Lefto BX.p **©*¦ 9 Gelje, sobota 22. januarja 2327. Poštnina piočans c gatouiiii. v tos*e&, L«*•**«* In Stane ineseüno Din T — z'a jnozemstvo Din 20*—. I Oin. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 1G.666. Srossmayerjeva ulica 1. pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Ogta^i ipo tnrifu. Telefon int. Stev. 65. Izredno lepo obiskan shod. — Krasno uspelo zborovanje. Otvoritev zborovanja. V sredo, dne 19. t. m. zvečer je slovensko Celje zopet na imposanten način manifestiralo svoj narodni na- predni značaj. Shod celjskih narodnih volilcev, ki se je vršil ta večer v mali dvorani Celjskega doma. je neizpod- bilno dokazal, da tvori slovensko Celje mogočen, nepremagljiv tabor narodno zavednih mož. Mala dvorana Celjskega doma je bila nabito polna pristaSev Samostojne demokratske in Narodno socijalistične stranke. In prlSlo je celo nekaj takih, ki se v tern izrednem slučaju odtujujejo svojim strankam. Zastopani so bili vsi sloji, ki so nudili pestro, harmonično sliko por-olne enot- nosti. Sijajno uspelemu shodu je priso- stvovalo blizu 400 volilcev, ki so spremljali izvajanja posameznih go- vornikov z burnim odobravanjem in viharnimi ovacijami. Shod je otvoril ob 20 30 g. dr. Kalan. V svojem otvoritvenem govoru je dal izraza zadoščenju in veselju nad sijajno udeležbo, ki je porok, da mora narodna ideja v Celju tudi to pot zmagati. Nadaljeval je sledeče : «V devetem Jetu osvobojenja smo doživeli v Celju, na teh starodavnih tleh na- rodnostnih bojev, da se naši krvni bratje vežejo z naäimi narodnimi na- sprotniki. Ta sramota je tem večja, ker smo jo doživeii tudi od onih, ki smo jih pred kratkim bili vajeni -čislati kot narodne Ijudi, od onih, ki so pred dvema letoma pri občtnskih volitvah stali z naITi1 rarno °b rami v t>oju z nažimi dednimi sovražniki. Zapeljal jih je pohJep po gospodstvu. Tako do- Življamo v devetem letu osvobojenja, da se vrše vclitve v popolnoma gospo- (jarsko zasiopstvo zopet v znamenju nacijonalnega boja, ki je tako ostuden, kakor ga na vroCih celjskih tleh še ni bilo. V Avstriji se Slovenci ne bi bili vezali z narodnimi nasprotniki. Sedaj se vežejo z Nenici Ijudje, ki ne poznajo narodnostnih bojev v Celju in ki občini nikdar niso nič koristili. Pri teh voli- tvah se odloča vprašanje celjske občine in vpraSanje narodnega Celja. Doživeli smo žalostna razkritja pri nasprotnikih. «Cillier Zeitung» je pisala, da se veže z drugimi stranka, ker bodo v narodnem oziru postopaie z Nemci drugače kakor mi. Nazi slovenski bratje so prodali Nemcem naše narodne interese! Kdor voli Ijudi, katerim je sodnijsko doka- zano verolomstvo in politično izdajstvo, ponižujesamegasebeinjesokrivfelonije. Pri teh volitvah našim nasprotnikom ne gre za gospodarska vprašanja, temveč za to, da pridejo do narodnost- nega stališča, ki jim ga je zgodovina že odrekla. Nikdo, ki ljubi svoj narod, ne bo oddal svojega glasu drugarn, kakor v 4. skrinjico !« Govor g. dr. Kalana je spreiel 2bor z navdušenim odobravanjem. Predsednik shoda je nato podelil be- sedo kandidatu narodnega volilstva za mesto Celje g. dr. Božiču, ki so mu zborovalci ob njegovem nastopu pri- redili dolgotrajne, viharne ovacije. « * * Kandidat dr. Božič govori. Kako je prišlo do volitev. Obstoji sicer običaj, da se kandi- *lati za kafce volitve predstavijo svojim .vioiilceim, smatram pa, da lahko ta 6bi\~ raj opustim, ker je moja aseba in moje delo vsem Gedjanom tako dubro xnsvno, kakor je znano mišljenju im delo mo- jega namestnika Ivana Rebeka. — Pri^ moraai sem pa za.vzeti na:kr;i:(ko stnlisiV nasproti drugim stra.nikam. ki v volilni borbi za poislanske mandate v oblastno skupščino nastopajo, in raizja,sTiiti dieio- krag ablastni'li süTupscin. da so na ta način prepreči desorijjentaeiija narod- nega volilstva v Celju in okojk'i. Vidovdanska ustaiva piredvideva siicer cen.t.raliizaieijo uprave, določa pa tudi v gotovih smereh deeentralizacijo i-ste in prepiušča neke paaioge posebno v gospoda;nstvu siaimoupiraivi v oblastih in srez-iih. Na podfaigi i'le:na 50 uistave je vsled tega izsel zakon o oblastni in sirezki upravi od 28. aprila 1922. Ta zakon hn s torn tudi Uistava .saiiia jr OiStala n.a pa.piirjui, ker se niobena via da ni nnogla odlocirti za oblastne volitvt1 in za sklieanjc ttT konstitaira.uje clblast- niili skmpščin. ¦— Tuidi vlada tt. \\. je za- vzemala oidkloni:li se Jiaj iLstvarila za Slo- venijo, v kateri bi seveda imeJi zastop- niki to stranke vbo moe, tako, da bi mo- gi'i tako avtonoarmo in zi/vljenja ne- zmozno tlezeliico mrediti popolnoma po vzoru katoliskih provinc. Bolj se je čuditi nastopu N. R. S., ki si je pridobila, ko je nastopala s svo- jim ideelno dobro zasnovankn pro^ra- moTii, va\ nokla,sti z Nemci. Te voJMne zveze pu^auiczniti o.biast- nH] organi&vcij radikalne stranke z NeiiK-i so le i-zraz vladoiilepnosti, ker le organiicacije vidijo, da same ne mo rej,o priiti do moei, hočejo pa na vsak n-M-lvi VÄij iwko mac v politiionem udej- •^voivnnjiu doseči'. Sovraštvo proti Slovencem. — Hudi narodni boiL Kakor SLIS tako vddi Narodno radiikalno stranko v zvezo z Nemci iz- klju€iio le sowraJstvo do S. 1). JS. in na- rodnih socijalcev, ki so si znali s svo- jirn iiacelmirn in znacajniun nastopom priboriti spostotvainje volilstva, posebno spostovanje razinmnistva v glavnih se- dežih njidiovih organiziicij, v JVlairiboru in Gei'ju. Zveza z nem&ko stranko je z ozi- r.om na naze narodne bo.jie, ki smo jih z Nemci imeli, ter iz državnega in go- s])(xlarskega vidika nemoralna hi pred- .stavlja iKdajstvo nad slovenskim Ifjud- stvom in državo. SponmAti' se je treba, kako so na- ^topali Nemi'i nasproti Slovencem ta- krat, ko so imeli v državni in avtonoin- ni uipravi tear v sivojem gospodarstvu viso moe v svojih rokah in ko so se Slo- venci, katerim ta naša zemlja po vscjj pravkn pripaida, začoli sole probujati in razvijati. Za vsak košček pravic so se morali naši predniki in njih naaled- niki v tein boju z v;so žilavastjo bor it i in pridobiti svojemu narodu dirobtinico zii clTobtinico in. so moraili te dro}>tinir ce nai-avnost izlrgati iz krempljev vse- mogocnega Nennstva. — Vkljmb delav- nosti rodorjubov je osvobojevanje na«e- ga naroda le počasi napredovalo, ker so se Nemci posluževali ne le svoje pre- moci v ui'adu in v javnem življienju, ampak so nastopali tudi s surovo silo, katecro so moraJi čutiti posebno vsi oni, ki so stali v tem boju v prvih vrstah. Ves trud napi'ednih rodoljaibov hi s»e bil skoraj gotovo izja-lovil, ker so iineli Neinei eez ozemilje sedanje ma^iborske oblasti svojo mrežo postojank že tako trdno zveza no, da bi niti najhujsi. ad- por slovenskega Ijiidstva ne zadostoval za O9voboditev>. Stebri za mast z Diuia- ja preko slovenskega ozomlja do Trsta in jaidranskega morja so deloma že stall. Nemški je bil Maribor, neimka Sloveniteka Bistrica. neinške so bile Ko- njdee in Poljčane, Vitanje, nomSko je bilo Gelje in Laško ter ob Savi Brežice. Ob Dravi, Miislim.ii in Paki so bile nem- ške postojanke zapored z glavnim opo- riščem v Slovenjgradcu im Šoštanju. Nemiška je bifla Gornja Rad^ona, Lju- tomer, Ormož in Ptuj, a Rogiaška Sla- tina bi naj tvorila nernško zvezo med !Ptuije.m in Brežicami Nemci so dobiü trgo\rdno, obrt im industryo v svoje ro- ke, razvoj slovenske trgovine iin obrti je šel prepočasi. Ako bi bile- zmagale na vojnih poljanah asrednje velevlasti, biJo bi ob koncu vojne Slovenstvo v mariiborski oblasti na kolenih in nobe- na moc sveta bi Sloveristva v tej oblasti ne moirla rosifi prod naradnim pogi- noni. Nemci po prevrafe, — „Siovenci" jih podpirajo. Po prevratu so voditelji Nemcev iz Spodnje Štajerske izginili, ostali so v naših krajih le oni Nemei, ki v narod- nostnem boju niso stali/v prvih vrstah. Pa tudd ti niso pozdravili ustariovitve nove d,ržave, Jugoslavije, ampak so stali ob strani s tihim upanjem v sreih, da &e vendar tok časa otme eelo Koro- ško in celo ozemlje mariborske obla^tii tjia dol do Save za Nemrivško Avstrijo. Ko so uvideli, da jih to u pan je vara, se niso postavili na edino pravilno sta- ILšče enakosti z drughni državljani no- ve kraljevime, kakor to želi Sam. dem. stranka, ampak so se izločlli iz te skup- nosti kot narodna manjšina, ki skusä po svojiih zvezah doseči. da se ta manj- šina v svetovni politiiki kot taka priznai ter jej da zaščito modnarodna institu ei ja društva narodov. S tem hoeejo na- prtiiti naši državi jerobstvo, katerega naša držaiva ne more prenesti, ker nemškiih manjšin, ki bi priMe pravno kot take v uipcštev, v naši državi spToh ii i. Sedaj pa pridejo voditelji organi- zacij SLovenske ljndske stranke in Na- rodno radikalne stranke, da pripomo- rejo z voli In o zvezo tem v mariborskii oblasti ray.prseiniin in prlseljeinkn nems- skim državljanom do vidnega izraza njih'ovega obstoja, to je do zastopnika v maribor ski oblasti. S tega stališca je početje teh dveh stratnk iKdajstvo nad slovenskim lj'udstvoin v marLborsiki oblasti in izdajistvo nad lastno državo. Žiivim v prepriicanju, da tem vodi- telje mobeh strank prüstaÄi ne bodo slediü, ako si predoeijo moje resniene zgoiraj izvajaine uigotovitve. Narodna cast in narodni ponos bo pač marsiko- mii, ki je sicer prißtopli k teina stran- kaana, branil nastopati v korißt Nem- stv'u, ki jie še