PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /a l* At|b. postale X gruppo L6D3 Ul) 11F Leto XXIV. St. 120 (7013) TRST, torek, 21. maja 1968 PRESENETLJIVI IZIDI VOLITEV ZA SENAT Z OBČUTNIMI PREMIKI GLASOV Izreden uspeh na poziv Parrija združene levice izražen s povečanjem glasov na listi KPI-PSIUP Po vsej Italiji splošna tendenca zmanjšanja glasov PSU, krepitev PRI, utrditev KD in padec skrajne desnice Volilna udeležba je dosegla visok odstotek 92,7 - Izjave Longa, Vecchiettija in Rumorja Zanesljiva izvolitev Albino Skerka za poslanca RIM, 20. — Niso še znani dokončni izidi za senat, medtem “O so bili uradno objavljeni le redki nepopolni podatki za vo-btve v poslansko zbornico. Zato si še ni mogoče ustvariti dokončne sodbe o izidu volitev, vendar pa so se osnovne tendence zelo jasno pokazale in to s presenetljivimi premiki glasov, Presegajo že nekako za kak slab odstotek pričakovane pre-•'Mke. Premiki so tokrat občutnejši. Predvsem je dosegla izreden u- ....... ^Peh na volitvah za senat skupna lis-ta KPI-PSIUP, ki pa je predstavljala nekaj več kot enostavno seštevanje moči dveh strank, temveč Mitično nekaj novega, saj je na-•tala na poziv Parrija, da se ustvari Jbužena levica, ki naj obsega tu-te druge politične skupine. Tako je ®tetala dokaj široka fronta, ki ni Obsegala samo teh dveh strank, temveč tudi številne osebnosti jav-nega življenja ter celo nekatere nezadovoljne levičarje iz vrst de* mokristjanov. Drugo presenečenje predstavlja občutno znižanje glasov združenih socialistov, katerega skupen obseg še ni moč točneje označiti, saj m še na razpolago skupnih podatkov. Vse pa kaže, da gre za padec, ki na pogajanja* na sedežu Jarringo-ve misije v New Yorku. Prav tako so bile zanikane vesti, da bi bil Izrael pripravljen določiti koledar za umik izraelskih čet z okupiranih ozemelj, da bi tako lahko Jarring nadaljeval svoje napore za pridobitev sodelovanja ZAR. Tako z izraelske kot z jordanske strani prihajajo medsebojne obtožbe o obmejnih napadih, vendar pa niti eni niti drugi ne govore o žrtvah. Jordanska kraljica mati Zein je danes pristala na letališču Fiumi-cino na svoji poti iz Bejruta v Ženevo in Lozano. Spremljal jo je njen osebni zdravnik dr. Sati. Na letališču jo je pozdravil jordanski poslanik pri Kvirinalu Abdel Ha-mid Siray in drugi funkcionarji ambasade. MARŠAL GREČKO PRI DUBČKU VUiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiniiiiiiiiiiii VJAIRU NI ^POMANJKANJA ELASTIČNOSTI)) Burgiba predložil načrt za mir na Srednjem vzhodu Nepopustljivo stališče izraelske vlade onemogoča rešitev krize Moskva, 20. — Iz zanesljivega rt ra v Kairu se je izvedelo, da te ZAR pripravljena proglasiti prenehanje vojnega stanja z Izraelom M tudi v prvi etapi odstranitve teraelskih čet z zasedenega ožemite in v zameno, da se Izrael ob v*že odstranitvi vse svoje čete. Tako trdi moskovska Pravda v nekem dopisu iz 'egiptovske prestolnice. Organ sovjetske KP navaja to ^diskretnost, da s tem zanika tr-Jtttve izraelske propagande, ki obožuje Arabce «ponjanjkanja elastičnosti« in «širi vesti, da je ZAR Zvrnila, predloge Jarringa za na-Aaljevanje stikov«. Pravda omenja Prt tem še intervju, ki ga je zunanji minister ZAR Riad dal francoskemu dnevniku le Monde ter *®enciji France Presse in v kate-tem je podčrtal, da ZAR sprejema J celoti resolucijo varnostnega svete bodisi glede umaknitve Izraelih čet bodisi glede prenehanja ^ojnega stanja in svobodne plovbe. Sklicuje se na kairski list Al Miram nato Pravda dostavlja, da te ZAR ugodno sprejela predlog etapno rešitev krize, kot sta Predlagali Italija in Francija. Iz-teel je tisti, ki ne mara mirne re-~tve, nadaljuje Pravda. S svojo tektiko hoče Izrael pridobiti čas ‘6r na zasedenem ozemlju ustanoviti neko lutkarsko arabsko dr-tevo. Svoj članek sklepa Pravda s tem, *te citira nekega egiptovskega diplomata: «če bo Izraelu dovoljeno. da bo še naprej ignoriral resolucijo varnostnega sveta, bo to tenajalo zaupanje držav tretjega sveta v OZN. Kar zadeva Arabce, te jim ostal sam en izhod: pripraviti se, da osvobode svoje °temije.» Tunizijski predsednik Burghiba, M je sedaj na uradnem obisku v je danes govoril na gene-,aIhi skupščini OZN, kjer je prednji mirovni načrt za Srednji težiod. Po tem načrtu pod pokroviteljstvom OZN naj bi izraelske tete zapustile zasedeno arabsko teemije, arabske države pa naj bi Priznale izraelsko državo. Načrt Evakuacije čet ima tri faze: umik Izraelskih čet z zasedenega ozem-te ter njih nadomestitev s četa-n*1 OZN; posebni predstavnik varnostnega sveta OZN bi pričel poganja s prizadetimi strankami za 'veljavitev resolucijo varnostnega vcta; arabske države bi lahko zo-pt prevzele nadzorstvo nad ozem-tefti, brž kot bi varnostni svet — IV? poročilu generalnega tajnika — menil, da je resolucija _u-^tetevljena in bi ukazal umik čet , Burghiba je navedel, da so neka-jtee države, kot Francija, priprav-Jer,e sodelovati pri posegu OZN in J, bi verjetno na to pristale še ,,ru6e, kot Švedska, Indija, Jugova in Senegal. j. teraelska vlada je po današnji seji Ponovila svoje stališče glede re-°lucije varnostnega sveta 22. no-crnbra. Izraelska politika glede te-j" vprašanja je zajeta v štirih toč-jte. nobene spremembe sedanje rte prenehanja ognja med Izra- presega Izgubo glasov, ki so jih izgubili z ločitvijo PSIUP. Krščanska demokracija je v glavnem ostala pri svojem oziroma se je nekoliko utrdila. Napredovali so republikanci, vse desničarske stranke pa so občutno nazadovale. V Val d’Aosta je prejela KD 34.368 glasov (na prejšnjih volitvah 30.708). Unione valdotaine pa 31.441 (31.884). Izvoljen ni bil več noben predstavnik francoske manjšine temveč tako v poslansko zbornico kot v senat demokristjana. Iz Bočna poročajo, da je zagotovljena izvolitev senatorjev Volk-spartei Volggerja in Bruggerja. Volilni izidi za senat za okrožje Pordenona so naslednji: KD 61.875 (49,55), KPI-PSIUP 26.747 (21,42), PSU 26.623 ( 21,37), PLI 4.874 (3,04), MSI 3.599 (2,88), PRI 1.150 (0,92). Prejšnje volitve KD 56.481 (49,81), KPI-PSIUP 16.229 (14,33), PSI 21.234 (18,76), PSDI 11.125 (9,82), PLI 4.165 ( 3,68), MSI 3.277 (2,86), PRI 682 (0,60). Tajnik KPI Longo je izjavil po objavi prvih volilnih izidov, da predstavlja močan napredek komunistične partije in združene levice jasen dokaz volje, da se zadeve spremene in da vidi vedno večje število državljanov, da je to možno samo z dejanskim premikom na levo. Longo je podčrtal, da gre za lllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilinilllllll Tik pred zaključkom lista smo izvedeli iz neuradnih virov, da je v 292 volilnih sedežih v tržaški občini od 361 prejel kandidat Albin Skerk 1834 preferenčnih glasov, Mario Colii pa je prejel 1310 preferenčnih glasov. Ob tej uri še ne razpolagamo s preferenčnimi glasovi na voliščih v petih okoliških občinah. Pri tem pa ni dvoma, da je v Miljah levji delež glede preferenc prejel bivši župan Millo; na voliščih v ostalih štirih okoliških občinah pa je prejel Skerk visoko število preferenc, saj tam prebivajo v veliki večini Slovenci. Zato je izvolitev Albina Skerka za poslanca zagotovljena. Poslancu iskreno čestitamo in mu želimo uspešno delo v korist vsega slovenskega prebivalstva. uspeh združene levice, ki se je odzvala pozivu senatorja Parrija, ki je odgovarjal dejanskim premikom v deželi in ki je obsegla komunistično partijo, PSIUP, avtonomistične socialiste in številne druge osebnosti. Nato navaja Longo o-snovne razloge za te premike v nepravilni agrarni politiki in v študentskem gibanju. Protikomunistična križarska vojna zadnjih tednov, pa je prejela odgovor, ki ga je zaslužila. Glede jasnega padca socialističnih glasov pa pravi Longo, da gre za ceno, ki so jo plačali za politiko stalnega popuščanja prepo-tenoi krščanske demokracije in da so prenehali ščititi zahteve delavcev in demokracijo. V tej zvezi je Longo kot primer navedel škandal SIFAR in zakon o pokojninah, kar je prav gotovo na stotine delavcev obsodilo kot dokaz kapitulacije in so se zato obrnili k onim, ki imajo moč, da vztrajajo. Krščanska demokracija pa se je lahko posluži-la pri teh volitvah glasov desnic in je izkoristila kritje, ki so ji ga na levici nudili parlamentarci PSU To pa ni preprečilo, da ne b1 prišlo do vretja med delavci in mladimi katoličani, ki se je na nekaterih področjih pretvorilo v odkrit pristop k združeni levici. Longo zaključuje, da se v parlamentu odpira novo poglavje, ko se bo KD srečala z močno silo, ki bo sposobna ustvariti alternativo levemu centru. Tajnik PSIUP Vecchietti je izjavil, da predstavljajo volilni izidi za senat velik politični uspeh list KPI in PSIUP, ki presega celo pomen zvišanja glasov. Meni, da gre uspeh skoro v celoti na škodo PSU in da so se utrdili tudi pri glasovanju za poslansko zbornico. V celoti pa je mnenja, da predstavlja volilni izid veliko zmago enotne politike levice in poraz politične moči levega centra, kar ustvarja nov položaj. Tajnik KD Rumor pa je izjavil, da iz prvih podatkov izhaja močno napredovanje Krščanske demokracije ta nato nadaljeval: «Naša stranka potrjuje, da je os ta zatič pilltič-ne razdelitve v Italiji in velika sila za prenovitev ter demokratično stabilnost«. Ponovno se je dokazalo, da glas za KD predstavlja zaupanje v bodočnost in garancijo za demokratični sistem. Razgovori o obrambi in varnosti Češkoslovaške Izjava predsednika skupščine Smrkovskega o razgovorih s sovjetskimi predstavniki •o Htcuciioiija ufciij« iQrn in Sirijo, Jordanijo in Egip-Jte*1; nobenega povratka k nestal-i"1) m dvomljivim mejam od 4. "teja; nobenega umika z zasedete” ozemelj brez sklepa mirovne tegodbe; vztrajanje pri zahtevi za ePosredne razgovore z arabskimi teavaini za pogajanja o določitvi ”eJ_ in za sklenitev miru, čeprav 6 še nadaljuje sodelovanje s po-tedovalcem OZN Jarringom. Med !fmo vlado sta predsednik Eškol in u°anji minister Aba Eban kate-Prtčno zanihala, da bi bila izrael-*te vlada sklenila začeti «posred PRAGA, 20. — Danes je Dubček na sedežu centralnega komiteja par. taje sprejel sovjetsko vojaško delegacijo, ki jo voda maršal Grečko ta v kateri je bil tudi general Je-pišev. S češkoslovaške strani so biti prisotni poleg Dubčka tudi predsednik vlade Cemik, obrambni minister Džur ta načelnik politične uprave armade general Pepčič. O razgovoru je bilo izdano sporočilo, da so prišli do povsem e-notnih pogledov o vprašanjih, o katerih so razpravljali in da so se razgovori vršili v prijateljskem ter odprtem ozračju. Po nekaterih vesteh, za katere pravijo, da izvirajo iz vrst komunistične partije, naj bi sovjetski vojaški voditelji predlagali, da bi bile stalno prisotne v CSSR sovjetske in poljske čete v okviru sporazumov o varšavskem paktu ta naj bi šlo za odred okrog 11.000 mož. To naj bi predstavljalo proti ukrep proti reorganizirani strategiji NATO. V CSSR v celotnem povojnem času, z izjemo osvoboditve, ni bilo nikoli sovjetskih čet. Uradni krogi niso hoteli komentirati te vesti. , V tatervjuvu s tiskovno agencijo CTK je predsednik skupščine Smr-kovsky izjavil, da sedanji razgovori v Pragi s predsednikom SZ Ko-siginom predstavljajo logično nadaljevanje razgovorov, ki so jta pričeli v Moskvi. Nihče se ne more čuditi, če sovjetski prijatelji želijo vedeti, kaj se dogaja, saj je tc normalno, ker gre za dve sosedni državi, ki ju združuje poleg skupnih meja tudi še mnogo drugega Smrkovsky je dodal, da hočejo Sovjeti vedeti, če ne obstaja ne varnost za socialistični ustroj in bi lahko prišlo v nevarnost varšavsko zavezništvo. Ni nobena skrivnost, da SZ izdaja ogromne vsote za zagotovitev miru, ki so dejansko namenjene tudi za zaščito varnosti v CSSR- Smrkovsky je mnenja, da bi CSSR zelo težko sama poskrbela za svojo varnost in za to tudi predstavljajo razgovori v prvi vrsti utrditev prijateljskih odnosov. Poleg tega je dodal, da sedaj obravnavajo bolj konkretna vprašanja in da so sporočili Kosi-ginu, da so odločeni itd naprej glede gospodarskih reform ta da ne bodo naredili korakov nazaj. BEOGRAD, 20. — V jugoslovansko prestolnico je prispela študij ska skuoina centralnega sveta češkoslovaških sindikatov, ki se bo zadržala v Jugoslaviji dva dni u: bo gost centralnega sveta jugoslo vanskih sindikatov. C turški sindikalisti se zanimajo za odnose med organi samoupravljanja in sindikati ter federativno strukturo jugoslovanske sindikalne organizacije AOFIJA, 20. — Pričel se je kongres bolgarskih pisateljev, na katerem je dekan Ludmil Stojanov od. ločno obsodil nekatere proti-sov-jetske govorice v socialističnih državah. Predsednik Georgi Djagarov pa je obsodil «centrifugalne sile«, ki so prisotne v socialističnem področju ta za to obsodil kitajske voditelje ter one, ki se trudijo, da bi demokratizirali marksizem in na ta način omogočajo, da bi ljudstvo lahko postalo plen požrešnega imperializma. Zavrnil je vsako misel o možnosti ideološke koeksistence med kapitalizmom ta socializmom ter obsodil zapadno dekadentno literaturo. Incidenti med študenti in policijo v Madridu MADRID, 20. — V Madridu je prišlo danes do ponovnih incidentov med študenti in policijo. Okrog petsto študentov je po mestnih ulicah priredilo demonstracijo, policija pa jih je napadla in razpršila. To so že peti incidenti, do katerih je prišlo v Madridu v enem tednu. Rektor univerze v Barceloni, Francisco Garcia Valdecasas, je danes podal ostavko Svojo odločitev je utemeljeli z željo, da bi rektorja svobodno izvolil profesorski zbor. Ob zaključku novosadskega sejma BEOGRAD, 20. - Italija se za nima za jugoslovanski trg. Naša želja ,je, da se medsebojna trgovinska izmenjava čimbolj poveča, je izjavil na današnji tiskovni konferenci na novosadskem velesejmu glavni ravnatelj italijanskega ministrstva za zunanjo trgovino Arman-do Fracassi in doda!, da je Italija pripravljena izvažati v Jugoslavijo kmetijske stroje v zamenjavo za kmetijske pridelke. Fracassi je prisotnim novinarjem zagotovil, da Italija dela vse, kar je v rjeni moči, da se odstranijo živine iz Jugoslavije. Italija se trudi, je dejal Fracassi, da prepriča ostale članice skupnega evropskega trga, da visoke dodatne pristojbine škodujejo ne le jugoslovanskemu temveč tudi italijanskemu gospodarstvu. Na letošnjem novosadskem sejmu, ki so ga nocoj zaprli, je bil zabeležen velik komercialni uspeh. Na sejmu so se uveljavili napori jugoslovanskih gospodarstvenikov, da se uvoz inozemskih strojev veže na izvoz kmetijskih pridelkov. Mnoga inozemska podjetja so prodala vse razstavljene predmete in sklenila dobre posle. Več domačih podjetij je sklenilo posle v vrednosti od 5 do 10 milijonov novih dinarjev. Obtožen vohunstva diplomat ZDA v Moskvi MOSKVA, 20. — List Izvestija obtožuje Johna Lodeesena, drugega tajnika ameriškega veleposlaništva v Moskvi, da je vohun. List trdi, da je bila naloga tega diplomata zasledovati zlasti dogajanja na področju umetnosti in da je zato večkrat vabil k sebi pisatelje ta umetnike. Lodeesen naj bi bil 1- 1961 v Braziliji delal za CIA, v Zahodni Nemčiji pa naj bi bil obiskoval poseben tečaj, kjer se pripravljajo v vohunstvu tisti Američani, ki so na tem, da jih pošljejo v SZ. Lodeesen, ki bo sedaj zapustil SZ, ker je njegova službena doba potekla, je objavljene trditve zanikal. Tudi državno tajništvo v Washdngtonu je zanikalo, da bi bil Lodeesen delal kdaj za CIA. Delni izidi za poslansko zbornico TRST Poslanska zbornica Trst 350 na 401 volišče: KPI 39.933, MSI 17.086, PRI 3889, KD 60.911, PLI 18.821, PSIUP 4428, PSU 21.173, NR 604, Ind. 2369, SS 5228, PDIUM 1075. Na volitvah za poslansko zbornico na tržaškem volilnem okrožju so bili 1963. leta volilni izidi naslednji: KPI 51.391 (23,52 odst.), KD 70.340 (32,19 odst.), PSDI 19.226 ( 8,82), PSI 15.299 (7), MSI 25.999 (11,90), PLI 19.742 ( 9,03), SS 5679 (2,60), PRI 4226 (1,93), MI 4261 (1,95), PDIUM 1662 (0,66), FRN 638 (0,29). GORICA Poslanska zbornica (goriška občina) 57 na 59 volišč: KPI 3016, MSI 2121, PDIUM 247, PU 2608, PSIUP 809, PRI 573, KD 13.359, PSU 5536. Izidi iz leta 1963: KPI 2841, MSI 2999, PDIUM 444, PLI 2172, PRI 307, KD 14.679, PSI 3.015, PSDI 3466 SENAT 1. VOLILNO OKROŽJE 1963 1968 Stranke Glasovi V. Glasovi % KPI PSIUP 14.436 15,7 16.070 18,1 KD 35.229 38,1 37.921 42,8 PSDI PSI 9.122 6.007 9,9 6,5 10.311 11,6 PLI 10.425 U,2 11.165 12,6 MSI 14.090 15,1 10.700 12,1 PRI 2.266 2,4 2.506 2,6 PDIUM 992 1,1 — — Vseh oddanih glasov za senat v prvem volilnem okrožju j« bilo leta 1963 96.587, od katerih 92.627 veljavnih glasov. SENAT II. VOLILNO OKROŽJE 1963 1968 Stranke Glasovi % Glasovi % KPI 34.129 33,8 36.872 34,8 PSIUP — — KD 33.979 33,6 38.464 36,3 PSDI PSI 8.729 8.050 8,6 8,0 13.515 12,8 PLI 4.727 4,7 6.713 6,3 MSI 9.154 9,0 7.986 7,3 PRI 2.293 2,3 2.392 2,3 V drugem volilnem okrožju za senat je bilo oddanih leta 1963 106.587 glasov, od katerih 101.061 veljavnih glasov. V PRIČAKOVANJU DE GAULLOVEGA GOVORA Stavkovni val v Parizu se je včeraj še razširil Število stavkajočih je preseglo dva milijona in veliko število podjetij je zasedenih Posvetovanja med voditelji sindikalnih organizacij in voditelji zveze levice •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiill« Predsednik Avstrije na obisku v SZ MOSKVA, 20. — Predsednik avstrijske republike Franz Jonas je prispel danes v Moskvo na uraden obisk. Na letališču Vnukovo so ga sprejeli predsednik vrhovnega sovjeta Nikolaj Podgomi, prvi ministrski podpredsednik Poljanski, zunanji minister Gromiko in drugi. Avstrijski predsednik b1) ostal v SZ do sobote 25. t. m. Takoj po prihodu v Moskvo, je Jo nas obiskal Podgomega v Kremlju. že popoldne so bili na vrsti prvi razgovori, zvečer pa je Podgomi na čast svojemu gostu priredil večerjo. S svojim obiskom vrača Jonas obisk, ki ga je 1. 