAŽENI BACH
19.45	Detel Nagajivček
20.00	DNEVNIK
20.25 Kam in kako na oddih
in Dolgoročno vremensko poročilo
20.40	Vitomil Zupan STRAH PRED LJUDMI
Druga zgodba nadaljevanke «Vest in pločevina»
21.20	Sedmi kongres Zveze komunistov Slovenije 22.05 DNEVNIK
22.20	Poročilo s kongresa ZK črne gore
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00	Risanka
20.15	DNEVNIK 20.30 Italijanski film
22.00	Nogometno srečanje BOR - DINAMO
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Nove plošče; 19.10 Spomin na J. Ukmarja; 19.35 Pisani balončki; 20.00 Šport; 20.35 Cajoli; «Pravica do ubijanja»;
22.10	Filmski motivi.
TRST
12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Pisan spored;
16.10	Simf. koncert; 19.30 Kronike.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Jutranja glas ba; 9.00 Glasbena galerija; 10.10 Šolska oddaja; 10.45 Glasba in na sveti; 12.00 Glasba po željah;
14.00	Turistične beležke; 15.10 O-pemj samospevi; 17.00 Mladinski klub; 17.45 Portreti; 18.00 Popevke; 19.00 Male skladbe velikih mojstrov; 20.00 Glasba v večeru;
21.00	Radijski oder; 22.35 Violinist Igor Ozim.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 12.10 Četrti spo red; 13.00 Četrtkov spored; 14.07 Prisluhnimo jim spet; 14.40 Ra dijska nadaljevanka; 15.10 Pro gram za mladino; 16.00 «Sončnica»; 17.05 Popoldanski glasbeni spored; 18.00 Pisan spored; 18.45 Sindikalno-ekonomska panorama: 19.40 Glasbeni program; 20.20 Ponovno na sporedu: 21.15 Sindikalna tribuna; 21 45 Knjižne novosti;
22.10	Pianist A M. Cigoli.
II PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Pa ročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.50 Orkester. 9.05 Pred nakupi: 9.35 «Vojna in mir» — nadaljevanka; 10.00 Pesem za vsakogar; 10.35 Na vaši strani; 12.40 Glasbeno-govomi spored; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža: 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Plošče.
HI PROGRAM
9.30 Glasba za otroke; 10.00 Koncert; 11.40 Plošče resne glas be; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Koralna glasba; 15.30 Simf. koncert; 17.10 Lahka glasba; 17.25 Enotni razred; 18 45 Kulturne aktualnosti; 19.26 Mozartova opera «Hidomenei».
SLOVFNIJA
7.00, 8.00,	10.00,	13.00, 15.00.
19.30	Poročila: 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola- Kitara in glasba 16. stol.; 9.35 Iz glasbenih šol: Tržič; 10.15 Po Talijinih poteh;
11.15	Z nami doma in na poti' 12.10 Operetni zvoki; 12.30 Kmetij ski nasveti; 12 40 Pihalne godbe.
13.30	Priporočajo vam . ..; 14.10 Kaj vam glasba pripoveduje: 14.40 Enajsta šola; 15.40 Poje Maria Callas; 16.00 «V-tiljak»; 16.40 M. Marinko: Iz spominov; 17.10 Sim fonični koncert: 18 00 Aktualnosti;
18.15	Plesni orkester:	18.30 Iz
kasetne produkcije; 18.45 Kulturna kroni ja; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19 15 Ansambel Atiia Sossa: 20 00 Četrtkov večer; 21.00 Narod si bo pisal sodbo sam; 21 40 Glasbeni nokturno: 22.15 Popevke: 23.05 L Cankar: O slovenski kulturi;
23.15	Baročna violinska glasba.
SPORT SPORT SPORT
4. aprila 1974
KOLESARSTVO
ZARADI ZADNJIH NEUSPEHOV
Belgijec E. Merckx letos ne bo tekmoval na «Giru»
Kot vse kaže, pa se ne bo odrekel nastopu na «Touru»
MILAN, 3. — Belgijec E. Merckx, kot vse kaže, se letos ne bo udele-mednarodne kolesarske dirke ♦Giro d’Italia». To je sporočil da-f-es Giorgio Albani organizatorjem p	Po svojem povratku iz
Belgije. Vest je močno presenetila Vss italijanske ljubitelje kolesar-stya, posebno pa, seveda, organizatorje «Gira».
Albani je povedal, da je Merckx Povedal svojo odločitev njemu in Ambrogiu Molteniju ob priliki prebere filma o njegovem življenju.
Že doslej ni bilo povsem jasno, se namerava Merckx udeležiti največje italijanske dirke, vendar Pa je prevladovalo mnenje, da bo nastopil tako na «Giru» kot na «Tonno», zlasti ker se je med zimo zelo vztrajno pripravljal na letošnjo sezono. Zdaj pa vse kaže, da se io po zadnjih neuspehih odločil dru gače. «Tour de France» je ostal ajper še nadalje njegov glavni cilj, odrekel pa se je nastopu na «Giru dltalia». Za francosko dirko se je odloči] zato, ker lani ni nastopil na njej, ampak na španski «Vuelti».
Albani je ob odločitvi belgijskega kolesarja izjavil to: «Naša kolesarska hiša Molteni ob njegovi odlo-oitvi ne more storiti dejansko ni-oe.snr: kolo pač poganja le Merckx. /n o.hko 1® še upamo, da bo svojo odločitev spremenil. Ker ga pa do-on° poznam, sem prepričan, da svojo odločitve ne bo več spremenil.»
žati na razliko enega samega meta. Tik pred koncem so Španci dosojeni kazenski strel metali iz onta, ne pa na koš, zavlačevali so igro in tako Ignisu odvzeli pokal, katerega je italijansko moštvo doslej osvojilo že trikrat.
* * m
LENINGRAD, 3. - Košarkarice leningrajskega Spartaka so v prvi
finalni tekmi za pokal pokalnih prvakinj premagale italijansko peterko Geasa z 68:58 (33:32).
OBVESTILO
ZSŠDl sporoča, da so uradi odprti za občinstvo vsak dan od 8. do 14. ure v Ul. Ceppa 9. telefon 31119.
KOŠARKA
TEDENSKI PREGLED
Polet bi lahko letos dosegel v prvenstvu mladincev še vec
Zopet so se ponovile v prvenstvu kadetov nerodnosti med tekmo Bor ■ Inter 1904
Promocijsko prvenstvo
Tudi predzadnje kolo promocijskega prvenstva ni prineslo presenečenj. Libertas iz Trsta je odpravil košarkarje iz Barkovelj in se bo tako skupno z Italo boril na kvalifikacijah za vstop v D ligo.
Od slovenskih predstavnikov je tokrat Kontovel počival, Bor pa je gostoval v Tržiču, kjer je doživel
BUENOS AIRES, 3. - Argentinski “dksar Carlos Monzon bo branil na-slov svetovnega prvaka srednje bok-^rske kategorije 20. julija v Bue-n°s Airesu proti kolumbijskemu izzivalcu Valdezu
hitrostno drsanje
NA 1000 IN 1500 METROV
Dva svetovna rekorda Averine
MOSKVA, 3. — Sovjetska drsalka Jatjana Averina je izboljšala sve-mvni rekord v hitrostnem drsanju 1,3 ledu na progi 1000 metrov s ča-s°m 1’26”40 in je s tem znižala ža devet desetink čas prejšnje pr-takinje Američanke Ann Henning. *ceraj pa je Averina izboljšala tu-m svetovni rekord na progi 1500 m * 2T4”.
košarka
V	finalnem srečanju v Nantesu
Ekipa Ignisa predala pokal prvakov Realu
V	Nantesu je sinoči Real Madrid Premagal Ignis v finalnem sreča-
tekmovanja za pokal evropskih Prvakov z izidom 84:82.
