il Hnllta. l Udliul. i ImUIi H. mri IM. Lili. lita. ^^^^^^^^L ^^^^^H ^^^^^^B ^^^^^H ^^^^^H ^^^^^B ^^^^^^l^l^^^l ^^^^^^^^^^^^^^^^^B ^^^^^^^^^ "* •*■ ^^^^^^^^^^^^b - ^^^^^^B ' ^^^^^^^^^^^^L^^^^fl ^^^^^I^^^^^^B ^^^^^^^K^^^^^^^^r ^^^^^^M ^^^^^^1 ^^^^^^1 ^^^^^^^1 !■• MrmšŠ t Prostor 1 m/m X 5* "^** ** a«v»dae hi ovle OfUae 80 vfil» a u/s4»e razgiue 1-20 K. *• poslano ta rcldii« 3K. « Pri oaroCOv nad 10 objsv pomast. VpreStajem glede taaeiatov naj se prfloB SMflrid at odgOVOC« »"■mn ,»•*. »■rada* ta „Urnta* TUtoru* IHDifi ulica ŠU 9, vHfllta*. - T*t*f#« it. t». cdoletno ntpiej plaćan 9 K 120"- otfofela* ..,,«• K140*— potletuo. • •#•,.„ CO-— poHemo .••••••„ 7ovBm>m se stvar ne bo dafa na-^allevatl. Sredstva so razlfčna. sredstva so skrafna. Ker sila kola lomi. *?e bo morska vlada ponrifeti ten sred^tev. Pr**dvsem se naj določl kontingent živll za posamczne po-^ra^ne. Ta kontinerent bo moral biti 7a?*mčen. a zajamčeno bo moralo *"df WH. da se ne bodo vcranjalc kake slepariie nri pr^vpžn^i't kontfn-"^n+ov v dotične Dokrafine. Vlada ~Vo d^ bode cosood Pra«n"no-vi<*. vp^nl mmistrski nredsednik z mrtva*1-^ firlavo. vendar že enkrat fidstopil! ___ ___ lr. hk Me Hliaii za mlatiija hiMna liioieE Pod pritiskom razmer in sploš-ne^a razpoloženja med našim ljudstvom za prevrata so nosili veljaki VLS v svojih listih in jarovorih spo-četka na zunaj navdušeno in visoko bandero narodnega ujedinjenja v tem smislu, da se troje plemen zlije v eno edinstveno nerazdeljivo državo brez plemenskih in verskih raz-lik. Na videz so se ločili od tradicij voditelja SLS do 1. 1918.; potisnili so ob stran njegove najožje pristaše po deželi in po mestih; poslovili so se začasno tuđi od ljubezni do Habs-buržanov. Koma! je potekel dober mesec no prevratu, že so se pri nas cer-kveni dostojanstveniki in vodje klerikalne stranke preorijentirali. Ljudstvo se je pomirilo iz prveira navdu-šenja v osvobojeni novi državi, in že so klerikalni vodje dobili ožje zveze s starčevičanci na Hrvat-skem: č'tttli so v Srbili staroradikal-no politiko z idejo velike Srbije. Po-oreje kot ia«weta vdani monarhu po božn volli Habsburcovcu, sedaj jim Ie n^oričaVovano nričela usralat? re-Dnbllka. Tradicije Izza Šusteršlčeve dobe so zopet oživele. Slovenska ljudska stranka je zooet vpregla v svoje strankarsko delo cerkvene in nosveme veliake SustersfceveiBra kova In duha. Formalno in za javnost se je oficijelna SLS še vedno trtidfla nred očitki. da so Šusteršičiianci zooet na defu. v resnici pa se je mlajša In nacionalnejša struja že bližala in spajala s stare^šo, ki jo je po svoji v^eroti in metodah zastopal dr. Brejc. Zli duh. kl je «lužil v tej stranki stari Avstriji. Mabsburžanom fn Rimu* ki je prodaial za male srrankarske ko-rfstf klerikalne stranke naše najsve-tejše splošne narodne prosvetne m gospodarske interese. Ie zajahal zo-net zma<*oslavno klerikalnega zmaja iz nre'šntecra Časa. Tiofčen pojav v tem pogledu ife dr. Brcjc. sedanji deželni predsed-nik. v meseo'h. o katerih je srovor. na poverjenlk za notranje zadeve v Sloveniji. Po ž'mniSčih v Belfkrajlnl so se nrjraniziraH element?, ki so delovali lavno nrotl konsolidiran ju nove države. Po vf»č obomnh na Doleniskem so nastooali občinski funkdonarji v orotldržavnem smislu, hujskali so vojašVe obvezance. vjbnlall sovra-štvo proti Srbom. Ttidi dr. Brejc je za vse to dobro vedel. na nikomtir fzined izdaiaTcev nove domovine se ni skrivil las na plavi. Tuđi dnijrod po farah in občinah. ki so jih vodili privržene! in priiatelfi Susteršičeve-sra duha. se \e širila javna agitacija nr^ti novi državi, nroti Vralievi rod- T binf KaradžordževIĆev; Iz monarh!-stov v Avstriji so postali republikanci v Jugoslaviji. Za vse to je dr. Brejc dobro vedel. in mirno je gledaj razkrojevalni protidržavni proces. Držal je z vsemi štiriml vse šuSteršl-čijanske župane, pa naj so imeli še toliko grehov nad seboj proti novi državi in proti pošteni opravi obči-ne in aprovizacifskepra eospodarstva v občini. Z vzemi političnimi bi go-spodarsklmi erehi teh mož v javni upravi in na javnih mestih se je dr. Brejc Identificira!, na tlhem odobra-val in ž njimi sosrlašal. ' Kako velik prijatelj misli fugo-! slovenskepra ujedinjenja je bfl fn je, dr. Brejc. kaže zapisnik prve seje, narodne vlade v Ljubljani koncem novembra 1918. Pri seji je bfla na dnevnem redu točka o potovanju v| Beograd radi izvedbe sklepa Narođ-nec^a vijeća v Zagrebu, ki se je na*i našaJ na formalno Izvršitev drZav-; nega akta ujedinjenja in pro^lasitve1 edinstvene države začetkom de-j cembra 1918. Pri td sefl se jte posta« vH đr. Đrefc odločno na seoarati-^tlčno stalfšče in nencijle enotne đr«; *ave. Z vso vehemenco ?e zagOTar-j fal stališe, đa ae Slovenfia ne srne, Drena^fitl v svofl Marh đa se Ie tre* ha sele Dosrafati, ali se IzreČemo za federativno »slavno obliko flke. Podce-njeval je zasluge Srbov za našo osvoboditev in gleda' naše razmere* skozi tako nobarvano povečevalno steklo, da bi mnenje dr. Brejca, ako' bi bilo merodaino za ćelo narodno! vlado, lahko postalo zelo nevarno; za Slovenno pri formalni prnklama-: čiji državne edinstvenosti v Beogra-' du. Dr. Breie. danes prvi zastonnfk1 državnih političnih interesov v Slo-1 venijl. ho gotovo vse to zanlkal, alf naj vsal malo alarmira svoj spomm: to je bita burna sefa narodne vlade, v kateri so napredni aistopnikl v tej vladi z vso odločnostjo nasto-1 nilf proti naziraniu dr. Brejca in v oštri izfneniavi misli in po^ledov na. novo državo obsodili stališče dr. Brejca kot marltantneea eksponenta nazorov Slovenske ljudske stranke. Nal popravila ta stranka in 1 n)o sedanj? deželni predsednik svoje razmerje napram jedinstvenosti no-ve države kakor hoče. preteklost in vsakdanji doeodkl Iz našega uprav-nega in političnega živlienja jasno kažejo. da je Slovenska ljudska stranka stranka drž. edinstvenosti na kraljevem dvoru in pred Srbi. njih delo doma pa dokazuje ravno na* sprotno. ___ Pave' Golla: Pol sezone v drami. Krivi proroki. ki so v prošli se-/ zoni strašili občinstvo z razpadom ' naše drame, so se potuhnili in v vr-tincu šumnih prireditev se je tuđi najvecji pesimist otrese! bridkih be-sed o neizogibnem razsulu in propasti na vse vecne čaše. Škodoželjno pričakovanje ^prijateljev« gledališča je bilo trpko razoč^^no. ko je dr^ma 6. septembra 1919 po običajnih dvomesečnfh počitnicah vendar zopet odprla svoj dvorec ohčlnstvti. Predstavila se je . po večini z novimi močmi. Od sta-j rejra ensembla je Ie malo članov ostalo zvestih domači hlšl. Materija-listična furija vojnega časa tud! oko-li gledaflSča ni napravila ovinka. Mnogo članov se je razbežalo, — vsak tje, kjer so mu nudili več . 9 . Pri tej prillki nal bo povedano. , da Je stalen ensemMe eden prvih / pogojev za ospešen razvoj gledali-u šča. Oledališče, ki vsako leto menja svoje osorje, opravlja Sisifovo delo »n ne more r^^^edovati. ITnfrufe svoje lastne plodove in zač^nia z nova, ko bi moralo nadaljevatl. Hn-semble — to so strtm« np komp!»H-ranem in?5tn'mentu gledaliSča. Ko-Ifko časa, koliko dela in piizadevanta s strani re^is^ria in č'anov, predno so strune ugrlašene. predno zaTveni instrument polno in ubrano! Za to tuđi dve sezoni ne zad^stujeta! To-da prav tako, kot srleđališču. je tuđi oosameznemu !crafcn potreljen stalen ensemMe. Igralec mora soigral-ca poznati, ne Ie osebno, temveč htdi dnševno. ako hoče ustanoviti ž njim ono zvezo. ki je n*obhodna. da dobi njegovo delo na odru notrarjo toploto in prepričevalen Izraz. Svoja sredstva Izra^anja mora prilagoditi načinu soigrafea. svole sile mora podrediti zahtevf celote. Moderno gfeđaliS6e ne goli več virtuoznosti posameziHIrov, temveč mnetnost en-semMa. AmKidJa tnodernega igrai-ca je v ensembkt. ne v pogona za vlogaml. ) Začeti imo torej znova Repriza katerekoli igre z repertoirja prošle sezone bi bila enakovredna novi vprizoritvi. Upamo pa. da bo odslej dni^j'č0. H^^errMp »^ostane stat^n »n ž njim bodo osta'a prvovrstna in skrbno vnri7°rjena dela — stalno na repertoirju. Term?n za studij novih del se bo pa ta način porfaljšai in šte-vllo temeljitih vprlzorJtev se bo samo po sebi pomnožilo. Tako borno imH» % leti lahko prav vzorno gle-dališče. Nov! — žallbosr mafoStevilni — ensemhle ie naštudiral do otvoritve tri drame, in sicer: Leonfda Andre- jeva »Dneve naSega življenja«, Strinbergovega »Očeta« in Knoblau- ehovesra »Favna«. Sezona je bila otvorjena Sest^nrt septembra. Enaj- sten Je Igraf B'irStnik radnjikrat »Oteta«. Takoj od začetka Je izira- bil novi ensemble svojeisra najodlič- nefikga člana« komai v življenje po- klicana dramatična šola pa svojega )nenadomestn~ga uč^te'ja. Staritafe UHlaocev.« kjer je on igral Župnika* so bile nstavifene. ves prvotni nacrt |e na2no označiti kot tvorbo nacijonalnfh demokratskih držav v Vzhodnji Evropi po vzorcu podobnih formaci), kl že eksistirajo na zapadu . . . Potrebno je predvsem, vzdržati dosedanje zveze, in tei potrebi |e podrediti vse skrajnostl in partikTilarfeme. NaSa notranja situacija |e podobna stanju Poljske: trije def i enega naroda, slovenstri, srbskf tn hrvatski, so se tekom enega leta Se zedinlli, ne da bi šefe cakafi formalno rdruženie po skupni konstituciji, kakor se i© zeođflo rudi na Pnlfslcem z biv?r> ruska avstrifsko \n prusko Poljsko . . . Kakor na Poljskem, tako se tud* pri na« stranke ne grupiralo po dosedamin sesravinafi, amriaV p:> socijalno - političnih nazorfh. RazMk© jse tičejo metode reševanja najvažnejših ;fn naJaVhie?ne??ih vprašanj: večfe ali manjSe centralizacije In agrarne reforme. !Ker Jugoslavija n! industrijska zemlja tu so vftčja pose*tva zemlje «amo detoma v BosnL ni pri nas vpraSariie ° zemlji pre-več perece. Kltub tema računamo r nevar- nostlo kakor Je bolji« vize m, tnA Ce Se «*-ko da'ieć od ama, Trsovaaa a Poljaka* ae R začela. Uvažamo Iz Poljake tkanJoe, tafta, bencin. mazila hi sirovino ta Hrinhn. TI odnoSajf se bodo še rasvtlt, — »Kaklne vtlake Imate o Poljski?« Ja vpraiaf urednik. — »Ze v poUtkem poslanlitv« v Beo* Krmdn, k)er so m sprelemaH Jako prisilno, sem čuti čar poljske drnibe, Car distinkcije, preproslosti hi costoUvtniostt enako fine kakor domaće. Obiahifem, da nas ie zapttstil dosedanjl poslanik poljski v Beogradu THc; ta ie umel ra tvojo do* movlnn pri nas tbuditl nrnofo todeljenfh simpati?. Tukaj v Varšavt v nrinistrstvti vnanjlh poslov sem naše! enako prtsrčnost in prilaznost. Variava? Varfava fe divno mesto: s svoMmi leplmi ulica mi, polno zgodovlnskih spomeni kov ponosne ali tragične prVjske oreteMosti, kakor obsuto z vrvečimi množicaml . . . Varšava dira *v©žost in mladost fn nade. Naj se te nade le rudi izpolnijo!« To ie prva tziava nalega dfpfomat-$ke£3 zastopnika v Varšavi. Novo ie za nas, da gosp Tadić ne ostane tam in da priđe rja pravi poslanik. Bilo je iako ne-taktno. VarSavo pustiti ćelo leto brez našega pDslanlStva; Sele DavfđoviĆcva vlada Je popravila to. a te deloma. V Varšavi moramo imeti pravo in sposobno poslarrl-Stvo, ki bo znalo cenlti važnost Poljske. Oasp. Tadić so iako čudno Izraza o agrarni reformi; raznravlia o niej Te Iz — strahu pred boljševizmom, ne tz pravičnosti. Zatrjtifc nam, da so Protlć, Lagl-nfa Sn Koro?ec edini med seboh mi mn to veraiemo \e cleJe agrarne reforme: kot nazadnfaki ie namreč vsi trife ne maralo. BeseaTio zadnje G)i sonove note zoveznlkom. LDU Trst 10. marca. Listi prina-gajo po objćrvi »Agettcc Stefani« bese-dilo zadnjega NVilsonovcKa odgovora na zavezniško noto z dne 26. februari a t. 1M ki se fflasi: Predsednik želi izraziti svojo iskreno in DrisrČno zanimanje za odsrovor francoskesra in an^le-Škeu:a ministrskcsra predsednika ki Ka te prejel dne 27. februarja. Predsednik itKOtavlja z zadoščenjem niiju ne-izpremenjena željo po doseli pravične rešitvt v skladu z načeli mirovne kon-ferencs in z zakanitimi, ako tuđi na-sprotnjocimi si težnjarni italianskega in iagroslovsnske^a naroda po vplivanju ra pri??doti vladi, da sr>ravita svote Želle v sklad z ameriškim stališčem. Predsednika je na vsak način nresene-tila da sta našla v izrazu njegove volje, da se prepusti ureditev skupne tneje v reškem okolišu 5>fobodnemu ;Sporazam« med Italijo tn Ju postavi io, kakr?enkoli povod za nasvei. naj se umakne skupna spomenica z dne 0. de-jcembra. Na to cm nikakor ne bi Tnoeel pristati. Spomenica ie trezna in neori-stranskar razsodba po burni razpravL W je traiala več mesecev. Ta snomeni-jca nf bila samo izmeniava misli, mar-fteč bila je izraz načel in ponovitev glavnih točk. na Činh tKMila-d se je do-segef sporazum. Tako se ie dobila kratka vsebina teb točk sporazuma med franeosko, anjjleSko In ameriško ^ado. i« spomenica bi morala ostati, frakor Je bilo domenieno, nodstavn listini. Wi izraza mnenie teh vlad. Kar se tiče skupne me^e v reškem okolišu, fe nredsednik upošteval želfe oben pii-zadetih držav w> ooustitvi nacrta za ivvohr>dno resko državo, kakor ie bilo đoločeno v SDomentcJ z dne 9. decembra. Ako bi itali'Snska Jn srbsko - br-vstsko - slovenska vlada ra!5? onustili tako hnenovano vmesno državico s rretežno večino Jit^os^avenov in se ^efetf lzornit! udeist^hi tiredlararie jnrobodne države Iz Reke kot locene skrrr>f^e ter ooveriri državno oblast nad Reko zvezi narodov brez itafiian-skes:a j»i jutrosl^vensVeea nfđzorova-nja, tedai ie vlada Zedinferrth držav nrfr»ra\iier?a. ^reieri ta predao?. kaVor ♦nđ? s tem Domiem prepustiti Ttr»ftii in Ja^osfavrii odločitev skimtie meTe. Ob tei milikf feli nredsednik nnnoviti. da b| prav rad ođobril vzaiemni soora-2i!m med ItaIWansko in hiSToslovensVo vlado. Tei bi se cfrvseeel neVvpmo fer?-^oriiain^m in dnjcrfm koristim 1c»^e tretie dr5ave. Toda atHanskn i^ra^anie Ke ne bi smelo vklltičiti v posebna oo-jrajanja med Italijo in Jutroslaviio. Predsednik mora zopet rjoudariati, da ne more ođr>brHi nobeTie^ra nacrta. Iri H Jufiroshvii1 prisofa! ozemlje v sever-ni Albaniji kor odškodntno ?.:\ odooved druKirn kraiem. Kar se tiče gospodarskih izhodišč za Jujjoslaviio v skadr-skem okolišu, o katerih srovorl preleta nota. opozaria predsednik na SDpnieni-co z dne 9. decembra, kjer ie Drirnerno nreskrbljeno za jusroslovenske potrebe. Kar se tiče značaia In izvedHfvosti londonske pogodbe, fe predsednik vssied svobodnih pripomb francoskejra in ansrieškesra ministra prisiljen, srovo-ritt bolj odkrito. On ne more v zahte-vah vojaske strategije najH dovolj vzrokov za skrivanje tajnosti pred vlado, ki le ozko zvezana z državaml, ki so podpisale londonsko oocrodbo. v trisrantski nalomi, da brani čiovečaitsko svobodo, !n na čvt neomejeno hi dra-Koceno poetično pomoč se je račnnalo. Jasna politika ameriške vlade, ki se Je kazala notom rtieproveea sodelovanja ori skleoaniu mirovne kotiference, te obstoiala v tem. da se ni smatrala za vezano s tajmmi pocodbami. čiilh ob-stoi n prel ni bi! ztian. Kier so bile do!r>cbe takih Dosrodb pravične in ori-merne. so bile Zediniene države prl-r>ravHetie. sr>o^tovati lih, toda franco-$ki in anHe^ki m?r»ister sroto^^o ne bo-<^to pričakavata. da vlada Zedinjentn drzav odobri izvedbo londonske oo-ecklbe. ako ni ir\*eriena. da so H nosrnti docela pravični in da zasrotavliaio obrano miru in spravo v Jufcovzhodnl rlvrooL Odsotnost ameriškesa tK>ob1a-sčenca Ie ob^alovati: morda ie pn-^•zročila neprilike, toda nredseđnflc bi }^hko otk^otU na več primerov odsro-cfttve raznrav no vrbovnem svetu, ko sta fraricoski in an^leJEVf zastopnik brn-nila stalfšče svoifb vlad. On fe nver-ien. tla h\ so bff oribran?! ča« in da hi se bila nreorečila ne^oorazumHenJa, če bi se bila ameriSka vlada* oreden so se cioločil? ?n sr>nroči?i it^liian^Vi In JHiaro-slovenskl vladi definitivni skler>i. of»ve-stffa o dejst\Mj, da se namerav^ta fran-r^ka mm an^e^ca vlada orec^1 odđa-'»Ht od ?moTre«!ce z dne 0. ^er^mbra. PredsedriHc fe\\ nnnost^d loviti. . Hn *e strinia s sta1??r5em ar?efe?fceflr?