1966 opravil Pod-gorni v Avstriji. V središču razgovorov bodo ekonomski, kulturni, znanstveni in tehnični problemi. Jonas namerava predvsem spraviti na tapeto vprašanje pristopa Avstrije k EGS; temu pristopu se namreč SZ protivi, sklicujoč se na Obveze, ki jih je Avstrija sprejela z državno pogodbo 1955. Z Jonasom je tudi zunanji minister Wald-heim. V torek dopoldne je na sporedu ogled Leninovega mavzoleja in potem turistični obhod prestolnice. V sredo in četrtek pa bo Jonas s soprogo in spremstvom v Leningradu. Predsednik Podgomi se je v napitnici na čast predsedniku Jonasu dotaknil glavnih problemov mednarodne politike. Tako je dejal, da dajejo ameriško-vietnamska pogajanja v Parizu Ameriki možnost, da pride iz slepe ulice in napravi konec bombardiranjem in vsem vojnim akcijam v Vietnamu. Potem je podčrtal nujnost, da se Izraelci umaknejo z zasedenega arabskega ozemlja. Zatrdil je še, da evropski položaj nikakor ne more biti miren, če se upošteva, da postajajo v Zahodni Nemčiji vedno bolj aktivne revanšistične in neonacistične sile. PARIZ, 20. — Pričakujejo, da bo predsednik de Gaulle govoril še pred 24. majem, t.j. pred začetkom debate v skupščini o resoluciji proti vladi. Včeraj popoldne je de Gaulle sprejel ministra za vojsko. Predsednik vlade Pompidou je izjavil, da je de Gaulle po vrnitvi iz Romunije takole podal prvo oceno položaja v Franciji: «Reforma, da, karnevalski nered, ne.» število stavkajočih je včeraj----------------- preseglo dva milijona in več kot sto velikih podjetij so zasedli delavci. BEOGRAD, 20. - V Beograd je prispela danes študijska skupina o-srednjega sveta sindikatov Češkoslovaške. Zastopniki sindikata češkoslovaške se bodo med dvodnevnim bivanjem v Beogradu pogovarjali s elani osrednjega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije o odnosu organov samouprave in sindikata v delovnih organizacijah, o strukturi jugoslovanskih sindikatov in o sistemu federativne ureditve v Jugo- Stavka se je danes še razširila. Poštni, železniški, avtobusni in drugi promet je popolnoma zastal. V Parizu se je stavka razširila tudi na gledališča. Pričakuje se raztegnitev stavke tudi na uslužbence bank in social nega zavarovanja. Danes so se začeli razgovori med voditelji sindikalnih organizacij in voditelji zveze levice. Predstavniki CGT so poudarili željo, naj se pripravi skupen program vse sindikalne in politične levice. Sindikalna organizacija Force Ouvričre in katoliški sindikati sta klonili sodelovanju s komunistično stranko. Predsednik francoske demokratične zveze dela Eugene Descamps in predsednik zveze študentov sta na tiskovni konferenci govorila o solidarnosti med študenti in delavci. Izjavila sta, da morajo delavci in študenti začeti skupne razgovore, čeprav morata študentovsko in delavsko gibanje imeti vsak svojo pot. Descamps je izjavil, da morata demokratizacija univerze in demokratizacija v podjetjih korakati vštric in povsod je treba uvesti soupravljanje ali samoupravljanje. Pripomnil je, da delavce in študente druži skupno volja po demokratizaciji. Voditelj zveze študentov Sauvageot je poudaril potrebo skupne borbe študentov in delavcev, toda gotovo je, da gonilna vloga socialne in gospodarske spremembe pritiče delavskemu razredu. Pripomnil je, da nimajo nobenega političnega ali sindikainega sporazuma s francosko demokratično zvezo dela. Francija je gospodarsko v precejšnji zadregi zaradi nezadostne konkurenčne sposobnosti svojega gospodarstva, ker bedo 1. julija odpadle carinske meje v evropski gospodarski skupnosti. Nastaja vprašanje, ali bo sedanja kriza dobila samo svojo socialno rešitev, ali pa tudi politično. Vsekakor takega stanja glede lelavskih akcij v Franciji še ni bilo od leta 1936 dalje, ko je prišla na oblast vlada ljudske fronte Leona Bluma. Okoli 6.000 francoskih študentov se bori proti tradicijam še iz Napoleonovih časov. Delavci, ki so o-gorčeni, ker se vlada že dolgo ne zmeni za njihove težje probleme, so zasedli glavne točke v gospodarstvu, prometu in komunikacijah ter postavili vlado pred hudo preizkušnjo. V Zagrebu obsojeni razpečevalci sovražne propagande ZAGREB, 20. — Okrožno sodišče v Zagrebu je obsodilo danes 6 Zagrebčanov na zapor za razpečevanje sovražne emigrantske propagande na zaporne kazni od 1 do 3 in pol leta. Glavni obtoženec gradbeni tehnik Vinko Kneževič je bil obsojen na 3 in pol leta, nje gova sestra, delavka Ankica na 18 mesecev, dijak gradbene šole Bruno Marchioli pa na 1 leto strogega zapora. Ostali trije so bili obsoje- so razpečevali v Zagrebu in okolici emigrantski sovražni propagandni material, ki ga je Kneževič prinesel z Dunaja. Belgijska kriza še (raja BRUSELJ, 20 — Danes so se v Bruslju pričela pogajanja med krščansko - socialno it: socialistično stranko za sestavo nove vlade. Pogajanja vodi bivši ministrski predsednik Vanden Boeynants, ki mu je dal kralj mandat za sestavo vlade. Pogajanja se razvijajo na osno vi programa, ki ga je sestavil sam Vanden Boe; nanst. pripadnik krščansko - socialne stranke. sšdunje težave pri izvozu mesa in | slaviji. AIrika, ki je močan proizvajalec urana, sporočila, da se ne bo smatrala za vezano po pogodbi za neširjenje jedrskega orožja. Tudi Alžirija je sporočila, da pogodbe v sedanji oblika ne bo podpisala Pred tem Je sovjetski delegat Kuznecov pozval vse države članice, naj podpro in ratilicirajo na črt pogodbe čim prej. Kuznecov je hotel s tem odstraniti zaskrbljene^, ki, so jo v zvezi z omenjenim načrtom izrekle Indija, Brazilija in več afriških držav. V Haitiju napad z letalom na palačo predsednika Duvaliera S. DOMINGO, 20. — Poslanik Ha iti j a v Dominikanski republiki i« danes zvečer sporočil, da je letalo, ki je danes zjutraj napadlo pred sednikovo palačo v Port-au-Prtaceu, odvrglo štiri bombe, ki so razrušile nekaj sob zasebnega stanovanja predsednika Duvaliera ter pri tem tudi ubile in ranile nekaj oseb. KINSHASA, 20. — Predsednik Konga Joseph Mobuto odpotuje ju tri v Rim, kjer bo ostal tri tedne Pogodba o neširjenju jedrskega orožja NEW YORK, 20. — Med debato v politični komisiji generalne skup . _ ščine OZN, ki se ukvarja z nešir-1 na zasebnem obisku. Verjetno ga jenjem jedrskega orožja, je Južna | bo v tem času sprejel tudi papež. VIETNAMSKO-AMERIŠKA POGAJANJA V PARIZU Delegaciji se pripravljata na jutrišnji sestanek Velike stavke v Parizu niso vplivale na delo konfe-Nadaljujejo se spopadi v Južnem Vietnamu renče PARIZ, 20. — Predstavnika severnovietnamske in ameriške delegacije sta izjavila, da sedanje stavke v Parizu nimajo nobenih posledic za komunikacijska sredstva z njihovima prestolnicama. Razširile so se govorice, da bi utegnili sedež pogajanj prenesti v Ženevo, toda predstavnik ameriškega državnega departmaja je to zanikal. Alžirski poslanik v Parizu Malek ——————— se je danes sestal z voditeljem ha- nojske delegacije. Pozneje je Xuan Tuy obiskal kamboško poslaništvo, kjer ga je v odsotnosti poslanika sprejel prvi svetnik poslaništva in se z njim pogovarjal eno uro. Predstavnik ameriške delegacije Jorden je Izjavil, da so današnji dan posvetili v celoti razgovorom med Harrimanom in njegovimi sodelavci v zvezi s sejo, ki bo v sredo. Jorden je dalje Izjavil, da ameriška delegacija ni opazila znakov napredovanja, čeprav je tolažilno dejstvo, da se razgovori nadaljujejo. Pripomnil je, da ni bilo privatnih stikov med obema delegacijama. Načelnik tiskovnega urada ameriške delegacije je sporočil, da je Harriman poslal v London svojega glavnega sodelavca Davldsona z nalogo, da poroča britanski vladi o dosedanjem poteku konference, preden angleški zunanji minister Ste-wart odpotuje v Moskvo (od 22. do 24. maja), kjer se bo sestal z Gro-mikom. Jorden je dalje Izjavil: «Sedaj razumemo stališče severnih Vietnamcev nekoliko bolje kakor prvi dan in mislim, da severni Viet- dalje kaj napredujemo.« V Intervjuju nekemu časnikarju UPI je Harriman izjavil, da pariški razgovori niso zašli v slepo ulico. Trdil je, da bo odvisno od hanojske delegacije, ali bodo kaj napredovali. Dalje Je dejal, da je ameriška delegacija postavila nekatere predloge, ki pa so bili za sedaj opuščeni. Averell Harriman in Cyrus Vanče sta se danes zjutraj sestala s sajgonskim poslanikom Dlemom. Harriman mu je poročal o dosedanjih razgovorih. Med drugim sta govorila o spremembi sajgonske vlade, in Harriman je izjavil, da Je «seveda radoveden vedeti za pobude, ki jih bo nova sajgonska vlada sprejela«. Hanojski list «Nan Dan« objavlja članek, v katerem ponavlja glavne pogoje, t.j. ustavitev bombardiranja in drugih vojnih dejanj proti Severnemu Vietnamu. Pri tem zavrača ameriško zahtevo o tako imenovani recipročnosti. List poudarja, da so ZDA napadalec, ki je povzročil vojno in zato je na njih vrsta, da končajo vojna dejanja. Prav tako poudarja list, da so demilitarizirano področje kršile ZDA. V Južnem Vietnamu so bili tudi namci bolje razumejo naše stališče, j ponoči in danes spopadi na raznih ni na eno leto pogojno. Obtoženi | Toda ne vem, ali od te ugotovitve | sektorjih. Posebno močna je dejav- ne it osvobodilnih sil na področju Dananga. Včeraj sta bila dva močna spopada med osvobodilnimi in ameriškimi silami na sektorju Ke Sanha. Poveljstvo osvobodilne fronte je objavilo sporočilo, ki pravi, da so osvobodilne sile ubile, ranile ali ujele 30.000 ameriških in južnoviet-namskih vojakov v enem tednu. Poleg tega so uničile na tleh ali sestrelile 250 letal. Uničile so 700 vojaških vozil ter potopile ali zadele 30 vojnih ladij ln eno 10.000-tonsko ladjo. Razstrelile so tudi mnogo skladišč streliva. Mraz v Sloveniji V Sloveniji so danes zabeležili najhladnejši majski dan. V Ljubljani, Postojni in Mariboru Je bilo ob 7 zjutraj 4 stopinje, v Celju 3, v Planici 1 stopinja nad ničlo, na Kredarici pod Triglavom pa —5 stopinj. Malo višjo temperaturo so imeli na Primorskem, ta sicer v Kopru 11 stopinj, v Ajdovščini 7. Nočne temperature so bile na Kranjskem okoli 0, na Primorskem pa od 2 do 7 stopinj nad ničlo. STOCKHOLM, 20. - švedski ministrski predsednik Tage Erlander je danes v pariamentc povedal, da so agentje Vzhodne Nemčije organizirali vohunsko mrežo na Švedskem, pri čemer pa jih je švedska policija odkrila. NOGOMET II. AMATERSKA LIGA V srečanju brez zmagovalca se Juventina rešila izpada Z nedeljskim neodločenim izidom si je Juventina zagotovila obstanek v II. diletantski kategoriji tudi za prihodnje leto JUVENTINA — PERCOTO 0:0 JUVENTINA: Marušič; Zežlin, Tabaj Mar vin, Milocco, Marson, Nanut, Makuc. PERCOTO: Don; Zupelio, Del la Rover e; Rossi, Missio, Milocco, Millo, Comelli, oarzltto. SODNIK: Ricobon Livio (Trst). KOTI 4:1 za Juventino. Zopet neodločen izid Juventlne: že peti zaporedoma, vendar najbolj dragocen: Juventina je dosegla kvoto 26 točk in s tem matematično gotovost, da obstane v II. kategoriji. Po šestih zaporednih porazih sredi prvenstva je Juventina dosegla zdaj Ferfolja, Rupli, Pavlin; Virgilio, Gutto; IZIDI SKUPINE C •Pozzuolo - — Pocenia 2:1 Castionese •Fiumicello 1:0 *Audax — Sevegliano 1:0 •Rivignano — Terzo 2:1 Dolegnano 1 •Porpetto 2:1 •Lucinico - - Ruda 2:1 •Juventina — Percoto 0:0 •Maranese Risanese 2:0 LESTVICA Audax 29 15 12 2 53 30 42 Dolegnano 2!) 17 7 5 43 19 41 Maranese 29 16 6 7 42 27 38 S eeliano tl 13 6 8 37 2 ’ 32 Rivignano 29 10 12 7 37 34 32 Fiumicello 29 1« 10 9 39 32 30 Percoto •29 6 18 5 36 31 30 Terzo 29 9 8 12 36 4.': 26 Pozzuolo 2!) 10 6 13 29 38 26 Juventina 28 9 7 12 31 39 25 Pocenia 29 9 7 13 27 33 25 Castionese 29 8 9 12 27 33 25 Risanese 29 8 9 12 28 4‘ 25 Lucinico 27 5 11 11 27 30 21 Porpetto 29 7 7 15 26 39 21 Ruda 28 5 9 14 28 4b 19 Prihodnje tekme i (26. t.m.) Rlsanese - Rivignano, Pocenia -Audax, Castioness - Pozzuolo, Dolegnano - Fiumicello, Terzo -Juventina, Percoto - Lucinico, Ruda - Porpetto, Sevegliano - v zadnjih osmih zaporednih tekmah lepe uspehe. Vse je kazalo, da je moštvo povsem zgubljeno, zdaj pa se je moštvo popravilo, čeprav njegova igra še ni odlična, kot je bila v začetnem delu prvenstva. V zadnjih osmih srečanjih so Standrezci doživeli poraz le v tekmi z Audax, zmagali so proti Dolegnanu in Ri-sanese, petkrat pa so izenačili in sicer z Ločnikom, Seveglianom, Ri-vignanom, Fiumlcellom in zdaj s Percotom. Zbrali so torej 9 točk v osmih tekmah in to res ni slab izkupiček. Morda Je letos Juventina zgrešila v tem, da je v vsaki prvenstveni tekmi merila zgolj na zmago, če ji pa to ni uspelo je tekmo zgubila. Na Izenačene izide moštvo ni računalo, in to je razvidno tudi iz velikega števila golov, ki jih je Juventina prejela sredi prvenstva, ko obramba ni bila dovolj pazljiva niti tedaj, ko je napad odpovedal ali pa je bil pred nasprotnikovimi vrati neučinkovit. Toda, ko je postalo stanje na lestvici kritično je napad zaigral z večjim poletom, obramba pa postala bolj pazljiva. Tako je moštvo izsililo več neodločenih izidov, ki sd bili za enajsterico rešilni. Slabo formo letošnjega napada lahko pripišemo dejstvu, da se je razbila trojka Petejan-Marson-Collini. Prvi se je poškodoval na nogi, drugi v rami a je kljub temu skušal vzdržati težo igre. Tega seveda ni zmogel, čeprav je včasih s svojimi osebnimi posegi tvegal tudi preveč; končno pa si Je pred tremi tedni poškodoval nogo še Collini. Komentar o zadnji tekmi je kratek. Srečanje ni bilo na tehnični višini. Juventina se je sicer zelo potrudila, a je imela edino res ugodno priliko za gol 'le v 8’ p.p. ko je Marson sam pred nasprotnikovimi vrata zgrešil cilj. Tudi Percoto je zgrešil več ugodnih priložnosti. Najnevarnejša moža sta bila pri njem desno krilo Missio in srednji napadalec Millo, ki sta ju dokaj uspešno krila Tabaj in Pavlin. V 44’ d.p. je Percoto dosegel gol, ki pa, ga je sodnik razveljavil. D. R. ŽENSKA B LIGA Zmaga in poraz igralk Bora na gostovanju v Bergamu Borovke so v obeh srečanjih pokazale izredno igro, ki pa je zadostovala le za eno zmago Maranese. „„..................................................n Okrnjena enajsterica Vesne iztrgala točko Libertasu Sodnik je dopustil zelo grobo in nešportno igro BOR — LA BOLLITA 3:1 (15:9, 17:15, 13:15, 15:12) LA BOLLITA: Pellucchi, Catta-neo, Sana, Lorenzi, Garon, Morotti, Ambrosini, Colombo, Bossl, Pam-pilli. BOR: Pavletič, Bezeljak, Rauoer 14, Pahor, Pernarčič 15, Mijot 19, Hmeljak 12, Rogelja. SODNIK: Cerutti (MI). V prekrasni športni dvorani Pe-senti v Bergamu je Bor v soboto odigral gotovo svojo najboljšo tekmo, odkar je moštvo pomlajeno, čeprav je ekipa prispela v Bergamo okrnjena in je stopila v telovadnico praktično naravnost z vi a- Casagrande v nedeljo premočan za Nabrežinke Sokol zapravil Irelji set pri vodstvu 10:1 CASAGRANDE SACILE — SOKOL 3:0 (15:5, 15:13, 16:14) SOKOL: Filipčič 1, Gabrovec 9, Caharija 1, Batagelj 6, Knez 10, Zavadlav 3, Švab 2. CASAGRANDE: Missinato, Camerin, Giaccon, De Savi, Cami- lotti, Maso, Dal Santo, Benedet, Bottecchia, Presotto G. in M. SODNIK: Bresigar STRANSKA: Marcon in Roici PRIPOMBE: Približno 100 gledalcev potek tekme je motil močan veter. V nedeljo Je bila v NabreMni ---------- tekma odbojkarske ženske B lige med domačim Sokolom in ekipo Casagrande iz Sacila. Nabrežinke so tekmo gladko izgubile in poraza ni mogoče nikakor opravičiti. Gostujoča ekipa je zaigrala sicer nekoliko boljše kot v prejšnji tekmi, ne pa tako dobro, da je Nabrežinke v običajni formi ne bi mogle premagati. Potek tekme je tudi motil močan veter, ki pa, po LIBERTAS — VESNA 0:0 LIBERTAS: Premate; Buboni, Lupetin; Vidos (k), Schrem, Bartoli' Purinani, Corazza, Pistoni L., Cadelli, Pistoni A. 