Srečanje je bilo v zaključnih mi-butah zelo napeto, saj je Italijanom hspelo v zadnjih sekundah izid zni-
Trebenski Primorec je opravil letos v 3. AL zelo uspešno prvenstvo, saj so njegovi napadalci cesto spravljali nasprotne vratarje v hude težave, kot se je to zgodilo tudi Unionovemu igralcu št. ena
iiiiii m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|[;aaai|||l|l|i||||ui|iiiii,ii,l,iii,il,ii,„i,ll„,ii,iill m 11,1111,1,1,iiiii,iii,i,,iII,iIII|iIi
OLIMPIJSKE IGRE
ZA LETO 1980
Moskva zahteva olimpijske igre
MOSKVA, 3. - Predsednik sovjetskega olimpijskega odbora Konstantin Andrijanov je v nekem intervjuju izjavil, da bi bila dodelitev letnih olimpijskih iger leta 1980 Los Angelesu kršitev tradicije olimpijskih iger. Leta 1976 bodo namreč igre v kanadskem Montrealu, do slej pa se še ni zgodilo, da bi bile dvakrat zaporedoma na istem kontinentu. Doslej je kandidaturo za organizacijo olimpijskih iger 1980 predložila Moskva, nato pa šele ameriški Los Angeles.
* * «
Rimsko sodišče pa je obsodilo danes na sedem mesecev zapora rimskega navijača Carla Rossija zaradi upiranja in poškodbe javnih funkcionarjev' med hedeljskim derbijem v Rimu.
ODBOJKA
8. turnir prijateljstva
V derbiju najboljših borovci zmagovalci
To je bilo zadnje moško srečanje v okviru TP
visok poraz. «Plavi», ki so igrali v okrnjeni postavi, so s prikazano igro razočarali, saj so jim nasprotniki brez velikih težav uhajali na koš. Tudi v napadu borovcem ni šlo, saj so tokrat zbrali najnižji izkupiček (46 točk).
IZIDI 15. KOLA
POM - Bor 90:46, Libertas Trst -Libertas Barkovlje 93:60, Itala - CGI Milje 69:58, Sagrado - Viilesse n. o. Počitek: Kontovel.
LESTVICA
Itala Gradišče 15 14 1 1107:895 15 13 2 1155:953 15 10 15 8 15 15 14 14 14
Libertas Ts POM Tržič Sagrado CGI Milje Lib. Barkovlje Kontovel Viilesse Bor
5 7 7 8 6 9 3 11 3 11
985:884
945:932
888:893
906:991
782:911
868:1059
2 10 913:1210
Ije - SABA, Lloyd Adriatico - Inter 1904.
LESTVICA
Inter 1904 L. Adriatico SABA Bor
Inter Milje Scoglietto
656:324
594:322
680:460
625:477
313:666
242:801
ZARADI NEDAVNIH IZGREDOV
Nogometno igrišče Rome suspendirano za dve nedelji
RIM, 3. — Nogometni disciplinski sodnik je danes izključil igrišče Rome za dve nedelji zaradi izgredov, do katerih je prišlo v nedeljo na olimpijskem stadionu v Rimu med nogometnim srečanjem italijanske A lige Roma — Lazio.
Bor — Olympia Gorica 3:0 (15:5, 15:7, 15:9)
BOR: Požar, Vodopivec, Kralj, Fučka, Plesničar, Može, Neubauer, Prašelj, Ugrin in šiškovič.
OLYMPIA: Soban, B. in M. Špacapan, Kranner, Ferfolja in Antonič.
SODNIK: Russo, zapisnikar: Do-riguzzi.
S tekmo Bor --Olympia se je končal izločilni del letošnjega «8. tur-tììrja prijatèljstvas.' pri'''članih na tržaško-goriškem področju. Glede na predhodne izide je bil ta obračun le gola formalnost, ker sta imeli že prej obe ekipi pravico do nastopa v sklepnem turnirju, ki bo konec tega meseca. Temu primerna je bila tudi prikazana odbojka, saj niso pokazali nič posebnega ne poraženci in niti zmagovalci. Obe ekipi nista nastopili v najboljši postavi, posebno okrnjeni pa so bili gostje. Tekma je bila torej le prestižnega pomena in Bor je povsem zasluženo končni zmagovalec našega področja. V štirih tekmah
Tak« je izgledal zadnji del proge (pred ciljem) letošnjih 8. slovenskih zimskih športnih iger na Piancavadu
je izgubil samo dva seta in to proti slabšima tekmecema, Bregu in Domu iz Gorice.
Že uvodni razpleti so kaj kmalu pokazali, da Olympia ne bo zmogla proti Boru prav nič. Kljub temu, da so se gostje veliko več trudili kot domačini, so se kaj kmalu pokazale njihove slabosti in prava vrednost. Tu pa tam je bila njihova prizadevnost kronana z uspehom, toda preko petih točk v prvem setu niso zmogli.
Podobnim razpletom smo bili priča tudi v drugem nizu.
V tretjem setu so domačini povedli kar z 12:3. V "nadaljevanju so močno popustili in igra je postala nekoliko dolgočasna. Do konca srečanja je Olympia izbojevala devet točk, to je pa bilo tudi vse.
G. F.
TURNIR PRIJATELJSTVA - ŽENSKE
Dekleta Dora A odpravila Slogo
Sinoči je v Trstu, v okviru «Turnirja prijateljstva» za ženske, še-sterka Bora A premagala Slogo s 3:1 (15:10, 15:12, 11:15, 15:5).
NOGOMET
Včeraj je bilo odigrano 25. kolo jugoslovanskega nogometnega prvenstva v 1. ZNL. Končalo se je z naslednjimi rezultati:
Zagreb — Crvena zvezda 0:2 Svoboda —	Vardar	1:2
Partizan —	Olimpija	0:0
Velež — Hajduk	1:0
Proleter —	Željezničar	1:0
Sarajevo —	Borac	2:0
Čelik — Beograd	1:0
Radnički — Vojvodina	1:1
Tekma med Borom in Dinamom bo danes.
Po današnjem 25. kolu vodi še vedno Hajduk z 32 točkami kolikor jih ima tudi Velež, 3. je Crvena zvezda z 9, 4. Čelik z 28 točkami, 14. je Olimpija s 23 točkami.
V 2. zvezni jugoslovanski nogometni ligi — zahod je Novi Sad premagal Maribor z 2:0, Igman pa Mercator prav tako z 2:0.
PRIHODNJE KOLO (6. 4.)
Bor - Kontovel (16.00), CGI Milje - Libertas Trst, Libertas Barkovlje Itala, Villesse - POM Tržič. Počitek: Sagrado.
OCENE P.d.: Fabjan (B) 2, Ba-razzutti (B) po eno točko.
SKUPNO: Starc (K) 16, A. Zava-dlal (K) in Fabjan (B) 10, R. Kralj (K) 8, Klobas (B), Kapič (B) in Barazzutti (B) 6, Koren (B) 4, Vatovec (B), M. Kralj (B), Francia (B) in D. Zavadlal (K) 3, Luksa (K) 2, Kafol (K), Hrvatič (B) in B. Daneu (K) po eno točko.
