PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 251 (13.784)
Trst, nedelja, 4. novembra 1990
Neurje iz preteklih dni je prizadelo Sloveniji ogromno gmotno škodo, ki jo bodo morali komaj oceniti
Nevarnost poplav je za sedaj sicer mimo Sloveniji pa grozijo številni plazovi
Marsikje so še težave z oskrbo pitne vode, ponekod ni električnega toka in telefona V nižjih legah še vedno dežuje, v višjih pa sneg ovira požrtvovalno delo reševalcev
Slovenci
spet
na dnevnem redu
DUŠAN UDOVIČ
Obstaja možnost, da so nekateri dogodki z jasno politično valenco tudi zgolj slučajno povezani, čep-rav v to redkokdaj verjamemo. In 'Uorda je le naključje, da prireja tržaška univerza dvodnevni med-Uarodni seminar o tipologiji in za-~č}ti manjšin v Evropi tik pred avdicijami ožjega odbora senatne komisije za ustavna vprašanja.
Ni razloga, da bi dvomili v poštene namene glavnega organiza-tprja, dekana tržaške pravne fakultete, Giorgia Conettija, ki je svojo Ooklonjenost korektnemu in znanstveno neoporečnemu obravnavanju teh vprašanj že večkrat doka-Zq1- Vsekakor kritičen komentar pa 'zziva dejstvo, da med predavate-i* ni niti enega predstavnika naše skupnosti, čeprav bi ob pobudi tr-nške univerze to narekovala že prava logika in dano dejstvo, da nzpolagamo Slovenci v Italiji z odostnim številom uglednih stro-H°^njakov.
Sklicevanje na strokovnost torej se drži, še manj pa je razumljiv esfav udeležencev današnje .pogle mize, ki ima izrazito poli-cen predznak. Če je bilo v skrbi danizatorjev ustvariti politično J°vito »kvadraturo kroga«, bi k ^natorju Agnelliju, evropskemu fQ S‘Qncu Rossettiju in bivšemu ev-'jpskemu poslancu Cecoviniju so-s]fr. najmanj slovenski senator, v sin nj SI^J Pa kakšen drug vidni genski izvoljeni predstavnik.
Prni 0.0 naših zadevah zopet raz-j^iujo drugi, žal tudi taki, ki so Presti znani po manjšini vse
Se i kot naklonjenih stališčih. Kaj iz t pko za nas koristnega izcimi Šarijo ne razPrave' ie veliko vpra-
J
he . to pripombo smo se priprav-°kro i^r’ Priči pokesati, če bo 9m miza pokazala drugače...
Nadaljevanje na 2. strani
LJUBLJANA — Vso Slovenijo je zajel mrzel dež, mračno je, meja sneženja se je nevarno pomaknila proti nižjim legam. Meteorologi pravijo, da se bo danes nekoliko umirilo, toda deževje še ne bo prenehalo. Predvsem pa se je pričelo razdobje plazov. Vsa Slovenija je geološko tako grajena, da so plazovi povsod možni, nekje so že povzročili po četrkovi nesreči novo veliko škodo.
Vse reševalne ekipe so na delu, preprečili so človeške žrtve toda materialna škoda je ogromna in stalno narašča. Preveč je že zaselkov brez prave povezave, na preobširnih področjih še ni urejena preskrba s pitno vodo, telefonske in druge zveze so pretrgane.
Predsednik slovenske republike, slovenska vlada in velika večina ministrov so na ogroženih predelih in skrbe za izvajanje sklepov, ki jih je na petkovi izredni nočni seji sprejela vlada.
Predsednik Milan Kučan je bil v teh dneh na raznih področjih, včeraj na Mozirskem, kjer kaže, da je najhuje. Po obisku je izjavil, da je pogled povsod izredno žalosten, toda istočasno tudi kljub vsemu razveseljiv. Ljudje so dobro organizirani, nihče ne toži, prijeli so za delo in rešili mnogo več, kot bi lahko pričakovali. Gre za različne vrste prizadetosti. V nevarnosti so življenja ljudi, pa tudi premoženje.
Tu so cestne in druge povezave in je treba
narediti vse, da se življenje normalizira. Velik problem pa je gospodarstvo, povsod, kjer je bil, je položaj zelo resen. Tako je v Gorenju, v Elkro-ju in drugod. Povsod delavci delajo in rešujejo opremo in material. Nihče se ne sprašuje, vsak pomaga in organizirano dela. Izkazalo se je, da so ljudje še kako zainteresirani za svoje delovno mesto in navezani na svoje podjetje. Toda poplava je naredila veliko škodo, tovarne stojijo in bodo stale še nekaj dni, v tako zaostrenih konkurenčnih razmerah, pa to lahko pomeni izgubo trga. Vlada je že sprejela nujne ukrepe in sedaj se bo izkazalo, da je ključno vprašanje človeška solidarnost. Predsednik Kučan je izrazil prepričanje, da bo sistem solidarnosti tudi tokrat učinkovit, najvažnejše pa je, da se je ustvarila zavest, da ljudje niso sami, niso prepuščeni sami sebi.
Najhuje je na celjskem območju in v Savinjski dolini. Na področju Ljubna je zemeljski plaz ustvaril novo jezero, ki grozi, da bo podrlo pregrado in da bo vodna gmota zgrmela v spodaj stoječe vasi. Geologi in drugi strokovnjaki so temeljito preučili položaj in pravijo, da za sedaj ni nevarnosti. Ponoči nameravajo z razstrelivom, ki so ga že pripeljali, postopoma jezero prazniti na način, da ne bo nevarnosti.
V celjski bolnišnici je ostalo še 250 pacientov.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Na Hrvaškem za sedaj mirno
ZAGREB — Gladina Save pri Zagrebu je sinoči že začela upadati, val visoke vode pa se pomika proti Sisku, kjer pričakujejo, da bo prišel danes. V glavnem mestu Hrvaške Sava ni povzročila večje škode, čeprav je poplavila tri kraje v neposrednem predmestju Zagreba. Pod vodo so se znašli Samobor, Zaprešič in Podsused. Reševalci so imeli največ težav s prepričevanjem prebivalcev poplavljenega območja, naj zapustijo svoje domove.
Sava je šla mimo Zagreba po odtočnem varnostnem kanalu, ki pa še ni dokončan v celoti: zgradili so ga komaj za dobrih 20 kilometrov, ko bo končan pa bo meril 60 kilometrov in bo dodatno jamstvo za varnost hrvaške prestolnice. Bregovi Save pri Zagrebu niso bili poškodovani.
V Karlovcu pa se bojijo, da bi Kolpa danes lahko prestopila bregove. Ce bi narasla samo še za meter, spodnje predele mesta ne bi bilo mogoče rešiti pred poplavo.
Forlani trdi, da njegova stranka nima nobenega vzroka za prikrivanje resnice
Za Occhetta je bila organizacija Gladio orožje KD za ohranitev politične oblasti
Predsednik Cossiga
Achllle Occhetto
RIM Primer Gladio še naprej zaostruje polemiko, ki je dosegla višek z nekaterimi pripombami na račun najvišje državne instance, predsednika republike Cossige.
Dnevnik II Manifeste je v nekem članku glasno zahteval predsednikov odstop zaradi izjav, ki jih je dal v Veliki Britaniji. V pogovoru z novinarji je namreč dejal, da je sodeloval pri oblikovanju organizacije Gladio, čeprav je bilo njegovo sodelovanje le administrativnega značaja. Predsednik poslancev neodvisne levice Franco Bassanini pa je bil še ostrejši. »Če je Cossiga vedel, a ni naredil ničesar, da bi ukinili to tajno in ilegalno organizacijo, sklepam, da je kršil zakone in da ga je zato mogoče prijaviti sodstvu,« trdi Bassanini, in navaja člen 5 zakona od 5. junija 1989, ki pravi, da vsak parlamentarec lahko vloži tožbo z enostavnim obvestilom predsedniku poslanske zbornice. Tajnik poslancev neodvisne levice sicer priznava, da se za tak korak ni mogoče odločiti z lahkim srcem, prav zato pa se bo že na
prihodnji seji posvetoval s svojo parlamentarno skupino. Nato bo odločil po lastni vesti.
Demokristjan D'Onofrio odločno zavrača Bassaninijeve trditve: »Veleizdajo bi povzročil, če bi vedel, da kaka tajna organizacija ogroža NATO v Italiji in tega ne bi skušal preprečiti,« je pojasnjeval. Cossiga pa naj bi s svojim sodelovanjem le pripomogel k okrepitvi strukture, ki je bila NATO v oporo.
Za komuniste je organizacija Gladio bila in je še eno od sredstev za notranji politični boj. To pa odraža demokr-ščansko politiko sistema oblasti, zato je nujno, da vsi začnejo vse znova. Komunistični tajnik Occhetto je prepričan, da bi nov začetek za Krščansko demokracijo pomenil postaviti samo sebe pod vprašaj, levico pa bi to še bolj spodbudilo pri rušenju zidu, ki ga je KD dvignila okrog svojega siste ma oblasti. Za to pa je potrebna us-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Italija se bo še mučila
ko\^e, v |lvallfikacijah za evropsko nogometno prvenstvo bo težka, po-je tudi v svojem drugem nastopu, proti SZ, igrala neodločeno (0:0). Na sliki AP: Salimov (desno) skuša zaustaviti Mancinija.
V 1. jugoslovanski košarkarski ligi
V 5. kolu Smelt Olimpija končno prišla do prve zmage
□	□ D
V 5. kolu košarkarske C lige
Po treh zaporednih uspehih zastoj Jadrana TKB v Roncadah
□	□ □
V uvodnem kolu ženske odbojkarske C-l lige
Spodbuden začetek Borovih deklet Slogašice osvojile samo niz
NA 15. STRANI
Gorbačov zahteva ukinitev nacionalistične obrambe v moldovski republiki
MOSKVA — V Moldovi je »eksplozivno«. Tako je sovjetska tiskovna agencija TASS včeraj poročala o dogodkih v sovjetski republiki, v kateri so se večplastni medetnični in politični spori že sprevrgli v pravo oboroženo obračunavanje med domačini, sovjetskimi vojaki in Gagauzi. Do najhujših sporov je prišlo v mestu Dubosari, ki je trenutno izolirano. V noči na soboto je število mrtvih naraslo že na šest, na desetine oseb pa je bilo ranjenih.
Sovjetski predsednik Gorbačov je včeraj sklical sestanek z najvišjimi zastopniki Moldove. Delegacijo je vodil moldovski predsednik Mirca Snegur, bil pa je prisoten tudi premier Mirca Druk.
Gorbačov je dejal, da morajo v Moldovi nemudoma razpustiti enote prostovoljcev narodne fronte in izročiti orožje redni vojski. V Dnjestrski republiki, ki so jo ustanovili moldovski nacionalisti so včeraj proglasili dan žalovanja. Redno vojsko naj bi po naročilu notranjega ministra umaknili iz najbolj nevarnih predelov iz okolice Dubosarija, o neredih pa poročajo tudi iz Benderija, Tiraspola in Ribnitse.
• Slovenci spet na dnevnem redu
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Ko razmišljamo o avdicijah, ki se bodo v naslednjih dneh odvijale pred ožjim odborom senatne komisije v Rimu, nas je le nekoliko strah, da ne bi zopet napovedali v prazno, seveda ne po naši krivdi. Če bo tokrat šlo vse po načrtih, bo v torek prva serija avdicij, tokrat z inštitucionalnimi in političnimi predstavniki naše dežele. Nastopili bodo tudi trije predsedniki Gorskih skupnosti iz narodnostno mešanega ozemlja, kar bi moralo biti za našo skupnost uspešno pričevanje, z ozirom na to, da so se večkrat sestali in se s predstavniki Slovencev dogovarjali za skupno stališče. Avdicije se bodo v Rimu nadaljevale teden pozneje z enotnim nastopom predstavnikov manjšine in zastopniki močne skupine vidnih italijanskih intelektualcev, ki so se s pismom javnosti odločno zavzeli za zaščito manjšine.
Scenarij tega dogajanja ne bi bil popoln, če se ne bi kot vrabci ob nevihti zbirali tudi tisti, ki jim zaščita Slovencev ne gre v račun, očitno niti tedaj, ko jih zgodovinski dogodki na celi črti prehitevajo. Tako naj bi vsaj bilo, sodeč po premikih, ki iz lanskega v letošnje leto naglo izrisujejo Evropi povsem drugačno sliko.
Odbor bo namreč poslušal tudi mnenja naših tradicionalnih in zapriseženih nasprotnikov, med temi organizacije istrskih beguncev, ki je pred kratkim poslala senatni komisiji strupen dokument, ki bi bil lahko po vsebini in obliki sestavljen pred 40 leti, v času najhujšega protislovenskega sovraštva.
Po kakšnih argumentih se bo naposled ravnal senatni odbor? Oceno bo vsekakor mogoče narediti po opravljenih avdicijah, verjetno pa še bolj zanesljivo v nadalejvanju parlamentarne razprave, ki bi morala nujno potekati brez zastojev, da se zaščitni zakon lahko resnično sprejme še v tej zakonodajni dobi.
Toda v ozadju sedanjega poglavja o zaščiti so še drugačne silnice, o katerih gre razmišljati. Na potezi sta tako italijanska republika, kot matična država, ki imata priložnost dokazati, da bodo ob ugodnejšem vetru, ki je zavel po demokratičnih volitvah v Sloveniji njuni medsebojni odnosi konkretno na višji ravni, tako kot z veliko vnemo zatrjujeta. V jugoslovanskem merilu to vsaj glede Slovenije ne bi smelo biti sporno.
Drugo vprašanje zadeva naša krajevna razmerja, v katerih obstaja še vedno trdo jedro odpora do rešitve manjšinskih problemov. Bodo politične sile - večidel gre za one, ki so prisotne v vladni koaliciji - sposobne opuščati uveljavljene sheme, po katerih se manjšinske pravice kot afront ita-lijanstvu drago plačujejo na volitvah? Te navlake se bo težko znebiti, in če razmišljamo o tem, kakšne in kolikšne reakcije bo zopet sprožila razprava o zaščiti, bi morda računali vsaj na dejstvo, da ni nobenih volitev v neposredni bližini.
Navsezadnje nas le nekaj dni ločuje od petnajstletnice osimskih sporazumov, ki so, žal, postali zgodovinsko dejanje tudi po tem, da so tukajšnjim strankam pognali v kosti tolikšen strah, da je tudi slovensko vprašanje, podobno kot mnoga druga, ostalo paralizirano v mrtvem kotu. Danes se po petnajstih letih, ob spreminjanju mednarodnih odnosov ustvarjajo nove priložnosti, toda le za tiste, ki jih hočejo in znajo izkoristiti z zaupanjem v drugačno prihodnost, namesto s sklicevanjem na očitno zavoženo preteklost.
• Grozijo plazovi
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Razmere so nenormalne, saj za električno energijo skrbi poseben agregat, pitno vodo dovažajo gasilci s cisternami, grejejo pa se s plinskimi pečmi. Kletni prostori, kjer je bilo skladišče zdravil, je zalila voda. Bolnišnici so priskočili na pomoč mariborski zdravniki tako, da delo poteka nemoteno. Bolnišnica pa je seveda samo najbolj kritičen primer, saj je tako približno na celotnem območju
Celja, kjer na večini predelov ni neoporečne pitne vode.
V	zagorski občini in celotne Posavju je predvsem izredna nevarnost plazov. Dosedaj so jih zabeležili trinajst. Plaz na Mlinšah ogroža šolo in več stanovanjskih hiš, plaz na Izlakah pa stanovanjsko hišo in lokalno cesto. Dokaj kritičen je plaz na cesti proti Vrhem pri Trbovljah, ki so jo morali zapreti za promet in bo ostala zaprta nekaj časa.
V	Črni na Koroškem so ustanovili center za oskrbovanje Mežiške doline, v njem so poleg občinskega tudi člani republiškega štaba za civilno zaščito. Na Koroškem dežuje, ponekod je dež že prešel v sneženje. Ugotovili so, da je ujma poškodovala 25 stanovanjskih hiš, ogromne površine posevkov, najhuje pa je v tovarnah, kjer se je proizvodnja ustavila in je škoda zelo velika.
Na Idrijskem še vedno dežuje in sneži, kar povzroča dodatne nevšečnosti in predvsem na Cerkljanskem sproža nove plazove. Doslej se jih je tam utrgalo že 55 večjih v skupni površini 300 hektarjev. Zaradi plazov so v tem koncu idrijske občine ogrožene magistralne, regionalne in lokalne ceste, ki povezujejo Cerkno z Gorenjsko in vasmi ter zaselki v cerkljanskem hribovju. Najbolj kritične točke oziroma plazovita območja pripadniki občinskega štaba za civilno zaščito in gasilske enote stalno nadzorujejo ter po potrebi ukrepajo. Občinski izvršni svet je zbral poročila sedmih strokovnih in ocenjevalnih komisij ter ugotovil, da je po doslej zbranih podatkih samo zaradi plazov in uničenih cest v idrijski občini za več kot 200 milijonov dinarjev škode.
V	Kranju še vedno grozi 200m3 zemlje na koncu mesta na Sklaci in ogroža stanovanjsko hišo predsednika občine, grozi pa tudi plaz v vasi Hidraž. Prav tako še ni ocenjena škoda v občini Škofja Loka. Glavni cevovod so usposobili, vendar morajo prebivalci vodo nujno prekuhavati. Največ škode bo v Selški in Poljanski dolini, ki sta sedaj že prevozni, popravili pa so tudi električne drogove. Neprevozna je še cesta Trebija Sovodenj, vas Davča pa je odrezana od sveta, saj je odneslo 5km ceste. Oskrbujejo jo s terenskimi vozili prek bohinjskega kota oz. Dražgoš in Sorice. Pri tovarni Tehtnica v Železnikih štab civilne zaščite pripravlja konstrukcijo zasilnega mostu, ker je starega odnesla reka. Pred kakšno uro so v odrezane vasi Davča, Sorica in Zali dol odpeljali nafto za delovne stroje. Elektrike in telefonov še nimajo.
Štabi civilne zaščite v Škofji Loki in geologi rudnika urana Žirovski vrh pregledujejo teren v okolici vasi Selce, kjer grozi večji zemeljski plaz tamkajšnjim hišam. Z njimi je na ogledu tudi republiški minister za drobno gospodarstvo Viktor Brezar. V starem delu Škofje Loke torej na spodnjem trgu je v kleteh še vedno precej vode; kljub temu da jo gasilci črpajo že drugi dan.
Poleg naporov republiškega štaba za civilno zaščito z vsemi v njem organiziranimi službami, gasilci itd., je ponesrečencem priskočila na pomoč tudi JLA. Ljubljanski korpus pokriva področje, ki je manj prizadeto in je poslal za pomoč štiri terenska vozila z vso opremo. Mariborski pa je mobiliziral večja sredstva in pomaga na vseh najbolj ogroženih področjih. Na razpolago je dal tudi štiri helikopterje, ki zaradi izredno slabega vremena le težko polete.
Vse slovenske reke so se sedaj umirile, čeprav poročajo tudi o delnem naraščanju Save, vendar bistveno izpod višine, ki jo je dosegla v četrtek. V spodnjem delu toka je Sava upadla za dva metra. Vipava pri Mirnu postopoma upada, kar velja tudi za Sočo. Hidrologi ne predvidevajo novo poslabšanje, čeprav so napovedane nove padavine.
B. S.
• Occhetto in KD
NADALJEVANJE S 1. STRANI trezna politična, parlamentarna in institucionalna reforma, ki bi odprla pot alternativi, pojasnjuje Occhetto. Oglasil se je tudi Craxi, ki trdi, da ni bil nikoli seznanjen z obstojem organizacije Gladio, kar bodo potrdile tudi preiskave, katerih namen je osvetliti ozadje celotne afere.
Tudi zahteve po jasnosti se še vedno vrstijo kot na tekočem traku: jasnost zahteva Craxi, zahteva jo tudi liberalec Altissimo, ki pa se hkrati jezi na komuniste, češ da se .tudi v tem primeru še naprej poslužujejo leninističnih metod. Obtožbam komunistov pa je zameril tudi tajnik KD Forlani, ki opozarja, da njegova stranka nima nobenega interesa, da bi zamolčala, kar ve, kajti, če je že kdo rovaril proti demokraciji, je istočasno rovaril tudi proti demokrščan-ski stranki. Maccanico, tudi KD, pa ni istega mnenja: ni mogoče, pravi, da tedanje najvišje državne oblasti (Spadolini, Craxi in Lagorio) niso vedele, kaj se dogaja!
G. R.
Napovedali novo »mirovno pobudo« Sadama Huseina
Iračani bodo izpustili talce narekujejo pa niz »pogojev«
BAGDAD — Iračani so trdno prepričani, da bodo zalivsko krizo lahko reševali s talci. Po zadnjih verbalnih napadih ameriškega predsednika Busha, predvsem pa na predvečer najavljenega obiska delegacije, ki jo vodi Willy Brandt, je iraška vlada izdala novo uradno sporočilo o talcih. Tokrat je tiskovna agencija INA posredovala govor predsednika iraškega parlamenta Saadija Mehdija Sale-ha, ki je poročal o novi »mirovni pobudi« Huseinove vlade. Irak naj bi osvobodil vse talce, čeprav pod pogojem, da se vseh pet stalnih članov varnostnega sveta OZN obveže, da Iraka ne bo nihče napadel, poleg tega pa Iračani zahtevajo še zagoto-
vilo, da bo OZN zagovarjala mirno rešitev »vseh težav v deželi«.