> tn francosVe^ra mWa, toda rm ve rrnre snreieri za nravičen mč^t. M v^kHuČfi^e nie^ovn odflrovortin**• mer. da se r^^tf^v ne d^se*«. T*r*A-ied«'k ?e r»^«?tpl ttidf «?» re^^'^v. fc| sta io franco^Va H anefeSVa vf.ida sno-rnrfa za nrav'^o v sVtmnl ?wi»nen njecovem mnenN v očltnam protitlovjo s načeli za katar* ohranto aa je Amerika uđeldUa voine. To avote staJHKe !• sadostaa obrazloill v avcrfl notf z 4m IOt Icbruaiia tn Izraza sedaj pooolno catfpanie. da zavezniške države ne 8©do amatrale ca potrebna sklepati v smislu, kateremu ne bi moda slediti amerllka vlada, ttrinjajod se s svojini pooovniiBi Isjavaini. Dmn poraato o sdl rminm predstavnlftui (Vi^gTif o ftaaflMa vpraSanfkl LĐU BeoaradL 13. narca. Va, se|o Karodnaga predstavništva otvori predsod-nk Pavlovlć ob %Ml dopddnc Med do-SHml spisi le bi» med dru*imi predsUvka Elavn«ga odbora demokratske stranke, kl zahteva, 4a se deteciraio 3 demokratski poManci zt Vojvodino v Narodno predstavništvo. Poslanec MiloJa* Jovanovlć vpraSa* zaftaj ne prejemajo pnsfand »Službenih Nnvin*. NadaMe vpraSa, kal le $ stenografskim* protokoli« ali so tiskani ali ne. Predsednik Pavtovlć odgovarja na ta vpraSanja. Pied prehodom na dnevni red prosi za be«cdo bivši finančni mtni&ter Vcijković: Na včcraj^nil seji Narodneea oredstaviriStva fe rekel mhiistrsM pred^eđ-nlk. da )e 20 od sto narodnega denar)a o priliki markiranja kron bilo ne »prevarni način« prebiva'stv« odvzcto. Jaz želim Iz-iavlti stedeče: Trditn, da j« proračun, ki se S« seđaf izvršnje, bf! izdelan za časa koncentracijske vlade pod predsedniltvr.m mrm^trskeft predsednika Protića. Dokod-kl so bili proračunjenl na 2800 milijonov, izdatki na 6200 milijonov kron. Ta oerom-nl deficit |e b»!o treba kriti z fzvanredn!mf krediti. Te prakse se Ie dr£a! rnd bivSi ml-nister Ntnčić. M }e Izdal državne bone fn kl $f fe fznosodi! od Narodne banke nad ?V» mtlilarde kron. Ves ta detiar le bfl potro-fen, ko sem iaz prevzel mesto ftnančneia ministra. Ja« bi ttrdi lahko rekd: Evo, vse U potrošeno, a laz tega nočem napraviti, ker nočem biti demagog. Tud! laz sem mo-raf zahtevati začasna posolila« ttidi laz sem sf izTK)sod!f đenar od Narodne banke, a nsSet sem »obratni kanJta** o pHUkl markiranja kron. (Hru§č.) Eden fzmed rosoo-dnv Se rekel, da fe to »otimanje«, In to zato, fcer ta odiočba o prldržavanfu 20 rd-^totkov ni imela sankcije Narodnega predstavništva. Tuđi N?nč1ć ni ime! odobrenja ođ Nsrodnega predstavništva, ko Je sklc-pai posofila, da, on ni Imel niti odobrenfa m!nistrske«ra sveta 2a prave izdatke. Jaz ftem »adrfa! 20 odstotkov. Narod tega ci smatra! «1 *©tfmanje«: ?zkaxa1o se !e pa, da so se priznanice pta&evale drs£)e, ^a-kor kfone same. Zatord mlslfm, da 9arr>6 tesa ni smatra! ta »otimanle«, ker so tiud-te mogli dobiti za priznanice tako) gotov denar. Jai sem rekel, da bodo izdane priznanice ter so bile fadi Izdane. Jaz sem rekei tuđi, da bodo te priznanice o prH*Vt zamenfave fvtfolnoms tefttačane. frdaf sem naredbo, da se takoi po zamenUv! kron zarrenlalo trmi priznanice. fTrone bi se imele zameti ja ti najpref, ker so se pojavfll fa'tfflkati. Potem bi prišle na vrsto priznanice in potem dtnarfi. O kaki prevari ne mort bi« govora. Prevara se bo Izvela Sete tedai, če se priznanice ne bodo lz*>Ia-ća!e v đenarlu, ampak če se bodo izdale ftftve obllM tn U ztiašaio 1^4 mltllarde dinarlev. S to vsoto se lahko IzplaSa onlti 900 mili* lonov kron, kolITcor znaSa prilično onih 20 «d«:totlrr>v. Jaz trdlm, da le danes po*«*aJ fhian^nega minfstra mnogo bolifl, kakor fe bil ttkrai lio »em Uz prevzel ta port-feti. HnanCnl položaj res ni stfafen, a bol|$i le. M? moramo Imetl pred očmf, da smo država, ki se Šeie ostvarja, zato le naravna, da le naše finančno stanle tefko. Ko le ra^Tteval minlster m socijalno pol!-tf'o t»odr»«ro «a hrvalkie, ntsem moc«l achh crlan Ravnotako nisetn motre? ostati ?lnh. ko Se minlster za prehrano zattteval Vredlte za laCna prebfvalee v Crni gori in Dalmtdll. Jaz nlsem rme! ne srca ne đula, dt odrečem pomoč ta gladno preblval-stvo. Za upropeSčenje kmetovalcev v Sr- bi)! tem ravnotako moral dovolftt kredit 150 miHonov dinarkv Todi za plač« in draginlske doklade uradnlkov in felezni-čar|ev ni sem mozd ostati gluh. Ta politika mosoće ni politika varčnosti in kdo drusl bi bil mogoče mani dal. Ml smo mislili, da ima tudl varCnost svofe meje. Za to politiko nosimo ml popo'no odgovornost. Mi se ne bofimo niti kritike, niti sodbe. Nasprot-■o, ravno mi zahtevamo sodbe, ker zahte-vttino volitve, in narod naj sodi o nas in 0 vas. — Poslancu Velikoviću odsovana mlnistrski predsednik Prctić: Jaz sem rekei, da ie finančni minister v svojem inie» nu In v Imena svojih kolegov na »prevarni« način odvzel narodu okoli 1 milijarde kron. Sklep ministrskega sveta od 23. oktobra 1919 nosi Stevilko I St 3133, pravi pod IL sledeče: Da se o priliki tega novoga markiranja kronskih novcanic zaradi zmanišanja nepotrebne njihove količine, ki cirkulira na nađeni ozemlju In ki zmanjšu-Jo kronam nJIJtovo vrednost, zadrži 20 odstotkov od strani države na ta način, da se onim, kl prinesejo krone, izda uradna priznanica o pridržani vsot!. VI ste slikali od sames;a gospoda finančnega ministra, da Je bilo to prisilno posolio. Kadar pa država feml.ie posojila, mora to javno in Jasno povedati. Iz tega bi se sklepalo, da hoče država teh ZO odstotkov sežgati Ampak oni nišo biti sežgani. nego znova spravljeni v promet To s© pravi, da ie država to vsoto vzela na posodo. Radi texa sem Imel popoinoma prav, ko sem reke!, da )e ta vsota odvzeta na »prevarni« načfn — BivH finančni minlster poslanec Veljkovlć odgovarla. da Je bilo potrebno Imetl na razpotago obratni kapital, kl se lahko ?e vedno vme. Ce bi jaz ne bil odvzel onih 20 odstotkov, uradništvo na 1. t m. ne bi bilo dobilo svojih plač. Postanec Veljković naglaša nadalje, da Se tuđi v prvi koncentracijski vladi gospoda Protića finančni minfster Nlnčic* V2e! od Narodne banke ra posodo denar brez odobrenja Narodnega predstavništva. — Bivši flnanCnl minister lt» sedam! minlster pravde NlnCiĆ odgovarla, da je on Imel vedno na razpolago odobrene kredite na podlagi finančnega zakona in da je im«) pravico, zaključiti posolila. Točno te stvari ne more dognati« ker nima na razpolago do voli nradnega mate-rllala. Kadar ga bo pa Ime1, takrat se bo dalo govoriti. — Takoj po govora ministra Nfnčlća zahteva opozicija, da te ore^teje StcvHo poslancev, to je« da se ugotovt, ali trna vlada v današnji seji takofmenovani kvorum a!) ne. O tem predloga se Jo vnela silna debata. Postanci kričite* vprek, da ni mosoče ničesar vec rarumeti. Zato odredi twedseđnfk odmor 10 minut Po odmoru je odredi! predsednilt Pavlović, da se bt-vede 5tet!e. Tako! potem se je začela nova debata, fn slcer o tem, ali se fmajo zaofsati v seznam poslancev ttiđl onf no-slanci, katerih mandati *e nfso verificirani, ali samo on!* katerih mandati so 2e verificirani. Po đolgl tn deloma iako burni debati se Ic tfgotavilrr, da Imaio neverificirani poslauci pravico* da se zaai^ejo v seznam r>oslsncev. kadar se vrti štetje, da pa olrralo pravice glasovanja ~ Po končarrem 2tetju obfavTfa predsed^Jk Pavlović, da Je navzočfti 149 poslancev, da le torej navroče dovoljno števllo poslancev. — Ker |e bilo že pozno, so se nade-faif vsi, da bo predsednik za đanes zaklfo-čll razpravo. Ta pa vstane mirristrsfcf oredsednik Protić in rahteva, naj se deto nađaliuje, če se le ie đopoMne čas rw tak nafiin izj3:wb^l. Predsednik Pavlović pozove prvega vnlsanesra govornika, a ta ni bil navzoč; ravnotako ni bil navzoč ne dnigi In ne tretll govornik, kf vsl pripadalo de-mokratskeimi blok«, kf pii Štetjn ni bfl na-vzoC. Sele četrtl postanec ćr. Nežič se fe offtasff. Dr. NefiS govori obSirno o agrarni reformi v Bosni. — Predsednik Pavlović Je zak!)a£it sejo ob &3 rx>r>o!dno tn odredit nastednlo se^r» sa Jotri, dne 13. marca *ob ^ dopcldne x Istim dnevnim redom. Kot edini govornik o vfadnt deklaraciji to ptI-glaSen sama se dr. Dinko Puc Politične vesti. = Dr. Šimrak in »SIot. Narod«. V en! zadnjih sej narodnega predstavništva v Beogradu oglasi] se je neki dr. Šimrak ter pripovedoval, da }e demokratski »Slov. Narod« pri-četkom vojne deminciral vodje VLS^ da so večji izdajalc! kot Princip, ki je umoril Franca Ferdinanda* Cc bi bili Sasteršiču. Lampetu, Peganu ob pri-četku vojne, ko so bila ustavljena porotna sodišča, kaj takesa v obraz pihnili, bili bi mi takoj toženi In ob-sojeni. Zatore] smo mislili, da le dr. Šimrak te kvasarije zagrešil y dobri veri vsled napačnih informacij, ki so se mu vsilile od kake slovenske klerikalne stran!. Mi zasć smo sedaj dobili o tem svojem nasprotniku to-le informacijo: »Dr. šimrak je doma \z Žumberka^ po pokliču grško-uniran pop, ki se je zjfodaj posveti! politiki. Nekaj časa je bil v uredništvu »Naredne Politike«, potem v Novinskem uredu. Imel je vedno neprilike s svo-jtini kolegi novinarji, ker je na$topal9 kakor je njegova navada, bre^obzir-no, nasilno in nekolegijano. Opetovano je imel polemike radi zlorabe telefonskih pogovorov (•državni pogovori^), s katerimi je informiral privatne liste svoje stranke. Pred enim letom }e zakrivil indiskretnost, da se je predčasno objavila začasna ustava; ukradel je bil namreč dotično številko službenih novin. V svojem političnem življenju je znan kot eden najbolj prononsiranih p^telinov, po krovu nekaterih bivših Šusteršičevih razgrajačev. Na nekem shodu v Srijemu je propagriral na demagoški in hujskaški način svoje republikansko mišljenje; pozval je kmete, naj nasto-D?jo, če potreba, tuđi s silo. Na nekem shodu so era spoznali, da je pop, on pa je to — tajil: >Glejte, saj imam brado in sploh nisem Šel v farovž!*' Opetovano je bil zasačen nalazi. Po svoji nesramnostl Je med klerikalci približno to. kar Je med hrvatskimt seljaki Radić. Zna-čilno je. da so ga kmetje v niegovem rojstneni kraju, kjer je b?l sklical shod, nagnali, ker Ra predobro po-znajo.^ — Po teh informacijah bodo nam čitatelj] pritrdili, da je najbolje, če se s iakiml nasprotniki ne pecamo, ker je milo predrago in ker mora vsakdo, kdor ima opraviti s tem šimrakom. imeti veliko zafogo in?1a. — Prvo polk?čr?o druStvo v M»-rlbom. 40 let je preteklo odkar se je ustanovilo v iMariboru prvo »Slovensko politično društvo*. Pravila te#n društva so btta začetkom marca 1869. potrjena in 11. marca se Jo vrši! ustanovu! obČni zbor. = Okupirane dežele? Beograd. 12. marca. Danes je bit med poslance razdeljen zakonski nacrt o bud?etnih dvanajstinah. V političnih krogih je vzbudil ta nacrt konsternacijo, ker se rz njejja jasno vidi, da so v krogih sedanje vlade prevladale separatističke tendence. Novi kraji naše kraljevine, ki leže fzven Srbije se oznacu.fe.fo v tem nacrtu kot okupirane dežele, zlasti ra2!očno se govori v predloži o anektirani Hrvatski. — \1ada je sistirala odredbo bivše vinde. s katero se proglasa od-teglji»f 20 odstotkov pri kolekovanju za nntranje - državno oosojilo. Proti^. Velizar Janko\ič, Laprinja In Ko. ro^ec so bili svoj čas tud! za tpVo rešitev. seđai pa. ko so prišli na vlado so sistirali ta odlok in prodašajo preišnjo demokratsko ^ociinlistično vlado za tatove, ki so ukradli orebi-valstvu nad eno milfjardo kron. — Za Smodlnkov procrrsm. Split. !?. marca. Zveza državnih namešćencev je poslala driu Smod-Iaki brzojavko, v kateri oduševUeno pozdravlja njegovo akcijo za sesta- Ivo koncentracijske, oziroma šlr&e koalicijske vlade. Zveza obsoja preuranjeno strankarsko borba V oro- navedem vse te mlinarje s hčerami in z avtorji vred, Številka v okfepa-jih pomenf število vprizoritev do 14. februarja. Slovenska dela: Cankar: Hlapci (13). Majcen: Kasija (6), Šor-K: Na Polog« (10). Funtek: Kristalni grad (lK *c na repertoariu. Srbohrvatska defa: Nn-Uć! Protekcija (13), Petrović: Qo«d (8), Donađltii: Brezđno (3), še na re-pertoirjiL Ruska dela: Andrefev: Dne-vi naSesra ž'vljenfa (10). Cehov: Stri-ček Vanja (7). Oo^rolJ: Zcnltev (9), OorkiJ: Na dmi (9). Potiska deU: Rittner: Mi-mogrtćt (6). Prancoska dela: Bern-stein: Tat (10), Renard: Korenfiek 19). O«ltry: Nočnr Čnvaj (7). Nordijska deU: Strfnber*: Oče (1). Antrteška del«: Knoblanch: Pavti (11). Otroške iffre: SnefimKica (10), Pepelka (24). — Ljudska Igru Mlter ia itftgova htt; t& Mnogi so v začetku sezone spra-^evafi po — programu. Pa sprego-vorimo še o programu par besed. Mnoi?a gleda1f§ča objavljajo pred početkom sezone seznam odličnih dramatičnih del svetovne literature, vpletaio v venec nesmrttrikov ze-meljske oble nekaj bolj aH tnanj žlatttnih zelišč domačesra prfdefka hi obetajo na plakatih nenavadtit veličine in no dnevnem časonlsju zme-denemu občfnstvu cefe varmie klasične vzpodbuđe In modernih marnfi s pristno domačo zabelo Le vknp, le vkup. uboea ^majna! Lani vsled ne« navadn'h razmer nfsmo mojil popoN noma zadovoljiti. Letos ooštrefemo tem bolie! Le gfeltt: Shakesneare« Woliere. Ibsen. Tolstcj. Strindbenr. Maeterl'mk itd. Proeram se imenuje torej navadno to. kar gledaHUa ob-čtnstvu obljtibljajo. a ne fzMbiOo. Tod« tndl tafrmt. ko eto aH ifr«* so ffledal?$£e fzfemoma res ođHtrm vsm obetana dela. mi ie vedno nismo prepričan?, da ima gledalište tuđi program. KaJH sr>isek del, ki pri* dClO V MMi V ĐOJtOT, M MM tt program, temveč le — repertoaru! nacrt Cisto Jasno Je, da mora vsako gledafišče imeti tak nacrt, saj brez njega niti dihati ne more. Seveda je ori nas za enkrat tuđi s tem nacrtom še vefflc križ. Nacrt napravi? lahko samo po ensemblu. NavđuSu] se tz najfepše dramatično delo. kaj ti po-maga, če Ima? nacrt sknSen) za ćele mekeće naprej zdelan. ko do petega tega ineseca obb'ubllenega prevoda Se do trldesetega nrfhodnjega mese-ca nfmaS v rokah? Kako moreS za-Mevati od igralca temeljltega poznavanja vsega dela, če koma] režfserju lahko trročfS nar tednov pred poCet-kora sknSen] delo v Stnđg, med tem. Ka dobi tmlcc le — vlogo. Ustano-vftev modeme »Tallje«, odgovarja-joCe smernicam modemega gledali-SCa« je mrjno potrebna. Le % »tatnim. dovofl vefUrlm cnsemMom. katerega 4o1>ro pozn«$, fn z zajamčenim ma-tcrgafoiH potrebne prtvodne !