Mladinci
V zadnjem kolu prvenstva mladincev so poletovci osvojili četrto prvenstveno zmago. Kljub obilnemu izkupičku, ki so ga dosegli naši košarkarji (99 točk), pa s prikazano igro niso zadovoljili. Igrali so nezbrano, kar so seveda izkoristili gostje.
Po uradnem zaključku prvenstva so poletovci torej osvojili osem točk. kar je za slovensko ekipo najboljši uspeh v tem prvenstvu, ki je na visoki ravni. Vseeno pa bi od pole-tovcev pričakovali več, saj so nerodno zgubili več tekem (Radici Arte B, Tigers, Radici Arte A).
Naši košarkarji bodo morali odigrati še dve zaostali tekmi.
Zmagovalec tega prvenstva je moštvo Italsider, ki je izgubilo le e-no tekmo s Patriarco. Nedvomno pa je najmočnejša ekipa mladincev Patriarca iz Gorice, ki si je z drugim mestom prav tako priborila pravico do nastopa v kvalifikacijah za pokrajinski naslov. Po vsej verjetnosti bo Patriarca v tretji tekmi premagala Italsider, saj bodb Goričani nastopili s svojo najboljšo postavo. Košarkarji, kot so Marušič, Soro in Furlan, so namreč igrali v prvenstvu B lige in bodo tokrat ojačili mladinske vrste Pa-triarce.
LESTVICA PO ZADNJEM KOLU Italsider 28 točk, Patriarca 24, Lloyd Adriatico 20, Tigers 18, Radici Arte A 12, Servolana 10, Polet 8, Radici Arte B 6, Itala 4.
Polet bo moral odigrati dve zaostali tekmi: proti Radici Arte A in proti Radici Arte B. Obe tekmi bodo poletovci igrali doma.
OCENE P.d.: Adrijan Sosič 2, E-di Sosič 1.
SKUPNO: Adrijan Sosič 18, Kraus 6, Guštin in Gantar 5, Daneu in Edi Sosič 4, Škerlavaj 2, Jugovič, Tavčar in Dolenc po eno točko.
Kadeti
O sobotni tekmi med Borom in Interjem 1904 je le malo povedati. Šlo je po predvidevanju: borovci so bili v prvem polčasu enakovreden nasprotnik Interju 1904, sodnik je sodil le eni ekipi, trije boljši borovci so zapustili igrišče, ko je bilo stanje izenačeno. In tekma se je tako končala. Borovi navijači so se pri tem zelo ogreli. Proti društvu bodo podvzeli disciplinske u-krepe.
IZIDI 7. KOLA
Bor - Inter 1904 63:94, SABA -Scoglietto 141:23, Inter Milje - Lloyd Adriatico 32:112.
PRIHODNJE KOLO (6. 4.) Scoglietto - Bor (16.30), Inter MI-
OCENE P.d.: Žerjal 2, Klobas 1.
SKUPNO: Vatovec 6, Košuta in Klobas 5, Parovel in Žerjal 2, Renato Furlan in Perko po eno točko.
Dečki
V	obeh skupinah so nastopile vse tri naše peterke. Boc in Kontovel sta zmagala, Polet pa je nepričakovano zgubil proti Flaminiu. Kontovel je celo presegel stotico proti šibki peterki Libertasa. Bor se je moral resno potruditi, da je lahko odpravil požrtvovalne košarkarje druge ekipe Lloyda.
V	soboto čakata naši ekipi dve težki srečanji. Kontovel bo igral ppoti Lloydu Adriaticu A za prvo mesto, Bor pa proti CGS za drugo mesto. Že to priča, da so naša mladinska moštva začela žeti sadove plodnega dela.
SKUPINA A IZIDI 6. KOLA
CGS - Inter 1904 52:82, Lloyd A-driatico B - Bor 43:59, CGI Milje -Don Bosco 17:78.
LESTVICA
Inter 1904	5	5	0	439:178	10
CGS	5	4	1	289:225	8
Bor	5	4	1	273:220	8
Don Bosco	5	3	2	310:196	6
Servolana	5	1	4	244:268	2
Lloyd B	5	1	4	174:350	2
CGI Milje	6	0	6	140:444	0
PRIHODNJE KOLO (6.4.)
Bor - CGS (17.30), Inter 1904 -Don Bosco, Servolana - Lloyd A-driatico B. Počitek: CGI Milje.
SKUPINA B
Feroviario - Lloyd Adriatico A 28:117, Flaminio - Polet 40:32, Libertas - Kontovel 18:115. Počitek: Italsider.
Lloyd A Kontovel Italsider Flaminio Polet
Ferroviario Libertas
LESTVICA 5 5 0
4	4 0
5	3 2 4 3 1
594:250
313:159
259:245
197:195
5 1 4 237:273 .50 1' 4 196:310 606 111:585
(P), K. 2, Rau-po eno
PRIHODNJE KOLO (7.4.) Lloyd AdriatJČo A: - Kontovel (10.00), Italsider - Flaminio, Polet - Ferroviario (11.00), Počitek: Libertas.
OCENE P.d.: Race (B) in Dovgan (B) 2, K. Starc (K), čuk (K), I. Starc (K), Leniša (P) in Dovgan (B) po eno točko.
SKUPNO: V. Sosič (P) 7, Bruno Furlan (B) 6, čuk (K) in Udovič (B) 4, Ban (K), Danev Starc (K) 3, I. Starc (K) ber (P) in Leniša (P) točko.
b.l.
MINIBASKET
Turnir v minibasketu za A skupino, v kateri sta nastopali tudi dve slovenski ekipi, Kontovel in Polet, se je zaključil. Kontovelci so se uvrstili na prvo mesto, skupno s Ferroviariom in Sabo. Zato bodo potrebna še dodatna srečanja med temi tremi ekipami, prvi dve pa se bosta uvrstili v finalni del tekmovanja.
Zelo dobro je na tem turnirju i-gral tudi Polet, ki se je povsem zasluženo uvrstil na četrto mesto. Najboljši, strelec prvenstva je bil igralec Sabe Simeone, ki je dosegel kar 112 košev, drugi pa je bil s 106 koši Bukavec.
Lestvica:
Kontovel	6	5	1	10
Ferroviario	A	6	5	1	10
Saba	6	5	1	10
Polet	6	3	3	6
Fornis B	6	2	4	4
Fornis A	6 15	2
Ferroviario B	6	0	6	0
Domači športni album
V nedeljo so bile na PiancavaFlu 8. ZSŠL Absolutni prvak je postal Andrej Križnič od openskega Poleta
Naslov prvaka SPDT za leto 1974 je osvojil Borut Deško
Med mladinci je osvojil srebrno kolajno Aleš Žetko od SK Raketa
Branko Jazbec je SK Raketa priboril med mladinci tudi tretje mesto
TONE
SVETINA
Gledal je, kako se Stane, oprtan z nahrbtnikom, preudarno 'rzPenja : kot bi bil domenjen s steno, da ga ne bo nikoli J'kzoòarala in vrgla s sebe.
«Lepo je, če ima človek prijatelja,» si je mislil. «Prijatelj mnogo bolj zanesljiva postavka kot ženska. Trdnejši je. Odnos z žensko je stalno ogrožen od kakega tretjega, ki lahko pride vmes. Poleg tega je ljubezen navadno boleča stvar.., Saj je zmagala celo Juga... Toda z njim in z njo je drugače. On nima Tinci kaj očitati, kvečjemu ona njemu. Tu, sredi stene je začutil, da je z njo nekaj izgubil. Iz njegove duše se je izlilo nekaj svetlobe, postal je bolj trd, vedel je, da je pripravljen na večja tveganja. Le mati ntu je še vedno postavljala neko mejo. Ne sme je prizadeti ® svojo nepremišljenostjo ...