Že v jutranjih urah je iraški parlament podprl pobudo predsednika Sadama Huseina, ki bo dovolil iz države skupini 690 bolgarskih delavcev. To naj bi bil povod za nadaljnjo diskusijo, ki se je - vsaj po propagandnih poročilih sodeč - zaključila z obvezujočo obljubo iraške vlade.
Saleh je tudi dejal, da je Irak zadržal tuje državljane, ker je hotel tako ohladiti ameriško željo po oboroženem napadu na zalivsko državo. Sedaj naj bi ta nevarnost splahnela, zato bodo smeli tujci domov, vendar ne brez sleherne »protivrednosti«. Irak še naprej trguje s talci, saj je
Sadamova vlada zahtevala tudi to, da bi se moralo »neko število držav združiti z Irakom in podpreti iraški trud za mirno rešitev zalivske krize«. Poleg tega pa je Irak ponovno navezal rešitev zalivske krize na rešitev palestinskega vprašanja.
Irak je torej omehčal svoja stališča, vendar je to prav gotovo poteza, ki jo je narekoval poseben politični trenutek, saj je v državo že prispel japonski premier Nakasone, pričakujejo pa kitajskega zunanjega ministra ter bivšega nemškega kanclerja Brandta.
V tem času je tudi ameriški zunanji minister Baker na večdnevnem obisku v državah »protiiraške fronte«, od 22. novembra pa bo v Savdsko Arabijo prispel Sadamov »demon«, ameriški predsendik Bush.
Novi neredi in žrtve na zasedenih ozemljih
TEL AVIV — Na zasedenih arabskih ozemljih je spet prišlo do hudih neredov. Do spopada med Palestinci in izraelskimi vojaki je prišlo potem, ko je skupina vojakov prišla v naselje Bejt Hanun, kjer bi bili morali neki družini sporočiti, da se je njihov sin obesil v zaporu. Že primer palestinskega aktivista Abdula Ativanija, ki si je pri 35-letih vzel življenje v izraelskem zaporu, je povzročil nič koliko težav policijskih agentom. V domačem kraju umrlega Ativanija pa so Palestinci napadli izraelske vojake. Slednji so ponovno vzpostavili red s puškami, tako da je intifada zabeležila žal še dodatno število ranjenih, umrl pa naj bi 19-letni Mohamed Basiani.
Sodstvo je v težavah tudi zaradi parkirišč
MILAN — Italijansko sodstvo ni v škripcih samo zaradi pomanjkanja sodnikov, infrastruktur in tehnologije, pač pa tudi zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov. Kruto resnico je 31. oktobra odkril milanski pretor Lorenzo Purpura, ki je sredi jutra zaman iskal parkirišče v neposredni bližini sodišča. Ko je sprevidel, da ne bo nič, je za trenutek skočil v svoj urad in stranke, ki so čakale na obravnavo obvestil, naj se vrnejo čez šest mesecev.
Dogodek je v vsej svoji grotesknosti pristal pred disciplinsko komisijo, ki je odločila, da bo nestrpnemu gospodu Purpuri izprašala vest.
Ce se bo izkazalo, da je kakor koli kršil poklicno deontologijo, bo temu primerno ukrepala.
oznam veliko različnih vrst kave, toda takšnih, kakršnih sta ti dve ne srečamo vsak dan! Od Cremcafle nam prihajata še čisto sveži in komaj praženi novi vrsti vakuumsko pakirane kave, taki, kot sem si jih vedno želela, a si jih nisem nikoli upala vprašati.
Prva je ”Gusto Forte“, mešanica z odličnim značajem, seveda vakuumsko zaprta, tako da lahko do zadnjega požirka sprosti polnost svoje silne in predirne arome.
Drugi pa je ime Trema di Cafle“: mojstrsko prefinjena mešanica nežnih vonjav vrst Arabka, okrepljena s
ščepcem Robuste.
Dva resnično simpatična obraza. In kako lepo se predstavljata, zmerno in hkrati elegantno, z njuno idealno težo: 250 gramov. Trema di Caffe“ in ”Gusto Forte“: novi zamisli pod znakom Cremcafle v veselje vaše posode za kavo. In v vaše!
Odkritje tajne strukture Gladio odpira spet vprašanje zakulisnega dogajanja v Italiji
Država zastrupljenih jabolk
Socialistični filozof Norberto Bob-bio ne dvomi: dejanski cilj tajne strukture »Gladio« ni bila morebitna preventivna gverilska vojna v primeru napada vzhodnoevropskih vojaških enot, dejanski cilj je bil notranjepolitični in sicer preprečiti, da bi italijanska komunistična partija prišla na oblast. »Čeprav nisem nikoli imel točnih Podatkov in nisem razpolagal z zaupnimi informacijami,« je izjavil Bobbio Manifestu, »nisem nikoli dvomil, da bi komunistični partiji preprečili, da bi v naši državi prišla na oblast. Tudi s silo, če bi bilo potrebno. Vse italijanske skrivnosti, vse nepojasnjene do-SJDdke, ki so se zgodili od prvih povojnih dni do danes, je mogoče razumeti in raztolmačiti z dejstvom, da je v Ita-bji delovala najmočnejša zahodnoev-r°pska komunistična partija.«
Razmišljanje o povojnem dogajanju v Italiji, zlasti o dogajanju v šestdese-iib, sedemdesetih in začetku osemdesetih let in novice teh dni o obstoju tako imenovane tajne gverilske struk-lure Gladio potrjujejo, da je Norberto bobbio najbrž zadel srž problema. Debatno vprašanje, ki se kvečjemu postavlja, je, zakaj je zadeva bruhnila na ban prav v teh dneh skupno z nekate-fimi drugimi italijanskimi »skrivnos-bni«: nove domneve o atentatu na potniško letalo družbe Itavia, ki se je Rušilo pri Ustici, nenavadno odkritje totokopij Morovih pisem v nekdanjem jnilanskem oporišču rdečih brigad v Vi- Monte Nevoso, nenavadni intervju bomnevnega bivšega agenta CIA brennekeja televizijskemu dnevniku 1 Gl- Kaj se skriva za vsemi strupeni-'tn jabolki, ki jih še neugotovljene ča-tpvnice delijo s tolikšno »darežljivos-1°« v palačah italijanske oblasti?
. Tajna struktura Gladio - čeprav je v lavnosti ni nihče poznal s tem ime-°ni, ki močno zaudarja po fašistični ,errninologiji - je v povojni Italiji ne-•jaJkrat »pokukala« na dan, v svojih breiskavah so jo »oplazili« nekateri °bniki, ki so se pogumno lotili skriv-tPsti italijanskega življenja, še zlasti b sodniki, ki so hoteli ugotoviti res-, lco o bombnih atentatih, ki so ob opcu šestdesetih in v sedemdesetih teUh okrvavili Italijo. Najprej je del ■ lne strukture prišel do izraza v pre-kavi o tako imenovanem »načrtu k°lo«, s katerim je tedanji poveljnik ^srabinjerjev in pred tem vodja ob-ii? .valne službe gen. De Lorenzo arožljal« z orožjem. Nato je delček s abia pronicnil na dan s preiskavo o e, dletelem poskusu golpeja »črnega« t .nca Junia Valeria Borgheseja, na Sori16 strukture je naletel padovski °dk ^ Giovanni Tamburrino, ko je lo ~ >.>vetrovnico«1 nekaj je pronicni-
SOr|na dan med preiskavami beneških . bikov Casona in Mastellonija, v za-kJ, tetih je kakšna skrivnost pljus-kav^62 rob »kotla tajnosti« v preis-
o loži P2 in tako imenovanem sl bprednem SID (to je bilo ime tajne szbe bo zadnje reforme).
Cer Pa, kot pravilno ugotavlja biv-Pa£0rnariški častnik in bivši poslanec štdp0 ^ccame, je bilo v Italiji v se-lj6tlSet*h in sedemdesetih letih objav-jasn 9a marsikaj, kar daje vsaj precej cilje° sliko P ciljih in strukturi, ki je te je Zasledovala, čeravno ne pojasnju-V sVSem odgovornosti.
U^joii knjigi »Strategija državnega benec' (kizzoli, 1983) je ameriški izve-2aPis~i bdward Lutwak med drugim Italiji0.1 ba so »se opozicijske stranke v le viajZcrPavale v naporu, da bi zruši-ko™®' namesto da bi izvajale strogo So p f0 nad vladno politiko. Italijani nbeig azali precejšnje nezaupanje se dg,?1 Pa tudi zanimanje za vse, kar De Ga v Rimu... Če bi obstajal kak Najbrž U1.k' se italijanska republika 0sebno5i.rU^ka- Kljub dejstvu, da take tov 0 , '.ni bilo, pa ni manjkalo načr-rzavnih udarih.« Sicer pa so ,J°liCV aSV?P direktivi »Guidelines for Prime °nd °Perations« zapisale, da »v jbi ali ii' °a kj se komunisti z legalni-4sti' bon ^a'n'm' sredstvi polastili ob-j®' da Sfl° korale biti ZDA pripravlje-bržav Dni!?6 ak s pomočjo zavezniških cijo te tp - 9ai0 Italijanom za preven-nistitne p0u,nosti ali za zrušenje komu-Parla °blasti «
^eiakavolntarni komisiji, ki je vodila a bred a ° aferi Sol°' Je 9en' Beolchi-n kanje i^Ugim iziavil. da je »SIFAR i °Val ur 6 obvGščevalne službe) ob-6 S P°rnorvaVO oblastniško skupino, ki
iskanje in!191? iziavil. da je lkovai r,®6 obveščevalne slu v S P0mo?V0 oblastniško sku^,^, lt:iVseh m?° skrivnostnih pomočnikov ^abih nistrstvih in glavnih vojaš-tip Uresnir'0m°9obala, da ni bilo težav ja> službp, oranje načrtov obveščeval-št, 6 ^turi" ^aja 1965 je zavod za vo-e^dijsko r96,A' PoHio priredil v Rimu tofu BoCn!,ynje' na katerem je Enri-rnert ri v svoiem uvodnem pobov vkli, ?ru9lm poudaril, da bi »že lUri'° večja dev komunistov v neko * bbeofl0 ln možnost, da bi dobili y samega podtajnika v ka-
Nepojasnjene okoliščine tudi pri nas
Kako pa je struktura Gladio vplivala na usodo slovenske narodnostne skupnosti, ki v Italiji zlasti v prejšnjih desetletjih ni uživala prevelikega zaupanja? Tudi v tem primeru gre za vrsto nepojasnjenih aspektov, na katere je pred nekaj dnevi s svojo izjavo opozoril senator Stojan Spetič.
Leta 1972 in sicer v februarju so karabinjerji v skrivni jami pri Nabrežini med preiskavo našli skladišče orožja. Slo je za skupno pet kovinskih zabojev, v katerih je bilo 15 kilogramov plastika, 5 kilogramov dinamita, nekaj pištol, eksplozivnih nabojev in zaži-galnih granat. Ves material je bil odlično ohranjen, navodila za uporabo pa so bila napisana v angleškem in francoskem jeziku s krajšim italijanskim prevodom. Ali je šlo za enega od skrivnih depozitov struk-
ture Gladio? Danes lahko domnevamo, da je najbrž tako.
Le nekaj mesecev pozneje je nedaleč od kraja najdbe orožja v skrivnostnih okoliščinah umrl mlad karabinjer. Skupno s kolegom je tedaj nadzoroval dolino, v kateri naj bi se še neidentificirani »uporabniki« urili v streljanju. Kaj je videl tiste usodne noči fant?
Leta 1974 je na slovenskem učiteljišču pri Sv. Ivanu eksplodirala bomba (na sliki Maria Magajne), ki le za las ni zahtevala smrtnih žrtev. Tudi storilci tega atentata niso bili nikoli odkriti.
In nato atentat na karabinjerje pri Petovljah, poskus ugrabitve letala, v katerem je bil ubit Ivano Boc-caccio...
Vse to doslej ni bilo pojasnjeno. Vprašanje je, v kolikšni meri je tudi na to dogajanje vplival Gladio. Tudi ozadje tega dogajanja bi veljalo raziskati, (vt)
kšnem obrobnem ministrstvu, bilo tako hudo agresivno dejanje, da bi opravičilo načrt 'celovite obrambe'«. Revija Fortuna Italia pa je leta 1971 o študijskem srečanju Neobičajna civilna zaščita, ki so ga priredili istega leta v Milanu, med drugim med zaključki simpozija zapisala, »najtežje je nakazati vojaku dejanskega sovražnika, komunizem, ker v Italiji komunistična partija uživa privilegij legalnosti. Te težave ni v tistih državah, kjer je komunistična partija ilegalna«.
Čeprav v svojih izjavah vladni krogi tega ne priznavajo in je Gladio prikazan samo kot polvojaška tajna struktura, ki je imela kot glavni cilj organizacijo učinkovite gverilske akcije v primeru, da bi vzhodnoevropske čete napadle Italijo, dogodki kažejo, da je ta struktura zelo verjetno delovala predvsem na notranjepolitičnem področju. Najbrž ima prav Eugenio Scalfari, ki je v Repubblici jasno zapisal, da je bil »načrt Solo« maslo strukture Gladio. Po njegovi oceni preiskava parlamentarne komisije, sodnijska preiskava in procesi, ki so afero obravnavali, to neizpodbitno dokazujejo. Toda kakšen je bil cilj »načrta Solo«. Scalfari (pa tudi drugi, ki so v teh dneh in tudi v prejšnjih letih afero analizirali) nima dvomov: leta 1964, ko je bil gen. De Lorenzo najprej na čelu obveščevalne službe SIFAR in nato na čelu karabinjerjev, so bila med KD in PSI v teku ostra pogajanja za oblikovanje levosredinske vlade, ki jo je vodil Aldo Moro. Socialisti so s prvo levosredinsko vlado izsilili prve zelo pomembne reforme: podržavljanje električne industrije, zahtevali so odpravo bančne tajnosti, pritiskali so za obdavčenje delnic. Proti temu so nekateri sprožili pravo časopisno kampanjo, »izvoz« ka-■ pitalov je dosegel dotlej nesluten in nepoznan obseg. Moro je zato zahteval od socialistov večjo zmernost, toda Nennijev PSI ni hotel kloniti. Dokler niso »zarožljale sablje« z Delorenzo-vim »načrtom Solo«. Tedaj je Nenni pristal na oblikovanje levosredinske vlade z bolj zmernim reformističnim gospodarskim programom. Scalfarijev zaključek je jasen: SIFAR in karabinjerji za časa »načrta Solo« niso bili neki »ponoreli« delček sistema, ki je šel preko svojih pristojnosti, pač pa tajna toda legalna struktura, ki je delovala po nalogu politikov. »Rožljanje s sabljami« ni bilo torej delo izkrivljene miselnosti neke strukture, ki se je oddaljila od svojih institucionalnih nalog, pač pa politična poteza, ki jo je vodila neka politična struktura.
Če je povezava Solo-Gladio o dogodkih v prvi polovici šestdesetih let precej jasna in dokazana, o dogajanju
ob koncu istega desetletja in v sedemdesetih letih, ko so »eksplozije bomb« preglasile »rožljanje sabelj« ni take jasnosti. Vendar je za vsemi dogodki zaslutiti skrito roko okultnih rešiser-jev, saj so tako ali drugače vse preiskave o bombnih atentatih in drugih italijanskih skrivnostih od afere Moro do primera Cirillo in zadeve Ustica trčile na poskuse iztirjanja, na krivično molčečnost visokih častnikov, na vojaške tajnosti. In sodnikom ni nikoli uspelo, da bi neizpodbitno odkrili krivce, predvsem pa ne tistih, ki so za kulisami manevrirali z razstrelivom in z orožjem.
Poskusimo našteti le nekaj primerov: preiskava o pokolu v Kmečki banki na Trgu Fontana v Milanu se je končala s serijo procesov, na katerih so bili vsi obtoženci oproščeni; preiskava o atentatu pred milansko kvesturo je kot edinega dejanskega krivca nakazala Gianfranca Bertolija, ki je umrl v nepojasnjenih okoliščinah, ni pa pojasnila niti, kje je Bertoli dobil in kako je prinesel v Italijo ročno bombo izraelske izdelave; nepojasnjena je »nesreča«, v kateri so umrli štirje častniki letala »argo«, s katerim so legionarje Gladia vozili na vežbanje na Sardinijo; niso bili odkriti storilci pokola na Trgu della Loggia v Brescii; v meglo sta zavita atentata na brzec Ita-licus in na železniško postajo v Bologni; nepojasnjen je atentat na tri karabinjerje pri Petovljah; še skrivnostno je dogajanje o ugrabitvi in umoru predsednika krščanske demokracije Alda Mora; preiskava o Ustici še vedno tava v megli hipotez, tez in protitez raznih izvedencev; na pol poti je obstala preiskava o skrivni loži P2, saj kaže, da komaj sedaj prihaja na dan del arhiva, ki ga je Gelli pravočasno odnesel v Urugvaj. In delno nepojasnjena ostaja vsa zadeva ultralevega terorizma v Italiji: ob nespornem dejstvu, da je ta terorizem zorel in rasel v sredinah izvenparlamentarne komunistične levice, ki se je tedaj tudi v Italiji kot v drugih evropskih in neevropskih državah napajala v iluziji možne oborožene revolucije, pa je vendarle še nepojasnjeno vprašanje, kdo je v zakulisju te sile manevriral: samo nekatere vzhodnoevropske tajne službe, kot dokazuje del gradiva, ki prihaja na dan po zlomu komunističnih režimov na Vzhodu, ali pa tudi drugi, k čemur bi navajal nerazpreden klobčič tajnosti afere Moro?
Aldo Moro je bil nedvomno ugrabljen in umorjen, ker je bil glavni tvorec in utemeljitelj politike, ki je bila za Italijo ob koncu sedemdesetih let prelomnega pomena: približati komunistično partijo oblasti in ustvariti
možnost dejanske alternative demokr-ščanski oblasti, ker je v tem videl edino zdravilo za bolno in blokirano italijansko demokracijo. Dogovarjanje najprej za vlado »brez nezaupnice« in večino »demokratične solidarnosti« je bilo zelo težko in zahtevno in še dan pred Morovo ugrabitvijo ni bilo povsem jasno, ali bo KRI podprla tedanji Andreottijev ministrski svet, glede na sestavo kabineta. Po ugrabitvi Alda Mora pa je Berlinguer prekinil z oklevanjem in pristal na sporno vlado.
Večina demokratične solidarnosti tedaj ni bila všeč Washingtonu, ker so
se komunisti prvič dejansko približevali vzvodom oblasti v Italiji, obenem pa ji je nasprotovala tudi SZ, saj je tedaj Berlinguer že krepko pretrgal odnose z Moskvo Leonida Brežnjeva. Kaj se je resnično dogajalo za kulisami? Kako to, da je bila v štabu, ki je tedaj vodil preiskavo med ugrabitvijo in nato po smrti demokrščanskega državnika, kopica pripadnikov tajne lože P2?
V Italiji zastrupljenih jabolk se ponavljajo in stopnjujejo vprašanja, na katera ni jasnih odgovorov. Resnico je sicer mogoče zaslutiti, okvir je vsaj na osnovi logičnega sklepanja dojemljiv, težko pa je ugotoviti odgovornosti in krivde.
Angelo Sanza, eden od najožjih sodelavcev bivšega tajnika KD in predsednika vlade De Mite, ki je bil v De-mitovi vladi podtajnik, zadolžen za obveščevalne službe, je v teh dneh novinarjem izjavil, da je bil seznanjen z obstojem strukture Gladio in je pojasnil, da je šlo za emergenčno strukturo, ki je nastala v okviru zahodnega zavezništva NATO takoj po sovjetski invaziji Madžarske leta 1956, potencirana pa je bila po invaziji Češkoslovaške leta 1968. Dodal je tudi, da je NATO od leta 1969 v strahu zaradi morebitnega drsenja Italije na levo pritiskala na vladne stranke in obenem skušala vzpostaviti tudi obrambni mehanizem. Pozneje je podtajnik sicer skušal nekoliko omiliti domet izjav, obenem pa potrdil, da je bil seznanjen z obstojem Gladia.
Demokrščanski predsedniki vlade (Andreotti, Cossiga, De Mita) priznavajo, da so za obstoj strukture vedeli, drugi, prevsem Spadolini in Craxi pa odločno zanikata, da bi zanjo kdaj slišala. Ali so tudi s tega vidika vrhovi obveščevalne službe razlikovali med predsedniki vlad?
Odgovor na to vprašanje bi bil sicer zanimiv, toda niti ne tako pomemben. Sedaj je najvažnejše, da se vsa zadeva razčisti, da se ugotovijo odgovornosti in da se enkrat za vselej odpravijo tiste skrivnosti, ki zastrupljajo italijansko politično sceno, saj je to eden od glavnih, če ne celo glavni virus, ki razjeda državno družbeno tkivo in omogoča najrazličnejšim parazitom, da se vsidrajo v to tkivo ter se nemoteno razmnožujejo. Če je bila še pred nekaj leti taka jasnost lahko problematična zaradi mednarodnega političnega okvira in zaradi obstoja dveh različnih blokov, bi bila v sedanjih razmerah v Evropi po padcu berlinskega zidu in po razpletu v vzhodnoevropskih državah molčečnost politično povsem nesprejemljiva in neopravičljiva.
