ra PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I- NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 In 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi ne na vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni'in pravni 60 Ur, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792.1440 jugolir; FLRJ: 55,165,330,650 din. Čekovni račun na ime «Ljudska založba*: Trst 11-5156; Roka 45-301; Ljubljana cPrimorski dnevnik* — uprava 60-4045-34. - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST torek, 30. septembra 1947 Poštnina plačana y gotovim Spcdizione m abbon. postale Štev. 707 Maršal Tito ponovno Izvoljen j predsednika Ljndshe fronte FLRJ vi Podpora sovjetski in jugo-■fco * Negaciji pri OZN. L l> bj' '^lucija izraža upanje, do združitve vseh de-r.‘cn:h sil sveta. Maršalu Ti-kongres dal poatbno pri-Juodro delo, ki ga je do \ j °b zaključku kon- ta ® Pionirji in razno Uelega- Vse napredne sile na vsem svetu se morajo združiti v borbi za mir, je dejal maršal Tito <>«'$ 29. — Na svoji zadnji l^oslav-- lcon^1’f,s Ljudske fronte v j« ponovno izvolil eoglas- Tita za predsednika '• 49 fronte FLRJ. Edvard ^*;ltsander Rankovič in bUi™^ BOdelkvci maršala Ti- >u, - bvoljeni v glavni odbor ■ w fronte kit:.1"6* izglasoval resolucijo, ' 1 se opozarja na nevarnost, . jq iieviiuiuai, (j ^'fstavljajo vojni provoka-* in f ^tero se izraža eolidar- <2 A ------‘ lij ^pUglh držav izročile mar-VLV 2155111 simpatij !n pri- gop« cvetja. u ^'jaki števflki smo pri--a ijit ne besede iz govora mar-S; JL '3 ff- kongresu Ljudske ^ v Beogradu; 1 tVjA:Cr! re£oratu j§ marša,! Ti-it'1 kot^.l ^ 85 J4 fašizem po- UsJarna pest mednarodne ' ^ bi Timtl Rrvvlf>tctlri vnro. isvrj’,," W proti Sovjetski zve-V,! ‘isto, kar niso mogle Vv.‘Prete ^ kapital!; Preteklosti razne in ter. stičnih držav. Na- \ e^lj« zmotno delo medna- Sihrt^cije Pod vodstvom «k . ama, Daladiera. Hoover 10 faš>iVh’ k' £° mislili, da se ^dovoljili samo s prsati delavskega razreda in Nih a - krati6'lih elementov v f ta -2®lah, kajti pokazalo se * :11 imperialistični ape- '■ 'v h ,<>v: ^Hitlerja. MuseoPnija fa^'-®t°v n-naaitn’. ? nL reakcionarji so zase-Ni -Združeni narodi pa so ^iai najstrašnejši vihars, 'ilj^ r^l Tito in nadaljeval: ^^narodna reakcija pod ^ih&iških finančnih ma-načenja svoj stari !*>i.sPet si razsipno, z stvt prizadeva, da bi v vitevii tudi 'zapad-bi znova ustvarila ža- obnovila fašizem si ki Ufi* » Ct llSCLl Ac, ^Mnosti. Drugič si pri-%o naredila is fašizma '^taiL!. za uresničenje svojih £'dnot^n /l cUjev. Toda prepri-“a bo mednarodna reak- tai 7 temu da v sami Arne-" Prit,°biva vedno več to!0?n r tokrat, doti- k, " H .k pr ' alj*. da je bila Ljudska Š-. ttur Vo^'° potrebna zaradi JSosti Pajvcčjl naraščajoči fašizmu, In eicer v I . ''Seui b-sebej zaradi ohra- v Nekaterih državah Afronte niso uspele Maršal Tito govori na II, kongresni Ljudske fronte FLRJ v Beogradu ®halu<> neodvisnosti, ker °et — Predstavljal največjo rodov. Toda v nekaterih deželah niso bile ljudske fronte kos svojim nalogam, zaradi tega ker so se sporazum; ustvarjali samo od zgoraj navzdol, samo z vodstvi strank, ki so bile v ljudskih frontah razno stranke, ki so jim stala na čelu ne samo saaahljiva, ampak tudi reakcionarna, izdajalska vodstva, ki so v najusodnejšem trenutku strohapetno stisnila rep ali pa pirašla na stran fašističnih osvajalcev. Zarad; tega se da razumeti, ne pa tudi opravičiti, da komunistične partije v nekaterih deželah niso Izpolnile svojih nalog organizatorjev borbe prot; okupatorju in ustvarjanja oblasti resnične demokracije. To je imelo za posledico, da je v teh deželah reakcija vzela oblast v svoje roke. Maršal Tito J; dejal: uTako je bil po mojem, globokem prepričanju glavni razlog za take napake v naslednjem: l. Da ni bilo dovolj odločnosti, niti poguma, kajti kakor hitro se je ustvarjala antifašistična fronta, bi bilo treba računati s tem, da v primeru fašističnega napada ni mogoča borba s demonstracijami, ampak da je potrebna oborožena borba in da se je treba nanjo tudi pripraviti. *. Da ni bilo vere v sile ljudstva, medtem ko so vladale iluzije glede vodstev raznih strank. s. Da ljudske fronte niso bile borbeno zedinjene, z enotnim in odločni m vodstvom, z določenim borbenim programom, s jasno in določeno linijo.» Izjemo tvorj samo Grčija, je nadaljeval maršal Tito, kjer je kljub junaški borbi grških demokratičnih sil vendar le prišla na oblast, reakcija, to pa zaradi odkrite intervencije nekaterih velesil na zapadu, ki hočejo še danes uresničiti svoje imperialistične cilje na Balkanu, *a neodvisnost malih na - ^ske fronte so v vseh državah ^ danes še bolj aktualne *no- Tudi danes jo C^iifVf"-0. I,0,j napad*)"«-. *ho u . em z njeno po- !s ?v‘Sa Klavo, tudi ft r n,n" budni, ako se irti°stici,l iz nedavne nro- slu, preko katerih izmjajo svojo diktaturo velekapitalisti. Kakbr koli bi bile te njihove stranke velike po številu, so vendar le stranke samo peščice največjih kapitalistov Amerike. Zaenkrat je to tako, toda verjetno bo tudi tamkaj prišel čas, ko se bo položaj izpremenl na bolje, ko bodo široke delovne množice Amerike resnično uživale svobode, o kateri se toliko pripoveduje, o katerih pa one, kakor tudi množice drugih kapitalističnih, dežet danes samo sanjajo.s Ljudska fronta pred vojno 'tl 1 in » netlavne pre-lih^jšn.6 ^orno podvzeli na- © ilUjskUk-rC'P0V proli V8em r,l2i.jo.ačem. AK°SE ne 11'-’ napredne S oA,SAM(> v vsaki ^/^skbej, ampak !9tfff*TU - V NAJ. 1 BoRB» VRO- ^“M,,k,,,JSKACm A ^,’f0' aUio c»,,.P0®po<,ltr°nkif' in kakini »ta H ^ii^0 koJ)-1 ichko takoj tiS >f°nkretno A \?^Mrn,0rna en«M' VZCr' *ko rt,, , a se z vsemogoč- Sitlo g"ji,u\a se z vsemogoč-km J*‘česar storiti, če. t a,lčnih magnatov, ne *o v njUi tudi doka, jt i ti pri- To so torej L tapadnega tir v **io slabem srni- Nato je maršal Tito govoril o značaju ljudske fronte v Jugoslaviji pred vojno. Program ljudsko fronte, ki ga je dala Kompartija Jugoslavije se je sestajal iz borb« proti socialnemu izkoriščanju in nacionalnemu zatiranju; borbe za demokratizacijo dežele in proti fašizmu; pod vnemanja vseh ukrepov za o-brambo dežele pred naraščajočo ne, varnosijo napada fašističnih osvajalcev; borbe proti peti kolcni in borbe za vzpostavljanje diplomatskih odnošajev, pozneje pa tudi borbe za zavezništvo a Sovjetsko zvezo. Vodstva vseh meščanskih Strank so bila proti temu programu, in niso hotela sodelovati v ljudski fronti, temveč so v času Mačka ln Cvetkoviča na Hrvaškem pa Suba-šiča, metali v zapore in taborišča številni drugi njim podobni, bili in ostali najhujši reakcionarji ter sovražniki svobode in napredka. Ta kri dokazuje, da so bili ti gospodje sodelavci fašističnih osvajalcev in ustaških zločincev. Med vojno Nato je maršal Tito podal osnovne značilnosti političnega stanja tik pred vojno in v prvih dneh okupacije. Razložil je dalje, zakaj »e je bilo treba še v prvih dneh borbe lotiti organizacije nove oblasti, in zakaj so morali partizanski odredi že med osvobodilno borbo uničevati državni aparat, ki ga je okupator s pomočjo domačih kvizlingov začel v polni meri izkoriščati, da bi laže zasužnjil