Tince pa se je odrekel ne samo zaradi triglavskega stebra — ta se je pomaknil nekam naprej v nedoločen 6as — temveč tudi zato, ker je v njem zmagala stena, ki niu pomeni več kot ženska. Za potepanje, boj, tveganje in neznanske napetosti mu je več kot za zakonsko posteljo. Toda Tinca ga je v zadnjem pismu le prizadela : «... Pokorim se usodi. Ni me namenila tebi in ne tebe meni. Zato bo taho bolj prav, da dosežeš svoj cilj. Kjerkoli boš, te bo
spremljala moja misel. Zdaj vem, da je ljubezen, Id ničesar ne išče za povračilo, močnejša od tiste, ki postavlja pogoja Vse med nama je bilo prelepo, da bi se lahko uresničilo Prost si, naj te moje čustvo ne moti. Upam, da bova ostala prijatelja. Vsega, kar si želimo, ne moremo imeti; samo za malo prostora v tvojem srcu te prosim...»
«Morda še vedno upa, da bi se kaj spremenilo,» je pomislil. «Morda so to besede trenutnega razpoloženja in bodo sčasoma utonile v pozabo...» Nič več se ni oglasila po tem in tudi on ji ni pisal. Toda čeprav je mislil, da jo bo lahko pozabil, se je v gorah vedno spomnil nanjo. Če človeka odstraniš iz svojega sveta, to še ne pomeni, da ga ni bilo. Nekje v ozadju ostane, pritajen, tu živi ali usiha kot vsako resnično življenje.
Naj te življenje tre tako ali drugače, prenašati moraš, kar si sam naložil, in nekaj tistega, kar ti naiože drugi. Kdove kaj vleče s seboj čez steno Stane? Ne vidi v njegovo dušo, čeprav sta zvezana z vrvjo...
Čim više sta bila, tem bolj razkošna svetloba ju je obdajala. Grapa je postajala prijazna, dokler se ni zaprla z gladkimi, nedostpnimi skalami. Umaknila sta se jim po policah v steber, kjer sta prilezla na vrh brez posebnih težav.
šla sta po robu stene, dokler nista našla prijetnega mesta za počitek. Pred njunimi očmi je vstala stena, od sonca obsijana. V njej je viselo mnogo plazov. Včasih se je kakšen odtrgal. Zabobnelo je navpično prostranstvo in odmevalo, kot bi se gore pogovarjale med seboj.
Kdove zakaj je Jug tako rad hodil v to grapo in zakaj je tako rad ogledoval Sfingo? Zazrla sta s« v njen orjaški obraz. Sončni prameni so se sprehajali po njem kakor blažen smehljaj dekleta, ki ljubi. Ko pa je oblak zakril sonce, ji je senca spremenila obraz v gube jezljivega starca. Videla sta, kako so bežeči oblaki spet zbrisali to podobo
in nadeli Sfingi nov izraz. Tako se igra svetlobe in sence ponavlja še in še, v nedogled...
«Vse se spreminja... Kaj neki snuje usoda človeku tisti trenutek, ko se spočenjajo vzvodi neznanega...» je zamišljeno rekel Stane.
Vstal je, si prižgal cigareto in se zamaknil v globino. Nadaljeval je:
«Nama Je bila usoda naklonjena, Jugu ne...»
«Preveč si je želel naenkrat,» je dejal čop. Odvezal je nahrbtnik. Bil je čas za hrano.
«škoda Juga! Kaj vse bi bil dosegel!»
Stanetove oči so potovale iz temačne grape prek gradkih sten vse do obraza, ki je ta trenutek visel nad globino svetel, skoraj gladek in bleščeč. «Zakaj plezamo?» se je vprašal! «Poleg vsega, kar pišejo in govore, bi si lahko zastavil vprašanje, zakaj živimo. Dobil bi tisoč odgovorov...»
«Kaj	sl	tako zamišljen?» je	vprašal	Joža, ko Stane le
ni odmaknil pogleda od globine.
«Zakaj plezamo, sem razmišljal.»
«Jaz	ne	razmišljam o tem,	pa me	vseeno zanima, do
česa si se prikopal ti.»
«Ko sva plezala in sem mislil na Juga, se md je utrnila ta misel. V steni rešuje vsak plezalec dva osnovna problema. Eden je ta, kako bo ukanil navpičnost in težnost ter se prebil skozi šibke točke stene navzgor k svojemu cilju — vrhu. Drugi	problem prineseš s	seboj. To je gonilna sila,
motiv za vzgon. Zabrisan je v spopadu med nekimi željami! ki so v nasprotju z možnostjo, čim večja nasprotja nastajajo, tem silnejši je vzrok, ki žene človeka v višino, tem močnejša je	volja,	ki	hoče streti odpor.	Tu je	odgovor za zmago
ali poraz na vsakem metru težav, ki jih je z običajnimi sredstvi še mogoče obvladati. Zadeti to ločnico je vsa umetnost tveganje, ki ni tveganje...» Od tod dalje so se mu misli porazgubile.
,	----- “'“-“J "cuus'icuiega. iucu tam, kjer
mislih, da vse razumemo...» je čez nekaj časa c
grebenu sta se spuščala navzdol. Pod njima težah dve dolini. Na eni strani Trenta, na drugi V Gore s snežnimi zaplatami pod vrhovi so se kopal prelestni luči. Sonce je drselo z zenita, žgalo je v kožo in kot bi zabadalo vanje tisoče razžarjenih igel.
Skalam v slovo je Joža zavriskal. Splašil je jato m so jima privreščale prek glav. Odmev se je kotalil ir prazmh sten vse do ledenika. To je bil krik življenja, po nmdb višinah, po plameneči rosi, po sinjih planji neba. To je izzivanje mrtvega kamenja, med katerim bodlo izpod snega na tisoče trav, cvetic in drevesa Tc bilo življenje, ki ga ni bilo videti nikjer, pa je klilo v videz mrtvem gorovju povsod, na vsakem koraku kot t bnžno valovanje neustavljivega.
V	črnem očesu noči se je dvigala k zvezdam In oblakor konica gore. Bila je kot ost kopja, ki je napovedalo nebi do j, kot rezilo, ki čaka, da se nanj nasadi oblak da mi prepara trebuh.
V	d™gl,	stene. že skoraj pod vrhom, je skoz
temo utripala lučka. Ljudje, ko so jo gledali, so ugibal! kaj neki se je spet pripetilo. Glej, tik ob vrhu gore, kje
gladko’ obstane misel... Morda gre za življenje Kdo bi vedel, kaj se dogaja zgoraj. Sta plezalca blizi zmage ali blizu poraza? Znano je bilo samo, da je tan nekje meja med smrtjo in življenjem zabrisana.
Skrb je šla na krilih vetra po vsej dolini. Vedeli so, di sta Pavla in Guera že tri dni v steni.
