133 številka. (t Tvrtu, ▼ Mb«to aiutarsj 4m* *W7) Tečaj XXII. edimoMT«1 It&ai« po trikrat aa !a cobaia^, Zjatranje iidaaj« ki • haja el> C. ari ajatrnj, T*i«n* pa »k 7. ari Vbiti. — Obojan ladanje afan* ■a . !, t.—, lavaa AVrtriJ« t. !.J6 u tri »mm. . . i.— . , • 4jM? is rol i*t* . . . , * ■ r.— iot« . . p is,— . • i ie.— rnfieSaa I* pl&£»v»ti eapr«) u ttrtib« krti priložen« NsTiinlii« «• nprive m azlra. Pcaaničat/ itovilka •• dokivajo v pia« tflViftVu v S nvf. EDINOST iiTHi Tr«ta pa 4 uri. 81 Oflaai m fatut f tarifa t potita; ta aaaiovo a dokaiiai irkaaal m platajo proator, kolikor ob«oga navndaih vrati«, Poalaaa, oaiartnieo In jara« aahvalo, d«, ■adi «flaai itd. a« ia&aaaja f pogodbi Vai dopisi aaj ae poiiljajo aredalfttva aliaa Caatraaa it. 18. Taako piias atn kiti fraakovano, ker nofrankovaaa m m iprijsaaji. Rokopiai •• na vrata jo. VaSotaino, reklamaalje in oglato aprt-joaa upravniitvo ulica Moliao pie-oola kit. 8, II. aadat. Narotaiao in ogla«« j« plaiarati ioeo Trat. Odprt« roklava «ija ta praata paitaine. „V iOiiiiII Ja Vabilo na javni shod, ki ga priredi politično društvo „Edinost" prihodnjo nedeljo z nastopnim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika ; 2. O tržaški zemljiški knjigi; 3. Razgovor o političnem položaju; 4. Eventuvalni predlogi. Shod se bode vrSil v gostilni g. Marina LukBe in se prične po blagoslovu. i Ustava: vir narodnim prepiram v Avstriji. VI. Deželna avtonomija in narodno vprašanje. V naslovu Se je izražena važnost tega poglavja, v katerem dokazuje pisec, da so povsem zgrešene naše državne institucije. Sosebno zahteva resaega razmisljevanja trdita* piafteva, da deželnega patrijotizma ni spraviti r soglasje z narodnim čutstvovanjem. Ta trditev poseza očevidno t vprašanje, ki je v no vej i čas — po dolgem praži-ranju — postalo aktnvelno tudi v nas Slovencih in je prišlo v razpravo tudi na vseslovenskem shodu - vprašanje: ali deželna ali aarodna avta* nomija ? 1 Stališče naše nasproti temn vprašanju je znano. Najodločneji zagovorniki smo narodne samouprave. In ako bi že dovolili v deželno avtonomijo, storiti bi mogli to še le potem, ko bi se ustvarile garancije, da ne bode trpalo naše knl turno in narodno življenje tam, kjer imajo premoč v rokah naši nasprotniki. Toda čujmo, kako sodi pisec že tolikokrati omenjene broiure o deželni avtonomiji, posebnim PODLISTEK Samostanka. (Radove n.) Zlata, jedina hčerka soduijskega svetnika Ome&la, je bila prva krasotica našega malega mesta. Poklanjalo se j*-j je staro in mlado. Bledi di-jački a knjigami v roki so pevspečevali korake, da bi dospeli v njeno bližino ter jej zrli v njene modre oči. Mladi gospođici trez izjeme so se poganjali za Čust, da bi jo spremljali po pevskih ali tamberaških vajah iz bralnega društva domov. Da, le ct-16 priletnega Dvornika je to dražestno bitje tako zmtšalo in zmotilo, da je obstal in zarudel kakor zaljubljen, sentiuunt; lnc nadahnien petosolec, če vidi uzor svoje idejalae, slaike petošolske ljubezni. Navzlic svojiiK sedemnajstim let;, m je žela gospica Zlata povsem opravičeno občudovanje svo-jilT javnih in Aki ivoih častilcev v veliko nevsljo svojih prijateljic, katere so se morale zadovoljevati z manj veljavnimi častilci. Bilo je spomladanskega jutra meseca majnika. V ljubkem negligejn sedela je Zlata na mehkem fotelju. Razpleteiij, črni lasje so se jej osipali na pleča, glavico je podprla z ono majhne roko, katere se niti nisi upal stisniti, bojo se, da ne bi udarili toki rudeče krvi iz ličnih prstov. Nožici je položila navskriž na poduožnico, ustnici je imela trdo stUujeni, okoli njeuib očij pu je bliš-čala solza. •sirom na narodno vprašanje in na varstvo narednih manjšin v deželah 1 Vse naše državne nsprave imajo sa podlago razdelitev po deželah. Vendar mora biLi jasno vsakomur, da deželni patrijotizem daleč zaostaia za narodnim vprašanjem. Saj se v vsem razvoju ■sle ustave, in zlic vsemu, vendar le pojavlja ne-poruino temeljno načelo, da mora biti vsaka na* rodnost zavarovana v svojem obstanku. Opiraje se na to načelo, se ksže pisec nasprotnega vsem državnopravnim zahtevam. On meni, da današnji čas je zgnbil vse spoštovanje do starih dokumen« te? in do ugleds s« prišle le zahteve resničnega življenja. Deželna avtonomija je pogubna, ker je v nasprotju z načelom varstva vsake narodnost'. Tu imamo dve načeli, ki sti v boju med seboj. Pisee meni torej, da je brezzmiselno, ako na jedni strani proklamnjemo varstvo vsake narodnosti, na drugi strani pa ustvarjamo možnost, da v okvirju dež. avtonomije večina more tlačiti manjšino, jedna narodnost drugo. Le srditojt boja sedanjega je kriva, da ne vidijo in ne opazijo te breza miselnosti. Uverjen o pogubnosti teb poskusov — da bi namreč varstvo narodnosti združili z načelom dež. samouprave — se povrača avktor k svoji prejšnji trditvi, da za odstranjenje nerodnih bojev treba pritegniti v naša ustavna določila pojm „zgodovinsko podedovanih bivališč". To je: treba določiti zakonito, da kjer ima narodnost svoja bivališča, tam mora uživati vaa svoja prava. Po našem menenju bi bila te za nas Slovence najprimerneje rešitev iz sedanjih bojev, sessjočih naše