pred nedavmmi casom. tlačilo in besnelo proti nasemu ljud- stvu. Pasebno se mi zdi nemagoče, da St ran 2. »NOVA DOB A« Štev. 9. bi niogel volilec, ki je bil nekdaj ali jo še član naših narockio-obrambnih dru- stev, Sakola in Jugosl. Matice, zagre- siiti tako izdajstvo nad lastnim naro- (lom ter ,s tem saimega sebe izključiti iz dobre narodne družbo. Smatram za no- mogoce, da bi mogel kak Gorican in Primorec ali kak Korošec, katerega bratje in sestre so pod tujeevo peto in se morajo boriti za svoj obstanek itn za svojo narodnost, biti tafco zaslepljen, da bi ne uvidel, da podpira — ako voft liisto združemih. Nemcev, klerikalcev in radikalov — sovražniike, ki so tudi so- vražniki njegovih svo.itW v neodreše- nili pokrajinah, ker bi s takim posfo- • panjem odoihraval že vnaprej enako zvezo lastniih svojiiih ljodi v neodrašenih pokrajinah z iitalijanskkni fašisti od- nosno z nem&kimi nacijonalci. Škoda za gospodarstvo. Grd način boja. Povdarjal sem, da je taka zveza nemoralna tudi zaradi tega, ker ško- dnje našemu gospodarstvu iin nasi sa- mobitnosti. Že sediaj se naiSe gospo- darstvo le s težavo razvija, ker mu de- lajo nemški sodrža,vljani skoraj nepre- magljivo konkurenco in kor so vedno še zveze med nemškimi gospodarrskimi' krogi ter Avstrijo im NcniSko državo zelo tesne in za naše Nemštvo zelo plo- dovite. Ako se da Nemcem udetežba tud;i na poliitični moci, nam bo gaspo- darsko napredovanje še težje in ovire bodo šo veeje. Tn vendar je treba. da vsatkoga. Juigoslowna preveva misel, da mora biti zemlja, na kateri smo titsoc ilet in več nastanjeni, in ki je naša, bit« tudi v resnici in izključno naša ter mo- ra dati hasek nam in maišim ljudem v prvi virsti. Ne opora na nemško gospo- darstvo mora biti naš cilj, anipak osa- mosvojitev mora ostati naiš cilj ravno tako. kakor je bil ta cilj nas cilj pred prevratom. Zato veleva gospoda.rski interes vsakemu zavednemu Slovoncu. da take politicne zveze odklanja, ne pa. da jih 8 kroglico v roki pri tako važnih volitvah kakor so obkistne vofttve, pod- pira. Oi)lastne volitve se vrsi.io od na- sprotnih strank v znarnonju najveoje demagogije. No samo, da so volilce Na- rodnega bloka omalovažujc in oprav- lja, se vrhutega izrabljajo zoper Samo- stojno demokratsko stranko in Narod- no-socijalno stranko dogodki in stvari, s katerimi nitmate ti stran.ki nobeno zveze. Radicevci in klerikalci so se v tern pogliedu poslužili poloma Slav^en,- ske banke, da agitirajo proti nnpred- nim voliTcem, češ, organizacija SDS je kriva tega poiloma. Ysak razsoden clo- vek ve, da to ni resnično To vedo tudi tisti, ki iz demagoških ozirov te laži propovedujejo. Kajti Sla.venska banka je bila v zadnjib letih pod vodstvora Länderbamke iin TrbovelJKke pT'-cinogo- kopne družbe, ki sta iineli v tej banki iakljucen vpliv in ki ste posle vodili po svojih zastopnikiJi, ki nosite torej za ta polcwn popolno odigovoraiost. Ako je pa posamezen prkstas naše stranke v tern pogledu kaj zakrivil, je to njegova pri- vatna zadeva, za katero mora samod- govarjati; za tako krivdo organiizacija stranke ne more biti odgovorna, kakor ne more biiti odgovorna SLS zanobroj- ne zlocine svojih pristašev ali Narod- no radikalna stranka za številne ne- korektnosti svojiih pristašev. Zadeva. zaradi v napredne kulturne namene dane podpore je pa tako pojasnjena, da je o tern visatka resna beseda odveč. Škodljivci mestne obiine. — Kdo je delal v obfinskem svetu ? Pristaši Narodno-radiJkalne stran- ke so vrhuitega vpletli v volilni boj upravo celjskega mesta, akoravno do- bro vedo in ve to tudi vse voJilstvo, da öo zaßtoja v delu obcinskejra sveta kril- vi1 edino le radikali sami v zvezi s kle- rikalci in Nemci. Akoravno je bil pro*- račuin skrbno izdelan tetr so tudi te tri stranke pri sestatvi istega sodelovale in ga odobravale, so zgol"j iz p oh lop a po moci in iz sovraetva do delovne večine onemogočili spro-jetje proracn/aa, s tem pa tudi onemogocile olajšanje bremen, ki jjh. je moralo prebivalstvio celjskega mesta nositi v pukrifje najnujnejšiti izdatkov. Radikali agitirajo s tern, da se nalaiga gostilnicarjcm visoka troša- rina in ponočni davok, zavajajo jih pa in vse prebLva^Uo v zmoto, ker so te troša;':'i!..> oL^tajalc že pnedssio je prisla v obcimski svet delovna večina, k' je skušajo te darvšcine omili/ti, in ker ne povedto prebivalstvu, da ne nosijo te davščme, ki je vpeljana v vseh sloven- skih mestiii in občinah, gastilničarji sami, ampak, da vkalkuliirajo te dav- Ščine v vimske cene. Isto velja glede po- nočnega davka in isto velja glede dav- ka na gostilniska prenočišča in na ra- öunske llstke, ki ni obcinski, ampak držajvni davek. Tudi te da-vvscime so uvedenie v vseh mestiii Jugoslavije ali vsaj Slovenije in ni cloveka, ki bi smatral te davšcime za krivicne, ker vsak uvidi, da jrega ustvarida ter celjsko mesto povzdigniila, je sku- šala potem. ko je uredila finance me- sta, bremen a znižati in sicer obrtniški dawk od 200% na 150%., najomninski, davek od 100% na 50%, uiitnino na vino od 357% na 320%, vodarin.o od 15% na 12% Md., pa je združena opo- zicija s svojim nastopom to bva.levred- no namero delovne vecLne obrezuspeši- la in sedaj iz same sovraižnosti proti večini celjskega prebivalstva raje vidi, da plačuije sedaj to probivalstvo yisje davke, kakor bi bilo treba, samo da za- dosti svoji sovražnasti.. Tako postopa- nje je noodpustno in se bo nad zdi'iize- no opozicijo maščevalp. Demagogue in korupcija. Dociim goni klerikalna stranka de- magogijo s svojo zakonodajno avtono- mijo, se je vrgTa Raidioe.va. stranka na učiteljstvo in uradnkstvo, ter progJaša ta dva stanova in vse uiradniištvo kot nekaj nepotrebnega in kot narodu so- vražnega, ki ni za driiigo kakor da se ga nažene iz sliiižb. Da je ta diemaigogija protiidržavna in protiknltui'im, to loh deiiia.crogov ne briiga. Cela zveza SLS, NRS in Nemžka stranka propoveduje volilstvu ravno- tako kakor radicevci. da je državna uprava v centrali in v podrejenili obla- stviJi koru'mpirana in taka, da uteg'ne spraviti državo na rob propada. — M' od Narondega bloka priznamo prav radi, da je naša uprava slaba in da- jt' v n-j.ii mno^o korupcije in dola.m.ržnosti tor nosposobnnsti, priznauno tudi, da so razmere počasi zboljšujejo, moramo pa s polni/m glasom povdariti, da nosijo za tako upravio odgovornast ravno one stranke, ki se sedaj v volkltiom boju nad to upra.vo najbolj širokoustijo. — Posebno zadene ta ocitek sedanji R. R. režim, ki {jam ujganja take korupcije, da se ni enditi, ako je uprava sliaba in si tudi podrejeni organ i marsikaj sto- rliti upajo, kar bi sicer no Mi'o mogoce. Naiša zahteva je, da &e mora ta nežim sfrmoitrilaviti in odpraviti ter da mora- jo priti na vodstvo drža.ve možje čistili Tok in vztrajnega dela, ker je le v ta- kom slučaju pričakova.ti, da se bo na- ša uprava temeljiito reformiirala in zboljšala. — Isto velja glede oblastnili samouipra.v, kjer se mora že vnaprej prepročiti, da bi »e tarn usidrale stran- ke korupcije, protekcije in samovolj- stva. Važnost obiastnih skupščin, — Obilica dela. — Interesi Celja. Ako se vrnem nazaj k našim oblaistniun voliitvain in obrastnim samo- upravajii, moram ugotoviiti, da imajo oblastne saniouprave velfk, dalekose- žon delokrog, pasiebno v gaspodarskih in kultuimiii zadova.li tor da bodo mo- gle oblastne samouprave našemu ljud- stvu mnogo koristiti, ako bodo ostale delawie in podjetne. V obmocjo delokroga oblastnih sa- mouprav spadajo predivsem oblastne fi/nance in siicer glede določanja obsast- noga praraouna im gltede uprave onili donoisov, katere namerava dati na pod- stavL zakona ohlastim država za krit- je oblastniih potrebščin. Oblastni proraču.n in viri za krit- je obhistni/h stroškov bodo prvo delo, katerega bo morala merit or no resi'ti prva pri sedan jih volitvah izbrana oblaistna skupščiina. — Bo to zelo trdo delo, ker nam manjka zadevno po- trobnih priprav in onih državnih za- konov. katere so morali u>stvariti n. pr. v Nemöki Avstriji, kjer so odkazali dol državnih dohodkov svojim deželam za kritjo njihovih potrobščin. 2e sedaj pa moramo izroči svoj protest proti temu, da bi se nalagala obfastnemu prebival- stvu nova bremena, ki bi že obstoječo državne davke in dajatve zvisaia in s tem gospodairsko krizo, v kateri se na- haja naše kmeiijistvo, obrtništvo, trgo- vkia iin induistrija, se postriJia. Prebi- valstvo bo v torn oziiru delu oblastne skupžčine pazljiao sledilo ter bo brez dvoma v kali udlnšilo vsak poskus še večje obremenitve davkoplacevalcev, Oblastna skupščinia ima v svojem delokrogu oblaßtna javna dela, kakor so n. pr. lokal'ne železnice, kanali, mo- stovi in ceste, avtcxmobilne in aeroplan- sek zvozo, regulacija potokov in hudo- uirnikov, ukorišcanje prirodmih zakla- dov itd. Tu sem spada torej za mesto GeJje posebno važna naloga regulacije pritokov Savinje in odvračanje nevar- nosti poplav po Savinji. Ker so ta dela neodložljiifva, bo morala inicijatiiva za to delo iziti takoj pri prvi priliki upo- staiviiitve oblastne samouprave iz Celja ter bodo morali zastopniki Celja in okolice napeli vse site, da se vza,mc to dolo ko( prvo v pretres in rešiitev. V deloikrog oblastne skupščint1 spa- da posposevanje interesov poljedelstva, živinoreje, vlnogradni.