(P'Mlaijevanit sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374

»RIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101 603-45361
«ADII» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca' trgovski 200. finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri • •
Stran 6
4. aprila 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja m tiska ^ ZTT ^
PO PISANJU TEDNIKA «L’ESPRESSO»
Oster polemični napad sen. Mercatore na Fanfanija in na predsednika Montedisona
Dosmrtni senator je intervju že demantiral
RIM, 3. — Jutrišnja številka tednika «L’Espresso» bo objavila daljši članek novinarja Lina Januzzi-ja, ki pod naslovom «La telefonata» objavlja pogovor z dosmrtnim senatorjem Merzagoro. V članku navaja vrsto izredno ostrih Merza-gorovih izjav na račun italijanskega vodilnega političnega razreda in zlasti proti tajniku KD Fanfaniju. Sen. Merzagora je sicer intervju že demantiral, vendar je novinar Jannuzzi potrdil, da je zapisal samo kar je Merzagora dejal v dveh pogovorih in med telefonskim intervjujem. «Na vsak način,» je dodal Jannuzzi, «imam točne zapiske pogovorov in jih lahko objavim.»
Po pisanju «L’Espressa» je Merzagora dejal, da so odvzeli sodstvu preiskavo o «črnih podporah» Montedisona in jo predali parlamentarni komisiji, da «bi nekaterim osebam pomagali, drugim pa grozili; v bistvu pa zato, da bi vse poskrili». Merzagora naj bi še dejal, da «v preiskovalni komisiji je neka oseba, ki jo je Valerio (bivši predsednik Montedisona) podkupil» in da sta v zadevo Montedison vpletena tudi Piccoli in Rumor. Dejal naj bi tudi, da se za predsedni-
kom komisije skriva neka visoka osebnost. Na vprašanje, če gre za Cefisa (predsednika Montedisona) ali za Fanfanija, pa naj bi odgovoril: «Cefis je zelo inteligenten in ambiciozen. Izredno nevaren človek. Fanfani pa nebrzdano napada. Skupaj imata ogromno moč in ne vem, kdo ju bo lahko ustavil. Zadostuje da pomislimo, kaj se dogaja s tiskom. Fanfani in Cefis sta teoretika in režiserja tega sistema oblasti in poldržavnega in državnega podkupovanja.»
V zvezi s preiskavo o Montedi-sonu naj bi Merzagora še dodal, da bo povsem neučinkovita, če se ne bo sodstvo opogumilo in da je možno, da v zakonu o javnem finansiranju strank vrinejo amnestijo za vse dosedanje goljufije.
Umberto Agnelli o krizi Fiata
TURIN. 3. — Aprilska številka mesečnika «Illustrato Fiat» objavlja daljši intervju s pooblaščenim u-pravnikom Fiata Umbertom Agnellijem. Agnelli navaja težave, v ka-
....................................milili
MED VRTANJEM TUNELA POD GRAN SASSONI
Minerca umrla zaradi eksplozije v predoru
Smrtni nesreči tudi v livarnah Itaisider
L’AQUILA, 3. — Dva delavca sta umrla in štirje so bili hudo ranjeni pri eksploziji v predoru nove avtoceste L’Aquila - Gran Sasso. V poznih jutranjih urah so pripravili dinamitni naboj, ki pa jim je predčasno eksplodiral. Šest delavcev, ki je stalo v bližini, je vrglo več metrov daleč in jih zasulo z zemljo. Delovni tovariši so jim takoj priskočili na pomoč, vendar za dva ni bilo več pomoči. Žrtvi nesreče sta 36-letni specializirani minerec Gio-van Battista Maggeroni iz Rietija in 35-letni minerec Francesco Di Loreto prav tako iz Rietija. Zdravstveno stanje ranjencev ni zaskrbljujoče.
Predor pod goro Gran Sasso za novo avtocesto, ki bo povezovala L’Aquile z naravnim parkom in turističnimi centri tega področja, koplje podjetje Farsura iz Rima (isto, ki bi moralo dograditi zidani dok v tržaškem novem pristanišču). Vodstvo podjetja je sporočilo podrobnosti nesreče, vendar niso še znani vzroki eksplozije. Sodna oblast je uvedla preiskavo.
Že lani se je v tem dvojnem predoru pripetila huda nesreča. 22. avgusta sta trčila podzemska vlaka in so umrli štrije delavci.
* • •
TARANTO, 3. — Preteklo noč je v livarni Itaisider umrl 31-letni industrijski izvedenec Mario Galoppi iz Arezza, 25-letni specializirani delavec Paolo De Padova iz Taranta pa leži v bolnišnici v smrtni nevarnosti. Smrtna nesreča se je pripetila v oddelku za aglomerate med čiščenjem strojev. Iz ventila je ušla večja količina ogljikovega oksida, ki je zastrupila številne delavce, ki so stali v bližini. Vse so odpeljali v bolnišnico, vendar je Galoppi u-mrl že med potjo. Stanje ostalih za-
•lllllllllllllllllimtIIIIIHIIMHimiMIIIIIIINIUHUlllllll
7. kongres ZKS
(Nadaljevanje s 1. strani)
strupljenih delavcev, z izjemo De Padove, se izboljšuje.
Sodna oblast je uvedla preiskavo, da bi ugotovila zakaj je bil ventil odprt. Po pravilih nadzorništva za delo morajo med čiščenjem hermetično zapreti vse ventile.
* # #
NEAPELJ, 3. — Tudi v tukajšnji livarni Itaisider se je ponoči pripetila smrtna nesreča. Elektrikar zasebnega podjetja, ki preurejuje staro transformatorsko centralo, se je dotaknil električnega voda in na mestu umrl. Žrtev nesreče je 26-let-ni Vincenzo lengo iz Bagnolija. Preiskava bo morala ugotoviti, zakaj je bil vod pod napetostjo, čeprav so v centrali opravljali popravila.
hoče nočeš — potisne vsakogar, ki deluje proti socializmu in socialističnemu samoupravljanju na položaj kontrarevolucije in na službo mračnih reakcionarnih sil v svetu.»
Predsednik izvršnega sveta Slovenije Andrej Marinc se je zadržal pri nekaterih vprašanjih razvoja. Dejal je, da si ni treba delati iluzij, da so odstranjeni vsi razlogi negativnih teženj in pojavov, da pa bi bilo istočasno napačno podcenjevati dosedanje uspehe pri uresničevanju ustavnih amandmajev.
V opoldanskem odmoru je član CK ZKS Franc Šetinc priredil kosilo za predstavnike Slovencev iz Avstrije in Italije ter za predstavnike komunističnih partij Avstrije za Koroško in štajersko ter Italije za Furlanijo - Julijsko krajino. Zdravice z željami za dobro in uspešno delo kongresa in za krepitev naprednih in demokratičnih sil v svetu, so izrekli deželni sekretar KPI za Furlanijo • Julijsko krajino inž. Cuffa-ro, sekretar koroške delegacije KP Avstrije Raimund Arnulf, za zamejske Slovence pa Boris Race.
Kongres se bo nadaljeval jutri delom komisij in sicer v komisiji za družbenopolitični razvoj in politični sistem, v komisiji za vprašanja in izobraževanje kulture in znanosti, komisiji za mednarodna politična in ekonomska vprašanja ter v komisiji za organiziranost, razvoj in statut Zveze komunistov Slovenije.
Trije roparji izginili s 45 milijoni lir
MILAN, 3. — Trije roparji so napadli bančna uslužbenca in jima odnesli vreči, v katerih je bilo 45 milijonov lir. Uslužbenca banke Rosemberg sta se peljala v fiatu 124 proti podružnici, ko so ju roparji prehiteli s hitrim avtom vrste bmw in ju s strelnim orožjem prisilili, da sta se ustavila in jim izročila denar. Roparji so zbežali s svojim avtom in s fiatom, ki ga je policija kmalu pozneje našla — seveda praznega.
terih se nahaja največje italijansko industrijsko podjetje zaradi splošna gospodarske križe in zaradi svojih specifičnih problemov, ter nakazuje vrsto predlogov za rešitev te krize.