'VESNA' Tence R ' Sulčič F., Raimondo; Sulčič S. (k), Flnotto, Sedmak;* Košuta Z„ De Michele, švab, Sulčič D Tence B. SODNIK. Gradini iz Portogruara. Kotov 10:0. Pripombe: Mrzlo oblačno v^eme. igrišče v dobrem stanju. Gledalcev približno 200. _____________ V predzadnji tekmi v II. amater- skl ligi je Vesna odnesla točko proti da ko Je ta obtičala v m režij e po močni ekipi Libertasa, ki meri na višjo ligo. Tudi v prvem delu prvenstva sta se ekipi razšli z neodločenim izidom. Nedeljska povratna tekma je bila na nizki tehnični ravni in v drugem polčasu zelo groba ter nešportna. Velika zasluga za to gre sodniku, ki v kritičnih trenutkih ni bil dorasel svoji nalogi. Vesna je nastopila z nekoliko okrnjeno postavo manjkala sta Michelini in Milič. Nadomestila sta ju Raimondo, ki je tokrat igral krilca, kot režiser pa je zaigral De Michele, ki nikakor ni razočaral (vsaj v prvem polčasu). V prvem polčasu pa Je prevelika vnema Libertasa (ter nerazumljive odločitve sodnika) skalila dobro vzdušje. Začelo se je z izključitvijo Sulčiča F., ki je v borbi za žogo nasprotnika podrl na tla. Prekršek, ki jih na nogometnih tekmah vidimo mnogo, toda sodnik Je bil drugačnega mnenja in Sulčič je moral v slačilnico. V odgovor so domačini grobo udarili Raimonda v nogo, tako da je moral zapustiti Igrišče v rokah soigralcev. Ko se Je vrnil je preostali del tekme sta-tiral na levem krilu Medtem ko je Vesna igrala z dvema igralcema manj so domačini dosegli gol iz očitnega offsida, sodnik Je piskal preden Je toga prešla belo črto. To- IZIDI SKUPINE D IZIDI Edera — Sagrado 3:0 P. Monfal. — 'Tomana 2:1 •Libertas — Vesna 0:0 •Turriaco — Itala 0:0 •Ro sandra — S. Lorenzo 3:3 •CRDA - Farra 1:1 •S. Pier d’Is. — S. Canzian 1:0 •Romans — Mariano 1:1 LESTVICA Mariano 29 18 8 3 37 21 44 Edera 29 17 6 6 40 22 40 Libertas 29 12 12 5 30 1 < 36 S. Canzian 28 11 11 6 34 23 33 S. P. dls. 29 13 7 9 29 34 33 Sagrado 29 11 9 9 33 25 31 Itala 29 10 9 10 32 33 29 Turriaco 29 9 11 9 27 31 29 Rosandra 29 9 10 10 33 28 28 Farra 28 7 14 7 30 31 28 Romans 29 8 9 12 34 3 25 Torriana 28 9 6 13 26 32 24 CRDA 29 6 11 12 21 33 23 P. Monfal. 29 8 5 16 29 44 21 S. Lorenzo 28 5 8 15 21 42 18 Vesna 29 3 12 14 22 30 18 Prihodnje tekme (26. t.m.) Mariano - Turriaco, Edera - Ll- bertas, Pro Monfalcone - Sagra- do, S. Lorenzo - Torriana, Itala - S. Pier dTsonzo, San Canzian - ORDA, Farra - Rosandra, Ves- na — Romans. kazal na sredino igrišča. Odločni protesti igralcev Vesne so sicer zalegli in sodnik je preklical gol, toda Igrišče Je moral zapustiti tudi Sulčič D. Tako je Vesna igrala z sedmimi igralci in se je branila napadov domačinov kot je vedela in znala. Tl pa niso bili zadovoljni, ker vse izključitve in poškodbe niso pomagale žogi čez belo črto. Zato je Purinani hladnokrvno (medtem, ko ga sodnik ni videl) udaril Finot-ta s pestjo v obraz, da Je obležal na tleh. Vendar tudi to ni zaleglo In rezultat je do konca tekme ostal enak. Kronika: Prvi so prodrli v kazenski prostor domačini, vendar so si zapravili v 4' in 14’ dve idealni priložnosti. V 20’ lepa akcija Vesne, ki jo je začel Sulčič S., posredoval Je žogo do Tenceja B„ ki jo je podal Košuti, zopet podajo slednjega do Švaba vendar je ta bil prepočasen in vratar mu je žogo zbil z glave v polje. Deset minut nato akcija De Micheleja. toda vratar Je lepo ubranil. V 5’ drugega polčasa je Švab prodrl po desni strani in je podal skozi vso obrambo do prostega Košute Z., ki pa je z izredno ugodnega položaja zgrešil. V 10’ d.p. je Libertas pritisnil na vrata Vesne in Tence R. je s tremi izrednimi posegi rešil svojo mrežo. Pet minut pred koncem tekme je „it- metrovko v korist Libertasa. Streljal je Corazza preveč v sredino, Tence R. Je ubranil, toda žoga mu Je ušla iz rok, vendar jo je s ponovnim posegom isboksal v polje. Se zadnji strel Vldosa tik mimo droga, nato sodnikov končni žvižg te žalostne in nešportne tekme. K. K. v 1’ so plavi prešli v vodstvo: Rodella je podal Kocjančiču, ki je z roba kazenskega prostora v voleju poslal žogo za hrbet Buzze-riu, katerega je siloviti strel presenetil. S Sergio se je pognal v napad, toda Brežani so jih zaustavljali že na sredini igrišča, kjer je imel dober dan Bandi. Ta je stalno pošiljal v protinapade Rodello in Kocjančiča, ki sta bila zelo nevarna. Domačini so bili v premoči toda izenačenje je prišlo šele v 45’ po zaslugi Driolija. Ta je premagal Žerjala, ki je bil zakrit. V drugem polčasu se je igra odvijala večinoma na sredini igrišča z rahlo prednostjo domačinov, ki pa so postavili končni rezultat v 31’ v akciji iz kota, gol pa je dosegel Punis. Reakcija Brega MLADINSKI POKAL MENON S. S«rgio premagal mlado ekipo Brega S. SERGIO — BREG 2:1 (1:1) BREG: Žerjal; Krmec, Slavec; Opara, Lovriha, Bordon; Zahar (Gerli), Bandi, Rodella, Cuk, Kocjančič. S. SERGIO: Buzzerio; Pregarz, Coscia; De Gioia, Fomasaro, VI-sintin; Rolli, Punis, Valente, De-lezotti, Drioll. Brežani so v nedeljo kljub zielo lepi igri odšli z Igrišča pri Sv. Sergiju praznih rok. Domačini so jih po prejetem golu v 1’ stisnili v obrambo in nenehno napadali. Brežani so se sicer često posluževali protinapadov, toda na žalost brez uspeha. Domačini so bili precej močni, toda po prikazani igri bi plavi zaslužili vsaj polovičen izkupiček. Tekma Je bila zelo hitra in na precejšnji tehnični ravni, obenem pa tudi zelo korektna. Že l ostali S. Sergiu. r |= ijgjli e | l. — 1, Farini D’Oimo 2 2. Andermat 2 2. — 1. Mareb 1 2. Rimosa X 3. — 1. Ferino 1 2. Oltraggio 1 4. — 1. Orson Jet 1 2. Marquita X 5. — L Oggia X 2. Ciriolč X 6. — 1. Salimar X 2. Coblenza 2 KVOTE 12 — 8.194.817 lir 11 — 341.450 » 10 — 20.334 » ka po večurni vožnji je že oaaoj v začetku postavila resno hipoteko na zmago. Pernarčičeva je nani zala kar šest zaporednih servisov, ki so nasprotnice povsem zmedli in set je razmeroma brez težav postal plen borovk. Vse drugačni pa so bili ostali trije seti. Domačinke so si opomogle in so silovito pritisnile: borovke se niso niti za hip zmedle in so vračale milo za drago. Dvoboj je bil ves čas povsem izenačen m nobeni ekipi ni uspelo osvojiti večjega naskoka, Najbolj se je igra razgrela v drugi polovici zadnjega seta. Domačinke so se zavedale, da je to zanje zadnja priložnost za kakršnokoli upanje. Na mreži se je razvila igra, ki jo celo v prvi ligi vidimo redko. Tempo igre je bil izreden: tolčene in plasirane žoge so bliskovito švigale sem in tja po igrišču in gledalci so bili v pravem deliriju. Borovke so tako v obrambi kot v napadu odlično prestale to shovito ofenzivo nasprotnic, dokopale so se do odločilne žoge in s tem do — zmage. PRESOLANA — BOR 3:2 (5:15, 15:6, 18:16, 10:15, 15:10’: PRESOLANA: Pulcini Ang., C., And., Parmigiani, Carrara L. in F„ Ghilardi, Grigis, Moretti, Si-gnori. BOR: Pavletič 9, Rauber 7, Miot 12, Hmeljak 9, Bezeljak 5, Barej 11, Pahor, Pernarčič 9, Rogelja. SODNIK: Michelin (MO). To je bila ključna tekma letošnjega prvenstva v tej skupini in obe ekipi sta to jasno čutili. Igra je bila temu primerna: izredno borbena, brezkompromisna, igralke so se borile za vsako točko posebej. Žal borovke po utrujujo-či prejšnji tekmi niso imele dovolj rezervnih moči, da bi vzdržale do konca ritem, ki so ga vsilile v prvem setu. Domačinke so igrale neobičajno urejeno in so dobesedno «mlele». Njihova postava ni nikoli usodno zanihala, bile so izredno hitre, odločne, imele so jasen pregled nad igro in so znale dobro izkoriščati vse napake gostij. Katere so bile te napake? V napadu so Tržačanke igrale zelo dobro, ne pa tako v obram. bi. Zavest, da tekma odloča celo prvenstvo je' na nekatere igralke pritisnila z nevidno silo, tako, da v obrambi niso bile več gospodar svojih čutov. Tako se je zgodilo, da so nekatere igralke zapuščale svoja mesta Ali pa so vztrajale v napačnem odbijanju žoge. Teh napak sicer ni bilo, «prevefi», vendar pa ravno toliko, da so jih domačinke izkoristile in zmagale. Presolana je tokrat igrala mnogo bolje kot v Trstu, kljub temu pa je bila borba izredno izenačena, saj je tudi število točk iz petih setov skoraj enako: 63:62 za domačinke. Borovke so tako v odločillni tekmi doživele poraz in si zapravile I neposredno možnost za vstop v finalni turnir. Kljub temu pa jim ne" moremo očitati ničesar. Storile so vse, kar so mogle, borile so se nad vse srčno in do skrajnosti požrtvovalno. Toda imele so tudi smole: v tretjem setu so napačno ujele set žogo pri stanju 15-14 v svojo korist... meter izven igrišča. Ce bi se to ne zgodilo, bi se tudi iz Nembra vrnile z zmago s 3:1. V nedeljo v Gorici poraz a zadovoljiva igra Brega našem mnenju, ni bistveno vplival na rezultat. Seveda bi v takem vremenu morali odigrati tekmo v telovadnici, vendar kljub večkratnim obljubam nabrežinska občina še ni začela z gradnjo. Prvi set je potekal zelo enolično. Gostujoča ekipa je takoj povedla in gladko zmagala. Nekoliko težje je bilo v drugem setu. Nabrežinke so povedle s 6:0, a si niso znale urediti igre in obdržati razdalje v točkah. Tako je prišlo do izenačenja 6:6 in igralke ekipe Casagrande so osvojile tudi ta del igre s sicer tesnim rezultatom 15:13. Se več možnosti za zmago je imel Sokol' v tretjem setu, kuje vodil z 10:1. Tudi tukaj mu ni uspelo zadržati nasprotnic, ki so z lepo igro znale diktirati tempo in tudi zmagati. Kaj se Je v nedeljo zgodilo v nabrežinski ekipi, je uganka. Igra, kakršno smo videli, ni dopuščala drugačnega rezultata. Zaspana obramba, neučinkovit napad, slabe podaje, slabi servisi, to so bile glavne značilnosti igre na nabrežinski strani mreže. Nasprotno je Casagrande zaigral umirjeno in je z učinkovito igro popolnoma zasluženo zmagal. V četrtek bo v Nabrežini slovenski derbi med Bregom in Sokolom. Rezultat te tekme, ki je bolj prestižnega značaja, je po nedeljskem zavrtljaju zavit v meglo. Sokol ali Breg? To bomo videli v četrtek. r-n Izid sam ne prikazuje pravilno poteka igre AGI 3:0 - BREG (15:5, 15:11, 15:8) BREG: Slavec D., Slavec N., Kofol, Rapotec, Barut, Corradini, Fo-ravs. AGI: Mikulus, Tammassia, Leopardi, Ribi, Boemo, Traversa, Furlan, Barbieri, Navarra. SODNIK: Moreale ZAPISNIKAR: Petteani Breg je moral AGJ-ju tudi v Gorici predati tekmo v samih 3 setih; toka potek srečanja je bil popolnoma drugačen: čeprav sta bili odsotni Cuk in Sedmak so Brežanke zaigrale izredno požrtvovalno in zagrizeno in so se stalno močno upirale premoči domačink. Izkazali sta se v napadu Slavec Divna in Rapotec, v obrambi pa Barut, celotna ekipa pa je se enkrat dokazala, da Mladi nogometaši Uniona, ki nastopajo na turnirju za pokal Menon zna prav z močnejšimi nasprotniki zaigrati lepo. Prvi set je že po stari navadi Brežank, ki se pred tekmo nikdar dovolj ne ogrejejo, potekal v očitni premoči Goričank, ki so ga osvojile brez bistvenih težav. V drugem pa je zavel drug veter: Brežanke so povedle na 6_:4, nato so domačinke ponovno močno pritisnile in prešle v vodstvo, a Breg se jim je ponovno približal na 11:12. Nato pa so se igralke AGI ponovno zbrale in so z dobro igro osvojile drugi set. Tretji set je pote kal ob premoči domačink, ki pa niso mogle streti kar tako Brežank, ker so se jim močno upirale. K. V. Kandidati za jugoslovansko reprezentanco že določeni Zvezni kapetan jugoslovanske reprezentance Rajko Mitič je določil naslednjih 22 kandidatov, izmed katerih bo izbral igralce za polfinalno srečanje tekmovanja za evropski pokal narodov prot-' Angliji, ki bo 5. junija v Firencah. Vratarji: Pantelič Vukčevič, Duj-kovič; branilci: Fazlagic, Damjanovič, Holcer, Aleksič; krilci: Djordjevič, Pavlovič, Belin, Paunovič, Ramljak, Mihajlo-vič. Brzic; napadalci: Petkovič, Osim, Muse-nič, Trivič, Djajič, Antič, Ačimo vič in Bosič. Igralci se bodo zbral’ na pripravah 27. tm. v Beogradu. Datum odhoda v Italijo še n' določen. V Beogradu proučujejo možnost, da bi jugoslovanska državna reprezentanca predčasno odpotovala v ŽENSKA PROMOCIJSKA LIGA Gladka zmaga Gaje v tekmi s Sokolom GAJA — SOKOL B 3:0 (15:9, 15:6, 15:5) SOKOL: Franceschini A., Gulič S., Radovič V„ Pernarčič L„ Zidarič N., Zollia M., Masanja N., Colja L., škerk M„ Pertot A. GAJA: Grgič S., Kalc S., Verše L., Bizjak M., Babič M., Bajc M., Grgič V., Pattavina R., Grgič L„ žagar M. V nedeljo 19. t.m. sta se na odbojkarskem igrišču v Nabrežini spoprijeli ženski ekipi Gaje in Sokola B. Igra kot taka ni bila preveč zanimiva, ker ekipi nista zaigrali tako zagrizeno, kot prejšnji teden proti Fari B oziroma Fari C. Razen tega pa je tudi precej močna burja neprestano motila igralke. Končni rezultat je bil 3:0 v korist Gaje. Čeprav so Nabrežinke zgubile, niso razočarale, zlasti čf- pomislimo, da so v ekipi še zelo mlada dekleta. Gajevke bodo čez nekaj dni odigrale drugo tekmo proti OMI. PETER G. ZARADI IZSILJEVANJA PREDNOSTI IN HITROSTI Kar 9 mrtvih in 7 ranjenih v 4 prometnih nesrečah VIDEM, 20. — Zaradi izsiljevanja prednosti je prišlo prejšnjo noč na križišču cest, ki vodijo v Perteole in Rudo do strahovite prometne nesreče, ki je zahtevala 4 mrtve in 3 ranjene. Fiat 2300 videmske registracije se je nepričakovano znašel pred fiatom 124, prav tako z videmsko evidenčno tablico. Za zaviranje ni bilo časa in je prišlo do tako strahovitega trčenja, da so prebivalci bližnje vasi mislili, da je nekje eksplodirala bomba. Na mestu je umrla 28-letna Gabriella Chiul, vse ostale in sicer šest oseb so odpeljali v bolnišnico v Pordenone, kjer so tri v teku ene ure podlegle poškodbam Gre za Umberta Pozzija, 33-letne-ga Renza Scarpo, ki je šofiral fiat 124 in 44-letno ženo industrijca Al-da Spinellija, ki je bil za volanom fiata 2300 Elviro Rivo. Vsi ostali ranjenci bodo verjetno okrevali v 30 dneh. PAVIA, 20. — Dve osebi sta bili danes žirtvi prometne nesreče, tri druge pa se borijo s smrtjo v bolnišnici. Nesreča se je pripetila v Pieve Porto Morone, ko je avto, s katerim so peljali v bolnišnico otroka, ki si je med igro izpahnil roko, zašel, verjetno zaradi prevelike hitrosti, s ceste in silovito treščil v obcestni drog. 20-letni Mir. ko Mazzarella in 16-letna Anna Vit-td sta bila na mestu mrtva, 23-let-nd Gaetano Rossi, ki je vozil avto, 14 in 12-letna Cosimina in Alfredo Vitti pa so v resnem stanju v bolnišnici v Castel San Giovanni. Kasneje se je zvedelo, da stanje šoferja avta ni nevarno in da bo Rossi okreval v nekaj tednih. LATINA, 20. — Tudi 46-letai viSji vodnik karabinjerjev Francesco Gravina iz Caserte je danes našel smrt med nesrečo. Vodnik je bil v avtu, ki ga je šofiral 33-letni karabinjerski poročnik Izzo. Nepričakovano je vozilo zašlo s cest« in treščilo v drevo ter se prevrnilo. Gravina je bil na mestu mrtev, hudo ranjenega poročnika Izza P* so morali nujno sprejeta v bolnišnici v Latini. TRIDENT, 20. — Zaradi spolzke ceste je avto, kd ga je šofiral 48-let* ni glasbenik Roberto Biondl iz V«' rone, zaneslo na levo stran ceste' pri čemer je treščil v nasproti vozeči tovornjak. Biondi in njegov sopotnik, 73-letni Enrico Macchli prav tako iz Verone, sta bila n» mestu mrtva. 