štva, ^ploli vsM panog kmetijstva; dalje spada v ta de- | lokrog podpiranje obrta. industrije in | zadruiništva, potem upravljanje obla>stne imovine in napravj^anje in ukoriscanje oblaistnili ekonomskih pod- jetij. V delokrog oblastne samo up rave j spadajo zadeve narodnega zdravja in ¦ upravljanje zdravilnih voda in vrelcev. ! Reševati bo moriada oblastna saino- uprava razne socijalne naloge v obla- sti, upravljati bo morala oblastne hu- man itarne naprave ter obla.stne pro metne naprave, sodelovati bo morala pri pospeševanjiu prosvete, pasebno z azLrom na strokovno izobrazbo. Tudi1 nstanavljanje in vzdrževanje hranifnic in kroditnih zavodov ter maprav za vza- j jemno podpiranje in zavarovanje in skrb za prehrano naroda ob slabih lo- tinah in elementarni.li nezgodah jo sa- in oupra:vi poverjeno. Dolžnost za^dnih Slovenccu. Smatram za važno, da bo dajala oblastna samouprava osrednji vladi nmonja. in prod logo za zadeve, ki se sicer ne tičejo samo eriie oblasti, ampak celega naroda, ker bo na ta način as- m ou prav a tudi pri centralm vladi i/ni- cijativno vplivala ter bo mogla marsi- katero dobro stvar pospešiti in ji pri- pomoči do uresni.čenja, marsikatero slabo si ran pa propr'criti ali vsaj ubla- žiti. Tekoce pasle v obl'aslni saanoupra- vi' bo vodil oJjIavstni odbor, vendar ob- drži oblastna sikupščiuia v gla.vTiiih za- devah odločilno besedo. Iz naštetih nalog oblastne uprarve lahko razvidite, da je delokrog zelo ob- širen in zelo važen. Velja torej se glede volitev z vso vnemo potrnditi in napeti vse sile, da se izvoli oblastna samouprava po na- šilh zei'jah. Naše želje pa so, da bodi Oibliastna samouprava narodna, na- predna in socijalno čuteča, ter se naj ne s-trasi v teh smereh storiti svoje ko- rako in v tem pogledu usmoriti svoje dolo. S tega vidika j.e narod.ua dolžnost v«akega inleliigenta in vsakega zaved- nega Sloivenca, da se udelezii volitev m s svoj iin glasom pripomore, da se ta- ka oblastna samouprava tudi res iz- voli. Nobeden izgovor tukaj ne velja. Disonance mod člani .stranke ali ni-ed našo stranko in ostalimi zavedni'mi na- rodnimi in rodoijubnimi ljudmi ne smejo biü vzrok, da bi se ta ali oni vo- Tilec svoji volilni dolžnosti odtegnil, ker bi tako odtegovanje od volilno dolžnosti ' priponioglo le nasprotni'm strankam do zma.ge in s tem v oblastni skupščini do udojstvovanja, katerega mi sobi in slo- veiL^kemu ljudislvu nikaikor ne želinno-. Ne s tružcem in ne z demagogij'O, ki je nasi'ma strankama Narodnega hi oka tuja,, ampak s ti'him, vztrajniin delom za udeložbo pri teh volitvah si ZMsi.guramo v oblastni skupsčini taka mesto, ki bo odgoviarjalo naži moci, na- si dolavnosti in naši sill. Beseda Ivana Rebeka. PrfsM narodnim ljudem. ;sm g. dr. Božiča nimam n Kakor samo to, da bi v si:,. . bi |äz moral njega kedaj nado1 -estovati v cblastni skupščini, vršil isto delo in po istem gospodar- skem programu, ki ste mu ga ravno odobravali. Hočem pa podati svoje mnenje o sklenjeni koaliciji rned Nemci, klerikalci in radikali. Že davno pred vojsko smo na- predni Slovenci bili boj za slovensko Celje in s tem tudi za današnjo Ju- goslavijo, — a kje so pa biii takrat naši slovenski radikali ? Kje so bili oni, ko smo si mi z revolverjem v roki delali pot do svojih domov ter škropili z lastno krvjo celjski tlak? In ono stranko, katera nam je tiste case prizadevala toliko zla, tisto stranko pritiskajo na svoje narodno sree naši klerikalci in radikali. Pa Le gremo preko tega, kar je bilo, rnorarno pa pomisliti kaj še zna biti. Vsi vemo, da pride nekoč do tega, da se bodo jekla na Karavankah in ob Soči kri- Žala in da zapoje vojni rog. In odko- rakal bo v boj prvi odred naše hrabre vojske in žnjim na tisoče prostovolj- cev, rned kateriini gotovo ne bo nob- enega klerikale«, kakor jih ni bilo v DobrudŽi in ne na solunski fronti. Ti danes kompromitirani Nernci in kleri- kalci bodo uganjali v zaledju bogve- kaj, njim ni iiič zaupati. Dokaz za to so razlidni akti avstrijskih vojnih so- di§č in pa tihi, suhi bajer Naj li kaj verjamerno ljudem kakor je zagovor- nik pokojnoga kovača Kromarja, kateri je neustrašeno pred vojnim sodiščem priznal vse, kar je govoril dočim je njegov zagovornik izjavil — kakor smo čitali v časopisih : — «Nimani besede, da bi ga zagovarjal; tarn ga imate. Usmrtite gal»? Naj li naši zasužnjeni bratje za Karavankami in cb Soči Dričakujejo rešitve od takih koalirancev kakor so slovenski radikali, katerih stranka je v Narodni skupščini in po svojem časopisju propagirala amputacijo Slo- venije? Naj !i pričakuiejo reSitve od klerikalcev, ki niti svojih narodnih du- hovnih sobratov nočejo ščititi pred po- divjanim fašizmom? Aii pa od Nemcev, kateri so že leta 1866 ob zmagi pri Kraljevem Gradcu klicali: «Deutsch bis zur Adria»? Od teh strank, gospodje s Pri- morskega, pač ne morete pričakovati, cia bi izvojevaii svobodo VaŠim bra- torn. In za to sem uv^rjen, da bo vsak Primorec glasoval za na§o listo. Govor župana dr. Hrašovca. Boj z siemštvom. Naravnost neverjetno se nam do- zcleva, da se moramo že v tretjič bojevati z našimi narodnimi nasprot- niki, ki pa niso dovolj močni, da bi nastopali sami proti nam, marveč jim je to le mogoče, ako se jirn pridruži še del Slovencev. 0 priliki zadnje občinske volitve pridružila se jim je ena slovenska stranka, a obema ni slo. Sedaj se je našla pa 5e druga slovenska stranka, ki hoče z njeno pomočjo priti na po- vršje. Razumljiv je bil pred preobratom boj z Nemci in slovenskimi odpadniki, ki so se prištevali k nemški stranki. Bil je to za nas boj, plemenit, lep, ki ga nam je narekovala narodna dolžnost. Hoteli smo biti na slovenski 2emlji neodvisni, ne sužnji ter smo hoteli priboriti naSemu ljudstvu vse pravice, ki mu gredo. Današnji boj je pa ogaben, pa ne na naši strani in ne po naSi krivdi. V prijateljskem objemu se naha- jajo radikalci, klerikalci in Nunci. Radikalna stranka je pač le u- metno v naše kraje in na^e razmere presajena. Ko bi rni marsikoga izrned na5ih radikalcev vpra§ali, kedaj in zakaj je radikalna stranka nastala, kaj je bil njen prvotni program, ne bi vedel niti odgovora. Lepa pisana družba. Naše ljudstvo bodisi na deželi ali v mestih in trgih radikalne stranke ni poznalo. Radikalna stranka v Srbiji in Vojvodini se pa tudi kaj malo briga za naže radikalce, ki se jim le bolj vsiljujejo, kakor da bi iih ona iskala in vabila, ker dobro ve, da so to večjidel ljudje brez trdnega prepri- čanja, ki so pristopili iz drugih strank bodisi iz častihlepnosti, ali pa da bi si pridobili boljše službe, spioh kaj dosegli, Cesar si na drug način niso upali dosed. Štev. 9. NOVA DOBA« Stran 3. Volite tako, da vas ne bo nikoli sram priznati, kaj ste storili dne 23. januarja 1927! Kolikokrat čujemo, da je ta ali oni prišel na visoko mesto, da je temu ali onemu bila kazen odpuSčena ali omiljena, a tega ne moremo razu- meti, dokler ne izvemo, da je postal radikal. Pri zadnji občinski volitvi je bila združena z nami in narodnosocijalno stranko ter je v skupnem volilnem oklicu z nami vred povdarjala, da mora Celje ostati slovensko in na- predno. Obsojala in proklela je stranko dr. Ogrizeka, ki se je družil z Nemci. Danes — kje je njena narodnost, kje je njena naprednost! Kdor se druži z narodnim nasprot- nikom proti Slovencu, ni več naroden in ki se druži s klerikalci proti na- predni stranki, ni več napreden. Kje bi v kakern nemSkem mestu si upala nemška stranka podati roko slovenskemu someščanu na ta način in priti s pomočjo Slovencev do zmageJ Z zaničevanjem bi se volilci obrnili od nje in za vselej bi ji bil pritisnjen na čelo pečat izdajstva ! Kedaj je bilo to mogoče poprej v Celju, ko so imeli Nemci neomejeno oblast nad nami? Kaj je tedaj pravi vzrok, da so zapustili naši radikali narodno in napredno fronto? Ni dru- gega vzroka kakor priti hočejo na ta način do večje veljave in večjega ugleda, kakor so si ga moRli pridobiti dosedaj s svojim žal večinoma raz- diralnim delom. Ma!o jim je mar, ali je to volil- cem po volji in v prid, Klerikalno stranko poznamo vsi. Pravila je, da hoče braniti avtonomijo in vero, dasiravno nam je po ustavi v oblasti, srezih in občinah zasigurana široka in dalekosežna avtonomija in čeravno vsakdo lahko vero javno \z- poveduje. Niti v soli, niti v javnem življenju se ne žali nikogar versko prepričanje. Pa ravno pristaši verske stranke bi morali biti najbolj resnicoljubni in značajni. Ne bi smeii se poskiževati neresnice in obrekovanja. Ne bi smeli menjati svojega prepričanja in svojih prijateljev od danes do iutri. Liudje, ki so danes bili tesno združeni z Radičern, jutri pa ga kol- nejo in pošiljajo v blaznico, ki so danes obsojali radikalce in njim ter njihovim voditeljem očitali najgrše lastnosti, jutri se jim pa klanjajo, kakor rntro je trebe zasesti ministrski stolec — ljudje, ki govorijo in pišejo proti korupciji, v odločilnih trenutkih v narodni skupščini pa Droti nji ne nastopijo in glasujejo, ne zaslužijo zaupanja naših volilcev. Imajo res še večino volilcev na deželi v svojem taboru; s kakimi sredstvi jim to še uspeva, to veste Vii to vemo vsi. In konečno Nemci I Niso bili naši prijatelji poprej, niso in ne mo- rejo biti danes. Čez noč niso mogli spremeniti svoje nravi, tudi nikdar ne bodo. Sovražijo pa najbolj