Umberto Agnelli ugotavlja, da se Fiat otepa med številnimi problemi, ki jih je navedel že pred časom: pomanjkanje konkurenčnosti zaradi omejitve nadur, množična odsotnost od dela, stalno sindikalno oporekanje, nizke cene pri prodaji, naraščanje cen surovin. «Zlasti pa v Italiji ni bilo in še ni takega načrtovanja in jasnih razvojnih smernic,» ugotavlja Agnelli, «ki bi nam dovoljevale uspešno načrtovanje proizvodnje in investicij.»
Zatem voditelj Fiata navaja nekaj podatkov: zaradi energetske krize in zaradi nove delovne pogodbe, trdi Agnelli, se je prodaja znižala za 25 odst. v tujini in za 40 odst. v Italiji. Po drugi strani pa je moralo podjetje odšteti kar 100 milijard lir več za višje plače. Upravitelj Fiata zatem analizira možnosti, ki jih ima velika torinska industrija, da ohrani svojo neodvisnost. Po njegovem mnenju je vse odvisno od konkurenčnosti s tujimi industrijami. Če bo Fiat manj konkurenčen, bo prav gotovo prišel v roke tujih kapitalistov. V zvezi z vladnim in sindikalnim predlogom, naj Fiat preusmeri del svoje proizvodnje in investicij na področje javnih prevoznih sredstev (avtobusi, vlaki in drugo), je Umberto Agnelli dejal, da se sicer s tem predlogom strinja, da pa ne zadostuje za premostitev krize.
Intervju zaključuje s pozivom, naj vse sile — podjetje samo, vlada, sindikati — najdejo ob skupnem sodelovanju rešitev za krizo, ki je najhujša, kar jih je industrija Fiat doživela v 75 ietih svojega obstoja.
Pokončno zatrta epidemija kolere
RIM, 3. — Na daftašnjem sestanku za preprečevanje epidemije kolere, ki mu je predsedoval minister za zdravstvo Vittorino Colombo, so navedli podatke zadnje raziskave. Po teh izsledkih kaže, da v Italiji ni več bacilov kolere, «zloglasnih» vibrionov in je torej epidemija popolnoma zatrta. Vsekakor so sprejeli vse potrebne ukrepe za preprečitev morebitnih novih primerov o-kuženja.
V državah NATO urijo vojake v mučenju
LONDON, 3. — Mednarodna organizacija za človekove pravice «Amnes-ty Internacional» je naslovila na države članice Atlantskega zavezništva poziv ob 25. obletnici te organizacije, naj se zavzemajo proti mučenju jetnikov. V zadnjih časih so namreč ugotovili, da redno učijo vojake tehnike znanstvenega mučenja v Grčiji, na Portugalskem, v ' Turčiji, ZDA, Veliki Britaniji, Belgiji, Zah. Nemčiji in na Holandskem.
Tudi med podelitvijo fihnskih nagrad «Oscar» se za kulisami, prav ko je Elisabeth T aylor stopala
je pojavil goli «streaker». Stekel je preko odra in izginil na oder. Kot kaze, ji je ob pogledu na golega mladeniča
Danes se v Catoniani nadaljuje sodna obravnava
NEGOTOVOST IN DVOMI NA PROCESU VALPREDA
Pričakovanje za razsodbo kasaeijskega sodišča, ki bo odločalo o upravičenosti zahteve po združitvi procesov Valpreda in Freda • Ventura
CATANZARO, 3. — Pred porotnim sodiščem v Catanzaru se bo jutri nadaljeval proces proti Pietru Val-predi, Emilu Borgheseju, Robertu Gargamelliju in Mariu Merlimi, ki so obtoženi pokola v kmečki banki na Trgu Fontana v Milanu. Predsednik sodišča dr. Zeuli je bil prejšnji teden prisiljen prekiniti razpravo, ker se branilec Oliva Della Savie ni javil v sodni dvorani, spričo stavke catanzarskih odvetnikov pa ni mogel imenovati uradnega branilca.
Istega dne se je tudi zvedelo, da se je generalni pravdnik pri kasa-cijskem sodišču izrekel za združitev procesov Valpreda in Freda - Ventura. Tožilec je nadalje poudaril, da bi morali poenoten sodni postopek zaupati catanzarskemu sodišču. Kasacijsko sodišče bo o vprašanju razpravljalo v kratkem, baje 19. aprila in šele tedaj se bo zvedelo, če se bo proces nadaljeval, ali če ga bodo ponovno odložili in združih' s procesom proti fašistom iz Veneta.
Jutrišnja razprava se bo zato
šlo precej na smeh
.................................niniinm...........................milil......................................................................
Obtoženi goljufije ker so pomagali Vietnamu
AREZZO, 3. — Preiskovalni sodnik iz Arezza je javil 25 javnim upraviteljem, da vodi preti njim sodno preiskavo pod obtožbo poskusa goljufije. «Zločina» se bodo morali zagovarjati predsednik pokrajine Arezzo, 19 županov in 5 upraviteljev bolnišnic z istega področja.
Obtoženi so, da so dodelili prispevke za obnovitev Vietnama. Prispevke, ki so znašali od 200 tisoč lir s strani revnejših občin in bolnišnic do 10 milijonov lir s strani občine Arezzo, je svoj čas odobrila, poleg občinskih oz. pokrajinskega sveta, tudi deželna nadzorna komisija.
Po mnenju deželne federacije KPI gre za ponoven poskus napada na demokratične inštitucije s strani reakcionarnih krogov.
Špansko vojaško sodišče obsodilo štiri Baske
BURGOS, 3. — Vojaško sodišče je obsodilo štiri pripadnike baskovske organizacije ETA na več let zapora zaradi ugrabitve industrijca Felipa Huarteja. Zaradi te ugrabitve jih je civilno sodišče že obsodilo na 30 let zapora, vojaško sodišče pa jim je še naprtilo od 6 do 15 let zapora.
Obsodbo bo moral potrditi vojaški guverner baskovskega okrožja.
PO UGOTOVITVAH KONGRESNE KOMISIJE ZA DAVKE
NIX0N OGOLJUFAL DAVČNI URAD
Predsednik dolguje državi nad pol milijona dolarjev ■ Mogočni sindikat AFL CI0 za «impeachment» šefa Bele hiše
WASHINGTON, 3. — Ameriški predsednik Nixon je dolžan davčnemu uradu 517.203 dolarjev zaradi neplačanih davkov in interesov na neplačano vsoto za obdobje, ki gre od leta 1969 do leta 1972. Tako je sporočila mešana kongresna komisija za davke, ki je po dolgi preiskavi sestavila zajetno poročilo o predsednikovi davčni goljufiji. Komisija sicer v svojem poročilu ne obtožuje Nixona goljufije in to iz dveh razlogov: prvič ker bi bilo
HAVANA, 3. — Včeraj je kubanska vlada priredila sprejem v čast vatikanskega zunanjega ministra msgr. Agostina Casarolija, ki je na obisku na otoku. Danes je Casarolija sprejel kubanski predsednik republike Osvaldo Dorticos Torrado. Srečanje je bilo v predsedniški palači «Pala-cio de la Revolution».
.........................