7 mrtvih, 52 ranjenih Pijani korejski vojak vrgel bombi na ljudi SEUL, 20. — Pijani južnokorejskl vojak je vrgel med ljudi, ki s? zapuščali kinodvorano v Andoni, kakih 208 km jugavzhodno od gl*v' nega mesta Koreje, dve ročni bombi, pri čemer je ubil sedem oseb, 52 pa jih je ranil. Vojak, ki so ga aretiTali, je **’ javil, da se je opijanil ko je zvedel, da se je njegova zaročenka poročila z drugim. Zanimivo je, da so v dvorani, kjer je prišlo do pokola, predvajali film ((Maščevanje«. S «STEHVANJEM» ZAKLJUČENA USPELA «KMEČKA OHCET » Nad 1200 narodnih noš na svatovščini v Ljubljani Kljub ne preveč ugodnemu vremenu več kot 100.000 gledalcev Slovaška folklorna skupina je zaplesala kar na Tromostovju S staro konjeniško igro «štehva-nje», ki jo je izvedla koroška folklorna skupina iz Ziljske doline v nedeljo popoldne pri motelu v Mednem, se je zaključila velika turistično folklorna prireditev «Kmeč-ka ohcet«, ki se je začela v četrtek, 16. maja. čeprav je bilo v soboto in nedeljo slabo vreme, računajo, da je zlasti osrednje prireditve v soboto gledalo nad 100.000 ljudi. Med gledalci je bilo tudi mnogo turistov s Tržaškega in iz Avstrije, televizijski prenos v nedelje od 17.45 do 18.50 pa je gledalo več milijonov oseb, saj se je za to oddajo priključilo 13 držav. Listom in revijam je o tej lep prireditvi v Ljubljani poročalo nad 100 novinarjev in fotoreporterjev iz Jugoslavije in raznih evropskih držav. Za sKmecko ohcet», oziroma za poroko na kmečki ohceti v Ljubljani, je bilo veliko zanimanje zlasti v severnih državah, in seveda v Sloveniji, kjer so prireditelji prejeli veliko število prijav poročnih parov. Na letošnji ohceti os se poročili Mariji Pečnik in Michael Kapp (Avstrija), Dagmar Medle-nova in Karel Dezecny (češkoslovaška), Anne Mettr in Jan Ronning Erdmann (Danskaj, Catharina Maria Alsthvorn in Franciscus Joseph Colsen (Nizozemska), Luciana Gaz za in Giorgio Rosa (Italija), Marija Škoda in Zlatko Medija (Hrvat-ska), tilisabeth Kerstin in Lars Ola Lundborg (švedska), Rachida Ker kech in Mohamed Ben Aicha (Tunizija) ter Mira Sinkovič in Tomaž Jančar (Slovenija); tržaški par Da-rio Cupin in Tamars Caharija pa je bil ?a pričo nizozemskemu paru. Glavna prireditev je bila seveda v soboto; svatovska povorka, poroka :n svatovanjo v veliki dorani Hale Tivoli. V svatovski povorki, ki se je razvila po glavnih ulicah od Gospodarskega razstavišča do magistrata in nato od magistrata do Hale Tivoli in ki je bila dolga skoraj poldrugi kilometer, je bilo 1200 gorenjskih, belokranjskih, prekmurskih, koroških, hrvatskih, slovaških in primorskih narodnih noš, tri foudorne skupine godba na pj hala, 4 zabavni ansambli, 30 kočij in vozov. V kočijati so se peljali srečni pari, na vozovih pa zabavni Italijo, kjer hi se pripravljala na ansambli, nekatere skupine in sta pomembno srečanje v športnem sre- rinska bala slovenske kmečke ne veste. Pogled na reko slikovitih narodnih nos, ki so preplavile uiice, je bil nekaj čudovitega. Prepeva nja in vriskanja n' bilo konca. Folklorne skupine su izvajale svo je plese na ulicah, kr se je povorka, zaradi <-šrange» pred hotelom Slon in na Tromostovju ustavila, in na trgu pred magistratom med poročnim obredom Vsi poročni pari so ,»rejeli lepa darila, zlasti slovenski par; italijanskemu paru iz Parme pa so ljubljanski miličniki podarili lepo vazo, ker je ženin prometni policaj j Parmi, s kate ro je pred leti Ljubljana sklenila Holandska nevesta s Tamaro Cupl-novo v svatovskem sprevodu in vesel«5 veliki dv£ pobratimstvo. Prijetno vzdušje ja bilo nato v _____ - . rani Tivoli, na svatovanju, ki r trajalo od 14 30 do 2 po polno®' Na olicetnem kosilu je bilo P0*®* novoporočencev še 140(1 gostov j8 nekaj tisoč gledalcev Za ves«1® razpoloženje so poskrbele folklor®? skupina in najbolj znani slovensK zabavni ansambli, ki so igrali 1 peli samo sloverske narodne pesi’11' V SOVJETSKI ZVEZI 163-lefni Silirali najstarejši na svetu MOSKVA, 20. - Tass Javlja, je kmet Shirali Muslimov, ki ® v vasi Barzavu v Azerbajdžanu, S tovo najstarejši človek na sve\0 Danes je namreč proslavil 163. le , življenja, v teh dneh je dobil o8^ ljubše «darilo»: svojega 187. Pr vnuka. Shirali izhaja iz dežele, kjer Uu<^ je najdlje živijo Možakar še ve°n(!. obdeluje zemljo, se ne čuta s*8f ga, praktično ni bi) nikoli bol8® ima odličen sluh in vid, vendar 91 nikoli ne prenaje. NATISKANA V CIRILICI Prvič v ruščini brošura o Vatikanu VATIKAN, 20 - Rimska P<*r.®4 jinska turistična ustanova je izd8^ turistično brošuro o Vatikanu '' prvič v zgodovini - v ruskem J ziku Brošura Je v celoti tiskal1 v cirilici in ima tudi zelo podrob® zemljevid z opisom vatikanske ° zilike in drugih zgodovinskih kr „ jev To brošuro so že natiskali italijanščina, angleščini, francošču nemščini in španščini KAIRO, 20. — Danes se Je r8^, nesla vest, da se je v neki cerk prikazala Mati božja. Ljudje drli v cerkev, pri čemer je bilo ose® mrtvih. Sest od teh Je bilo otr0*' ki so Jih v gneči pohodili. WiIsonova borba za obstoj drama britanskega PREMIERA Od največjega povojnega volilnega zmagoslavja do malone popolne nepopularnosti - Njegova največja napaka - nagnjenost h kompromisom - Kakšne so njegove možnosti, da se obdrži na oblasti LONDON, maja. — «Ne glede na Vse napade proti nam, moramo ohraniti svoje živce,* govori Wil-son svojim poslancem in obenem vztrajno postavlja zahtevo po enotnosti laburistov v trenutku, ko raso nezaupanje do vladajoče stranke nasploh in do njenega šefa še Posebej. Premier Wilson je te dni najbolj doumel, kaj pomeni goljufiva poetična sreča. Pred dvema letoma Je na volitvah dosegel največji povojni volilni uspeh v prid svoje stranke ter zmagoslavno napovedal obdobje velikih reform okrepljenih iaburistov. Zadnje rini pa je vse Pogosteje čuti zahtevo, naj zapusti Dovvning Street, ker je pač njegova nepopularnost že zdrknila pod “>ko imenovano kritično točko. Zdi pa se, da vsaj trenutno Wil-še ne bo odšel To zatrjuje °n sam, pa tudi stranka, se zdi, op želi zamenjati svojega šefa. Da oi paradoks bil še večji, ostaja za laburiste prav Wilson, ki je s svojo politiko povzročil sedanjo krizo •^zaupanja, še naprej edina osebnost, ki jih lahko združuje. Osnovna Wilsonova napaka je njegova nagnjenost h kompromisom. Ko je bil vodil zadnjo volilno kampanjo, se je iaburistični voditelj predstavil ljudstvu v podobi nacionalnega reformatorja. Napovedal je tehnološko revolucijo in Ponoven vzpon Veliko Britanije na čelo industrijskih nacij. Govoril je 0 močnejšem posegu družbe v gospodarstvo, delavcem je obljubljal Večje zaslužke, zagotavljal, da bo okrepil funt šterling. da se bo po Svetu v vojaškem pogledu umaknil *a da bo prevzel posredniško vlogo v velikih svetovnih centrih. Velika Britanija, izčrpana od dolgoletne vladavine konservativcev, ki je pomenila politično in ekonomsko stagnacijo, je zaupala Wilsonu, da, celo bolj njemu, kot voditelju, k°t pa njegovi stranki. Medtem pa s® se stvari tako doma kot po svetu poslabšale. Vrata v zahodno Evropo so ostala zaprta, politično M gospodarsko navezovanje na Z&A se je vse bolj krepilo, umik Vzhodno od Sueza je bil le napokan, funt šterling je bil deval-viran, brezposelnost rase, izvoz se povečal, tehnologija se le počasi spreminja, življenje postaja Vse dražje itd. Vse to je povzročilo nezadovoljivo in laburisti so na vseh dopolnilnih krajevnih volitvah izgubili. za Wilsona je vsekakor najbolj drastično to, da zaradi tega prihaja d° velikih spopadov v stranki, kakor tudi, da Trade Unioni odrekajo svojo podporo laburistični stranki, dasiravno so vselej bili njena naj-Večja opora. Res je, da na politiko Wilsonove Vlade, zlasti ekonomsko, delujejo ntnogi dejavniki, vendar je tudi dcitno, da je bilo storjenega le ma-‘° tega, kar je bilo obljubljenega, “talno poudarjanje, da bo plodove Sedanje vladne politike moč pobra-, šele kasneje, pa tudi ni populilo. Levo krilo stranke zahteva, pupaj s sindikati, takojšnje rezul-pte, vsaj kar zadeva uskladitev Mač oziroma mezd s' stalno nara-seajočimi cenami. Desno krilo pa še naprej podpirati veliki kartal. .Nedavni poziv Cecila Kinga, lastna časopisa «Daily Mirrorja*. naj p laburisti izvolili drugega vodica, odkrito postavlja vprašanje pdočnosti Harolda Wilsona. Upo-^evajoč, da je Cecil King svoj čas 115 volitvah podprl laburiste, posta-ne tem očitneje, kako Harold Wil-s°u ostaja čedalje bolj sam. On pa se nikakor noče vdati in stalno poziva svoje poslance, naj ganejo hladnokrvni in ohranijo *lvce. Vprašanje je, ali mu bo to aspelo, kljub temu, da so nekateri z&dnji predsednikovi nastopi pokapali, da lahko še vedno ohrani jpankino disciplino ter izsili ne-atere zakone dokaj delikatne na-rave. Dejstvo, da v laburistični stranki .bajajo različne struje in mišljena. gre to pot na roko Wilsonu. £.evo krilo se namreč zaveda, da 1 z Wilsonovim odhodom, ki se ahaja nekje v sredini, potencialni oditelj postal Jenkins, sedanji mi-'ster financ. Ta pa jc odkrit desni-, a1- in je s proračunom, ki ga je Predložil, Trade Unionom jasno P°vadal oziroma jim dokazal, ka-? se oddaljujejo od prvotnih laburističnih pozicij. Potemtakem je wUson zanje sprejemljivejši. Trade Unioni, čeprav Wilsonu niso kdove kako naklonjeni, ga vendarle imajo raje kot nekatere «mla-de leve», ki so po pravilu intelektualni špekulanti in zelo daleč od sindikalnih in delavskih interesov. Največ je skratka takih, ki stoje na stališču, da bi — v primeru, ko bi laburisti bili primorani zamenjati voditelja — to pomenilo poraz za celotno gibanje. Napad Cecila Kinga je deloval prav nasprotno — vrste laburistov so se začele strnjevati. Wilson pa še naprej vztrajno prepričuje ljudstvo in stranko, da bodo nastopili boljši dnevi in da treba biti potrpežljivi. Za to ni nobenih prepričljivejših in očitnejših znakov, čas ki mu še preostaja — okrog dve leti in pol — pa utegne biti prekratek, da bi si znova mogel pridobiti zaupanje in popularnost. Zgoditi bi se moralo res nekaj izjemnega, da bi Wilson mogel zdržati do konca mandatne dobe. M. BALETIČ IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Mala Grassijeva olja v Rossonijevi pasaži Zaključna prireditev osnovne šole v Rojanu Izmed tržaških slikarjev samoukov, ki so pričel, nastopati v preteklem petdesetletju in dosegli nadpovprečno umetniško raven, izstopa gotovo najvidneje Pietro Grassi, po rodu Istran in zato ljubitelj morja in njegovih bregov. Sedanja razstava njegovih olj v Rossonijevi galeriji izpričuje enako dobro, kot vedno, o urejeno vodeni smotrnosti zanj tako značilnega poenostavljanja pred-metnosti prirode, poustvarjeni na ploskovito razmazanih ozadjih nevtralne barve. So tu prikazana olja to pot malih mer, kot da fh slikar želel svojo umetnost posredovati čim širšemu občinstvu. Vsebinsko se skladajo z velikimi platni prejšnjih razstav. Niso pa že dolgo več to morja in pokrajine ter razgledi mesta, ki jih je nekoč Grassi slikal skoro divje, s pravcato ploho poševno sekajočih se črnih potez. Nekdanji nemir se je v poslednji dobi v oljih čisto polegel, da iz teh čeprav malih podob diha narava enako široko kot v velikih zasnovan tihih obalnih peščenih s samotnimi čolni ali v njih bližini spiralno razpetih mrež za Grassija tako značilne ustvarjalnosti. Vendar z razliko, da to ni- .o pomanjšave omenjenih zasnov. So to, čeprav bežni, a samostojni zapisi opazovane prirode, kjer se pa povsod, kljub navidezni abstraktnosti, narava skoro varljivo oblikuje pred gledalčevimi očmi. Grassi je vsekakor spreten slikar. Opažamo pa pri njem vedno izdatnejše drsenje iz prevladujočega položaja, nekoč v Grassijevih delih izstopajoče predmet-nosti zgradb in podobnega, do stopnje, ko je vseeno, ali so prisotne ali jih ni več, ker slikar dokaj očitno stremi ujeti v svoje podobe le pravidez narave. MILKO BAMBIČ V galeriji palače Costanzi bo v četrtek, 23. t.m. otvoritev razstave, ki nosi naslov «Arhitektura za znanost: bolonjski radioteleskopa. Razstavo prireja tržaški mestni muzej Revoltella. Ne razstavi bo imelo občinstvo možnost, spoznati se z radioteleskopom «Croce del nord», to se pravi z eno največjih tovrstnih naprav na svetu, ki deluje v kraju Medicina, kakih 20 km od Bologne. Naprava je tolikšna, da se morejo z njo zaslediti oziroma nopazovath tudi zvezde vrste «Quasard», ki so več milijard svetlobnih let daleč od Zemlje. msmmfimm Otroški pevski zbor šole v Rojanu, ki je nastopil v začetku in na koncu nedeljske zaključne šolske prireditve (zgoraj). Malčki so uprizorili tudi «VIak» (slika spodaj) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii KRATEK SPREHOD V PRESTOLNICO STARE RUSIJE V nekdanjem Puškinovem domu ki je bil spremenjen v muzej Za prestolnico ob Nevi so načrte napravili zahodni gradbeniki - Ravne ulice in ceste - Solze v očeh tistih, ki obiskujejo pesnikov dom Kupola in streha cerkve sv. Izaka v Leningradu. Cerkev je po velikosti tretja v Evropi (Poseben dopis) LENINGRAD, pomlad. — Ko se v jutranji megli vlak počasi približuje mestu, opaziš zaradi hiš, vrtov In balkonov, da je Moskva daleč, zelo daleč. Nekaj urejenega je tudi v predmestnih hišicah ln uličicah starega Peterburga: stil, klasika, oblike, ki jim ne veš imena, ki pa se dajo izraziti z besedo «Evropa». Sami Rusi se radi med seboj šalijo na račun prvenstva dveh glavnih mest ter trdijo, da je Moskva v «Evraziji», Leningrad pa nekje na Holandskem. Ni naključje, da se trdi, da je Leningrad nekje na Holandskem. Ko je Pater Veliki velel, da naj tam pri izlivu Neve v Finski zaliv zraste glavno mesto vseh Rusi j, je dal poklicati vse umetnike in arhitekte zahodne Evrope. Sam je posebno čislal Holandsko, kjer je preživel nekaj let skrivaj kot delavec v ladjedelnicah, Nekaj svojevrstnega je bilo v tem carju, ki se je «incognito» potepal po evropskih mestih, se po gostilnah ai1| opreti se tudi na svojo dobijo. Iskanje samega sebe. . devica (od 24.8. do 22.9.) utru- .ste od zdravega dela, toda to , , nič napačnega. Bodite v miru s in drugimi. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne ki so jalova. Prijetna pustolovščina s srečnim koncem. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Pustite za krajši čas svoje delo in skušajte se razvedriti Bodrilen glas iz daljave. STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Preden nekoga obdolžite, morate razpolagati z vsem dokaznim materialom. Koristna izmenjava misli. ~ ‘ --------- 20.1.) pečal z lahkoživkamj in končno ustvaril iz Rusije za tedaj mogočno državo. In tedaj je od tod, iz Holandske in iz drugih krajev zahodne Evrope priklical vrsto arhitektov, katerim je bila dana naloga, naj s pomočjo Francozov in Italijanov pripravijo urbanistični načrt za gradnjo prestolnice. Na osnovi tega tedanjega urbanističnega načrta se Leningrad gradi in širi še danes. Mesto pa se tedaj ni razvijalo počasi, pač pa je zraslo tako rekoč iz nič in prvič v ruski zgodovini se Je mesto gradilo iz kamna. Moskva je bila tedaj še vsa lesena, če se izvzamejo cerkve in kremeljski zidovi. Zaradi obrambe izliva Neve pred Švedi, saj smo v dobi Velike severne vojne, je Peter Veliki dal zgraditi pri izlivu Velike In Male Neve trdnjavo. Sredi trdnjave je dal postaviti ogromno cerkev z zvonikom šilaste oblike. Njegov zvonik se kakor šilo pne v nebo v višino 117 metrov. Zadnjih šest metrov zvonika tvori ogromen pozlačen angel, ki drži v rokah križ. S tal komaj spoznaš obrise angela, tako visoko je. Cerkev je bila posvečena svetnikoma Petru in Pavlu in zato se je trdnjava Imenovala Sankt Peterburg, je torej dobila ime, ki se je pozneje razširil na vse mesto. Zanimivo je, da se je to ime udomačilo sredi popolnoma slovanske Rusije in to ime, ki je čisto zapadnjaško in germansko. Se posebno značilno je to. da se je to germansko Ime uveljavilo za prestolnico slovanske države To je bilo odvisno od carja, ki je tedaj snubil zahod In se navduševal nad njegovim tehničnim napredkom. Ime Sankt Peterburg je ki so ga uporabljali pri gradnji, za razliko od Moskve, kjer je tudi v poznejši dobi bila v rabi v glavnem opeka. Nadalje opaziš v Leningradu bolj urejen promet, ravne ceste in ulice, arhitekturne celote, ki se izražajo v celih mestnih predelih. Mesto ima brez dvoma nekakšen aristokratski značaj. Avtobus zapelje proti središču. Večkrat vozi po obrežnih ulicah, levo ali desno od Neve, Nevke, Nevočke, ime je pfič odvisno od širine Nevinega pritoka. Vozi Cez most, od prekopa do prekopa, od Neve k Nevki, od mostu spet k Nevočki, nato sledi spet novi most itd. V začetku prav gotovo izgubiš orientacijo. Leningrad v marsikaterem svojem kotičku spominja na Benetke, saj so ga tudi gradili na soroden način, na otokih in bregovih sredi močvirja in na peščenih tleh, v katera so zabijali debele stebre, na katerih stoje najlepše zgradbe, dvorci nekdanjih grofov in industrijcev. Središče mesta se razprostira prav ob Nevi, točneje ob Veliki Nevi, ob dva kilometra širokem veletoku, ki se pod desetinami mostov steka proti zalivu. Na oni strani je Petropavlovska trdnjava z že omenjenim šilastim zvonikom, na tej pa Zimski dvorec, ob njem Krmltage, pred njima veliki trg, pa še palača adrnira-litete, lzakovska katedrala... Trg Dvorca: velik polkrog, širok 500 metrov, ki ga zapira z ene strani zimski dvorec ruskih carjev, levo Neva, z druge strani pa polkrožna zgradba, ki objema trg z dvema krakoma, nekako tako kakor Trg Sv. Petra v Rimu. Sredi trga se pne visok obelisk z ve- likim križem na vrhu, njemu nasproti pa je v polkrožni zgradbi ogromen kamniti obok, skozi katerega so vdrle množice revolucionarjev, ko je z Aurore odjeknil zgodovinski strel 7. novembra 1917. leta. Vzporedno z velikim trgom pred dvorcem teče nabrež-na ulica, na kateri je tudi vhod v Ermitage, velikanski muzej u-metnosti. Vzporedno z nabrežno ulico pa je Nevski prospekt, glavna leningrajska ulica, ljudska «promenada», kjer se z dveh strani arhitektonsko harmonične ulice premika živa reka mladih m starih, ki se sprehajajo, strmijo v izložbe, iščejo prostora v restavraciji, kupujejo v kioskih časopise ali gledališke vstopnice... Kje daleč je Moskva s svojim beganjem, stalnim hitenjem, z nestrpnostjo prestolnice? Ekonomsko središče, gonilna sila države je tam v Evraziji, tu, na severu, ob Baltiškem morju, v meglenih dneh in pri belem nebesnem siju Je življenje bolj počasno, kot bi se bil čas nekoliko upočasnil, celo ustavil... Pa se ni. Stopimo iz avtobusa (nekoč, tedaj ga ni bilo) in se v meglenem jutru pomaknemo ob Nevki mimo prekopov v stari del mesta. Mimo vrtov, nasadov, bulvarjev, megla požira postave, ki hitijo. Ostaneš sam železna ograja mrzla Nevka, most, dvor, trinadstropne hiše ■— dvorci nekdanjega sveta, ki Je umrl. A ne povsod, povsod ni umrl... Zdi se ti, kakor da še slišiš pe-ketanje konjskih kopit po tlaku in ostri žvižg kočljaža, ki zasopel zakliče: ((Dospeli smo!« STOJAN SPETIČ (Konec jutri) Bližamo se zaključku letošnjega šolskega leta. Kot vedno, proti koncu pouka, se tudi letos začenjajo na naših šolah vrstiti zaključne prireditve, na katerih bodo otroci pokazali, kaj so se lepega med letom naučili. Seveda ne gre pri tem za prikaz uspehov v učnih snoveh, pač pa gre za prireditve, na katerih otroci zapojejo, zaigrajo ali kakor koli pokažejo, kaj so se poleg redne učne snovi naučili zase in za starše, oziroma občinstvo, ki prihaja na njihove prireditve. Samo ob sebi se razume, da vlada med otroki, ki se pripravljajo na te prireditve, nekakšna nervoza, saj bi se radi kar se da lepo izkazali, z druge strani pa jih že obvzema želja, da bi se sprostili v počitniškem času, seveda, če bodo šolsko leto opravili tako, trot pritiče dobremu in marljivemu učencu. Že tradicionalne zaključne prireditve pri nas si. letos začeli otroci osnovne šole v Rojanu, ki so v nedeljo popoldne pripravili svoj nastop v veliki dvorani Marijinega doma v Rojanu. Dvorana je bila, kljub svoji obsežnosti, dokaj dobro zasedena, kar priča, da se tako starši šolskih otrok, kot tudi druga slovenska javnost za takšne prireditve zanima, ali bolje povedano, da se zanima za uspehe naše šolajoče se mladine. Med številnim občinstvom. smo opazili šolskega nadzornike.: Oskarja Boleta, nadalje škofovega vikarja dr. Lojzeta Škerla, ravnatelja šole Šuligoja in nekaj drugih šolnikov. Z nedeljsko prireditvijo so otroci, ki obiskujejo osnovno šolo v Rojanu, dokazali, da znajo biti pridni tudi na odru. kjer so se «mladi igralen kar odlično odrezali tako v posameznih prizorih, kot tudi v nekaterih plesih, pevskih nastopih, nastopih s harmoniko in vsem drugim programu, ki zares ni bil majhen, posebno če upoštevamo, da so ga izvajali šolarčki od prvega do petega razreda. Najprej se je predstavil občinstvu mešani otroški pevski zbor, ki je s svojim drugim nastopom tudi zaključil to lepo in ljubko prireditev. Rod vodstvom učiteljice Vere Poljšak je zborček lepo zapel več pesmi, med drugimi tudi pesmice AJkraaena putka», •zPojte drobne ptičice», «Naše čete za koraka, tNaša putka», cJohn Browm, «Potrkan ples* itd. (Nadaljevanje na 6. strani) KOZOROG (od 22.12. do , .........= -»-»v Nadvse uspel podvig že v prvih ju-1 ostalo še dolgo, vse do 1.1905, ko tranjih urah V neki čustveni zadevi je potrebna manjša žrtev. VODNAR (od 21.1, do 19.2.) Zna šli se boste v denarni stiski, ki jo boste iznajdljivo premagali. Uveljavili se boste s svojo skromnostjo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) življenje, kakršnega vodite, zahteva izredno telesno kondicijo. Ne pogrevajte starih spominov. Je po prvi meščanski revoluciji dobilo slovanski zven: Petrograd. Petrograd je to ime nosil do Leninove smrti, ko so mesto preimenovali v Leningrad. Komaj stopiš z železniške postaji, te že objame popolnoma evropski duh Leningrada: visoke, močno grajene hiše, veliko kamna, Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Slov. pesmi -12.00 L. Rehar: «Perice na potoku* - 12.30 Za vsakogar nekaj -13.30 Glasba po željah - 17.00 Ansambel Russo - 17 2C Slovenščina - 17.30 Kernovi motivi - 17.40 P. Pieri: «Zgodovina prve vojne* -17.55 Kvintet »Zarja - 18.15 Umetnost in prireditve 18.30 Sopranistka Nerina Pelizon-Pettirosso -18.50 Orkester Sciascia - 19-10 Plošča za vas - 19 40 Znane melodije - 20.00 Šport - 20.30 Puccini: «Tosca» - v .odmoru: Pogled za kulise - 22.50 Zabavna glasba. Trst 12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos Ri - 10.15 Plošče - 11.00 Otroški kotiček - 11.15 Orkester Simonetti 11.30 Današnji pevci - 12,00 in 12.50 Glasba po željah - 14.10 Za mlade poslu- T0REK, 21. MAJA 1968 novosti - 12.05 Kontrapunkt - 13.40 Plošča za poletje - 14.45 Ital. popevke - 15.45 Nove plošče - 16.00 Program za mladino 17.05 Stare in nove plošče - 18.00 Dialog -18.20 Glasba za mladine - 19.15 Roman - 20.30 Puccinijeva opera «Manon Lescaut* II. program 6.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.35 Zvočni trak 12.20 Parada orkestrov 13.45 Popoldanski spored - 16.30 Giro dTtalia - 19.45 Zvočni trak 22.00 Večerna glasba. III. program 10.00 Skladbe za klavičembalo -10.35 Dvorakov Kvintet, opus 81 - 11.10 Schubertova simfonija štev. 5 - 12.20 Cannabich, Dukas in Prokofjev - 13.35 Pianist Joergen De-mus - 14.30 Iz Mozartove «La fin-ta semplice* - 15.50 Skladbe sodobnih ital. skladateljev - 16.20 Telemannov koncert za oboo - 17.10 Pierantoni o nemškem ne-men filmu - 17.20 Angleščina -18.15 Gospodarska rubrika - 18.30 Lahka glasba - 18.4.4 Italijansko našnji dan 12.10 Jz Premrlovega opusa 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Pihaln; ckestr 13.30 Priporočajo vam... 14.05 C. Pregelj: Ringa raja 14.25 Lahka glasba - 15.40 V torek na svidenje! 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Simf. or kester RTV 18.00 Aktualnosti - 18.15 Češke narodne pesmi - 18.45 Dr. S. Stergar: O vzrokih slepote - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Poje Marjana Deržaj 20.00 Od premiere do premiere - 21.00 Pesem godal 21.15 Deset melodij 22.15 Jug glasba 23.05 Philoge-los: Starogrški dovtipi. Ital. te levinjo 12.30 Otrok med nami - 13.00 Slikanice - 13.30 Dnevnik - 16.30 Kol. dirke po Italiji - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino 18.45 'verstva - 19.15 Poljudna zna nost 19.45 šport in ital. kronike 20.30 Dnevnik - 21.00 A. W. Pi nero: La časa in ordine - 22.35 TV film: «Moscacieca per il capo* - 23.00 Dnevnik. II. kanaI 19.00 Francoščina 21.00 Dnev- šalce 14.30 Razpoloženjska glas- gospodarstvo 1S.15 Koncert - 20.30 nik - 21.15 H Biar.chi: «La pace tr on _________i___+o :---on on o..,, . on ic m —i_____________• • i • ba - 15.30 Iz operetnega sveta 16.30 Tretja stran 17.15 Poje Timi Yuro - 17.40 Ital. popevke -18.00 in 19.30 Prenos RL - 19 00 Poje M. Mathieu - 22.10 Orkester Edelhagen. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila 8.30 Popevke - 9.06 Zvočni trak - 10.35 Ura glasbe - 1L00 Civilizacija faraonov jeli smo. 22.30 Pre- perduta* spored. 22.15 Glasbeno-revijski Slovenija 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročile - 6.30 in 7.25 Infor- TV v šoli - 10.30, 13.45 Angleščina Jug. televizija 9.40, 14.50 20.00, 23.15 Poročila Plošča za poletje glasbi 11.30 mativna oddaja - 8.08 Operna matineja 8.55 Pisatelj F. Godina -9.25 Slov. narodne ir ponarodele -9.40 E. Adamič: Glei fantka -10.15 Pri vas doma - 11.U0 Turistični na- Filmske potki - 11.20 Ritmi 12.00 Na da- li. 00, 16.10 Splošna izobrazba 18.00 Oddaja za ital narodnostno skupino 18.25 Film za otroke 18.40 Naš čas — mladost - 19.05 Hitre ceste v Sloveniji - 20.30 in 22.30 Beograjska pomlad. IVAN REGENT: SPOMINI 34. Strankino vodstvo bi se moralo po volitvah takoj vprašati: kaj sedaj? Morali bi analizirati nastali položaj, spremembe v njem, vse vzroke teh sprememb. Vsega tega pa strankino vodstvo ni storilo. Strankin sekretar Bombacci bi bil moral takoj sklicati sejo vodstva, pa tega ni storil. Seja je bila sklicana šele za popoldne tistega dne, ko je bil sklican tudi parlament, se pravi na dan, ko bi stranka že morala biti pripravljena za vsak primer. Na dan, ko je bila sklicana prva seja parlamenta in tudi seja direkcije socialistične stranke, sva bila v prostorih direkcije vse dopoldne sodrug Serrati in jaz. Ni bilo tam niti sekretarja Bombaccija niti drugih članov direkcije. Okrog devete ali desete dopoldne so nama prišli delavci povedat, da je večja skupina bojevnikov (fašistov) pred palačo Montecitorio, to je pred parlamentom, fizično napadia nekatere socialistične poslance in da so rimski delavci zato pričeli stavkati. Kmalu so telefonirali iz Turina v strankino direkcijo, da so v Turinu zvedeli za napad bojevnikov na nekatere socialistične poslance, zaradi česar so delavci tudi pri njih začeli stavkati. Hkrati je glas iz Turina prosil za nadaljnja navodila. Opoldne so delavci stavkali že po vsej Italiji. Stavka se je začela spontano kot protest proti napadu na socialistične poslance In je trajala dan ali dva. Napad fašističnih bojevnikov na socialistične poslance ob otvoritvi parlamenta 1919. leta pa seveda ni bil slučajen; ni bil obupno dejanje razočaranih bojevnikov «snoparske» organizacije zaradi poraza pri volitvah. Pomenil je začetek ofenzive industrialcev proti gibanju delavcev in revnih kmetov. V Italiji se je začela namreč takoj po vojni močna gospodarska kriza, s katero so se logično začela tudi velika delavska mezdna gibanja in gibanja revnih kmetov in kmečkih delavcev. Ob vseh teh gibanjih, ki so šla skoraj z roko v roki, se je začela povsem naravno razvijati globoka revolucionarna kriza, ki je hkrati terjala revolucionarni izhod. Začelo se je reševati vprašanje: kdo bo koga. Ker socialistična stranka nikakor ni znala izkoristiti položaja, so ga začeli izkoriščati agrarci in industrijalci s pomočjo krone, vojaških krogov in fašistov-bojevnikov. Fašisti in nacionalisti so sprejeli tako nalogo z veseljem, ker so se le tako mogli maščevati stranki, ki je nasprotovala vstopu Italije v vojno. Le tako so se mogli Judeži maščevati in se boriti proti delavcem in kmetom, ki so upravičeno zahtevali izboljšanje svojega gmotnega položaja. V poznem dopoldnevu se je začela seja socialistične direkcije, ki je z zelo kratkim odmorom trajala do Crtrte ure zjutraj naslednjega dne. Seja je bila burna in dramatična. Poslanec Turati, priznan voditelj reformistične struje v stranki, je povedal, da je zaradi dogodkov pred parlamentom predsednik vlade Nitti pripravljen, če bi stranka to želela, premestili rimskega prefekta, pripravljen pa je stranki tudi sicer ugoditi. Ta začetni del Turatijevega govora pa je bil le uvod v pomembnejše predloge. Potem je Turati analiziral položaj, v katerem se je znašla stranka po volilni zmagi. Menil je, da stranka ne bo mogla s svojimi 156 poslanci nenehno vztrajati na položaju opozicije. Nitti ponuja stranki, je nadaljeval, pet ali celo sedem ministrskih mest, ki si jih lahko sami izberemo, če se pridružimo njegovi vladi, in je priporočal, naj direkcija Nittijev predlog sprejme. Odgovoril mu je takoj Serrati in rekel, da Turati in njegovi somišljeniki Nittijevo ponudbo lahko sprejmejo, toda ne v imenu stranke. V Turatijevem smislu so govorili še navzoči poslanci Claudio Treves, Emanuele Modigliani in drugi, vsi pa so s Turatijem vred izjavili, da gredo v vlado le s privoljenjem stranke. Po daljši razpravi, ki so se je udeležili malone vsi navzoči, je direkcija Turatijev predlog odklonila in sklenila prepustiti Nittiju, da sam odloči, kaj naj stori z rimskim prefektom. Spominjam se kako je Turati, preden smo sprejeli omenjeni sklep, opozoril navzoče, rekoč, da je 'že več kot štiri zjutraj, da Nitti čaka na naš sklep in da ima tudi ministrski predsednik pravico do spanja. Ko smo se razšli, so delavci že hiteli na delo in niso mogli slutiti, da se je morda le pol ure poprej na seji vodstva socialistične stranke odločila usoda nadaljnjega političnega razvoja italijanskega naroda. Kasneje sem večkrat premišljeval o tem, kaj bi bili morali na tej seji skleniti. Mislim, da je bil sklep, s katerim so socialisti odklonili sodelovanje v Nittijevi vladi, pravilen. Ne gieue na to, ica^o Oi se bii obnašal ministrski predsednik Nitti, je ostalo odprto vprašanje, kaj bi nila ob vstopu socialistov v vlado sklenila krona, kaj vojaški krogi in kaj kapitalistični krogi Zelo verjetno je, da socialisti v Nittijevi vladi ali katerikoli drugi buržoazni vladi takrat ne bi mogli dolgo sodelovati. Ce pa je bil sklep o nesodelovanju socialistov v buržoazni vladi pravilen, ni bilo pravilno, da se po tem sklepu direkcija socialistične stranke ni tmenila za to, da bi organizirala