dernokrate, ker hočejo v prvi vrsti ohraniti neo- madeževan naroden značaj našega mesta. To so tedaj člani one me^ane družbe, ki stoji proti nam. Vsaka stranka zase je preslaba, tudi dve stranki ste še preslabi, vse tri Si pa mislijo, da skupno vendar ne moreio propasti, Je to dokaz lastne slabosti, na drugi strani pa priznanje, da smo močni in polni ž vlienske sue. Povod za žalostno koalicjo. Volilci se morajo vpraSati, so li imele te združene stranke kak upra vičen razlog. da so stopili v tako sramotno zvezo. Na zadnii občinski s ji so nphov» zastopniki za vzrok, da n m polom Slaver.ske banke, ^eš cJh j«- imela Mestna hran Imca pri Sla^nsk banki naloženo vtčjo vsoto, i b baje lzgubliena, tako da b" mma •* Mestna občina na sznubo ;nnič n. Zdhtevah so nara-HOšt, d* r i ,j vsi clam ravriatel|stva Mesine hinnu nice odstoptli In da obi^ivk prekhče svoj sklep Kltde d-u;> Mohorja. Bilo je jasno, da ta dva razloga nista mogla biti odločiina za nph nastop. marveč da so že morah dolgo čakati na primerno priliko. Kar se tiče družbe Sv. Mohorja, občinski svet sploh ni bil pristojen dovolili koncesije ali ne, ker je to stvar druge oblasti, marveč bil je samo vpra.'an, ali je potreba podana, da se tiskarna prenese v Celje. Večina ni bila tega mnenja b enostavnega razloga, ker itak obstoječe tiskarne komaj že izhajajo. Večina od svojega sklepa ni mogla odstopiti, bilo bi nečastno, da bi na ta način zlezla pod klop. Slepomišenje s Slavensko banko. Kar se pa tiče Slavenske banke, ni občinski svet bil v nobeni zvezi ž njo. Mestna hranimica je zavod zase ter jamči samo mestna občma po pravilih za eventualno izgubo. Mestna hranilnica je imela, kakor tudi mnogi drugi zavodi, del svojih rezerv naložen pri Slavenski banki; cele rezerve ne more irneti pri enem in istem zavodu. Zavod je vedno veljal kot dober. Znano je bilo, da so Trboveljska družba, Länderbanka kot delničarji v veliki meri udeleženi. Znano je bilo, da so imele premožne nemške stranke, ki so sedaj izgubile težke milijone, svoj denartam naložen. Nikdo ni od daleč rnislil, da more banka propasti. Je naravnost brezvesino članom ravnateijstva ali celo mestnim odbor- nikom v tern pogledu kaj oČitati in govoriti o korupciji, kakor da bi ob činski odbor ali Clane ravnateijstva zadela tudi najmanjša krivda pri tern. Na volilnem shodu, ki ga je sklical dr. Korošec pri »Belrm volu«, ki ga je vodil dr. Ogrizek, in na katerem je govorii prof. Cestnik, dr. Goričan pa molčal, se je na grd način skičaj Slavenske banke izkoriščal proti naši stranki. Gospodje so pa pozab'ii povedati. da so nalagali pri Slavenski banki tudi izrazito klerikaini zavodi, dalje to. da je kand dat zcJružemh nasprotnikov dr. Ooričan sam clan raviiatei|stva, da je vedel in vedeti moral, da ima Mestna hranilnica naloŽen del svoj.h rezerv pri Slavenski banki, da pa ni nikdar niti besedice zinil, da bi to ne bilo prav, da je nevarnost pri Slaven- ski banki in da bi bilo treba denar dvigniti. Kako se naj tako postopanje s pravim imenom označi, o tern naj premišljuje javnost, naj premišljuie vsakdo, ki ga še ni strast vsega pre- vzela, tako da ne more več jasno, pravilno in pravično soditi- Za mestno občino gre. Stvarni razlogi tedaj niso vodili radikalne stranke, ko je stopila v zvezo z drugima dvema. Radikalec dr Goričan, če bi res vstopil v oblasfni zbor in ne bi takoj svojega mesra odstopil prof. Ostniku, bl bi tarn brez vsake vHia>/e in se veda pod vplivom kler'krilne večine. Njtgovega prcgrama sploh Se nikdo ni shsal. Da pa Nemci in kleri- kaici brez obliube in br^z nasprotnih uslug se gotovo mso hoteli združiti z radikalno stranko, o tern mkcio n^ dvomi. ObijubUi so iim radikali za (o da hočejo ž ni h pomoč|o razbiti ubc'no "» med seb'») razdehti večmo v/ pri hodni»-rn občmskem s^etu. Dosedai ie bilo zastonstvo ceij- ske^d mesta po s^op vrfmi z;»res naciion^lp.) in naprt-dno. Da ne b' veC v riai)re| muylo del«» .1" v nnctj<» namem vmisln, 7/A ,;, h'—in-l. !M me, ¦la '» v<1 m gh, h r. x a td n( 'kinM M.-nk- . K uiikai^i b' ,e moiMii v .-.akrm \pr^*an|ii k|er bi b iO trt-na kii/.aii oacjj'-fiulni m iiijp/f.Ji1' znaC,j| mesr-, nokivin iM »I" Cl I'I ^vr-g.i rnoža K „:,A >i<111 ;¦< ditse 1 (lor - can in njegov namestnik prof. Cestnik v javnosti in kaj na drugi strani dr. Božič in njegov namestnik Rebek? Dr. Božiča poznate kot dolgolet- nega poročevalca v vseh finančnih in gospodarskih zadevah poprej v oko- liškem, sedaj že 6. leto v mestnem občinskem svetu. Pri vsem, karkoli je občinski svet dobrega in lepega ustvaril — in tega je res veliko povsod on sodeloval. Obvladal je vselej vse težave in je naSel pravo pot, da se sme sedai ponašati občina z lepirni uspehi; vse to pa na način, ne da so se nalo- žila prevelika bremena občanom. Že čut hvaležnosti nam vsem nalaga dolžnost, da volimo njega. Niegov namestnik Rebek je znan bojevnik na narodnem polju. On je človek — ki je začel brez imetka ter je samo s svojo pridnostjo in po- štenostjo si ustvaril svojo sedanjo eksistenco. On ima premnoge bridke i/kušnje iz one žalostne prej5nje dobe, ko so še brezobzirno vladali Nemci v občini, on je že takrat delal, ko nas Slovencev sploh niso poznati hoteli, ko onih mož, ki sedaj v ospredje silijo, niti še ni bilo v Celju in jih nikdo ni poznal. On zasluži ravno tako naSe spoštovanje in priznanje. Radikalce prezirajo celo pristaši. Rekel sem Že poprej, da radikalna stranka v Celju in sploh v Sloveniji kaj malo pomeni in da se radikalci tarn doli kaj malo brigajo za naše radikale, posebno ne takrat, kadar bi bilo treba kaj doseči za na5e kraje, kar ni onim po volji. Vsi vidimo, kako ie potrebna nova stavba okrožnega sodiSča. Sedanje poslopie je naravnost sramota za naše mesto. Po dolgem prizadevanju se je posrečilo naši justični upravi do- seči, da se je postavil prvi obrok za novo stavbo v proračun. Radikalci so nn s (jotnoč)o Radičevcev ta znesek kiatkomalo črtali in mi bomo Se naprej gledaii, kako poslopje razpada. Ne vem so li naSi tukajšnji radi- kalci na to sploh mislili — Če tega niso stonli, ie to slabo znamenje — ali so kaj stori/i v tern pogiedu, pa ničcsar dosegli, kar je ravno tako slabo znamenje za njih ugled in veljavo. Je n?5a dolžnost tedaj, da sto- pimo vsi, ki nam je blagor mesta na sreu, prihodnio nedeljo na volišče ter oddamo vsi svoj glas za naSega kan- didata in niegovega nameütnika. Povzdignjemh glav in z mirnim sreem to lahko storimo. Prepričanje o vzvišenosti naSih naČel nam daje moč, da bodemo tudi ta napad prestali, v svesti si, da smo se borili za dobro stvar in da izdajstva ne poznamo. ¦ * *: Globok dojem shoda. Vse govore je sprejel zbor z bur- nim ploskanjem in prisrčmm pritrje- vaniem posameznim govornikom So glašanie je bilo včasi tako viharno in dülgotraino, da so morali govormki svoje govore večkrat prekiniti, da sr je vihar navdnšenja in pntnevanja polegel Ko je g dr. Kalan ob koncu shoda končal svoj zakliučni nagovor 7. besedarm: «Naj bo v nas vseh tisti ogenj in tista ideia, ki nas )e prevarala pri zadnjih občmsk h volitv;ih. da ubra nimo naval naših narodrrh nasprotnikov, nomnožemh z narodmmi iz^Jajicami I Bod-mo tt dni vsi agitatoin, ka|ti pri teh volitvah se odloča usoda cel|skega mesta in cei|ske občme! Ži^elo narodno C' lii !» se )e zopet dvgmlvhnr nav- iiuSenja, ki ie trajal ve<* mmut. Slovfnsko Cflje ie /.oper na vel časten način ma ri'festiali) svo| narodni značaj, ki ga hoče ohraniti na veke. VrvA 41 hti v Olju Slučnino ie pnšel te dm v na-e lok-,- .-. ! -,i>».e «Deutscht' Wxchi» uj t* r, i 44 ir-t1 it^^ila r^ivno Tako p oti i"^č^ a n i-.)edn ca 1 C ' . /, čanka se vidi kaki> <¦ jfii.v,ti Nemo tak'ar proti riH^frru jez ku m ga imenovžtli «druiii Jtž ) > », dočnn b1 seJaj ko je pri na> razsejamh Ie Še nekoliko tisoč nem- škutarjev in Nemcev, radi imenovali naSo deželo dvojezično in Steli sebe za narodno manjSino v smislu medna- rodnih dogovorov. Podaj-^mo članek v prevodu: Celje, 30. rnarca 1883. Kako se je rodila potreba po drugem dežtlnem jeziku. V Sirših krogih je §e malo znano, kako so vtihotapili sloven-;ki prvaki na Sp. Štajerskem na soriiSča «alpsko hrvaSčino» (d^s Alpencroatische) kot drugi deželni jezik. Zanimivo je spo- znati krtovo delo teh gosfodov. Že leta vpijejo in javkajo v drž. zboru in deželnih odborih, kako se slovensiko ljudstvo tlači in zatira. Po- četkoma se jim je sker prav malo verjelo, vendar so s tern dosegli, da so začeli naši zastopniki na Dunaju in v Gfiidcu to večno jartixovanje upoŠte- vati ter so že pod Auerspergovim mi- nUtrstvom izposlovali slovenskemu je- ziku dostop na sodiSča, ne da bi se popreje pobltžje informirali o razmerah na Sp. Štajerskern pri sp. štajerskih zastopnikih, ki so pripadali ustavni stranki. Vloge slovenskih prvükov so bile razdeljene sijajno: VoSnjak, Zarnik, Pokiukar in Hermann «stiessen m die Jammejtrompete», drugi pa so delali in rovali na skrivnem. Tern zadnjim pripada tudi celiski odvetntk dr. Jožef Sernec. Ta je takoj po svoji nastantvi v Celiii z rekli, da je pisan v hrva^čmi. «Za hudiČa, ali naj se vozim v Zagreb, prestavit dopise, ki mi j'h dostavlia pisarna dr Serneca v Celju?» Dopis Stran 4. *' A P •'"¦¦ r' \ ' Stev. 9. je nastopil pot po c?li sodniji in končno se je ujcofovilo toiiko, da ie listina neka odstopna