VOJMIR TAVČAR
MESEČNO BREZOBRESTNO PLAČEVANJE ZAVAROVALNINE
Tržaška kreditna banka nudi dodatno koristno storitev vsem svojim klientom, ki prejemajo mesečno plačo na tekoči račun. Poseben dogovor z Noricum Assicurazioni omogoča imetnikom teh tekočih računov plačilo zavarovalnih premij v dvanajstih brezobrestnih mesečnih obrokih.
Odgovorni naših operativnih enot so vam na razpolago za vsa dodatna pojasnila.
n^lixr> BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
DvJIKd tržaška kreditna banka
V sodelovanju /
NORICUM
ASSICURAZIONI
Zaradi povišanja lombarda v Nemčiji
Marka močno kvišku dolar znatno popustil
RIM, FRANKFURT — Gibanje tečajev na mednarodnih denarnih trgih je bilo minuli teden (ob zaprtju polovice tržišč zaradi prazničnega dne) v znamenju "dvojne hitrosti".
Nepredvideno povišanje nemške obrestne mere lombard — po kateri plačujejo nemške banke zavodu Bundesbank izposojeni denar — ki se mu je pridružilo še zvišanje obrestnih mer na Nizozemskem in v Belgiji (dan poprej pa znižanje v Franciji), je namreč dalo še novega poleta marki, hkrati pa potisnilo močno navzdol ameriški dolar: zeleni bankovec je nasproti nemškemu zdrsnil spet na nov minimum, to je na 1,5015 marke za dolar. Nazadoval je tudi v primeri z liro: na petkovem fiksingu v New Yorku je veljal 1.123 lir, potem ko je v torek, 30. oktobra, kotiral v Italiji 1.140 lir.
Navitje nemškega lombarda je praktično zrevolucioniralo "kratki" teden, saj je podražitev marke potegnila
za sabo še nizozemski forint in belgijski frank. Tečaj marke nasproti liri se je povzpel s 748,54 lire prejšnji petek na 751,245 lire predvčerajšnjim in dosegel tako naj višjo vrednost od trenutka, ko je vstopila italijanska deviza v ožji nihalni pas evropskega denarnega sistema. Lira se je ošibila tudi v primerjavi z nizozemskim forintom (666,305 lire proti 664,265 prejšnji teden). Nenavadni kupčijski obseg, ki ga je sprožila marka, je spravil v težave Banco d'Italia, tako da je morala v obrambo lire prodati velike količine dolarjev, mark in ecujev.
Kako bo v prihodnjih dneh, je seveda težko napovedati zaradi številnih neznank, ki pogojujejo valutne borze: Perzijski zaliv, majavo gospodarstvo v Ameriki (s posledično možnostjo znižanja notranje eskontne mere) in morebitni učinki sprememb pri obrestnih merah iz teh zadnjih dni.
Europartners za gospodarski razvoj bivše Vzh. Nemčije
BERLIN — Predsedniki štirih bank, ki sestavljajo konzorcij Europartners -Banco di Roma, Banco Hispano Ame-ricano, Commerzbank in Credit Lyon-nais - so napovedali včeraj "evropsko pobudo" v podporo gospodarskega razvoja na območju bivše Vzhodne Nemčije. Pobuda, ki bo trajala eno leto, njen proračun pa znaša 8,5 milijona mark (6,375 milijarde lir), sloni na principu, da gospodarski razvoj te regije ni le domena Nemčije, ampak mora zadevati vso Evropo, »kajti zdajšnje investicije v vzhodni Nemčiji ne bodo pomenile le koristi za vse, temveč bodo prispevale k bolj zdravi bodočnosti Evrope«. Omenjene štiri banke nimajo lastnega operativnega programa, pač pa bodo opravljale »svojo institucionalno nalogo z nasveti in usmerjanjem naložb«. Za "evropsko pobudo" se zanima tudi precej javnih in zasebnih investitorjev v Italiji.
Po trinajstem letnem poizvedovanju ekipe gospodarskega tednika II Mondo
IRI, Fiat, ENI in Ferfin na vodilnih mestih med 5.000 največjimi družbami
MILAN — IRI, Fiat, ENI, Ferfin (Ferruzzi Finanziaria) med industrijskimi oziroma finančnimi skupinami, Fiat Auto, ENEL, SIP, Agip Petroli med industrijskimi in trgovskimi družbami: to so prvi med največjimi na lestvici holdingov in podjetij, ki prevladujejo na italijanskem gospodarskem prizorišču po analizi, ki jo je sestavila že trinajsto leto zapored tedenska revija 11 Mondo. Njeni analitiki so vzeli v pretres 5.000 italijanskih in tujih družb, ki delujejo na različnih področjih, in navedli tudi 30 premoženjskih, režijskih ter finančnih kazalnikov.
Med 257 matičnimi družbami je na primer zavod IRI na prvem mestu z dobrimi 56.000 milijardami lir letnega prometa (15% več kot lani). Sledijo Fiat (50.000 milijard ali 31% več), ENI (prek 37.000 mrd) in Ferfin (16.520 mrd ali 33,5% manj zaradi prehoda nekaterih podjetij iz sklopa Montedison v mešano družbo Enimont). Novost je ravno Enimont, ki je s 15.347 milijardami lir prometa na petem mestu (podjetja, ki so zdaj v tej joint-venture,
so imela pred letom dni skupaj 14.662 milijard lir poslov). Za Enimontom pridejo še tri tradicionalne privatne združbe: Pirelli Leopolda Pirellija, Olivetti Carla De Benedettija (grupa CIR nima konsolidirane bilance za vse industrijske dejavnosti) in Fininvest Silvia Berlusconija.
Med 2000 trgovskimi ter industrijskimi podjetji zaseda prvo mesto na lestvici po ustvarjenem letnem poslovnem prometu Fiat Auto (22.888 milijard lir ali 12,9% več). Na drugem mestu je ENEL (nekaj več kot 17.000 mrd), na tretjem SIP (14.500 mrd), nato pa sledijo Agip Petroli, ILVA, SNAM, IBM Italia, Iveco Fiat, IP Petroli in ESSO Italiana.
Naslednja lestvica revije II Mondo zadeva denarništvo in sicer 22 ban-čniških združb ter 790 posameznih denarnih zavodov. Med grupami prevladuje Istituto bancario San Paolo di Torino (136.000 milijard lir prometa in 61.000 milijard vlog), sledijo mu Banca nazionale del lavoro, Banca commerci-ale italiana, Cassa di risparmio delle provincie lombarde in Monte dei Pas-
chi di Siena. Med posameznimi bankami prvači spet San Paolo, za njim pa zasledimo Comit, BNL, Credito ita-liano in Banco di Napoli. Na svetovni lestvici denarnih zavodov, ki jo vodi japonski Day-Ichi Kangyo Bank in pet drugih japonskih bank, najdemo v skupini prvih 200 tudi 14 italijanskih (prvi med njimi je kajpak San Paolo kot štiriintrideseti), vendar dimenzijsko močno zaostajajo.
Na lestvici 200 italijanskih zavarovalnih družb so na prvih mestih Generali, RAS, SAI, INA in Assitalia. Na področju škodnega zavarovanja (159 družb) je prva spet Generali, ki ji sledijo RAS, SAI in Unipol, na področju življenjskega zavarovanja (67 družb) pa je prva INA, za katero pridejo Generali, Alleanza, RAS in Fideuram.
II Mondo priobčuje tudi svojstveno lestvico prvih 1.000 najpomembnejših grup na svetu po državah. Največja mednarodna družba je v absolutnem pogledu Nippon Telegraph, brž za njo pa je IBM. Na seznamu je tudi 26 italijanskih družb, medtem ko jih je bilo lansko leto petnajst.
gospodarsko pismo h Slovenije
DRŽAVA IN GOSPODARSKE AFERE
3	3 3	podarskega kriminala. To ni tako
JOŽE PETROVČIČ	zelo razvidno v primeru Elan, do-
-------------------- kaj razločno pa se kaže pri Trendu.
V slovenskem gospodarstvu je v zadnjem času najpogosteje slišati dve imeni: Elan in Trend. Elan je znana smučarska tovarna, ki mora v stečaj, Trend pa je zasebna iir-ma, ki se ukvarja z najrazličnejšimi dejavnostmi in je očitno tudi blizu tega, da bo morala v stečaj. Obe podjetji imata nekaj skupnega: finančno nedisciplino. Gre za tisto vrsto finančne nediscipline, ki jo država "dopušča" in zaradi katere je možno v slovenskem poslovnem svetu opravljati take kupčije, ki se hitro sprevržejo v gospodarski kriminal. Tako Elan kot Trend sta namreč najbrž povezana z gospodarskim kriminalom. Besedo "najbrž" smo zapisali hote: še zdaj namreč ni dokazano, da gre v obeh primerih res za gospodarski kriminal. Med Elanom in Trendom pa je nanizanih veliko podobnih primerov, za katere tudi ni jasno, ali jih lahko uvrstimo v gospodarski kriminal ali kam drugam.
Rekli boste: »Menda je vendarle jasno, kaj je gospodarski kriminal in kje gospodarskega kriminala ni!« Moralo bi biti jasno, pa ni. Država na nove razmere enostavno ni pripravljena. Ko je sprostila zasebno pobudo in ko je kot gospodarski temelj postavila zasebno lastnino, so jo dogodki prehiteli. Ni ji namreč hkrati uspelo uzakoniti ustreznega sistema, s katerim bi obvladala nove "tržne razmere", v gospodarstvu, predvsem pa nima ustreznih služb, ki bi se lahko ukvarjale z gospodarskimi financami in še posebej z gospodarskim kriminalom. Predpisi so zastareli in so ustrezali staremu načinu vodenja države in gospodarstva, ko je politika urejevala v podjetju vse stvari: od nameščanja direktorjev do prikazovanja finančnih rezultatov. Državne službe so prav take: gospodarskega kriminala ne znajo odkrivati v začetnem štadiju, ampak šele takrat, ko podjetje zaradi kriminalcev že drsi v prepad.
Ker vsega tega država ne zna opravljati, mora ravnati drugače. Povsem evidentno je namreč, da je prav zdajšnja oblast tista, ki je sprožila nekatere najnovejše gospodarske afere. Na ta način hoče "obračunati" z določenimi podjetji, ki so ji zaradi najrazličnejših, pogosto celo izrazito političnih in ne zgolj kriminalnih vzrokov trn v peti, hkrati pa hoče na ta način vendarle zadržati razraščanje goš-
če bi bila zakonodaja ustrezna, bi se že na prvi pogled lahko ugotovilo, ali gre v tem primeru za gospodarski kriminal ali za kaj drugega. Ker pa to ni mogoče ugotoviti, država pa niti nima, kot rečeno, ustreznih služb, da bi nepravilnosti ugotovila prej, preden se kriminal razraste, dopušča, da nastane "velikanska afera". Afera, ki ima skorajda značilnosti linča, naj bi vse postavila na svoje mesto!
S to ugotovitvijo smo tvegali očitek, da zagovarjamo na primer vse tisto, kar počne podjetnik v Trendu, vendar tega podjetnika prav nič ne branimo, ker je najbrž res lump; govorimo le o tem, zakaj mora v slovenskem gospodarstvu prihajati prav v zdajšnjem času do tako številnih gospodarskih afer, ki so povezane z gospodarskim kriminalom.
Takšno igranje z aferami pa je lahko zelo nevarno. Že zdaj je namreč povsem pomešano zdravo podjetništvo in gospodarski kriminal. Na primer: uspešno zasebno podjetje, ki raste na zdravih temeljih, je v naših razmerah lahko kaj hitro proglašeno za gospodarski kriminal; nenavadno hitro razglasijo direktorje, ki skušajo svoje podjetje preoblikovati in pripraviti na nove razmere (in morajo zaradi tega na primer predlagati odpustitev določenega števila delavcev), za gospodarske kriminalce; dovolj je, da nekaj delavcev nahujska kolektiv in tudi najuspešnejši direktor bo moral zapustiti svoj položaj, ker ga bo odpihnila izmišljena afera... Vse to je namreč nevarno zato, ker lahko povsem omrtvi gospodarstvo, saj se nihče v podjetjih ne bo upal urejati najbolj zoprnih stvari, brez katerih pa se podjetništvo ne more razrasti.
Druga velika nevarnost pa je v vnovičnem pozivanju politike, naj vendar že ukrepa. To je klic k vrnitvi politike (preko države) v gospodarstvo. Takšna vrnitev bi bila dolgoročno izjemno škodljiva, ker bi že zaradi svojega logičnega ukrepanja spet zamorila podjetništvo. To je posebno nevarno zaradi tega, ker je država že tako in tako prevzela v svoje roke precejšen del gospodarstva, saj je v bistvu že podržavila določen del gospodarstva, nov zakon o privatizaciji pa je tak,, da podržavljanja ne preprečuje.
Bruno Pazzi: Oslabiti hočejo vlogo Consoba
MILAN — Novi predsednik finančnega kontrolnega organizma Consob Bruno Pazzi je včeraj prvič zavzel javno stališče o osnutku zakona, s katerim naj bi disciplinirali dejavnost družb za posredniške posle na premičninskem področju - SIM. Komisiji za finance pri poslanski zbornici je poslal devet strani obsegajočo listino, v kateri kritizira nekatera določila, ki jih vsebuje zakonsko besedilo, o katerem teče zdaj razprava v parlamentu. Pazzi dejansko nanovo odpira vprašanje nadzorstva nad premoženjsko solidnostjo družb SIM, ki bi ga radi poslanci poverili zavodu Banca d ltalia, ne pa Consobu
Vrh tega predsednik Consoba oporeka metodološkemu postopku za izoblikovanje in urejanje premič-ninskega trga. Pazzi namreč trdi, da se zakonsko besedilo izneverja ustrezni zakonodaji poslednjih petnajstih let, ki je stremela za tem, da se premičninski trg nasloni na borzo in na Consob. Na ta način, na-glaša, se bodo razmnožila tržišča (glej options in futures), kakor tudi dejavniki, ki morajo delovanje teh tržišč urejati in nadzorovati. To pa z drugimi besedami pomeni, da se bosta vloga in nadzorna moč Consoba ošibili, namesto da bi se še okrepili.
Najhujši udarec dobili na Juguy toda drugje ni dosti bolje
Suša hudo prizadela pridelke
RIM — Niže pišemo, da pogajanja v sklopu Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) niso povoljna kmetom; če k temu dodamo učinke slabega vremena, je slika popolna. Še pred ogromno škodo po neurjih teh dni je odškr-nila italijanskim kmetom lep del zaslužka huda suša. Po oceni Confagricolture je na Jugu uničila 31% oljčnega pridelka, pomaranč je za 11,7% manj in limon za 7,8% manj, pridelek riža je za 1,6% slabši in koruze za 9,3%. Podobno velja za povrtnino, ki je prigoji Italija daleč največ v Evropi (prodajna vrednost doseza 8.000 milijard lir); pridelek fižola -2,2%, karfijole -3%, solate -3,3%, paprike -5,1% in jagod -6,7%, a bučic kar -15%. Na področju blaga za industrijsko predelavo je pridelek sladkorne pese upadel za 17,5%, sončnic za 11% in soje za 8,2%. Toda poglejmo, kako je bilo v posamičnih sektorjih.
ŽITO. Obdelana površina, zasajena z žitaricami (izvzemši riž) se je skrčila. Hektarski donos se je zboljšal (izvzemši koruzo in riž). Pridelek trde pšenice je veliko večji od lanskega (ki pa je bil porazen), vendar še zdaleč ne dosega ravni iz let 1986/87. Skupna vrednost prodaji namenjenega
pridelka žitaric znaša več kot 5.000 milijard lir, toda cene so mestoma strmoglavile (trda pšenica -10%, riž -12%).
POVRTNINA IN POLJŠČINE. Obdelana površina se ni povečala, pridelek je splošno padel, le s paradižniki in artičokami je v redu. Vrednost prodaji namenjenega pridelka se suče okoli 8.000 milijar lir, pri čemer odpade kar polovica na krompir. Rdeče pese je veliko manj tudi zaradi zmanjšanih investicij, soje pa ravno tako.
TRTA. Pridelek namiznega grozdja in grozdja za vino je dober in od njegove prodaje naj bi vinogradniki iztržili več kot 5.500 milijard lir.
OLJKE. Donos je izredno nizek in mu ne bo mogoče odpomoči z višjo odkupno ceno. če so lansko leto prodali za 2.200 milijard lir oljk, bo ta znesek tokrat občutno manjši.
AGRUMI. Donos se je vsesplošno močno skrčil, predvsem še pri pomarančah in limonah.
SVEŽE SADJE. Letina je v glavnem ugodna: najbolje je s hruškami in kiwijem. Prodajni obseg se vrti okoli 1.400 milijard lir.
SUHO SADJE. Pridelek mandeljnov je dober, lešnikov pa slab.
Evropsko kmetijstvo med tnalom in nakovalom
V petek, 23. novembra, bi se morala zaključiti trgovska pogajanja v sklopu "urugvajske runde", dosežene dogovore pa naj bi podpisali med 3. in 7. decembrom. Tako so vsaj načrtovali, kajti slabe tri tedne pred sklepom zadnje pogajalne runde znotraj Evropske skupnosti še zmerom ni soglasja o tem, kakšen protipredlog naj iznesejo glede problema državnih subvencij kmetijstvu, potem ko so zahtevale Združene države Amerike njihovo drastično omejitev. Evropski ministri za trgovino in kmetijstvo bodo vprašanje znova pretresli jutri, a to je tudi skrajni čas, saj Američani (in drugi) nočejo podaljšati pogajanj - tudi zato ne, ker bo zapadel 1. marca 1991 mandat Busheve uprave.
Amerika predlaga skrčenje državnih podpor kmetom za 75% do leta 2000; sporni predlog komisije ES pa predvideva 30-odstotno zmanjšanje od leta 1996. dalje, pri čemer naj se tudi upošteva, da so bile subvencije po letu 1986 že okrnjene za 15% do 20%. Američanom to ne diši in navajajo, da so po letu 1986 zajamčene cene žita padle le za 3%, da se pridelki v ES večajo (in napihujejo zaloge) in da se je lani z žitom zasajena površina v Franci-
ji raztegnila za 2,7%. Najhujše nesoglasje med Evropsko skupnostjo na eni in praktično vsem ostalim svetom na drugi strani pa zadeva subvencije izvoznikom. Američani še naprej vztrajajo, da je treba to finančno pomoč skrčiti kar za 90% v desetih letih, Evropejci pa to odločno zavračajo; posebno še Francozi, ki jim pomeni kmetijsko-živilski sektor edino pozitivno postavko v trgovski bilanci s tujino in za katere je v tem pogledu mehka pšenica izredno dragocena (nadeli so ji naziv "zeleno zlato"). Ne samo, francoski kmetovalci — in z njimi pridelovalci na Bavarskem in v Padski nižini ostro nasprotujejo tudi še tako omejenemu odprtju meja konkurenci tretjih držav.
Vse to seveda ne olajšuje naloge italijanskemu ministru za zunanjo trgovino Ruggieru, ki vodi pogajanja v imenu Evropske skupnosti skupaj s podpredsednikom Andriessenom. Oba pa sta tudi pod vse večjim pritiskom evropskih industrijcev, ki ju pozivajo, naj glavnega cilja "urugvajske runde" -liberalizacije dejavnosti, katerih še ne urejujejo sporazumi in katerih vrednost ocenjujejo na okoli
1.000 milijard dolarjev — nikakor ne žrtvujeta s trmastim vztrajanjem pri zahtevi po ohranitvi subvencij kmetijstvu, ki da prispeva komaj 3-odstoten delež k celovitemu proizvodu Skupnosti in ki polno zaposluje le slaba dva milijona ljudi.
fndustrijci utemeljujejo to s politiko, ki jo vodijo glavne države izvoznice iz tako imenovane skupine CAIRN, zlasti še Argentina, Kanada in Avstralija: te so se odločile, da bodo bojkotirale ves poga-jalni paket -urugvajske runde", če ES ne bo skrčila subvencij izvozu kmetijskih pridelkov (zlasti pšenice) in s tem omogočila uravnovešenja na svetovnem trgu. Subvencije izvoznikom bremenijo proračun ES, h kateremu prispevajo vse članice.
Podobno stališče so zavzeli Američani, ki že zdaj načrtujejo vrsto dvostranskih sporazumov, s katerimi bi povsem razdrobili svetovno tržišče, ko ne bi prišlo do soglasja z Evropo; v tem primeru bi začel Washington izdatneje podpirati ameriške izvoznike, to pa bi močno zaostrilo censko vojno, v kateri bi potegnila krajši konec seveda Evropa, ki ima skromnejša proračunska sredstva.