ljudstvo. Ovsgel je dalje trdjive nekaterih ljudi izven Jugoslavije, ki so sicer napredni in ki še vedno trdijo, da je zavzela vstaja v Jugoslaviji tak obseg im da je tako dobro uspela zaradi posebno ugodnih političnih razmer v državi ln zaradi geografskih ugodnosti za bojevanje. Dejal je, da so bile politične razmere v Jugoslaviji najmanj ugodne za bojevanje proti okupatorju, predvsem zaradi tega, ker je Jugoslavija država mnogih nacionalnosti, in ker je obstojalo nacionalno sovraštvo med posameznimi narodi, ki so ga podpihovali nemški, italijanski in drugi okupatorji do največje mere — do medsebojnega.'iztrebljenja. Zato je toliko bolj pomembna vloga komunistične partije, ljudske fronte v celoti ter borcev na fronti, ki so vztrajno propagirali in širili geslo bratstva in enotnosti vseh narodov Jugoslavije. Navedel je dalje vse težkoče, ki so bile na poti ustanovitvi ljudskih front pri poedinih narodih Jugoslavije: Na Hrvat-skem, v Sloveniji, v Srbiji. Črni gori, ter Bosni in Hercegovini in Makedoniji. m Nato je maršal Tito opisal delo ljudske fronte po vojni in poudaril, da je bilo mogoče ustvariti tako hitro novo oblast od spodaj navzgor samo zato, ker je obstojala taka ljudska fronta, ki se je v borbi ojeklenila in se z bogatimi izkušnja, ml še bolj politično utrdila. Orisal je nato vlogo ljudske fronte pri izvršitvi petletnega plana, ki ga bo mogoče uresničiti samo po zaslugi ljudske fronte, ter delovnega poleta mladine, delavcev, kmetov, ljudske inteligence in vseh drugih delovnih državljanov Jugoslavije zbranih v ljudski fronti. Dejal je. da enotn! gospodarski program zahteva tudi pol!t'čno enotnost. Zato so danes razni Groli, Mački, Subašiči, Laziče, Gavriloviči itd., ki nočejo politične enotnosti nepotrebni in škodljivi, ker so dokazali, da niso sposobni voditi državo. Zato so vse predvojne meščanske stranke danes odveč. Gobbril je dalje a vlogi Komunistične partije Jugoslavije in dejal, da KPJ nima nobenega drugega programa izven ljudske fronte in da je program ljudske fronte tudi njen program. Nato je poudaril razliko komunistične partije do drugih strank in ljudske fronte. Komunistična partija Jugoslavije je poslala kot avantgarda delavskega razreda pod novimi pogoji voditelj vseh naprednih demokratičnih sil. Zaradi specifičnega značaja revolucionarnega razvoja v dani etapi, zaradi novih pot', ki so stotine najboljših antifašistov, ki so i zlasti značilne v Jugoslaviji, k bili pozneje izročeni Nemcem in u-stašem, ki so jih zverinsko pobili. «Krl Avgušta Cesarca, Božidarja Adžije, Ognjena Priče in stotero drug’h ant fašistov obtožuje in dokazuje, da so Maček Cvetkovič in določeni družbeni preobrazbi. Dejal je, da v vsaki cpohl družbenega razvoja obstoje določene etape, ki so odvisne od osnovnih elementov dogajanja dane epohe. Navedel je značilnosti sedanje epohe, ki so: Značilnosti današnje dobe l. Pojav fašizma, ki se je rodil zaradi nepremostljivih nasprotij med imperialisti, s. Velika osvobodilna vojna In popoln vojaški poraz fašizma. s. Propad starih državnih sistemov v vthodn h državah In ustanovitev novih družbenih sistemov v teh državah na načelih resnične ljudske demokracije. j. Revolucionarne družbene pre-obratbe se razvijajo v znamenju borbt proti fašističnim zavojeval- cem za svobodo in narodno neodvisnost, za ustvaritev pravičnejšega družabnega sistema, namesto starega kap talističnega sistema, slonečega na načelih tako imenovane za-padne demokracije. b. Poizkus, da bi imperialistične sile obnovile fašizem kot protiutež proti naraščajoči moči demokracije novega tipa In kot udarno pest za uresničenje imperialističnih ciljev. S. Vojno hujskaštvo in klevetanje novih demakraclj, zlasti Sovjetske zveze in Jugoslavije, s strani mednarodne reakcije z ameriškimi imperialisti na čelu. Vojni hujskači delajo skrajne napore, da bi vrgli svet v novo vojno, 7. Nasproti fronti reakcije je fronta miru, fronta demokracije. 8. Enotnost interesov delavskega razreda in vseh ostalih resnično demokratičnih sil je glavni činitelj za ustvaritev politične enotnosti, resnične ljudske demokracije novega tipa, Nato je tako-le označil ljudsko fronto FLRJ: 1. Ljudska fronta je trajna, vseljudska politična organizaci- ja z jasno določenim trajnim programom. 2. Ljudska fronta je politična enotnost delovnih ljudi Jugoslavije: delavcev, kmetov, ljudske inteligence, mladine, žen in vseh delovnih državljanov, to je vseh tistih, ki delajo v duhu nove Jugoslavije. «To pomeni,s je končal svoj referat maršal Tito — eda bodo naši narodi, tako združeni, ohranili vse tisto, zaradi česar so umirali najboljši sinovi in hčere naše države, da bodo ohranili skupnost bratskih narodop — Federativna ljudsko republiko Jugoslavijo.» TRST. — Poročevalski urad TRUST-a je objavil, da so bili nocoj ob 21.30 urj izpuščeni trije pripadniki 351. ameriškega pehotnega polka, katere so aretirali Jugoslovani dne 22. t. m. v bližini začasne meje. Ti trije možje se vrnili k svojemu polku v dobrih zdravstvenih pogojih. Izjavili so nekemu častniku, da so z njimi dobro ravnali. Ameriški rušilec zadel ob mino S mrtvi in 12 ranjenih Trst, 29. (AIS) — Danes popoldne je ameriški torpednj rušilec «Fox* na poti med Benetkami in Trstom v vodah pri Tržiču zadel ob mino. Nesreča »e je zgodila ob 13.30. Obžalovati je tri mrtve in 12 ranjenih, med katerimi štirje težko. Ranjence so prenesi; na ameriški torpedni rušilec «Owen», ki je hitel poškodovani ladji na pomoč in prispel na kraj nesreče ob 15*10. «Owen» se je vrnil v Trst ob 19. uri. Ranjence so prepeljali v ameriško vojaško bolnico. Preosnova angleške vlade London, 29. — Preosnova angleške vlade, ki so jo politični krogi napovedovali že dober mesec, Je bila danes izvršena. Trgovinski minister Cripps bo postal minister za gospodarstvo, Wilson je imenovan za trgovinskega ministra, medtem ko je minister brez listnice Green-wold podal ostavko. Ostale spremembe v vladi bodo znane šele koncem tedna. . zaradi dogodkov v Lasišči Duhovnik Ceh organiziral nerede, za časa narodno-osvobodilne borbe pa sodeloval z Nemci in domobranci - Stavko Sankovič ubil duhovnika Bulešiča Pazih, 29. (ATI) — Danes zjutraj Ob 9. url se je v Ljudskem domu v Pazinu začela razprava proti osebam, ki so bile aretirane zaradi dogodkov v Lanišču. Ljudskemu sodišču predseduje dr- Ivan Mot’ka, javni tožilec pa je Andrlja Grbac, a njcgpv pomočnik dr. Milan Brkič. Branilci sq advokati Francesco Padcih'., dr. V! o in dr. Lukež Boris. Dopoldne je bila prebrana obtožnica, katere, večji dej je posvečen duhovniku Stefanu Ceku, ki je obdolžen: 1. Da je pod okupacijo imel zvezo z nemškimi vojaškimi poveljstvi v cilju, da bi tako olajšal delo okupatorjev ; 2. da Je zlorabil svoje duhovniško poslanstvo v sviho, da bi odtegnil prebivalstvo od udeležbe y narodnoosvobodilni borbi; 3. da je izrabljajoč Verska čustva prebivalstva, potem ko so Nemci požgali vasi Učka, Branje, Brest in Račjo vas izjavil, da je to «kazen božjas zarad; sodelovanja teh vas! v partizanski borb; ter da Je ob tej priliki označil Nemce kot «angele maščevalce* ; 4. da je vršil propagando v prid Nemcem, ko so začeli z veliko