najbolje moči in odvračajočih te poslednje od vtlikega kulturnega dala. V Istri in na Goriškem, v Trstu in na Koroškem, na Kranjskem in na Štirskem so bivališča naša res .zgodovinska". Ako bi se nam v tem obsežju zakonito zajamčila naša narodna in jezikovna prava, zagotovljen bi bil tudi nai ob- stanek. In ker bi bil tudi drugim narodnostim* stalno bivajoči* v teh pokrajinah, istotako zagotovljen obstanek, ponehati bi morali boji in prišlo bi polagoma do toli saželjenega pomirjenja. Seveda bode to — tako meni pisec — velikansko delo, ki bode zahtevalo velikih sprememb v državni organizaciji. Ker pa je to jedisa pot do ozdravljenja odnošajev in ker obstojni pogoji države nepremagljivo silijo na to, je gotovo, da pride do take uredbe, če ne po predvideči organizaciji, pa samo od sebe po neprestanih bojih. Zadnji dvou mora potihniti, ako si pašno ogledamo temeljni zakon o državnem zastopstva (državnem zbora) v zvezi z ustanovo deželnih zborov. Po temeljnjem zakona od 1. 1867. naj bi so razširila deželna avtonomija. Ali kako se je zgodilo to? Način, kakor se je zgodilo, kaže, da so naši ustavni zakoni le senca. Povsodi vidimo nsj-krasneja načela, izražena naravnost na demonstrativen način, toda za leplu načelom je prišepala povsodi omejitev, ki je uničila vse. Praktična izkustva so že davno uničila domnevanje, kakor da imamo mi moderno ustavo. Pisec razjasnjnje tu na Široko, kako so leta 1861. oziroma 1867. določili delokrog državnemu zboru in deželnim zborom. Državnemu zboru ao odmerili le one posle, ki so ukupni vsem deželam in kraljestvom, iz čessr bi sledilo, da bi se pomočjo deželnih zborov moralo zadoščati zahtevam ' posamičnih narodnosti. V tem zmislu so hoteli deželno avtonomijo pokazati kakor primerno za ustre-zanje narodnim zahtevam. Kaj so dosegli s tem F Nič dražega, nego da so iz jedne državne naloge ustvarili več deželnih nalog. Nalge, ki se dado rešiti le v državnem zbora, nikdar pa v deželnih zborih. Ko so torej izročili toliko oblasti deželnim zborom, izrekli so s tem vero v njih narodno Zastrta okna so zabranjevala solnčnim žarkom dobod v sobico. Ob razpokah pa se je vendar prikradlo nekaj teh gostov ter obsvstilo veliko levjo preprogo, razgrnjeno po tleh. Vedno dalje so ae spenjali žarki, vznemirjajoči oblak prahu. Dosegli so svileno poduožuico, poljubili nežao nožico gospice Zlate. Stresnila se je nožica, zacepetala po zraku, potem pa odločno udarila ob tla. »Da, morajo mi dovoliti, morajo4, vskliknila je ter zaihtela na glas: „Jedina hči. jedino dete sem, pa mi še nočejo privoliti takega malenkostnega veselja. Sod« nikova Kari ima vsega, česar poželi. Oče in mati jej ne odrekata ničesar, vendar ae mi stavlja vedno v izgled; jaz pa moram jokati in jih prositi na kolenih za najmanjšo usluejo. Seveda, preotročja sem jim še, zato me zaničojejo. Še jedenkrat jih poprosim, posledujič naj ae ie vidijo plakajoče moji trinogi; če mi pa še sedaj odbijejo prošnjo, potem pa — Topotnila je z nogo, bacnila podnsžnico od sebe, skočila na lahne noge ter stekla pro'i oknn. Vzdignila je težka pregrinjala od temne, rudeče svile. Tek žarkov je obsvetil nje obraz. Zastrla je očesi z roko ter se nagnila k oknu. aDobro jutro, gospica Zlata. O kako sem srečen, da vam morem javiti srčuo čestitko, vi čama, zapeljiva Vila." „Gospod doktor, vi ob tej uri ?■ dejala je oplasena Zlata. „Da, da vidim vašo bol in vaše biserne sol-zice. Vi ste jokali, gospica Zlata ?■ .Ne, ne, klanjam se, gospod Sanec", je dejala bnrno ter odstopila od okna. Odvetniški koncipijent, doktor Ivan Sanec, pa je osupnjen okrnil svoje korake od okna ter šel dalje. .On me je videl. Naj me I Kaj me to briga, kaj so mi ti malomestni pnsteži, kaj mi je on! BAI' dejala je, stopivši pred veliko stensko zrcalo, ter pripela z dragoeenim obročkom svoje lase, ki so se jej bili usuli na prsi. .Kam je neki šel, pa tako zgodaj". Skočila je k oknn ter zrla za njim. ,Kako stopa! Mirka! Ta ob tej uri že na nogah ? Kaj to pemeni f On tudi! Da bi — I Pozdravil jo je; kako se mn smehlja. Ozira se, da-li morda opazuje kdo. Hiuavecl Kako me je pogle« dal prej, ko da bi mi hote! —. Poljublja jej roko. BrezznaČajnež. Misli, da ga ne vidim. Ljubezen poostrnje vid. Kaj sen rekla: „Ljubezen*! Ljubezen? Ljubiti? Jaz bi te ljubila? Ivan, jaz bi te ■ogla ljubiti ? — Odila je. On gleda za njo. Sem gleda, ravno na okno; nazaj, da me ne bode videl, da si ne bode domišljeval Bog ve česa. Kako teono gleda. Kako je udaril s palčioo po tleh. Ivan ! (Pride še.) , i a v i č u o s t. Vaa ta upravna akcija se je pokala nesrečnim eksperinie u t m. Te so tudi fiuiili že v naprej, da se de/, zastopi do pokažejo pravične; zato so dež. avtonomijo pristrigli tako, da so jej ▼ protiteije ustvarili navzdol avtonomijo občin, navsgor pa .izvrievaluo državno oblast'. Z drugimi besedami: ako bodo dež. zbori prav delovali, debro; ako ne, pa *i pridržuje državna oblast službo mirovnega sodnika. Iz vsega je razvidno, da državniki niso vedeli, kaj bi počeli z narodnim vprašanjem, in so rekli: storite vi, deželni zbori, česar mi ne moremo pogoditi. Ako ne pogodite vi, potem ostane vse pri starem. Iu