stranko za primer revolucije. Mi smo naimeč zelo veliko govorili o revoluciji, na revolucijo pa se nismo nikdar resno pripravljali in socialistična stranka, tudi italijanska, ^e na revolucijo ni znala in zato tudi ni mogla pripraviti. Revolucionarni val italijanskega delavstva je šel mimo nje Popoldne istega dne ko smo sklenili, da stranka ne sprejme ponudbe ministrskega predsednika Nittija, je imela direkcija zopet težko sejo. Prej sem že povedal, da je direkcija že pred volitvami v italijanski parlament na Serratijev predlog sklenila, da bodo morali člani direkcije, ki bodo kandidirali in izvoljeni kot poslanci, zapustili direkcijo iq se posvetili parlamentu. Sklep je bil sprejet soglasno. Bombacci je kandidiral v Firencah in bil izvoljen. Sedaj pa ni hotel demisionirati kot strankin tajnik, čeprav je sam glasoval za Serratijev predlog, marveč je hotel odstopiti kot poslanec Serrati, ki je bil mnenja, da se nismo igrali volitev m kandidatov, je poudaril, da je Bombacci vedel za sklep direkcije in da se mora sedaj po tem sklepu ravnati, to je, da mora demisionirati kot strankin sekretar. Seja, na kateri smo sklepali o tem, je bila zelo dramatična. Bilo je jasno, da Bombacci nikakor ne želi zapustiti strankinega tajništva. Toda Serrati je upravičeno dobil za svoj predlog večino. Bombacci je moral odstopiti in na njegovo mesto smo izvolili Egidia Gennarija. Kakor sem v Imoli glasoval glede strankinega sekretarja skupaj s Serratijem, tako sem tudi sedaj glasoval skupaj a njim za Bombaccijev odstop iz strankinega vodstva predvsem zato, ker sem smatral, da je naš postopek pravilen in pa ker mi je bil Bombacci prav tako antipatičen kot Ser-ratiju iz razlogov, ki sem jih že povedal. Dejstvo, da Je Bombacci po zmagi fašizma postal fašist in ob zlomu fašizma padel kot izdajalec, mi že dolgo vsiljuje prepričanje, da ni bil odkritosrčen v času, ko je bil strankin sekretar. Na naslednji seji strankinega vodstva, ki je bila čez petnajst dni, me je novi tajnik Gennari predlagal za svojega namestnika. Tega mesta seveda nisem mogel sprejeti. Predvsem nisem imel človeka, ki bi lahko prevzel moje mesto ravnatelja pri listu Delo ter mesto sekretarja slovenskih in hrvatskih socialističnih sekcij v Julijski krajini, ki sem ga zavzemal. Pertot je bil dober urednik, ni pa imel ne smisla ne veselja, da bi postal ravnatelj lista V stranki je bilo tedaj že več sodrugov, ki bi bili zlahka opravljali posle tajnika slovenskih in hrvatskih sekcij Toda to mesto Je bilo brezplačno, poleg tega pa ne bi dobili tajnika tudi če bi ga bili honorirali. Nihče ni hotel zapustiti svoje stalne službe za nestalno mesto pokrajinskega tajnika v Trstu Sprejeti mesto namestnika strankinega tajnika v Rimu pa je pomenilo zapustiti Trst, uredništvo Dela in vse ostale politične dolžnosti. Tega nisem mogel storiti. Čeprav nisem mogel sprejeti mesto podsekretarja Socialistične stranke Italije, sem imel v strankini direkciji precej dela. Tako npr. so dali precej dela avstrijski socialni demo-kratje v tistem delu Južne Tirolske, ki je bil priključen Italiji; tl so svoj odnos do Italijanske socialistične stranke po vojni uravnavali povsem drugače kot slovenski in hrvatski socialisti. Niso se pridružili italijanski socialistični stranki, bili so bolj nacionalisti kot socialisti. O tem smo morali razpravljati tudi na seji strankinega vodstva, ki Je popolnoma pravilno želelo enotnost socialističnega gibanja v Italiji. (Nadaljevanje sledi) Vreme včeraj: NajviiiSJa temperatura 17, najnižja 9,3, ob 19. uri 13,4 stop., vlaga 92 odst., zračni tlak 1016,6 stalen, veter 5 ten severni, nebo poobla-čeno .padavine 0,5 mm, morje mimo, temperatura morja 14 stopinj. evnik Danes, TOREK, 21. maja FELIKS Sonce vzide ob 4.27 in zatone 19.36 — Dolžina dneva 15.09 — na vzide ob 2.05 in zatone ob D-49’ Jutri, SREDA, 22. maja MILAN PO NEMOTENEM POTEKU V NEDELJO IN VČERAJ DOPOLDNE Volitve za senat in zbornico v tržaških okoliških občinah Visok odstotek udeležbe - V vseh slovenskih občinah po neuradnih podatkih napredovanje KPI in nazadovanje KD (razen v občini Devin-Nabrežina) Nazadovanje združenih socialistov - SS ostala na svojih glasovih iz l. 1963 Po uradnih podatkih se je udeležilo v vsej tržaški pokrajini volitev v poslansko zbornico 222.535 volivcev, kar znaša 94,60 odstotka vseh volilnih upravičencev. Iz tega podatka se vidi, da je letos volilo 0.92 odstotka volivcev manj kakor pred petimi leti. Za senat pa je glasovalo skupno 207.998 volilnih upravičencev, t. j. 94,40 odstotka. V tržaški občini je glasovalo 203.328 volivcev, t. j. 94,50 odst., v dolinski občini 3.809 volivcev (96,90 odst.), v devinsko-nabrežin-ski občini 4.768 volivcev <95,80 odst.), v zgoniški občini 877 volivcev (89,20 odst.), v repentaborski občini 434 volivcev (91,90 odst.), t miljski občini 9.319 volivcev (95,10 odst.). Kot vidimo, je bila haj-višja volilna udeležba v zgoniški občini. Volitve poslancev in senatorjev, ki so se končale včeraj ob 14. uri so redno potekale. V nedeljo zjutraj so se volišča v glavnem odprla med 7. in 7.15 uro, zaprla pa ob 22. uri Vso noč so zatem stražile Volišča varnostne sile. Včeraj pa so odprli volišča ob sedmi uri. Volitve so na vsem Tržaškem redno pote kale in nd bilo nobenih incidentov. Udeležba je bila zjutraj le bolj majhna, kar je treba pripisati tudi slabemu vremenu, saj je pihala tudi burja in se je temperatura precej znižala. Okrog treh popoldne pa so začeli prihajati na volišča bolj številni volivci, tako da so bile ponekod tudi vrste, a le bolj kratke. Do 17. ure je glasovalo nekaj nad 128.000 volivcev, to je 54,70 odstotka. Ko so ob 22. ur. zaprli volišča, je volilo skupno 186.136 volivcev od skupnih 235.227, kar pomeni 79.10 odstotka. V sami tržaški občini je bila " deležba nekoliko nižja, saj je znašala 78.71 odstotka, kar pomeni, da je volilo 169.366 volivcev. V podeželskih občinah so bili odstotki volivcev višji. V dolinski občini je v nedeljo glasovalo 84,10 odst. volivcev, v devinsko-nabrežinski 84,40 odst., v zganiški 83,80 odst., v re-pentabrski 81,60 odst. in v miljski 81,66 odstotka. Iz tega se vidi, da so bili v nedeljo na prvem mestu glede udeležbe v občini Devin-Nabrežina. Do včeraj ob 11. uri je volilo v vsej pokrajini 88,6 odst volilnih upravičencev, v sami tržaški občini pa 88,5 odst. Na prvem mestu je bila ob tej uri dolinska občina z 92.9 odstotka.. Med raznimi «?*mudmld», ki so volili šeie včeraj, so bili tudi številni pomorščaki. Tako so šli volit pomorščaki ladje «Illiria», ki je priplula včeraj v naše pristanišče iz Dubrovnika. Predvčerajšnjim je šlo v volilni urad po volilna potrdila 250 Tržačanov, ki so se vrnili iz inozemstva, včeraj pa okrog 100. Računajo, da je prišlo volit približno polovico vseh izseljencev, ki jih je okrog 4.000. V volilnem uradu je o-stalo okrog 3700 ne'zročenih volilnih potrdil, od katerih pride okrog 2100 na izseljence. Kot vsako leto je bilo tudi neka' primerov, ki pritegujejo pozornost javnosti. Tako je šel volit tudi kak par, ki se je pravkar poročil in hotel opravita svojo državljensko dolžnost pred poročnim potovanjem. Najmlajši volivec je bil Bogdan Turk, ki je volil v nedelja zjutraj v Rocalu. Rodil se je namreč malo pred polnočjo 19. maja 1947. Njegov brat Boris, ki se je rodil dve uri kasneje, pa nd mogel voliti, pač pa pride na vrsto za deželne volitve v nedeljo. Prišlo pa je tudi do žalostnega dogodka. V nedeljo zjutraj je zadela kap na volišču št. 222 v šoli «Slataoer» na Trgu Pestalozzi 71-letnega Danteja Danieluta, ravno ko je izročil predsedniku volilno potrdilo in čakal, da mu izroči glasovnici. Postalo mu je namreč slabo in ko se je pripeljal z rešilnim vozom RK na kraj zdravnik, je bil Danielut že mrtev. Kot ob vsakih volitvah, je volilo tudi precej zelo starih ljudi. Od treh žensk, ki imajo več kot sto let, je volila samo Anna Ro-selli, vd. PanelU, ki bo imela 21. junija 102 leti. Svojo dolžnost je opravila v postelji v zavetišču starčkov ECA, kamor je prišel predsednik bolnišndškega volišča. Tudi na tržaškem podeželju so volitve potekle v najlepšem redu. U-deležba je bila povsod zelo velika. Tako .je bilo na primer na volišču št. 8 v devinsko-nabrežinski občini, kjer so zabeležili včeraj ob 14. uri tik pred zaprtjem volišča 95,1 odst. upravičenih volivcev. Velika večina volivcev je opravila svojo dolžnost že predvčerajšnjim. V dolinski občini je oddalo svoj glas do 22. ure nekaj nad 84 odst. volivcev. Med njimi je bilo (na vseh 9 voliščih občine) okoli 100 mladih volivcev. V Repentabru je na volišču na Colu glasovalo do 12,30 včeraj 428 volilnih upravičencev (za poslansko zbornico), a od teh 215 moških in 213 žensk (večje število _ moških je odvisno od glasov vojaških volivcev). V zgoniški občini je do 11. ure včeraj glasovalo za poslansko zbornico 825' volilnih upravičencev (od skupnih 893). Na treh voliščih zgoniške občine (št. 1 v Zgoniku in ostali dve v Saležn in na prose-ški postaji) je bilo vpisanih 63 u-pravičencev, ki so volili prvič. V Nabrežini je volilna udeležba dosegla včeraj zutraj okoli 11. ure okoli 90 odst., predvčerajšnjim zvečer pa 84 odst. Povsod so bili občinski uradi odprti ter so izdajali volilna potrdila za zamudnike. Kot smo dejali, so volitve potek-le povsod v n&jlepšem redu. Že predvčeraišnjim so prihajali na volišča številni starejši volivci, še ze- EU>xk>n Jack Lemon. Technicolor. , Ideale 16.00 «Vlva Maria«. B. Bar° J. Moreau. Technicolor. Impero 16.00 aBrutti di notte«. chi, Ingrassia. Technicolor. Vittorio Venelo 16.15 «Pronto, na certa Giullana per te«. M. dtci. Technicolor. g, Astra — zaprto. Jutri: «Sinfonl* guerra«. Abbazia 16.30 «Quattro bassottl 9*i, un danese«. Walt Disney. Te<*nn color. KULTURA IN PROSVETA i______________________________ Kvalitetno aostuvanje baleta gledališča «Ivan Zajc» z Reke Balet reškega gledališča «Ivan Za/c» je v nedeljo popoldne zaklju-“J svoje gostovanje v Kulturnem domu v okviru letošnjih abonmajskih predstav Slovenskega gledali-•po. Kot petkova repriza, tako je htdi ‘ nedeljska popoldanska pred stava pritegnila v Kulturni dom “evilno občinstvo, ki je popolno-1na zasedlo dvorano in z velikim tonimanjem in tudi spontanim o-dobravanjem spremljalo izvajanja gostujočega ansambla. Balet reške Opere je pokazal vi-)Qko umetniško raven in s svojim nastopom potrdil, da ima Reka, te-Vrav razmeroma majhno in v okvi-rn hrvaške republike obrobno me-’?°, kvalitetno in kompletno gledalsko hišo, s kakršno se lahko po-stavlja malokatero drugo mesto, vključno s Trstom, ki baletnega dnsambla sploh nima. Celotni ba-etni ansambel je zelo izenačen in ubran, njegovi solisti pa obvladajo vse plesne prvine z znatnim tehničnim znanjem in s pristno muzi-kaličnostjo, kar je še toliko bolj pomembno glede na njihovo mladost. Prav tako delajo pri ansamblu sposobni koreografi in inventivni scenaristi, ki znajo s skromnimi scenskimi sredstvi in rekviziti ustvariti funkcionalno in stilno odgovarjajočo ter čisto scensko o-kolje. Pohvalo posebej zaslužita orkester in njegov dirigent Vladimir Benič. Oba smo že imeli priložnost spoznati ob gostovanju reške Opere z «Erom», in tokrat lahko samo še ponovimo pozitivne ocene, ki smo jih izrekli takrat. Sicer pa so gostovanje baletnega ansambla z nedeljenimi priznanji ocenili tudi tržaški italijanski kritiki. Tako je na primer znani glasbenik, pedagog, skladatelj in kri- Uspešno gostovanje zbora «Vasilij Mirk» na Bledu Po zaključeni prvi seriji nadvse ‘SP[ešnih koncertov partizanskih pe-ijfi, je moški pevski zbor eVasilij lnirk» s Proseka-Konlovela v soboto zvečer gostoval na Bledu, kjer je Vdeloval na proslavi 20-letnice Les-n° industrijskega podjetja Bled. Koncert je bil v veliki festivalski dvorani, ki lahko sprejme okrog ljudi in ki je bi'a za to priložnost popolnoma zasedena. Že ko so Se naši pevci pojavili na odru, jih le sprejel topel aplavz, ki jih je Potem spremljal po vsaki zapeti pe-ft11* in zlasti še na koncu koncerta, menoma visoka dva metra) ki skoraj akademsko razlagata človeško vedenje in se stalno vmešavata v «človeško družbo» z odraslim dialo-giranjem. Režija Guida Mazzele je bila popolnoma pravilno osnovana med realistično in groteskno igro, zlasti pa je s spretno, morda preveč hermetično sceno Emanuela Luzzattija, poudarila omahljivost dveh človeških bitij pred volje, obeh mačk. Magda Mercatali iti Mario Mea-relli kot naraščajniku sta bila oba zelo enostavna in odkrita v svoji i. m 4iUo it fiu ••• w ^. —. i p Oa je zbor zaključil z mogočno igra obeh mačkov (igralca sta na-^občevo kantato «Svobodna zemljan. ‘ ' . pod vodstvom Ignacija Ote je zbor j?®oj ol, poleg Gobce ve umetne par-jffanske, spored narodnih pesmi. Najprej je Za pozdrav zapel F6r-tfrievo «Gorenjskov- ki je seveda ‘akoj vzpostavila kontakt med pevkin občinstvom. Sledila je Otova n«», v kateri je zbor lahko po-ytal ose svoje interpretacijske vrtec- V akustično ze{c dobri dvora-? ie prišla zelo do izraza Karnja-*°na , v kateri je — kot edno — levji delež aplavzov požel »P*tenorist Rado Briščik. Trža-narodna iNezve^ta Vbezenn Mi-Ona Pertota je občinstvu ugajala ‘ttfadi svoje otožne melodičnosti, J**’®® tako pa tudi Otova «Temna v dinamično in izrazno zelo p bri izvedbi. Sledil: je še Milana ertota narodna «U Leblam, ki je Orela s svojo šegavo poskočnostjo, Kot že rečeno,. je zbor zaključil jr°J spored z Gobčevo kantato, ki •*' * svojim partizanskim razpolo-ltnkm, ki ga je zbor znal odlično Z°*ljaviti, dosegel vrh navdušenja | 3ZPoloženega in ogretega občin- j ’ fci gotovo ni pričakovalo, da j J* deležno lalco kvalitetnega izva-\ »nJa, tik Vito Levi zapisal v «11 Gazzet-tinu» med drugim: «Obe deli je re-ški balet izvedel z živim poudarkom. Zelo lepa je bila scenografija in vedno živo in harmonično razčlenjeno podajanje baleta. Učin kovit je bil tudi orkester s svojo čisto zvočnostjo in uravnovešenostjo)). Kritik C. Gherbez pa je v «11 Piccolu» zapisal med drugim: «Iz-vedba reškega gledališča je bila pozitivna. Šepne, koreografija in kostumi so se navdihovali v collonian-skem svetu, dirigent Vladimir Benič pa dal celotni predstavi pravilni ritem. Ne bi hoteli delati krivice številnim solistom, ki so se predstavili v šestih scenah, ker so vsi dostojno opravili svojo nalogo, ven. dar mormo posebej omeniti Štefana Furjana, Vero Vasilijevič, Bog-danovičevo in Pustiška v vlogah Pinocchia, dobre vile, mačka in lisice. živahni aplavzi so sprejeli Casagrandejev balet, prav tako pa je doživelo tudi drugo delo večera, balet iiLectovo srčen, izrazito ljudskega navdiha. Prav tako pozitivna je bila ocena G. Viozzija na tržaškem radiu. Za kroniko naj povemo še, da je Slovensko gledališče priredilo svojim gostom po petkovi reprizi majhno zakusko v Mali dvorani, ka tere se je udeležila tudi vdova po skladatelju Casagrandeju, avtorju «Pinocchia» in številni tržaški in slovenski in italijanski glasbeniki ter seveda celotni ansambel z vodilnimi predstavniki reškega gledališča «Ivan Zajc». Večer, ki se je zavlekel pozno v noč, je potekel v prijetnem vzdušju in je nudil priložnost za mnoga spoznavanja in koristne jpogovore o glasbenem in u-metniškem življenju na Reki. Se bolj poglobljeni pa so bili ti razgovori po nedeljski predstavi med predstavniki reškega in našega gledališča. Med temi razgovori je prišlo tudi do konkretnega dogovora, da bo na začetku sezone v jeseni gostovala v Kulturnem domu hrvaška Drama reškega gledališča, ki bo s tem vrnila obisk našega gledališča s Pirandellom na Reki. Tako bomo po operi in baletu spoznali tudi dramo in dobili zaokroženo sliko o umetniških prizadevanjih gledališča «Ivan Zajc«, katerega gostovanja pri nas zve njajo dobivati značaj hvale vredne stalnosti, saj na splošno zadovoli stvo našega