agitacijo za nabor v domobrance; v zvezi s tem je Oek obtožen tudi, da je v Trstu obiskal vojašnico, kjer So bil; zaprti po Nemcih nasilno mobilizirani Slovenci in da jih je hrabril rekoč: «Nas domobrancev jc čez 30.000 in bomo kaj kmalu uničili tistih 200 partizanov, ki so še v Istri*; 6. da Je v maju leta 1946. preprečil vstop v cerkev Frančiški Krajcar zaradi tega, ker je bila aktivistka ljudskih organizacij in da Je jtrcgovarjal mladince, da ne b; šli na prostovoljno delo na mladinsko progo, češ da je delo težko in brezkoristno ; 6. da je v juliju 1947. nalepil na vhod cerkve v Lanišču obvestilo, s katerim je obvestil vernike, da bodo pri prihodnji1 birmi kot botri izključeni tisti, ki so člani «protl-verskega društva«. Vsebino obvestila Je ustmena ponovil župnik Cek v cerkvi v Lanišču dne 17. avgusta t. h; 7. da je trnel dne 23. avgusta v hiši 2maka Josipa v Lan'šču sestanek, ki so se ga udeležili tudi obtoženci Grbac Ivan, Grbac Joa-kim, Grbac Anton, 2mak Peter in Krlžmančič Josip. Prt tem sestanku je župnik Cek predlagal — in prisotni so to sprejeli — ter izdelal načrt, da se osebam, o katerih oni smatrajo, da pripadajo «protiverskim organizacijam*, zabrani vhod v cerkev. Nadalje Je obtožen, da je organiziral nočne straže v Lanišču, da Je dovolil, da so Pripravili palice in kamenje v zakristiji. S tem kamnenjem in palicami so prebivalci Lanisča zabranlli vhod v cerkev vernikom iz bližnjih vs.sl. Na podlagi navedenih obtožb je župnik Cek kriv, da je organziral nerede in njegovo dejanje naj se kaznuje na podlagi čl. 3 5 8 zakona o protidržavnem delovanju. Obtožba proti mons. Jakobu Ukmarju je krajša. Obtožen je, da ni odvrnil župnika Čeka od njegovega načrta, ko se zanj zvedel in da ni obvestil ljudskih oblasti, da se neredi pripravljajo. Iz tega razloga se smatra sokrivim, za izzivanje omenjenih' incidentov ter naj se kaznuje po čl. 3 I 8 navedenega zakona Obtoženci Zmak Josip, Grbac Ivan, Grbac Joakim, Grbac Anton, Zmak Peter in Križmančič Josip, ki jih označuje obtožnica kot najbolj reakcionarne elemente in fašiste y Lanišču so prav tako obtoženi1, da so izzvali nerede ter pri njih tudi sodelovali. Ostalj štirje obtoženci se obtožujejo, da so reagirali s preveliko silo na napade, izvršene proti ljudski oblasti od strani župnika Ceka in njegovih somišljenikov’ in da so s silo vdrli v župnišče, kjer so se nahajali župnik Cek, mons. Ukmar, Bulešič in poveljnik narodne zaščite podporočnik Marko Tomac, in da so skupno z vso množico vernikov vztrajali v svojem početju vkljub temu da Je Tomac večkrat z revolverjem ustrelil v zrak. Slavka Sankovič je posebej obtožen, da je dvakrat udaril z nožem duhovnika Bulešiča, s čemer je povzročil njegovo smrt. Medica Elvio je obtožen, da je udaril s topim predmetom mons. Ukmarja in mu prizadejal več ran. Končno se obtožujeta Bačič Josip in Brajkovič Srečko, da sta z očtalim ljudstvom sodelovala pri napadu na župnišče. Po prečitanju obtožnice se je pričelo zaslišanje župnika Ceka, ki ni odkrilo nobenih posebnosti. Na vprašanja predsednika in javnega tožilca, je župnik Cek odgovarjal s šibkim glasom, tako da ga Je bilo slišati samo zaradi številnih mikrofonov in zvočnikov, ki so bili za to razpravo instalirani. Prvo zasedanje razprave s« je končalo ob 12. uri. Razprava se Je nadaljeyaia ob 15. uri popoldne. EAM obtožuje ZDA pred OZN zaradi položaja v Grčiji Lake Success, 29. — Na sobotni seji OZN je jugoslovanski delegat, Leo Matoš govoril o vprašanju vojnih izzivačev. Poudaril Je nalogo tjska, k; mora mobilizirati Javno mnenje ;n doprinesti k razvoju dobrih medsebojnih mednarodnih odnošajev. Matoš Je poudaril, da mora biti ta naloga jasno izražena v dnevnem redu mednarodne konference za svobedo tiska in informacij. Osrednji odbor EAM a je poslal OZN spomenico, v kateri opisuje razvoj notranjega polbžaja Grčije. Spomenica pravi, da je edino ameriška intervencija vzrok poslabšanja položaja. Možnost rešitve sedanjega stanja obstoji v tem, da se takoj ukine državljanska vojna, da nastopi iskren sporazum med obema taboroma in ustanovi vlada s širokim sodelovanjem EAM-a. Osrednji odbor je poslal brzojavko tudi glavnemu tajniku Trygve Lieu, v kateri zahteva naj glavna skupščina OZN sprejme in zasliši delegacijo EAM-a. Londonski «Daily Worker» priobčuje članek, v katerem razpravlja o sedanji borbi med člani OZN. List poudarja, da pravi problem ni vprašanje nasprotstva med Sovjetsko zvezo bi ZDA, temveč v izberi med mirom in vojno, med obstojem in propadom OZN. Članek zaključuje, da ni mogel nihče izpodbiti V;šinsk'jevih ob- tožb, ki Jih je iznesel v svojem govoru. Angleški delegat Mac Neli se je pokazal uslužnega napram ameriškemu monopolističnemu kapitalizmu, ko je strupeno napadel Sovjetsko zvozo in se laskal Churchillu. Angleška odločitev, da se odpoveduje mandatu nad Palestino, je še vedno predmet komentarjev francoskega tiska. Tako piše «Hu-manitč*, da je glasnik angleškega zunanjega m'nlstra poudaril, da bodo angleške čete ostale v sosednih deželah Palestine. Anglija Je hotela napraviti vtis, d«, se je odpovedala imperialističnim zahtevam, toda istočasna si je pridržala možnost, da ce vrne v Palestino, sko bi bilo «treba y tej deželi vzpostaviti red*. Podobno piše «Franc Tireur*, da je Anglija izbrala raje prijateljstvo in zavezn'štvd arabske lige, katere pa se ne sme zamenjati z arabskim ljudstvom. Anglija vlada in bo nadaljevala s svojo vlado v Transjordaniji, ki je prešibka, da. bi postala velika država Srednjega vzhoda. Čeprav bo Anglija iz finančnih razlogov prisiljena dati ZDA prvo mesto, ne bo zaradi tega Odnehala uveljavljati y Palestini in sosednih državah svoj'h interesoy in vpliva ter vzdi‘žati svojih strateških točk za bodočnost. Iz vsega je razvidno, da napovedan umik Anglije iz Palestine ni odkrit, temveč Ima svoje prikrito ozadje. Da se bo lahko vsakdo prepričal.,. Dopisniku agencije ATI je tržaški škof Šantla izjavil, da je prevod spcmieir.ice slovanskih duhovnikov slabo preveden z latinščine, tako da prevod izpreminja misel originala; isto javlja v sveji nedeljski številki tudi znani italijanski šovinistični dnevnik «Giomale di Trieste*. Da bi vsak tisti čitatelj, ki zna latinščino lahko vzpored'1 naš prevod z latinskim originalom, priobčujemo danes tudi original spomenice v latinščini. GRAVAMINA CLERI SLAVI (LINGUAE SLOVENAE ET CROATAE) CIRCA REGIMEN DIOECESIS TERGESTINAE ET JUSTINOPOLITANAE. J) Sacerdetes Slavi desiderabantjfppisoopum hcibere patrem, qul Ipsos paterno amore amplecteretur oomitergue ourn eis ageret. Con-tra non semel sacerdotert etiarn provectioris aetatis, etiam. sac-rdotes integerrimi, eceleslag amantee et hitrarohlce coscientlose eubiecti, a proprio Ordinario sive sciiptis sive verbis, dure traotati sunt, vi-tuperia et suspioiones, in re non fondatas, eccperti, Id. causa« est, quod multi sacerdotes Praesulem non Hbenter adeu-nt, sed nonnisi officii gratia et guodammodo coaoti in episcopio comparent. i) Male. affecti suni sacerdotes Slavi, lam ab tniiio, autHente* Kpiscopum, adhao Fhtminensem, operam dedisse, ut olerici, qui con-tra Ordinarmm., Tergestinum fmons. Aloisius Fogar) conspiraveraht, quique a Sede e seminario pulsi erant, rehabilitarentur et paeoipuum. machinatorem (Henricum Knafelc, nuno Minatori) (n dioecesi Flu-minensi asplum inveniase, prouti etiam oonspirationis auetor et sa-oerdotum perseoutor (mena. Joannes Sirotich, nuno Sirotti) postea pingua benefioium est adeptus. 