res je ostalo pri starem. Izvr-ševalna oblast države je dobila zopet tisto moč v roke, katrro je imela popred. Seveda ni krivda na izvrševalui oblasti, ampak na deželnih zborib. In ravno tn se kaže vse zlo dosedanjega umevanja narodnega v p r a i a n j a. (Z vršetek Uga članka pride.) Politlike vesti. V TRSTU, da« 5. norembr« 18*7. Državni zbor. Takoj po otvorjenjn včerajšnje pod. evne seje je podpredsednik Abraharoovič poučil obstiukcijoniste se svojo energično izjavo, da a«* pred»ediiištvo ne bode dalo plašiti po grožnjah. To bi kazalo na trdno voljo na desnici in v pred-sedništvu, da se stori kraj strahovanju od strani razgrajačev. Ko bi zadoščala le trdna volja! Pač, v tolik o je utegnila zadoščati v sinočni oziroma današuji večerni seji, da je večinoma izsilila prvo čitanje niigodbenega|provizorij». Morda, ker nimamo v teta h pn de poročila o zaključku seje. Ali že dosedanja poročila pričsjo, da škandalov nista mogla pieprečiti ni večina, ni predsedništvo. Med vso aejo je bilo predsedništvo, kakor v obsednem stanju. Iu le ciničen smeh je t-ledil posvarili podpredsednika, da po takih prizorih zakonodajni za-stop postaja — gledalište. Po tem se je proglasila seja tajno. Ob 7. uri zvečer se je zopet pričela javna seja. Obstrukcijonisti so besneli toli ljnto, da ao glasovanja pa imenih, za katera se je navadno rabio k većemu po 20 minut, zahtevala po jedno uro in več. O vsakem imenu ie tr, ko je izjavil svojo indignacijo na tem, da se je v tej zbornici od strani Schdnererjancev izrazila želja, naj bi Avstrija stopila v tako razmerje z Nemčijo, v katerem sta n. pr, Saksonska io Bavarska in se je izrazila celo želja, naj bi nemški cesar postal tudi cesar Avstrije. Po vsej pravici je vskliknil posl. Gessmann: To so odkriti izdajalci domovine l in prav so imeli oni poslanci, ki so glasnimi vskliki obsojali tako izdajstvo. Dr. Lueger je govoril do polunoči. Ko je sbornica odklonila predlog opoziciie, da bi se seja zaključila, je predlagal posl. Herk, naj seratprava zaključi. Vsled tega predloga jejstiašno za vrišč alo v opoziciji in posl. .Wolf se je vedel kakor obseden. Razburjenost je dosegla svoj vrhunec: poslanci so jeli lezti gori na klopi in so stisnjeaimi pestmi žugali Wolfa. Leta je prekosil samega sebe. Ko se je vsaj nekoliko polegel mir, je rekel podpredsednik : Ožigosati moram vedenje poslanca WoIfa, kakor nedostojno parlamenta. Med hrupom, vriščem in razgrajanjem so je vršilo glasovanje po iiaeaih o predlogu posl. Herka sa zaključenje razprave. Predlog je bil vsprejet. To je bilo ob S. popolunoči. Na to je predsednik povabil zbornico na volitev generalnih govornikov. V tem hipn se je izvršil hud spopad med posl. grofom Zedwitzem in "Wolfom. Zedwitz je planil pred "VVolfa, v plačilo ga je ta poslednji obsipal z vsemi možnimi psovkami. Tu so pretrgana poročila. Nadaljevali bodemo torej deloma že med najnovejimi vestmi tega is-1 danja, ostalo poročilo pa priobčimo prihodnj-č. Ravno, ko je bilo ie sestavljeno to poročilo, — okoln 11. ure predpoludne — prejeli smo nastopno brzojavko s Dunaja. Sijaje trajala do sedaj. Obstrukcijonisti se dqjali stralno pohujtanje. Vendar seje, po zloinosti, odločnosti, in vztrajnosti većine, načrt provizorija izrodil proračunskemu odseku. Italijani so se Jumečno kar poizgubili popolnoma. K položnja. Završen je gigantske borbe'— prvi del. Danes moramo sneti klobak pred desnico. To ni malenkost, ako se je večios, sestavljena is toli različnih delov in izpostavljsna tolikim uplivom, grožnjam in napadom, pokazala toli zložno v takem ognju in vztrajala v borbi, ne da bi se pokazal najmanji znak rnšenja na nje sestavi. Danes je torej večina užugala obstrukcijo po borbi, kije trajala vso noč; po borbi, v kateii se nasprotnik ni bal nobenega sredstva, ker je podrl vse mostov« za seboj. Obstrukoija se je zaletela predaleč, ds bi mogla misliti na povratek. Ona mora le naprej, ne zmenć se za prepad, proti kateremu drvi. Kakor hitro bi le mislila na povratek, popihnila bi jo nevolja vsemi možnimi sredstvi naščavanih mas, ki bi se čutile prevaljene. Le v takem položaju mor* biti stranka, ki se poslužuje takih sredstev, ka-koršnjih se je posluževala obstrukcija to mioolo noč, ko je spreminjala parlament sedaj v gledališče, sedaj v beznico, sedaj v cirkus, in nazadnje T temen konventikelj — izdajalcev države in stra-hovalcev krone. Izvojevan j« terej orjaške borbe prvi del. Nagodbeni provizorij se je po volji večine izročil proračanskema odseka. Jednsko hude borbe )• pričakovati o drugem čitanju provizorija. S tem pa nočemo podcenjevati vspeha, ki ga je dosegla ve-čina danes zjutraj. Ta vspeh kaže, da opozicija ni dosegla tega, kar je hotela doseči v prvi vrstit ni se je posrečilo, da bi bila razrahljala sestavo veČine. Tako je dobil grof Badeoi pouk, da s to večino se da kaj doseči, z večino, ki jo toliko bravuro odbila nečaveno sile i napad od strani do skrajnosti zbesnele opozicije. O nadaljnjih nakanah vlade čitamo v listih» Ministerski svet je sklenil, da se odgodi parlament. Vlada ima od krone polnomočje v to. Vlada nima nade, da bi se provizorij vsprejel tudi v II. čitanja. Nagodbeni provizorij se uveljavi na §. 