*t*r*-tnre bff lahko s Ćfsto vestjo stoHt % »profrramom« pred občfnstvo. Seve-rfa tmfi v tem stečaju HsVIral da ne boi mož - beseda. Deske ostanejo daakab fgr^ki ao m tudt — Vn4)au In kaj Je torei z resničnfm programom, če je »program« Ie reper-toami nacrt? Da, da, program, to je nekaj čisto drugega. Program — to Je maršriita, po kateri prodira no-tranja volja gledališča proti zacrta-nemu cilju. Resno gledališče mora Imeti svoj cifl, kajti — prispevati v Dflvlačni obliki k ljudski izobrazbi, nuditi narodu noduk. zabavo in umetniški ažitek obenem. širiti do-ber okus. gojiti poleg domaće dramatike umetnost sorodnih in tujih narodov ItcL, — to je že samo po sebi namen in naloga vsakega poite-nega narodnega gledalfšča. Cilj Je oni visok! umetniški fzrat, z* katerfm stremi podjetno in na* idarjeno giedaHSCe. Staništavskij si ni lpostavff za cilj niC manj kot — »vmetniško raikritje življenja £lovcikega dvha«? Za tem ciljem hodl 2e veC kot dva-set let. Ncltetokrat se ma Je pribll-Žaf. fz drtetarttsfce trupe, s katero je r.a&b\ l^ta 1W7. bo* za svojo idejo ter lo vodil svojim ciliem na*oroti. Je nstenovil »UmetniSko g!edaM$£e«, ki |e dandmes eno nafcniamemttfBli x Evropi, ter je imelo ogromen vpliv na razvoj gledaliSkega dela ne le v Rus?JI, temveč tud? na zapadu. In vendar mu odkriva še dandanes vsaka nova vprizoritev nova. še ne-obdelana polja in nove, še ne đose-Žene visočine. Drugje so dosegli svoj maksimum ter se krče vito oprijeti plehkega bleska zunanje opreme, re-šiinegfa pasu, ki drži potapljajočega se nad vodo, — Stanislavskij je pre-ložil t^žiSče vsega svojega dela v človeško dušo. Duša človekova Je edini večni in neizčrpnt vir vsega in vsakega nmetniškega stremljenja. Seveda, tako visoko mi ?e ne !e-tamo. Zavedajoč se svojih skromnih slit hočemo postati dobro gledaliSCe, sposobno vprizorfti dostojno, v koli-kor mogoče dovršeni umetnlški obli-ki kpterokoll đomačo af! tujo dramo. To dosečt ni latiko, a Je cilj na-Sega gleđal!5ča. Prve etape dclav-ne^a programa, ki nas vodi k temu cilju in ki nas bo k temu cilju pripe-Ttaf gotovo, Ce bo vsaka sezona n«-daljevpta tam, kjer ie prejšnja neha-la, naJ po"?§ejo naslednje vrstlc* gtev- »'•______________________^______________________.SLOVENSKI NAROD", One 14. W«q 1OTO. ________________________________________ Stran 3. sramu dna Smodlake vidi edhio re-šitev države !z neugodnega politK-nega položaja. = Kardinal Dubois. Beograd, 12. marca. Kardinal Dubois je đospel včeraj z dvema škofoma iz Carigrada v Beograd, Pričakovali so ga predstavitclji državnih oblasti ta francoski poslanik. Danes je odpoto-val kardinal v Zagreb in v LjubHano, od koder se odpelje v Pariz. *= Predsednik sarajevske vlade pozvan v Beograd. Sarajevo, 12. marca. Predsednik vlade Srskić Je brzojavno pozvan v Beograd. V parlamentarnih krogih se govori, da se je to zgodilo radi težkoč, ki so nastale o priliki imenovanja nove bosansko - hercegovske vlade, kjer Ima v nekaterib vprašanjih slediti arbitraža centralne vlade. = DunalsM lift! zopet hujskalo jbroti Jueroslavf?!. Dunai, 12. marca, Dunajski listi poročajo iz Celov-ca: Ob pričetkn vČerajšnje seje de-Želnega zbora je poročal predsednik, da je bflo pretekli netek neko 211et-no dekle iz sporneea ozemlia. kjer se Ima vršiti ljudsko glasovanje na potu domov od jusoslovenskih voja-kov umorjeno. Na truolu se je dognalo več ran izvirajočih \z strelov pušk. Dunaiski listi porabijajo to po-ročllo, da zopet enkrat z vso silo napadajo Jugoslavijo in zahtevajo. da se nai store kar naienendčnejši I koraki. Vsem napadom prednjači se-veda, kakor običajno, znani hujkaški ♦Deutsches Volksblatt«. = Imeli borao vojno brorfovje. LDU. Split, 11. marca. (DDU.) Admiral Thaon de Reve!, bivši načelnik glavnega štaba italijanske mornarice, je na vprašanje glede ju-£oslovenskih zahtev po vojni mor-Jiarice r<*crOVOr|i: Tineli jo bodo go^ tovo. Zahtevajo podmornike in tor-pedovke. Ako jim bo pa vse to dano, kar zahtevajo, bodo njihove luke imele brodovje, ki bo tvorilo trajno nevarnost za Italijo. Glede londcm-ske^ra pakta ie admiral dejal, da je on londonski pakt vsekakor smatraj za pravično garancijo Italiji. Ako pa se njegova Izvedba ne bi mogla doseći, bi se morala Tstra in reska že-tezrrica ter otokl anektirati. = Neposredna oogajanfe z Ita-I8o. LDU. Washfngton. 12. marca. (DKU. — Brezžfčno.) »New-york Sun« poroča fz Pariza, da so se neposredna pogafanla med Itajflo in Jugoslavijo že začela* a da đose-daj še nišo napredovala. Nov! Hali-jansfef nredlo«. da se đovoli Jueo-slavHi IrbodišČ« nn morie med Ooa-tffo !n Retro, docini bi imela oriti Peka f>od ! talijansko suvereni teto, je fofl odk1om«**i od Tncroslovenov. i — ItalUanska mlnlstrska kriza. tnjfano, 12. marca. Včerai se je vršfl v Rimu mintstrsk? svet, pr? ka-terem je poda! mfnistrski predsednik Nltt? noročilo o vplivu note nred-sednlka Wf!sona na rešitev jadran, skeira vprašanja. Ob pričetku mini-strskega sveta je poročal Nitt! o demisiji nekaterih ministrov. Vsi ministri so se nato izjavili solidarne v vprašanja polftfčneara in parlamen-tarnesra položaja ter so svoje portfelje đall mfnistrskemu predsedniku na razrcolago. Nato je Mlrt? razprav-Ual o jadransketn vprašanju ter na dolcro in Široko poročal o posrajanjih v Parizn in Londonu. Potidarjal je, da so bila vsa poerajanja brezusneš-na In da bi bilo brez odnora predsjednika Wflsr>na. ki podoira Ju$?o-slovane. v njihovih težnjah že dav-nej prišlo do sporazuma med Italijo in Jugoslavfjo. ~ »Ttafljanska vlada serefe na fivofili prsih dve kačl veC« Trst, I. marca. »Coda del D'avolo« od 10\ t m. prinaša članek, v katerem ome* nja znani zagrebški proces iz leta J912. V Cianku, naslovljenem »Kapu-anski rnir đveh habsburških janičar-jev v Trstu«, pravi doslovno: »Tri-inpetdeset Srbov — plemenitih pred-hednikov Prtnćipovih — je bilo za- j snovalo zaroto, kf je imela namen zruliti avstro - ogrski Jarem z vra-tov podjarmljenih narodov, pripada-jočJh etniškemn deblu velike Slavlje. 53 ljudi, ki so pobrali in prestavili testarnentaričen klfc Oberdankov ?n premiSlievali besede po'itičnefira te- i stamenta Pfsacane: »Blesk bajoneta Agesfla'a Milana |e b!l mnogo učin- i kovitejSa propaganda kot vse delo ! doktrinarcev...« NadomestHe bajo-net Agesflaja Milana s Principovim samokresom. Srbsko revolucijonarno epopejo sta zavlekla dva divja habsburška janfčarja, dva ogleduha Frank fn VlarKTHr Sachs, glavna in zasrrizena ovaduha 53 srbskfh nniče-nicov. — Je to včerajštija povest; ! povest, k? italllanskl vladi ni neznana, ki 9 ne sme biti neznana. Ta dva polrtikastra, ki stU S6 prodala Habs-buržanom, sta bila In sta Se vedno n?č drngepa kot privesek onefifa pro-slutega drja Susteršiča — bivšega kra^tekeirn d^^eln^P srlavaria — kl Je Se dandane« mandatar avstrffeke reakcije v Svici, kjer simjc kdovc tate aat«oaistieM bniilniti, kl Mi I na Škodo Italije podžigajo dtploma-tično napetost teh časov. Frank in Sachs sta njegova zastopnlka v Trstu, kjer uživata svoj blažen ka-puanski mir v raskošnih dvoranah hotela Savoja. Prikličimo si v spo-min, da je revolucijonarna dunajska vlada izj:nala ta dva SusterSičeva agenta, ker sta v sporazumu s kr-ščanskimi socijalci pripravljala po-vratek Habsburžanoni. Tako pravi list »Abend«. Priklfčimo si v spomin, da je leta 1916. predlagat Frank v uniformi avstrijskega poročnika y hrvatskem saboru ukinjenje konstitucije in imenovanje komisarja z diktatorsko oblastjD. To je razodel sam hrvatski ban. Ta dva nevarna satelita cesarske reakcije, ta dva zakleta sovražnika «e samo Italije, marveč tudj Slavije, ta dva ribiča v kalnem, ki Čakata v Susteršičevem soldu ugodnegra trenotka, da udejstvfta svoje infamne namere, ne živita in ne delujeta samo nemoteno v Trstu, ampak uži Vata Še ćelo gotovo spo-št ovan je v vrodi1nih sferah lokalne politike, ker se upa mogoće na kako njuno novo izdajstvo, s katerim bi se delovalo na trnjevem polju zunanje politike. Zavožen denar in neplodno upanje! Itatijanska vlada gTeje na svojih prsih dve kaci ve5.^ = Hinavska liubezen maćehe Italije do njenih neodrešencev v za-sedenem ozemlju je solznesra obču-dovanja vredna. Po petnajstih mese-cih so demokratično Italijo obupani klici njenih Iastnih rojakov pripravili do genljive obljube, da hoće dovo-liti občinske sosvete, ki naj podpfra-jo neskropulozne gerente. Od laSke kulture neokužen zemljan bi si predstavi ial, da bode velesilna Italija, ako še ne prenese volitev občinskih v tem razni eroma malem ozemlju. skušaia utelesiti v obliubljenih so-svetih vsaj kolikor toliko soodloče-vanja narodove volje. — Ampak ne, zasedeno ozemlje je obsojeno, da li-ki embrio pretrpi vse tište anarhične faze, kakor dru ere italijanske pokrajine pred narodnim ujedinjenjem 70. leta, Ženi jalna rešitev problema se namreč glasi: vlada imenuje sporazumno s političnim] strankami občinske sosvete. — Primitivna eno-stavnost te misli se ravna po njeni infemalnf perfidnosti. Ne glede na to, da pomenja izvrši te v te namere diktaturo političnih strank v samoupravi, jzrozi našemu narodu onstran đe-markačie crte strahovlada srednie-veške ftaliianske kamarile v najslab-sem pomenu besede. Torai stranke, tište vzorne italiianske strankice, ki obstoje že davno le bolj na papiri1^ bodo imele pri sestavi sosvetov od-ločttrto besedo. Pesčica recmlkolov, nekoliko narodno in sociialno ne-stronih rodbin se bo nolastilo občinskih uprav in občinskega imetja, kolikor ra ni še steklo skoz prste brez-vestnih gerentov. Slavna staro-italifanska kamarila bo torej sistematično razsipala še to, čemur je vojna prizanesla. Smešno je vendar upanie. da bodo znale ts kamarile nasitit! izgladano ljudstvo. odDravitl strašno mizerijo, zmanjšati nezaposlenost. odDomoci stanovarrjski bedi in vzfirojitJ iz podiviane mladine de-lažejne in poštene državljane. — Da ne bi prišla slovenska večina pri do-ločevanju občinskih sosvetov do zdatnega vpliva. za to bodo že do-skrbeli. Ta slnčai orikaznie zooet enkrat razliko med slovanskim in ita-lijanskim demokratizmom. Jugoslo-vansk! državljani nemške in madžarske narodnosti uživajo pri nas maksimum državljanskih pravic, Italija pa uvaja v osvobojeno ozemlje, kojemu je obljvbltala pred letom Se nastop zlatega veka« indijsko raz-deiitev naroda v državljane prve, druge, pete in desete vrste. — NaSe neosvoboiene brate caka še polna mera trpljenja. Božji mlini pa metfe-jo sicer počasi, ampak zmeljeio drobno. In to pot je usoda določila ftafijo samo, da pripravlja s svojim nenasftnhn nasiljem pat. po kateri se bodo vrnili neosvobojeni Slovenci nekoć v večto Jucros'avHo. — P. P. = Ka^o noshmafo LjiM ▼ zase-ifen? Jiiffoslavffl. Trst. 10. marca. Politični komisar v Sežani Je brez vsakeea povoda in vzroka ostavit nad^Dno delovanje »Sokola« v Dl-vači. — Gfoseooe Mazzfnl. Dne im marca 1872. Je umri v Piši znani la-Ski aeitator Oiusepoe Mazzini. Ro-5en ie bil 22. junija 18055 v Ocnovi ter je bil po svojem pokliča odvetnik. Bil je nrvoboritelj za Mlado Italijo in za ufedinlenfe Itallfanskega naroda. Zaradi rept»b!ikanskega mišlfe-nja Je bil oreranjan ter Je moral zapustiti svoio domovino. Da oresnlči svoie republikanske Mele Je shovaI dvakrat zarote, ki mi nlsta uspeli ter Je Hl obsojen v odsotnosH na smrt obenem pa ara fe tudl švica, kamor se ie bil zatekel. lsnafa. Sele po L 184a se ie mn«rel vmi« v »Hlifo ter te vstftHI do lraiilMliciW Mttmm t Oarfbaldlfevo lerto. Piibodnje leto Je nastopil proti Trancosom. Maslo- pa! je ves čas v svojem polIOčacm življenju silno nepremiSljcno, odre-kati pa mu ni moKoče zeto vetikega idealizma. Italijani vidijo v njesgovem spo i n Inu še danes poosebljeno republikansko idejo. - Trg BorovHe. Dne 10. t. m. Je preteklo 10 let odkar je bila vas Borovlje povzđiffnjena v trg, ki tera danes zelo važno vlogo na zapadnem Koroškem. Borovlje imenujemo lah-ko središče vsega plebiscitnega ozemlja od Celovca in Vrbskega Jezera proti zapadu. Kadar bo ta del Koroške definitivno priklopljen na§! državi in bo ta priklopitev medna-rodno pravnoveljavna, ie pričakova-ti velikega procvita ravno teh po-kraiin in ogromne povzdtee industri- je, za katero so podani v teh kraja vsi pogojL = Atentat pred 13 ML Dne H. marca 1907. je bil izvršen v Sofiji atentat na ministrskega predsednika Petkova, Atentat je izvršil Aleksan-der Petrov v mestnem vrtu. Ministr-ski predsednik Petkov je vsled strelov umri. trgovinski ininister Gena-dijev pa je bil težko ranjen, dočim Je justični minister dobil samo lah-ko poškodbo. Atentat se je izvršii, ko so se ministri vračali iz seje mi-nistrskega sveta. Ateksander Petrov je ustrelil na ministre zaradi protisocijalnih odredb Petkoveea ministrstva zlasti zaradi protisocijalnih korakov proti železničarjem in vojakom. ___ ___ Telefonsbfl In hrzolouno Doroilla. CARINSKI TARIF V DALMACIJI. Trst 11. marca. >H Piccolo del-la Sera« poroća iz Zadra, da je jugo-slovanska vlada uvedla v Dalmaciji namesto prejšnjefira avstrijskesra srb-skl carinski tarif. Poročilo oravL da z O2irr>m na dejstvo. da je Dalmacija proglašena na mirovni konferend kot sporno ozemlje in jadransko vnrašanje še ni rešeno, tvori ta ukrep kršitev mednarođnega prava. KONCENTRACIJSKI KABINET V RIMU? Rim« 10. marca. »PopoSo Ro-mano« komentira včerajšnje Nittije-ve izjave ter izvafa, da te izjave po-trjujejo resničnost ministrske krize« k? jo je treba resiti pred otvoritvijo zbornice. Govori se, da priđe do se-stave koncentracijske^ kabineta, v kateri bi vstopili član! ljudske in radikalne stranke, reformist! in gioHttt-janci. ZLORABA ITALltANSKE UNI-FORME NA DUNAJU. Dunai 11. tnarca. Dunajska ita-litanska misifa je ovadila policijski oblasti dunaiskega komunističnejra vodjo Tomanna, da je zlorabil uniformo italHanskesra častnika v svr-ho. da je sknmio z milanskim županom odv. Caldaro lahko obiskal Belo Kuna v Karistefnski trdnjavi. VRHOVNI SVET PRIVOL.IU.IE V PRIKLOPITEV AVSTRUE NEM- . ČUL Dunai II. marca. »Deutsche Alteremeine Zeitun?« poroča, da fe vrhovni svet priDravlJen pod ctetsrvl-mi ooroji dovoliti priklonitev Av-strije nem§ki republiki. V nem^kih Hstih se smatra to kot znamenje, da se bosta versafllska in st. srermafn-ska mirovna pogodba revidirali. PROTIDR2AVNA ZAROTA V NEMCIJI. Berolhu U. marca. (DKU) >Đerfi-ner Taeblatt« doznava iz podučenega vira. da je bila zasnovana v Berlinu obsežna zarota proti sedanji vladL — Glasom nekaterih Doročil, ki pa nišo kontrolirana, je imela zarota namen« zavesti gamiziie v Berlinu in v Doe-beritzu đo Đuča ta spraviti stranke desnice do vlade. DEMONSTRACIJE ZA VILJEMA V NEMCUI. Dmai, 12. marca. V smislu ver-saiifske mirovne pogodbe Je bila od-rejena zatvoritev potsdamske pođ-častniSke sole. Pri tej priliki Je na*o-voril častnike in vojake general Hoffmann, ki je v svoicm jfovoru iz-razil nado, da dobi NemCiJa kmalu zopet svo'e^ra cesaria. Pred spomenikom Friderfka Villema 1. se je vr51-la služba bofla, pri kateri 50 plapo- lale zastave bivšeara cesarstva zastrte s crnim florom. Istotako se ie zatvorila lichtensteinska kadetnica. Ceremonije se je udeležil general Ludendorff. Po ceremoniji so Častni-ki in vofaki stvorili sprevod. ki se je vil do glavnih ulicati đo branden-burSkih vrat in se nato podal pred vofno minfstrstvo. AMFRIKA P»IWA SOVITrSKO VLADO. — TURSKO VPRAŠANJE. LDU Pariz. 