3} Multum offensi aunt sdoerdotea Slavi, audi&ntes et quandoque vi dentes Episoopum, praesertim postremis hisce annis, et rečen ti tempore, fuis.se et esse politice et factlose activum. 7(etn. aegre ferunt, quod Episooptia, in hao pra-cipuc actiiHtate, circundatus est ooetu quodem secreto consiliariorum operaque utitur cooptratorum non omni exceptione malorum, dum seniores et probatae vitae sBczrdotes in gravibus ecclesiae Tergestinae ntgotiis vi« ant ne vue quidcm cortsulebantur. j/f Episcopus in aua oonversandi ratione indclem itaJloam. huiue reglonis exprimere sateglt. In alloqu«ndis saoerdotibus, associdtio-nlbus fidelium, puerla puellisgue confirmandis et ceteris usus est lingua Italica etiam ad allogloitas, alliis linguis ant penitua neglcctis ant scoundo looo positis. S) Fideles linguae Slovence de cona t us Tergestini, degentes in quique parochiis ln quibus verbum Del regulariter etiam lingua Slove na praedloatur, numguam audierunt Episoopum. Wo» propria ipsorum lingua dlloguantem neque post mensem Julium, anni TOjS. 6) Fideles Sloveni petentes, ut Opud. S. Antonlum Thaum. de-votio matutina Marialis (šmarnice) restitueretur, repulsam tulerunt quasi ob rationes politicas id pettissent. 7) Pluries apparu.it, Episcopo non esse gratu m, •{ in oivitate Tergrstina plures adsssent sacerdotes Sloveni, quCrum numerus, annis elapsis etiam infra striete necessarium reduotus est. 8) In capitulis oathedralibus, Tergesti et Justinopoli, sacerdotes Slavi ne ttnam quidem obtinent sedem. 9) Nonnulli parochi propo Justinopolim iam mevse Martio a. ov.rr. petierunt ut in enclesia filiali S. Bassi diebus domiuiois et festivis missq oum sermone sacro Slovenc haberetur pro agricolis, gui mane, negoilorum causa, civitatem Justinopolitamam petere debent et sio missam et sermonem in propriis parochiis amittunt. Huiuscpue ta-men nullum pervenit respotisunu. to) Plurinum oonquesti aunt et congueruntur sacerdotes Slavi de tota eduoandi et instruendi ratione in seminariis, praedpue in seminario JusUnopolitino, Vari as innovationea sunt introduotae elapsis, non ad futurum sacerdotem in solida virtute et eensu vere catholioo fir-rnandum, sed ut semlnaria nostra seminariis Italicis rnagls ooaegua-rf.ntur. Genuina formatio interioris hominis locum cessit formali-smo cuidam e.rtcrno, sincera invtnum mCns hppocrisi. Neo poierat in seminario Juslinopolitano darirecta mentis et oordls eduoatlo, deerat quAppe bonum a superioribus exemplum. Superioree e/nim iu-st it iam et amorem inter diversas in dioecesi stirpe.s non modo fo-vebant, sed dirc cpnculcabant. A seminario dirigendo exolusi erdnt sacerdotes Slovtni et Croati, instnoetio linguae Slovenije et Croatae. valdo defectuosa, iioet facile mdior esse potulsset. Conversatio alum-norum etiam in lingua Slovena et Croata, quo fadlius futuri saotr-dotes ubiqne in cura anlmarum, adhiberi possent, tantum aberat, ut promoverttnr, ut alumni prohiberentur slovtne et croatioe colloqui, el plures oonvenissent etiam post mensem Julium 191/3: Ipsius mode ratoris spiritualis (D. Paretltin Aloisius) phrases quandoque de-spectum alterius stirpis spirabant. Quo factsim. est, ut alumni Slavi infeiioris gradus alumni haberentur ab Italias. Slavi debebant lin-guam Italicam bene gddiscere, dum ab Italis notitia linguae Sloves nae vel Croatae numgivstn eicigebatur, Seminaristae Itali poterant et possunt /ad sacros ordin-s promovni, etlamsi linguae maioris portir territoiii dioecesani ignorent. Etiam in seminario theologico centrali in quo maiorem alumnorum partem constltuant Slavi, lingua officiosa est Italica, cui immo et lingua Latina in disciplinis theo-logtcis parte ced re debuit. — Alumni Slavi qui musi sunt Mquam hano rerum conditionem, licet bldnde, vituperare, vel qui in propria lingua et litteratura ulterius edoceri desiderabant, hab iti sunt rebel-les, sine vobatione, eliminandi, immo quandoque suspectl habebantur etiam eorum parochi. 11} Organum offiaiale pro actis Oariae diOeoesSnae publioandis olim «Folium Dioecesanum* latlne editum, nuno «Bollettino» insorip-tum, lingua Italica publicatur, etiam post recentes mulationes poli-iicas. Cwm iBollettino» sit et laicis accessibile, necnon sororibus monialibus destinatum multi indigndti sunt, quod in praediato folio aefectus sacerdotum eorumque activitatis puhlice arguebantur. Item iniguum oensetur, quod eProspectus clerls, ab immemorabiU semper Jatine publ'ca t us, anno 191,0 italice prodiit. In genere lingua latinA. venCranda traditione in his polgglottis regionibus conaecrata, oesnt linguae italicae, quae etiam lingua officiosa Curiae dioecesanae faeta est. tu) Soribendi ratio folii periodioi «Vtta. Nuovas pluribue Slaviš nor. placuit n(c potuerunt Episoopum ab omni responsabilitafe rzimere. Tergesti, die «. Septembris 191,6. OOCOOOGOOOOCCOOOOOOGGCOGOOOOOOOOOOGOOOOOOOGCGOCOGOOGOOOOOOOOOOOGOGOOGOGOOOOOOOOOOOOGOGGCOOOCOOOOGOOOOOOOOOOOOGOGCO III. Ko prispemo v podnožja sedla, se ustavimo in eden ml pomigne, naj mu sledim. Pridemo do nekega hudournika. Moj spremljevalec me vpraša po italijansko: -Ijenje, ki jim bo zopet prineslo civilizacijo, pravico in blagostanje. (Se nadaljuje) S. PETEANI Coplpjfght toy ATT PRIMORSKI DNEVNIK JO. septembra!^' Nove oblike terorjc proti goričkim Slovencem Preganjanje Slovencev v Gorici I je dobilo nove oblike. Teroristične I -.iJtcijo so dejansko do neke mere fKmehale, vendar nekateri pravijo, I da to ne po zaslugi italijanskih oblasti, temveč ker so blij pogromi proti Slovencem dokaj «uspešni». Toda naj bo kakor koli, italijanske oblasti že iz ((propagandnih razlogov* ne morejo dopuščati novih odkrito terorističnih akcij, zaradi če čar se šovinistični krog! ob popolni pasivnosti oblasti poslužujejo novega načina «borbe» proti Slovencem. V javnih ustanovah (Mestna hranilnica, umobolnica itd.) je nekaj fašističnih/ elementov prepovedalo in » silo oviralo vstop slovenskim in italijanskim demokratičnim usiuž-bencem. Na mestni hranilnici so -sti elementi celo zagrozili s stavko, če ravnateljstvo takoj ne odpusti Slovencev in Furlanov iz službe. Ravnateljstva so to stvar (tresi le» tako, da so Slovence in Furlane poslale na dopust, ki jim ga sedaj od tedna do tedna podaljšujejo — dokler se stvar ne ((razčisti*, zaradi česar obstaja upravičena bojazen, da bo «dopust» — končno privedal do odpusta. StallSče oblasti, odnosno, ali so oblasti sploh o tem obveščene, ni znano. Vsekakor ne morejo iti mimo tega le z besedami, kot je doslej to v običaju. M TRŽAŠKI DNEVNIK Kaj zopet nameravajo? 