D. G.
Tv • v i v ••
Rim se dražji kot New York
RIM — Poizvedovalci gospodarskega tednika II Mondo so ugotovili, da je shopping zunaj italijanskih meja cenejši kakor na domačih tleh. Več sod potrošnega blaga, pravijo, je mogoč® dobiti v tujih trgovinah tudi za precej nižjo ceno - seveda kakovostno enakovrednega.
Časnikarji omenjene revije so s> prečesat veliko prodajaln in blagovni v Pariz, London, Frankfurt in cel® New York, nato pa so dobljene pod®, tke primerjali s cenami na drobno ^ Rimu. Pri tem so se omejili na trinap proizvodov — ene in iste znamke 1 enega in istega tipa - oziroma storit® in ustrezne cene prenesli v lire. g
Iz njihove raziskave izhaja, da cene v Rimu v večini primerov vPJ._ kakor v New Yorku in Frankfurtu, P!. bližno enake kot v Parizu in ugodn J še edinole v primerjavi z londonski Izjemo predstavljajo (zaradi konkur® čnostne strategije znaka 'made in 1 ly") oblačila, pa še to ne vselej.
Versacejeva kravata, za katero nj ^ raš odšteti v Rimu 70.000 lir, te stan ^ omenjenih tujih mestih nekj® a. 86.000 do 114.000 lir; toda majico q0o coste, ki je v Rimu naprodaj po 6y„cej lir, boš v New Yorku plačal Pr manj - 43.000 lir.	za
Podobno se dogaja pri čevijj jti jogging: v Rimu moraš zanje od nič manj kakor 170.000 lir, medte jih prodajajo newyorške trgoi^dg ceni, ki se suče okrog pičlih rtnih v frankfurtskih prodajalnah šp^
obutev gredo v promet po 111 v Parizu pa so že dražje: Ido- r
o 11«
Lok'
Več kot v Rimu stanejo edino ^0-donu, sicer 177.000 lir. Skratka^, ^gj tuješ v inozemstvo in želiš t kupiti, tedaj se najbolj splac sjedi. York,, ameriški metropoli P® jju/t-čeprav nekaj stopničk više, ?r ^gliš' II Mondo komentira vse to z ra že kal
ja kakor v drugih arzc^ ^
čino, da je lira že kakšni dve l®1^ viš-. in da je hkrati stopnja ini Ra^li^
•	-	•	- državah., kn na;
med nakupovanjem v Nem j raZn kupi v Italiji primerja reV1l j^jin kakršna je lahko med danasm dve leti starim cenikom -
Na Deželi o evropski enotnosti
TRST — Predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Paolo Solimbergo je sklical seji deželnega sveta, ki se bo sestal v sredo in v četrtek. Sredina seja bo posvečena odgovorom predstavnikov deželne vlade na vprašanja in interpelacije svetovalcev, nakar bo sledila razprava o treh zakonskih osnutkih. Prvi zadeva izvajanje zakonskega osnutka o pravici univerzitetnega študija (poročevalec je demokristjan Bra-ida), drugi (poročevalec je demokristjan Carpenedo) pa odkup in odtujitev nepremičnin, s katerimi razpolaga Dežela.
Sledila bo razprava (poenotena) o petih zakonskih osnutkih, ki obravnavajo vprašanje biološkega kmetijstva. Osnutke so predložile svetovalske skupine PSI, Furlanskega gibanja, KPI ter dveh zelenih list. Svoj zakonski predlog je o tem vprašanju predložil tudi deželni odbor.
Naslednjega dne bo deželni svet zasedal na izredni seji; predsednik Dežele Biasutti bo namreč poročal o evropski enotnosti. Seje se bodo udeležili tudi evroparla-mentarci, parlamentarci naše dežele ter predstavniki družbenih, gospodarskih in sindikalnih sil.
Njegovi temelji slonijo na konfederaciji
V Sloveniji nastaja tretji sindikat
KOPER - V Sloveniji nastaja pravzaprav tretji sindikat, tak, ki bo deloval kot konfederacija. V Kopru so se namreč že dvakrat sestali predstavniki nekaterih sindikalnih organizacij, ki menijo, da potrebuje sindikalna organizacija povsem drugačne temelje. To postaja vse bolj očitno tudi zato, ker »se Dalmatinova 4 v Ljubljani«, kot je dejal Euro Brožič iz predsedstva Obalnega sveta sindikatov, »vse bolj spreminja v hišo strahov«.
Pobudo o konfederalnem delovanju sindikatov so podpisali: Obalni svet sindikatov Koper, Občinski svet sindikatov Maribor, Svet krajiNskih sindikatov Kranj, Sindikat pomorščakov podjetja Genshipping Portorož, Sindikat igralniških delavcev Slovenije in Policijski sindikat Slovenije. S to pobudo pa soglaša še nekaj drugih samostojnih sindikatov, ki so že izrazili pripravljenost sodelovanja v taki obliki.
Skupaj so namreč ugotovili, da so sindikati v Sloveniji povsem neučinkoviti (kot zadnji dokaz so navedli stavko rudarjev v revirjih)
in da se v slovenskem sindikalnem prostoru ponujajo le možnosti povezovanja centralistično zasnovanih organizacij. Posamezni samostoni sindikati pa imajo za urejanje mnogih vprašanj omejene možnosti. Zato je bilo treba poiskati formulo za tako sindikalno obliko »skupnega delovanja«, ki bi v celoti ohranjala samostojnost in politično neodvisnost, hkrati pa tudi uveljavljanje partnerstva, oziroma pogajalski položaj, brez nove nadstavbe.
Pobudniki te zamisli so že oblikovali izhodišča, ki jih je danes že podprlo predsedstvo Obalnega sveta sindikatov Koper. Članice pa bodo seveda tiste organizacije, ki bodo podpisale konfederalno pogodbo. Kot so povedali danes v Kopru, bi bila lahko enakopravna članica sindikalne konfederacije tudi ZSSS ali Neodvisni sindikati. Hkrati s to odločitvijo so v Kopru še enkrat jasno povedali, da Obalni svet sindikatov zaradi vrste razlogov ne more biti in ni del Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
BORIS ŠULIGOJ
Viezzi (KPI) o avtonomiji naše dežele
TRST — Dati novega zagona posebni avtonomiji Furlanije-Julijske krajine je glavni cilj programa KPI in bo tudi glavna točka v programu demokratične stranke levice. KPI je predlagala na nedavni programski konferenci »avtonomistični sporazum«, s katerim se je obrnila na vse regionalistič-ne sile, da bi skupno individuirali oblike in vsebine za novo vlogo posebne avtonomije. KPI je že pripravila jasne predloge tako glede revizije deželnega statuta kot glede reforme deželnega volilnega zakona. Deželni tajnik Roberto Viezzi je izjavil, da je stranka na razpolago za poglobitev vseh teh problemov in za soočanje z vsemi strankami in regionalističnimi gibanji in da bo do tega soočanja prišlo, bo sprejela posebno pobudo.
Po Viezzijevih besedah bo prav vprašanje zaščite in razvoja posebne avtonomije vplivalo tudi na notranjo ureditev v strankah samih.
Tudi v KPI se razpravlja, kako deželna avtonomija lahko vpliva ne samo na programe, ampak tudi na simbol in samo bodoče ime stranke levice.
»Gre za razpravo,« dodaja Viezzi, »ki se je je treba lotiti z veliko odprtostjo, ampak tudi z ravnovesjem, upoštevajoč mnenje vseh in ne da bi skušali vsiljevati že izdelane koncepte.«
V dvojezičnih občinah na nedavnih državnozborskih volitvah na Koroškem
Slovenski glasovi
CELOVEC — Kako to, da so slovenji volilci v marsikateri dvojezični ob-Cltii odah glasove na navadnih držav-hozborskih volitvah socialistom izdat-neie kot prejšnje čase? Debata o tem ln analize vzrokov še trajajo. Delno pa J® ta naklonjenost socialistom (SPO) v Pfeinem sorazmerju z bolj naklonjeno Politiko SPO na zvezni in koroški rav-JP do koroških Slovencev in narodnih Manjšin sploh.
Porast glasov za SPO na volitvah 7. jtobra v primerjavi s prejšnjimi dr-kavgozborovskimi, pa tudi deželnimi olitvami je zbudil največjo pozornost o občini Škocjan. Ta je edina tuj-koprometna občina, v kateri Haider-®v‘ sovobodniki niso dobili dodatnih glasov. SPO je dobila več glasov tudi , drugih občinah s slovenskimi volilci, « do Hodiše, Biličova, Škofiče, Sele, traja vas, Rožek, Šentjakob, Pliberk, Galicija, Globasnica. j.COahtiki takšno odločitev sloven-ih volilcev pripisujejo na eni strani Potularnosti kanclerja Vranitzkega, ki gptJPbival glasove bolj kot predsednik Vnr	brugi strani je nedvomno
dajala na njihovo ravnanje bojazen, , a bi se utegnila na Dunaju ponoviti r°ška zgodba, če bi Haiderjeva je atl^a dobila še več glasov, kot jih ’ namreč sestava vladne koalicije jj.fo Haiderjem in bistveno oslabljeno . dsko stranko (OVP). Tretja razlaga en ?resoia slovenske KEL (Koroška °tna lista) in Narodnega sveta: ljud-
je so tokrat rajši volili socialiste kot stranko Zelenih. Slednja da je kriva v bistvu poraznega volilnega izida zato, ker je ukinila avtonomijo manjšinskega poslanskega mandata, kakršne je bil deležen poslanec Zelenih Karel Smolle, KEL je v povolilni izjavi imenoma pripisala krivdo na slab volilni izid, tajniku Zveze slovenskih organizacij (ZSO) dr. Marjanu Sturmu in dr. Messnerju, ki sta z vplivom na manjšinski program Zelenih povzročila, da so na dvojezičnem ozemlju Zeleni dobili polovico manj glasov.
Naj je že resnica takšna ali drugačna, ob tem razglabljanju pa ne gre prezreti pobude skupine koroških Slovencev, včlanjenih v SPO, ki se pod vodstvom Tomaža Ogrisa zavzemajo za večjo veljavo in samostojnost slovenskih socialistov v stranki, pa tudi za večji vpliv in upoštevanje drugih avstrijskih manjšin v politiki SPO. V pogovoru za Delo Tomaž Ogris, do nedavna predsednik Slovenske prosvetne zveze, poudarja svojo cenitev, da je v vrstah SPO več kot tisoč Slovencev. Slovenski socialisti so pomembno zastopani v ZSO, obenem pa jih je veliko tudi v narodnem svetu. Obe osrednji organizaciji koroških Slovencev torej hočeš nočeš ne moreta mimo privržencev oz. članov SPČ>. Doslej opozarja Tomaž Ogris, smo imeli opravka z dvojno neodmevnostjo: prvič, toliko Slovencev v SPO, pa nobene prave odmevnosti v stranki in drugič toliko
so šli socialistom
Tomaž Ogris
socilaistov v slovenskih organizacijah, pa prav tako nobenega pravega odziva. Delovno skupnost slovenskih socialistov podpirata tako koroško kot zvezno vodstvo SPO. Toda mlini insti-tucionalizacije v stranki meljejo sorazmerno počasi, kar je prejkone mogoče pripisati tudi raznorodnemu osdnosu članstva in vodstev SPO do koroških Slovencev in avstrijskih manjšin sploh. Tako bo na Koroškem deželni kongres šele prihodnje leto odločal o statusu slovenskih socialistov v stranki.
Marjan Sturm
»Zdaj se povezujemo z drugimi manjšinami, da bi izoblikovali delovno skupnost narodnih manjšin v SPO,« pravi Ogris, vsebinsko pa jih čaka snovanje političnega programa. Vsekakor pa le v osprednju zahteva ali pirčakovanje, da bodo socialisti poslej postavljali tudi slovenske kandidate za volitve na vseh ravneh, in zahteva, da bi imeli slovenski socialisti v SPO v manjšinskih zadevah pravico do ločenega mnenja.
JOŽE ŠIRCELJ
Slavnik: laži jih pehajo v izgubo!
KOPER — »Ob devetmesečnem obračunu imamo izgubo in do konca leta se je ne bomo rešili, pa naj se že tako trudimo zmanjševati stroške in poslovanje izboljševati s t. i. notranjimi rezervami. Pri nas so že pet mesecev stroški poslovanja enaki, torej se ne zvišujejo, delovna disciplina je večja, prevozili smo 11.850.000 kilometrov, približno toliko kot lani, v poslovanje vpeljujemo novosti iz rdečih številk pa se ne moremo izkopati,« pravi Radivoj Bednarik, direktor koptskega Slavnika in dodaja, da so danes gospodarstveniki soočeni s tremi lažmi: ceno denarja oziroma kapitala (48 odstotne bančne obresti, na porajajočem se sivem trgu pa že kar 80 odstotne obresti), inflacijo, ki je vlada uradno ne priznava, čeprav je bila velika in seveda s »stabilnim« tečajem dinarja.
Omenjene pogoje gospodarjenja vsak občuti na svoj način in v prevozniški organizacijo kot je Slavnik tako, da izgube preprosto ne morejo črtati iz bilance. Dejstvo pa je, da so doslej prodali vse avtobuse, s katerimi bi imeli večje vzdrževalne stroške, da kanijo v prihodnjih mesecih od 230 avtobusov, ki jim imajo zdaj, prodati še trideset avtobusov potrebnih večjih vzdrževlanih del, da so zaloge v delavnicah in sprotnem poslovanju (rezervni deli, gorivo in drugi po-trošni materijal) praktično prepolovili in zdaj le-te znašajo le 2,8 milijona din itn. Ob vseh teh uspehih se bilanca poslovanja ne izboljša. Tudi zato ne, ker so na tujem trgu realizirali 1,5 milijona dolarjev prihodkov, ker imajo vse turisitčne in pogodbene prevoze preračunane na tečaj marke, vrednost dinarja pa je nerealna.
Slavnik je letos posodobil svoj vozni park s šestimi sodobnimi avtobusi Kassbohrer Setra. V štiridesetih dneh je vsak od avtobusosv prevozil povprečno po 21 tisoč kilometrov (še enrkat več kot je običajno mesečno povprečje za turistične avtobuse) in to brez okvar. Očitno zadovoljni in z računico v roki se pri Slavniku pripravljajo za nakup štirih novih visokopodnih Seter, ki naj bi jih dobili že aprila prihodnje leto.
DUŠAN GRČA
Perl a simbol lepote in dragocenosti
trQ ČEŽANA — V Sežani v zadnjem času rastejo zasebne Vpjne in podjetja kot gobe po dežju. Vse več jih je, a ena oh azi Se posebno pozornost. To je butik Perla, ki sta ga dverr,1 0^mačinki Silva Pavšič in Jelka Grmek. Tako se je pfg/19 trgovinicama v tej lepi in kratki ulici v Sežani na st0r ni ulici pridružila še prijazna trgovina. V njej so pro-žlr *ašle unikatne stvari, izdelava poročnih oblek in aran-uja konfetov za najrazličnejša slavja.
Sej 0 Pomeni dodatno ponudbo za domačine, saj so morali Gfm11®! in ostali po konfete za razna slavja v Italijo. Jelka jil0 fk rade volje pripravi aranžirane konfete za krst, obha-kajjj lrmo, poroko in obletnico poroke. Aranžmaji so kvač-Z raz . sestavljeni iz raznih drugih materialov, dekorirani pfija^lrn suhim cvetjem in najraličnejših oblik. Pa lepo in bo(j0 'j0 darilce tudi sodi zraven. Gotovo pa neveste ne kot jebrez Poročne košare ob tako slavnostnem trenutku Jelkg stepanje zakonske zveze. Kot dodatno ponudbo je kajj ,PriPravila razna vabila na poroke in obvestila o poro-'tporabl1 dosedaj Primorci nismo bili vajeni ter nismo le ptj hali takega načina obveščanja. Jelka pa ne bo ostala slovesr|erriu' načrtuje širjenje sovje dejavnosti. Tako naj bi ?stl popestrila z muziko, ponudila prostor in nena-* konf 'jlcb fotografske storitve. Povedati velja, da aranžma-cettaj1 etov kakor tudi ostalo ponujajo po konkurenčnih
so tudi unikatne stvari, saj Silva slika in posli-Prisrfjj klo, karamiko in tkanino (rute, šali, bluze itd.). Prav majhna kakor tudi ostala darila za manj in bolj ka *lti n uPce- ln kar težko se je odločiti, ko pa je treba
>Ii sVr ? leti so si sežanski likovniki prizadevali, da bi Ppjali r Prostor, kjer bi lahko svoje umetnine tudi raz-si ha ne n Prodajali. To se jim je sedaj uresničilo. Butik Vm^°1 žen °J1Uia samo lepote in nežnosti, ampak je tudi la okra118 ■ nežnosti in dragocenosti. In to dragocenost tuli in tkati življenje lepše in bogatejše.
-OKS-
Telefonski centrali v Sežani in Lokvi
SEŽANA — V sežanski občini so v zadnjih letih občutno razširili telefonsko omrežje in s tem pridobili veliko novih naročnikov. Ker hkrati niso povečevali tudi zmogljivosti telefonskih central, v zadnjem času zaradi preobremenjenosti ATC v Sežani, v Lokvi, Kozini, Komnu, Materiji in Podgorju ne morejo odobriti nobenega novega priključka. Preobremenjen je tudi kabel proti vozlišču v Postojni. Problem lahko rešijo le z zamenjavo glavnih kablov ter s povečevanjem lokalnih central.
Tako je bila že v začetku tega leta predvidena širitev central v Sežani in Lokvi. Z uresničitvijo tega načrta zamujajo, saj so za primarne povezave in nakup kablov za omrežje v sežanskem Kareju 11 in v KS Senožeče porabili ves denar, predviden za telefonijo. Ker poštarji in pristojni organi kljub temu želijo povečati omenjeni centrali, je očinski izvšrni svet predlagal, da bi z rebalansoih proračuna v okviru sredstev za komunalne dejavnosti zanju zagotovili 1,4 milijona dinarjev. Ta znesek predstavlja 20 odstotkov vrednosti obeh naprav. Ostalih 80 odstotkov naj bi občina odplačala v dvanajstih mesečnih obrokih. Dogovorili so se tudi, da bi ta sežanski delež poštarji upoštevali kot občinski vložek v javno PTT podjetje. Pošta je hkrati pripravljena prispevati denar za izboljšanje kabelske zveze z GATC Postojna in za povezavo central v Lokvi in Sežani.
Izvršni svet zagotavlja, da tkašna rešitev ne bo povzročila novih obveznosti za gospodarstvo in davkoplačevalce. Denar bodo zagotovili s preporazdelitvijo prispevkov za komunalne dejavnosti. Obljubljajo tudi, da bodo V prihodnjih dveh letih na enak način financirali izboljševanje telefonije na Kozini, v Materiji, Podgorjuin Komnu.
V sežanski KS se na povečanje vozliščne centrale, ki sedaj ne omogoča niti najnujnejših novih poslovnih priključkov, pripravljajo že nekaj časa.
KUPUJ NA OPČINAH
VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIČ 90
C i I A O
V TRGOVINAH S TEM ZNAKOM DOBITE SREČKO NAGRADNEGA ŽREBANJA

t»J
ZA VSAKIH 10.000 lir NAKUPA, ZAHTEVAJ SREČKO!
1.	NAGRADA
2.	NAGRADA
3.	NAGRADA
15.000.000 lir
7.000.	000 lir
3.000.	000 lir
10 NAGRAD PO 1.000.000 lir
Vse nagrade so v zlatih žetonih Žrebanje bo 5. januarja 1991
CASSA RURALC CD ARTICIANA*ORIONA HRANILNICA IN POSOJILNICA-OPONC
Zaradi odprtih trgovin in novih con za pešce
Kljub dežju se je Trst praznično preoblekel
Pobude »komunistične levice« in Occhettovih pristašev
V predkongresnem soočanju v KPI tudi o vlogi Slovencev v stranki
Letošnji sv. Just je bil bolj podoben božičnemu predvečeru kot jesenskemu prazniku. Kljub dopoldanskemu nagajivemu deževnemu vremenu in ciklično ponavljajočim se ploham je tržaško središče ponujalo včeraj namreč precej vesel in prijazen videz. Shopping na prazničen dan je v Trstu namreč prava redkost, tako da se je marsikateri Tržačan opogumil, se »oborožil« z dežnikom in dežnim plaščem ter v središčnih trgovinah potešil svojo radovednost. Kdor se je zjutraj odločil, da tvega prehlad in čevlje, pa je bil po vsej verjetnosti zadovoljen, saj so bile v mestnem središču skoraj vse trgovine, a tudi gostinski obrati, odprte.
Obračune bodo trgovci, ki so se odločili, da odprejo trgovine, pripravili seveda šele v prihodnjih dneh. Na prvi pogled pa je bil obisk kupcev včeraj precej zadovoljiv, pa čeprav pod pričakovanjem. Pričakovanega navala jugoslovanskih kupcev namreč ni bilo, ker po vsej verjetnosti niso bili »obveščeni«, da bodo trgovine odprte, pa tudi slabo vreme je verjetno zavrlo njihovo nakupovalno slo. Živžav po zaprtih ulicah, ki so od prejšnjega tedna postale cone za pešce pa je bil kljub temu precejšen.