11. marca. (ČTU) Po vesteh iz Washtnflrtona. bo v kratkem objavil tajnik Colby izjavo o Wi!sono~ vi polltiki, ki io je zasleđoval v zadnjem čašo svojega predsedovanja. Amerika priznava rusko sovjetsko vlado in se bo ž nio posrajala o sklenu tr-srovinske pojrodbe. V svrho ratifikđ-ciie mirovne pogodbe se skts^a doseči sporazum s senatom na tei podlasri, da se v bodoče ne bo Izvr§na nobena vtv laška akcija Zeđinienih držav brez ptivoljenfa kongresa. Tursko vpra?5an.ie se bo redilo na ta način, da se bodo Tnrki pregnaU iz Carijcrada. KONEC TURSKFO4 GOSPODSTVA V EVROPI. LDU. BeroHn, 12. marca. (DKU.) »Lokalanzeigerc priobčtije vest lista •Dafly News«. po kateri je angleški mini*trskl predsednik L!oyd Oeorjre v poštanski zbornici izjavil, da je turSko vprašanje sedaj postalo perece. TurSko jrosDodstvo v Evropi se bo v par tednlh končalo. Sultanu se bo izročila spomenica, na podlagi ka-tere se mora preseliti iz Evrope na azijsko oba!. FRANCOZI IN ANGLEŽI V MALI AZUL Trst, 11. marca. Ttalijanski listi poročajo, da se v Franciji Anrfežem precej zamerja, da so se odločili za-sesti Carigrad in koncentrirati tam precejšnje čete. Nekateri listi govo-rljo o angleSkem imperijalizma, ki stremi za tem, da se Ansrlija končno pofasti Carigrada. Panl Louis piSe v »Humanitće, da skuša Anglija dobiti klinče Dardanel v svoje roke. Dalje pravt da Je Francfla, potem ko se jl Je ponesrečila prva ekspedicija« po-skuSala drugo. Glasom uradnlh poro-Čil je imela Francija v prvi ekspediciji v Cilicijo 158 mrtvih. 278 ranjenih ln 181 potresanih. Louis pravi. da pričenja Prancila v Orijentu novo vojno, ne da bi bila vprašala zsl to ljudstvo in ne da bi se savedala ne-varnostt. ki grozi njej fn Angliji od strani Islama v Indiji oziroma v se-vernem afrikanskem primorju. NCMSKA PLACILA. LDU. London, 11. marca. CTU, Kakor poročajo »Times«, mora Neoi-čfja plaćati za ođSkodnino in povra-Cilo 520 do 530 milijard mark v zlatu. U ntie RnlKVhe. — Savez Javnih naateštenJfc* a Zagreba je vlada zopet vzpostavila In mu dovolila delovati daUe do odobrenih pravilih. — Str^šen poiar ▼ IrrattevhtL LDU. Beograd. ia marca. »Poli-tika« javlja iz Loznice: Planina Vu-čevo je od snoči v olamenih od Cr-ncg ttovalko li odrcavtHta ▼ HaWt sedenem ozemlju so ropi in tatvine na dnevnem redu. Tudl Voloska in Opatija ste torišči obsežnih in velikih zločinov. Vpričo karabinerjev in v njih blizini so vlocnilci viomiM v podružnico jadranske banke. Prevrtali so blajrajno, v kateri je bflo do 6« .000 Hr. Pri đehi jih je onazil straž-eik v pok. — čuvaj Ogorevc Vlomilci so takoj nanj navaliti ter od-dali nanj tri strele v prst, da se je mrtev zgrudil na tla. Nesrečni Ogorevc zapušča ženo in dva nepreskrb-Ijena otroka. Vlom pripisuiejo bližnjim d* Annunzijevim arditom. — Tuđi v ostalih krajih zasedenega ozemlja se ropi vedno ponavljajo. Zanimrvo je. da je poveljnik »ardi-tom« v Postojni neki poročnik, k! je bi! sam obsojen na 15 let ječe. — Zanimfv je (bije beg Šestih oScirjev te zaporov jostične palače v ulici Coroneo v Trstu. Več oficirjev je za-prtlh, ker so bili »roparji« slavne d* Amnmzijeve armade. V nedeljo oh 2. uri zjutraj pa jih je šest pobeg-nilo. Tri so takoj prije!! na kolodvoru. ItaTJaftski Ksti opisojeio beg teh razbojnfleov kot »dramatičan in juna-ikl čio« reskih joaakov. van poan na oeKeni tmamn or-■■»■■mi iiiilii fcilrM »ma• adaj* podrejen brigantski — »Longatico«. Ta kraj leži, če se ne motinu tam nekje na Notranjskem, do kjer ne se-Ka niti Nittijev Londonski pakt, kaj sele Wilsonova Crta ali ćelo naš Rimski Dogovor. Medtem ko sem z dotičnim uradnikoin debatlral o moji zadevi, zapazil sem na tijekovi mizl nekaj — n^verjetnega! »Pfarr-amt im Ob eri oi t sch,- je pred-ložil namreč. Dristojni deželni oblasti v Trstu neki »Geburts und Taufschein d. d. Ober«* loitsch 18. IL 1920!!! Seveda: la-škeara v tem »Pfarramtu« ne znajo, slovenske^a pa italijanski uradnikj v Trstu ne. napravimo jim torej, ml hlapci. to usIur'o, da jim pišemo — po petletni protinemški svetovni voi-* ni — švabski. Ako bi Da takim-le ljudem, ki na naših tleh rabijo in predlasrajo banditskim uzurpatorjem še vedno švabske tiskovine, rekli da si s tem izdaiaio oslovske diDlome. bi s tako kvalifikacijo delali krivico — oslom, kajti ti ne mukajo kra-vam na ljubo in konjem na ljubo ne rezjretajo! Morda se hočejo pa taki-Ie »Slovenci« s svojim preziranfem domaćega jezika prikupiti našim zemljelačniin tlačiteljem, da iim ti poviSajo konpruo ali oodele kako re-muneracijo za posebne zasluge?! Kadar bo pa banditski »Longatico« postal zopet naš Lo^atec — kar upa-mo v kratkem doživeti! — bo treba z železno metlo pomesti s takimi oodrepnimi odDadkl. Ravno tako bo treba pa tuđi strofo obračunati s ti-stiml klečeDlazniki in koritarji med slovenskimi uradniki v Lo??at-cu, ki so podpisali »Al VI. Prestito Nazionale Italian o sedaj široko in komodno v blasro-stanju. Vso moč so si vzeli v roke. politično in gospodarsko. Sedaj imalo žitni zavod, vnovčevalnico, prehranjevalni urad. železnice, de-oar. Klerikalnim gospodom vodnikom je danes res laliko vse eno, ali ljudstvo trpi pod drasrinjo ali bo izgubilo svoje premoženje vsled valutne reforme, ker jfm bosta K*. Jan-ković fn Korošec za vedno odvzela M grotovegra denarja in tuđi vseh pri-hrankov. Njim se ne mudi nikamor. Narod omagiije pod đraginjo, vsega-fitosočni g"gr. Korošec in Brejc pa ne Sutita potrebe, spraviti valutno vprašanje pred ministrski svet. Naj vendar bereta, kar jim danes razlaza njih lastni pristaš v iSIovencu«. AH sedanja vlada ima odločitev in moč. Ta Je odgovorna, kar se od slej godi. O posledlcah vahitne reforme piše v današnjem »Slovencu« g. A. Z. AH klerikalni vodniki nfmaio sedaj več zmfsla za potrebe prebiva!-stva. W\h namen je komandirati ?n vživati oblast Prav dobro je mogo-Cc sklenlti mfnistrskemu svetu, da postavlja nesrečno relacijo 1:4 iz-ven veijave. kakor so to slovensko-rirvatske korporacije, dne 15. febm-aria ob pritrditv? vseh klerfkalcev zahtevafe. Krivično vkovanje krone na dinar škoduje kroni fn dinarjn, zapisana ^ta v taki zvezi oba nesrec*. Ker fe g. Janfcović ob nritrdftvi klerikalne stranke profdasii relacHo 1 :4 za definitivno, s tem naravttost ©dn?ra fn sladi peta. uarašcania dra-glnje. — itg. O izbollšajihi prometa je prfnoveda! g. žetezniški minister Korošec beograiskemu novinarju. »Jugoslovenski Llovd«. ki ga vSIo-venec« zelo rad citira, pravi, da je yse, kar je razlaga! o saobračaju »prilično prazno«. Naravno, kdor se je učil maso brati, bo komaj zna! po-vedati, kako voditi težavni železni-Ski obrat. 2eleznicarn se da komaj pomagati, će se kliče na mesto že-lezniskega ministra, kier bi moral biti seđas naiboliši strokovnjak, gospo-"da duhovnika Korošca. tfg Mineralna oUe kot aktiva An*i!)e> The Financial Neas z dne 24. februarja piše sledeči L-animiv članek o prihodnosti Anglije pod naslovom: »Mineralno olje kot aktiva države* (»Oil as Irnperiai Asset*). Ta članek v kratkib potezah zacrta položaj Velike Britanije in bo mnogo pripomogel k spoznanju seđanje fcapltati-stične ere, o kateri ml Slovenci skoraj pojma nimamo. Marsikomu bo znano v kakSni neznanski meri in v kako divjern tempu so M razvijale cene delnic industrijskih pođ-jetit na svetovnem trgu. Med njfmi so Imeli slavno besedo delnice mmeralnega olja. Članek se glasi: »MogoCe srne biH toliko zaposleni vs'ed razdraženosti katero nam Je V2bujal trg delnic mineralnesa otja, da smo zanemari!! gfnbokeje presmotHti pomen razvoja v tei stroki kot cefifli. Se-dal ko so stvar? nekoliko mirnejše, si lati-ko vzttnemo nekoliko časa in npremo oko v to smer, kier se nam nudi vefevažna slika. Mnenja smo, da %e lahko dokaže, da vse, kar more naš narod danes zanimati. niti debate v poslanskf zbornici, socijalni nemiri, niti širjenje đuševnesra in znanstve-aesa obzorja ne more tekmovatl z realno resnico o olju. ako se to vpraSanJe popoL Boms razume; kaftf ttobeden omenienih taktorjev ne more otetojati brt» materija!-ne pod!age. Ako bi naša zunaaja trgovina opeiaU, ako bi oa$a premoč oad naravnhnj sHarni ginila, bi se moral konsekventno naš duševni napradek spremeniU v nazadovanje. In v mnogo viijl meri kot st kdo domišlja Je naš napredak odvisen od posestl oljnih vrednosti. Tcžka isttna je, da fe Mli usoda naSe domovine odvisna od Čssa do časa od posesti poedine dobrln«. DvIgnlK smo se v srednjem veku \z osamljene In brezpomembne kraljevine v evropsko velesilo, ravno ker smo imeli dovoij voine, katero je ves svet porreboval Za Časa Tih doricv je Imela Ang^ja v tej strokl glavno besedo. Vzrok njenemu vpli\*u Je bilo blagostanje, katero ie Iz tega Izviralo. Ko se Je trgovina voine spremenila in zamentla s trgovino volnenih izdelkov v velikanskl meri ie zopet bila naša usoda odvisna ud oblasti nad poedino dobrtno. AH možnost Izde2o\*atl tekstilne izdelke za ćeli svet je imela podlago v prvi vrsti v cent dobavi eneržije* v drugi vrsti v posest! obSrnfh prevažnih sredstev. Oboje je bfo v naSih rokah — v rokah lastntkov preniogovnlkov. V starodavni eri, pred mnoglmi milijoni let nam je mila usoda zakopala bogastva* s katerimi je bi!o mogoče postaviti vsa} ta nekoliko stoletij trdno In sigurno podlago Veliki Britaniji. Da nismo imeli premoga, ne našli bi cen^ sile, ki bi raznašala naše izdelkc v tutino, niti bi niogl* brez iznajd-be parobroda dobiti trga žanje, ražen na lastnlh otokih in v neposredni blizini. Vol-nena industrija ima dane« mnogo tanku* rentov fn mf ne moremo več ohdrfati mo-nopota. Premog kot vir eneržiie Izgub'ia svojo prei najvi^jo vrednost Na ta način nastane vpraSanje: S posestvom katere dobrine si obranimo blagostanje ta vpftv katerega smo imeli dosedai in ki nas je dvig.nilo 60 tega kar smo ter nam omngo-čilo čuvati civilizacijo pred razpađom? MosoC ie samo en odgovor. Za sedanjo in priliodnjo generacijo Je ta dobrma mb?e-ralno olje. So še dragi viri sile — vrtenje zemlje, đviganje in padanje morske sladi* ne, atomična enerfija o. pr. — ali nlso to faktori) ki bi se dati momentano lzraWH za trgovino ali industrijo. PetroleJ Ie za oboje: zato: ovladamo miner, olje — usoda za prihod nj ih 50—60 let je v naših rokah. Ako imamo vse potrebSčine, katere nam min. olje zagotavlja — osienran je nam duševen napredek za to perijodo fat ta bo dovoten, da bo omogočit naše poto?nce ie enkrat zagrabiti za uzdausode in držati Jo tako krepko in tako trdno kot njihovi očetje. Začetkom voine smo mislili, da !e okoll 2 odst. delnfc vseh petrolejnih virov sveta v an-cleSkili rokah. Skrbili računi admiraTItete so zadnje čaše dognali, đa jili rmanrn danes okolt 56 odst. Ta Stevilka \^sebnie sfeer perzijske h? Birtnanstce vire, ne pa ofešlme južno-ameri^ke, kl so v rokah Brirlsh Con-trolled OHflelds. Točne stevi'ke poslednllh se ne more podaii, aTi ako fih cenimo do-volf nizko, moramo račnnat? drui^fh 19 orf«?t. Ako ?c tako. fe 75 odst. vseh svetov-n!b netrolejnih virov v na^it* rokah. Račn-nain£ na točnost te statistike smo skorai vzlic feami sebi — seveda nekoliko v raa-tresenost! — pridobili ključ do dobrine. od katere Je naša usoda odvisna. Najrrtžja podlaca našega doma ie bila vofna: drujjfč premrig in sedaj fmamo postaviti krasno zsradbo ~ na petroiein — fn bo&astva so nafia. To fe globokef^ pofem trgovanja 3 temi delnicsmi. On!, kt so porabfH denar xa razvoj te široke, so zidali bolje ko so sami mislili. Nišo samo podplraf! trgovska eod-jet'M zavolio dividend ali v opanju na premijo. Oni so pravi v«tvarite\H države in njih založen đenar pomenl kamenje držav-nesa obzidia. PrlSel bo £ast ko bo Britanija več i a in brczprimcrno mogočnejša leot dat»a«n»a se ozirala nazal" na te pfonirfe petrelefa s st>o5tovan>em In hvale^nost?«. s katero bistroumni tn prefzkušeni AngleŽt častilo nekdanle trgovce. Kakšite posledlce nam to kaže! Trikrafna vez 2 starim! avto-ritetami ni tako hitro pretrpana. Volna. premog in petrolejl S to zađnjo vrvjo, kn-tero pridružimo prcjSnjIm dvem bomo imeli verigo, Vatera bo đovot? trdna. da bo omoijGČUa velik? ladH države ©vladati naf-hujSe vjetrove v prihodnim nevartim dneh. Dnevne vest!. 1/ FhthHanl /.? marta. 1920. — Zamena flsodcronskfli ban-Sovcev. Kakor smo že ponovno objavili, se tfsočkronskl banfcovc! oo !§• marca t L ne bodo več zamenfa-II fn nrenefcsaio s r>m đfiem hU\ solnS-no zakonito plačlino sredstvo. Po tem roku se tuđi falzifikati ne bođo več odvzemaH. Ce kdo rok zamudi. na sam sebi prlniše posledice In nal poznefe nikar ne nadletruje uradov. ker bi bil vsak tak korak bre? ■soefaa* — Naši novinaru mi Stovallretn. Po Izrećno prfsrčnf zabavi pri skup-nf večerjf v ModH so Jucrosiovanski gostfe predvčeraJSnJem ob 11. ponoći nadaljevalf potovanje na Slovaško. Iz Bratislave so J!h spremliall župan dr. Bela. referent dr. Blaha In dr H^lek. K pozdravu na kolodvoru v Tatranski Lomnic! je pHspel žttpan v Sr>fSl (Žira) dr. Roman, ki Jlm Je Iz-rtz?1 dobrodošlico, dalje prcdsednfk pfebiscltne komisije mser. ćr. Blafin in ravnateij kopaliSča Vče14k. Na po-zdrav Je odgovori! voditeTJ Jugoslo- I vf nske ekspedicije sekcijski načelni Nušić. Dopoldne so obfskali gostje okolico testa znamenitega tatranske-ga kopaliSča. Popoidne so se odpe-Hali z električno železnico v kopaH-iče Stare Smatovce, si ogledali to idravilBčs ii ae vrnli » Tatramko' I.omnlco. Opofdne sta dospela v Tatransko Lomnico tnin?ster dr. Hodža In referent Kornel Štedna tn se udeležila skupnega obeda z jugo-slovenskimi časnikarji. Pri obedu «0 izrekli pomembn^ in prisrčne napit-nice msgr. dr. Blaha, refereat dr. Halek tn ćr. Lah. — Odlikovanje. Na pre»d1og na mestnika ministra za z^n^nje nosle Ie bil pos'anik V e s n i č odlikovan z redom bHetra crla. —- Poročfla se ie dne 6. marca t. !. v stolnt cerkvl pfanlstlnja crdćni. Dana Koblerjeva % g. Pavlom Oolljo. dramaturgom dramatske-ea gledališča v Ljubljani. Novoooro-čencema - umetnikoma iskrene čestitke! ^ m ^ — Vofiie ođflcooMRe v saaafl^* nem oremijte. V zmisln dosedanflh naredeb (talijanskih oblasti in po do* sedatijf praksi, se vojne odSkođntae v zasedem ozemfju za sedaj sptofi I ne isplačnjejo. Pač pa se daiajo pre-I đujmi na bodočo vojno odfkođnino In slcer 40—w%-ni. Kdor hoće doseći tak prednjem, mora vtoZftf proSnjo ter v prošnji dokazati a spriCcvatom županstva da fe imtmu prtst#|cii 1» da Nn v daiatt (sssedencnt oBem* • (Ju). Predujmi za preniičnmc so n uji M prednjem na račun odškodnl-ne na nepremlCnlne prosi tud! za pre-rnfčnine. CHkodovane osebe, katere also raieoe alt prtetajoa, aO kl ne prebivalo seda] v đeieJi, glasom doseda* njih naredeb ne prldejo v poitev. Olede njih Je samo toliko omenjeno, da se bo odskodnina določfla pozne-Je (po končnem sklepu miru), pri do-ločitvi pa bo tnerodajna reciprociteta. Nato opozarjamo vse na$e ljudi* kateri imajo pravico do odškođ-nine !n ne prebfvajo sedaj v za$e-denem ozemlju ali pa ntso tja pristojni oz. rojeni. Ločiti je od vojnih odškodnln rekvizicije, t. j. odvzetje Imetja ođ strani italijanskih oblasti proti potrdilu. Če posameznfk dokaže z bononi, da se mu je lastnina rekvirirala, je npraviCeti takoj zahte-vati odškodmno. Vsake trditve od kakršnekoli strani, da je mogoče do-seči odškodnino (oz. predujem), ako nišo danj vsi gori navedeni pokoji, 30 neresnične, vsled česar opozarjamo naše ljudi, da so v tem oziru oprezni. V praksi se vršijo cenitve silno počas! in tuđi predujme v obli-ki 3%-nega posojila je danes Se pre-cej težko dobiti. P. P. — Veliko lav no teloradno aka* đemljo priredi danes ob 8. zvečer Sokol I. v veliki dvorani hotela sUnfcm«. Na sporedn so velezanl-mive telovadne točke, radi česar se zavedno občinstvo opozarja na to prireditev. k, — Otvoritev telefonske centrale pri poštnem urada v Pliberku. Pri poStnem uradu v Pliberku se je otvorila dne 6. marca t. 1. telefonska centrala z javno govorilnfco za kra-Jevni in medkrajevni promet. — Radarsko zlavarstvo v Ljur> Bani razplsuje službo plsarnlškega oficijanta z možnostjo napredovanja za pisarafškega nradnnVa. Prošnje je vložitl do 20. maTca 1020. Več nove »Uradni TJst.r ?t. 33. iz teta 1920. — Državna slanovanjska komisija v Maribora javlja, da je pomanjkanje stanovanj v Mariboru tako strasno, da naj se nihče več ne preseli v Maribor, ker bi moral sicer ostati na cesti ali v vagonfh, — Služba božja v slovenskem Jeziku se vrši v nedeljo ob treh w>-poldne v tukajsnji evangeljski cerkvl na Oosposvetski cesti. — Mokronoska pošta te mislim najnesrečnejša na Kranjskem, enkrat nima znamk, drugič nlma donisnfe. Kako mučno je to %u vsakogar. Ne vemo kdo je tega kriv, a vzllc temu prusfmo javno poštno ravnatelistvo, da naredi konec tem neznosnlrn raz-meram. — Tobačfia trafUca v Rogaški Siatint St 44 (Pavilon) Je do 30. stiš-ca 1920 ootom javnega natečafa raz-pisana, Ennletn! kosmati dobiček Je znaSal 8.905 K 03. Položiti se mora, pređno se pontidba izroči 800 K. — Protialrroholna predavanja v Zaporju ob Savi Gospod Puhar La-voslav, uradnik za socij. skrbstvo v Ljubljani, je vodil zadnje dn! mirru-lega in prve dni te^a tedna z veliko požrtvovalnostjo ciklus 12 nre-f!avanj o alkoholizmu, tem nafhuj-5em socijaTncm zlu ter je mvasni^va! f-voja predavanja s skiontič. sl?ka-ml. Predavanja so se vršila za šol-skr> mladino obeh ifudskTh Šo! in obrtne - nadaljevalne sofe, kakor tuđi za občtastvo v zagorski ljudski Šolf, 7adružnem domti in Kino-dvo-ranl. Domaće prebivafstvo se je ude-teževalo predavani v velikem števi-I11 ter sledilo izvajanjem predsivate-Ka z najveČjtm zanimanjem. Prtpo-rocamo v to poklicanfm javnim or-cranoni. da priredijo enaka predavanja Sirom naše domovine! — Na Koro*kem PadH \««*U%. Rectov. Medved Martin, roj. 1806. Polnflc, Lfttia. padei 4./S. 1910. v nodro£5ci; četov. Kocmur Franc. fS87. Stndenec. Ljubljana, padel II. jan. 19t9. v Prdrožici: red. Grebene Pranc, 1899, Doleti ja vas. Kočevje, nad^i 2974 1919. v Podrožici: red. Rarte Mfha. 1898. Stari tr%. Crno-rnrff xm*?1 5./6. 