21. t. m. se j§ zglasil pri vratarju ladjedelnice cFELZEGI* civilni policist ter mu zastavil sledeča vprašanja: Kakšne politične tendence je ravnatelj vaše ladjedelnice? Kako se imenujejo člani tovarniškega odbora, kdo js vodja KiP v MiJjah. Vsa ta vprašanja dajejo misliti, da pripravlja CP akcije na tovarniški odbor in na druge demokratične organizacije. JzzivaŠki poskusi 27. t. m. je privozil okoli 20.30 k Sv. Barbari avtomobil s civilnimi policisti ter takoj oddal pet ali šest strelov. Vse do danes se je CP lahko prepričala, da v vaseh okoli Milj ni spravljenega orožja. Sedaj pa so adi, da policisti, ki so prišli iz Gorice in Pulja poizkušajo na vsak način izzvati narodno zaščito, la se nahaja le nekaj korakov vstran. UFE S TIViVIL BEIiA Y KOPRU Naše življenje je vzgled dela, bratstva in napredka! Slovanske in italijanske množice Istre so na včerajšnjem festivalu dela izpovedale z mogočno povorko in drugimi manifesticijami svojo odločno voljo za graditev srečnejše bodočnosti prebivalstva na Svobodnem tržaškem ozemlju Škandalozna kunindija se nadaljuje Včeraj zjutraj so se zvrstile številne npriče1* proti članom tovarniškega odbora » a oblast je poskrbela za „varnostu Jugoslovani se vračajo domov Iz Ancone je prišlo z vlakom v Trst. 31 jugoslovanskih beguncev, ki so bili zaprti v taborišču/ v Anconi. Z vlakom ob 12.58 so se v nedeljo odpeljali preko Sežane proti svojemu domu. Angleški mladinci na povratku z mladinske proge V nedeljo se j« z jutranjim vlakom pripeljalo v Trst iz Jugoslavije 29 angleških in 2 italijanska mladinca, ki so delal; na mladinski progi v Jugoslaviji. Z vlakom cb 13.50 so odpotovali dalje proti domu. Spremembe na policiji Po raznih uradih na glavnem sedežu civilne policije, kakor tudi na drugih sektorjih premeščajo zadnji čas stare uslužbence in jih nadomeščajo z onimi, ki so prišli iz Gorice, Pulja in Tržiča. S to zameno starih že verziranih uradnikov z novimi, ki prihajajo na njim popolnoma neznano področje, se bo gotovo še poslabšalo poslovanje civilne policije, posebno še ker je znana stvar, da prihajajo posebno proti onim is Gorice vedno nove pritožbe. MLADINA ČITAJ SVOJ LIST «OLAS MLADIH* 1 tDelavci, kmetje, iti intelektualci, združeni v borbi za razširitev socialnih pridobitev! Živelo bratstvo med narodih Pod tema dvema gesloma je v nedeljo slovensko, hrvatsko in italijansko ljudstvo Istre, ki je bila priključena STO-ju, proslavilo festival dela, eno svojih velikih delovnih zmag, s katerimi je zapisalo uspehe tri mesečnega tekmovanja. V šestih rajonih istrskega okrožja je bilo 17.257 prostovoljnih delavcev, ki so opravili 145.757 delovnih ur v skupni vrednosti 6.161.000 lir. (I-r./ena obdarovanih udarnikov bomo priobčili jutri). To je bil ž v prikaz poleta, a katerim stopa Istra nasproti lepšemu življenju kjer ima vsak narod pravice do svojega jezika in šole, kjer ni izkoriščanih in izkoriščevalcev, kjer ni političnega šovinizma in rasne nestrpnosti. Občudovali smo te preproste ljudi, ki so ponosno in rečno stopali v nad eno uro dolgi povorki in prikazovali sadove svodih naporov pri obnovi in kulturnem dvigu ter bili živa priča uspehov ljudske oblasti in svobode. Obenem pa je bil istrski festival dela naj-prepričevaJnejši odgovor vsem sovražnikom ljudstva, r.ajlepš' primer, kako bi morala ZVU upravljati njej zaupano ozemlje. Povorka najmogočnejši izraz festivala Ves zunanji izraz festivala je bil poudarjen z velikimi napisi, z zastavami, v mogočnem obnovo predstavljajočem slavoloku pred vhodom v mesto in simbolično prikazani obnovi v obliki delovnih grbov, ki bo krasili glavno cesto, kjer se je pomikala povorka — je govoril o novem življenju v Istri. Za skupino narodnih noš so korakali v paradnem fizkulturnem koraku fizkulturniki, na čelu katerih eta bili tržaški vrsti vrhunskih telovadcev, nato udeleženci f:zkulturnega zleta v Beogradu in končno fizkulturniki vseh panog. Navdušenje desettisočglave množice se še ni poleglo, ko je nov val navdušenja sprejel partizanske borce in garibaldince, kakih 1400 po številu. Nato pa se je pričela pomikati dolga vrsta alegoričnih Alegorični t-oz «So oboda» v povorki voz, ki je prikazovala v živih slikah, grafikonih in številkah uspehe dela in obnove. Šmarje so imele na vozu v majhnem reliefnem posnetku napravijmo novo cesto, ki jo bo zvezala z Novo vasjo, Nova vas pa je prikazovala napeljavo elektrike, ki so jo vaščani sami napeljali. Več vozov je pi-ika-zovalo razvoj zadružništva, vinogradništva, vrtnarstva itd. Zastopane bile vse panoge od težke industrije, preko obrtništva, do obdelovanja zemlje. Med njimi so bili mnogi simbolični vozovi. Da na bo ljudstvo nikdar pozabilo ti stih, ki so za njegovo svobodo žrtvovali svoje življenje, smo videli v alegoričnem vozu s spomenikom padlim partizanom. Manifestacija na Titovem trgu Po končanj povorki je bil Titov trg prenapolnjen z ogromno množico, kateri je kot prvi v italijanščini spregovoril v imenu Enotnih sindikatov tov. Skočir, Za njim je v slovenščini povzel besedo tov. Venturini, ki so ga med govorom prekinjali z navdušenim ploskanjem. V svojem govoru je med drugim dejal: «Današnji festival dela je dokaz, da se je delovno ljudstvo za vselej iztrgalo iz krempljev izkoriščevalcev. Obvezali smo se, da bomo sami obnovili ruševine in odpravili nepismenost in zaostalost. Nihče nas ne bo mogel pri teh naših naporih za napredek ovirati. Tudj v bodoče bomo korakali z jasnim čelom na delo za obnovo, za lepše življenje.* Nato je tov. Buič v hrvaščini podčrtal uspehe, ki Jih je doseglo istrsko ljudstvo na vseh poljih. Kot zadnji pa je v italijanščini spregovo- ril tov. Jaksetich, ki je poudaril, kako je veličastna povorka ljudstva in alegoričnih vozov pokazala uspehe ljudske oblasti. Tov. Jaksetich je dalje dejal: «V času trimesečnega tekmovanja smo imeli primere, da so se nekateri smejali našemu delu, kar pomeni, da še delujejo podtalne sile, ki rovarijo proti naši svobodi. Mi pa bomo kot do sedaj znali braniti vse naše pridobitve skupno z agrarno reformo, ki se mora razširiti na vse ozemlje STO-ja. S tega ozemlja bomo napravili zgled dela, bratstva in napredka. Ta parada je korak naprej k uresničenju tega in korak naprej v srečnejšo bodočnost.* Popoldanski program je bil posvečen kulturnim in. športnim prireditvam, katerih rezultate prinašamo v športni rubriki. Tov. Venturini govori Včeraj zjutraj se je nadaljevala razprava proti tovarišem tovarniškega odbora in delavcem iz ladjedelnic Sv. Marka, katere je ova dila skupinica 20 do 30 članov Delavske zbornice, ki bi se radi znebili tovarniškega odbora in Enotnih sindikatov iz ladjedelnic Sv. Marica. Obtožnica, ki jo je čital kapetan Dye je bila naravnost iž trte zvita. Največ smeha med občinstvom in obtoženci je izzval odstavek iz obtožnice, ki našteva med drugim tovarišem, da so podžigali delavce iz ladjedelnic, naj zažgo ladjedelnice. Najprej je pričal znanj inšpektor Marcon, ki je na vprašanje tožilca pojasnil, kako so se razvijali dogodki v Trstu 15. septembra. Pri tem pa se je g. inšpektor malce zmotil. Govoril je namreč, da je bil pogreb pokojne Vrabčeve 15. t. m,, kar pa ni res, ker so jo pokopali 16. t. m. Na vprašanje tožilca, ali je bil kdo izmed obtožencev med demonstranti 15. in 16., je gospod Marcon zanikal. V glavnem pa se je jutranja ofenziva teh stavkokazov Delavske zbornice, ki so na včerajšnji razpravi nastopili kot priče, omejila