Slabo vreme je seveda onemogočilo priredbo načrtovanih koncertov, tako promenadnega kot tistega na Trgu Unita, ni pa povzročilo pričakovanih zastojev v prometu, in to kljub pomanjkanju parkirnih prosto-
rov. Jugoslovanskih kupcev je bilo, kot rečeno, bolj malo, poleg tega so bili vsi uradi, vse ostale dejavnosti in javne ustanove zaprte. Edini, ki so se pripeljali na delo z avtomobilom, so bili torej trgovci in prodajalci. Nazadnje pa so se tržaški kupci verjetno zbali, da v mestu ne bodo našli parkirnega prostora (in teh je bilo resnici na ljubo zelo malo), tako da so se raje vozili z avtobusom. Promet je bil torej kljub dežju in številnim jugoslovanskim avtomobilom — ulice pri železniški postaji so bile zaradi visoke koncentracije jugoslovanskih registracij bolj podobne kakemu balkanskemu mestu — tekoč in neproblematičen. Hupanja v glavnem ni bilo slišati, a niti pajkov ni bilo na spregled.
Prav zaradi polprazničnega razpoloženja pa niti včerajšnja sobota ni ponudila prave priložnosti, da bi preizkusili, kako učinkujejo prvi ukrepi za omejevanje prometa v mestnem središču. Sprehajalcem se je sicer poznalo na obrazu, da jih je odsotnost parkiranih in drvečih avtomobilov v novih conah za pešce veselilo. Pravi »test« pa bo Trst doživel šele ta teden, ko bodo zaprli še drugi del Terezijanske četrti (kamor bodo imeli dostop samo stanovalci), zlasti pa prihodnjo soboto, ko bodo Trst ponovno naskočile množice kupcev iz sosednje države, za katere mestne oblasti niso pripravile niti enega informativnega prospekta ali cestnih opozorilnih znakov.
Occhettovi nasprotniki nočejo ničesar slišati o razkolih in o odcepitvah v stranki, njihov edini cilj je zmagati na bližnjem kongresu. Gotovo je za sedaj vsekakor edinole to, da je tudi na Tržaškem prišlo do napovedane združitve pristašev druge in tretje kongresne resolucije, tako imenovane "fronte za ne", ki ima na pokrajinski ravni že večino, hoče pa očitno imeti še več moči. "Fronta za ne" se torej enotno pripravlja na kongresno soočanje, glede bodočih perspektiv pa se noče jasno izreči, ker se verjetno zaveda, da bi tako razmišljanje sprožilo notranje polemike in v tem delikatnem trenutku morda ošibilo gibanje "komunistične levice". Ni namreč več nobena skrivnost, da si pristaši Natte, Ingraa in Tortorel-le prizadevajo za večjo vlogo in poga-jalno moč v pričakovanju oblikovanja nove Demokratične stranke levice, medtem ko med pristaši senatorja Cossutte marsikdo že precej odkrito razmišlja in govori o odcepitvi.
O teh in o podobnih vprašanjih teče v teh dneh beseda na skupščinah, ki jih v mestu in v okolici prirejajo pristaši (bivših) druge in tretje resolucije in tudi, kot sami trdijo, bivše "fronte za ne". Ta naziv je po njihovem mnenju močno omejevalen in ne odgovarja resnici, saj so edinole oni tisti, ki predlagajo preporod in prenovo KPI, Occhettova platforma pa pelje v povsem nasprotno smer. To stališče je na predsinočnji skupščini v Nabrežini vseskozi zagovarjal tudi senator Stojan Spetič, ki je z bivšo senatorko Jelko Gerbec in še z nekaterimi drugimi somišljeniki pravzaprav gonilna sila tukajšnje "komunistične levice". Po mnenju senatorja odpira to kongresno soočanje tudi kočljivo vprašanje bodoče vloge Slovencev v KPI (ali v DSL), pri čemer je bil govornik (vsaj v uvodnem poročilu) precej oster do Occhet-ta.
Rekel je, da so dosedanji generalni tajniki KPI od Togliattija do Berlingu-
Zunanjetrgovinska sekcija SDGZ bo imela jutri redni občni zbor
Jutri bo na vrsti občni zbor zunanjetrgovinske sekcije pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju. Zuanjetrgovinski operaterji se bodo zbrali ob 17. uri v prostorih Združenja, v Ul. Cicerone. Ob poročilih predsednika sekcije Marina Košute in tajnika Aleksandra Rustje bodo na vrsti tudi posegi operaterjev v zvezi s specifičnimi vprašanji, ki pogojujejo delovanje v zahtevnem sektorju blagovne izmenjave s tujino. V obodbju, v katerem prihaja do usodnih sprememb, na podlagi katerih bo treba začrtati nove smernice za nadaljnje delovanje sekcije, je naposredno soočenje med člani toliko bolj potrebno.
CGIL nudi pomoč za davčne predujme
Nova krajevna zvezna delavska zbornica CGIL obvešča delavce in upokojence, da bodo od torka dalje njeni uradi na razpolago za izpolnjevanje obrazcev za davčne predujme IRPEF in ILOR za leto 1990. Uradi bodo delali z naslednjim urnikom:
V Ul. Pondares bodo odprti od ponedeljka do petka od 8. 30 do 12. 30 in od 16. do 19. ure. Na miljskem sedežu CGIL bodo uradi prav tako odprti od ponedeljka do petka od 8. do 12.30 in od 16. do 19. ure. Na sedežu CGIL v Nabrežini bodo uradniki na razpolago v ponedeljkih in torkih od 8. do 12. ure, v četrtkih in petkih pa od 15. do 18. ure. Na sedežu CGIL na Opčinah bodo uradi CGIL odprti v torkih in petkih od 9. do 12. ure, v Križu pa bodo uradi sindikata odprti v torek in četrtek od 9. do 12. ure.
Tržaški škof med drugim pohvalil tudi nov usnjen ovitek za misal Silve Bogateč
Bellomijeva homilija za praznik sv. Justa
Ob včerajšnjem prazniku tržaškega patrona sv. Justa je tržaški škof Lorenzo Bellomi daroval tradicionalno mašo v stolni cerkvi in nagovoril številne prisotne vernike in z njimi vso tržaško skupnost.
Svečanemu obredu so prisostvovali najvišji predstavniki krajevnih ustanov in zastopniki ostalih verskih skupnosti. Obredu so tako sledili župnik grške pravoslavne cerkve, predstavnik srbske pravoslavne cerkve in pastor obnovljene luteranske cerkve. Škof Bellomi je v svoji homiliji spregovoril o nekaterih pomembnih vprašanjih in dilemah sodobne družbe. Omenil je tako sodobno težnjo bogatega sveta, da se izogne vprašanju smrti. Potrošništvo in želja po vedno boljšem materialnem življenju silita ljudi v razčlovečen krog dela in potrošnje. Delamo zato, da lahko potrošimo, potrošnja pa nas sili k vedno bolj mrzličnemu delu, na tej poti pa človek pozabi na nekatere osnovne vrednote.
Škof Bellomi je bil kritičen tudi do nekaterih sredstev tnnožičnega obveščanja, ki se vedejo kot "vojska", ki ruši čut za moralo in smisel za vrednost življenja. Ob moralnem nauku pa je tržaški škof včeraj blagoslovil tudi nov bronasti portal, ki je zamenjal lesena vrata katedrale sv. Justa. Portal je delo kiparja Serafina Melchiorija.
Posebno delo je za priložnost napravila tudi slovenska obrtnica Silva Bogateč, po škofovem naročilu je namreč izdelala usnjen ovitek za misal. Misal je namenjen škofovskemu oltarju, ha njem pa je izrisana podoba Marije vnebovzete in sicer kopija slike, ki kraljuje nad oltarjem Nasvetejšega v stolnici. Delo je v barvah s pozlačenimi šivi. Bogatčeva je opremila tudi knjigo evangelijev in to v sodelovanju z založbo italijanske škofovske konference.
Na sliki (foto Magajna) usnjeni ovitek za misal, ki ga je pripravila slovenska obrtnica Silva Bogateč.
erja in Natte pokazali izjemno politično ter osebno zavzetost do manjšinskega vprašanja, »medtem ko pri Oc-chettu tega zanimanja žal ni opaziti«. Spetič vsekakor upa, »da to ni znak časov, ki prihajajo« in je kot primer navedel, da v novoizvoljenem deželnem tajništvu stranke tokrat ni več nobenega Slovenca. Na splošno se je zavzel za bojevitejše nastope slovenskih komunistov, priznal pa je tudi, da teh časov ne gre na noben način primerjati s časi ičominforma in takratnih razkolov, »ki so bili zgodovinsko gledano zelo različni, danes pa so različna gledanja in nesoglasja bistvo demokracije, zato res ni prav, da vsi mislimo enako«.
V razpravi je bilo slišati različna mnenja, skoraj vse posege pa sta prevevali negotovost in zaskrbljenost o tem, kaj se bo pravzaprav zgodilo po januarskem vsedržavnem kongresu. Spetič je morda tudi zaradi tega v repliki nekoliko omilil tone iz uvo-da.Poudaril je, da si glede bodoče stranke zamišlja federativno notranjo ureditev, v katerem bodo morali tudi Slovenci imeti svoje mesto, »v uvodu pa nisem želel nikogar postaviti na zatožno klop, zato spričo nelahke situacije pozivam vse slovenske komuniste, naj, ne glede na trenutno notranjo opredeljenost, močno strnejo vrste in naj tudi v tem kočljivem trenutku ustvarijo pogoje za učinkovitejšo vlogo celotne manjšine«.
Kongresna razprava v KPI je torej že v polnem teku. Occhettovi nasprotniki bodo, kot rečeno, predložili tudi na Tržaškem enotno politično resolucijo, isto bodo naredili tudi tajnikovi pristaši, ki sami načrtujejo vrsto pobud. O tem bodo razpravljali na torkovem srečanju, ki bo ob 20.uri na sedežu strankine federacije. Mestna sekcija P. Tomažič pa prireja jutri ob 17. uri v dvorani pokrajinskega vodstva v UL Madonnina 19 skupščino o programu vsedržavnega tajnika, ki se je bo udeležil tudi deželni sekretar Roberto Vi-ezzi.
Na januarskem državnem kongresu v Riminiju bo s svojim političnim dokumentom skoraj gotovo nastopil tudi Antonio Bassolino, nekdanji pristaš Pi-etra Ingraa, ki pa se je na zadnjem kongresu opredelil za Occhetta. Bassolino je že napovedal, da soglaša s spremembo imena in simbola stranke, njegova platforma, ki črpa nekatere stvari tudi iz programa manjšine, pa je naletela na odobravanje nekaterih vidnih članov bivše "fronte za ne': Med zadnjimi jo je podprl nekdanji predsednik poslanske skupine Adal-berto Minucci. Bassolino baje računa na podporo sindikalistov in tudi "razočaranih" somišljenikov Ingraa, v Trstu pa se do tega trenutka še ni oglasil nihče od njegovih morebitnih prista-šev'	S. T.

SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
gostuje
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE - Nova Gorica
Niccolo Machiavelli
MANDRAGOLA
Režija: GEORGU PARO V petek, 9. t. m., ob 20.30 abonma RED A in D v soboto, 10. t. m., ob 20.30 abonma RED B, E in F v nedeljo, 11. t. m., ob 16. uri abonma RED C in G
Zaradi povečanega števila abonentov prosimo abonente mladinskih redov, da se držijo objavljenega razporeda, vse druge pa, da se o morebitnih željenih spremembah dogovorijo z blagajno Kulturnega doma, tel. 734265.
------- □ ------
Ivan Cankar
HLAPCI
Režija: BORIS KOBAL
JUTRI, 5. t. m., ob 16. uri abonma RED I v sredo, 7. t. m., ob 16. uri abonma RED H
TR/ESTE AVTOMOBILI
Na voljo smo vam na štirih mestih
Jutri v Saležu o zaščiti Krasa
Jutri zvečer ob 20. uri bo v prostorih občinske knjižnice v Saležu na pobudo mladinske in zgoniške sekcije Slovenske skupnosti javna razprava na temo: Zaščita Krasa in Kraševci. Predstavniki stranke in izvedenci bodo uvodoma govorili o zakonu za Kraški park in za razvoj Krasa, ki ga pripravlja deželni odbor Furlanije-Julijske krajine, nakar bo sledila prosta razprava o tej problematiki. Jutrišnje srečanje v Šaležu je le prvo iz niza podobnih srečanj, ki jih namerava SSk prirediti v prihodnjih tednih.
»Po valu razlastitev, ki smo jim bili priča v zadnjih deseltetjih,« piše v tiskovni noti SSk, »deželna uprava v tem času sprejema na področju prostorskega načrtovanja vrsto hudo omejevalnih ukrepov, ki že stvarno načenjajo razpolaganje Kraševcev s svojo zemljo.
Grozijo pa novi ukrepi, ki bi lahko pomenili popolno odtujitev slovenske zemlje. S tem bi Slovenci bili vse manj narodnostna in vse bolj samo jezikovna skupnost. Gre za probleme, ki jih vse premalo upoštevamo ob sicer pravilni skrbi po zaščiti naravnega okolja.«
Hranilnica in posojilnica z Opčin je nagradila najuspešnejše dijake
Kot je že več let tradicija, je Hranilnica in posojilnica z Opčin tudi ob letošnj ^ svetovnem dnevu varčevanja nagradila najboljše učence in dijake slovenskih in h janskih osnovnih in nižjih srednjih šol, ki imajo ravnateljstva na Opčinah. Kraj"? v prisrčna slovesnost, kateri so sledili seveda starši vseh malih nagrajencev, )e °ne&-sredo v prostorih Hranilnice. Hranilne knjižice so dijakom in učencem podelili P sednik Pavel Milič, ravnatelj Bole in ravnateljica Barejeva.	-je 5
Na sliki (foto Magajna): dvorana openske hranilnice z mladino, ki 51 ‘ svojim uspešnim delom v šoli »zaslužila« hranilno knjižico.
/ zastopal
BO00
Hipoteze s posveta o statusu manjšin v mednarodnem pravu
V različnih modelih nove Evrope je tudi vloga manjšin drugačna
Izredno stanje na mejnih prehodih
Vedno hujša gneča pred stavko carinikov
V novi evropski hiši bodo tudi manjšine dobile drugačen prostor, ki bi predvidoma moral biti svetlejši in centralnejši od dosedanjega. Vendar pa - kot bi se dalo sklepati iz izvajanj strokovnjakov za mednarodno pravo -manjšine ne bodo postavljale temeljev novi Evropi, ki bo slonela na drugačnih odnosih med obstoječimi državami. Vloga oziroma usoda manjšin je seveda v veliki meri odvisna od scenarija, ki si ga bodo izbrale evropske države za skupen ali vsaj dogovorjen razvoj, vendar pa se v možnih hipotezah manjšine mestoma še prikazujejo kot kamen spotike na poti k evropski integraciji. Če na trenutni status manjšin pogledamo s pravnega vidika, kar je tudi poglaviten cilj mednarodnega posveta o »tipologiji in zaščiti manjšin v Evropi«, ki se je začel včeraj na tržaški univerzi, velja predvsem upoštevati mednarodno pravno veljavne dokumente in določila.
To je nekaj vodilnih misli, ki so, sicer z različnimi poudarki, izšle iz več posegov na včerajšnjem, prvem dnevu mednarodnega posveta, ki ga prireja tržaška pravna fakulteta v sodelovanju z Italijanskim društvom za mednarodno organizacijo pod pokroviteljstvom italijanskega ministra za zunanje zadeve ter ob podpori Dežele FJK, Pokrajine Trst, Odbora za pospeševanje raziskovanja evropskih ustanov in Tržaške kreditne banke. Vendar pa ni mogoče interpretirati sedanjega stanja, predvsem pa ne risati bodočnosti, ne da bi poznali genezo in razvoj mednarodnega prava v zvezi s pravicami manjšin. Zato je organizator v osebi dekana tržaške pravne fakultete prof. Giorgia Conettija najprej postregel s pregledom dokumentov in določil, ki so zlasti v zadnjem času najodločneje posegli na to področje. Poudaril pa je, da se v porajanju novega pravzaprav vračajo stari modeli: po obdobju bilateralnega dogovarjanja so se namreč spet uveljavile težnje po splošnih obvezah, o čemer pričajo šte-yilni dokumenti (npr. listina, ki so jo junija letos sprejeli na Evropski konferenci o varnosti v Kobenhavnu).
Ob upoštevanju dejstva, da so obstoječa mednarodna določila in dogovori odraz zgodovinskih okoliščin, v katerih so nastali, je nujno preveriti, ali obstaja vsaj najnižja sprejemljiva raven upoštevanja manjšinskih okolij. Po oceni prof. Danila Turka z ljubljanske pravne fakultete to raven najpomembnejši mednarodni dokumenti za-SJotavljajo, vendar pa je odločilnega Pomena tudi branje posameznih določil. Precej splošno je namreč uveljavljeno omejevalno tolmačenje (samo kot prepoved kršenja pravic).
Najvitalnejši bi bil prispevek manjšin, ko bi Evropa za svoj razvoj izbrala fransnacionalni model: prof. Ziemorvit -facek Pietraš z Univerze v Lublinu je slcer naslikal štiri možne scenarije. V “evropizaciji Evrope« ta model, ki je v
perspektivi izvedljiv, odpravlja obstoječe meje in stare probleme, odpira pa seveda nove, tudi za manjšine.
V svetu, ki se spreminja, terja zagotovitev identitete posameznih manjšin drugačne prijeme, istočasno pa se je treba zavedati, da so obstoječa mednarodna določila skoraj izključno usmerjena v zagotovilo individualnih, ne pa tudi kolektivnih pravic. Vendar pa bi-uveljavitev kolektivnih pravic, je opozoril prof. Sergio Bartole, nujno privedla do zahteve po teritorialni avtonomiji, kar bi ustvarilo vrsto konfliktov, zato sam raje zagovarja zahtevo po kulturni samostojnosti manjšin.
Prof. Silva Devetaka z mariborske univerze ne privablja risanje nove Evrope, iz katere - vsaj iz okvira EGS -bo Jugoslavija še dolgo izključena. Zato pa je opozarjal na nevarnost narodnostnih spopadov v posameznih državah, ki jih ne gre reševati z zunanjimi posegi ali z notranjim obračunavanjem.
Po mnenju prof. Konstantina Obra-doviča z beograjskega Inštituta za mednarodno politiko in gospodarstvo pa je treba v vseh vzhodno in srednjeevropskih državah najprej uveljaviti pravno državo. Najtežje - je opozoril -pa bo v državah, v katerih je 50 let vladal komunistični režim, odpraviti miselnost, ki v vsakem nasprotniku vidi smrtnega sovražnika.
O konkretnih vprašanjih uveljavljanja manjšinskih pravic skoraj ni bilo govora, še najoperativnejši je bil namig podpredsednice deželnega sveta FJK Auguste Barbina, ki je opozorila na slabo izkoriščen deželni zaken o kulturi miru. Sicer pa se je Trst - je dejala občinska odbornica Nemetz -vselej izkazal kot »delavnica sožitja«. Tudi glede tega slovenske manjšine v Italiji ni nihče pobaral za mnenje, kot ne bo njenega predstavnika na današnji okrogli mizi vidnih krajevnih politikov. (bip)
Na sliki (foto Magajna) z leve proti desni: Pietraš, Tiirk in Conetti.
Položaj na obmejnih prehodih v deželi Furlaniji-Julijski krajini se je zaradi bele stavke carinikov včeraj spet močno zaostril. Nenavadno veliko število tovornjakov je parkiranih na obmejnih tovornih postajališčih, zataknilo pa se je tudi pri železniškem prometu.
Najhuje je bilo na mejnem prehodu pri Fernetičih, kjer je bilo na tamkajšnjem postajališču parkiranih kar tisoč tovornjakov. Številka je že kar strašljiva, če pomislimo, da je parkirišč komaj dvesto. Težak položaj pa so zabeležili tudi na mejnem prehodu pri Kokovem, kjer je ustavljenih več kot sedemsto tovornjakov. Zaradi stavke in očitnih nevšečnosti pa so avstrijski cariniki uvedli povračilne ukrepe in tako so včeraj spuščali tovornjake preko meje le ob določenem času. Zmeda je tako seveda še večja. Položaj pa je zapleten tudi na Goriškem, kjer so parkirišča ravno tako zasičena.
Bela stavka carinikov močno ovira tudi železniški promet. Najhuje je bilo in je še vedno na železniški postaji na Opčinah. Vsi stranski tiri so popolnoma zasedeni, saj morajo izdati ustrezne dokumente za kar 1.200 vagonov. To seveda pomeni, da so vsi parkirani na stranskih tirih, prostora pa je vedno manj, saj postaje niso pripravljene za takšno gnečo. Ce je železniški blagovni promet blokiran, pa obstajajo resne nevarnosti, da bo odslej otežkočen tudi potniški promet.
Vse to se dogaja pred splošno in popolno stavko, ki so jo sindikati carinikov oklicali za jutri, trajala pa
Danes popoldne v ricmanjski Babni hiši tradicionalno Srečanje oktetov Primorske
Danes ob 18. uri bo v dvorani Babne hiše v Ricmanjih tradicionalno Srečanje oktetov Primorske. Gre za sedmo srečanje po vrsti, za katerega potek in izvedbo skrbi SKD Slavec iz Ricmanj.