1919. v Rofti; kap-i'^r Žuri Alf>!z»i. 1899. Podzemell, Crnofrelf. padel v Rožeku; red. SVvarča ClriL 1898. Ljubljana, padel v Podrofid; red. Brađula Ak>)zfi, im. BoStanJ. KrSko. nadel 9./1. 19., v Podrožici: red. Oblak Pranc. 1893. Vič. Lfubtjana. padel 1L/L ».. v Pndrožld: red. KocjanCIč Jožef, 1899, Ljubljana« padel !./5, 19., v Podrottcf; red. PWe Peter, 1899, Drafi^ Kočevje, pađel 9/6. 19., v PođsrorT: red. Mn>S Adolf. T888^ Ra-deče. Krfko, pMel 28-/5. 19., nri Bo-ravffafi: red. Bn*?c JoZef. 189».. St. Petcr, Novo m-^to. nton«! v BlašVem Jeseni. 14./8. 1919, pokopan ▼ Lo-ćafa. Vsf nd 1. baona 37. pp. ^- STtiHo &*** fiafufffMrt fz ^He »AmaHfe« na BM» Je biio pro-ilff ted«n rmkradcnii 5 nostellfilli nre-fWh odej. kf so ihi vrbn« *tni* «Kro rtrteč*. snodat svirfo nvNtre in svftio roza luirve, nadalje nad 5 nifavih ođrf ix kamenit dlake. 3 posteljne palni plaše iz b^lo in modre karlra-nega blaga. Ukradenih je bUo tud! več živii. Kedor primore, da se dobe te stvari nazaj, dobi nagrado 1000 kron. Podatki naj se pošljejo orožni-l\d postaji na Bledu. — Zdravstveno stanie nesfoe občioe UabBanske. Od 15. do 28. fe-bruarja se je rodilo 51 otrok, mrtvo-rojenl so bili 4, umrlo je 91 oseb, med njimi 31 tujcev. Za vratico je umrla 1 oseba, za jetiko II oseb, od teh 6 tujcev, vsled mrtvouda 3 osebe in vsleđ nezgode 2 osebi. — Od 29. fe-bruarja do 6. marca se je rodilo 23 oseb, umrlo jih je pa 40, vmes 14 tujcev. Za otročico je umrla 1 tujka. za jetiko 9 oseb, vmes 3 tujcl, vsled mrtvouda 1 oseba iti vsled samo-mora 1 oseba. Obole li so za otročico 1 oseba. za škrlatico 3 oseba m za hripo 12 oseb. — O števerfanskih tihotapcih. Pred časom smo poročali o zaplem-bi živine, ki so jo hoteli vtihotapiti nekateri Ijudje iz zasedenega ozem* ija čez demarkacijsko crto. O tem dogodku je porocala tuđi trža&ka »Edinost«. Dva ali trije prizadetih kmetov je doma iz Števcrjana pri Gorici, ki je bil v ljutih bojili za Oslavje docela porušen. Ker so po-roč:1a o dogodku vzbujala sum, da so se Števerjanci že pred vojno bavili s tihotapstvom in da na tej poli na-daljujejo tuđi sedaj, poslali so štirje ugledni Števerjanci: nadučitelj Ladi-slav Likar, kiirat Jan. Ev. Jare ter bivša župana Karol Prinčič in Josip Klanjsek »Edinosti« dopis, v katerem protestiralo proti takeinu sumniče-nju, ker je veljal Steverjan pred vojno kot ena najpolitičnejsili in najpo-Stenejših občin v Goriških Brdih. Iz dopisa pa se razvidi, kako zapušče-no ie naše ljudstvo v zasedenem ozemliu v gospodarskom oziru. Ita-iijanska vlada ne gane niti z mezin-cem, da b! kakorkoli pomagala tem nesrečnežem, ki so jim bili tekom vojne domovi porušeni tako, da ni ostal kamen na kamenu. Dočim so Uudje pred vojno pridelal! velike množine vina in spravili vsako Ieto sadja za lepe tisočake y deiiar, ni-majo danes niti najmaujšega denar-nega vira, iz katerega bi preživljali sebe in večkrat mnogobrojno dru-žno. Ni potem čudo, ako so se našli med skozinskoz postenimi Ijndmi taki. kl si v svojem obupn skušajo pomagati na nedovoljen in, lahko to tr-dimo, tuđi njun samim aopern način. Moralno odgovornost za nesrečne Žrtvo pa nosifo okupacijske oblasti, ki se za slovenskega kmeta ne zme-nijo in ne uveaejo potrebne akcije, da bi se ljudstvu pomagalo. — Požar ▼ RadovISci Dne 7. t. tn. je zadela občino Predtrg v Ra-dovljici strašna nesreća. Neka] minut pred poldvanajsto uro se začuje rri hiši cestarja Tomaža Valanta obuptii klic »ogenn — in ni preteklo pet minut je pa tebruhni! z vso silo že na dan silovit ogenj in objel vso streho, svinjak in drvarnico — bilo bilo je hkrati vse v rdečem zublju, j Ljadje se nišo niti zavedli dobro kaj Je in že je rdeči jezik švignil — gnan vsled hudega vetra — na sosedno hi^o čez cesto — na Jurcovo, ki je bila krita s slamo in trenutkoma je stala vsa dolga hiša s lilevotn vred v enem samem plamenu. In sedaj ni bilo več misliti na drugo, kakor, da se resi vso živino kolikor mogoče hitro. In res, še en hud vetrovni su-nek in stala so stirl posiopja v pol-nem ognju. Bil je pač naravnost strasen .prizor. Prišel je tretji sunek viharja — pač povzročen de-loma tud! vsled grozne vroćine in silen plamen je objel fcopet dve hiši — tako da je sedaj s polnim plamenom gorelo 8 velikih gospodarskih noslonij — hiša, hiša podališana v hlev in na tem pod — in sledečlh gospodanev: Vdlanta. Jurce, Vogel-nika, Orilca. Kalana, Prešerna, Mraka In Kat. Solarjeve. Ker so v tem kratkem času prihiteli na pomoč po-leg domače požarne brambe — tuđi one iz Đegunj in Mošenj. so se morali omejitt vsi ti vrli gasila, pomnoženi z domačimi ljudini in Ra-dovljičani, Ie na obrambo obmejnih poslopij. — Ves Pređtrg kakor so-sedna Radovljtca sta bila v skrajni nevarnosti in usoda obeh krajev je visela skoro dve uri na tako tanki niti. da se bilo bati najhujega. Naj bi te obmi! veter samo trenutkoma proti Radovljici — bi danes lahko pisali: Radovljica je bila. In vsled ten kritiCnega položaja se je »ave-đaia te strašne nerotovosti vsa okolica bližnia in daljna hi prihiteli so iratflci s svojim? brtegalntcaml iz sle-de«b krajev: Trfič, Kranj, Brerni-ca, KamnagoHca, Bled, Jesenice z dvema posebnima vlakoma in sicer prostovoljna in pa tovarniška z rde-Chn Icrif «m Oastlci so hneli polne roke defa. a tndt vrle radovUi*ke žene In dekfeta so se to pot tako ob-nesle. da fh moramo tii Javno pohvaliti. Ogenj |e bil vdušen okrog < nre popoidne. seveda so morali Čini stražiti še vso noč, dobro je pač bilo to, da je proti jutru pri čelo pola gom a deževati. — škodo cenljo okrog enega milijona kron, kajti po-leg dotičnih gospodarskih poslopij je pogorclo tem gospodari em skoro vse poljsko orodje, mnogo poljskih strojev, vsa krma, kakor tuđi vse žito, kar so ga imeli za setev; poleg tega tud! mnogo parila in obleke; a tuđi mnogo sežnjev drv. 2ivine je — hvala hitri pomoči — pogorelo Ie prav malo, namreč nekaj kokoši, štirje prešiči in danes je poginila enoletna kobilica na opeklinah, ker je ušla nazaj v hlev. Pač pa se pri-godila še druga žalostna nesreća, da je posestnika Pogačarja vlg. Tršiča U Vrbenj udarila neka kobilica, ki jo je reševal tako nesrečno, da se bori danes s smrtjo. Ogenj je nastal #sled lahkomišljenosii gospodinje cestar ja Novaka. Nesla je skoro živ repel na gnojišče, vsled hude suše so se vnele smeti na gnojišču in po-vzročile požar. Da se oblaži beda tem tcžko prizadetim gospodarjem, osno-val se je pri žopanstvu v Predtrgu odbor, ki sprejema darove tako v denarju in blagu. Upamo, da priskoči hudo prizadetim pogorelcem tuđi država na pomoč tn da jim poleg zdat-ne denarne podpore nakloni tuđi potrebne kmetijske stroje iz takozva-nega demobilizacijskega skladišča. Z ozlrom na tozadevno poročllo v *SIov. Narodu« z dne 9. t. m. po» pravljamo, da ni požara povzročila ročna granata in da tuđi nišo imeli v oni hiši spravljenih več ročnih granat temveč imeli so pač nekaj đinamitnih glavić, ki jih je hrani] cestar AL Novak. —a* — Pomagajte Bledu! Đfeđ se razvila iz lastnih si! kljub vnebokričečl malomar-nosti poklicanfh faktorlev. Zida se, pripravlja In posvetnje na vseh kondb tu krajfh. Vse domaćine fn prijatelje naSe pre&nja neodoljiva zavest, da )e pri Se! vstajenia dan za Bled. Vsak tekmule, kako bi doprinese] po svoj! moči k napred-ku: «ra?čak, kmet In obrtnik, gost, pere-»ar in športnik. Ćelo zadruga IzvošČekov ju sklenila za vsake ja člana po en dan tlake v javno korist Intelicenca se žrtvu* |e preko svojih moči za dostojno priređi-tev s\retovnega šahovskega turnirja, to doli v Ljubljani ni pravega mesta. kjer H nas razumeli. podkrepUf In tolmačllf nal« želje dalje do Beograda Nikogar ni več, kl bi se zganfl tn krenil na pot povedati na. pristojna mesta brateko metropole, da $0 tujski promet pri nas v tolturnem it! ni-, rodnosospodarskem oziru silno važen faktor in nikogar ni, ki bi gospodom daieč tam dol? predoči!, kako važno ofogo bi tuiski promet lahko i^ra! tuđi v narodnem crz\nu n. pr. letos pred plebiscitom ob Vrbskem JezeriL Toda Llabllana Je plesala In raj ah nra\- tako letos in Se bol! kakor one asodepolne dn!, ko smo zanradtll &*-l?ak, Zlfo, Celovec — potlej pa metali t»*j lesa najideafneisrh prostovoljcev Ma!grafa#' Kostanjevca, Vi mana, PeČnlka, Rozmamj In celc. vrste naJvredneJ5ih n* žrtvenik, lahkosrčno. ter s pozabliivosOo llkl kani emlrji in 3afil centralne Ažlle &vojo bre2-pravno rajo. Od poteka lanske sezone Mf-čamo na Bledn sastonj po zdraviliSkera^ KcTOisarl'atii ali đruiji pođobn! avtortrativ-1 ni napravf, po subvenciji, po regulačnerr); nacrtu in drugih nalobhodnele potrebnih' stvareh, M naj bi lani srečno zaoočeto delo' vzdrievale. če ne razStrJate in dvlgale. Ce se pa oblastva ne zbude, bo letos ves lan-skf napor zaman, zastonj sijajnf lanskl efekt! Danes tik pred sezono smo še vedno tam, kjer smo osta"! lani ob njen cm zaključku, če ne 2c dateč naza). Ođtegnill so se onemogli, odnosno tiblti prvoboriteljl vsleđ nepojmljive fodofence In brezbrlžno-stf pokltcanth krogov. Apeliramo na na! akademiSM srbor, na^ie ometniške kroge, narodne borce, našo trgovina industrijo, na zdravi ranim našega naroda* na nai ponos in našo ljubav do domovine; ali rea n! več nikogar nikjer, ki bi se vzdignfl proti takemu omalovaževanju naSeza pr-vega fdravtlis^a?! Če so na pristojnem DoverJeniStvu pi eobloženl, zahtevamri 5po-sobnega Specllatnega referenta ta hip. hrtt ođloga, za skupini Bred - Bohln] In koro* Ska Jezera In pa ravno tako sposobne eksponente s polnomočjem in zadostniml sredstvi Voda teče ie v grfx>! AH res ne pojmite vrednosti tulskega prometa sa blaginio našega naroda, naSe države? Po-diramo gozdove, rijemo pod zemljo, vpre-gamo vodne sile, na dlan! pa leži neizko-rlllCen vir bogastva v tujskl Industriji alpskih in primorskih pokrajin. Kal smo res izgnbtli vsak čut za pravo naravno lepoto, vsako sposobnost za zdravo čedno trgovino? Pred pomembnim dogodkom stno: pr-vikmt se bo vršila na gostoljubnlh Jugo-slovenskih tleh borba v Šahovski Igri. In kako borno spreieli goste? Neoči scene i ulice, razmrseno drevie, hlevl, postavljeni ; brez zadržka na najbolj frekventiranem kraju, razđrapani plotovi, napol podrte kolibe In staroverske ko'iblce. NThČe se ne smenl za naSe želje. Edina sveti a zvezda, btasodeleit farek v te? potrtostl ie f>fl nal btvSI deželnl predsedniV dr. Žerlav M Ie t nlemn lastno ndločnostlo izročll odboru ta Urfređitev ^ahovskeja svetovTrega turnir-|a na Bfeđn SOom K fn pokazal s tem, kako tr<5l*a ravnati, kadar i?re ^a slove« domovine, za ntene koristi. Knoell, taV^c, godba, zahavf^Ča. nasadi, reklama, bfgile-na Ud. vse leži 5e redofaVnleno. Ce Itdo misli, đn bođo movlf ivđl letos orcsVrbetf vs« odSomfM tufskeca dnr?tva nam! «e «f-fio morilo Lanf so *e *ares žrtvovali ter đn^imlf. đa fma m* Wfd vse pr>to9e. da te đvf*iw ra stoDTtlo *vetovn?b rđ^avtliK. A^n flfft ite ra*bref»**i?te * nnfavnfml rtmk-ctfnnar}!, vam bo letos holf&i tnMa pvbtf- - —dl £tev. Si. »SLOVENSKI NAROD« dne 14. oufca 1920« Stran 5. in italkoristnejsi problem? Bohtnj ln tele- j tišča bližnje okolice, električna želernlcm, gledafisca, tekrne, poti, stavbe, avtosveie. Iz oglasll se da sodi ti, da je zanimanje ta B'ed letos potrojeno. Ulejmot da se ne poj-dejo brk v zdravillšču prvega reda gostje h kleparju, telefonira* v vojaško strainl-co itd. Tekom štirib tednov zali te vama re-meduro: zdravHtekega komlsarja, dotacijo za fconceptnega tajnika in podreieno osob* Je ro delavstvo, tekom drugih štirih ted- • nov bo treba pripraviti vse za sprejema* n)e in udobnosti. To je naše pojasnilo javnosti, zadnji glas in opomfn izdihafočih , ubi tih trpinov iz lanske prerodne dobe. \ — Iz Višnje ćore. Mili.»oni so sklonili ' gfave v sveti žalosti in togi v nebeskih » dvoranah, ko so zvedeli pretresljivo no- | vico, da se je ođpovedal svojemu dosto- j janstvu vfšnjeuorskf župan. »On, ki se je 1 toliko žrtvovah za katerim plakajo vsi, ki ga nišo poznali, on, dika, ponos in ste-b«r SLS! Le kako Je to mogoče? ZakaJ kaj takejra? Fn ti, o ljudstvo, se nisi tema uprlo, nisi povzdignno svojega glasu, ka-kor nekdaj Fzraeftf pred JeHhof Ka? bo, kaj bo? Se li naiđe med zemHani kdo, kl bo vređen, mu nasledovatt?* Tako nekako Je bilo govorjeno! >Kaj sedaj?« Vse tiho. : Temen, fcrobn? molk. — GJcj. čudo, Ic enc- ! mn nf šla žalost v glavo. Nebe5td petclin. I Tam za vratini se te postavil na eno nogo, ponosno dvismif svojo irlavico, zam?2a! na eno okG in vesefo zape!, da je Jeknifo ob marmoniih korintskih stebrih. Protest vsestranskf. »fnfamno, nezasijano . . .