na Tov. Da-pretta. V glavnem so se vse te priče v svojih izjavah strinjale, da so delali 15. t. m„ medtem ko so Enotni sindikati proglasili enourno stavko v znak protesta proti fašističnim ubijalcem pokojne Vrabčeve in fašističnim neredom v mestu. V obtožbah prot; tov. Turkoviču pa so dajali ti gospodje zelo netočno izjave. Giuseffi Giuseppe je trdil, da je 17. t. m. zjutraj, ko so bile ladjedelnice zaprte, tov. Turkovič pred glavnim vhodom govoril, da bodo proglasil; stavko ali pa, da bodo celo zažgali ladjedelnice. Tu pa je pričo odvetnik Tončič ustavil in ga podrobneje spra-šal, kako se je Turkovič tedaj izrazil. Končno je priča priznal, da Turkovič ni namreč podžigal ostale delavce, naj začno zažigati. Naj-zagrizenejši pa je bil v svojih izjavah Gardini Guerrico, ki je začel .vleč; staro storijo, da člani Delavske zbornice že dve leti trpe v ladjedelnicah. Čeprav je ta skušal na vso načine napihovati vso zadevo in črniti delavce, je moral vendar priznati, da so ga le zmerjali s fašistom, kar je delal 15. septembra in naposled so ga poslali ven iz tovarne. To so bila vsa «grozodejstva», ki so jih povzročili delavci. Ta tič je zvalil krivdo za vse to na tov. Zanolina, člana tovarniškega odbora. Na vprašanje odvetnika Basse, zakaj obtožuje Zanolina, je ta gospod razdraženo odgovoril: «Ker je član tovarniškega odbora!» (!!!) IZ SLOVENSKE ISTRE Udeleženci prihajajo s vseh strani FIZKULTURA nun Mira prvenstvo Poraz Rdečo zvezde v Beogradu. Soartak in Torpedo vedno nevarnelia nasprotnika. Dinamo zopet v vodstvu Sedmo kolo jugoslovanskega nogometnega prvenstva je pomagalo Dnamu, da je zopet prevzel vodstvo na kvalifikacijski lestvici. Za to se ima zahvaliti Hajduku, ki je v Beogradu iztrgal Rdeči zvezdi obe točki. Po drugi strani sta tudi Spar tak in Torpedo dosegla svojo prvo popolno trgatev na račun Lokomotive in Vardarja. Zagrebški Dinamo pa je brez težave odpravil Metalca. Rezultati: Hajduk-Rdeča zvezda 1:0; Spartak-Lokomotiva 2:0; Torpedo-Vardar 2:0; Dinamo-Metalae-3:1. Kvalifikacijska lestvica Dinamo 7 5 1 1 21 9 11 Rdeča gvezda 7 3 3 1 11 5 9 1 'agtizan 6 3 2 1 14 9 8 Hajduk 7 4 0 3 12 7 8 Lokomotiva 7 3 2 2 9 9 9 Metaiae . 7 1. 4 2 4 6 6 ' orpedo 7 1 4 2 7 11 6 Ponziana Lj. 6 2 1 3 4 15 5 Vardar 7 1 2 4 9 11 4 l partak 7 1 1 e 6 15 3 Športni del festivala dela v Kopru Fizkultumi del festivala dela v Kopru je dosegel popoien uspeh, l a deset tisoče gledalcev je z zani-i anjem spremljajo razne športne prireditve, ki so dale sledeče rezul-t te: Kolesarstvo: Krožna dirka 15 i.rdgov: 1. Sosič Rudolf (Opčine), ki j prevozil 52.000 m v eni uri in 41 minutah; 2. Sosič Emil (Opčine); 3 Kravos Franc (Olimpija); 4. Ka-1 n Zvonimir (Olimpija), itd. Nogomet: Reprezentanca JA-re-prczentanca Kopra 6:0. Košarka: DSZ-Izola 25:20. Vlečenje vrvi: 1. Novi grad; 2. Umag. Lahka atletika: Moški: tek na too m: 1. Fonda Dino (Sv. Marko) 26”1; 2. D’Ambroži Aurelio (Piran). Tek na 800 m.: 1. Sedmak Lucijan (Vasna Sv. Križ) 2'2”8; 2. Sodomacco Luclano (Umag.). Tek na sooo m: 1 Tesse-l-a Peter (DSZ) 9’18'’; 2. Gombač. Partizanski marš na to km: 1. Bitežnik Avgust (DSZ) 47-12"; 2. Tes- sera Peter (DSZ. Hitra hoja na Ji km: 1. Pazzanin Albin (Koper) 1.23T0”; 2. Sabadin Florjan (Ankaran). Zenske: Tek na 80 m: 1. Toma-sello Nella (Kraljič) 11’4; 2. Porini (Sv. Vid). Tek na 800 m: 1. Ver-tovec Jožica (Sv. Ivan) 2’41”6; 2. Franzon Mafalda (Sv. Vid). Staje-ta .sxjoo: 1. Sv Vid; 2. Kraljič. Med društvi je zmagal Sv. Vid z 48 točkami pred Piranom 38 točk. Trst-Parti/.an 39:27 v košarki V nadaljevanju košarkarskega jugoslovanskega prvenstva v Zagiebu Je tržaška reprezentanca ŽDTV dosegla največji uspeh, ko je v svoji drugi tekmi premagala moštvo Partizana z rezultatom 39:27. Ostal! rezultati so: Moški: Zader-Proietar (Zrenjanin) 37:36: Rdeča zvezrta-Jedinstvo (Zagreb) 52:21. Zenske: PrOIeter (Reka)-Enotnost 35:26; Rdeča zvezda-Proletcr (Zrenjanin) 45:20. Košarka za Delavski pokal Nedeljski rezultati v košarki za Delavski pokal so: Moški: ECA-Cermelj 40:31: Barkovlje-Skorkija 47:15; Tomažič-Grcta 65:25 Zenske: Rinaldi-FIent 33:11; Magdale-la-Barkovlje 19:4; DSZ-Skorklja 41:3. Italijansko prvenstvo Livorno-Triestina 2:1; Barl-Roma 2:1; Juventus-Geno.i, 3:2; Tor no-Lucchese 6:0; Bologna-Atalanta3:1; Inter-Alessandrla 6-0; Laz;o-Mode-na 1:0; FiorentinaMiian 2:1; Vicen-za-8alernitana 2:0; Pro Patria-Sampdoria 1:0. Nogometni odsek. Nocoj ob 20 uri bo s prostorih ZDTV sestanek vodij sledečih športnA društev: Magdalena. Rojan, Tovarna strojev, Mantebello, Costalunga, Skedenj, Ponziana Lj in Sv. Ana. Objave ZDTV Danes ob 16. uri bo na Igrišču CRDA-e trening mladinske reprezentant. GAŽON Naše delo v mladinskem tednu. V okviru mladinskega tedna, smo priredili nabralno akcijo. Nabrali smo 100 kg grozdja ;n 30 kg smokev, kar smo poslali našim borcem. Naša organizacija si je nakupila nekaj knjig, katere bomo skupno čitali in študirali. Pionirji pa so na svojem sestanku sklenili, da si bodo napravili zastavo. V sredo 16. t. m. smo skupno z ženami ASIZZ-a demonstrirali proti ukrepom, katerih se ZVU po služuje proti našim najboljšim antifašistom. S tem smo pokazali vasi našo složnost in borbenost, kar bomo obdržali tudi v bodočnosti. Mladina iz Galona MANŽAN Udarniško delo. V trimesečnem tekmovanju smo v naši vasi popra-bili nad tri km. poti, ki pelje Iz vasi na glavno cesto Vanganel-Koper. Počistili in razširili smo tudi dve živinski napajališči pod vasjo. Prostovoljnega dela se je udeležilo 49 tovarišev, ki so napravili skupno 382 ur v vrednosti 15.280 Ur. ISTRSKO OKROŽJE Zadnje deževje daje upanje sa boljšo letino. Po večmesečni suši je končno dež Je namočil izsušeno zemljo. Vsi pridelki razen koruze so zelo občutili pomanjkanje vode. V višjih legah se je koruza posušila, tudi v dolinah so pridelki sejani po strniščih žita m paradižnikov zelo trpeli. Sedaj po dežju pa se zelenjava spet hitro razvija. Oranje, ki je bilo otežkečeno radi Izsušene zemlje, je po dežju manj naporno. Deževje pa ni bilo povsod koristno. V nekaterih krajilr Hrvatske Istre, na pr. se je spremenilo v nevihte, ki so povzročile škodo, katera bo občutena več let. Sreča je pa, da so bile te nevihte le ponekod. Tako je povzročena škoda nižja od koristi, ki jih je doprineslo deževje drugod. UMAG Nčtihta. Po bujskem okraju je v noči ».ned 23. in 24. septembrom razsajala močna nevihta. Ta je bila posebno rrfbčna, v obrežnem pasu od Umaga do Novega grada. Voda je zamašila vse kanale in se razlila po poljih. Poplava je povzročila veliko škodo na poljih in na cestah. Kanal, ki deli Umag od Komune!, je bil tako napolnjen, da Je odnašal s seboj perutnino in sode iz pred hiš, ter predstavljal resno nevarnost za ljudi, ki so r: morali zateči v gornja nadstropja hiš. Sam Umag je bil zelo poplavljen. V nekaterih delih mesta je voda dosegla do 70 cm višine. BABICI Udarniško delo mladine. Mladina naše vas: je preteklo nedeljo napravila 50 prostovoljnih ur v vrednosti 2850 lir. Počistila je šolske prostore, odvažala ruševine požgane hiše in razširila vodne kanale. Odsek ZPP v Babičih je daroval 500 lir organizaciji bivših političnih