14 drž. tem. zakona. Avstrijska vlada da je dobila od ogerske zagotovilo, da ta poslednja se zadovolji tudi s takim rešenjem provizorija. Tako po« ročaju nemški listi, dočim se opore*** t«« vestem v krogih, ki so v zvezi z vlado. V osnačenje šans obstrukcije pa je vsakako izvrstno služilo že dejstvo, da j* cesar isredno prijazno vsprejel oba podpredsednika zbornice it pa da je pohvalil njiju postopauje. In ne le to; govori se tudi, da je cesar izrekel ob enem najo-strejo sodbo o postopanja »b*trakcije Teh pojavov ni smeti prezirati. Res, da smo konstitucijouelna država, vendar so razmere v nas take, da je krona vnikdar ostala prvi in odločujoči Činitelj, kadarkoli so nastopale kri« ze. Danes pa bolj nego kedaj poprej, ko je parlamentarizem prišel ob ves ugled in je krona jedina mirna in stalna točka v tem viharju. Mogočno je plula obstrukcijska ladija na visoko morje; predrzno je izlivala elemente; a srd*j kaž« vsa na to, da jo elementi vržejo na suho, ali pa jo celo telebnej* oh -Mlo. Važen nasvet. BSlov. Narod* opaža koncem svoje čttca o namerovani nI (-leži t. vi nekaterih avstrijskih državnih poslanc v n4 shodu aAU-deutacber Verband* v Berolmn da je čudno, da se ne najde m« d vsemi avstrijskim: ponteuoi mol, ki bi radikalno ožigosal tako počenjanje. In zarea bi bilo umestno, da bi se si var primerno omejila v naši zbornici, kjer sedi dokaj takih .zaščitnikov" avstrijskega prusjaštva. Z očij v oči naj bi se jim povedala ejstra resnica, da bi morali zara-deti ti u zoru i Avstrijci, ako imajo količkaj prirojenega srama. Pa ga nimajo menda! Nemški ,kit". V včerajšnjem izdanju smo govorili o „nemški pesti", danes spregovorimo dve, tri o .nemškem kitu". Momsen, ki je pisal svoje pismo, kakor da mu je je narekala četvorica komedijantov iz zbornice poslancev na Dsnaju, pravi mej drugim tndi, da je le nemttvo oni .kit", ki drži Avstrijo skupaj. Sicer bi ne bilo vredno, da se svet peča 2 izbruhi sivolasega pruskega profesorja, ako bi ti izbruhi ae bili liv odmev najnovejših, — skoro bi rekli — hajduških nastopov izdajic v državnem Sbern. Da je namen poslednjih samo ta, oblatiti last poslaniške zbornice avstrijske, to ve danes le vsakijvrabec na strehi dunajskega parlamenta. Toda ne samo oblatiti čast avstrijske zbornice poslancev, je namen .volčjega kroga*, marveč isti namerava pač vse kaj druzega, kar izraža Mom-seu v svojem „kita". Mej vrstami Momaenovega pisma je č tati namreč maogokaj, kar bi menda niti .Neue Freie Presse", dasi morda,rada, očitno ponatisniti ne smala, jednostavno zato ne,J ker list izhaja v — Avstriji. Že ta beseda „kit* sama znači (po načelih Wolfa in dražbe) veleizdajstvo. Elementi, ki glasno kriče „Gtarmania irredenta" in ki javno izražajo svoje nemere, težeče Čez mejo, pač ne morejo biti „kit" države, v kateri počenjajo •voje izdaiske orgije. Seveda „kit Avstrije" so vsakako ti Nemci, oni kit, ki naj bi spojil to drŽavo z „ljubljeno" Prusijo. Da pa ne pride do tega, za to bodo že skrbeli ljudje, ki so še davno anali-zovali ta nemški „kit" na njega pravo vrednost za obstanek države avstrijske. Novi guverner za Kreto. Kakor je bilo le omenjeno, je za guverneiji na Kreti največ glasov na strani polkovnika Schftferja, Nemca. Sultan se pa baje upira imenovanja Sch&ferja in to menda radi tega, ker je soproga poslednjega Armenka in pravi, da se brez njegovega dovoljenja ne imenuje krečauik: guverner Baski časniki izražajo celo skrb, da se Sch&fer, ki je služil 90 let v angleški vojski, ne bode mogel odtegniti angleškemu uplivu in menijo, da bi bilo bolje, ako bi izvolili princa Jos. Battenberskega, ki ima za leno hčer Črnogorskega kneza. — A mi pravimo: čudno je, da ga ni v kaki drugi narodnosti primernega moža za Kreto. Ali so res Nemci za vse ?! DOPISI, Iz Hrvatska (Izv. dop.) Čitateljem „Edi-dnosti" je dobro znano, kako so se vršile hrvatske volitve meseca maja, na katerih se je prelivala nedolžna kri. Vlada grofa Khuena ni se zadovoljila samo a temi dogodki, ampak je nje večina v saboru poleg tega še uničila 6 opozicijonalnih mandatov. Za nove volitve je vlada nategnila vse strune in nje organi agitiraj o tako, da ni moči povedati. Med tev pa se opozicija niti ganiti ne sin*. Žalostno je pa, da je med duhovniki — od katerih je velika večina narodna, nekaj madjaron-akih petolizcev, ki nastopajo proti avojim lastnim bratom — duhovnikom. Tako se je dogodilo n. pr. v volilnem okraja Vrbovsko, kjer je opozicija s veliko večino neodvisnih glasev izvolila duhovnika Bancingerja. Ker pa ta ni bil po vol)i grofu Khu-enu, večina ni verificirala njega izvolitve. Zdaj bodo torej neve volitve. In k»j mislite, kdo bo njega protikandidat? Kanonik Martinaciz Senja 1 Re<, žalostne razmere so to, ko nastopa duhovnik proti duhovnika, brat proti brata. Tem žalostneje, ako pomislimo, kaj se je godilo o zadnjih volitvah v tem okraju. V tem okraju je bila ubita jedna ženska z dvema otročičema v svoje« telesa; je bilo obstreljenih nedolžnih starčkov in ot.ročičev ingše d«u*!