izj?iva. Slučamo ic priSel na sodnijo pisec te iziave, neki konci- pijent pri dr. Sernecu, in na zahtevo kmeta, da mu izsiavi cesiio v nem- škem jeziku, je ta odločno odklonil, češ da je odstopnica zahtevala izrecno sestavo odstopnpga pisma v sloven- skem jeziku. Vsekakor je nezaslišana krjvica odkloniti osionarju sestavo odstopnega pisma v nemš' em jeziku. Kakor temu kmetu tako se god: vsemu slovenskernu ljudstvu na Sp. Stajerskem. Slovenski krnet je pre- mišljen, gleda v vsaki stvari samo na lastns koristi, ni sentimentalen in ima kaj malo ra2urnev#n|a 7.a p;iris';ivistična stremljenja svojih prvakov. On zna ceniti vrednost znanja n< mšk^a jezika in ie jasno, da je popolnoma neres- nično, Le ti prvnki natolcujejo in la- žfjo vladi, da zahteva nvedbo sloven- skega v urad in Solo slovenski narod. Kakor je v navedenem slučaju izstavi! dr. Stjrnec za dra* denar proti volji kmeta osijo v slovenskem je- ziku, tako hočejo ti lažni prvaki v Skodo slovenskega kmeta vsiliti slo- venski jezik v Solo in urad. Toda že se ie z:;či-lo ,r;a ivibudo liberainega lista «Kmetski piijaU-lj» slovenskemu kmetu svitati in ni več daleč do tega, da pokaže tern nesram- nim, lažnjivim prorokom vrata». Danes, ko zopern veter goni na§ coin zopet na vode, katerih smo se komai rešili, pa se nahaiajo med na- §imi ljudmi samimi osebo, ki pornagajo s svojim delom r.emškiitarjem, da bi priSli do presnje moči in oSabnosti in obrnili razmere sebi v prid. SkPinjica nsrodnlh volilcey shod se je začel šele po pol devef.iih z otvorMvenim govorom predsednika in ob dewtih jc konec tclefonsike zve/.e / Lgubljano. Tr«niran.i lažmjivec v »Slo- vencui« pa ve natanko, da je bii'o vse skupaj — veliika polornija. Ce bi tako ostvwl.no lagal kak zavržen liberalec — vrag jnu ri-aj jase grdo dušo! — Ampak če ima tako malo moraile človek, ki cr- pa viso svojio čiiidavito moe iz svojie ve- re, je pa to žalostno za;iij, za vero in za Liist, ki si da tako streči. c PRIMORCEM IN K0R0ŠCEM! Prejeli smo: »Letak pod goirnjiin na- slovom, kalerega je izdala tukajšnja NSS in ga je že v prodzadnji številki ponaitksnila »Nova Doba«, dop.isniku »Slovemca*« lie da spati1. Otepa okoli se- be na vse sbrani, sumniči pavšalno in po S'voji navadi treso laži iz rökava. — Vprašamo pri tej priliki gospoda do- pi,sJiika, da-li mu je kaj z.na;no, kako j-e biüo l'eta 1915. in 1916. v Brucku a. d. Leitha? Li-nil tarn nek do beguncem na- lTuenjoni živež na vozovi'h pašiljal na, Dumaa, beigurtioi pa so morali stradati?! A ko je bid na.povedan obisik neke voj- vodiinje, ki se je zainknala za staJije tell revežev, in je bi'lo razglašeno, da se naj v pisarni javi, kdor inna kakšno prož- njo ali pritožbo, se je oglasilo 92 žensk in staJČkov. Bili so za.sliiisa'nd, bil je spi- sa.n zapiisnik, potem pa so bili vsi ta- koj nekam črez noč od\edeni x neko klet. kjor so bili zaprti, dokler ni voj- vodinja odpotovaJa,. In vse je bilo v re- dU. Ko bo prisel na ta vprašanja odgo- \)0T, borno o stvari še naprej govorili.« c VOLILGI! Volilni imeniki se še lahiko vpoigledajo, Vsa navodila in po- jiasn,i'ra se dajejo volilcem iše a- petetk in soboto zvecei* od 6. do 8. nre v poseb- ni .sobi1 gostikie pri »Jeleinii«. Kommr ni kaj jasno,, se naj v tem času tarn Ziglasi. slopju v Aleksandrovi, Klavni, Matija Guibca, KoAaški im AskerceA'i ulici ter na Krekovem trgu. c 4. ŠKRINJ1GA JE ZA NAROD- NJAKE. Slovensko Celje imapri Aro- litvali v oblastno skupščiino ČETRTO skrinjico. Narodni volilci, vrzite svojo krogljico v ÜETRTO skrinjico, da bo zinaga odlicnih gospodiairs-kih. slrokov- njakov dr. Božiča m Ivana Rebcka ti- jajna. Vsi bodimo zadnjc dni ag.itator- ji! Združena opozicija klerikalcev, ra- dikalov in Nenicev naj v našein mestu za vedno izgine. c SHOD VM PERMOZKilJU .se je v četrteik z\'ocer obnesel iizredno lepo. Obe gostilniski .sobi ste bili natrpano polni. Kandidat za oblastno skupščino g. ravnatelj LešničaT je ra.z.vi>j>al svoj gasp od airsk o-]>rosivel n o-p oliitio.n i p r o- gram in je ž-el' pri pozoTiiih zbaroval- cih miiQgo priiz.nan.ja.. Za njim se je oglasil k besedi okrožni tajnik g. Žab- fcar, a zakljiiicni govor '\e iniel g. dr. Božič. Vsa iizva.j'a,nj,a govornikov so na- šla pri posliuvsal'citli raziumevanje. Shod ie pokazal, da bodo volitve iiÄpesne. Značilno je, da jie bila brez pomisleka dan a beseda tudi nekenni naivzočemu socijali&tui. c SHOD KANDIDATA DR. GORI- ČANA bi bi'l v Gelju zelo potreben, Za- kaj ne nastopi; da bi zinil iin katei'o po- vedal? Kaj ni- prograima all besed? c G0SP01) PHOl-lvSOR CESTNIK JE ZAMIŠ.LJEN. V ožii družbi se je izrazii* tako, da je pas net i itz besed, da si je zadevo ]Dredstavljal čisto drirgače. Verjaniemo, saj je bil pasten in spošto- van slovenski mož! c ŠE VAS BO PEKLA VEST vse tilste, ki siilite Ar skrinjiico, kjer ;e gne- zdo za novo hudo nemskiitairijol e DOLŽNOST VSAKEGA NA- RODNEGA VOLILGA je, da gre volif Dr. Anton Božič je kandidat celjskih Slovencev9 ki hočejo mesto ohraniti Slovenstvu, Njegov nantesfnib: ie stari preskušeni ljudski bojevnik ITAN BEBEK GeijsMka k^eimžka- c SESTANEK NARODNIH VO- LILGEV MESTA GELJA se vr.si v pe- tek, dne 21. t. m. točno ob 20. mri v kluboAd sobi Celjskega dama. Pridite vsij ki ste se posUwili v sl/uižbo agitacije in ki liočete pripornočL, da v nedeljo siijajno porazimo na&protnikel c »BORBA PROTI DR. BOZlČTJ JE TEŽKA« pravijo nasprotniki. Oni štejejo in štejejo glasove svojih pisanih zaveznikov, a Čim bolj štejejo in raz- miKljajo, tem bolj se uiverjajo, da imajo \sak dan več nezanesljiviili voftlcev. — Ljndje se pa.ine.kijejo in uvidevajo, kaj bi moigel storiti dober poslanec. Za to bo marsikdo v Gelju v nedeljo vngel svojo fcroglico v 4. skrinjico. Marsikdo, ki he dancs dvoini. c INFORM AGUE »SLOVENCE- VEGA« DOPISNIKA. Neverjetno je, kake glivice se plodijo v možganih ne- ka ter in ljudi. Mi smo bili javlli, da so prisli trije Primorci v uredništvo hudo protestirat, češ, da ni Primorcev, ki bi sedaj v tem slučaju v GeJjn. ne volili narodno. Tisti nekateri pa, ki so sedaj zašli na stranske poti, bi itak tudi na Primior&kem že bili postali faš^sti. — Tako so nam med druigimi isivajanji zatrdili ti Primorci sami. »Slovenec« pa sedaj trdi, da on ve, da — Primor- oev pri nas sploli ni bilo. Kaj bi šele rekel resnicoljub, če bi vedel, kako se mu pirn ta jo celo — lastni pristaši — kkrikalcil c ČISTO BREZ VESTI. 0 zad- njem res lepo uspelem shodu narodnih celjskih volilcev v sredo zveoer je pisal »Slovenec« že v četrtek v jutro. »Ju- tro« na primer ni imelo porocila, kajti c TOVARIŠI, 0BRTNIKI MESTA ; GELJA! Dne 23. jan.ua.rja boste volili \ kandidate za oblastno skupščrno. V Ge- lju sta postavljena gg. dr. Božič in Iv. Rebek. Ni üotreba pasebej povdarjati, kaj pomeäiii ta kandidatura za obrtni- štvo. G. dr. Božič je star prjjatefj obrt- } nikov. Moramo biti veseli, da je sprejel ; kandidatuiro. On pozna obrtniške tež- ! nje, ter je voljan iti obrtništvu ob vsa- i ki priliki na roko. To je pokazal z dol- goletnim javnimi delom v občinskem svetu okolica Golje, kakor v obči.riskoin ¦ svetu mesta Celje. Dolgoletxii finančni. in gospodarski referent je imel najtež- je in najodgovoa-nejše naloge, ki jih je vedno znal ugodno in za obrtnistA7o olajševalno vršiti. Dolžnost obrtništva je, da mu izkaže zabvafo s tem, da slož- no agitira za njegovo izvolitev. V njem vidimo najboljšega zascitnikn obrtnega stanu in dobrega poznavalca razmer nižjega stanu. Obrtniki, na delo za nje- govo izvolitev! c PAZITE NA SVOJE VOLlSCE! Opozarjamo, da so ulico za volitve v oblastno skupščino t ok rat delonia dru- gače razdel'jene kakor pri ziidnjili vo- litvah. Volilci naj se pouče o svojem volišču, da ne bodo iiwli za^tonj potov • c VOLIŠČE ZA VOLITVE V OB- LASTNO SKUPSCINO V GELJU. Za volitve v oblastno skupsčino, ki sc vrše v nedeljo, dne 23. januarja ste doloceni '/ja. mesto Geljo dve volišči in sicer: vo- iišče I., ki se nahaja v telovadnici me- ščanske sole v Cel1ju (dohod iz Stross- mayerjeve uli-ce), za volilce stanujoče v mestu severno od Ljubljanske ceste. Prcsernove in Aleksandrove ii]:ro, ra- zun volilcev, ki stan.ujejo v KolodVor- skem poslopju, Aleksandrovi, Klavni, Matije Gubca, Kovaski in A^-'nr^evi ulici ter na Krekovem trgu; volišre Tl., ki se nahaja v pritliriti r ¦ nega magistrate z-a .volilce. stanujoče v mestu juino od Ljnbfjanske coslo. Pre- šernove in Aleksandrove uliee. dalje za volilce, stanuj'OCe "' Knloovn-slr^i p:i- že v dopoldanskih urah, ker s tem zelo olajša evidenco iji agitaeijskn defo. Po volitvi. naj se visaJk osebno javi v voliuJii ; pißarni za volivsče, kjer jo volil. i c VOLILCI V OKOLIGI bodo inie- •¦ li volilno pisarno v gostilni Leskoväek (ZüchJimg). namreč oni, ki volijo na ; volisöu v ob'cinski straznici. Tisti pa, : ki volijo na Bregu v občinskem uradu, i bodo imeli volilno piisarno v gostilni | »na Škarpi«. ! c NAVODILA ZA NARODNE VO- S hlLGE V MESTU. Narodni votiimi od- I bor ima na dan volütev, dne 23. t. m. za volišče I. (v mcšcanski šoli) svojo vo- liilno piisariLo v redakeiji »Nove DoIk?