preganjancev. Uspela prireditev »Odbora za zaščito otrok" Na pobudo «Odbora. za zaščito otrok* se je vršila včeraj, 28. t. m. v nabito polni dvorani kemičnih sndikatov kulturna prireditev, pri kateri so sodelovali izključno sami otroci. V imenu odbora je pozdravil navzoče tov. Pavlin in poudaril pomen velikih nalog, ki si jih je odbor zadal ter se obenem zahvalil vsem, kj so pomagali pri pripravah za to prireditev. Fozval je vse navzoče in še posebej vse matere, da odbor pri njegovih načrtih čimbolj podprejo. Sledil je kulturni program, katerega so odlično izvajali tako slovenski kot italijanski pionirji. Med drugim; so se zlasti Izkazali pionirji iz Rojana, Skednja, iz Milj, Priča Pririleggio Renato je bil najbolj zanimiv. Povedal je, kako je 15. t. m. ob 13.30 pred ravnateljstvom govoril Dapretto in omenil fašistične zločine po mestu. Seveda je priča skušal to prikazati kot pozivanje delavcev, da zapuste delo. Ko ga je potem dr. Tončič vprašal, ali je on vedel, da so tistega dne neredi v mestu, je priča odgovoril, da je to izvedel šele iz časopisja. (!) Na popoldanski razpravi je pričp.1 Gojak Anton iz Skednja, Ratto R-leria 6. Tudi on je pričal proti tovarišem. V bistvu so popoldanske KONGRESU UDRUŽE-NJA BIVŠIH UDELEŽENCEV NARODNO O-SVOBODILNE BORBE BEOGRAD Ob ustanovitvi kongresa vašega udruženja Slovenci, Hrvati in Italijani, partizani STO-ja, ki smo se skupno borili z rami za iste ideale bratstva in svobode, pošiljamo kongresu, bratske po-zdrave. Želimo mnogo uspehov vašemu delu. Prepričani smo, da bodo jugoslovanski pdrtizani vedno prvi v borbi za utrditev demokracije ter graditvi trajnega miru na svetu. Obljubljamo, da se bomo na področju STO-ja še v naprej dosledno borili za ljudsko demokracijo. V trenutku trde borbe proti obnavljajočemu se neo-fašizmu nd. tem ozemlju se še posebno veselimo vaših uspehov. Smrt fašizmu — svoboda narodu. 2TVEZA PARTIZANOV STO-ja Krvava nedelja Trije smrtni primeri z orožjem, ameriški kamion povozil žensko, samomor Rečanke V nedeljo okrog 22, ura je našla policija v ul. Vigneti v Skednju 30-letnega Nerona Cerlenizzo, ki je ležal v krvi na cestnem tlaku. Ugotovili ®°/ da je bil zadet v desno teme od kroglle, ki je šla skozi glavo in na levem temenu ven. Domnevajo, da so streljali na Cerlenizzo neznanci. V zelo težkem stanju sega prepeljali v bolnico, pa je že med potom umrl. Včeraj zjutraj okrog 3.30 je v ul, Giulla pri ljudskem vrtu našel neki zdravnik, ki »e je vročal domov dva mladeniča, kj sta leže la v krvi drug poleg drugega. Poklical je po-1'cijo, ki je našla enega izmed njih, 19-letnega Superlna Jožefa Iz ul. Rittmej-er 10 s strelom v zatilmk. mrtvega. Drugi, 18-letni Mario l>’a-vento iz ul. Giulia 17, ki je po poklicu pek, pa je bil zadet od krogle v desno teme in je v bolnic! podlegel ranam. Med obema mladeničema je policij«, našla ameriški samokres eColt* v katerem sta manjkala dva na boja. Policija pa je aretirala njihovega prijatelje Alberta Ulerija, ki je na zasliševanju priznal, da ju je ubil z roparskim namenom. V nedeljo dopoldne okrog 10. ure je npki amerikanski kamion povozil' na vogalu ul. Giulia in .Scussa 44-letno Justino Dekleva iz ul. XX. Settembre 56, ki se je vozila na kolesu. Dekleva je dobila težke poškodbe na lobanji in v notranjosti ter je kmalu po nesreči umrla. Ko se je prejšnjo noč okrog 1 ure vračal gospodar vile št. II v ul. Ca-tullo domov, je opazil na vrtnih vratih obešeno truplo neke ženske. Brž je poklical policijo, ki je spoznala v obešenki 29-letno Malle Val-ly iz Reke, ki stanuje v ul. Porta 40, kjer je delala kot služkinja. Pokojna Malle je imela že dalj času samomorilno manijo in je bila predčasno 2 meseca v umobolnici pri Sv. Ivomv Vsem uifafelfem! Zaradi pomanjkanja prostora je danes izostalo nadaljevanje dr. Bartolovega «Festival v Pragi*. Nadaljevali bomo v prihodnji številki. priče še manj pozitivnega povedale kot jutranje, govorile so le, kako so jih zapodili iz ladjedelnic, ker so 15. t. m. delali. Priča Ferrarese je zanikal, da bi imel skrit nož, ko so ga delavci zapodili is ladjedelnic. Med kratkim odmorom je prišlo na hodniku do besednega spopada med tov. Tominčevo in njenim bratom Tomincem Ruggerom, ki bo kot priča govoril proti tovarišem. Tovarišica je svojega, brata javno ožigosala kot izdajalca delavskega razreda. Med pričami je bil tudi znani šovinist dr. Guardiani Vasco. Temu se je po njegovih besedah zgodilo nekaj groznega. Medtem ko je šel 16. -t. m. na delo, so mu delavci vpili «Fašist;Čni načelnik A-quedotta» itd. Pri tem pa ga je neko celo opljuval. Na tožilčevo vprašanje, kdo ga je pljunil, se je pa ta doktor zvijal in je na vse načine hotel povedati, da ga je tov. Polli. Na nadaljnje vprašanje, ali ga je on res videl pri tem delu, je g. Guardiani izjavil, da je njemu neka tretja oseba povedala, da je bil to Polli. Za njim je nastopil Pappa-gna Nicola, ki se je vedel kot pravi komedijant. S pričevanjem 20 prič, ki so vsi člani Delavske zbornice, se je včerajšnja razprava, ki ji predseduje polkovnik Mac Holm končala, O-meniti moramo še, da je sodna palača zastražena kot v časih, ko je vršil svoje delo na sod'šču zloglasni «Trj£unaIe speciale*. Ze na vogalih sodne palače so policisti s karabinkami. V nadstropju, kjer se vrši razprava, pa so prav tako. Cernu ves ta aparat, ne vemo. Morda misli s tem okupacijska oblast, ki je s pomočjo Delavske zbornice pripravila ta proces, da je škandalozna komedija še bolje režirana, KOLIMR Torek 30. septembra Zofija, G razdana Sonce vzhaja ob 6.59, z® . ob 18.48. Dolžina dneva iw Jutri 1. oktobra Maksima, Veličan Spominski dnevi 10),Z je bil v Vipavski dolini nad O-zeljanom ustanovljen I. primorski bataljon Simona Gregorčiča. Dijakom srednjih j® j. v Kopru in Portal* Dijaki, ki »so se prijavM* vensko gimnazijo in uCHr.J Portorožu, naj pridejo 4.° . -Portorož. S seboj naj Pr,ne steljno perilo, odejo Pr3?* a p njačo, telesno perilo, pnw> j ščenje obleke in čevljev, druge malenkosti. 5. oktoltf voritev žolskega leta, 6. ok se začne reden pouk. , , Dijaki, ki so javili » * Po morsko- trgovsko akad: ^ Tehniško srednjo šolo v KvP_; Za lenuhe je vsak dan praznik. Preskrba Zaključek delitve dne 30. septembra velja za vse racionirane predmete, ki so bili v razdeljevanju meseca septembra, razen naslednjih: Bele testenine za delavce, v razdeljevanju od 24, t. m. Iste za vse potrošnike, ki se delijo od 26. t. m. Mleko v prahu, ki se deli od 27. t. /m. Mast za vse potrošnike, v razdeljevanju od 29. t. m. Mleko v prahu in kondenzirano, današnje delitve. Po 250 gr kondenziranega mleka delijo do IX. oktobra mladini iz mesta od 9 do 19 let., na odrezek 7, živilske nakaznice. Po 500 gr mleka v prahu, istim potrošnikom, na odrezek št. 8. Po 500 gr mleka v prahu delijo od danes do 11. oktobra tudi mladini od 9 do 19 let iz podeželja na odrezek 7 in 8. Cena kondenziranemu mleku po 300 lir kg; mleko v prahu po 84 lir kg. Kupone za mleko tekoče jn v prahu za potrošnike od 9 do 19 let, naj dvignejo danes mlekarne iz mesta pri občinskem prehranjevalnem u-radu. Podeželske občine dvignejo kupone za mleko v prahu na Se-pralu. Razdeljevanje