gledališkega občinstva dopolnjujejo naša kulturna prizadevanja v takih zvrsteh, ki jih sami ne moremo postaviti na oder. kot . . sla opera in balet. Zato bomo reške poetični osuplosti. Odlična sta bila uinetnike vedno z veseljem po-tudi oba mačka — Franco Sabaui zdravili v naši sredi, ker cenimo in zelo zabaven Antonio Salinas. j njihovo pripravljenost in nalclonje- s.v. 1 nost. llllllllllllllllllllltlllllllllllllltlllllllllMIllIllIlllllllllllIllIllIltiilllllMIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIItlllllllllt ražata v lepem knjižnem jeziku in razpravljata o psihoanalizi. Gospodarja sta jima dva naraščajnika, fant-idiot in njegova sestra. Že takoj v začetku dejanja prideta k njima dva upokojenca-zaljubljenca. Nihče ju ne vidi, pač pa vsakdo lahko izve za njuno banalno zgodbo. Mladostnika nedolžno posnemata upokojenčevo ljubezensko igro, ki jima pomaga izstopiti iz otroštva, seveda ne brez delikatnih motenj, na prag pubertete Fabula dela je vsa v tem. Kar prevzame gledalca pa ni toliko sama vsebina, pač pa Goriško-beneški dnevnik PARLAMENTARNE VOLITVE SO MIMO 101.841 volivcev na Goriškem je opravilo državljansko dolžnost Rezultati za senat so bili znani že ponoči, medtem ko bodo za poslansko zbornico objavljeni šele danes Politične volitve so za nami In v i so zaprli volišča. Večji del voliv- trenutku, ko pišemo te vrstice še nimamo pri roki volilnih rezultatov, ki so bili doseženi v naši pokrajini. Vsekakor bodo najprej znani volilni rezultati za senat, katere so predsedniki in skrutinatorji na voliščih najprej obdelali, saj je te rezultate moč razmeroma hitro zbrati; dovolj je prešteti glasove, ki so jih volivci oddali za posamezne stranke. Bolj komplicirano pa je štetje glasovnic za poslansko zbornico, zakaj najprej moramo prešteti število glasov, ki so jih volivci oddali za stranke, potem pa prešteti še preference, ki so jih prejeli posamezni kandidati. Po naših predvidevanjih , bo moč še v tej številki objaviti podatke za senat, medtem ko bodo za poslansko zbornico verjetno znani le podatki, ki so jih zbrali po okoliških vaseh. Štetje glasov se je po vseh vo- cev je svojo dolžnost opravil že v nedeljo. V naši pokrajini smo imeli 101 tisoč 84! volivcev razdeljenih na 184 volišč, raztreseni po vseh občinah naše pokrajine. V občini Gorica jih je 59, v Doberdobu dve, \ Sovodnjah dve, v števerjanu eno. V nedeljo so na higienskem uradu goriške občine v Ul. Mazzini 7 Izdali okoli 300 potrdil spremljevalcem bolnih volivcev, v ponedeljek dopoldne pa še nekaj nad sto, Ker včeraj dopoldne volilna udeležba še ni bila zadovoljiva, je prefektura poslala po mestu avtomobil z zvočniki, ki je pozival volivce, naj Izpolnijo svojo državljansko dolžnost. Lepo vreme, ki je označevalo sedanje politične volitve, je povzročalo zlasti priletnim in bolnim ljudem malo težav pri odhajanju na volišča. Vsepovsod so volilne operacije potekale mirno in VESTI Z ONSTRAN MEJE V Postojni so proslavili 150-letnico odkritja jame j Razstava o razvoju jame - Odkritje plošče odkritelju jame Postojnča- PrWedHe1jevSezJhvatilTJože %-' nu L. Čeču - Zborovanje speleologov - «Tomos» ima novega direktorja ’n?. v imenu zbora pa je sprego- " • ' — čez soboto in nedeljo so v Po- ij. iine iu cuuiu pu, j* op« tiruno Rupel in se gostiteljem taia!‘l Zl vovabilo ter jim česti-- . k njihovemu jubileju. Omenimo Pl, še, da so n-■ proslavi sodelovali (M/cifMi' SNG iz Ljubljane, ter ha pihala iz Gorij. koncertu je bilo svečana ve-jc.rjd v prostorih Kazine na Bledu, .te Potekla v res tovariškem raz- stojni slavili 150-letnico jame, vsekakor izredno pomembni turistični dogodek. Ob tej priložnosti je bila vrsta prireditev, ki jih je deloma direktno prenašal tildi radio Koper. Za začetek so v Hirnjih prostorih jamske restavracije odprli razstavo o razvoju jame skoz: 150 let. Raz teženju. V nedeljo dopoldne so se i stavili so nad 300 dokumentov — od Pl1 Pevci odpeljali na Jesenice in starih knjig in brošur, letakov, fo- rtj P na Golico, kje so imeli tra- ' ‘ ... " a,cio - }ha!ni «Praznik narcis». Seveda s ten rali tudi tam zapeti nekaj pe-oo splošnem navdušenju in o-n^ovanju prisotnih Po povratku C “led so se avtobusom podali pr j}o Vrbo kjer so si ogledali tnlSern°vo rojstno hišo - muzej in [te zapeli Vrabčevo «ZdravicoD, na-dJ?a še v Begunje, kjer so si ogle-j } tamkajšnji muzej NOB in se [t !?Pkom rdečih nageljnov pokloni-Zftvam nacističnin zločinov, ki tografij, skic pa vso do speleolo ških zpamenitosti. Razstava je zelo okusno in sistematično urejena ter si jo je v soboto in v nedeljo ogledalo vec tisoč ljudi Glavne prireditve so bile v soboto popoldne v kongresni dvorani jame, kjer so odkrili spominsko ploščo Postojnčanu Luki Čeču, od- biloma, do katerega je prišlo na državni cesti 202 v bližini Sesljana. 26-letni mehanik Stelio Cattunar i.r Ul. Papiriano Ifi, je za volanom svojega fiata 850 hotel zaviti proti parkirnemu prostoru hotela «Sette nani», ko je vanj zavozil fiat 1100, ki ga je proti Tržiču vozila 42 letna Angela Mrak por. Saina s Trga De Gasperi 2. Pri silovitem trčenju so se ranili voznik fiata 850 ter dva potnika drugega avtomobila, 11 letni sin Sainovc Giancarlo in 62-Iet-na sestra Maria Mrak vd. Saver-ni iz Ul. Cannva 28 Na kraj nesreče s > orihiteli bolničarji Rdečega križa, ki so ranjence položili v rešilni avtomobil in odoeljali v splošno bolnišnico. Najhuje se je poškodoval Cattunar, ka- *Pe begunjskem večno spanje v pjfečer so se pevci vrnili domov sto!!1 fajlepših vtisov s tega go-no,,-?nja. na katerem so si pridobili r,h-te prijateljev in si razširili krog °”a ceu v vrf,tah ljubiteljev D,;®, slovenske narodne, umetne in banske pesmi. kritelju jame Ob tej priložnosti so t,eremu so zdravniki ugotovili udar-predsednik postojnske občinske | ce jn verjetne notranje poškodbe skupnosti Miran Fajdiga in drugi ^Tealro lrc» v Avditoriju iifjreiekli teden je gostovala v Av-j 1Ttju mlada skupina «Teatro tre» \yzQnimivo dvodejanko Romaina ri^Oartna «Daisy. daisg, deside-ti .V oli kol se glasi v originalu skusili, kako točne in vestne industrijca Giorgia Osbota iz Ul. uslužbence zaposlujejo državne že-Duše 28, ki je na skrivaj prišel v \ leznice. Sicer pa Vas prosim, da njegovo stanovanje ter mu odnesel ste uvidevni in se ne ustrašite ne-dragulje in zlatnino. j koliko razritega cestišča, ki pove- Tatvino je izvršil med 19.30 in! zuje državno cesto s Sovodnjaml. 21 uro, ko je Osbotova družina I v mši občini imamo še nekaj slab-odšla iz svoje vile. Tat se je pri- šift poti in pravzaprav «Slradaltc» kradel v hišo skozi pritlično okno itudl posujejo z gruščem No sicer na takšen način, da je privzdignil i je stanje cest danes drugotne-navojnico ter razbil šipo Preden 9a Pomena. Hujše je če privoziš do se je polotil «dela», je prav gotovo skrit čakal, dokler ni družina zapustila hiše. Najbrž sl je dodobra zapomnil njene navade, kdaj odhaja zdoma in kdaj se vrača. Ugotovil je, da mu za brskanje po hiši ne bo ostalo na voljo do-st1 časa. Takoj po vlomu je namreč na vrat na nos prebrskal vse omare in predale v dveh spalnicah in v študiju ter odnesel za okoli 700 tisoč lir dragooen^ti, med katerimi je bila verižica iz biserov, dva prstana, nekaj tujega denarja ter fotografski aparat. Pri. zadeti je takoj po ugotovitvi vloma dogodek prijavil kvesturi. PISMO UREDNIŠTVU Zapornice na «stradalti» ostajajo predolgo spuščene «Potrpljenje je božja mast'), pravijo, zraven pa pridevajo «toda gorje tistemu, ki se z njo mažev. 7 o je tudi res, kajti kdor se vozi po «Stradalti» mora imeti res veliko potrpljenja. če vas pot kdaj zanese na nas VČERAJ PONOČI SKORAJ Združeni arabski republiki. Povsod je žel velike uspehe in priznanja Generacija za generacijo študen- — so izredno okusno urejeni in o-premljeni. Značilno pa je, da so jih odprla trgovska podjetja s sedeži izven novogoriške občine. Prodajalna čevljev je na primer last Peka iz Tržiča, delikatesna trgovi- prihodnjih tednih bodo odprli v istem paviljonskem objektu še veliko turistično pisarno, knjigarno ter nekatere druge poslovne prostore. Celoten objekt ima nad 2000 kvadratnih metrov površine. LOJZE KANTE tov ga Je obnavljala in osveževala 1 na Šumija iz Ljubljane, mesnica Vodili so ga pevovodje, ki sedat \ pa Pomurke iz Murske Sobote. V veliko pomenijo v glasbenem ži” ljenju Slovenije. Naj omenimo samo nekatere od njih: Anton Nanui. Marko Munih, Brane Demšar in Marijan Gabrijelčič Za zbor pa so pisali skladbe Alojz Srebotnjak, Rado Simoniti, Blaž Arnič in drug. V poldrugem desetletju obstoja zbora se je zvrstilo v njem nad 350 pevcev, aktivnih pa jih je sedaj kakih 70. Seveda zbor ni mogel zamuditi proslave v Ročinju. Zbrali so se sedanji in nekdanji pevci ter z izbranimi glasovi zapeli nekaj najbolj priljubljenih skladateljevih pesmi, s katerimi so bili deležni toplega aplavza nayzočih. Zvečer pa so pevci »Vodopivci« priredili v novogoriški kino dvorani svoj jubilejni koncert. Pri napolnjeni dvorani je bil njihov nastop deležen izrednega navdušenja občinstva. Tako ja zbor spet pokazal svojo silo, občinstvo pa zanimanje za pesem, ld tudi v najhujših letih narodne preizkušnje ni zamrla. Nemara kaže v našem zapisu ob dveh pomembnih prireditvah v Ročinju zapisati še to, da je na pro slavi ob odkritju plošče sodeloval tudi domači pevski zbor iz Roči nja ter da je ploščo odkril najsta rejši domačin Štefan Dugar. *** Nova Gorica je dobila včeraj tri nove trgovske lokale. V paviljonski zgradbi bodočega strnjenega trgovskega centra so odprli novo pro dajalno čevljev, prodajalno bonbonov, čokolade in drugih delikatesnih izdelkov z barom ter mesnico Vsi lokali — vsak od njih meri po več kakor 100 kvadratnih metrov Gorica VERDI. 17—22: «Fai in fretta ad uccidermi... ho freddo«, Monica Vitti in Jean Sorel, italijanski kmemaskopski barvni film. CORSO. 17.30: «Banditi a Milano«, G. M. Volontš in M. Lee. Ital. kinemaskope v barvah. MODERNISSIMO. 17.15: «11 verde prato delTamore«, J. C. Drouot in M. Fr. Boyer; francoski barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan CENTRALE. 17.00: «11 magnifico Bobo«, Peter Sellers in Britt Elcland, ameriški barvni film. VITTORIA. 17.15—21 30: «7 volon-tari dal Texas», James Caan in Brenda Scott, ameriški kinema-skopski film v barvah. 7 ržir AZZURRO. 17.30: «1 sette fratelli Cervi«, G. M. Volonte, Carla Gra-vina, v barvah EXCELS10R. 17.30: «Vivere per vivere«, Y. Montand in A. Girar-dot. Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 17.30: «Matchless», P. O. Neoal in Ira Ftlrstenberg, v barvah. Z, A H V A L A Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti našo nepozabno mamo, taščo in staro mamo AMALIJO DEVETAK, vdovo GRIL Posebna zahvala g. župniku, darovalcem cvetja ter vsem ostalim, ki so na kakršen koli način sočustvovali z nami. Rupa, 21. maja 1968 DRU2INA 02BOT 21. m«J« 1*** Danes začetek 51. kolesarske dirke Giro cTItalia Francoz Grosskost prva roza majica dirke Dirka se bo zaključila 12. junija v Neaplju, ima 22 etap, proga pa meri 3.898 km Danes bo v Campione cTItalia prva etapa letošnjega Gira. Izvedenci menijo, da ta največja italijanska dirka ne bo lahka. Zahtevala bo znanje popolnih vozačev in specialisti na njej ne bodo dobro uspevali. Etape so razporejene zelo dobro in z dokaj enakomernimi dolžinami m težavami. Etape bodo naslednje: MAJ 1. - 21. Campione dltalia - Nova-ra km 128 S - 22. Novara - St. Vincent km 189 8. - 23. St. Vincent - Alba Stabill-mento Ferrero icm 166 4 - 24. Alba - Sanremo km 162 t - 25. Sanremo - krožna proga km 137 6. - 26. Sanremo - Alessandria km 223 7. - 27. Alessandria - Piacenza km 170 8. - 28. S. Giorgio Piacentino Štab. De Rica - Brescia km 225 9. - 29. Brescia - Caldonazzo km 210 10. - 30. Trento - Monte Grappa km 136 11. - 31. Bassano del Grappa - Trst km 197 JUNIJ 1. Gorica - Tre Cime di La-varedo (Auronzo) km 213 2. Cortina d’Ampe^,zo - Vit-torio Veneto km 163 3. Vittorio VeneiO - Marina Romea km 194 4. Ravenna - Imala (krožna proga svetovnega prvenstva) km 141 5. Počitek 6. San Marino (na kronometer za posameznike) km 51 7. San Marino - Foligno km 196 8. Foligno - Abbadia S. Sal-vatore km 166 9. Abbadia San Salvatore -Rim km 181 20. - 10. Rim - Rocca di Cambio km 215 12. - 13. - 14. - 15. - 16. - 17. - 18. -19. - 21. - 11. Rocca di Cambio - Block Haus (Gruppo delia Ma-jella) km 198 22. - 12. Chieti - Neapelj km 235 Skupno km 3898 Med največjimi težavami so vsako leto vzponi. Letos jih bo 19, od teh bo 12 višjih od 1.000 m, 2 pa celo od 2.000 metrov Najvišje točke letošnjega Gira so te: Etapa Viš. m 2. Col di Joux 1640 4. Colle di Nava 947 5. Prelaz Ghimbena 898 6. Colle dl Giovo 516 7. Prelaz Penice 1149 8. Colle Maddalena 875 9. Monte Bondone 1650 Prelaz Vetriolo 1383 10. Croce di Sommo 1350 Monte Grappa 1775 12. Tre Cime di Lavaredo 2320 (Auronzo) 13. Nevegal 1030 Bosco del Consiglio 1045 18. Monte Amiata 1630 20. Sedlo Como 990 Rocca di Cambio 1434 21. Prelaz Forca Caruso 1107 Prelaz Čampo di Giove 1464 Block Haus (Majella) 2155 Sinoči so opravil' v Campione d’Italia «predetapo», ki nima nobenega vpliva na skupno lestvico in jo organizirajo le za določitev nosilca prve roza majice. To majico si je sinoči priboril Francoz Charlie Grosskost od kolesarske hiše BIC in jo bo danes branil na 128 km dolgi poti do Novare. Rdko Primorje premagalo Edero z rezultatom 87:76 V plavalnem srečanju med Primorjem (Reka) in Edero (Trst), je bila na sporedu vrsta privlačnih točk, ki so se večinoma odvijale v znamenju dokajšnje izenačenosti obeh postav, zlasti v prvem delu. V drugem delu pa so Jugoslovani prevladali in so odločili srečanje v iiiimmiiiNiniiiliiiiHiiiiiilliiiiiniiinuniiiiiii ATltUKA MEMORIAL B. ZAULI» Tudi v drugem dnevu rekord: llrlando v metu kladiva: 64,82 V drugem dnevu mednarodnega atletskega tetkmovanja za «Memo-rial Bruno Zauli.t v Rimu so postavili še en italijanski državni rekord. Giampaolo Urlando je že s prvim metom vrgel kladivo 64.82 m. kar 1,92 metra bolje od svojega dosedanjega najboljšega dosežka v Italiji. Njegovo odlično formo je potrdilo dejstvo, da je nato še v treh metih zalučal kladivo nad 61 metrov daleč. Med ostalimi disciplinami drugega dne sporeda je bilo posebno kakovostno tekmovanje v moškem skoku v višino, kjer je kar 7 atletov preskočilo 2,03 m visoko letvico, kar se dotlej v Italiji še ni zgodilo. Rezultati drugega dne: Met kladiva: 1. Urlando 64,82, 2. De Boni 59,34, 3. Bernardini 59,32, 4. Guarnelli 57,42, 5. Barbolini 55,30. Skok v višino: 1. Vesely (CSSR) 2,08, 2. Sie-ghart (Nem.), 2.08, 3. Crosa 2,05, 4. Azzaro 2,05, 5. Schivo 2,05, 6. Bogliatto 2,03. 7. Trovandi 2,03. Met kopja (ženske): 1. Rudas (Madž.) 53,52, 2. Maz-zacurati 46,10. Tek na 1.000 m: 1. Hircic (CSSR) 2’23”9, 2. Poz-zi 2’24”3, 3. Stepanek (CSSR) 2’25”4, 4. Sacchi 2’27”1. Tek na 200 m zapreke: 1. Vizzini 23”7, 2. Giordani 24”2, 3. Acerbi 24"4. Tek na 10.000 m: 1. Ambu 29’54”4, 2. Risi 29’54”6, X Salvarizza 31’47”6, 4. Tota 31’48”2. Štafeta 4x100 m (moški): 1. Poljska (Romanowsky, Jawo-> ski, Nowosz, Koczor) 40”3, 2. Fiam. me Gialle 41”7, 3. Vojska 42”, 4. Cus Roma Junior 43”. Tek na 100 m: 1. Giani 10”5, 2. Rietti 10’8, 3. Peloso 10”9. Tek na 200 m ženske: 1. Trio 24”5, 2. Poggipollini 25”1, 3. Mosci 25”9, 4., Torelli 26”5. Tek na 110 m z zaprekami: 1. Kolodzievvicz (Polj.) 14”3, 2. Virgili 14”4, 3. Rabitti 14”9. Skok v daljino (moški): 1. Santoro 7,28, 2. Fornaciari 7,27, 3. Arrighi 7,22, 4. Lazzarotti 7,22. svojo korist, kar pa je bilo tudi pričakovati. Presenetilo je le dejstvo, da so Jugoslovani zmagali z razmeroma precejšnjo razliko v točkah, kar gre predvsem na račun slabih uspehov Tržačank, ki so nastopile brez Daprettove. Resnici na ljubo pa je treba priznati, da bi tudi Da-prettova bistveno ne pripomogla k boljšemu uspehu svoje vrste. Bolje so se odrezali člani moškega dela tržaške reprezentance, ki so v tekmovanjih posameznikov v 5 disciplinah zmagali kar 4-krat. Rezultati: MOŠKI 400 m prosto: 1. Irredento Sergio (E) 4’45”, 2. Dorčič Mihovil (P) 4'4S"9, 3. Marčan Radoslav (P) 4’ in 58”2, 4. Scherianz Roberto (E) 5’00’T. 100 m prosto: 1. Pangaro Roberto (E) 56”4, 2. Spangaro P. Paolo (E) 58”4, 3. Lusting Rene (P) 59” 6, 4. Car Davor (P) 1'01”5. 