« se Je čulo vsevprek. »Ne hudujte se, o nebe* ^čani,« se j© zdaicf o^rasil vratar s sivo brado fn kMuči v rokah, ki so bili zvezani S poz1ačeno vrvico, prineSeno \z nirvan viSnJegorskih. »Novost! Ravnokar do£Ii radfotelegram poroci izvolitev novesa župana. Intelteenta, verziranega vsestransko, pobarvanega s karrninovo barvo nad in pod kožo> ker — Cisto snb rosa povedano — on včasih 'pogleda v »Napreu. »O, plebs misera! CalligulaU — Moment tihote po-tem pa — kar se oglasi jih sto, le ta nam j dolgo županil ne bo . . . O, Viđani! Kam ste svoje glave djali? Ki ti vam bilo mo- | goče, si postaviti za župana človeka, moža iz svoje sttće? Li vam mora zapoveđo-vati tujec? Nimate prav nobenew samo-Uubja več v sebi? Da ste si izvoli1! moža* } značaj, bodi, a taVo? Ne poznate takih ptl-čev? Sam ne ve, kam b! se obrnil, če bi potegnila sapica »jedno s PeSčenjeka fn Žabjeka. Karakter pri Ijudeh i^ke boje zgine. Zafrkujeio, kakor Jlm ravno prav priđe, dostikrat menda vsled neznanja razmer, pa vendar hočejo povsodi !n vse-lej veljati za »brihtne glave«. — Ma! dokaz! Narodnjak, kreme nit značaj, je poro-čil tu neko gospodično, istotako napredne-ga miSHenia. Poroča! !u fe na§ kaplar?, fcateremn pa n! dala žilica miru. Nagnal |e j na cerkveni kor pevcev, ki so zapeli pes- • mico novoporočencema, Olika 2ahtevaT da j se ženin na kak način revanžira. Zatega- | delj ie da1 kapfann ?00 kron. da naj jlh oo ; razdeh* med fante, ki so peli. — Pa že se ; |e pokazala kaplanava slaba stran. Pevci o tem najbrže niti svedeli nlso. Kar pa se pokaže v »Siovencuc, da Je ženin daroval sa druStvo -Orlova znesek 200 K. — Oho, gospodin! To pa žc ne gre! Kdo pa vara !e đaJ dovolienje za ka} tacega? Zakaj niste dalf omenjenega zneska na razpotaffo pevcem? Ni Se moda, da bf Sokoli dajaTi } stotake Orlom! Saj se razumemo. kaj? j Za enkrat ste io malo zaforaH. prihodnjič j n& bo Skodovalo nekofiko več opreznosti j Sn — pletete. Tempora mntantur. ; Cara Negrl ponovi svoj plesnf večer j še v nedeljo, 14 1 m zvečer ob 8. ari v | Narodnem doma. Plesalka nastopi s svojim znanim umetniškim programom. Pred-prodaja vstopnfc se vr§i v Dolenčevi tra-fiki v Prešernovi ttf!ci. k — Umri >e na Bfeđu asistent le-karnarja A. U. Rohleka mr, Ivan Š e p i c v starosti 55. let. Dobi! Je tam zavetje pri rodbini kot begiinec 17 Plrberka pred nem^ko - koroškimi grrozodejci. N. v m* p.! V PO1VEDELJEK, 15. MARCA, OB 18. URI, SEJA UPRAVNEGA ODBORA NARODNE TISKARNE. Kultura. Dr. Nikola Zec kot Meflsto. Saj Je Imela naša opera Že prvovrstne basiste: Petkowski, Betetto in Križa] so bili pevđ, s kateriml smo se iahko ponašali. Toda dr. Nikola Zec združuje v sebi vrline vseh treh: razkoSno bogat materijal, pastozen, jedro vit, a vendar mebaJc ln prožen ter ■ iz^lalen v vseh legati, Impozantno zona-njost ter nad vse inteligentno in elegantno igro. Dr. Nikola Zec Je nmetnlk, kj je žel viharno priznanje že po najodHCnejših av- j strijskih, nemških in drugih odrih, a mu- ' zikalna Ljubljana sa je pozdravila z vrelim navduSenjem. Na odru dominira nad vsern! In s svojo pojavo napolnl ves oder, dasi je našel v gdč. Richterjevi in gosp. Levarju izvrstna tovari Sa. ZeČev Mefisto j le demonski, a ne odaren, humoren, a ne , vsiljiv, duhovit kavalir, a hkraru tanfmiva kreatura. Z okusom in taktom trveMavifa svoja partijo, ne da b* od rival partner Je. Njegovo gostovanje, prvotno določeno te za tri večere, se !e zaradi Izrednesa zanimanja naše publike, razteznflo na pet večer ov. Vodstvu gledalaca smo za veliki užitek, kl ga nam nudi sočna umetnost dr. N. Zeca, iskreno zahvalni Izrečno priznanje gre *d£ Rlchterfevl: njen glas je topeK poln čostva in mnine, mehak m gladek ko olje In njena Igra ozarjena s poetično nežnostfo. 2e davno nismo imeli tako vrle Marrarete. Oosp Levar Je podal Valentina glasovno in Igračko ome*. niSko. Čudovito se razvila sila njegove« simpatfenega baritona« vedno poJnega srca* a učinkovite dramatičnost Scena po dvoboju je bila saočt v vsakem ozfra dovršena. Opera »raost« te ie letos prvfč Uvedi« m oM^MM A^ni Aa^cal satavattaa)a« ajopu^ * I sel ji je nov, muzflcalno prekrasen akt s okušao aranžiranim ra agodao hfalaatai baletom ter velik dat genijalne predigre k poikdn>wnu dejanjiL \d kostuml so novi bi&lorićao pravilni tn tndl đekoraciie so po većini ali nove ali preaovljene, tako da se predstavlja scena ves čas prav lepo. Balet, zbor ha orkestar zasluZIJo specijalno pohva'©, kapelnik ln režiser pa vse pri* : znanje. c r, ; Iz stedaliske pisaraa. P. n. občhisKo biasovoli vzeti na znanje, da poie odsTej pri predstavi *Faustt vlogo Fausta gosp. , Stopniovsky mesto g. Sevtča. 1 Glasbena Matica. Pevskemu 2 hora I Olasbene Matice saznanja odbor, da se I generalna skuftija za zbor in orke^ter vrši I v {Kinedeljek zvečer ob pol S. uri v union-j ski dvorani, ne pa v nedeljo dopuldne. [ Narodna Galerija v Ljubljani. V nedeljo je bila otvorjerva v dru^em tiadstrop-ju Kresije, Šolski drevored št. 2 Narodna Galerija. Odprta ie občinstvu vsako nedc-Do od 10. do 12. ln ob četrtkih od 3. do 5. popotdne. Vstopnina znaša 2 K za oseho, za diiakc 1 K. Člani družtva vNarodna Galerija« ne plačajo v&topninc Član Iahko postane vsak, kdor plača letno članarino , 30 K, ustanovniki plačajo 5iX» K. ! JujcosIovenska Matica. Sestanek 2a-j stopnikov vseh kulturnih, strokovnih in di-jaškiii organizacij, brez czira na politično pripadnost, v svrho razgovora o pripravan za manifestacijo o priliki ostanovltve Jugoslovenske Matice, se vrši v nedeljo, dne 14. t m. ob pol 11. đopoidne v meshii posvetovalnici. Vse organizacije se tem petom porivlfalo.da se sestanka aanesljivo udeleže. Manrfestačnl odbor. — Nova 2upan£!čeva zbirka pes?n!. Ravnokar je izšln v založbi L. Schwentner.ia: Oton Žtrpančič: 'V zario Vidove«. Stranf 94. Cena brošuri K 10*80, v platno vezano 1$ K. Porobilo nrinpcf*mo čim nreje. Jesen*ce. Zađnjo soboto in nedeljo so i oorfzorlfi naš? i^ralcl Funtkovo drama: »Tekmo«. Zooet smo sliSali slast dovrJEe-nega izvaianja vlog, radi česar moramo ?z-reč! mnetnifcom vse priznanje. Posebno moramo pondartti izborne maske, ki so bile delo znane spretne roke. Natihem sem se \TJrasal: AH bi ne odnesi! naši igrale! tildi Iz Ljubljane nalvečje- priznanje. L. Sokolsfoii. Sokof I. nriredi da»res v hotehi tTm*cn veliko te'be pri blagajnah dramskega gledafišča, vstop-nice k družabnemu večeru pred malo dvorano Narodnega doma. k Slovensko tovsko đrnlivo saznanja, da se vrSI redni občnl zbor 19. t m. ob 3. popo'dnc v hotela Union na verandi s prl-Btavkom, da se imajo samostejnf predlogl v smislu društvenih pravi! javiti pismeno tri dni pred občn'm zborom odboru. Ako M slclfcanf občnl zbor ne bil sklepčen se vrši drugi občnl zbor pol ure kasneje, Id ie sklepčen brer ozira na odelefbo. Ontitvo l'ssabnega tmdnHtvm Sfave-al)a v LhibllanJ skllcnle na dne 11 mrila ob pol 10 v Mestni dom občnl cbnr kra-levne skupine Ljubljana, Dnevni red: Po-ročilo odbora, Vnlitev novega ođbnra. Raznoterostt — Hrre l^. aprfa ob pol % dotKiidne v verandi hotela Union IH. redni občnl »bor celoktipne organizacije. Dnevnf red: Čitanje zapisnika. Poročfto osrednjega odbora. Poročlio preufednlkov. Poro-čilo zastopntkov kralevnfh sirapin. Poročl-lo o podpomem fn odpomem skladu Voli tve preclednlkov. Sprememba poslovnika. Sklepan je o članarini. Raznoferosti. $ \9. (II. odstavek). O prediogfh, H iHso ▼ zvezi z oblavljenlm dnevnim redom, se srne sklepati le, ako so bili sporoceit! osrednjemu odboru vsai osem dnl pred občnim zborom, a'l ako se Mm na občnem zboru prtpozna nnjnost 2 dvetretltesko ve-čtno gfasoT. k Bospodapsiie vesff. <•• Za Irajofca* U poiajaj© v laoseai« »tva Veliko itevflo trsovevv iz S'orenije prihaja v ĆehoslovaSko radi trgovina ter se obračajo na naS generalni konzulat ol usluge In priporočlla. Generalni konzulat I pa ne more aoraatf vsakeca trgovca taj njegovo soliđnott. Zato prfporoča grearij | trgovcev «voWni flanmn kakor tudl vtem trgovcem ii StovanDa, da si preskrne ▼ slnčafn potovanja v Inozemstvo prtam*-no pismo trgovske in oartnifike zbornice v Ljubljani, naslovljeno na aai gaaaralal konzulat , •~* Pivaafa sa arvogaai flavaajaaaa* fa* vioaafld b'aaa v btdMmstvv at oa^narfaja^ da Je vlasatl pnalej vm groiaja aa 4ar»- drofaicft centralnd. uprave za trgovsld promet 9 toozamstvpta. Ta podru*** boda prolnje pregledala ter jiii potea OBrem.v|e-ne s potrebnim! podatki fn pdtrdfll oddaia-ia deUgaciil mlnistrttvt financ. ki fzstavi prodpuane tzvoiae dokaa«3ntft, i • — Na glavBai ifcapAUai »CtaiiaU d. ± trn Pordand Cement 0 Splitu Mio je za- : ključeno povUeni« dionička glavnice od 1,500.000 na 3^)00.000 kruna. Ovo ledino i na£e poduzeće, u kojemu ie uložen Uključivo naš domaći novac, te koje imade tvornicu cementa na krasnome položaja 1 blizu Omiia, nakanio ie znatno povećati produkciju* što bilježimo sa zadovoljstvom 1 nadamo se da će naši ljudi rado uložiti svoj novac ti ovo poduzeće, koje lijepo napreduje, i da će tako zapriječiti usu! janje *>tranug kapitala. Ću je se, da će snpskripcija biti otvorena početkom ožujka a da je garantovana po po&ebnem sindikatu. 1951—3 \ — Zveza mdustrijcev v LJaMJant, «d-sek lesne Industrije sklicuie v smislu od-borovaga sklepa z dne 9. marca shod vseh lesnih producentov in industrljcev v Sloveniji na dan 19. marca 1920 ob 10. dopol-dne (praznk &v. Jožefa) v Mestnem domu I v Ljubljani Na dnevnem redu je cbčni raz- i snvor glede združitve in enotnega nasto-pa celokupne slovenske Industrije ln produkcije ter vo'itev tastopstva. Fristop na shod imajo samo legitimni lesni producenti ia industrije! iz Slovenije, ki se tzkaže- 1 jo z vabitom odseka lesne industrije^ Vabila se v teh dreh razpo^iljajo. Ako b! I kak upravičenec do priliodnle nedelje fne prejcl povablia, naj reklamira vabilo pri Zvezi industrijcev, odseku za lesno industrijo v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7/11. — PoviSanje mlcvnine. Med zastop-nikl mrinske Industrije v Sloveniji in Osrednjega društva žtvilsldh delavcev (?) ia sorodnih strok le Ml dne 6. t m. skle-n\en sporazum srlede zvisanja inezde za 40 ođst na zneske veliavne dne 1. februar* |a t. I. Istcca dne ie bila pri odseku za prehrano enketa zastontiikov mlinarske In-đustrijc, ki so predložili spomenico za po-visanje đosedanje 12 K mtevnine na 60 K. Poleg podternikov-mlinarjev so se te en-ke>te udele^ilf rudi: Žitni zavod. Gospodarska zveza, mestni magistrat in Tnrovsko-obrtna zbornica. Mlinar?! so podati svoje kalkulacije ter zafiteva'i, da se mlevnfna na novo za velike in male rnh'ne enotno dol oči na 60 K ra 100 kg pri mtinlh s parnim pogonom še 5 K in z Dieselovim mo-torjeni še 12 K. Enketa Je priznala pravft-nost kalkulacije mlinarjev, kf so tndl po- udariaii da preli koakurenca valemlinov v Slavaaajl ia Vofvodiai oaKm a*mtfake a> duttrfjo v Slovanljl ta da uilint v S^voaUl !• davno poblrajo 70—80 K mlevntoe, Vod-Ja odsaka ia prabrano dr. Seoekovif Ja ig-Javu, da predloži daielni vladi zaktova mlinarjev v ugodao reiitev. — g Sađno drerie in sicer \iso-kodebebuite hniške in jabolka ie na prodaj po ugodni ceni vsak delavnik meć 9. in 11. uro v Ljubljani na vrtu prisilne delavnice. (k) — g. V Brcžicali na Sari ustanovila se je pletarska zadruga z a z., katere namen je povzdlRniti domaco pletarsko (košaraško) industrijo ter vzgoio vrbovih nasadov. — gr. Bonau LDU. Zagreb, 12. marca. Devize: Berlin 210 do 224, BukareSta 245, Italija 900 do 915. London 550, Newyork 15.600, Pariz 1160—1250. Praga 105—196. Švlca 2500—2600, Dunaj 61—63. — Valute: ameriSkl dolar 14.530 do 14.800 .avstrijska krona 63—65, boi-Rarska leva 185, carski rubeij 200 do 205. češka krona 135—190. 20kron-sko zlato 552, franeoski frank 1120 do 1155, Napolendor 547—549, nemška marka 244—250, romunski Iej 245—255, sovereign 620, švicarski frank 2450—2500, italijanska Sira 840—850, turski funt v zlatu 570 do 580. LDU DaaaJ, 1Ž. marca« Devize: Ain-sterđam 7950—7960, Berlin 30&-3U, Cu-rih 3750-3755, Kristijanija 3990-3995».Ko dan) 3625-3^30, Stockholm 4475-4480, marke 307—310, lej 335—337, Ievl 310, Švicarski frank 3725—3730, franeosk! frank 1640, iral. lira 1150, ansleSk! funt 825, dolar 210, Romanovski rube'i 280. TcčaJI v prostem prometu: Zagreb 160—175, Budimpešta nakaznfoe na postno hranilnico 90—100, lO.OOOkrOfiskl 9.^-103. lOOOkrorrski 93—103, Krakav 111—121, ČeSkoslovalke krone SOOOkronske 290—310, raanJSe 290 do 310, SHS krone 130—16a LDU Crnih, 12. marca. Berlin 8.15, ffofandski 210, Newyork 795, London 22.10, Pariz 45.25, Milan 32.90, BruselJ 47.25, Kodanj 102A Stockholm 120.50, Kri-stlfanifa 106, Madrid 106, Buenos Avres 262, Pra«a 7.25, Zagreb 4.20. Krakov 250, Budimpešta 2,40, Dtinaj 2.65—2J5, krone avstrijske, fijosanc 2^0—3.00, nežigosane naliioveiSa noročila. PRORAČUNSKE DVANA.ISTfNE. — IZVOZNE CARINE. — NOVA PO- SOJILA. LDU. Beograd, 12. marca. Ka včerajšnji se|f Je minlster financ pređložil narodnema predstavništvu zakonski nacrt o proračunskih dva-najstinafi za september, oktober, no-vember in december 1919 in za januar, februar in marec 1920 ter o naj-nujneiših ffskalskih odredbah« Proračunske dvanafetine. Svoti, ki ju ta predlog predvideva za zadnje stfrt mesece prošle^a leta, zna-šata skupa} 245,593.617 dinarjev in 530, 706.389 kron. Ražen tega zahte-va predlogrt 1. da se vladi odobre izređni ln naknadni krediti, ki so fe odobreni z odlokom ministr. sveta, in krediti, odobreni na Isti način z odredbami finančnega zakona za proračunsko leto 1019/20, v skupnem znesku 301,890.354 dinarjev fn 521,519.467 K. 2. Da se vladf (izvzeti so kredit! za vojno mfnistrstvo) odobre fzrednf krediti za januar, februar in marec 1920 v znesku 290 mllijonov dinarjev. 3. Da se mfnistrstvn za vojno za vzdrževanfe celokupne vojne do 31. januarja 1920 odobri naknadni kredit v znesku 250 mllijonov drnarjev. Nove takse. Glavni dohodki: Ml-nister xa fln&nce predlajra, da se pred v.«?m nekatere državne takse zviSa-h in tfvedejo nekatere nove. Radi tega zahteva nastopne odredbe: 1. Da se plačevanje novih pri-stojbi>, nr^dvldenlh v zakonu o taksa h za Srbijo, razširl na vso kraljevino; 2. da se nove takse v vsej državi zvlšajo tri-, štiri- in petkrat; 3. da se nekatere takse v Hrvat-sVl, Slavoniji fn Vojvodini (stalne W-lij>erovne pristojbinc) zvišajo 2a 100%; 4. da se nekatere drnse takse (stafne takse in posebne bttijegovne pristojbine po zakonu o Mijegovnih prtstofbinah) v vseh pridruženih ozemifih (u svima prisajedfnjeniitia oblastima), ker se prej Izvede povi-ianfe po prejSnjem Cfesn, zviSajo še sa 100?&9 zoprt druge takse te vrste za Dalmacijo tn Stavonfo rrišajo n 400%, gotove sodne (»sudsie«) pri-stojbfne sa Hrvatsko ia Vojvodino pa za 800%; 5. da se na vstopniot U vs» ra-bave, gledaliSča, bloskopot fn druge predstave, kakor tmfi a đhtt, pre* davanfa, nastave itd. avate no H» fini cen za vstopnlce taboođ 20 par do 10 dfnarjev sa vaafc* UtiUj so U teh tato om predM^ katsjffi Ci» su aonodeK |e nanicsfssi i csvViav* ||rtwe aobroćđnc aiisjcac iaT jl-fj drultev, ki ne zasleduje dobičkanos-nih ciljev. Oproščenje teh taks izdaja ininistrsH'o za finance. Izvozne carine. Poieg tega zv?