* j (Strossimayerjeva ulica), za volišče H- i (na mestnem. maigistratu) pa v rdečl , ßobi celjiskega Narodnega doma i c SLUŽBA PRI BRZOJAVU se bo v času od 23. do 25. t. m. vrsüa radi volitev neprestano dan in noč. ¦, c LJUDSKO VSEU^ILTŠ^K- Y ! pondeljek 24. t. m. bo g. vladni svetnik ! Em. Lilek zaöel s Fordovim prikazom : zidovßke polittike v njogovi knjigi: : »Mednarodni Žid«. Ta knüga je v nemškem prevodu doživela že 28. iz>da- jo in 104 tisoč natisov, čeravno imajo Nemci že sami jako bogato literaturo o židovskem vprašanjn. j c NERVOZNOST SE JE P0KA- \ ZALA v vrstah združeniJi nemškutar- jev, raclikalov, klerikalcev in Nemoev. ; Opažajo, da se j-iin je omajaf marsika> prLstaš. Res je. Pa danes se o razočara- nju, ki čaka voditelje teh ]jud;, iz um- ljiivh razlogov ne sme govori-ti. _^ c TAJNIŠTVO OLEPŠEVALNEGA IN TUJSKO - PROMETNEGA DRU- STVA. Olepäevalno in tnjsko-prometno drušlvo nas obvešča, da je zaca,sno po- vorilo g. Fr. Buoarja, pobifralca obein- ske cestne naklade, s tajniskimi posli tujsko-prometne pisarne v Gelju v pa- lači Prve hrvatsko štedionire. Stranke, ki potrebujcjo pojasnil v tujsko-pro- metnih ozirih ali potrebujejo vizume za potne liste, naj se iizvolijo začasno obračati le na innenovanega gospoda. c IZPOSOJEVANJE RASTLIN IN ROŽ. Olepševalno im tujsko-pro- metno drustvo obvešca diiistva in pri- reditefje večjih zabav, da je svoječasni odJjorov sklep v zadevi pasojevanja rastlin in rož za okrasitev veseliicnihi ])rcwstoi'ov rev\lira,lio i-n da bo na proš- njo nieroclajnili ciniteljev izposojevaio rastline im rože proti pix.>vzemiu jam- stva oziroana primerni odskodnkiii in povraeiJu strostkov S strani drustva & za izposoj.eYaj]je delegiran društvoni gD-podar g. A. Rihteršič (Kersnikova ulica 4J, na katerega naj se prireditelji (.ibra.čajio. ¦ '•¦*&% c P0DP0RN0 DRUŠTVO ZA REV- NE OTROKE V GABERJU prilredi v jni.-duljio. dne 8. maja ob 2. uri popoldne svojo vsakoletno tombolo im frrosi vsa bližnja društva, da se na to ozkajo. — Odbor. ß POBIRANJE PASJEGA DAV- KA ZA LETO 1927. V CELJU-OKÖ- LIGI. (Razglas.) Glasom odToka Po- kraji,nske uprave za Slovenüo oddelek za notranje zad'eA'-e v Ljixbljami z dne 17. novembra 1923, štev. 32.261 sme krajevna obeima Okolica Gelje pobkati za leto 1927. za v.sakega prostega psa znesek po 50 Din. Psi varuhi. ki so stal- n.o na verigi, so sicer te taikse oproso&- ni, vendar morajo imeti veljiafvno pa«- j.o znamko, katero je dobiti vsak delav- nik od 8. do 12. ure predpoldne pri ob- činskem. uradu protii placiJiu 10 Din. Za pse varuhe se priznajo samo psi his- nih pofiestnikov. Vsi lastniiki psov se Aisled tegia pozivajo, da si preskrbe za ('^ !ci.o voj'i;-iivnf> ;'.r:;:n:k#> na.jpozneje do 15. marca 1927 pri obeinski blagajni, SliFinjIca nopodnih valilcev v Okolici siITO« pasta za zobe — najbolja. KINO GABERJE. Petek 21., sobo- ta 22. in med ei ja 23. janiuarja: »Vf'/ee z železno roko« (Götz von Berlichin- gen). Velefilm po Goetheju in zgodovi- ni v 7 dejanjih. Eden najboljših llfa- filmov. MESTNI KINO. Petek 21., sobo- ta 22. in nedelja 23. januarja: »Pri- he- lem konfičkiu. Sijajen film po zname- niti veseloiigri 0. Bhunenthala in G. Kadelburga. V glavniih vlogah Liane Bald in Livio Pavanelli, lj'ubljenca kmopuiblike. R-omrtati nedoljskih voli- tev se bodo objavljali v nedeljo med predstavamil -- Pondeljek 24., torek 25. im sreda 26. januaTJa: »Brata Schellenbero«. Monumentalen velefilm po glasovitem romanu Bern hard a Kel- lcrmanna, avtorja romana »Tunel«. V dvojni glavni vlogi svetovni mmetnik Conrad Veidt, v ostalih glavnih vlogah TAl T)agovei\ Liane Ha>tä Im Bruno Kastner. Šte* 9 »NOVA DOB A« Stran 5. Charles Dickens. — Ed. Šimnic. Božična povcst v pro/J. (A Christmas Carol in Prose.) (Dalje.) Oj, kako cudovit puding! Bob Crat^ chit je dejal, da je največji viispeh gospc ¦Cratcbitove, odkar sta se porwila. Go- spa Gratchit je priznal'a, sedaj ko se ,ji je posireriil, da je dvomila glede količime moke. Vsak je vedel kaj povedati, ni'h- ce pa ni rekel ali misliil. da je pae niaj- hen pmiiln.g za številno rodbino. Bogo- kletstvo bi biilo, kaj takega! V«ak Grat- chit bi se #ra,nioval ji«i kaj tak,ega iui- miigavati! Kosilo je bilo koncano, posoda po- spravljiemi, ognjiišče očiščeno i:n ogenj podneten. Ko so poku/si'li mesanico v vTčii hi jo našli za brozhibno, so po- staviili na mizo jabofka in naranče, na oglje pa stresli lopato kastanja. Cola rotdbina Grat chit je posedla okoli og- njišt-a, kakor je menil Bob Cratch it v krogu, v resnici pa je bil polufcrog. Bob dratcbit je imel poleg »etbe rodbinsko zalogo koziarcev: civa kozarca za vodo iin čašo za jajca. DržaJi pa so vročo mv- sanico iz vrča tako dobro, kaikor zlate kupice. Bab je točil žarečih oči, kosta- njd na ognju pa so pr&eli in pokali. Potern je Bob napil: »VeseTe božične prazniike v/senr, d-ragi nioji! Bog vas blagoslovi!« Kar je ponovila oela rod- bina. — »Bog naj Hagoslovi vsaikoga nas!« jie dejal mali Tim kot poslednji. Sedel je tik pri očetu na svoji mali pru- eici. Bob je držal Tim.ovo malo, ovene- Jo rof'ico v svoji, kakor bi ljubil otroka in ga želel pridržati pofeg sebe ter se baJ, dia ga mu vzamejo. — »Dub«, je dejal Scrooge s socmtjem, ki ga ni prej nikoJi obcuitifl. »povej mil. ali bo ostal maili Tim pri zMjie.njii?« — »Vidim prazen stol«, je odvrni1] dub„ » v siro- mašnetm kamenovem kotu in skrhno ciwano bergljico brez lastniika. Ako ¦ostamejo to sence v bodoce nesprenw- njene, bo otrpjt uimrl!« — »Ne, ne«, je refcel Scrooge, >>ne dobri diih! Reci, da mu bo prifcaneseno!,« — »Ako ostanejo fce seiK'e v bodoče nespremwijona ga no bo mfove mojega rodu tu rm&el«, je od- vrnil dub. »Kaj zato? Aiko bo niorai1 umiro-ti, naj storr in naj razbremeni naid.stovilčTif) probi-vaLstvo.« — Scrooge je povesid gleuvo, ko je slišaJ diriia po- navijati njogove lastne b<»sede. Kes in zaloist sta ga premagala. »ČJovek«, je rekel dull, »ako si v srcu clo'vek. nie dijainant, zdrži .se one- ga brozbožnega govorjenja, dokler no odkriiješ, kaj je p-resežno število in kjo je. Ali hočes ti odločevati, kdo naj živi, kdo uiinrjo? Morda sii ti v očeh nebes manj vreden živeti, kakor milijoni ena- ki_otro(ku tega reveža, Moj Bog! Ako sfttši žnželka na listii govoa-iiti o provcč števiiinem življenju mod svojimi lacni- mi< brati v praliu!« — rScrooge se je s'klonil pred očitkom daiha m tresoč po- vesil oca. Hitro pa jiih je dvignil, ko je sliišal svojie lastno iime. — »Gospodu Scroogeu! je dejal Bob, »gospodu ScToogeu, darovalcn obeda!« — »Res. darovalcu obeda!« je vzklikmla gospa Cratchi't in zardela, »Zoleia bi, da h< bil tu! Žefela bi mu povedati svojo, da naj je od tega, imel bi dober tek!< — ¦»Lju- l)a moja«, je rekel Bob, »otroci! Božiič!z — »Seveda, ako se nazdravlja tako ostudnemu, skopemu,, trdosrčnemu, brezčutnemu človeku, kakor jo gospod Scrooge! Saj veš, da je tak, Robert! jSJiihoe ne ve bodje, kakor ti, ubogj. si- rotek!« »Draigii mioja«, je odATjiil Bob mi- lo, »danes je Sveti dan.« — »Radi tebe in radi praznika mu mapijem«, je rekla gospa Cratch-it, »ne i-adi njcga. %Ijm mu dolgo ziivljenje! Vesele božične prazniike in srečno novo leto! Zelo ve- sel in sreceji bo, ne dvomitm!« — Otro- ci so ponovili zdravico. Bilo je pnro njiliovo diejanje brez }>ris»rčnostL Mali Tim mu je napil zadnji, vendar ni das dva pcnca na to. Scroage je bil strah rodbine. Njiegovo ime je vrglo temno senico na zbraiiie, ki jo niso prepodili celih pet m'mut. Ko je izginilla, so bilii desotikrat ve.selej«i kot pojirej. Cutili so O'lajisavo. ko jo bil odpravljen Scrooge, ttaoitelj. Bob Cratchit je pripowdoval, da iuna v vid:ku neko službo za mlade- ga gaspoda Petra. Ako bi j0 dobil, bi mu nesla pet šiMngov šest pone teden- sko. Oba mlada Gratchita sta se zasme- jala grozc ob misli, da bo postal Peter trgovec in Peter sam je pogledal skozi ovratndk zamišljeaio v ogenj, ko je pro- Narodnim volilcem mesta! Radikali in klerikalci tajijo, da so sklenili z Nemci dogovor za oblastno volitev in trdijo, da jih bodo Nemci samo lojalno podpirali. V naslednjem Vam podajamo dobeseden odtis oficijelnega sporočila nemške stranke j svojim volilcem, ki je bil natisnjen v štev. 99 »Cillier Zeitung« dne 16. dec. 1926 na prvi strani: Sklep nemške sfranke glede volitev v mariborski oblasfi. Iz Maribora se nam javlja: Vodstvo stranke je sklenilo zaupnikom posameznih voHlnih edinic z ozirom na predstoječe oblastne volitve prepustiti prosto od- ločitev glede postopanja, ki odgovarja posebnim kra- jevnim razmeram, pri čemer je varovati znano omejitev. Za mesto Maribor je bil danes v torek sklenjen in podpisan volilni kompromls med Slovensko Ijud- sko kot največjo deželno stranko In radikalno kot največjo državno stranko na enl strani ter nem&ko stranku na drugl strani za skupno postopanje pri predstoječih voISttfah. Ta dogovor aaslgura nemšklm mariborskim volilcem lastno zastopstvo v bodoti oblastni skupščini. Za mesto Celje je bil v skladu s krajevplmi razmeram; tudi sklenjen voHIni dogovor med Nemci in imenovanima slovanskima strankama. Kar se tiče podeželskih okrajev se opusti iz raz- logov politično-taktične narave vlaganje posebnih list. Okrajnim organizacijam se priporoča z znanim političnima skupinama sklepati volilne kompromise, ako se postavijo na5i kandidati na takem mestu, kjer je i?gted za uspeh, ali ako priporočajo važne koristi kra- jevne narave tak dogovnr. Kjer ni podan niti eden niti drutfi slučai, se bodo na§i volüci vzdržali volitev. Strankino vodvStvo uoa, da sme videti v skupnem po- stopaniu z ijTienovanima strankama v mestih Maribor in Celje začetek st ^arnega in razstrupljenega skupnega dela državljano.' našs domovine brez razlike narod- nosti. schen em Verwalfungsgebiefe Naribor. Aus Maribor wird uns gemeldet: Die Parteileitung hat beschlossen, den Vertrauensmännern der einzelnen Wahlbezirke bezüglich der bevorstehenden Gebiets- wahlen ein den besonderen örtlichen Verhältnissen entsprechendes Vorgehen unter Bewahrung der be- kannten Einschränkung zu freier Entscheidung zu überlassen. Für die Stadt Marlbor wurde heute, Dienstag, ein Wahlkomjromlss zwlsche-i der Slowenischen Volkspartei als der grössten Landespartei und der Radikalen Partei als der grössten ReichsparteJ einer- seits und der Partei der Deutschen andrerseits für ein icemelnsames Vorgehen bei den bevorstehenden Wahlen abgeschlossen und gefertigt. Dieses Abkom- men verbürgt Kak kraj je to?