« ječi v zaporu 15 nedolžnih Ijudij. Ali, kakor se zdaj pripravlja vlada in nje aparat, je mogoče, ii bode o prihodnji volit ' hujše in da se prelije še več nedolžne krvi. In to morebitno prelivanje krvi boita morala gledati dva duhovna — brata! 1 Duhovnik ^Rancinger je bil zadnjič izvoljen od naroda, in narod hoče, da ga ponovno voli. A on, kakor pravi svečenik in domoljub, mora sprejeti kandidaturo. Ali če se bode zopet streljalo na ljudi, vzrok bo temu le vladina strauka in njeni kandidat, kanonik Martinac. Kaj poreče na to presvetli biskup Maurovič ? Ne mislimo, da bi mogel ia smel naravnost zabraniti kandidaturo gosp kanoniki Martincu — ker to ne bi se ujemalo s konstitucijonelnim načelom in osebno svobodo — ali poskusil naj bi vsaj, da svojim uplivom prepreči to pohujšanje. Volitev župnika Bancingerja bi bile verificirana že o zadnjem verificiranji hrv. zastopnikov, da ni vlada imela zaupanja na Martmca, misleča, da bodo vsi duhovniki morali glasovati za njega (kakor višega) in z njimi da bode glasoval ves narod. Ali prevarila se je, k a j t i duhovniki in vsi drugi neodvisni volilci nebodo glasovali zanj, ampak za prejlnjega kandidata Bancingerja. Dizit 1 _ Slavnost odkritja nagrobnega spomenika pokojnemu Dragotinu Martelancu. (Zvrietek.) Gospod Makso G o t i č je napil na to bra* tom iz Istre. To ravno je še posebno povzdignilo pomembnost današnje slovesnosti, da so prihiteli bratje iz sosednje pokrejine,'da v dražbi z okoli-čanskimi rojaki izrazijo čutstva hvaležnosti na grobu moža, ki si je svojim delom in trudom, svojo ljubeznijo do narode, svojo redko požrtvovalnostjo, ki ni poznala sebe, ampak le splošno blaginjo, mola torej, ki si je le v mladeaiški dobi pridobil pravico, da ga slavimo in častimo po smrti. Hvalelni moramo biti bratom iz Istre, da so prihiteli danes med nas, hvalelni na dokazu, da čutijo z nami. Bvarielni moramo biti na takih do-kazih bratskega sočutetvovanja, ker to ae le pojavi onega, kar mora,biti podetava programu naroda slovenskega: pojavi slovenske vzajemnosti. Čim bolj se bodo množili taki pojavi, tem bolj se bode utr-jela vera v našo srečno bodočnost« Po tej veri bode rasla tudi naša srčnost in požrtvovalnost. Še le potem, ko nas prešine vseh uverjenje, da ne smemo poznati daželnih mej, ki ločijo Slovence v 6 upravnih skupin, ampak da moramo preko teh mej čutiti jeden za drugega, še le potem so bode razvila prava borba za naia prava, ker bodonaie vrste kompaktne. S tega stališča moramo največo radostjo pozdravljati prihod Ricmanjeev na našo slavnost. Vrlo pevsko društvo „Slavec" je dalo lep izgled bratskega čutstvovanja in slovenske vzajemnosti in poživljam vss, da zakličemo ukopno: 8lava Ric-maajceml — Navdušeno vsklikanje je sledilo. Vse občinstvo je pozdravljalo brate iz tužne Istre. Vrsto govorov je zaključil g. dr. Gregori n. Povsem naravno je bilo, da je storil to v proslavo spomina pok. Dragotina Martolance. Spomin pokojnikov smo počastili na grobišču, duh pokojnikov je plsval nad nami na veselici, torej ni mogel govornik drugače, nego da jo v zaključek poetavil pokojnika v najlepši izgled slovenskim rodoljubom. Povsod v civilitovanem svetu je navada — tako je menil govornik — da vsaj pred gr-bom, pred velečastjo smrti, atihajo borbe in strasti. Povsodi je tako, samo v Trata je drugače. Tu noče utihniti strast niti ob grobn. A ravno dejstvo, da nasprotniki proganjajo pokojnika ie preko groba, ravno to dejstvo govori najrazločneje, kaj je bil pokojni Dragotin Martelancll Govori1 k se je spominjal vsklika nekega okoličana: „ako žaba ne more ugrizniti, pa vščipne" : ker niso mogli preprečiti vse današnje slavnost', pa so napeli vse sile, da so preprečili vsaj jeden del — oni na pokopališču. Nasprotniki na magistrata so se delali, kakor da se bojč izgredov. Pa tadi travo na pokopališča bi bili poškodovali mi. No, izid današnje slavnosti je pokazal, kako neopravičene so take, v resnici le blinjene .bojazni". Neredov ni bilo ni-kakih in na pokopališču se ni poškodovalo prav ničesar, da-si je bila tam velika množica, četudi se ni mogel vršiti določeni program. Bazvoj današnje slavno>ti je jako poučen na vse strani. S tem, da nasprotniki proganjajo pokojnika še preko groba, da torej tirajo v blato zakone, ki veljajo povsod drngod v civilizovanem svetu, so pokazali le, da niso to, za kar se izda-jejo, da niso kulturen element. Naši ljadje pa so dokazali svojo mirnostjo, svojo disciplino, svojim zmislom za red in svojo treznostjo tudi v trenotkih užaljenja, da so kulturen e 1 e m e 11 v pravem pomenu te besede I Vse to je jako pončno tudi za državno oblast. Ista je lahko uverjena sedaj, da ni bilo nikakega povoda za prepoved tudi jednega dela te slavnosti, ker znamo vzdrževati red na naših slavnostih. Uverjena je lahko sedaj, da naše Ijndstvo ne dela izgredov, ako je ne izivlje nikdo. Zahvaljujem torej v imenu slavnostnega od-bova vse občinstvo, ki je svojim vedenjem in nastopanjem pripomoglo v to, da se je današnja slav- nost toli divn* izvršila aponrnu pokojnika'v slavo, a našemu naroda v Čast. Viharno ploskanje je sledilo temu Iepomn in' navdušenemu govora. A mi smo odšli zavestjo v srcu, da smo preživeli dan po božji in narodni volji! _ Razll6ne veatl. Velikim možem — naše