-sanja taks zahteva minister za finance. da se v svrho zboljšanja državnih prejemkov more na izvoz proiz-voćov za prehrano, za grajenje, nadalje lesa irr surovin za tovarniško predelavanje uvesti carinske doklade (naplatu carine) v valuti one države, kamor se izvaža, ako njena valuta ni bre>z vrednosti. Za izvoz v države, ki imajo valuto brez vrednosti, se mora carina plačevati poljubno v đenarju kake sosedne države z dobro valuto. Toeađevne odredbe izdaja mini* ster za finance v sporazumu z rmni-strskim svetom. Obmelne straže. Stražeitje meje se ima poveriti obmejnim Četam, ki so vojaško organizirane in poveiie-vane, glede izvrSevanja carinske službe pa so podrejene popolnoma kontroli carinskih oblasti, katerih organ so. 20% odbhek. Minister za ffnance zahteva, da se oni 20% kronski od-bitek, ki je bll odvzet povodom kol-kovanja kronskih bankovcev, pretvori v notranje posojilo, veljavno za dobo pet let z 1% obrestovanjem. Kora posojBla. Minister za finance zahteva poobfastilo, da more v Inozemstvu najeti posolilo 500 mffijo nov frankov, da se ojačf podlaga novčanicam Narodne banke SHS in da se doseže proračunsko ravnoteŽ-je. To posojtlo postane pravnoveljav-no po odobrenju mlnistrskega sveta in se predloži narodni skupSčini pri prvi seji. BRCZUSPEŠNA POGAJANJA, LDU. BerBn, 12. marca* Iz Rima poročajo: V včerajšnjl seji mi-nitrskega sveta je ministrski pred-sednik Nitti obširno poročal o pariških in londonskih poga]anjlh, kakor tuđi o brezuspešnih naporih, do-seči re$itev Jadranskega vprašanja, Poročal Je tuđi o pravtako brez-nspesnih pogajanjih z jugoslovenski-mi delegati in Je poudarjaL da bi bil sporasnm ie davno mogoč* ako bi ne nasprotoval predsednik Wilson, ki Jnfoslovene v ngh opoKidff vz-podboja. V današnji sefi ministrskega sveta fe ministrsk! predsednik Nittl naznanO, da Je odstopilo nekaj čla-bot kabineta. Vsi ministri so vztra-JaH pri svoiih nedavno izdanih Izjava* glede poliričnega in parlamen* tirifnsma položaja fn so stavtH svota Meda na raspolago ministrskoimi predsodnikit. KOKCC STAVKE V TRftSH A-^ IADJC0CLNICL _ ^UUfahm iwel 12BB deta^tv m^ i TR2AŠKI SOCUAL1STL >4 Tnt IZ. marca. Na uiaaačal konferenci SocUalistične Zveze sa JngUsko Benečijo je podal sodrng P a s i g I i svojo demisijo kot ravna> telj hi glavni urednik socijalističke** glasila »li Lavoratore«. KRIZA V ITAUJL Trst, 12. marca. «11 Lavoratore* javlja* da namerava Nitti sestavitf vlado iz katollkov (Meda), radikalcev (Alessio in Pera. demokratov (Nava, Torre).: Oiolittiancer (De Nicola) Falcloni) in reformistov (Bo-nomlt. Nitti se trudi sestaviti moćno vladno većino. ^ Darila. Mestoenni maslstntn so doifa »lediv ča darUa. Za mestoc abote: ClaodlB| Goruj>-Slaviiiska povodom sprcjc*na ^j ob£. zve^o 1000 K. Neimenovan povodoat smrti oceU 1000 K, Tvrdka F. A. Uher povodom smrti svojega đrožabnika 500 t^ Neimenovan povodom spretema v oMLt zvezo 500 k\ Noimcn. mesečno po 100 K za prvo Cetrtf^tie 1920 300 K, Tvrdka WL Ranth 200 K, Terezija BizjaU. p«karlcaj 200 k\ Notar Hudovertrik volilo Jcrncla šeleniča. 200 K, Viljem Spltzer. trgovec' 200 K, Antonlla 2asar 150 K, Ph. Mr. 18*; bard Sušnik, lekarnar, mesto vćnea ua kr-! sto Đohinca 100 K, Dragoljub Mllhrojevi&! kapetan, del stanarine 100 K, Neimenovan potom podružnice centralne oprave za tr»j govski promet 100 K, Oton SeKB, soboteb«; nik 50 K, Tvrdka P. Kozina 18 parov vojnih čevljev. Za obubožane obrtni*] k e: Fran Pust, mestni tesarski mojster mesto venca Scagnettilu 300 K. Za vđo*] ve In sirote: Stefan in Zora Myol 200 K, Janko in Miči Cešnik 200 K. \ Upravništvu našega lista so poslali: , Za obnmibni sklad CtHl*MetodoT# družbe: zdć. I eman in Bavdek nabrall ob odhodu £Ita!ntŠkih cdbornikov 200 K n! obrambr?! kamen Kočevske čitalnfce. Za Clril-Metodovo đnižbo v LMIfaaf gdč. Leman in z Bavdek nabralt ob odhoW do čitalniSkJh odbornikov 102 K. Za oslepele slov. vojake ta osobj#; gradbene direkcije za SlovenfJo v Lfoblla«? ni, mesto cvetia na krsto umrle «e. An« SJ Terdanove 135 K. SrČna hvala! j Za sfor. ofileoef« voiafre ta. ttrailtiKJ štvo davčnega okraj, slavarstva v Ljcifcj ?)anl mesto venca na krsto umrlera fftfti kane. prakt Justa PiSčanca 146 K. * Srctia hvala! llproirizacllfl. t Dajte nam petrotofa. Pod tem i»a*j slovom se nekdo pritožuje v »Slovencu« b] dne 10. t. nL, zakaj aprovizacija ne raxdeQh petrolcla, kateresa imajo trgovci še dostfj v salogi. Us^tavfjama tfa trgove! nimalo! prav nit aprcvfzaćnega petroleja In tudli aproviztcija sama ne. Koffkor ga ie dobila^ aprovizacija, ca Je rmzdellla po «n sod aar trsovce. Vsakcrnu trgovcu pa $• !• odka-žalo tndl toliko tzkaznlc, koHkor so doMI petrolefa, kar plsec Iahko Izračuna tr apro\izačnl!i noiic, kl to bile oblavflen« M vseh Hstih. Čc pa ve flankar za kakesa trgovca, k! ima kaj zaJose, nai to kar nazaa* ni magistratu, ki bo gotovo potreba© akrenfl. To bo sotovo primern©i«a pet kakor pa, da bi magistrat ne nenteifielea* članke izvrševaJ pri trgovcin, katerih H nad 150, po nepotrebnem bresaspelne rt-vizije. Clankarju prtporočjuno. aaj naved« fakta, ne pa tolčt t kolom po aprorizadU ker s tem tuđi ne bo spravfl niti tn ttttr petrotefa v Ljubllano. t Pšenični zdrob sa ofrok> đo treilaW ga leta se bo prodaja! za mesec mared letos v mestni prodajalni v Oosposki nllot od ponedelfka 15. t m. naprtf in sicer dobi: it 1 do 400 dn# 15. i. itu st 401 4». 800 dne 16. t m., St. 801 đo 1200 dne 17. t m„ št 1201 đo 1*00 dne 19. t m. št 160f đo 2000 dne 30, t nu R »01 đo 1400 da# 22. t m. It 2401 đo konca đat 29. t mj Kilogram rđroba stane 7 K. . t Slađbor aa Magate ft S prodah! tvrtka Cermak & Val, Vodnikov trg. ^ Polivedbe* Kaila se i* đeaaraica 2 ve£]o vtoiaJ Dobi se v upravništvu »Slov. Naroda«. ' ffaredift Ivrn Novak it Idriie sluifl fa pri 8 cm. gorskem topništva v Tiroiah pri Asjagu. Potresa se r dodčnega mestaV Prosi se, če bi kater) kaj vedel o njem« naj sporo5 na Ivana Troha, mettnl redar« Sp. Slika, LfoMlaaa, O Jakob« Ungertelza srne prejeif far Brn* tole obvestfio: V »Slor. Narodu« St 43 od dne 22. febrsarja tt v oddettai »PoUvedbe« povprataje po Jakobu Lan-gerholzot kf Je v vojni siožll pri bos.-herc. ptSpotko 2f 7. stotnlja, fcateffl Mm tedal jar povei)«Tat Prosim vms, da sporočittf povpraievalcu žalostno vest da je Isti' dne 27. oktobra 1918 ptđel zadet v prsi HH srca at takozvani »Sternkuppe* v hribovj«! •S&mntkn (aad 1700 m visoko), kler X tadJ pokopan. Priča njegove smrti sem iag, kl seni ara aaredH tuđi krt* na grob. Po strehi fe fivef 3e ptr «r, «1 trptl la se i« ▼ acoaiii rtdno spomtajal mterau — Km Sam bil par dni nato sam ranjen in vjet. aftem mogel teđaj takof irsriev o smrti dbrmm, kar stm aa smkoi ob vrrttvi ts afetnlirva sndL 2sJ »lends pismo, katara sem ođdal nekemn volaka, ni prtilo mi mesto! Vodno sem ĐTfpravtfta dati ie na« meaefsa poroaia mUmealal (Naslov, mjveljnm« Jt na nrinsnmj v našem nreeV ntttvnj j . >-; OlavBi «ređnA: * ^ Kasto P«stosleail«k\ Ojtovyi<_mTfll^^ , ■ ■ • Stran «. _______ .SLOVENSKI NAROD-, dne 14. »»to 1920.______________________________________________*tev\_6K__ MT Onttk Bi sili t hw v sredini mesta. Kao, povo opravniitvo Slov. Narod«. 1947 samostotna voditeljica. Ponudbe pod: .Mtli 1942" na upravit. Slov. Naroda. 1948 Svffioe. lolilafa ii sii faznih vrst je po ceni in t večj h nnno-žinah oddati. Pismene ponudbe na upravniStvo .Slov. Naroda" pod Str-itae/1939._____________________ 1939 Ino upala dobi kdor ml preskrbi meblirano vilo ali 4 lepo meblovane sobe s kuhinjo v sredini mesta ali prav blizo taro. Ponudbe pod »Diskrecija" '1950 na uprav« Sfov. Naroda. 1950 irHTMi w velikostl 47X65 ero pri poro *a rarodna tajisanii i Liijasi. •Cena v trdem ovoiu po pošti 2 18 Kupimo iMii« Stevllo lett reiemp (kof lov) v dobrem stanju za 1.000 do 10.000 1 vsebine. Ponudbe pod t!c!ise?al30 olte1 na Anončno ekspedicijo Alojzij Matelič, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3./I. 1943 i um \am. OolnKarsko druStvo Xagvcb« Dalmatinska u. 10. Ttlefon St. 6-52. PoStni pređa! 29. Uvoz vseh vrsi angleškega blaga. Zastupstvo vssh največiih industrijalnih podvzeiij flnglešfce. 1933 mm ■anwiTi ifiihii tiče sHifbe ob popoMansklb urab. Do-pisl na upravniJtvo Slov. Naroda pod: .Tatoet fflt«_________________1^45 Imam itasmU Vi&strz Giincah 9, za lepl suhi 1*2 aoH v Ljubljani, St Jakopski o*e gostilna teli Kraalc Ftorijaaska aHea. 1956 Koncertnl planino fcm. skoro nov. m pro>o)a. Ogleda te lahko vsak dan od 3.-5. ure r>»poldnr Kie, povc u.rava Slov, Naioda. 1958 flffniiilra mn? mošk' •"* *enska. iz nivlBIiU BIH* urjena tuđi v knj go-vodstvu. zmoZcia sloven ke ali hrvatske ter nem&ke stenografi je in stmj.*-pisja. se I U za večje podičite na Hr-vatskem. Rtfiektuje se samo na dobre moči. — Plafa na dogovoru. Ponudbe p d .Pisaraitka mot 1959* na uprava Slov Naroda 1959 Otini iinjin mparicB ib torti«- fbaaa ■ mrfalka za pivovrstno čio lU|9 P UJllOlafl sprejme tako] Aataa Breceij, tetljar, Dnaajska c 6. IJaMiasa. 19i i li rum fanafafi immnr katera ima ^e- IHEDl ZiDSRB jBIBOt, seij» tuđi za poljska dela. S-rejmem tud! tako z erum otrokom. Plača po dogovoru.Vstop takoj ali pozneje Ka slov pove up»av. Siovenskega Naroda. 1V40 dluilttlUB G i?U* otrok tn sker z eno ali dvema sobama in kuhinjo. Kdor jo preskrbl, dobi 50 kg krt nuirta in en par (inih S-vro čevijev. Naslov pove upravmštvo Sliv. Naroda. 1949 Kfll2»! OSlftll!! fastnfm Stv/str*-jem, neoženjen, liče mesta v kakem večjem kraju ali trgu, kjer b! delal na komad za enega al za dva nv*T«tra Cenj. ronudbe pod .Kosarat delavec* 1946 na npr. Slov. Naroda. 19*6 Naznaniam slavnemu občtn-stvu, da sem otvoril samostoino krojaško delavnico ter sprejemam popravila kakor nove izdelke po najnovejši modi. Postrežba točna, cene solidne. 1941 Jakob SmeralCf krojač, Ljubljani, Brailita 5, 1. le»o G. Flux Gostoski atica 4, L taJstretje levt. Pcsredovatka boljih služb, MČc nujno 2 komorni hišni, za HrvaSko In Ormpž, vcC finih sobaric, mnogo kuhatic v Ža-creb, tuđi k 1 osebama, dxužab<>lce s francasčino, gospodično k otrokom v Subotico, b Ijša oseba k starejži boin dami, 4 jedllonoše v Zagreb, 1 dona-šalec in 2 točilca (Welnjunge) za ta, zn3.no dobw zaslti2ek, kočijaž kneketc grofu na deželo i. i d. Pri cmanjlh naraBUh zaa«ka ta odsmrar. B Ttffnim srcem nasn^niamo v&em sorođnikom, prijateljem S| in znancem, da je naSa ljubljena mati, stan mati in ta5ča, gospa 1 Katarina Puhek JB v starost! 80 let, danes ob 7. uri rjutraj mirno v Gospodu za- 9 spala. 9 Pogreb ranfke bode v nedeljo 14. marca ob 5 ori popol- 9 dne iz hiše žalosti Nunska ulica 15. 9 ijabljaaa, 13. marca 1920. I Marija Jeleae roj. Pttbet Makt Jele« Slamka B hči. zet. vnuklma | Kragujevatka | Šumadijska banka I Osnovni kapital . . . Dinar. 520.000 Zakladi....... „ 280.000 Hranilne vloge. ... „ 1.500000 tlro konto pri Fraaooak« - arkaU IbaakL Opravlia sledeče pode: ' dM ^aV^^lB^k^Ba^Bah^L^Bk^BV^ha^Ka^Bh a^a^ ^M^Bh^Bh^M^aM^Bk^M^aV^Bfc^^Bi^Bh^BBJV^B^ flBa^^B^aiB^a^B^ I bftttv, toft«v9 vamtev Ltl I 2. BalMf« pM#|B ta •farsr|u|8 krtiO#w mi 1 tekoM rmkmm mi mastera Maa% nti«>i«li I paplr|*vta •steBh rigMBfh wr«te«0U. I 3» ¥i* vplaMU ta tepMIki w taj tain. S 4. a»r1—iHt fctof# w kMUJt w ***** 1 gldaAMa« ■ * I**1 ***'*? ^ p—liiaHte pMlte, . v Ljublianskecn pr«4mestju. fiaslov : povc optivn. Shrtn. Harala. 1985 Mmm »koral nov Neck»rsu*m motor K 41/3 PS. oma 1«J)00 K. lb-, alov v uprav. Slov. Naroda, liM MM teHc». flfto Izdelana mvHcrlta II totlja. Vpraiaj v Nt« 7i ; irl DMrtalafe.______________ in 1 NBi itsnfti Hi rbAi alo h * sredi i mesta za taVoi ali poinei". Kdo pove upravu. Slov Naroda. 1915 1 \Ub ss učenica ^C"nV:. pove opravnlšt^ o S'ovenskcga Naroda 1819 lUiiaiiBUntoPiniMcKlajant . dobro obranjen, traii. se za kupiti. Pii-, nudb« na upravnIStvn S nvenskcea t Naroda pod &U10 »Tclttoa 180a Vai| mm večja množina dobr» o- ian e* ' Uli K nih /aboiev. Ponudbe na > H * K ptltal atedal itH. 27, LjntlUaa. 1 186V . Startate n ta i ita'm t L'fllflai. . ^onudbe n:. u ravni*tv<» ^lovenske^a Nareda pod .Usna tkMđlSCe* 1^36 > Drtd9*9l!?9 izur^ena v ^eceri-ki, ga- rlSUjttfflv (»nterijski m raanufakiurn* > tigovini z večletno prakso, išfe mestđ. Naslov pove upravmštvo Slov Naroda. 1852 , Ri! fctajiitsrta A pnnlaiaRi ■ želi v^toDUi v trh poslih 'zveibana ) j^os^odi^na, Cen en^ pnnudbe na Annn-. Čai zav'O'i D ago ĐeselJ k. 1ftS2 ■ssrsirs^" , na ska cesta, krepka žeW»dec posD€$uie prebavo ter odortje telesa. — Ka ročila oroti povzetm. 10661 H B3Q1 IfSu Rn tr^-ine se išće tako« posoj'lo 60000 d^ 100.000 kron 1 proti ugodnim pogo}em ter vic jižbi na prvo mesto. Pono-ibe se pksiio na i uprav. Slov. Naroda pod •■g*4a* p5S#- jili 16 8 »________ __ ,i, KafltAfiatfnta 8 P«v""o, stenografima OBlUlUlIBli stenotioka. dobra racu-n»rica z lea# tisiv« se tako| sprfjme. Ponudbe z zah'evo plače in sliko m oosUi pretfal 112 '901 H9I MlBininil šem podktiu trgov-sko n obražena gosnlca. Pcnudbe pod •Marn^ra" s^stet teZeee SraMCe ob Bml. ____ ___________W3S MflB^B^^ki ^B^Bk ^B^flblan^Bl riK)^M aiSl^Bl^BSBft^BI^Bv^^BaBkaBl lit! se Rile an nbpukki k triletneiro fantu za dooo'danski 2a«. Naslov pove npravništvo Siovenskega Naroda. 1919 ; Zenitna ponudba! MUdentf, 31 let star, neomadeževane Dretekiostl. treznega in poStenega zna- > ^aja, z vet tlaoC kro» ami pnhnm|enefa - denarja, se ielt priSenlri na kako pri- memo pose«tvn z gospođifao 20 do 30 let. Vdova z enim otrokoro ni izklju-(ena. Le resnt ponudbe če mogoče s sliko katara se in zahtrvo vrne. rod: Srete fcrlotatft ItaS" na OpnrvniUvo Sloven. Naroda. 1905 Rudniki! M'ad, zd:av, energ čen nadpaziiik s 6 letno jamsko prakso, radaisko Solo, z dobrim soričevalom i5£e službe kot ■adp^znlk, meric^ ali ptl manjiea pre-mogokona kot obiarovodja. Nastop službe po doeo/onu Cenj. dopisi ood: •EaergiĆca 1901" na apravmstvo »Slov Narožic_________________________1906 I9OT SJV naslednik za vsled drafloskih razmer Isstopaio-Cega druiabnika. Reftektante, M so pripravi^nl plača ti sa ođstop đraSab-nitva aekaj odMcodntne, se orosi za dopise pod »Mas* Maft Ifff na upravniitvo .Slov. Naioda" 1937 ADRIA vanil nov aladkor, Adria praSek za oe-civo, Adria ta* v zavttk h, stadna Vavo (knajp) franeosko Žfaniv in Simbol, tfstilo za ko Ine, n dl IZDcUl aDtlA (F Šttoeai) Ljatllru Oassiaha alka 1« Sp^e^e s*- TP'to«-nik za D^'enfs^o rthrtMM fmtut ttitM tateaar MvMIna, BHMr|«v« il T- ! S^AAlaiaaBA antavhffe — £> vodnih ali. l/Vi Vcfia amliu fliMaftif le naaiodal. Mtvt se: Jeraoova «4. ttetika 11____________________1irii. niNIl. predvotno faUfO. 800 K p|i5C ne pita 400 K, pletena Jopa, nova 1 /0 K Kje, pove uprav. Slov. Naioda. love upiavn:-DBI H 11 žtvoS'ov Nar.da. 184 flniiifc Izve^han v mlinski stmki in ainall« s prakso v motnrti t»(fovin4 se tako* sprejme. Pismene ponudbe n»j se prediotiio ravnateljstvu Žitetfa t*~ voda 9 LkiMjaat.__________________WC h^aVata sa 2 lcP* elegantni napoi ^Kttll K pok. ti ko£.jl Naslov tw ve upfdvntStvo Slov. Naroda. 1807 Vab itBBH Uita Mimal ielaka, kupi tovarna lesnlh iedelkov v Zg. Oamelinah nad tiobljano. 1886 par 1 tnani kah idAn v Zsornjih Gamelinart nad L|ubl|ano se spie4me protJdoect oiači več mizmr-iev. stoiarfev, parketnfb dalavoev, dal e 1 mizarski pieddelavec, 1 2agar. Hrano in stanovanje preskrbt podjetie. 188S IW 1» gailMiaakt t ItetataM tatasMI-s«# dr«tta f*pr*J SlajaoB Ssjt tt faaalsM aaakj ca 2^00 komadov i« UBllH BpHf sa 400 ma sUvbncgi kamenja se proda. Vptsia M nsmenc pri d d. „Triglav*1 v Smarci pri Kanin*-ku. 180S mu mm iHninii wbw vsak siti ražen nedelj In praznlkov od 11—12 ure dop. Kje, pove npravniStvc Siovenskega Naroda. 1882 tfliia*WaaB 2 partiii veKfli o*ekarie>i PHIBIIB za krafno pet (Ringofen] Pismene pomjđbe na tvrdim M.Oreiner Petrinja (Hrvalrito)._______________I8SS lZ^ fliJIaillml —' "' -*-*!— JBBs! IfVipira) IM a dobrom slanja, letim kupiti. CJ. ponude, uz naznaku fabrikata, te točnog opsa motim slati na aslot Mama Krt«. Isfrifc. Savski casn an iotk Wmm dva ali tri ntdstroprta bila II v Ljubljani, Ce jo aH Mariboru. Pismen* oferte pod Jsjsaa bjpac 1881" na uprav. Slov. Naroda. 1802 VeatatM sifl veičo slov. ta nemikefa !