Devet bo pevskih skupin, ki se bodo udeležile letošnjega srečanja. Nekaj bo novih, v glavnem pa bodo nastopale skupine, ki so se teh srečanj že pretekla leta udeležile, in to z lepim uspehom. Naj naštejemo letošnje nastopajoče skupine: oktet s Škofij, Sovodenjska dekleta, nonet Prfarci iz Spodnje Idrije, oktet France Bevk iz Otaleža, pevska skupina Steverjan, oktet Javor iz Pivke, oktet Simon Gregorčič iz Kobarida, oktet Vrtnica iz Nove Gorice in Obalni oktet iz Izole.
Iz zamejstva bosta na drevišnjem srečanju nastopili le dve skupini: Sovodenjska dekleta in skupina iz Števerjana. Vse ostale skupine prihajajo iz raznih krajev Primorske.
, Res je, da je to srečanje namenjeno oktetom in drugim skupinam z obeh strani meje in je torej razveseljivo dejstvo, da se ga udeježuje tako lepo število pevskih skupin iz raznih krajev Primorske. Morda pa bi bilo le treba pomisliti, da ne moreta biti dve skupini z Goriškega, pa naš
priznani Tržaški oktet edini, ki zastopajo tu pri nas to zvrst petja. Tržaški oktet nam je s svojimi nastopi doma in še daleč naokoli prinesel sloves res dobre, močno med seboj vpete skupine. Tudi Sovodenjska dekleta opravljajo častno svojo vlogo, ki je celo dvojna: pojejo v skupini devetih pevk in so tako častne zastopnice vseh naših pevk, istočasno pa so tudi dobre predstavnice skupin, ki gredo od okteta in noneta včasih celo do deceta. Isto velja tudi za skupino iž Števerjana.
Vendar bi bilo zaželeno, da bi se v tistih društvih, kjer nimajo svojega zbora, ali pa je le-ta prenehal z delovanjem zaradi pomanjkanja zadostnega števila pevcev, pojavili okteti ali morda noneti. Saj smo Slovenci znani kot dobri pevci, primorski pevci pa še celo! Morda bi morala naša društva, ki se spopadajo z raznimi težavami glede svojih zborov, pomisliti tudi na takšne sestave. Petje v oktetih in nonetih seveda ni lahko - terja veliko znanja in vaj. Toda uspehi so lahko zelo vzpodbudni.
Toliko v vednost, pa tudi v pozdrav vsem danes nastopajočim skupinam v Ricmanjih, ki jim želimo dober nastop in prijetno počutje med nami. (ni)
Danes spet manifestacija v bran pravic manjšine
Danes bo, kot piše v tiskovnem sporočilu, ki ga je pod-Plsal Samo Pahor, »redna mesečna manifestacija, ki jo od v Uarja dalje prireja v Trstu skupina Slovencev in Slo-ehk«. Manifestacija bo na Riborškem oširku, in to zato, ker ut P0*iciia »i/ razlogov, ki jim prireditelji ne priznavajo erneljenosti« prepovedala, da bi protestni shod potekal na Srednjem Trgu Unita.
v Kot je zapisano v tiskovnem sporočilu, je policija prepo-o utemeljila s praznovanjem dneva zmage in z nevarnos-J.0 fašističnega napada. Prireditelji pa temu ugovarjajo z ^'([Ueljitvijo, da se manifestacija redno odvija od 11.30 do . Praznovanje dneva zmage pa bo ob 10. uri. O nevar-S.^ PaPada pa pišejo, da ne more biti razlog za prepoved, fafiko manj pa napad, ki ga je bila skupina Slovencev težna 7 oktobra letos. Glede tega je skupina Slovencev 'fa »policiji sicer iz objektivnih razlogov ni mogoče Pri* v zlo, če napada ni uspela preprečiti (napadalca sta v** ‘Z Milana in ju krajevna policija ni mogla poznati), »(j^ar se zdi nedopustno«, nadaljuje tiskovno sporočilo, Zato državljanom omejuje uživanje ustavne pravice le Sku'■ r je bil na uživanje iste pravice že storjen napad«. 9a j *Pa Slovencev pravilno trdi, da je bistvo pojma javne-Ustav . v tem' da se državljanom omogoči »mirno uživanje 0tjt6j faK pravic«. Reda se zato ne more doseči s tem, da se ja uživanje omenjenih pravic, »pa čeprav to vznemir-Se n„ fans_k° nastrojene osebe«, piše v sporočilu. Javni red mrGč jamči »s postopanjem proti napadalcem«.
j|utri se bo začel mednarodni Kongres o vprašanjih starosti
se bo v kongresnem središču tržaškega velesejma ^fattiPn?!®6111!3110 mednarodno srečanje na temo »Socialne tQdui sJ1. in družba ostarelih«. Srečanje prirejajo Medna-^6rfa [-.»"fauški inštitut ISIG iz Gorice, Univerza Trst in ^iolo^eta za politične vede, Univerza iz Bologne ter Pom 3 fakulteta Univerze iz VVashingtona (Seattle), h nstv!jn. P°dude dokazuje številna udeležba uglednih ■jMi m nikov iz Italije in ZDA, potrjujejo pa jo tudi prisot-Jfao Ij P,redvideni posegi vidnih političnih predstavnikov. ^ob 10. uri poddld uvodno poročilo itdlijdnskd j:	za socialna vprašanja Rosa Russo Jervolino. Poz-
k?trU$o . »oto prinesli rektor krajevne univerze Giacomo *favmhržaški župan Richetti in drugi vidni predstavniki Ustanov in deželne uprave.
Bojanove organe bodo vsadili vrsti malih bolnikov
Pridržana prognoza za povoženega pešca
Komaj je potekel nekajurni rok, ki ga je treba upoštevati po zakonu o presajevanju organov, je posebna ekipa katinarske bolnišnice v noči od četrtka na petek odvzela 4-letne-mu Bojanu Dragičeviču iz Zagreba vse pomembnejše organe. Kot smo poročali v včerajšnji številki (na go-riški strani), je mali Bojan v petek podlegel hudim poškodbam, ki jih je dobil v strahotni prometni nesreči na avtocesti pri Moščenicah. V nesreči sta umrli tudi Bojanova mama in komaj trimesečna sestra Sara.
Bojanov oče je že v petek - takoj ko so zdravniki ugotovili, da je deček klinično mrtev - dovolil, da sinku odvzamejo organe in da jih presadijo kakemu malemu bolniku.
Katinarska zdravniška ekipa je pod vodstvom univerzitetnega profesorja za intenzivno terapijo Anto-nina Gulla dečku odvzela srčne zaklopke (srca v celoti niso mogli »rešiti«), jetra, ledvice in očesna zrkla. Poseg so začeli nekaj pred 2. uro in ga končali okrog 5.30.
Bojanovi organi bodo rešili več majhnih življenj. Srčne zaklopke je prometna policija odpeljala na letališče v Padovo, kjer jih je prevzela zdravniška ekipa iz Bergama. Vsadili jih bodo 5-letni deklici, ki že šest mesecev čaka na nove organe. Jetra bodo vsadili 4-letni Tržačanki, ki čaka na nove organe kar dve leti, ledvice pa so namenili pediatrični bolnišnici v Padovi in zavodu Gasilni v Genovi. Komu bodo vsadili zrkla, se bodo zdravniki odločili jutri.
• V Občinski galeriji na Trgu Unita bodo jutri ob 18.30 odprli razstavo slikarja Marina Cassettija, ki je razstavil svoj opus z naslovom »Blu«. Odprta bo do 14. novembra, ob delavnikih od 10. do 13. in od 15. do 20. ure, ob praznikih pa samo dopoldne.
Najtežja izmed včerajšnjih sicer lažjih prometnih nesreč se je nekaj po 11. uri pripetila v Miramarskem drevoredu. Njena žrtev je bil 85-letni Barkovljan Giuseppe Starc, ki stanuje v Ul. Moncolano 10. Upokojenec je prečkal drevored zunaj prehoda za pešce, ko ga je podrl golf z videmsko registracijo, ki ga je upravljal 26-letni Filippo Tonini iz Maiana v Furlaniji. Voznik golfa se pešcu očitni ni mogel izogniti, k čemur je poleg neprimerne hitrosti veliko prispeval naliv, ki se je dopoldne sprostil nad Trstom. Na kraj nesreče so prihiteli karabinjerji iz Istrske ulice, ki so opravili izvide, reševalci RK pa so ranjenca odpeljali na Katinaro, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek. Zaradi hude poškodbe na čelu in glede na ponesrečenčevo visoko starost, so si zdravniki strogo pridržali prognozo.
Tržaški voznik huje ranjen v trojnem trčenju pri Poreču
Tržačan Sergio Ragau se je hudo poškodoval v prometni nesreči, ki se je pripetila v četrtek blizu Poreča. V fiatu uno sta se z njim peljali žena Fiorella in hčerka Stefania, ko je - po vsej verjetnosti zaradi spolzkega cestišča - prišlo do trčenja, v katerem sta bili udeleženi še dve jugoslovanski vozili. Medtem ko so Ragaua in še enega huje poškodovanega udeleženca nesreče prepeljali v puljsko bolnišnico, so njegovi ženi in hčerki nudili le prvo pomoč. Vsi trije avtomobili (poleg fiata še bmw in jugo) so bili popolnoma uničeni.
Odnesli so jo le s praskami
Trije lažje ranjeni je obračun včerajšnjega trčenja dveh avtomobilov v križišču Ul. Palestrina z Ul. sv. Frančiška. Po prvi se je s fordom pripeljal 28-letni Marino Cociani (Ul. Stuparich 4), ko je vanj trčil Y10, ki ga je upravljala 22-letna Michella Monti (Ul. Tolmezzo 6), ob njej pa je sedela prav toliko stara Alessandra Lovisetto (Ul. Follatoio 68). Trčenje je bilo tako močno, da se je ford prevrnil na bok, medtem ko so jo trije mladi sorazmerno poceni odnesli: potnica v Y10 bo ozdravela v desetih dneh, Cocianiju in Montijevi pa se bodo praske zacelile v petih dneh.
• Openski gasilci so včeraj porabili dobri dve uri, da so pogasili požar, ki se je vnel v notranjosti neobljudene hišice za železnino ob Narodni ul. 60 na Opčinah. Gre za bivši hlev, v katerem je bilo kup stare šare, največ škode pa je ogenj povzročil na strehi. Vzroki požara še niso pojasnjeni.
naj bi tri dni. Lahko si torej predstavljamo, kaj bo, ko bodo jutri cariniki prekrižali roke, novi tovornjaki pa bodo pripeljali na postajališča, ki so že itak prepolna.
Predstavniki najbolj oškodovanih kategorij, to je špediterjev, prevoznikov in vseh tistih, ki živijo od prometa, že dalj časa opozarjajo na ne-vzdržnost položaja, ki traja nekako od poletja dalje. Zadeve pa očitno lahko reši samo pristojno ministrstvo in v tem smislu naj bi prišlo tudi do sestanka z italijanskim ministrom za prevoze Formico. Med najbolj oškodovanimi kraji je prav Trst in zato so prav iz našega mesta zahteve po rešitvi vedno glasnejše, pa tudi cariniki najbolj odločno vztrajajo pri stavki.
Svečanost na vojaškem pokopališču na Proseku
Danes ob 15. uri bo na avstro-ogr-skem vojaškem pokopališču na Proseku spominska svečanost, ki jo prireja Gibanje srednjeevropske omike. Kot piše v tiskovnem sporočilu, bodo počastili spomin vseh avstro-ogrskih vojakov, ki so padli v naših krajih, in to v duhu enakega spoštovanja do tistih, ki šo umrli »na nasprotnikovi strani«. Na komemoracijo so letos voditelji gibanja povabili predstavnike civilnih in cerkvenih oblasti ter konzularne predstavnike Slovenije in Hrvaške. Svečanost bo v različnih jezikih in z različnimi verskimi obredi, ki bodo podčrtali večjezično in večkulturno podobo naših krajev.
Sestanek pri SSŠ
V torek, 13. t. m., ob 15.30 bo v prostorih Sindikata slovenske šole (Ul. Carducci 8/II) drugi sestanek profesorjev zgodovine in državljanske vzgoje, posvečen problemu zgodovinskega učbenika za slovenske višje srednje šole. Po dogovoru s prve seje bodo pregledali razne operativne predloge.
t
Po zglednem, nesebičnem in plemenitem življenju je v božji tolažbi prenehala živeti dobra in ljubezniva duša naše drage
Olge Kocian
Pogreb bo jutri, 5. t. m., ob 11.15 iz Tržiča v boljunsko cerkev.
Žalostno vest sporoča z neizmerno žalostjo vsem, ki so jo poznali in cenili, sestra Elvira z možem Arma-dom Redonijem skupno z vsem sorodstvom.
Trst, 4. novembra 1990
(Pogrebno podjetje Zimolo)
ZAH VAL, A
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi naše drage
Ivanke Piščanc vd. Sancin
Sinova Sergij in Ivan z družinama
Trst, 4. novembra 1990
ZAHVALA
Svojci
Vittoria Carlija
se zahvaljujejo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z njimi.
Trst, 4. novembra 1990
(Pogrebno podjetje, Ul. Zonta)
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame in none
Vide Kuret
se iskreno zahvaljujemo zdravnici Egidiji Kos, g. župniku Kosmaču, godbi na pihala iz Ricmanj, darovalcem cvetja ter vsem, ki so z nami na katerikoli način sočustvovali.
Družina
Ricmanje, 4. novembra 1990
Andrej Šifrer gost »Kinotta«
Jutrišnji »Kinotto« (na sporedu od 17.40 do do 19. ure) pripravlja »trstajevcem« veliko presenečenje: Martina Repinc in Andro Merku bosta namreč gostila skozi cel november priljubljenega gorenjskega kantavtorja Andreja Šifrerja, ki postaja s časom vedno večji svetovljan. Pred kratkim je izšla njegova zadnja velika plošča »Hiti počasi«, s katero je še enkrat potrdil svojo visoko umetniško raven. Prav gotovo lahko trdimo, da so nekateri deli s tega LP-eja vrh njegovega ustvarjanja (pravi biser je npr. pesem »Sum na srcu«); v njih je jasno zaznavno zorenje človeka, glasbenika in pesnika, ki je marsikdaj nežen, včasih rezek, v pravi meri duhovit. Poleg tega je svoj značilni kantavtorski stil obogatil z elementi country-glas-be; vsemu temu dodajmo še izredno komunikativnost in tudi tokrat je Šifrer zadel v črno.
O tem in marsičem drugem bo govor med rubriko »Gost in the Machine«, sicer se bodo lahko poslušalci neposredno povezali s studiom in postavljali Šifrerju vprašanja (sic!). Jutrišnja oddaja bo torej v glavnem posvečena izrednemu gostu. Kot običajno pa objavljamo post-demencialni »kviz-demens«;
KAJ JE VZKLIKNIL KVINTI-LIJAN, ČETRTI OD TREH SINOV (DVOJČKOV)?
Telefonska številka Radia Trst A je 362875; sodelujte!
Seveda bo Mladi val nudil od torka do petka še vrsto zanimivih rubrik, med katerimi naj tokrat omenimo sredino »Celuloidni drobir«, v kateri Eva Fornazarič predstavlja in oceni nove filme na velikem ekranu.
razstave
V	galeriji JuliePs room v Ul. della Guardia 16 je na ogled razstava slikarke PATRIZIE DEVIDE.
V	galeriji »Piccola arte« v Ul. Bernini 4 (Trg Sansovino) bo do 13. t. m. odprta razstava NEREA VENIERA. Umik: 9.30-12.00, 16.00-19.00, ob nedeljah in praznikih 10.00-13.00.
V	galeriji Tommaseo v Ul. del Monte 2/1 bo do 20. novembra na ogled razstava GIORGIA COLOMBANIJA. Urnik: od torka do sobote od 17. do 20. ure.
V	Trstu je na ogled vrsta razstav, ki spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do konca decembra.
V	galeriji Nadie Bassanese na Trgu Giotti 8 je do 24. novembra odprta razstava z naslovom "Leo Castelli post pop artists". Na ogled so risbe in grafike od šestdesetih let do danes, razstavljajo pa Richard Artschwager, Ed Rosch, Ell-sworth Kelly, Robert Morris, Bruce Nau-man, Richard Serra in Keith Sonnier. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	galeriji Torbandena, v Ul. Torban-dena 1, bodo v torek, 6. t. m., ob 18. uri odprli razstavo slikarke ALIČE GOM-BACCI.
V	Beneški hiši v Miljah, Calle Ober-dan, bodo v sredo, 7. t. m., ob 19. uri odprli razstavo ENZA MARSIJA.
razne prireditve
SKD Slavec Ricmanje-Log priredi 7. SREČANJE OKTETOV PRIMORSKE danes, 4. novembra 1990, ob 18. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih. Vabljeni!
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo jutri, 5. novembra, večer na temo IGNACIJEVA SPREOBRNITEV V LUČI SODOBNOSTI. Ob 500-letnici rojstva sv. Ignacija in 450-letnici Družbe Jezusove bo govoril Marko Rupnik. Začetek ob 20.30.
GLASBENA
MATICA
TRST
Koncertna abonmajska sezona 1990/91
V četrtek, 8. t. m., ob 20.30 v stolnici sv. Justa v Trstu
HUBERT BERGANT
(orgle)
Na sporedu dela C. Francka
MLADINSKA SEKCIJA in
ZGONIŠKA SEKCIJA
SLOVENSKE SKUPNOSTI
vabita na javno razpravo, ki bo v
občinski knjižnici v Saležu jutri, 5. t. m., ob 20. uri.
Tema večera bo
ZAŠČITA KRASA IN AVTOHTONO PREBIVALSTVO
gledališča
ROSSETTI
Gledališka sezona 1990/91 V torek, 6. novembra, ob 20.30 se bo
predstavila gledališka skupina Giulia Bosettija s Pirandellovim HENRIKOM IV. v režiji Marca Sciaccalunge. Nastopajo Giulio Bosetti, Marina Bonfigli, Ca-millo Milli in Edoardo Siravo. V abonmaju odrezek št. 1. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Operna sezona 1990/91 - Pri blagajni gledališča Verdi je v teku vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih. Urnik: od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. Ob ponedeljkih zaprto.
Danes ob 16. uri (red D) osma ponovitev Mozartove opere DON JUAN. Dirigent Wolfgang Rennert, režiser Frances-co Giraldi.
Deveta ponovitev bo v sredo, 7. novembra, ob 20. uri za red C.
V mali dvorani gledališča Verdi bodo jutri, 5. novembra, ob 17. uri predvajali drugi del video filma »Le nozze di Figaro« W. A. Mozarta z orkestrom Wie-ner Philharmoniker. Vstopnice pri blagajni gledališča Verdi.
LA CONTRADA-
Gledališče Cristallo
Pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti so v teku vpisovanja novih abonmajev.
Danes ob 16.30 bo na odru ponovitev komedije Francesca Macedonia in Nini Perne »Ouela sera de febraio...«, igrajo Ariella Reggio, Mimmo Lo Vecchio, Gi-anfranco Saletta in Orazio Bobbio.
Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti.
Jutri počitek.
Gledališče za mladino
V	torek, 6. novembra, ob 10. uri bo v
gledališču Cristallo prva predstava za mladino z naslovom NEVE BIANCA, ki jo je napisala in režirala Luisa Crismani. Igrata Giorgio Amodeo in Liciana Deca-neva.
Ponovitvi 7. in 8. novembra ob 10. uri.
GLEDALIŠČE V UL. AN ANI AN
L'Armonia - gledališke skupine
V	petek, 9. t. m., bo prva predstava v abonmaju. Predstavili se bodo I Comme-dianti z delom LA LOCANDA DE COMO LVATICO, ki jo je Edda Vidiz povzela po Goldonijevi komediji "La botte-ga del caffe«.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev Trst
organizira izlet v Predjamski grad in Postojnsko jamo 14. novembra. Vpisovanje jutri, 5. novembra, ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicerone 8.
Turistična agencija Marko Polo organizira od 28. novembra do 2. decembra izlet v Rim, Neapelj in Pompeje. Za informacije telefonirati od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure na tel. št. (003865) 62742.
NARODNA
IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
Odsek za slovenski jezik
obvešča, da bo v sredo, 7. t. m., začela delovati
JEZIKOVNA
POSVETOVALNICA
v Ul. sv. Frančiška 20/1 tel. (040) 774333
Urnik: vsako sredo od 16. do 18. ure.
ZAKLJUČNI IZLET V KRANJSKO GORO
Potovalni urad Aufora sporoča, da bo
TRADICIONALNI ZAKLJUČNI IZLET V KRANJSKO GORO
_____od 7. do 9. decembra___
_______Cena 120.000 lir_____
Izleta se lahko udeležijo cenjeni klienti, ki so se v tekočem letu udeležili vsaj enega našega izleta ali potovanja.
Vpisovanje od jutri, 5. novembra, dalje v uradih Aurore v Ulici Milano 20.
Telefonske rezervacije se ne sprejemajo.
koncerti
VERDI
Koncertna sezona 1990/91
Pri gledališču Verdi so v teku vpisovanja novih abonmajev za koncertno sezono 1990/91.