sožalje! Čudno to, ne res: velikim možem — sožaljet Ne strinja se prav, a vendar je tako. Sli so na „delo" ob neopisnem navdušenja množic in z dobrimi priporočili dobrih tržaških prijateljev v žepu. Prišli so na Dunaj. Vsprejem jim je bil presrčen. Tam gori so izvedeli še le, da so odločeni za velike stvari, da jim bode raztegniti „delo" preko svojega prvotnega okvirja. Usojena jim je bila nloga preporoditeljev bolnih avstrijskih odnošajev. Italijani so bili na najbolji poti, da postanejo .veliki možje". Kdo bi jim za« meril, da so na vse zadnje sami jeli verjeti v svojo veličino I Začelo se je veliko delo, v katerem je bila prisojena uloga regulatorja našim italijanskim poslancem. Stvari so se razvijale dalje v svoji usodni smeri — ne vemo pa: ali vsled, ali pa vzlic posredovanju italijanskih poslancev — dokler ni prišlo dsnes osem dni do velike odločilne bitke, ki se je završiia danea zjutraj ob groznem besnenju elementov. Poročila ne vedo povedati, kako so italijanski poslanci zadoščali svoji veliki nalogi v teh kritičnih trenotkih, ali to vemo — glej brzojavke v današnjem poročilu o seji zbornice poslancev! — da so v odločilnem hipa „veliki mo^je" popolnoma zginilispozorišča. In ko se sopet pokažejo na pozorišče, zdeli se bodo veliki možje neizmerno majhni marsikomu; morda tudi lastnim volilcem. Pa bi jim človek ne izrekal sožaljal Avdljence. Dne 4. t m. je Nj. Veličanstvo cesar vsprejel: dopoludne predsedstvo gospodske zbornice, in ob polajedne ministra vnanjih zadev, grofa Qoluchow*kega. Isti dan je bil v avdijenci pred cesarjem tudi goriški župan dr. Venuti Nj. Veličanstvo cesarica Elizabeta bode bivala to jesen v fi anceskem morskem kopališčn Bi ar rit tu, kamor so jej svetovali zdravniki. Ako bode ondi ugajalo Nj. Veličanstvu, ostane najbrže cela dva meseca. Odlikovanje. Nj. Veličanstvo naš ce*ar je podelil z značajem in naslovom dvornega avetnika zajedno vitnžki krilec Leopotdovega reda deželnega višega sodišča svetniku, Josipu Poliaku v Tista, povod m upokojitve poslednjega. Nov odvetnik. Dr. Tallius Sbisi je dne 30. oktobra t. 1. otvoril avojo odvetniško pissrno v Porečn. Našim kmetovalcem. Na Notranjskem so zasnovali .politično gospodarsko društvo". (Poročilo o shodu, na katerem se je to društvo zasnovalo, prinesemo v bodoči številki.) Nadejati se je, da bode društvo delalo v prvi vrsti za gospodarski prospeh naroda na Notranjskem, ker to je jako važen faktor v življenju nnš«ga naroda. Pri nas na Tržaškem imamo dvoje društev, ki delnjeti po programn, po katerem bode menda delovaio notranjsko drnštvo; mi imamo poleg polit, društvi .Edinost" tudi .Kmetijsko in vrtnarsko drnžbo za Trst in okolico", katere neumorna skrb je gospodarski napredek kmeta okoličana. To družbo duševno in gmotno pndpirxti ps je dolžnost zavednega okoličana brez ozira na to, ali ima isti kakor Člen že koristi od družbe v prvem trenotku. Koristi ne izostanejo in pa Še prav izdatne koristi, za to skrbi odbor neprenehoma. Z združenimi močmi se doseže vse — posamičnik ne doseže ničesar. Bosanske in heroegovske narodne pesmi. „Bosanska Pošta" pričela je objavljati v ovojem podlistku vrsto „naroduih pesmi", ki jih nabira Stj. Ritkovič. Pesmi so jako zanimive z ozirom na življenje bosansko-hercegovske slovanske raje, tesno združeno s tamošnjim turškim življem v minulosti dežele. Nadejati se je, da Ratkovič prav mnogo nabere teh pesmi, katerih zaklad je getovo jako bogat. Maloruskl kolegij v Rimu. Glasom poročila iz Rima se otvori imenovani kolegij že te dni. Na nstanovi tega kolegija ima največjo zaslugo Nj. Veličanstvo cesar Fran Josip I., ki je v ta namei podaril znesek 100.000 gld. Prevajalcem krompirja. N« Aaglotke« je leto« boleeea na krompirje, ki je skoro popolnoma uničila ta koristni poljski pridelek. Vsled toga jo oudi cena krompirja jako visoka. Dosedaj pa je dpbival otok Malta ves krompir sa setev s Angleškega in se bode vsled te nesgode v Angliji moral obračati drugam sa nakup. Povprečno se je kupilo krompirja 40.000 kv. vsako leto. Avstro-Ogerska ima skoro največ krompirja, tudi je jako priljubljen rameni okrogli krompir moravske vrste. Poiiljatve ae oddaje jo v vrečah po 100 kilogr., ra-čunjeno franko brod Trst ali Reka. S poiiljatvami se je poiuriti, ker na otoku Malta sade krompir ie k sredi tega messea. Izpred sodišča. Pred deielnim sodiščem je atal predvčeraj 241etni Josip Premru, po domače Baraba. Toien je bil radi sločiaa javnega nasilstva, ker se je upiral javnim stražarjem. Dobil je 8 ^eiecev. 