Princ Sufanuvong v Vientianu
—ayyil ,,
VIENTIANE, 3. — Danes je prispel v prestolnico Laosa voditelj levičarske fronte Neo Lao Haksat princ Sufanuvong. Po podpisu sporazuma o sestavi koalicijske vlade s princem Suvano Fumo se je voditelj levičarske stranke vrnil v
prestolnico, da bi, kot je poudaril, vodil pogajanja pri sestavi nove vlade, kar bo velikega pomena za pomiritev v Laosu.
To bo tretja koalicijska vlada, ki jo sestavita Suvana Fuma in Sufanuvong. Prvi dve, ki sta bili
sestavljeni v letih 1957 in 1962 sta padli zaradi ostrih sporov med koalicijskimi silami, sporov, ki so izbruhnili v desetletno vojno.
‘Na sliki: princ Sufanuvong ob prihodu v Vientiane.
P0ZABUIV0ST PA TAKA!
Neki francoski avtomobilist je šele po 50 km vožnje po avtocesti opazil, da je pozabil ženo v parkirišču Pouilly-En-Auxois na avtocesti A 6.
Zakonca, ki sta bila namenjena v Lyon, sta med potjo sklenila, da se za trenutek ustavita v Pouilhjju, da si nekoliko oddahneta. Raztreseni avtomobilist pa je popolnoma pozabil na soprogo in je odpotoval, ne da bi jo počakal, šele ko je prevozil dobrih 50 km je občutil, da mu nekaj manjka. Ozrl se je k sopotnici in videl, da je ni. šele tedaj se je spomnil, da je ni počakal, obrnil je avto in se vrnil po «boljšo polovico».
GOL NEPRISEBNEŽ
Antonio Ladinetti se je včeraj zjutraj sredi Turina meni nič tebi nič slekel in planil popolnoma gol na ulico, ki je bila v tisti uri nasičena s prometom. «Slecite se, iščemo skupaj tretje oko,» je pozival zaprepadene avtomobiliste, ki so se mu skušali izogniti. Povozili ga res niso, prišlo pa je do precej hudega verižnega trčenja.
Nekdo je poklical orožnike, ki so neprisebneža oblekli in odpeljali na zasliševanje v vojašnico. Ladinetti pa tli odne hal: ponovno se je slekel in skušal prepričati karabinjerje naj gredo na pohod z njim popolnoma goli. Njegovo prizadevanje je bilo vsekakor zaman, ker je naletel na gluha ušesa.
REKLAMA
Neka francoska založba je izdelala priročnik z nasveti o zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju. Na prvi strani knjige je velik oglas pogrebnega zavoda.
to nekorektno v trenutku, ko pravosodna komisija predstavniškega doma vodi preiskavo, da bi ugotovila, če je umestno zahtevati odstavitev predsednika zaradi zadeve Wa-tergate; drugič ker je morebitna obtožba v pristojnosi zveznega davčnega urada. Prav tako je v pristojnosti tega urada zahtevati od predsednika, naj poravna dolg.
Komisija je sklenila dati v objavo zaključke svoje preiskave po triurni seji za zaprtimi vrati.
Komisija je ugotovila, da je Nixon dolžan davčnemu uradu 444.022 dolarjev, katerim je treba prišteti 32.409 dolarjev interesov za obdobje od leta 1970 do 1972. K temu bi bilo treba dodati še 40.000 dolarjev interesov za leto 1969, ki pa jih Nixon lahko tudi ne plača, ker mu zakon priznava to možnost. Komisija vsekakor priporoča predsedniku, naj prostovljno poravna tudi ta dolg.
Kongresna komisija je tako zavrnila Nixonovo tezo, da ima pravico do odbitka 482.018 dolarjev, ker je leta 1970 podaril državnemu arhivu dokumente svojega podpredsedniko-vanja. Parlamentarci so ugotovili, da je predsednik podaril dokumente ko je že zapadel rok, ki ga je predvideval zakon. Poslanci so nadalje ugotovili, da je .ameriški predsednik prikril davčnemu uradu dobiček 117.836 dolarjev, ki ga je i-mel od prodaje nekega,,svojega posestva v Kaliforniji in zaslužek 151.848 dolarjev od prodaje svojega newyorškega stanovanja. Preiskovalci so nadalje odkrili še druge nepravilnosti v davčnih prijavah ostalih članov Nixonove družine in samega predsednika: tako so zavrnili Nixonovo zahtevo po odbitku stroškov, ki jih je imel za nakup pohištva za svojo vilo v S. Cie men-teju in stroškov za prevoze družinskih članov in prijatljev, ki so mu sledili na njegovih potovanjih iz Washingtona na oddih v razne njegove vile. Prav tako ni država, po mnenju komisije, dolžna plačati popravila za Nixonovo vilo v S. Cle-menteju.
Poročilo kongresne komisije za davke je hud udarec ugledu ameriškega predsednika. Če je škandal Watergate povzročil krizo zaupanja v predsedstvo in druge državne ustanove sploh, je odkritje, da je Nixon skušal ogoljufati davčni urad za poprečnega Američana še dokaz več, kako podlo je ravnal
Nixon pri opravljanju predsedniških dolžnosti.
Dokaz, kako globoko krizo preživlja Bela hiša je tudi dejstvo, da se nihče od republikanskih kandidatov na nadomestnih volitvah za predstavniški dom ne poteguje za pomoč šefa Bele hiše. Tako je tudi michiganski kandidat za poslanca James Spar-ling odločno zavrnil pomoč, ki mu jo je skušal vsiliti šef Bele hiše. Spar-ling je javno izjavil, da ne potrebuje predsednikove podpore za svojo kandidaturo, poudaril pa je, da bi bilo umestno, če bi se Nixon javno branil pred obtožbami o zadevi Watergate in o porazni gospodarski politiki.
Z dosedanjim postopanjem si je ameriški predsednik nakopal za nasprotnika tudi mogočno sindikalno organizacijo AFL—CIO, katere predsednik je včeraj poudaril, da je a-meriško ljudstvo izgubilo zaupanje v predsednika in njegovo upravo. Ne gre pozabiti, da je še pred enim letom sindikat odločno podprl Nixona in da mu je na predsedniških volitvah leta 1972 pomagal do zmage.
Velika porota za zadevo Watergate pa je danes obtožila kalifornijskega podguvemerja Reineckeja, da je skušal prikriti nekatere informacije komisiji, ki je vodila preiskavo o škandalu ITT. Mogočna telefonska družba, je namreč ponudila predsedniku 400.000 dolaijev podpore v zameno za ukinitev postopka antitrust, ki ga je proti njej začelo pravosodno ministrstvo.
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii
PISMO «SVMBIONIŠKE OSVOBODILNE VOJSKE»
Ugrabljena Patricia Hearst v kratkem na svobodi
Oče je za njeno osvoboditev že odštel šest milijonov dolarjev
S. FRANCISCO, 3. — Patricia Hearst, 19-letna hči ameriškega milijarderskega založnika, bo verjetno v kratkem osvobojena. Ugrabitelji — člani tajne «Symbioniške osvobodilne vojske SLA» — so sporočili, da jo bodo osvobodili v prihodnjih 72 urah. Tudi tokrat so se poslužili neobičajnega načina: neka mlada in lepa črnka — po vsej verjetnosti je to bila Nancy Ling Perry, ki jo iščejo zaradi pripadnosti organizaciji SLA in zaradi požiga hiše, v kateri je bilo dalj časa skrivališče ugrabiteljev — je 29. marca naročila pri nekem cvetličarju šop vrtnic za uredništvo revije «Phoenix». V šop pa je skrila pismo in fotografijo ugrabljene Patricie, ki so jo strgali z njenega vozniškega dovoljenja.