« je vprašal Scroo- ge. — »Kraj, kjer stanujejo rudarji, ki delajo v drobovju zemlje«. je odvrnii dub. »Toda poznajo me. GlejU — Luc se je svetila iz okna neke koče in naglo sta se premikala tja. Stopüa sta skozi siteno ijz ilovice in kamena ter našla ve- selo družbo zbrano okrog plapolajočega ognja. Star, star mož in stara žena s svoj iffiii otroci in otrok otroci in še ena generaeija preko, vsi v prazničnili oblacilih. Starček je pel neko božično peseni z glasom, ki j«3 redko presegel tulenje vetra v nerodovitni pušeavi. Bi- la je z-elo stara pes^ni. ko je bil še otrok. od časa do «Tasa «c zapell vsi z njim v kora. Kolikorkrati so zapeJi, j+^ bil star- ček vesel in glasen, ko so utihnili, je njogova moč prenehala. Dub se ni tu pom.ud.iil, temveč je velel Scroogeu, naj» ga prime za plašč. Pobitela sta — kam? Vendar ne na morje? Seveda, na morje! Scroogea je obšla groza, ko se je ozrl ter videl zadiiji rob obale, grozne kJoci za seboj. (Dasje pride.) Em. Lilek, Hwiry Ford. (Predavanje na celjskem Ljudskem vseučilišču.) (Dalje.) Preobrat stoji pred vratii. Ko bo odgospodarila unija voditeljev delav- cev, bo tudi zveza onih zaslepljenili delodajalcev izginiJa, ki nikdar ni sto- rila ničesar poštenega za delavca, če ni bila na to prisiljena. Ako je zaslepljeni St ran 0____ »NOVA POBAi Stev. Q delodajalee zlo, je sebični vodja delav- " skega udruženja strup. Ta in oni nc spadata v dobro organ iizira no družbo. Nisern protivnik defavskih druatev. Ni- sem protitvnik nobene organizaciij-e, ki teži po napredku. Kar jiaz pobijain, je vsaka uredba, ki ima svrho ovirati pro- dukcijo, bodisi da je izšla i>z možganov delodajalcev, bodisi da so jo iizmislili dielojemaJci.« Med hujskaöe proti podjetmikom spada na prvem mestu tudi nemski. nacijonalni okonom E. Dührimg. V svoji že omenjeni razpravi »KapHal und Arbeit« pise v uvodu: »Delavci vseh vrst imajo ne samo pnavo, ampak oni iiinajo naravnast dolžn.ast, da sö. briigajo za povisanje niezde in da gredo v svojih zadevnih zahtevah tako daleč kakor je le mogoče. Bojazen, da bi se moglo preko meje iti>, je nepolitična in, povsem škodljiva. Protiistranka. ka.tera ima iiiitores, da potlaei zahlevo po zvi- šanju niezde, bo zmkaj za.do.sti moena, da si sama poskrbi obraimbo in da jo tudi plača. Če pa se že moramo v nekili slučajih vendar potrudi'ti, da označhno mejo, do katere sme i;ti moraričnn. moč zveize (namreč dßla.vcev) in eksekuth- no »redst vo obmstave dela. potem je takšno zmerno držanje samo zapoved socijalne ta.kti.kc. Povprečno pa se bo moral podjetnik prusili-tl na plačanj« veeje mezde tudi takrat, če delavce go- ni k takim zalitevairn heda m poinanj- kanje, ne glede na to ali morejo dolav- ci spregledati, kar podjetnik zmore. Do- stikrat monajo podjetniki še le od za- htetv delavcev biti spodbiijeni, da zač- nejo mieliti na boljše in unosnejse po- slovanje.« Ford svari. delavce, naj se ne dajo oslepariti s trdiitvijo, da priskrbijo t«n vee priložnosti za zasl'uzek drugim de- lavcem, čim matnj delajo. »Ta prevara predposta.vlja, da je lenoba produktiv- na. Ta pa Se nikdar n.i stvorila prilož- nosti za delo, ampak samo bremona. Marljiv delavec še niikdar ni svojega druga iztisnil iz službe; nasprotno, on ' jv žens».. v-T'oiu) vv .eledamo, ka- ko se nekateri pristaši si«cer stm-en.skih stnmk vežejo s preostanki tiste proslu- le druliali, ki je na nas plju^aJa, n/as pretepala, uničevala naxodno premo- ženje, ter nam na nasih tleh odrekala pra/vico do obstanka? Ne siiujmo niikdar in pod nobenim pogojem pripustiti, da bi se povirniJi zopet stari ca-si, in da bi se na celjskem magistratu šopirili narodni odpadniki. Zato apeliramo na vas, da storito svojo na.rodno dolžnost dne 23. t. m. s tern, da gksujete za prtena-nega narod- nega iirvoboriteljia g. dr. Antona Bo- zičn (Tovariši, kar je bis za vas pokojni g. dr. Rybaf v Trstu, to je za nas v Ce- Iju g. dr. Božič!), ter da vplivate v svo- jom krogu na vse >one narodno ču.teče voliilce, katere je mtorda stnankarska /.aslepljenokst in kaka momec-a obljuba liri^edla tako claleč, da odobraviajo sku- pcn nastop z NeriK'i. Poučite jih pravo- casn'O in opozorite na zle posledice tega nemoralnega in nenormalnega pakta. Pristaisi »Narodno - socijaldstiicne stranke« s,mo uivideli veliko nevarnost, k: preti narodnemu življu v Celju z na- sprotno zmago. Zato smo se odločili za »Narodno fronto« in boderno storiR vse za nje zmago. Odbor »Narodno - socijailiistične j stramke« ostane ves teden v permanen- j ci, ter daje pojasnila in navodila vsak j večer od 6. do 8. ure v poisebnj sobi go- stilne pri »Jelenui« v pritličju na levo. Tain so na vpogled tudi vdilni imeniki. i Krajevna organizadja NSS Cetie. na§e zernlie in iz iujih držnv, socialna, poiitika. vpraSanje o miru, hiRijena,; vzgoja. Na ta način upa »Ženski pokret«! doseči, da se bo žena poyzpela na ono stoonjo, da se ji bo morala nri/nati »zrelost«, to se pravi vpogled v vsa vprašanja ;avnega življenja. Zobiektivno kritiko našega ceiokupnega življenja bo »Ženski pokret« da! ženam temeljne principe, po katerih se mora voditi politično, tfospodarsko in kullurno živ- üenje, ako hoc« ustvanti kar najboliSe pogoje za srečno življenje n«|širših narodnih mas. Naročnina znaša mesečno 4 Din. Prijave naročnic sprejema Ana Zupančič, Cfjlje, Gre^rorčičeva ill 5/11 - 1 "Poljske lože«. Pod tem naslo- vom je ušla v založbi KatoliSke knji- game v Gorici zbirka 4 mešanih zborov znanega našega skladatelia župnika Vinka Vodopivca. So to zbori, ki j;h odlikuje lahko trkoča melodična hnija in jasna harmonična struktura. Gasovi mkjer ne presep;ajo svoj^ga naiavnega okvira in je d i k c i j a naravna, domaČa. Uverien sem, da se bodo pesmi v kriitkem času raz^inle povso.1. kier se go|i društveno petje, zlasti«pa jih bodo veseli podež-lski zbori, ker ravno taki lahko pevnih in efektmh pesmi nam je zadnie ("ase prirpanikovalo. Prvenstvo bi dal »Kmečki pesmi«. ka tere krasno besedilo od A'eksahdrova je Vodopivec navzlic temu, da ga je Ž-' Adaniič u^lasbil za moski zbor, obli- kovai rnu/.'kalicno po svoje. V ostalem pa založ'r**mi, ki ie lahko v vz^l^d na^im zalnznisrvom, ziasf če upo^tevamo znane ra^rrier^v katerih Ž «e na^i ro aki tarn preko- Naroi'a sh zb'rka pri katol'Sk' knji^ar.ni v G 'PC , m si m na, da s^- dohj tudi ' v na^'h wn H'arnah. C Pre^elj < »IVJi I ¦ pi avila za zivot«. V r, |..Žr>' U ^HJaTHiH« v S'traievu l*' ; iz^la 160 >tr«m <^b^^J>fau)('a ?.bi k» afo- I pzmov. ki se rč-to pr> večmi člo^eko ve«,a nsii ri'ga Z'viienn in vsebu-eio prav dr/i'.noc«*nji hwch Zbi Ua (. <> km ;<>'.rr o^tm*" k m'' iia^'ijio ; i c ¦•.:• k po^anie^nr-'j K' "».• ¦ >; n ¦) p- i h.> i k h i>kiic *lInvt-šk ett« uh-1 I Z ko»i o /a^čitl um tu^ke svp \\fte. M rvstf-tvi; r. s rte I«' SiH'ei^/O '/. od vec'iu« v jio^t v t)i ih ' la |dč'h korporacij in udruženj od*;ovor na svoj osnutek zakona o zaščiti umetniSke svojine. Čim bodo dospeli še manjka- joči odt^ovori, bo izvedena po posebni komisiji končna redukcija teea važ- nega zakonskega osnutka, na kar bo predložen v pretres zakonodajnemu odboru Narodne-skui š!ine. g Ugodnosti udeležencev Lju- bljanskega veles^ma leta 1927. Re pubhka Avstrija |e priznala vsem ude- ležencem naSega ktošniega veleseima v osebnem in tovornem prometu 50% popusta od nonnalnih tarif. Enako ugod- nost so dovolile tudi vse naše paro- brodne družbe. Ugodno režitev v po Kledu železniSkih olajšav se pričakuje fie od naše države, Italije, Madjarske in Čehoslovaške. g Novi predsednlk Ljubljanske kredline bauke. V soboto se je vrSila se|a upravnega sveta Liubljanske kre- ditne banke, ki ie ured'la med drugim predsedniško vprašanje. Ker ie prvi kandidat za mesto predsednika banke, dosedanji podpredsednik g. Alojzij Vodnik, izvohtev za predsednika po- novno odklonil je bil kooi tiran vupravni sver in nato soglasno izvoijen za pred- sednika dosedanji načelnik nadzorstve- nega sveta g. pnmarij dr. Peter De- franceschi. » Vdfkuspeh subskripdjedenic Državne obnne banke. V soboto 15. t. m. je bi:o zaključeno podpisovanje dflmc nanovo se snujočt? Državne obrtne banke, ki -m* začetni kapital 37 500.000 Din, a končm kauital bi /naSal 75 mill lonov. V Sloveniii ie podpis dein c med obrtuiki nepričakovano dobro izpadel: podpisan h je, kakor nam javhajo, okoli 10000 delnic. Sarno