tobaka za tekoči teden na odrezek št. 40. Po 20 cigaret Fib za lir 130; 20 gr tobaka Dalmazia za 110 lir; 2 cigari toskani po 25 lir ali 10 cigaret Ma-cedonia za 65 lir. Izven nakaznice ima vsak kadilec pravico do 60 inozemskih cigaret različnih zna/mk. Sestanki in predavanja Prosvetno društvo «8. SkamperU» v četrtek 2. oktobra ob 20.30, v veliki dvorani društvenega doma sestanek s predavanjem. Pi-edava tov. Pahor Drago. Važno! Predavanja naj se udeležijo vsi člani roditeljskega sveta. Kulturni Icrožek VOM. Danes 30. t. m. ob 20.30 sestanek s predavanjem tov. Peternela. Povišanje kazni na tramvaju Od 26. t. m. so zvišali denarno globo za potnike na tramvaju in fHov!ji, ki se vozijo brez listka, od 40 na 100 lir. Komisarijat za likvidacijo jusov Obveščevalni urad pri ZVU sporoča, da je b;l imenovan za komisarja g. Oblak Josip na mesto A. Antoninija. Jezikovni tečaji Delavci ;n njihovi otroci, ki se žela Vpisati v večerne tečaje za stenografijo, italijanščino, slovenščino, srbohrvaščino, angleščino, francoščino in nemščino, dobe pojasnila pri prof. Narcisu Smidichenu v ul. Ireneo della Croce 9-IL od 18. do 20. zvečer. V četrtek bodo zaključeni vpisi v tečaje za stenografijo, slovenščino, srbohrvaščino, angleščino, francoščino in nemščino. Izleti CAT priredi izlet na Mangart dne 5. oktobra. Odhod ob 5. urj zjutraj. Izlet x Lstro s postankom v Novem gradu in Umagu. Odhod ob 7. uri. V Dolomite prired; izlet športni krožek Strojnih tovarn z avtomobilom. Odhod v soboto 4. oktobra ob 13. uri, povratek y nedeljo zvečer. Vps in pojasnila pri tovarniškem odboru. Mednarodni odbor za pomoč otrokom Na ladji «Rosario» bo prišel te dni v Trst predsednik mednarodnega odbora za pomoč otrokom pri 5+N. S seboj vozi tovor mleka v prahu za razdelitev v Srednji in Jugovzhodni EvrOp'. Enak; tovori so na potu tudi v druga pristanišča. Odbor bo skušal preskrbeti dodatne obroke za otroke, doječe in noseče matere v dnevnem iznosu okrog 244 kalorij, za dobo šest mesecev. V program Je vključenih 12 evropski držav, ki so pooblaščene za razdeljevanje pomoči. Odbor bo v raznih deželah imenoval svoje nadzornike razdeljevanja. Vsi obtoženci oproščeni «na sladkorni razpravi« Včeraj zjutraj se je končala sodna razprava proti soudeležencem tatvine Unn-inega sladkorja. Ker se je obtožn ea naslanjala samo na protislovne izjave tatov, ki so bili že obsojeni na prejšnji razpravi, je sodišče oprostilo vse Obtožence. Za ta korak se je sodišče odločilo še iz razloga, ker baje obstoja dvom, ali se Je res izvršila tatvina na vlaku 8717 ob določeni ur! 26. avgusta lanskega leta. Dvomimo, če je ta korak sodišča opravičen, posebno glede obtoženca Soldana in Rizzija, kajti proti njima so obstojali težki indici, k: so jih ves čas med razpravo spravljali v dokaj slabo luč. Italijanska gospodarska delegacija v Trstu Zav. obveščevalni urad javlja, da bo prišla v Trst posebna italijanska gospodarska delegacija na razgovor s predstavniki ZVU. Razna jutranji in popoldanski razpra- pravljall bodo q začasnih sporazu-v! Njegovo pričevanje pa se je se- ™‘v -*-1 ■ stojalo iz nekakšnega poučnega pte- iz Sv. Jakoba ter iz Lonjerja. Program je bil resen in zelo raznolTt; navzoči so večkrat zahtevali, da mladi Igralci ponove svoje točke. Vendar pa bi pripomnili, da bi se v bodoče izognili dolgih izvajanj, kor velikokrat krajša in dobro pripravljena stvar več koristi. Poudariti pa moramo, da je prireditev popolnoma uspela Ul da bi si želeli še več takih nastopov. Ob tej priliki so nabrali precej prostovoljnih prispevkov, ki jih bo odbor uporabil v korist naših s!ro-mašnlH otrok. Kljub temu da je b poročila. 13.00. Vaški kvu Ritmična glasba, 13.55. jiri . ba. 14.15. Zgodovina ■%. 14.28. Citanje sporeda. glasba. 18.00. komorna g pol’ Slovenska literatura. 1®- ’ o* mazurke. 19.00. Mladine 19.30. Lahka glasba. časa in poročila. 20.00. S* go® j listi. 20.12. A. Hakaturian- jjo r za klavir. 20.45. Zgodo e davanje. 21.00. Ruske 21.15. Ze veste? 21.45. J, lata: Robert Repini o■ „ Beethoven: IV. simfo^d Lahka glasba. 23.15.,^^ m poročila. 23.30. Citan 23.35. Polnočna glasba, oddaje. KIN0PRED5TA^j| ROSSETTI. 14.30: ni)ta», Norma Shcare , Power. an1'* /i FENICE. 15.00: «Mlater tuje v Washington», «• j Rojstva, smrti, poroke 28. in 29. septembra 1947. se je rodilo 12 otrok, umrlo je 11 ljudi, porok pa jc bilo 10. Tramvaj in štednja z elektriko Zaradi štednje z elektriko, ki jo je, ukazala ZVU, bodo tudi tramvaji odslej dalje vozili bolj počasi. Vendar bodo le v manjši meri skrčil; svoj obrat, Najvažriejše spremembo so sledeče: Proga št. 3 bo vozila od S.30 dalje samo med Rotondo del Boschet-to in trgom Venezia. Filovia A bo vozila med Goldonijevem trgom in Sv. Andrejem z odhodom z Goldonijevega trga. Po 20.30 uri bo tramvajska r.luž ba skrčena za prage št. 1, 2, 6, 7 in 8 za približno 50 odstotkov, za proge št. 3, 5, 9, 11, A in B za eno tretjino. Prvi in zadnji odhodi ostanejo v glavnem neizpretne-njeni. / cin vanj a. Ves čas je sodnikom razlagal, kako funkcionira prehranjevalni urad In izdajanje živilsk-h nakaznic. Razprava se nadaljuje danes. mlh glede dobave raznih potrebščin Trstu pred prihodom guvernerja in o osebnem in blagovnem prometu preko začasnih meja. ZVU je povabila Jugoslovanske oblasti, naj bi tud. one poslale podobno delegacijo v Trst. Prosežani na Bledu Prosečani smo zelo zadovoljni, da sp si po tolikih letih končno vendar enkrat lahko ogledali pr.rodne krasote Blejskega in Bohinjskega Jezera, slapa Savice in Prešernov dom Izlet je organizirala ASIZ7. in je zelo dobro uspel. Udeležilo se ga Je 120 Proscčanov. Bill smo razdeljeni v trj skupine. Odpotovali smo iz Trsta v treh zaporediVh sobotah proti Ljubljani, kjer smo obedovali v najboljšem hotelu. Po kosilu smo odpotovali na Bled, kamor smo prispeli ob 17. url. V nedeljo smo obiskali še Bohinjsko jezero, slap Savice in Prešernov dom, zvečer pa smo krenili zopet domov. Povsod smo bili prisrčno sprejeti in izvrstno postreženi. Vsi Izletniki se iskreno zahvaljujemo organizatorjem uspelega izleta, avtobusnemu podjetju Zahariji ter pr faznemu tovarišu Vodji za njegovo vsestransko skrb. Nabergoj Olga ...OsvoJl c J. Stevvart. ALABADA, 16.00: pada*, Gary Cooper> .0: KINO OB MORJU. 'J ksauder Levski*. S0'’!, g1 delo, režiral E:sRn® -J igralec N. Cerkaso^- .j. FILODRAMMATTCO. J3' i0 F lajka*, Nelson Eddy Massery. . IT ALI A. 16.00: «Veliki n)° Ladd in Loretta Vou^jj^ IMPERO. 15.30: j Zanzibarju*. tre Pf.ri GARIBALDI. 15.30: .# CENTRALE. 15.00: nih»- _________________ ---------------------- Odg. urednik DUSAN^ri^,r! Tisk Stabillmento MALI OSEBNO IZKAZNICO t. jg. kumente na ime AuS Rojan, Case Sparse bila ter jih proglašamjjS- TOVORNI AVTO 4-tonski, v odličnem g.I i> Trst, garaža ul. Mo’1’ + Vsem naznanjc'1 , .j,, K + ' vest, da nas Je v ^pdj11 jj Primorska proslavlja*0,, nenadoma zapustil naA,.ic ^ oče, stari oče, brat, -1 jjjf tov. Maksimilila° A Njegovo trupioJ,P°i‘va kraju. , Obenem se najtopEjI 0d mo vsem, ki so nam v dneh žalosti. , Trst, Skrilje 22, 9. G Zalujočedr^- SLOKAR !h KRZNA*ja Ziliofl KfifZl VSK VRST N Ji1 PLACILNB Ob*J ^ >■ , TRST, ul. Trento l1