Zaradi okvare na avtu cvetličarne pa so vrtince s pismom dostavili komaj včeraj, ko je že minilo najavljenih 72 ur. Zato nestrpno pričakujejo novosti. Med drugim je v pismu tudi rečeno, da je Patricia Hearst, ki so jo ugrabili iz «cam-pusa» univerze v Berkeleiyu 4. februarja letos, po daljših pogovorih z ugrabitelji razumela njihove ideale in da se z njimi tudi strinja.
Oče ugrabljenega dekleta. Ran-dolph A. Hearst, pa je medtem sporočil, da bo umaknil vsoto 4 milijonov dolarjev (2 milijardi 400 milijonov lir), če ne bodo osvobodili hčere pred koncem meseca. Na vsak način je izrazil prepriča-
nje, da jo bodo osvobodili prav kmalu. Milijarder Hearst je že potrosil dva milijona dolarjev (milijardo in 200 milijonov lir) v dobrodelne namene, kot so zahtevali ugrabitelji. V neko banko pa je še naložil štiri milijone dolarjev, ki jih bodo dodelili v iste namene, ko bodo osvobodili Patricio. «Sym-bioniška osvobodilna vojska» je zahtevala kot edini pogoj za osvoboditev, naj razdelijo med reveže hrano za šest milijonov dolarjev.
V Beogradu razslava kilajskih umetnin
BEOGRAD, 3. — V narodnem muzeju v Beogradu je bila nocoj odprta razstava arheoloških predmetov iz LR Kitajske, ene najstarejših ljudskih civilizacij. Razstavljenih je 221 predmetov iz zlata, srebra, keramike, porcelana, neprecenljive umetniške in materialne vrednosti, ki so nastale v času od 5. stoletja pred Kristusom do 17. stoletja. Večina predmetov je bila izkopana po kulturni revoluciji v odkritih grobnicah kitajskih cesarjev in princev. Razstavo sta v navzočnosti številnih kulturnih in javnih delavcev ljubiteljev umetnosti, zastopnikov diplomatskega zbora odprla podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša in veleposlanik LR Kitajske Chuan Hay Pen,
odvijala v znamenju negotovosti. Mnenje generalnega državnega pravdnika za kasacijsko sodišče W obvezujoče, v smislu, da ga labk® povsem zanemari: brez dvoma pa bo imelo svoj vpliv na prihodnje razprave procesa Valpreda. Obstaja namreč nevarnost, da bodo morali opraviti vse delo znova. V dvomu bodo morda nekateri odvetniki zahtevali od predsednika sodišča, naj začasno prekine obravnavo in naj počaka na razsodbo kasaeijskega sodišča. Prav to je zahteval prejšnjo sredo predstavnik zasebnih strank Odoardo Ascari, a sod eče je zavrnilo njegovo vlogo. Sodniki so sklenili nadaljevati proces za vsako ceno. Od svojega sklepa bi odstopili le v primeru ustrezne razsodbe kasaeijskega sodišča.
Problem, ki ga je predstavnik zasebnih strank odv. Ascari zastavil kasacijskemu sodišču je edinstven in se prvič pojavlja v zgodovini italijanskega prava. Reševati vprašanje le v okviru ozkih zakonskih določil, ki primera izrecno ne predvidevajo in ki so večkrat v nasprotju med seboj, kot je skušal narediti generalni pravdnik pri ka-sacijskem sodišču, pomeni omejiti se le na eno plat problema, pravno, in prezreti ostali dve plati preiskave o atentatih iz leta 1969: politično in etično - človeško. Ni da bi se spuščali v pravna razglabljanja, v labirint italijanskih zakonov o kazenskem postopku, čeprav branilci trdijo, da so izvajanja generalnega pravdnika tudi pravno neutemeljena, v tem pogledu pa je vsekakor treba poudariti različno težo dokazov, ki so jih preiskovalci zbrali proti Valpredi oziroma proti Fredi, Venturi in Pozzanu: krhki, če že ne ničevi prvi, tehtni in krepki drugi.
Pravilno stališče pri ocenjevanju dveh procesov pa je vsekakor politično in človeško. Sodniki ne smejo pozabiti, kako se je odvijala preiskava proti Valpredi in ostalim anarhistom, na enostransko usmeritev preiskovalcev. Ne gre tudi pozabiti, da Valpreda in ostali obtoženci, ki jih je desničarski tisk ta-kpj po atentatu definiral za človeške zveri, že štiri leta in pol čakajo na razsodbo, ki naj jih enkrat za vselej oprosti ali obsodi. Ne gre pozabiti, da je tudi italijanski parlament čutil dolžnost odobriti poseben zakon, s katerim so izpustili na svobodo Valpredo in tovariše po treh Letih zapora.
Združiti procesa Valpreda in Freda - Ventura pomeni dvoje: prvič zavlačevati sodno obravnavo, saj je potrebnih najmanj šest mesecev za pripravo skupnega procesa (za pripravo procesa Valpreda v Catanzaru so potrebovali dve leti!); drugič oživljanje teorije o nasprotujočih si ekstremizmih, na katero so bili tako navezani desničarski krogi KD. Pomeni po predvsem dati zadnji udarec trohici zpuoanja. ki ga je narod morda ohranil, v italijansko pravico. Ni naključje, če so dediči Calogera Galatiota sporočili, da se tokrat ne bodo prijavili kot zasebna stranka na procesu proti Valpredi: izgubili so zaupanje » pravico.
Dvom, da je prisotnost na procesu zaman se poraja tudi med obtoženci: Pietro Valpreda je poudaril, da ne bo več prisostvoval obravnavi, Maria Merlina na zadnjih dveh zasedanjih ni bilo, Borghese se sploh ni prikazal, Gargamrili pa ie poudaril, da je zgubil še tisto malo upanja, da bo lahko pred sodiščem dokazal svojo nedolžnost. Preiskava, ki je privedla do aretacije Val-prede, Borgheseja, Gargamellija, Merlina in drugih, ki je terjala smrt Pina Pinellija, gre v pozabo. Kar tudi najbolj ustreza tistim krogom, ki so takoj po eksploziji usmerili nreiskavo na tako imenovano «rdečo sled».
Takega pesimističnega vzduš/a pa ni opaziti v catanzarskih sodnih krogih. «Če bo kasacijsko sodišče sklenilo — trdijo krajevni sodniki — združiti procesa in ju zaupati nam, bomo to naredili. Jamstvo za objektivnost, varnost, spoštovanje zakonskih določil ne manjka, kot smo že dokazali na prvih zasedanjih procesa Valpreda. Pravica je v Catanzaru doma.»
Mir v Etiopiji po uporu letalcev
ADIS ABEBA, 3. - «V Etiopiji vladata mir in red.» Tako trdijo uradni krogi potem, ko so se letalski častniki vrnili k službi po krizi, ki se je pričela pred mesecem dni. Danes je samo nekaj sto študentov demonstriralo v prestolnici proti «pokolom» in za «svobodo izražanja in združevanja».
V glavni letalski bazi v Debre Zeit je ostalo samo še nekaj enot padalcev, ki so zasedli oporišče prejšnji teden. Umaknili so vsa vozila, ki so jih takrat postavili sredi letalskih stez, da bi preprečili morebitne poskuse vzleta s strani uporniških letalcev. Večino pilotov so medtem aretirali, ostali letalci pa so danes prvič zapustili vojaš-i niče in obiskali bližnje mesto.