19 leto i Antoa Busanlch je pa dobil 1 mesec ječe radi tatvine. Ukradel je je bil 10 gold. nekemu Antonu Caretin. Zrele jagode. V Vikošu v Bosni je dne 93. okt. našel neki finančni stražnik srelik jagod. Res, pravo čudo v tem času I Nagla smrt. Dne 2. t. m. je sadela kap ?e-lečastitega kurata v Kala pri Kanalu, Frana Kofola. — V Kanalu je umrl iste nagle smrti gosp. Andrej Drašče k, c. k. poštar. Zadela ga je kap dne 3. t. m. ob 9. ari zjutraj. Večna Inč naj sveti obema pokojnikoma! Mostna hranilnica v Radovljici. V meseca oktobru t. 1. je 100 strank uložilo 30844 gld. 19 iivč., 68 strank vzdignilo 10609 gld. 03 nvč., 17 strankam se je izplačalo posojil 12010 gld. Stanje ulog 308786 gld. 85 uvč., denarni promet 77624 gld. 79 nvč. Romantika banditov v Italiji. Veliki glavar rssbojnikov v Siciliji, C a n d i n o, je nedavno tema poslal uredniku lista „Giornale di Sicilie" nastopno sporočilo: .Prejasni gospodi V malo besedah Vam sporočam, da se bode znalo, da se je Candio ločil od svojega dosedanjega tovariša Giusoppe Galba, sato, ker je ta pregrie ravnal z občinstvom. Zato pa se je združil s tovarišema Ferrara in Forrerella, oba iz Ganzi, katera pristavljata na to pismo vsak po j6den rudeči križec mo9to svojega podpisa. Pozdravljam Vas v ljubezni in sem — Vaš CandioM. — To je že skrajna romantika 1 Pasji kontumac. Z ozirom na oglas od dne 23. okt. t. I., s katerim se je javnost mesta tržaškega opozorila na razširjanje stekline psov, daje magistrat sedaj na znanje, da se kratkim potem uničijo vsi oni psi, katere najde konjederec aa ulici brez torbe. A proti I stnikom takih psov se bode še postopalo sodniiski. Vol usmrtil ženo. V selu Boljaniču v Bosn. je dne 25. okt. ušrl iz hleva vol Gjorgja Stankovi da ter je hodil okoto brez nadzorstva.Volu je prišla nasproti kmetica Jovanka Šarid, nad katero pase je vol razsrdil tako, da jo je nataknil na ro^e in bezljal žnjo po vasi. Ženska je umrla od straha in bolečin. Proti lastniku vola pa je uvedena sod-nij-ka preiskava. 700 000 frankov poneverll, Blagajničar Fas-cender je vkradel svojemu šefa Delahay u v Pariza gori imenovano svoto. Zdaj pa Šteje v — jedi nasledke svoje zvestobe. Nesreča v Tolminu. Od ondi se 'poroča: Na vseh svetnikov popoldan so šli otroci s svojo uči* teljico na pokopališče. Dve deklici sti se zverali po ž'lrznih krUastih vratih pokopališča. Učiteljica je poslala devetletno hčerko tamošnjega okrajnega tajuika K usa k deklicama z naročilom da gresta ou vrat. Toda mej tem, ko sti deklici plezali k tlom, podrl se je rahlo stoječi steber ž želez-n mi v rasi vred na hčerko Kauaovo in jo težko ranil. B*ii se je, da otrok umrje vsled poškodovanja. Bodite previdni, vi mali in — veliki 1 Nesreče. Dne 4. t. m. dopoludne okolu ll1/« ure je pa,lla z voza 221etna mlekaiica Ana Vičič iz B*rkove1j ter je takoj obležala mrtva. Značilno je, d.t -j.) že stirja bratje Ao- Vičič umrli na cesti, vsi zadeti od srčne kapi. — V noči od 4. do 5. t. ui. je nnstal požar v prod ijalnici Petra Laučiča v Barkuvljah iu je provzročil škoi^e okoli 1500 gld. Požarna braaba je ogenj zadaš la. Velikanski dsinik. Tovarna za izdelovanje dežnikov v Kapštatu je dobila od kralja nekega zapadno afričanskega plemena nalog, da izvrši ve- likanski dežnik, ki bode imel v piemerju najmanj dvajset čevljev. Detnik si je naročil črni kralj v ta namen, da hode ob slabem vremenn mogel na planem obed*vati pod njim s vso svojo družino. Originalen kralj! Loterijsko številke, izžrebane dne 3. t. m.: Brno 16, 86, 61, 11, 77. ' ( IJM • f 'Jt * D literarnem boji v Slovencih. Boj, ki ae je bil med novo- in staro-stru-jarji, sem gledal jaz le od daleč, pa se jim včasi smejal, včasi čudil toliki nevednosti, včani ae »i je pa gabilo. Vmes nisem posegel, ker nisem leposlovne in nisem ie nikdar spisal ničesa sa javnost. Med tem bojem pa so mi večkrat silile misli v pero, osebito ko sem preČitoval tuje, posebne francoske časnike. Ali kaj hod ti staro-Sleveneo, sem si mislil, preiskuj raje in reinj sedne akte in pri tem bi bilo tndi ostalo, da se nisem oni teden sešel na potovanji sč Slovencem, živečim v tujini. Menila sva se o nsših domačih razmerah in prišla tndi na slovstvo. Ostrmol sem, ko sem rszvidel iz njego-vegs govorjenja, kako je poučen o vsem. O poslednjih bojih dejal je nekako tako-le: .Kakor Vidim, vsi ti literarni boji in vsako zanimanje sa slevstve je tsko omejeno v Slovencih, da bi človek obupal na prihodnosti naie literature. Meni se zdi, da je malo, zelo malo kulture med Slovenci. Ni pojma o lepoti, ni prave kritike, in tndi ko bi bila, niao zreli za njo čitatelji. Človek hi misli), da vse obstoji le v slovnici, e čem drugem ni sluh*. — Pač, sedaj mora biti vsaki pisatelj socijalist in mora udariti po novi poti (kakor da bi bila res nova peti). Če je premalo slovstvene knltare v Slovencih, so tega najbolj krive vale Šole in vaši profesorji, katerim je le filologija vse. Pri nas — se vse drugače predava slovstvo. V nas, če hočete, je manj matematike, manj jesikoslovja, manj drngih stvari, a kar se tiče literature, smo na boljšem ; več je akasa v nas, več estetike, več izobraženosti, manj teortfe, če tudi hočete, a mnogo več praktičnega poznanja prave lepote". Tem besedam sem moral pritrditi, da si je bilo to žalostno sa»me. Poglejmo strujo, katero imenujejo v Slovencih novo, katero je pa že davno obdelal Panl de Kock in drugovi. Je-li pišejo ros novi pisatelji po življenji ? Ne; oni pišejo baš tako neverjetno kakor Marlittovka in njene posnemovalke. Marlit-tovka e compagnia bella opisujejo ljudi kakorinjih ni; tako tudi novostrujarji. Pretiravajo une in pretiravajo ti. Poglejmo življenje l Ali je res tako polno dejanja, polno episod, kakor opisujejo naši mladi pisatelji ? Bogme I jas vem, da sem živol (in