V	četrtek, 8. novembra, ob 20.30 (red A) enkratna izvedba koncerta TRŽAŠKEGA TRIA. Na sporedu bodo Brahmsove in Beethovnove skladbe.
Diskoteka Mandracchio
V	četrtek, 8. novembra, ob 21. uri bo
na sporedu koncert tržaškega glasbenika SILVIA DONATIJA.
čestitke
Jutri praznuje 70. rojstni dan KARLO UKMAR. Bog vam daj, dragi Karlo, trdnega zdravja in še veliko dobrih let ter lepo prihodnost je želja vseh, ki vas imamo radi.
Danes praznuje god naša mama, nona in pranona KAROLINA BANDI, v torek pa ima 80. rojstni dan. Vse najboljše ji želijo hčeri Karla in Bruna z možema ter vnuki Franka in Denis z družinama ter Sara.
V četrtek je praznoval svoj častitljivi 90. rojstni dan
ALOJZ TUL
iz Mačkolj
Ob visokem jubileju mu čestitajo Aljoša, Anica in Mario ter mu kličejo še na mnoga leta.
razna obvestila
ŠD Adria - Odsek za žensko telovadbo obvešča udeleženke, da se začne telovadba jutri, 5. novembra, v telovadnici na Melari s sledečim urnikom: v ponedeljek od 20. do 21. ure in v četrtek od 21. do 22. ure.
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union obvešča, da sprejema vzorce vin, za analizo vsak dan v Ljudskem domu v Podlonjerju. Vzorec mora biti opremljen z imenom in naslovom vinogradnika.
ZSKD: Mavrica misli - vez med ljudmi. Pod tem geslom sklicuje Zveza slovenskih kulturnih društev - Trst, Gorica, Videm - 28. redni občni zbor v soboto, 17. novembra, v mali dvorani Kulturnega doma ob 14.30 v prvem in ob 15. uri v drugem sklicanju.
POPRAVILA TV SPREJEMNIKOV MONTAŽA TV ANTEN
Gabrovec 87 - Zgonik (Ts) - Tel. 229492
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 4. novembra 1990
KAREL
Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 16.48 - Dolžina dneva 9.59 - Luna vzide ob 17.33 in zatone ob 8.58.
Jutri, PONEDELJEK, 5. novembra 1990
Z AH ARI J A
PLIMOVANJE DANES: ob 3.24 nai-nižja -22 cm, ob 9.24 najvišja 57 cm, ob
	LOTERIJA				
BARI	55	58	65	72	76
CAGLIARI	20	28	13	64	50
FIRENCE	89	48	42	5	76
GENOVA	52	77	86	24	79
MILAN	88	81	58	21	47
NEAPELJ	10	52	19	36	28
PALERMO	70	54	78	5	84
RIM	57	27	36	51	23
TURIN	73	39	88	15	60
BENETKE	75	70 ENALOTTO		42	41	49
X 1 2 X KVOTE:	2 1 2	X	2	2 X	1
12	39.343.000	lir
11	1.292.000	lir
10	123.000	lir
16.17 najnižja -66 cm, ob 22.49 najvišja 31 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 4.00 najnižja -16 cm, ob 9.55 najvišja 52 cm, ob 16.55 najnižja -62 cm, ob 23.37 najvišja 28 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 11 stopinj, zračni tlak 1003,3 mb, ustaljen,veter 8 km na uro, severovzhodnik, vlaga 91-odstotna, v jutranjih urah je padlo 11,6 mm dežja, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,9 stopinje.
SLUŽBA LEKARN Nedelja, 4. novembra 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. Soncini 179 (Škedenj), Ul. Revoltella 41, Trg Garibaldi 5, Ul. delVOrologio 6. Dnevna služba - od 13.00 do 16.00
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5, Ul. dell Orologio 6.
BAZOVICA (tel. 226210), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - Odprti od 8.30 do 13.00. Od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 5., do sobote, 10. novembra 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Žav-Ije).
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
kino
ARISTON - 15.30, 22.15 Presunto inno-cente, r. Alan Pakula, i. Harrison Ford.
EKCELSIOR - 16.00, 22.15 Pretty Wo-man, r. Garry Marshall.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 22.00 Stanno tutti bene, r. Giuseppe Torna-tore, i. Marcello Mastroianni.
NAZIONALE I - 15.20, 22.15 Weekend con il morto.
NAZIONALE II - 15.00, 22.30 Le comic-he, i. Renato Pozzetto, Paolo Villaggio.
NAZIONALE III - 15.10, 22.15 Dick Tra-cy, r.-i. Warren Beatty, i. Madonna.
NAZIONALE IV - 15.20, 22.15 Cadillac man, i. Robin Williams.
GRATTACIELO - 17.00, 22.00 Caccia a ottobre rosso, i. Sean Connery.
MIGNON - 15.00, 22.15 Gremllns II - La nuova stirpe.
EDEN - 15.15, 22.00 Femmine morbosa-mente erotiche, porn., □ □
CAPITOL - 16.00, 22.00 Fantasia, prod. Walt Disney.
LUMIERE - 16.00, 22.15 Ragazzi fuori, r. Marco Risi.
ALCIONE - 16.45, 22.00 Quei bravi ragazzi, r. Martin Scorsese, i. Robert De Niro, □
RADIO - 15.30, 21.30 Josefine la vizlosa, porn. □□. Jutri Piacevoli voglie ani-malesche.
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
KAM PO BENCIN
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke:
AGIP
-	Ul. Revoltella
-	Nabrežje O. Augusta
-	Istrska ul. (nasproti pokopališča)
-	Ul. Carducci 4
-	Ul. Mulino a Vento 158
-	Ul. A. Valerio 1 (univerza)
MONTESHELL
-	Ul. Giulia 2
-	Drevored Čampi Elisi 1/1
-	D Annunziov drevored 73
-	Miramarski drevored 37
-	Miramarski drevored 273
-	Nabrežje T. Gulli 8
-	Sesljan (drž. cesta 202)
ESSO
-	Trg Liberta 10/1
-	Ul. Battisti 6 (Milje)
IP
-	Ul. F. Severo 2
-	D'Annunziov drevored 38/A
-	Ul. Baiamonti 2
-	Miramarski drevored 213
CHEVRON
-	Nabrežje N. Sauro 14
API
-	UL. F. Severo 2/5
NOČNE ČRPALKE - self Service:
FINA - Ul. F. Severo 2/3
ESSO - Trg Valmaura 4
AGIP - Istrska ulica
AGIP - Miramarski drevored 49
ESSO - Zgonik (drž. cesta 202)
ČRPALKE NA AVTOCESTAH
(odprte neprekinjeno 24 ur)
AGIP
-	Devin (sever)
-	Devin (jug)
ACCADEMIA ARTI APPLICATE
prireja u Trstu
na svojem sedežu v Ul. Diaz 6 naslednje
TEORETIČNO-PRAKTIČNE TEČAJE:
ZA ARANŽIRANJE IZLOŽB tehnika razstavljanja izložbena psihologija umetnost kompozicije itd.
ZA DIZAJN, SLIKANJE IN REKLAMO
dizajn, slikanje, grafika itd.
ZA NOTRANJO OPREMO
načrtovanje opreme - pohištva - studia in delavnice itd
ZA RISANJE STRIPOV tečaji bodo potekali v popoldanskih in večernih urah, število udeležencev pa bo omejeno
ZA PODROBNEJŠE INFORMACIJE
telefonirajte
na številko (0432) 505971 ali pridite osebno v Ul. Diaz št. 6
mali oglasi
PRODAM vespo 125 v dobrem stanju, brez evidenčne tablice, s spremnimi dokumenti, za 35.000 lir. Telefon 229246.
PRODAM GOLF diesel, letnik 1986, v dobrem stanju. Tel. 364469 v večernih urah.
PRODAM veliko stanovanje v okolici Trsta z dvema kletema. Tel. 360644.
PRODAM nemški črn klavir za začetnike za 900.000 lir. Tel. 228766.
PROFESSIONAL ŠPORT, Ul. Udine 45/A, tel. 418315, vam nudi bogato izbiro jesensko-zimske športne konfekcije najboljših firm.
MARIO DEVETAK, Ul. Zanetti 22/A, 34070 Sovodnje ob Soči, tel. (0481) 882112, ponuja: terapevtične deke me-rinos za preprečevanje artroze in revme ter posodo moderne generacije za hitro-kuhanje brez vode in za pečenje brez maščob. Ugodna tovarniška cena.
PODARIM mladega volčjaka. Tel. 220333 od 18. do 19. ure.
PODJETJE v Trstu išče operaterja za sistem IBM 36. Potrebno znanje RPG 2. Ponudbo poslati na Publiest s.r.l., Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro OPERATER.
LJUBITELJEM malih mačic podarim mladiče iz mojega hišnega legla. Telefonirati na številko (0481) 34313.
PARCELO z ruševinami, hlevom in vrtom, z gradbenim dovoljenjem za zidavo stanovanjske hiše in delavnice, v Dutovljah 14 v občini Sežana, prodam. Tel. (003867) 72749.
KUPUJEM rabljene kotalke z belimi škorenjčki št. 39. Tel. na št. 228330 ob uri večerje.
NA NOVO PRENOVLJENA drogerija in trgovina igrač »GRAZIA«, Prosek 154, vabi cenjene odjemalce in prijatelje na otvoritev, ki bo jutri, 5. novembra, ob 16. uri. Vabljeni!
KVALIFICIRANA ŠIVILJA išče delo ob sobotah v Trstu ali okolici. Tel. po 16' uri na št. (003866) 34011.
IŠČEMO izkušenega risarja grafika z opravljeno vojaško službo in znanjem slovenščine za delo v tiskarni in fotolitografiji. Tel. na št. 231626 ali 232296.
ITALIJANSKO INDUSTRIJSKO PODJETJE s predstavništvom v Gorici išče uradnico part time z izkušnjami v uvozno-izvozni dejavnosti. Prijave z vsemi osebnimi podatki lahko pošljete na uredništvo Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored XXIV Maggio L 34170 Gorica, pod geslo ' Part time".
SELENE - medium, radioestezistka, ve-deževalka iz krat in dlani prerokuje prihodnost. Tel. 578991.
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov
UPRAVA:	Ul. sv. Frančiška 38
Ul. Marconi 6 - Tel. 775483-4	TRST - Tel. 768667 - 772002
POHIŠTVO
San Giusto
UL. DIAZ 7 - TRST
POSEBNA RAZPRODAJA
v «5^!
POPUSTI
DO
OD TORKA, 6. NOVEMBRA
|

' ■ i i ^"
iiiilllijjijijUiiiiiiiiliijiii!
II1IIIIIIII1
nedeljski televizijski in radijski sporedi
_____
siiiiiiiii liliji iiiii i


RAI 1_______________
7.00	Film: II grande Caruso (biog., ZDA 1951, r. Richard Thorpe, i. Mario Lanza, Ann Blyth)
8.45	Risanka: Woodpecker
9.25	Kvarkov svet: Afriški slon (r. Robin Hellier)
10.00	Zelena linija Magazine
10.50	Maša
12.00	Nabožna oddaja
12.15	Zelena linija
13.00	Nedeljski tednik: TG luna
13.30	Dnevnik
14.00	Igra: Toto-TV Radiocor-riere
14.05	Variete: Domenica in...
14.20	Športne vesti
15.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti
18.10	Nedeljski športni pregled: 90. minuta
18.35	Domenica in... (zadnji del)
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	TV film: La primavera di Michelangelo (biog., r. Jerry London, i. Mark Frankel, Ornella Muti, Murray Abraham, 1. del)
22.20	Športna nedelja
24.00	Nočni dnevnik in vreme 0.20 EP v gimnastiki
^ RAI 2
3.10	SP v veslanju
4.20	Avtomobilizem F1 - VN Avstralije (iz Adelaida)
7.30	Risanke: Babar
7.55	Aktualno: Mattina 2
10.00	Dnevnik
10.05	Film: Sono strana gente (kom., VB 1966, r. Michael Powell, i. Walter Chiari)
12.00	Variete: Ricomincio da due
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Medicinska rubrika
16.50	Dokumentarec: Free Dog
18.00	Športna rubrika: Studio Stadio - atletika in F1
19.45	Dnevnik in vreme
20.00	Šport: Domenica sprint
21.05	Film: Acgua e sapone (kom., It. 1983, r-i. Carlo Verdone, i. Florinda Bol-kan)
22.50	Dnevnik - nocoj
23.10	Rubrika o protestantizmu
23.40	Dokumentarec: La Rinas-cenza a Firenze 0.10 Umbria Jazz '90: Stan Getz
1.00	Film: La signora Josetta mia moglie (kom., Fr. 1933, r. Andre Bertho-mieu)
^ RAI 3___________________
10.00	Vaterpolo za pokal prvakov: Canottieri Napoli-Mladost
10.30	Film: Si riparla delluorno ombra (krim., ZDA 1939, r. W. S. Van Dyke, i. Willi-am Powell)
12.15	Veliki interpreti: Sergiu Celibidache igra Schubertovo sinfonijo št. 2 v H-duru
13.00	SP v veslanju
14.00	Deželne vesti
14.10	Film: Un mondo a parte (dram., VB 1988, r. Chris Mengeš, i. Barbara Her-shey)
16.05	Gledališče: La commedia degli errori (Shakespeare, r. James Cellan-Jones, i. Charles Gray)
18.00	Tenis: prvenstvo Fr.
18.35	Rubrika: Domenica gol
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Drobci
20.30	Aktualno: Chi l'ha visto? (vodita Donatella Raffai in Luigi Di Majo)
23.15	Nočni dnevnik
23.55	Deželni nogomet
[ Žr TV Slovenija 1
8.15	Video strani
8.25	Otroška matineja: Živ žav,
9.20	nanizanka Hov!
9.40	Dok. oddaja: Gradovi -Kdo je živel na gradovih
10.15	Dokumentarni niz: Zgodba o Hollywoodu (4. del)
11.00	Nanizanka: 'Alo, 'Alo
11.25	Videomeh
12.00	Ljudje in zemlja
12.35	Videogodba - Trinajsto prase z gosti
12.45	Video strani
12.55	Ona + on (pon.)
14.30	Nadaljevanka: Alternative 4 (S. Bareja, 1. del)
15.30	Sova. (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Film: Gospodična Mary
18.45	Risanka, Mernik in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV film: Moj premalo slavni stric (B. Miklavc-T. Štiglic)
21.10	Zdravo
22.30	Dnevnik, šport in vreme
22.50	Nočni program Sova,
vmes nanizanki Doktor Doogie Howser in Max Headroom
TIP) TV Koper
10.00	Rubrika: Fish Eye
10.45	Dok.: Čampo Base (pon.)
12.30	Tenis - turnir ATP (pon.)
13.30	Športni pregled: Sportime Domenica
18.00	Supenvrestling
19.00	TVD Novice
19.20	TV debata
20.00	Dok. oddaje: Camel Trop-hy, 20.30 Manjšine, evropsko bogastvo, Speciale Čampo Base
22.15	TVD Novice
22.30	Eurogolf - evropski turnirji
23.15	Avtomobilizem Fl: posebna oddaja o VN Avstralije
Pfe' TV Slovenija 2~
10.00	Oddaja za JLA in film Austerlitz
13.00	Športno popoldne, vmes avtomobilizem Fl in teniško prvenstvo Francije
19.00	Dok.: Da ne bi bolelo
19.30	Dnevnik
20.00	Dokumentarna niza: Veselje do lepe oblike, 20.45 Atlantik
21.50	Športni pregled
22.25	Satelitski prenosi
CANALEB_________________
8.40	Nabožna oddaja
9.25	Dok.: Arca di Noe
10.30	Aktualno: II Girasole, 11.00 Block Notes - Svet novorojenčka, Prevention in Pia-cere Italia
12.00	Varieteja: Anteprima, 12.30 Rivediamoli
13.00	Superclassifica Show
14.15	Variete: Nedelja v kinu
14.25	Film: La voglia matta
(kom., It. 1962, r. L. Salce, i. Ugo Tognazzi, Catherine Spaak)
16.45	Nedelja v kinu (2. del)
17.00	Nanizanka: I cingue del guinto piano
17.30	Aktualnosti: Nonsolomoda (s prispevkom o kreatorju Karlu Lagerfeldu)
18.00	Kviza: O.K. II prezzo e giu-sto! 19.45 La ruota della for-tuna
20.30	Film: Lo chiamavano Tri-nita... (vestern, It. 1970, r. E. B. Clucher, i. Terence Hill, Bud Spencer)
23.00	Aktualnosti: Nonsolomoda
23.30	Italija sprašuje
0.35 Nanizanki: Marcus Welby M. D., 1.35 L'ora di Hitchcock
RETE 4____________
8.00	Nabožna rubrika: Jutrišnji svet
8.30	Nanizanka: Occhio su Hol-lywood
9.00	Rubriki: Cadillac, 9.30 Veliki golf
10.30	Ekološka oddaja: Gaia -Projekt za okolje
11.00	Rubrika: Ciak
11.45	Vikend v kinu
11.50	Vesti iz parlamenta
12.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
13.45	Nadaljevanke: Marilena,
16.10	La mia piccola solitu-dine, 17.20 Ribelle, 18.30 La donna del mistero (i. Luisa Kuliok)
20.35	Film: Dalle nove alle cingue... orario continuato (kom., ZDA 1980, r. Colin Higgins, i. Jane Fonda, Dolly Parton)
22.45	Film: Cielo di fuoco (vojni, ZDA 1949, r. Henry King, i. Gregory Pečk, Hugh Mario we)
1.25	Filmske novosti
1.30	Film: Fuoco a Oriente (vojni, ZDA 1943, r. Lewis Mi-lestone, i. Dana Andrews, Anne Baxter)
ITALIA 1________________
7.00	Otroška oddaja: Bim Bum Bam in risanke
10.30	Rubriki: Šport v ZDA, 12.30 Guida al campionato
13.00	Športni tednik: Grand Prix
14.00	Aktualnosti: Be Bob a Lula,
14.45	Domenica Zip, 15.00 Buzz
16.00	Otroški spored: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanka: Manimal
19.00	Risanke
20.30	Športna oddaja: Pressing
22.00	Variete: Mai dire banzai
22.30	Film: Ultimo tango a Pari-gi (dram., It.-Fr. 1971, r. B. Bertolucci, i. Marlon Bran-do, Maria Schneider)
1.45	Avtomobilizem Fl: po VN Avstralije
1.15	Nanizanka: Mike Hammer
OPEOH_________________
8.30	Nanizanki: Arthur, 9.30 Ouattro in amore
13.00	Nanizanka: Captain Power
13.30	Aktualno: Polvere di stelle
14.00	Film: Sessanta minuti per Danny Master (kom., ZDA 1982, r. Caleb Deschanel, i. Griffin 0'Neal)
15.30	Film: II ritorno di Tiger (dram., ZDA 1988, r. Amin Q. Chaudhri, i. Patrick Swayze, Piper Laurie)
17.15	Variete: Telemeno
17.30	Nanizanki: J & T, 18.00 Gli inafferrabili*
19.00	Filmi in risanke
20.00	Rubrika: Sportacus
20.30	Film: Arma mortale (dram., r. Michael Miner, i. Rod-ney Eastman, Ed Nelson)
22.00	Dok.: Diario di Soldati
22.30	Nad.: Anzacs - II sentiero della gloria
24.00	Nan.: Night Heat
TKIC___________________
3.45	Avtomobilizem Fl: VN Avstralije
8.00	Risanke: Snack
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Variete: Nedelja na TMC
12.30	Avtomobilizem Fl: VN
Avstralije (pon.)
15.15	Film: II club (dram., Av-stral. 1980, r. Bruce Beres-ford, i. Harold Hoskins)
17.15	Film: LJnafferrabile spet-tro (kom., ZDA 1941, r. Atr-hur Lubin, i. Lou Costello)
19.00	Dokumentarna oddaja: Neurejeni potopis (vodi Andrea Gris)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Variete: Galagoal (vodi Alba Parietti)
22.20	Film: II segreto della Croce (dram., ZDA 1932, r. Cecil B. De Mille, i. Elisa Landi, Frederic March)
24.00	Teniško prvenstvo Francije - finale
TELEFRIULI_____________
12.30	Telefriuli danes
13.00	Športne napovedi
13.30	Furlanske zgodbe
14.00	Praznično ozračje
19.00	Športne vesti
20.30	Film: Cento uomini e una ragazza (kom., ZDA 1937, r. Henry Koster, i. Deanna Durbin)
22.30	Športne vesti
24.00	Aktualno: Prva stran
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00	Maša iz Rojana; 9.45 Pregled tiska;
10.00	Mladinski oder: Ko se zemlji zavrti, ni zmeraj tako hudo; 10.40 Soft mušic;
11.00	Za smeh in dobro voljo; 11.10 Glasbeni potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 12.30 Orkestralna glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Variete: Ulica Cas-taldi (5. oddaja); 14.55 Večer koroške pesmi: Pesem o Miklovi Zali (2. del); 15.30 Šport in glasba: dogodki, rezultati in komentarji; 17.00 V studiu z vami: Sergej Verč; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Koledar;
7.00	Kronika in vreme; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Pomnjenja; 9.35 Preludij; 10.05 Nedeljska matineja; 10.30 Reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Zbori;
17.30	Humoreska tedna; 18.30 Operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, zanimivosti;
11.30	Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 12.45 Zabavna oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 18.30 Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.30 Filmska glasba; 8.00 Nedeljska oddaja; 8.25 Popevka tedna;
9.00	Avtorska popevka; 9.30 Mixage; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Čudovitih 7; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Popevka; 15.00 Šport in glasba; 18.00 Lestvica Long Playing plošč; 19.00 Glasba; 19.30 Šport; 20.00 Nočna glasba.