200 m prsno: 1. Zetto Fulvio (E) 2’48”6, 2. Giacomini Stelio (E) 2’ in 52”2, 3,Klemen Igor (P) 3’00”2, 4. Cerny Georg (P) 3’02”3. 100 m metuljček: 1. Spangaro P. Paolo (E) 1’03"4, 2. Pangaro Roberto (E) I’06”6, 3. Kustič Marin (P) 1’07”7, 4. Car Davor (P) 1’12”5. 100 m hrbtno: 1. Dorčič Mihovil (P) 1’08"3, 2. Kustič Marin (P) 1’ in 10”2, 3. Dequal Renzo (E) 1'10”6, 4. Irredento Sergio (E) ril”. Štafeta 4x100 m mešano: 1. Edera (Irredento, Giacomini, Spangaro, Pangaro) 4’51”9, 2. Primorje Cucu-lič, Klemen, Kustič, Dadič) 500”4. Štafeta 4x100 prosto: 1. Primorje (Marčan, Lustig. Trnovec, Dorčič) 3’57”, 2. Edera (Spangaro. Irredento, Scherianz, Pangaro) 404”4. ŽENSKE 100 m prosto: 1. Radetlč Helena (P) 1’08", 2. Dominik Silva (P) 1’13”, 3. Palatini Lulsa (E) 1T3”4, 4. Poberi Loredana (E) 1’3,6”2. 200 m prsno: 1. Žvanut Marina (P) 3’03”, 2. Crnjar Ivna (P) 3’06”7, 3. Marin Orietta (E) 3’17”2, 4. Ma-setti Marina (E) 3’21”4. 100 m metuljček: 1. Zolia Glulia-na (E) 1’19”5, 2. Kreculj Vera (P) 1’21”7, 3. Silič Ingrid (P) 1’30”2, 4. Zetto Serena (E) 1’34”2. 100 m hrbtno: 1. Radetlč Helena (P) 1’16”2, 2. Vukušič Jagoda (P) 1’19”, 3. Palatini Luisa (E) 1’21”2, 4. Valerio Gabriella (E) 1’27”3. Štafeta 4x100 mešano: 1. Primorje (Vukušič, Žvanut, Halusan, Rade-tič) 5’26” 5, 2. Edera (Palatini, Marin, Zolia, Polleri) 5’30”5. štafeta 4x100 prosto: 1. Primorje (Radetlč, Kreculj, Crnjar, Dominik) 4’52”7, 2. Edera (Palatini, Cer-queni, Polleri, Boniccioli) 5’16”1. LIGA Tudi v zadnji domači tekmi Ponziana iztržila le poraz Tržačani so s svojo igro razočarali redke gledalce PONZIANA — Schio 1:3 (1:3) PONZIANA: Degrassi; Gianella, Baudaz; Norbedo, Kovacich, Kirkmayr, Barnaba, Fonda, Furlani, Flora, Milcenich. SCHIO: Meneghello; Bonotto, Campese; Zoppeletto. Franzon Me-necozzo; Gobbetto, Pasqualotto, Maggio, Giorgi, Cattani. Sodnik: Pompilli (Lecco) STRELCI: v 9’ Furlani (P), v 27’ in 34’ Maggio (S), v 40’ Pas-qualotto (S). Približno 500 gledalcev. Koti: 8:3 v korist gostov. Tudi v zadnji tekmi na domačem Bari — Monza (3:2) 1 Catanzaro — Perugia (0:0) X Foggia - - Lecco (0:0) X Genoa - - Potenza (1:0) 1 Modena — Catania (3:1) 1 Novara — Livorno (3:0) 1 Palermo — Reggiana (1:0) 1 Piša — Lazio (1:0) 1 Venezia — Padova (0:0) X Verona — Messina (2:0) 1 Parma - - Saronno (4:1) 1 Trento - — V. Veneto (1:1) X Benevento — Matera (0:0) X KVOTE igrišču proti skromnemu Schiu, ki se šele po zadnjih uspehih lahko bori za obstanek v «D» ligi je Ponziana zabeležila poraz in s tem žalostno zaključila to prvenstvo, ki se je po nekaj dobrih rezultatih v prvem delu zanjo končalo katastrofalno. Zadnja tekma je bila res pravo razočaranje za maloštevilne gledalce. Igralci so stopili na igrišče brez vsake volje, igrali so popolnoma nepovezano in naredili so celo vrsto nepotrebnih napak, ki so jih gostje spretno izkoristili. Začetek je bil sicer naklonjen domačinom. Gostje so se takoj zaprli v obrambo, Furlani pa je že v 9’, z neubranljivim strelom potresel Meneghellovo mrežo. Dogodki na igrišču so dopuščali upanje, da bo vsaj ta tekma prinesla navijačem nekaj zadoščenja. Po golu danem pa so Tržačani popolnoma popustili in gostje so se lahko podali v napad. S pomlajenim napadom so takoj spravili v škripce negotovo obrambo belomo-drih. Mladi Maggio je izkoristil dve napaki obrambe in v 7’ je spremenil rezultat. Tudi v nadaljevanju so gostje obdržali pobudo in pred koncem polčasa so še enkrat ukanili slabega Degrassija. V drugem polčasu se Je stanje sicer spremenilo, Tržačani so se le nekoliko zbudili toda pravega elana med njimi ni bilo, tako da so gostje brez težav vzdržali pritisk. Torej, popolno razočaranje, katerega po zadnjih lepih nastopih moštva nismo pričakovali. Preseneča pa tudi malo število gledalcev, ki so sicer do zadnjega bodrili moštvo. Torej še en dokaz več, da je to prvenstvo in sploh prisotnost v D ligi Ponziani bolj škodovala kot koristila. Edino zadoščenje je B IZIDI ‘Bari — Monza 3:2 ‘Catanzaro — Perugia 0:0 ‘Foggia — Lecco 0:0 ‘Genoa — Potenza 1:0 ‘Modena — Catania 3:1 ‘Novara — Livorno 3:0 ‘Palermo — Reggiana 1:0 ‘Piša — Lazio 1:0 •Venezia — Padova 0:0 »Verona — Messina LESTVICA 2:0 13 — 12 — 411.800 lir 21.250 » Palermo Piša Verona Foggia Bari Reggiana Livorno Monza Catania Reggina Catanzaro Padova Modena Lazio Genoa Perugia Lecco Venezia Messina Novara Potenza 36 36 35 35 35 35 35 35 35 35 36 35 35 35 35 36 36 35 36 36 35 24 26 28 27 Prihodnje tekme (26. t.m.) Catania - Messina, Foggia - Modena, Lazio - Catanzaro, Lecco -Perugia, Livorno - Verona, Monza - Piša. Padova - Genoa, Potenza - Bari, Reggiana - Novara, Reggina - Venezia. Počiva: Palermo. ovrednotenje nekaterih mladih sil, med temi je pa zlasti mladi napadalec Flora, ki je kljub še vidni nezrelosti vnesel v napadalno vrsto nekaj živahnosti. Prvenstvo je tako prišlo do zadnjega kola. Presenetljivo prva bo verjetno Sottomarina, ki je ravno tako kot lani Ponziana še igrala med amaterji. Rovereto in Pordenone imata sicer še nekaj upanja, toda v zadnjem kolu bo leader nastopal na domačih tleh proti pepelki prvenstva in zamaga bi mu ne smela ujiti. Na dnu je usoda Panziane in Oliva že zapečatena, v največji nevarnosti za izpad pa je tudi Audace, ki ima točko manj od Schia in Belluna ter dve točki manj od enajsteric San Dona in Vittorio Veneto. V SRBIJI IZIDI ‘Belluno . Audace 1-0 •Alense - Pordenone 1-1 Portogruaro . ‘Olivo 3-1 Rovereto - ‘Conegliano 1-0 ‘Jesolo - Rovigo 1-1 ‘Sottomarina . Saici 3-1 ‘Merano - San Dona 2-0 Schio - »Ponziana 3-1 ‘Trento . V. Veneto 1-1 LESTVICA Sottomarina 33 20 6 7 38 16 46 Rovereto Pordenone Trento Rovigo Alense Portogruaro P Merano Jesolo Saici Conegliano San Dona Vittorio V. Belluno Schio Audace Ponziana Olivo 33 17 11 5 43 23 45 33 16 12 5 36 17 44 33 11 18 4 28 16 40 33 10 15 8 27 22 35 33 10 14 9 32 31 34 33 11 11 H 40 37 33 33 13 7 13 34 32 33 33 11 11 11 39 36 32 33 10 12 11 47 44 32 33 10 11 12 24 26 31 33 8 14 11 28 33 30 33 8 14 11 25 25 30 33 9 13 11 20 27 29 33 9 11 13 24 38 29 33 8 12 13 30 40 28 33 6 10 17 30 47 22 33 4 10 19 19 55 18 TEKME PRIHODNJEGA KOLA 26. 5. 1968 Vittorio Veneto - Alense Pordenone - Belluno Audace - Conegliano Rovereto . Jesolo Sottomarina . Olivo Portogruaro ■ Merano Rovigo - Ponziana Schio - Saici San Dona . Trento Strela ubila nogometaša V vasi Končarevo pri Svetozare-vu v osrednji Srbiji je strela med nogometno tekmo ubila igralca krajevnega moštva «Pivarac» Momčila Jelačo. Nesrečni Jelača je med tekmo, ki se je odvijala v hudem nalivu, pravkar dosegel gol, ko ga je med objemanjem soigralcev zadela strela. Ostale igralce je siloviti udarec le vrgel ob tja, Jelača pa je bil mrtev na mestu. iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimimimiiiiiiimmiiiniiiimiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiHHiiuiiHiiiiiiiiiHiuiiiii VESTI Z DltUGK STRANI MEJE SLABA NEDELJA ZA PRIMORSKI NOGOMET Ostale športne vesti na drugi strani Jugoslovanska prvenstva I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA IZIDI Radničkl — Dinamo Sarajevo — Rijeka Maribor — Vojvodina Beograd — C. zvezda Partizan -+- Hajduk Zagreb — Olimpija Proleter — željezničar Vardar — Velež LESTVICA 2:1 3:0 1:1 1:1 2:2 0:1 2:1 4:2 (1:1) (2:0) (0:1) (0:0) (1:1) (0:1) (1:1) (2:1) Partizan 25 14 7 4 C. zvezda 25 12 10 3 željezničar 25 10 8 7 Hajduk 25 10 8 7 Vardar 25 10 8 7 Dinamo 25 9 9 7 Radnički 25 12 1 12 Sarajevo 25 11 1 13 Maribor 25 7 9 9 Proleter 25 8 7 10 Zagreb 25 8 6 11 Vojvodina 25 6 10 9 Olimpija 25 7 8 10 Velež 25 7 7 n Rijeka 25 7 6 12 Beograd 25 7 5 13 42 26 49 25 38 27 35 30 28 29 35 29 30 36 40 36 30 39 29 40 43 43 24 25 27 35 24 32 29 38 28 41 35 34 28 28 28 27 25 23 23 23 22 22 22 21 20 19 iail pl mounjc^u. nv ' BSK (1:2), Famos - Leotar G/" Belišče - Split (0:1), Aluminij ' Osijek (1:5), Sloboda - Čelik (0:0)' Šibenik - Rudar (L) (0:4) SLOVENSKA LIGA IZIDI železničar — Koper Svoboda — N. Gorica Celje-Klad. — Rudar Triglav — Slaadja Hrastnik — Ljubljana Mura — Kovinar LESTVICA Čelik 29 21 5 3 68 9 Sloboda 29 17 9 3 49 18 Rudar (L) 29 16 3 10 50 38 Osijek 29 13 6 10 39 26 Famos 29 12 7 10 42 24 Borac 29 12 7 10 46 39 Split 29 13 5 11 41 49 Lokomotiva 29 11 i3 11 33 34 Leotar 29 8 8 29 34 Borovo 29 10 7 12 40 39 Varteks 29 10 7 12 37 39 Belišče 29 11 4 14 36 45 Bratstvo 29 11 4 14 33 47 BSK 29 10 5 14 41 46 Rudar (K) 29 10 4 15 39 60 Trešnjevka 29 7 9 f3 38 54 Šibenik 29 10 3 16 30 50 Aluminij 29 4 5 20 29 69 5:1 2:1 1:1 4:4 3:3 1:1 (3:0 (°: (0: (3: l°: (i:» 29 25 23 22 22 20 18 15 14 14 14 12 Pari prihodnjega kola Koper - Mura (0:2), Kovinar Hrastnik (2:2), Ljubljana - Trigl«; (3:0), Slavija - Celje-Klad. (2:a” Ljubljana - Triglav (3:0), Rudar Svoboda (4:3), N. Gorica - Zel*1 ničar (1:1). ZAHODNA CONSKA NOGOMETNA LIGA IZIDI Kamnik — Nanos Tolmin — N. mesto Litija — Tabor Piran — Slovan Izola — Zagorje Ilirija - ■ Ljubljana 19 12 5 2 50 23 Mura 19 10 5 4 52 28 Celje-Klad. 19 7 9 3 32 19 Slavija 19 8 6 8 33 24 Triglav 19 7 8 4 34 27 Koper 19 6 8 5 26 25 N. Gorica 19 6 6 7 24 24 Svoboda 19 5 5 9 29 41 železničar 19 5 4 10 34 47 Kovinar 13 3 8 8 23 28 Rudar 19 5 4 10 31 50 Hrastnik 19 4 4 11 24 26 Ilirija Zagorje Tabor Slovan Piran Izola Tolmin Litija Kamnik B. krajina Nanos N. mesto (2:2) (3:0 (i:l (0:0) t*su‘jc v.o B. krajina (neodigrana LESTVICA 4:3 8:0 2:3 2:0 0:3 18 14 0 4 54 13 19 11 5 3 47 20 19 10 6 3 32 25 19 9 3 7 47 34 19 8 5 6 37 31 19 8 5 6 32 27 19 7 5 7 36 38 19 7 3 9 48 45 19 7 1 11 34 42 18 7 1 10 20 41 19 3 3 13 29 59 19 0 7 12 15 65 28 37 26 21 2) 21 19 H 15 15 9 7 Pari prihodnjega kola Nanos - Ilirija (0:4), Bela krajih", Izola (0:4), Zagorje - Piran Slovan - Litija (2:0), Tabor -min (3:1), Novo mesto - Kaihn (2:2). psi STEFAN OLIVIER NOVI ŠEF «žal, da. To je slaba stran mojega poklica.« «Toda ali ne more dr. Warzin...» «zal ne. Imamo zapleten primer. Dr. Neugebauerja ni. Warzin je pa mlad in hiter, hiter, kot so nitri vsi mladi ljudje. Nič ne pomaga. Šef mora priti.« «Ubogi človek,« je ponovila gospa Fehlingova. «Kdaj se boš vrnil,« je vprašala Gina. Skomizgnil je. «0 tem pa nimam pojma, dragica.« «Potem bi morali svoj govor vsaj končati,« se je spet oglasila Fehlingova. Feldhusen je spet sedel. «Prav. Temu se ne morem izogniti.« Pogledal je na uro. «Pet minut. Bolnih ljudi ne smemo pustiti, da čakajo.« «■/ redu,« so soglašale ženske. Prijel je kozarec in se ozrl po gostih. Čutil je, da ga občudujejo, da so mu naklonjeni. To mu je bilo všeč. Z levico je prijel Ginino roko. To je bilo zelo lepo, bilo je pristno. «Pravzaprav je moj govor končan,« je smehljaje rekel, «toda preden vse zapustim, da pomagam na svet novemu meščanu našega odličnega mesta, bi se rad samo« z očmi je pobožal Gino — «bi se rada oba vsem zahvalila iz srca za...« Bil je spreten, duhovit, ta Feldhusen! * * * Sestra Thea, glavna babica, je čakala v porodniški sobi. Zelo malo ljudi je vedelo za njeno polno ime: Sophie Thea grofica Rossfeld-Wernitz. Nikoli ni govorila o svojem rodu, redko o svojo preteklosti. Že med prvo svetovno vojno je oblekla redovniško obleko in bila ji je zvesta. To ji ni bilo nikoli žal. Nikoli ni mislila na drug poklic — zanjo je bil najlepši glas krik novorojenega otroka. Že sedemintrideset let jim je pomagala prihajati na svet. «Ne pojdite počivat, Helga,« je rekla babici praktikantki, ki je pripravljala posteljo. Njen glas je bil rezek, osoren, in tako je bilo tudi njeno obnašanje, taka je bila vsaj na zunaj. Cenili in spoštovali so jo kot šefa zdravnika. Neugebauer se je 7. njo vedno posvetoval kot kolega s kolegom. O njem je večkrat razmišljala, večkrat kot o katerem koli drugem človeku — bil je dober doktor, a tega mu ni nikoli rekla. Stažisti so jo ubogali brez ugovora. Obrazi sester so se zresnili, ko se je pojavila. V porodniški sobi je bilo vse tiho, zadnji otrok se je rodil pred dvema urama. Soba je bila pripravljena na nov dogodek. Odprla so se vrata in med njimi se je pokazala Ingeborgina postelja. Trenutek nato je prišel Warzin. «Dober večer, sestra Thea. Gospa Roth hoče za konec tedna otroka. In hoče, da pride k vam. Ne recite ji, naj se vrne.« Obraz sestre Thee se ni spremenil, šal in laskanja ni poznala, razen tega je čutila, da nekaj ni v redu. Predimo je opazovala obraz porodnice, ki se je pačil v bolečinah. Stopila je k njej in ji segla v roko. «Dober večer.« Ingeborg Roth jo je plaho pogledala. ((Sestra Thea vas ne bo ugriznila,« je rekel Warzin v veselem tonu — kakor je slišal Feldhusna, «tako samo gleda.« Sestra Thea ni odgovorila, zanjo stažisti niso pomenili kaj več kot sestre — praktikantke, čeprav so imeli pred imeni ,doktor’. Ko so pacientko preložili, se je sklonila k njej. Sestra Thea je videla več prečnih leg kot kdorkoli v tej sobi. Takoj je vedela, za kaj gre. Izmučeno telo se je spet napelo. Sestra je trdo prijela Ingeborg za ramo in stegno. Ko jo Je tako držala, se je zdelo, kot da bi sama rada prevzela del njene bolečine. Ko je bolečina popustila, je porodnico pokrila z rjuho. Pogledala je stažista in odšla, ne da bi kaj rekla. Tudi Warzin je sedaj vedel, za kaj gre. Brez besede je odšel za sestro v zdravnikovo ordinacijo, ki je bila zraven porodniške sobe. Tu ju ni mogel nihče slišati, kljub temu je vrata za seboj zaprl. Theine oči so bile stroge. «Kje je šef zdravnik?« «Na poti, pravkar sem ga poklical.« «šele sedaj — zakaj ga niste prej klicali?« «Klical sem ga, a ga nisem mogel dobiti.« «Ali ste mu povedali, kakšno je stanje?« «Da.» «Kaj je rekel?« «Naj vse pripravimo, da bo takoj prišel.« «Takoj,» je rekla prezirljivo, «že dolgo bi moral biti tu. Voda bo vsak čas začela odtekati, če ne bomo v pol ure nekaj ukrenili, bomo lahko začeli pripravljati za pogreb.« Warzin je zardel. «Storil sem svojo dolžnost,« je odločno odgovoril, «šef je na poti.« «Zelo lepo,« je vzkliknila, «upajmo, da je hiter. Otroka Je treba obrniti in izvleči, in to čimprej. Ste mu to povedali?« ((Odločitev prepuščam njemu.« ((Odločitev? Kaj pa je tu treba odločati — tudi sami to dobro veste.« Warzin je skomizgnil. «Nisem vi, sestra Thea, in nisem Neugebauer.« Na to ni odgovorila. Stisnila je ustnice. Vse je bilo tiho, le ura na steni je tiktakala. Čas je tekel Thea je šla v porodniško sobo in opazovala pacientko. Potem se je obrnila k Warzinu. »Otroka obrnite vi,» je rekla, «to ste že velikoKrat videli.« «Zelo nerad, če bo kaj narobe, bom kot zdravnik opravi1-* ((Neumnost,» je skoraj posmehljivo odvrnila. Potem se je razjezil: «Prav tako lahko rečem jaz ^ da ga obrnite.« «Vi ste zdravnik, ne jaz.» «Vi ste glavna babica, in veste, kako se to naredi, ta znate bolje kot jaz.» Sestra Thea mu še ni odgovorila, ko je potrkalo na vraia' Vstopila je sestra Eva. «Dr Warzin, voda...« Odhiteli so k pacientki. «Zdaj pa imamo,« je tiho refc‘a Thea in jezno pogledala Warzina. Inge so prenesli na operacijsko mizo. Warzin je posluj otrokovo srce je še bilo. A kako dolgo bo še? Ingeborg Rot je bila s svojimi močmi pri koncu. Warzina je oblil mrzel znoj. Giavna babica ga je potegi,ir "*■— -------.... ------- ■ ■ -pri* esti1 ---- ------ 0_ na stran. »Vložiti morate metreurinter,« je zašepetala. Pri.! mal je. Prav njega je moralo doleteti, da mora names , gumasti balon, ki bo zadrževal otroka, dokler ne pride Fel