\nmiM IH |ezi a v avvnni ta p savi, otenen lo^l steiNK raflle, \Ht tukailBia ve'etrajovmi Ponodiie a rta-vedbo ptete pod »^aocstfrva moC 1751 na np avo l'sta, 1751 Ptzrr! Coslihrižartl Prodam rađl panneseCne odsotno^tlij Ljab'iane t^koi ve a # Ipakmo pr* k^o, ta«« pMKfrcja SMSta. Veif |i >e«esbbem *fc ki atakfga isj nt o kafsj etin. trf v.MHVas) v pa>tT#aW ^tvtf^nelaf tv«w t^kmtr^ m nm at «. »»pM —•»»*• pyd: -taisjiN MfllBIn« ^•"»•H tn «an tovairaa Jos. Reioh. o ne» york potnioti se proti za a o£ai. Ha bi UH voljni pre- -zet« prat* dobi i naBTadi kako rutroCtio za Ameriko, da spom& svoj n »lov tn *as oth dt Anonlni ek«pedfeHi Al ftatclK, LitM aaa. Ktatretal trg 9.1 tal Svarilo! flvarlsB vaakufjar, da »a aae>t# «»8 atli««iv si« a« kreditira m mm m s#dl kam tai aista fU,-■te« tofclfc doifovl S«losj U. marca l°20. Klementina Pikl, __________»od tel|ic» iole. 1931 MillDf! StTBle feaktr MomM?«, metorla na pHa la bendfl, nttat in Ugt kapta)t :: i Krali*«, Ztmk, t*B* I r. Prosi■ sa ff hi ceao k'aga. U22 f Bftjfjai 011 sa ratu toli prtv-s«ti tsvetbana aataJuilom iistilDo ii kiiio v prometnem krala aH v blilinl Ind. rodietja aH tovarne Kavc'Ja na raipo-tago. Ponadbe na upiavniMvo Sloven. Natoda pod »Oastiiaa — kskuija litf* 1«7 Vsakovrstne slamnike9 rarWne torbice, predpraZnHcCf slMHiate Solne hi drage pfe- torske izdelke priporofa po primerni ceni g. trgovcem Pratilo CiPM, tovama slam-nikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani. 1772 Obi. konces. InformaCni zavod "JmiKisellak.: LJabljaaa, Cankaijevo nabr. 5 dobavlja vae kreditne in privatne hv formadie v tu te inozemstvu. V abonc-mentu ter posamezno cene zmerne. PUH! VMmt ratff NZR Kdor teU komiti prfna »At bukova drva do oiaki ceni, ruj jib naroB pri .CBI-TtiU MT* AbatUefa cetta II. tmmh tka aestaja: Sv. Fetra cerkev, Posbefba točna ta kalantea. 1549 Šlamnike inkiobuke Slot«, polit Boodalt pri LfoMaol V Unbliani se spreiema pri tvrđki KsjfOMtii ta TotioB, v Preiemovi ultd 5t 5, Irjer so na razpolago tud« najnovtJŠI vaord. 1771 ttrtialfc, tpralMao) •klooof •to)ptil«3o) iz umetnega karana i. t d. nudi r. BAVĐA * ina* UaMIftaa, Bar* lawaka —te S. 1570 ..nilliiranr barva proti rji, priznano najboijSa olinata barva za pleskanje želez* nih predmetov, ta je mostov, ograj, strch in dr. V zalogi pri tvrdkt Brata Btori« Uabliaaa, illUailiava Mala 4, katera prevzame tuđi pleskanje omenie-nih predmetov. 1896 im Phreill Mkbefin Goodrich lOT* dolmlli tafeai "Oja .: Etemit:: 3CO m* se kup« »U -amenla zk živil i. Naslov: tvoji Earolt, validal aall«, aionitillL_____________________1932 I BCA ow*ko*o la tak#I •■atjTa vo h'osl« za 2*go. Po* • udbe s etrona naslov Ivana £16*», L°Ib1i^aVtt«UUK*va ^OieVot'Ia! ____________________107 Kolesa rabljena, kupuje J. GOREC, Ljubljana, Gosposvetska cesta 14. Oolab, Cl«b| Attseb« Tabm Terfd, Abmdle la lammna prla>ooa bb debelo i BOTS-PrUBU UrtOna M^tM trg, ti Vinara Fia litra. Jjjta. Imlili. prtporoCa pristna rtota ta bol« vtaa oo ugodni dnevni ceni 511 Drva oealfoma, dobarl ta oHaello sa dooi MUOniAS, Eoot4voraka ■UMjtiL___________________171 Spialaaa aa stavfeHn viita zrno fen samostojno voditi stavbe in vsa v to stroko soadalofa dela. Sprl-čevala In prepiše dosedanjlh tlulbovanj ft prinestl s tebo). Naslov pove uprav-nistvo Slov. Naroda. 1914 Lvsake vrste te-_ ^ sin, lasan iu sH M Okrogli kupi vsa-■ ■ ■* ko množino U1 flaJenSek N. ■j|l ***** •^ Maribor. jjjlaiii pokojnegaa artasttrU« Wb l|«Miloa. z moderno krožno poCjo bi sgradbamf ter znatno koflfino 2mm ta oefgsne opeke se proda ali da v zakep. Več pove opravitel] ma«e r. TibtnJr Paolć Beograd, Kralja Petra đlca f. »15 Notifiikito U. S. U. 4-5 HP. 2 cilindra in eden 3 Vi HP, 1 dlinder, oba z dobro obranjeno pnevmatiko, se prođasta. Ponudbe pod .Motorna zastopstvo »Jugoelov« novinu Maribor._________________1918 Mi Otrije) deske, trame^ kostaojev les« gosdove in ogije iz mehkega In trden le^a kupi po naivisjl ceni vsako množino dru ba laipaoi v ijobljoat, ****** trs; 10. 1333 | Sladna kava] L iatjoalovanaka tavana slad* ne kave Itrt atsj*vt#a slovo a^sHeka, Stovooila, pripooea izdelek v zavttkih po 00 ta 500 g v o Iginalnib iabojih po 50 k^ netto, po najn:» otni franko I vsaka želotn*i-*a no«ta|a. | r Maroflta •pratNasas I Jovo Gigouič Ote al fra Mttflka tt. «*»• <«♦_____________________________________.SLOVENSKI NAROD«, dne U. -a 1M0. . ... ., Stnar. rubrika. Avstrijska trgovina in Industrija, hj^j«. Trsovci, naUupooalcl! Kđor hoće ceno, dobro in iz ia- nestjivejr.a vira na kupovati prvo-vrstno blago, komur j« na pošteni, solidni, hitri in zanesljtvt postrežbi, naj se s po Inim zaupanjem obrne na mojo firmo. Stalna velika zaloga vsett kemllnlh I aradmetov a. pr.: I feđkl natron, vitgallee, I bakreni vitriol, vanllja, I galon, ivaplo, leaihova I ktslina, parafin9 gorski I vosek, oeresin, tmola, I gnmljevina Ud., llfikoiaos frujsijilil isu I., fltistti^fkf 1. i Tiitfofl 13.270. I Megr: Ifc .Jriufe!, li«-. I 28614 JoH« Baungarten JbStkne, I Vcreinigte Papierwart*nfabriken j Kommanditgeselischaft, WienVII. Seidengasse 42. Ptank« ili?, lisamke kanta, proaskt kivrti „RTLHS VVERKE" I Wien VII. Neostiftgasse 66 | 4obavl*aja stroje za čevlje i vseh vrst in za mali in veliki obrat in vse potrebščine za izde- ,lovanje obnval. 28640 TUBES'ET-PAPlERr A'dOARETTES- USINES: Nfc/IEN'SSI Kbnslantfngasse 2'8 9ft*ttQ MpenlSnl Orahtlntfastrie Ferd. Jergltsch $»* IPapi (a«aa|j FTIBJBfKBVinBS« WSf (eraiach Dteastart fCalavot) «•• • plttenlaa modroci. SIU. ietesBo pobUrv*. Kittlog SHS gratis. 28641 Dvigala F. Wertheim I Comp., I, G. H||m| Mff I a*aaW«^Ma>«^atA at ——a---------m. aaa anea i«*« imiuiaaajja b, ■aeaaesi ¥!•• idKftitci 12« Osebna, tovorna In dvigtla sa jedila m akte vseh obrata >h vrst Dvigala za prevažanje oseb (PaternosteraufzOge) po prtisknltnem sistema. Žerjtv! (gra- j nlkfl) rseh vrst. 28541 < ■gggg^gaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Kot tajfttnltal svetovalec nadzornik: se priporota strokovnjak sa vtlik* In mala podjetta teltut, itlleat la kttl*. sat strakt. Osnntki a postavi cv tovam t i t d. r BagsLt, tovaraiakl r»v-1 naaall, traftaa, aVmiho. 1*77, B. fftoMaVIM * CMp. FTCWHBI»^aWiWPWlW It. V. ■■■•■ QK TaV Kertfcsi 0t 4«. Dobavite)U za: kompletne naprave s stisnjenim zrakom xa rudnike, kataenotorne, tvornice, fadjedetnke. KompresorJI. Crpalke vakuum. Par-■i ttroji, Cevi velika zaloga, Crpalke kratkodobni dobavni termini. Armarture. Utrine cene! 28308 SSifi ntt vllt—tt ta aiapiHiH^ J FrSnkel, WIm l.f Sathauiair. ]• I Izjava. & vtačsiioa noaenlli dalajor, hm ■ra pl daial asloraaU u B|aw Bit« ▼ Lfnaliasd, U. oures Hsoi Marlfa Upovf, lagajniCarka v kavaml »UNION« 19^ HaKlinloJAB 3 I # >Q^B£^Baka^a in3iboljbe in nai- I a^^BaaflaaĐ iep^e nudomesttP ^f^^B za tftnfic. Zahte- ^vfejEj^Pr ^ vajte ponudbe tud ^H|Bm^^ za drugo hišno in ti&MW kuhinjsko orodie. T^B J. Altkorn 4b Brm '■li der Wlea VII. VenaaatraaM Mr. 31. Prodaja se samo predprodajalcem. EilfliUflJ dtname, napeljevalni in elektro-tehn. instalacijski materijal dobavlja z zaloge Wiw Saief G. m. Il 8. Wiea VII. Neabanpsse Nr. 38. Brzojavni naslov - Aggregator Wien. Telefon St. 31 — 2 — 2.1, om Venlilatorji, | cxbanstori, kompletne naprave za vse name-: ne industrije, kovaška ognjišča, pločevinaste cevovode dobavlja ceno i Cyklop gesetlschafi m. b. $ Marienberg u. Wets$ Wien IX., ______Boltzmanngasse 22. '• Specijalna ponudba TakaJ iaaaraia Mapa t »fodje betonsko leiezo, ploško fdeze >toče\*fna, Jeklo. JHČnlki. vtjakt ftd. Hl5n n kuhiniako ojodje, stroji za meso, izo Irac steklcnioe, porcelanina. kovinski Haga, usnjata galanterija ta Igrače, le (ovine, pocinkan« vedrlec za vodo, sadn rtiskalnice, emajlna posoda. steklem Upe Josef Sobecki Isomrfn Vica TL HariaiJtkrstrasM taft, 2. Stief Tddsa m/% Tel Air. btwerke. 19* lii«mo mlatfega, inteligentnoga, prvo vratnoga I0t lesnega strokounjaka, Hatcr! želi rostati samostojen in bi bil zrno fen vod ti večjo tovarno za. lesna industrijo Z delrm bi bilo treba početi takoj. ker so vsi potrebni stroji n* razpol&go. Interesenti, kl bi znali to podjetje organizirati, naj roji je io avoj na-taDčnt iivljen fpis in reference pod naslovom .«-taierska* na Anonćno ekspe-d ci|O AL Mateli*. L;ubhana, Kongresni trg. 3.1. 1^44 \^wf dr. Janko Leščnik ^fTv I naznanja, da je preselfl svojo pišamo I £A od Sv. Lenarta v SIov. Goricah v iJj ff@$l&i Rogatec na Glavni trg:« A£m konj, 145 cm vis., 7 let star, koleself. rabljen, pisalnl strol (Yo5t) dobro obranjen, decimalna tehtnlca, sokolski Kroj. kompl. za večjo osebo, frak In fil«, oracn) zab-ji Pismene ponudbe do :0 t. m. pod wRazlićno/1910tt na uprav. Slovenskeea Naroda. ^^| 0^M B^% aa^Nsi ^ fiaicenci*c ^ najbo- | ^a^U^I «W^aaaaa#% 1jŠe* ^^1 ^^ ve" ^^^^^^^ ^^^^^^^ - !*• zaloga v vseb trgo- B^B^^Baas^BaaaaBaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaBaaaaa^l^^l^l^ll^^B^'^^ ***""^™'^"~^'^ ■/lla^M# *-^a^aaH^^c ^ak ■ aj g c« 6°—^ PH» znam- Osebni auto -->m^r;;;l1 ■ %sf«afWlaflll UfftU popolnom« đobrem stanju $ tremi karoserijerami in stcer 1 omnibaski karoserija ta 10 oseb in dve elegantni turski " i ■ ■ ■■ JPodruižriice ■ Maribor Novemesto Kočevje OospCMlM xA\* 38« Glavni trg 4ter 39. M Pnporoca se ■ 1 izdelovalnica in prsobltaalnica slamni-1 I kov in ftloiuikov za dame in gospode I |P. Barboričl B UMbBinna, Meslnl trg ftev. 6. ■ B Velika IzbEra modelot naučenih ilamnlkov, ■ ■ s£35E avUaaUi In ialnlh blobakov. ^^^^ ■ H| Popravila točno in po zmernih cenah. ^M Svece ,Mira' v omotia od kg, kavo, modro galico Žigice, Zveplo« kortno, oves, moko in ottalc zemctjske proizvode ter plodine prodajajo saamo aa TOlIfcO po zmemih cenah Dumit, GJivK, & Pitarevlt Zagreb« ZrlnMmK 15» Puilrulnlcau ZtMUM. Ini, Tat 22-69. Ogliikova kiflina in kisik v cilindrih, galun, boraks, vodno steklo, svin-Čeni sijajnik, svinčeni sladkor, salmijak sal alcali, modra galica, Žveplena kislina, grafit, mavec, mramorna moka, prašek za pranje. Orenka sol, vinski kamen, karbolna kislina, salicilna kislina, oksalna kislina, natrijski benzott, natrijeva toltokrvna sol, glicerin, želatina, lim, gumi tragant, melovo olje (ol. mentbae pip.) Na skladišćti pri tvrdki Ing- MILAN ROJAN tehmttka »«alo«nlea u ka Bitak« lwlnM|S Sasnfei **{•** «u«a ST. T*M«a ti—M. Tovtnui Joi. Helch » L|tiU|ud —mu. nm »i*« li nđtmiH wa podružnico v Koževju štev. 39 _________________Vfat se Hw}g«na}o naroftla._________________ Tomasović i Visković Zifnk, f»l» tičeti 22. Jekfm 12-M. Bra«j«Ti: 'XomvisM Veletrgovina vinom, preporuCa svoje bogato skladište livrstnth dalmatinskih, banatskih 1 hrvatskih vina. 1501 Radi lzselltve se proda elegantna pospo^ka soba (Herrenzirnmer) in sicer: klubska garnitura (usnje) velik salonski naslanjaj velika medena svetiljka z mi žico (medenina), salonsko ogledalo, preproge, zastori, več slik (umetniško delo) ui druge stvari. Istotam tuđi skoro nov pianino najboljši fabrikat. Naslov pove uprav. Slovenskega Nar. 1867 SL ISCG Se 3? večja prazna soba s predsobo ali brez nje, primerno za pišamo, in pisalni stroj. Tišti, ki mi to preskrbi. dobi dobro nagrado. Po-nudbe na upravo Slov. Naroda pod „OiatoeovntK/1884". Jairaaaka mavarovalaa đratka w ijaMfialp Brakor trg it 10f afrafaM partoktoaga kn]igovod)a v definitivno službo s pravico do pokojninc. Vstop takoj. Plača današnjim razmeram primema. W Za spremljevnnle tronsportov "•■ cellh vlakom leaa Iz Stovenll* do Traia ki nazal •V* se sprelme "VI več vpokojenih železničarjev. Prednost imajo oni, ki so zmožni laščine. Oglasijo naj se pri Z%m*l todustrljcev 19 i|«M|anl9 tg le nt»targova utfea it. 7/H._________________ tatt 20. narti t L se atf Bri f Sesiraii inmli kolodvora batel „Vašington" s 23 elegantno opremljenimi sobaai in »odetno restavracQo. Se priporoča tvrdka V. JovanovK In sinovi. Cisto svinjsko mast samo na debelo po najnižjib dnevnih oenab dobavlja I. Slavonska tvornica suhomesnate robe i masti J. Gitovli, Hm (Srnđlftn, flavonlla. Domalo milo, ihrinska hranila, vaaatabilKna olia sa tvornica mila in usnia, vaaalabilKna olia za malo proda v vaaonsttlh mno-žinah In v sodlti HaiHnh taitn a im* hhifl i Imki ilia ifr lit« fcftgreii. Imt Ifrto Bi W. IttBtt. Skaboform 9! zivit libliil Proti srbenio, svrabu, liiajem, nečistosrJm kože zahtevajte v naj-bttžnji lekarni preizkuleno in zdravniSko priporočeno 8r. Fescli origluluo Skalaforanv« aaztto. Ne maže, ne puSca barve. brez duha. Po vteranjtt puder „Skflbo* (onn. Dobiva se po vseh iekarnah. Generalna zaloga za LjuUjtno in okolico f«?l^^i-cl S*i*nMc n DHmSKI KOnCERT svira vsatri večer v restavradji jjPaiatO'i* v Gos-poski ulici 5tcv. 3. Točijo se pristna vina.vsakt dan sveže pivo, izborna domača kuhinja. Za obilen i obisk se najtopleje priporočata I [ loan In VleZika KoCeuar. Karbolno kislinc rjavo, M of v aodlb za tobalftoo la aaaltatao wparj bo Ima v zalogl „Petrolelsltn družba" o Mnrlhom i110 Pohištvo BB rgl Soa'ne, jeditne, in go-pjske sobef kuhinjska oprava, podtožki, mo [Hl dreci, otomane, spalnl in de oraci ski divani, postelje, omare, miz« 121 i« st°14 *z mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalnlk \m\ ter vse vr-^te les^ncga, žele/nefa in tapeciranega pohiStva v v»a ~J kem slogu od proste do najtincjSe izvišitve po jako ntekih cenat IH tri tvrđki za pohištvo KAREL PREIS« Marifcor. SUlai trf 6 1^1 lv«todas Ofrl»«l li 18 CenlM u«tomj Bez konkurencijelV^^2>X Bez konkurencije! JUGOSLAVENSKA INDUSTRIJA PAPIRA TELEP.BR.e-38 OUSTAV SCLI6NAMN TELCF.BR.e-3S Brcojsvi:JiFTNIkoUčeva 3. ZAGREB NiKo?»6eva ul. 3. ■STCM'ia OTMn w Maan fUavHa z rana visi Mpiria iMaf *. tlslBBwaja, aisatRcva-kaicetfntfa. dataHMfrtMfa, lofKtohMffa Mt98 ftd. paainiatlliBftaVtaaflrfau acifct (slalaia) trtorstti In kiic onrotof. mp, kaiet m astalaga v ta siroto tf«ta- lafeta Mt§a. Iii Ponujamo za takojinjo dobavo n um aa mUm vsaj^M 98/99*;A originalne ameriftke prvorazredne HODaC OALJCS, 171 128/l^0•^ orig. ameriškeea in ant'e^kega JT10 ;HA llATaOVA, II 99 1' WQ sldlianskega tvMla, iv«pl#a. prste twpU v koslM, 11 dal|e: koloaaa«, kototoalt«. gatini«, bor«ks f&U »st»w II klsltne, pavmfls, *«fft. 1« ftflMT. iria Balili. ktkOT tuđi I Mmlćat proltvB4s tn sarattaB vsaa rrtt samo iz prekomorske prre roke. ABlEVVn teaittU IMMtrt}a 1b trtmke **» B Centrala: «IEH !•, Flafaohaiarkt 1. 1497 Laftne fllijalRc: Trati Osimai! »•nHt, ■noam B ^^BB^BBP^^aa^^B^a j ^^^^^B^^^^B^B^B*^^a^^B^^^^^B^^^M^ ^m^^^^^^^^^^^^^^^m^I H^^^^^^^^^^^^^^a^^^^^^^^^^^^^^^^l ^^^^^^^^^^^^~ 8 Modni aalon j^S Slitlil! - Miške @ LJUBLJANA, tMOVSka «•. 9. OvoraM trg 1. Priporočam veliko izbiro najuovejših svllaalk htobakttv la «tpl« sa tat ta c^IIm. Službo ^ komercijalnega i -- ravnatelja -~ ratBlt«ie »Ekooom*, đ. d. Reflektr« i« le bi pnrovrstno doio-relo moC s pnmerno praW«r> Iq trmelHtim potnanjem tpk>Snegt IH Spedialnega trga in Waga Ponuđbe s curriculum viUc in spriCtToli dO 25. t. m. na Ijl wEK0N0r Ljubljana, Sodna uL SL 3. I /M—ifgsgss H STI ^i * 1 ljubljanska kreditna banka v izubijani I r^SSS^S^SSSSSS-H^m. - Strltarlaifa ulica itav. 2. #M*SSnwnS5f^!SS5o^S^1 Podružnice v Splitu, Ćelavcu, Trstu, Sarajevu, Gorici Čeki, Mariboru. Borovliah ter ekspozitura v Ptuiu. >4 I . W SprtUM'« i ■bpbIb In iMredaj« *a# vratavradnosiiiili papirić, valut I Bv^T^^P W Ba^J^^^^aa^B^^l^^ajB^B ^^wa^W ^^P^r*^^' ^■^■^^^^^p W ^_J.^_____^.^^___^^_^.^_^_^^ a^^l^gHllHpBMaaKaBBaBBBaBaaBBBaaBaBBaiaaBMPVP^^^^-v« . . ■ « Za laurttal M oinvmnm VaJsmUa Kopiji r * *