pri Obrtni bauki v L ubhani je bilo podpisamh 3400 delmc. Nominale vsake delnice ?nasa 200 dinariev. p0 porocil'h iz BcM'gradrf so vse delnice oddane. r Prlhodnjl vsertiskl kongres. Z* 10. aorila ie doiočena oivontev 13. vseruskega kongresa. Na vseukra I'nskem kungresu za narodne manj- S ne se |e u>iotovilo, d-' pade 18 odst ; i.rebivalstva ukraiinske sovjetske re- ! ublike na na«", dne m.iri|5inei Ruse, ' Ž h, ¦ Nemce, Č--he, Pol . ke ltd. Na dnevnem redu sov|eiski-ga kongresa ie med drugim vladno poročilo o tekočih gospodarskih zadevah, o industrijskih in poljcdeiskih vprai5anjih in novih volitvah v vseruski osrecinji izvrševalni odbor. g Znatno povečanje naše tr- govske mornarice. V naših pomor- skih krogth se z zadovoljstvom beleŽi vest o skorajšnjem znatnem poveča- nju naše trgovske mornarice. Dne 17. t. m. je Jugoslovensko-ameriSka paro- plovna d. d. prevzela v I. 1910 zgra- jeni parnik »Erie«, ki bo prekrščen na ime »Zrinjski« in meri 8850 br. reg. ton. To je sedüj 6. parnik omenjene družbe. Atlantska paroplovna d. d. Ivo Račič pa bo v kratkem prevzela nadaljnja dva parnika in sicer parnik »Savannas« z 8200 br. reg tonami in ki bo odsiej nosil ime »Nevesinje« in parnik »Cap Saint Martin« z 8540 br. resr, tonami ; prekrSčen bo na ir.ie »MiloS Obilič«. Oba parnika, ki sta najnoveiSe konstruVcije ter sta bila 5ele pred kratkim zgrajena, predstav- ljata 13. in 14. parnik Atlantske paro- plovne d. d. Z nakupom omenjenih 3. parnikov sg bo tonaža naSe trgov- ske mornarice povečala za 25.590 br. re^. ton. ____ w š DNEVNIGE ZA PREDSEDNf- KE VOLILNIH 0DB0R0V. Ministrski svet je odobril kredit 0 miilijonov di- narjev v svrho kritja dnevnic in potnih i stroškov predsedn.ikom in članom vo- lilnih in glavnili volilnih odtorov povo- dom voliitev v ablastno skupšcino. Mi- nister za notranje zasdeve je odločiJ', da se iz tega kr.edita iz-iiliača na raoun dnevnic članom glarsiih volilnih odbo- rov po 150 Din, clanom volilndh odbo- rov pa po 100 Din dnevno. Dnevniica se jim zaračmia od dneva odhoda iz kra- ja bivailišča, pa do njihovega povrat- ka. Povra.čiio potnih straskov dobi vsa- mo oni, ki opravlja službt> izven svoje- ga bi.vališča. Iz zgornjega kredita pa akontacije na dnevnioah ne pripadaio' abemskkn predstojnikoni in obcinskiim odbornikom, ki so člani volilnih odJ)o- rov v sivoji občini, iizvzemši slučaj, da nosijo kot zast.opniki predsedniikov vo- liihaih odborov voliLne- spise RlavnejTiu volilnemu odboru. Š TUDIGEV BLAGOSLOV V ŽAL- GU. Ko smo lani po lastni nemarnosti zapravili meščansko solo, so nas tisti, ki so tako bogati, da lahko pošiJdajo .¦Mvoje otrokc po svetu v šolo, tolažili iin nam p'-ij-ovedovali: Kaj nam treba nie- ščanske sole, &aj nam bosta Radic in Pucelj dala hineljarsko solo. Vse pa so bile Te prazne besede, meščanske sole 7ii, hineljarsko Solo na papirju nam je te dni črtala seljaska radikalno-radi- ('evska vlada, naši otrocL pa se morajo voziti v^ak dan v Celje ali pa so ostali doma brez inožnosti za žkljenje tako potrebne nudaljnjo izobrazbe. To ima Žalec ad svoje radičevske politike zad- njih let. Vodilnina luneljskim magna- tom, ki vadijo rad'revsko politiko, je to vseeno, vsi diugi pa tipimo. š DHAMATlCNA PRIGODA Y TRIGLAVSKEM POGORJU. Akads- mika Ivan Kanoni in Stanko Sotosek, oba iz Žiškc, ki sta se biia pred tednom podafa v triglav&ko pogorje ter se iz- gubila v snežnih zametih, sta bila se- daj srecno rešcna. Nahajala sta so v nek" pastirski staj,j, kjer sta zadnje dni trpela strašon glad. Z zadnjimi niocmi sta se privJekla do Komarče nad bo- hinjsko dolino, kjer so na njuiie klice prihiteli na pemoc in se je rešitov po- srecila Š 'UPRAVA FINANČNE KON- TROLE V DRAVOGRADU. Financno ministrstvo je odredilo, da se uiDrava finančne koiitrole premesti iz Maren- I berga v Dravograd. I s MISTERIJOZNI BOGATAS V i BEOGRADU. Beograjska policija je prijola to dni misterijozneffa možakar- i ja, ki noče navesti svojega imena. Na- ; stan.i.1 se je pred par dnevi v hotela 1 »Srpska kruna«. Ker ni iimel nikakih listin, ga je poliicija povabila na komi- sarijat, Prvotno je trdil, da se z-ovo • Ni'kofa Trzi'iiski ter da je ruski begu- ! nee in agent protiboljševiške propa- : gande. Dokumenti so niiu bili bajo na potovanju ukradeni. Ko pa so našli pri njem nad 90.000 Din in 400 dolarjev in ni znal navesti, od kod je dobil te velike vsote, ga je policija za.prla. Š SENZACTJONALNA ARETA- GIJA V ZAGREBU. V Zagrebu je bil aretiran ravnatelj trgovskega podjetja Zvezna tislcairna v Celju lasvrsuje vsa v tlskarsko stroko sp*tcic*jo<5a cftela solldno, okusnaln najliitref e Cene zmerne! F>reprlLajte §e samil Najmoderneje urejena knjigoveznica »Chic Pari&ien« Haim Papo«. Kakor se zatrjuje, je poneveril večjo vsoto. Aretacija je vzbiidila v vseh trgovskih krogih veliko senzaci'jo. Aretirani rav- natolj Papo jo bil v zagrebaki družbi znana o.sebnost. š MILIJONSKE PONEVERBE. V Diiibrovniku jo polieija to dni zaprla. bi,vsecja predsodnika paroplovne dru- žbe »Doka« Rad.osla.va Žuitkica, kape- tana Dapčetiica iin vo.IepasGS.tn.iika Mii- ko Milosevi'ca, ki so asuimlJQni, da so poneverili na škodo družbe iiad 30 mi- Jij-onov dinarjcv. Aretacija jo vzbuidi- la v Dubravnika iai v v.soj Dalmadji ogromno senzacijo. r Uijudcn ort#ovor. Uredniku nekega južnoafsiškega ariKlek »Radio Bal- samifca« -izdelujc, prodaja in razpoši- Ija po povzetju laboratory) Radio Bal- sam ika dr. I. Rahlejem, Beograd, Ko- sovska 43, aprter G. 1403 R VELIKO IZGUBO NADENAR- JU IN ZDRAVJU pomeni uzivanje prave kave. Ne samo, da niima ka.va nils mlilnega v sebi, uniciije celo or- ganizem,. In v-se to jie U'tvlxi so drago pi a (""a tii. Da popravijiO vsaj nekoliiko iz- gi!'!;o. pridovajo gospodinje pravi kavi žiitiH) kavo. S tem je znmnisan izdatek, luran:ilna vrodnost pijače jo pa poveča- na.. Uaizumno niatere gredo še dalje: prKlvsem otrokom ne kuJiajo nič pra.ve ka.xx1. in spretna kuharica zna prepri- cati cr.'Io odrastle, dia je rnogooe tudi iz same žitne kave pripraviti okusen za- Jt.'ifck. NL pa vseeüio, kakšno žitno ka- vo uporahljatmio. Kakor ni vseeno, če so covi'ji i,z telecjega, kozjegia ali konj- ^•kosa usnja. in tudi ne, če jo kruh pše- ni<'e-Til( ržori ali jočraenov, pravtako je Tfizlika mod žitnimi kavanii:. Kdor bo vso to pamislidi, se bo adločil saimo za rzeno kavo, ker iniia največ liranilnosti. Izbral bo rže,n,o Žiko, kor je baš Žika prepairirana po posebnom tehnicnetn R. SAUNiK modna In galanterfjska trgovlna CoSJe? Aleksandrova ul, 4 nudi vsakovrstno blago, kakor n. pr. mo5ko in žensko perilo, no^avice, ro- kavice, otroSke obleke, cležne plašče ter dežnike, pletenine, klobuke, kape, vse^vrste robcev itd. po najnižjih cenah. Postrežba solidna in točna. 26-6 postopku tako, d'a je mio^ače s kuiha- njem iizlociti iz nje prav vse hra.nilne vtredixote. Pazile 7>ato pri naikupu na znamko Žika! 1333 Praktikasttinjo veSčo Stenograf je in stroj^pisja sprejme s plačo večje podjetje. Ponudbe na j 2 poStni predal 11, Celje. 1 Marija Brezje želodcna grenčica naj ne manjka v nobi-oi hiši. Na drobno se üobi v vsaki trgovini, via veliko pa jo izdeluje F. S. LUKAS m-i v Ceijn. Išče se in sobarica, samostatni v posli.t, za manjSo oüiu-li. Ponudb« poslaii na navlov: Dr. Herl-njier, Sisak. 2 52 Svdcars&e ure, zlaSo, sreforo, brillant, optSRa, očaSa Največja de^avnica za vse v to stroko spadajoča dela. Anton JLetnlK uras-, luveXtr, optCk CELJE, GlavM irg 4 nudt v vsaKil mraožini saajjcorieso itvrdka 50-49 Zahvala. Ob prezgodnji in bridki izgubi svojc srčno dobre, nadvse ljubljene in nepozabne blago- pokojne soproge, sestre in tete, gospe izrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so mi na katerikoli način lajšali mojo bo). Zahvaljujem se prečastiti duhovščini mestne župne cerkve, gg. zdravnikum, primariju g. dr. E. Oollitschu za požrtvovalno pomoč tekom bolezni in ob smrtni uri, in sanitetnemu svet- niku dr. Josipu Jesenku, g. Avgustu Lakitschu za njegovo ljubeznivo in požrtvovalno pomoč v mojih težkih urah kakor tudi gospe Ceciliji Rožič, gg. trgovcem, darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, za mnogobrojne pismene izraze sožalja in za nadvse častno spremstvo na zadnji poti blagopokojne k večnemu počitku. Celje, 21. januarja 1927. Žaiujoči Franc Kuder in sorodniki. Stran 8 >NOVA DOBA« Sl-ev. 9 Y Ceiju Stanie hranilnih vlog nad Din 65,000.000—. Stanie glavnice in rezeri/ nsd Din 4,000.000°—. Sprejema hranilne vloge. Izwritoje use dename, kreditne in posoiilne posle. — Kupyje in prodala devize \n yalufo. V lasfni pala&i Narodsii dons Podružnici s Maribor^ Sošt^nj üaznanilo. Cenjenim damam naznanjam, da sem otrctrila & I, januapjem 1927 v CeBjju, Urvarska u3. B lastno deiavnico za izdelovanje damskih in otroških obiek ter vsaStovrstnega perifa. Za ob;)cn obisk se vljudno pri- porotam. — Postrežba bo točna in solidna ; ci-ne konkurenčne. PafdSä Posti'cj krojačica Celje, Vrvarska ul. 1. Zzsjtirkox as neca Josip Gorenjak mesa«» 5n klobaaiča«- 8 Ceßje, tKU-a$ja P«tra cimic9 Celje, Nai«oclni dom. Ure, zlatnina, srebrnina in optika po najnižji konkurenčni ceni. Kože od diYjačine zajcev, lisic, dihurjev, jazbecev itd., kakor tudi vse vrste surovih kož kupuje po najvišjih dncvnih cenah I ZAG'REB, BoäKovft -rev* ulica šsev.