kakor jaz, dragi tndi) po pet in več let, da se mi je godilo danes kakor včersj, jutri kakor danes. Poglejmo življenje ubogih ljudi 1 O njih bi lahko rekli: Rodili so se, potrgali nekaj oblek po šolskih klopeh, oženili so ae, delajo in trpč in umirajo. O izobražencih pa tako: redili so se, presedeli najlepši čas svojega življenja med knjigami, bor6 se za službo, ženijo se ali ali pa ne in mr6. Toda kaj in koliko čutijo, kaj in koliko žel6 ti abogi naobraženci t Kdo opisuje to v Slovencih? Kdo opisnje razliko misli v ljudeh? Kaj opisujejo novostrujarji? Žene, katerih vsaka je takoj vsa njegova — ženam na čast moram reči, da nisem baš slab, nisem ravno kakov strah, a reči venđar ne morem, da bi bila kakova žena iz mnogobrojne moje družbe takoj vsa moja, dasi se« mnogim strastno dvoril. Takih (in v no-vestrujarjih se vse enake) sem nahajal le v zakot-aih gostilnah. In kaj vse preživljajo te ženske nove-Btrajarjev! Aškerc je dejal, da novostrnjarji poznajo ženske dobro; jaz pa pravim, da jih ne pozsajo ne oni in ne Aškerc. Ali so pa morda Slovenke specijaliteta, da bi ae kar tako prodajale in na lahko udajale ? Po rnukih ženah, katere so opisovali piiatejji, soJil je neki Francoz, ako se ne motim, vse rimkn ženstvo, da mora pač biti tako, ker so pisatelji tako edini v opisovanji njih lastnosti; se-li mora po ženskih novostrnjarjov soditi vie Slovenke? Žalostno bi bilo. In koliko imtjo ljubimcev te ženske, srečne ženske, kar vsaki dan druzega; moje znanke mi pa tožijo o enoličnosti življenja, in da ni po več let nikake menjave 1 TT—r- Pred kratkim sem slučajno čital v nekem slovenskem listu, — .Narodu" menda, — odlomek nekega podlistka. Smejal aem se piscu. Dejanje se je vršilo na deželi; neka ženska, menda lekarni-čarka, je imela svilnato krilo, naročeno naravnost s Dunaja, odičeno z smaragdi; trgovčeva soproga tudi đragocono toaleto, na kateri so bili pripeti biseri, briljanti. Reveži Menda nam ne pozna ni smaragdov ni biserov, pa jih bo imela kramarica na deželi 1 In ti da posnemajo Francoze ! Sacšao. Nikoli nisem čital podlistknv, a sedaj se me primorali Slovenci, da jih včasi pogledam. Takoj za tem smešnim neitvorom sem vzel v roke francoski dnevnik — velikanski list, ter čital sem ter tja po podlistku. O razliki se ae more govoriti, ker se ne more primerjati dol; ali tu so bili ljudje, tam pa marijonete, take in prav tako smešne, kakor v onih idejalnih pretiranih romanih, katerih kar mrgoli V Slovencih. Eni in drugi ne rešijo našega slovstva in na| pravi tudi Aškere sam, da je ta pot prava. Prihodnjo^ pokaže — upamo, da ne bodo Slovenci vedno slepi — kaj je resnično in pravo. Življenje bi radi poznali ti naši mladi ljudje in kažejo svetu, da je poznajo; poznajo pa le ,chroniquo scanda* leuse* iz rasnih listov, kakor poznajo Marlittine posnemovalke le resne zamišljene — guvernante in bradate gospode, o katerih se jim le sanja, kateri pa ne žive. —t. MeJnovaJAm Toati. Dunaj 5. (Zbornica poslancev.) Ko je bil predlog sa zaključenje debate vjprejet 119 proti 118 glasom, predlagal je poslanec Grose, naj ne nagodbeni provizorij izroči posebnemu odseku, even-tavalno naj se proračunski odsek pomnoži za 19 členov za posvetovanje o provizoriju. Gross j« predlagal, nsj se zopet otvori razprava, kar pa je odklonil predsedaftk. Generalni govornik „za-, poslanec dr. Eegel (Mladočeh) se je v kratkem govoru izjavil za uagodbeni provizorij; generalni govornik »proti*,, poslanec Prade, pa je govoril 3. u^e in pol proti predlogi. Na to je sledila cala vrsta stvarnih popravkov. Zbornica je odklonila predlog poslanca Gros*a injje s veliko večino vprejvla predlog posi. Jetirstjowicza (Poljaka), da se nagodbeni provizorij izroči proračunskemu »v d s e k u. Seja se j* zaključila ob 10'. uri pivdpoladne. Prihodnja seja bode v ponedeljek. Dunaj 5. Slovenski poslanec Berks je inter-peloval vlado, da-li ie ista pri volji pridružiti se prizadevanjem, katerim je namen delati proti padanju srebra ? Iu da-li se je vlada pogajala z oger-sko vlado v tem pogledu Dunal š. Njegovo Veličanstvo je vsprejelo danes opoludne ministra za vnaaje stvari, grofa Go-luchovskega. TvKovlntlc« bvaojAirk« tn v ?»«ft. 3» . r-vnto«! uijiian —.--Pionir« ia ■pomlad l«fS 12.16 dn 12.18 Ot«1 ta ■pomlad—.--.—. — Ri m spomlad 8.8»; S SO Koruza sa maj-jnni 1897. 6/37 6.38 Ptnnu« nava od 78 kil. f. :8 05—13.15 u Vw tlo IS 20 18 26 <>• 80 kil f. 13.30—18 35 , od SI. f. 1S.SI 18-40 oit Sil kil. f«'. —.— —.—. l*Am«u5*80 S.— pr«l, 6 1* S 46 Plenica: »radna ponudbe, poTpraieranje slabo. Prodaja 18000 mt. st. trg miran. Trama : mrsla. rt(f->. N«rar>iiir»iii iliiOor far, 11.60 do 1165. Za notranji trgovini t Ceatrifagai f. 30.60 Conoassa f. 87— Četvorni f. 3T75- v glavah f. 38-25 — Bavw Kut« Hanto* ^tiofl »»ome za nor. 87*— ta aara 87.76 Batabar?. fjoou Hr«»r**"* v« decembar 80.^- sa vare SO 50' i» maj Si.— aa september 31.25 mirno. D«tja«*j*"*v. outia 0.novombr« -»1 Driavui do)k * (tapir}m B „ f »robtu avttrijuK:. i«nta » zlatu „ . T krenah Kreditna Akciju . . , London 10 li«>. . . Napolen-ti . . 10 nar t. ▼fieraj 102.20 i 02.26 12315 10160 162.43 119 »'6 0.63'/, 11.76 .