RADIO OPČINE
10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Oddaja odbornikov SKD Tabor in knjižnice Tomažič; 15.00 Od nedelje do nedelje; 20.30 Nočna glasba.
ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi
[j£_ram_____________________
6.55	Aktualno: Uno mattina
iO.lS	Nad.: Santa Barbara U.00 Jutranji dnevnik H.05.Film: Era lei che lo vole-va! (kom., It. 1953, r. Marino Girolami, i. Walter Chiari), vmes vesti
13.00	Variete: Fantastico bis
13.30	Dnevnik - tri minute J4.00 Kvarkov svet: Gozd
14.45	Risanke
15.00	Glasba: I pini di Roma
15.30	Ponedeljkov šport
15.00	Mladinska oddaja: Big!
18.00	Kratke vesti
18.05	Nanizanka: Cose dellal-tro mondo
18.45	Nad.: Santa Barbara
y-40 Almanah, vreme in dnev-
20.30	Politična tribuna
40.50	Film: Tre scapoli e un bebe (kom., ZDA 1987, r. Leonard Nimoy, i. Tom Selleck, Steve Gutten-A berg, Ted Danson)
43.00	Dnevnik
lo z neapeljskega plesnega 24 no Praznika Festa
uo Nočni dnevnik in vreme •45 Rubrika: Mezzanotte e
dintorni
^ RAI 2___________________
7.40	Nan.: Lassie in risanke
8.40	Nanizanka: Lorentz e figli
9.30	Božanska komedija
10.00	Film: Al diavolo la celeb-rita (kom., It. 1949)
11.55	Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik in Gospodarstvo
13.45	Nadaljevanki: Beautiful,
14.30	Destini
15.20	Film: Penelope la magni-fica ladra (kom., ZDA 1966, r. Arthur Miller)
17.00	Vesti in Videocomic
17.45	Nanizanka: Alf
18.10	Rubriki: Casablanca in Rock cafe, vmes šport
18.45	Nanizanka: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Nanizanka: II commissa-rio Koster
21.35	Na odru: La dolce ala della giovinezza (Tennessee Williams, r. Nicholas Roeg, i. Liz Taylor)
23.10	Dnevnik - nocoj
23.20	Dok.: Črni orkester 0.15 Dnevnik in horoskop 0.30 Film: Detenuto in attesa
di giudizio (dram., It. 1971, r. Nanni Loy, i. Alberto Sordi)
RAI 3_______________
12.00	Dok. oddaja: Meridiana -Tečaj angleščine in francoščine, Včasih ne ljubim svoje matere, Prvo leto življenja, Pravosodje za mladoletnike
14.00	Deželne vesti
14.30	Mestno vesolje
15.30	It. prvenstvo v bezbolu
16.00	Šport: A tutta B
17.00	It. prvenstvo v balinanju
17.30	Nanizanka: Throb
18.10	Dok. oddaja: Geo
18.35	Dokumentarec: Drobci barvnega radia
18.45	Športna rubrika: Derby _
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Ponedeljkov deželni šport
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina spe-dita da Andrea Barbato
20.30	Ponedeljkov proces (vodi Aldo Biscardi)
22.25	Večerni dnevnik
22.30	Film: La spia che vide il suo cadavere (krim., ZDA 1972, r. Lamont Johnson, George Peppard)
0.05 Nočni dnevnik 0.40 Teniško srečanje: Lendl, Noah, Lecone, Cane
[	TV Slovenija 1
8.50	Video strani
9.00	Spored za otroke in mlade: Miti in legende islamskih ljudstev - Mohamedov nauk, 9.15 Mačkon in njegov trop: Roparji diamanta
9.40	Mozaik. Da ne bi bolelo,
10.05	Renu Bassi v plesih iz Indije, 10.30 Utrip, 10.50 Zrcalo tedna, 11.06 Mernik
11.20	Video strani
15.20	Video strani
15.30	Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Mozaik. Zdravo (pon.)
18.30	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Slon, 18.45 Čebelica Maja
19.10	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Predstava SNG Ljubljana: Zid, jezero (D. Jovanovič)
21.40	Osmi dan
22.30	Dnevnik in vreme
22.50	Nočni program Sova, vmes nanizanki Alfred Hitchcock vam predstavlja in Max Headroom 0.05 Video strani
[UP) TV Koper________________
12.30	Dok.: Čampo Base (pon.)
13.00	Supenvrestling (pon.)
14.00	Dok.: Čampo base
15.45	Rubrika: Eurogolf
16.45	Wrestling Spotlight
17.30	Nogomet - argenentinsko prvenstvo
18.30	Spored v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Novice
19.30	Otroška oddaja
20.00	Glasba na TV: Angelo Ba-iguera
20.30	Rubrika: Lunedi Šport
20.35	Dok.: Camel Trophy
21.00	Rubrika: Bordo Ring
21.45	O zamejskem športu: 6. krog
22.15	TVD Novice
23.15	Rubriki: Eurogolf, 0.15 Bordo Ring
|	TV Slovenija 2
17.30	Studio Ljubhana
19.30	Dnevnik in Žarišče
20.30	Dok.: Po sledeh napredka
20.55	Športna oddaja: Sedma
steza
21.15	Karavana zapravljivčkov
21.40	Dokumentarec: Ekološka
bela krizantema
.. pANALE 8	1
•80 Nanizanka: La piccola
8.25	gr,andeNell
bilm: Mascherata al Messi-(kom., ZDA 1945, r. M.
10 3q V?isen’ i- Dorothy Lamour)
12.00	U*tualno: Gente comune Kvizi; H pranzo e servito,
1 .5 Tris, 13.30 Čari geni-tor>, 14.15 II gioco delle
15.00	c°ppie
Rubrike: Agenzia ma-“imoniale, 15.30 Ti amo, Parhamone, 16.00 Cerco e
16.55	var'ete: Buon compleanno Kvizi: Doppio slalom, 17.25 “abilonia, 18.00 O.K. II Pfezzo e giusto, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra
20.25	?!03be e marito
20.4q p:[iscia la notizia
uni: Scuola di polizia 4 -UtBdini in... guardia 'aom., ZDA 1987, r. Jim
22	be**)* 1 2 * * * 6, *' steve Gutten-
23.00	^Jan-: Časa Vianello
ariete: Maurizio Co-
8.35	5.taiizoShow
8.55	kjblseia la notizia
an.: Marcus Welby, 1.55 0ra di Hitchcock
RETE 4_________________
8.30	Nad.: Una vita da vivere,
9.30	Andrea Celeste, 10.00 Amandoti, 10.30 Aspettan-do il domani, 11.00 Cosi gira il mondo
11.30	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.35	Marilena, 15.40 La mia piccola solitudine,
16.10	Ribelle, 16.45 La valle dei pini, 17.20 General Hospital, 17.55 Febbre B'a-more
18.55	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.25	Nan.: Top Secret
20.30	Nadaljevanka: La donna del mistero
22.30	Dokumentarec: Liz, zadnja zvezda
22.35	Film: Improvvisamente 1’-estate scorsa (dram., VB 1959, r. Joseph L. Mankie-wicz, i. Liz Taylor, Kathari-ne Hepburn)
0.50 Film: Forzate il blocco (vojni, ZDA 1942, r. Robert Z. Leonard, i. Robert Tay-lor)
ITALIA 1_______________
7.00	Otroška oddaja
8.30	Nan.: Skippy, 9.05 Strega per amore, 9.40 Tarzan,
10.50	Riptide, 12.00 Charli-e's Angels, 13.00 La fami-glia Bradford, 14.00 Happy days
14.30	Radio Carolina 7703
15.30	Nanizanka: Compagni di scuola
16.00	Otroška oddaja
18.45	Nanizanke: Il mio amico Ultraman, 19.30 Časa Kea-ton, 20.00 Cri Cri
20.30	Film: Cosi e la vita (kom., ZDA 1986, r. Blake Ed-wards, i. Jack Lemmon, Juhe Andrews)
22.30	Aktualnosti: Buzz
23.05	Film: The Rocky Horror Picture Show (glas., 1975, r. Jim Sharman)
1.05	Nanizanki: Mike Hammer,
2.05	Benson
ODEON_________________
7.00	Matineja Trivenete
13.00	Risanke
14.45	Variete: Telemeno
15.00	Nad.: Signore e padrone
16.00	Film: Arrivano le tigri (kom., ZDA 1978, r. Sean
Cunnigham, i. Richard Lincoln)
17.45	Nanizanki: Doc Elliot,
18.30	Flash Gordon
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nanizanka: Casalingo Su-perpiii
20.30	Film: Il cappotto di astra-kan (kom., It.-Fr. 1980, r. Marco Vicario, i. Johhny Dorelli, Andrea Ferreol)
22.30	Film: Irene Irene (dram., It. 1975, r. Peter Del Monte, i. Alain Cuny)
0.30 Nanizanka: I classici dell’-erotismo
TMC_____________________
8.30	Nanizanke: Get Smart, 9.00 Petrocelli, 10.00 La fami-glia Partridge
10.30	Nad.: Terre sconfinate,
11.15	Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Prijateljska narava
13.00	Šport in dnevnik
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	Film: Dolce novembre (dram., ZDA 1968, r. R. E. Miller, i. Sandy Dennis)
17.00	Aktualno: Ženska TV
18.00	Nanizanki: Autostop per il cielo, 19.00 Anna e il suo re
19.30	Variete: Cera guesto...
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Tripla eco (dram., VB 1972, r. Michael Apted, i. Glenda Jackson, Oliver Reed)
22.20	Variete: Ladies & Gentle-man
22.55	Večerne vesti in šport
23.15	Mednarodni prenosi 0.15 Film: Citta amara - Fat City (dram., ZDA 1972, r. John Huston, i. Jeff Brid-ges)
TELEFRIULI____________
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Nan.: L albero delle mele
19.30	Dnevnik
20.00	Zelena dežela
20.30	Ponedeljkova košarka
22.30	Nočne vesti
23.00	Čakanje na polnoči
24.00	Nan.: Chopper One 0.30 Nočne vesti
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Vozlišča; 9.00 Valčki in polke; 9.30 Doživljati rojstvo; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja;
11.30	Glasba; 12.00 Portreti in srečanja;
12.15	Orkestri; 12.40 Revija ZCPZ v Kulturnem domu v Trstu; 12.50 Orkestri; 13.25 Gospodarstvo; 14.10 Otroški kotiček: Tako ali drugače?; 14.30 Naravoslovje malo drugače; 14.50 Evergreeni; 15.30 Južnoameriška foklora; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Aladi-nova svetilka; 17.40 Mladi val: Kinotto.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmica; 9.05 Matineja; 10.00 Gospodarstvo, glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkurček;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije;
17.00	V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste;
7.00	Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Kp;
13.15	V podaljšku; 14.35 Pesem tedna;
15.00	Kviz o avtomobilih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Interna »52«; 18.35 Glasbene želje; 19.00 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,"le.SO,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Knjige;
12.00	Glasba po željah in čestitke; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanje z...; 16.00 Moderato con brio;
16.32	Hot hits; 18.00 Souvenir d'Italy;
18.32	Instrumentalna glasba; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba;
10.00	Dobro jutro; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 19.30 Zmenek s psihologom (pon.); 20.30 Glasba.
Možnosti razvoja Posojilnice v Sovodnjah
Posojilnica zdaj lahko posluje tudi na območju goriške občine
Jutri in v torek v Kulturnem domu
Mandragola - gostuje PDG iz Nove Gorice
Letošnji svetovni dan varčevanja, 31. oktober, bo v delovanju Sovodenj-ske posojilnice ostal zabeležen kot pomemben mejnik v nadaljnjem razvoju te ustanove. Prav v sredo so namreč v Posojilnici prejeli uradno obvestilo emisijskega zavoda (Banca dltalia), da lahko poslujejo tudi s klienti z območja občine Gorice. To sicer še ne pomeni, da bo Posojilnica odprla svojo poslovalnico ali svoja okenca v Gorici. Pomeni pa znatno razširitev delokroga, za kar so si vsi dosedanji upravitelji tega kreditnega zavoda zelo prizadevali.
Do danes je Posojilnica nudila kredite lahko samo na področju sovo-denjske in zagrajske občine, kar pomeni, da je razpolagala le z okrog 3500 potencialnimi klienti vseh starosti. Če upoštevamo še, da na tem območju m velikih industrijskih obratov, oziroma druge zelo razvite gospodarske dejavnosti, je mogoče sklepati, da Posojilnica ni imela velikih možnosti razvoja. Prav zaradi tega so si dosedanji upravitelji prizadevali, da bi pridobili dovoljenje za poslovanje v sosednji občini, to je na območju občine Gorica. Ob tem velja povedati tudi, da je sicer nekaj poslov ze obstajalo, zlasti s klienti z območja Štandreža, vendar je bilo izdajanje posameznih posojil do zdaj vezano na izrecno dovoljenje Banca dltalia.
Zdaj bo poslovanje povsem sproščeno.
Vodilni pri sovodenjski posojilnici so nam potrdili, da je bilo pridobivanje takega dovoljenja za razširitev ob-
močja delovanja — poslovanje posojilnic je namreč urejeno s posebnimi predpisi — zelo težavno in dolgotrajno. Nadzorni organ pri Banca d ltalia v Rimu je taka dovoljenja doslej izdajal zelo redko.
Prizadevanja Sovodenjske posojilnice so razumeli in podprli pri goriški podružnici Banca d ltalia. Brez takega pristopa bi dovoljenja najbrž ne bilo.
Ob tem velja pristaviti tudi, da je k izdaji dovoljenja po vsej verjetnosti pripomoglo tudi drugačno ozračje, sprostitev, ki se že nekaj časa izvaja
na področju bančnega poslovanja v Italiji, prav v okviru priprav na gospodarsko in monetarno integracijo v Evropi. Poleg vsekakor spodbudne vesti o možnostih za razširitev delovanja so-vodenjske posojilnice, velja s področja te gospodarske dejavnosti omeniti še drugo, prav tako spodbudno novico. Kmečka banka bo v kratkem namreč odprla svojo podružnico v Krminu.
Tudi v tem primeru gre za uresničenje nekajletnih prizadevanj in je vsekakor rezultat sprememb in sprostitev na področju bančništva.
Prošnje za nakaznice
Goriški avtomobilski klub ACI sporoča, da novi upravičenci že lahko vložijo prošnje za dodelitev bencinskih bonov kontingenta za prihodnje leto. Prošnje je treba vložiti na posebnih obrazcih, ki so na razpolago v pisarnah goriškega avtomobilskega kluba, in sicer na Tržaški cesti v Gorici (vsak delavnik od ponedeljka do sobote od 8. do 10. ure), v Ul. Matteotti v Krminu (od 8. do 12. ure) in na Trgu Carpaccio v Gradežu (od 8. do 12. ure).
Pravilno izpolnjenim obrazcem je treba priložiti družinski list na nekolkova-nem papirju ter originala ali fotokopiji vozniškega dovoljenja lastnika vozila in vozniškega lista vozila. Podjetja morajo poleg tega predstaviti še knjigo plač in register uslužbencev, oziroma zaposlenih.
V krminskem uradu ACI se lahko zglasijo upravičenci, ki imajo stalno bivališče na območju občin Koprivno, Krmin, Dolenje, Medeja, Moraro, Moš in Šlov-renc. V uradu v Gradežu upravičenci s stalnim bivališčem v tej občini. Novi upravičenci iz drugih občin morajo prošnjo vložiti v uradih avtomobilskega kluba v Gorici.
Vodstvo ACI priporoča tudi dosedanjim in bodočim članom, naj čimprej poskrbijo za poravnavo članarine in se tako izognejo že običajni gneči ob koncu oziroma v začetku prihodnjega leta.
V okviru letošnje gledališke abonmajske sezone, ki se je pričela sredi prejšnjega meseca s Cankarjevimi Hlapci, bo jutri in v torek v Kulturnem domu gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice z Man-dragolo N. Macchiavellija.
Predstava je doslej naletela na zelo lep sprejem s strani občinstva. Pohvalno so se o njej izrekli tudi gledališki kritiki. Zato smo prepričani, da bo navdušila tudi goriško publiko.
"Mandragola" (ime je iz rastlinskega sveta - mandragola (tolsti koren) je strupena rastlina, ki so ji nekdaj pripisovali čudežno moč) sodi med svetovne klasike gledaliških del in je med najbolj znanimi deli italijanskega avtorja Nicoloja Machiavellija. O predstavi in delu smo v našem dnevniku že pred časom obširneje poročali. Zato naj omenimo le, da je režiser predstave Georgij Paro, delo pa je prevedel slovenski pisatelj Ciril Kosmač. Vloge tolmačijo Radoš Bolčina, Ivo Barišič, Stane Leban, Bine Matoh, Mira Lampe, Sergij Ferrari, Breda Urbič in Maja Sever. Scenografija je delo Davida Flatena, za kostume je poskrbela Marija Vidau, za glasbo Mirko Vuksamo-vič, za koreografijo pa Andrej Valdes.
Jutrišnja predstava je namenjena abonentom reda A; v torek pa bodo na vrsti abonenti reda B. Glede na to, da so letošnji abonmaji razprodani, bodo
Vsedržavni shod je priredila goriška sekcija združenja CISV
Novogoriški dijaški dom gostil okrog 180 mladincev iz Italije
Socialistična enotnost pridobiva na konsenzu
Danes se v dijaškem domu Mitje Gorjupa v Novi Gorici zaključi tridev-ni shod okrog 180 italijanskih članov mednarodnega združenja CISV (Chil-dren's Intenational Summer Villages), pridruženega člana ustanove UNESCO. Vsedržavni shod, ki je pomenil priložnost za zbliževanje različnih kultur na etnično mešanem področju, je priredila goriška sekcija CISV. Udeležili so se ga tudi predstavniki Zveze prijateljev mladine iz Nove Gorice. Ti namreč nameravajo že prihodnje leto ustanoviti novogoriško sekcijo CISV. Na včerajšnji osrednji slovesnosti (foto Čubej) je mladince najprej pozdravil predsednik deželne sekcije
CISV Gianni Orzan, ki je poudaril pomembnost spoznavanja drugih kultur in sožitja med narodi. Nato je novogoriški župan Sergij Pelhan med drugim dejal, da so člani združenja prav z izbiro mesta za shod dokazali, da je meja le črta, ki nas lahko povezuje. Goriški župan Antonio Scarano pa je v svojem posegu poudaril, da je prav sosed najboljši učitelj in da postanemo zreli šele tedaj, ko ga globlje spoznamo. Udeleženci shoda in seminarja — po uvodni slovesnosti so namreč mladi razpravljali prav o odnosih med različnimi kulturami in narodi — bodo danes zaključili tridnevno gostovanje.
Pobuda leve struje socialistične stranke na Goriškem usmerjena v graditev enotnosti znotraj stranke, kakor tudi usklajevanje raznih pobud za združevanje vseh levičarskih in laičnih strank pod geslom "socialistična enotnost" je že naletela na nekaj odzivov. Skupina, ki se na Goriškem prepoznava v stališčih strankinega tajnika Craxija je že pred časom napovedala svoj pristop k pobudi. Včeraj pa je bila v nekem goriškem hotelu tiskovna konferenca, kjer so predstavniki tega novega gibanja pojasnili izhodišča in smernice njihovega nastopanja. Bili so prisotni člani pokrajinskega vodstva socialistične stranke, ki pripadajo levi struji, oziroma skupini, ki se prepoznava v stališčih tajnika Craxija.
Srečanje je vodil Sergio Medeot, udeležili pa so se ga še Gianluigi De-vetag, Fabio Zanini, Franco Lupi in Giorgio Duranti.
Medeot je podčrtal, kako je v stranki že dalj časa občutiti stanje nelagodnosti, kar izhaja tudi iz podrejenega položaja (v odnosu do KD), v katerega je stranka zašla zaradi dosedanje politične usmeritve. Iz tega sledi zahteva, ki je bila sicer v pokrajinskem vod-
"Z občutkom razočaranja in grenkobe sem sprejel vest o podlem dejanju s katerim so določene sile skušale izničiti globok moralni pomen dejanja, ki ga je opravil novogoriški župan, pogumnega dejanja, usmerjenega k spravi in razumevanju ter premeščanju posledic povojnega nasilja. To so moji osebni občutki, menim pa,- da podobne
stvu že iznešena, po drugačnih odnosih. Socialistična stranka mora zopet pridobiti središčno vlogo, biti pripravljena na pogovore in konfrontacijo z vsemi silami, posebej pa z levo usmerjenimi in laičnimi silami. 'Dosedanja politika ne daje sadov in o tem pričajo skromni volilni rezultati. Nikakor nočemo več opravljati obrobno vlogo, da nas pokličejo, ko nas potrebujejo".
Vendar ne gre samo za zahtevo po spreminjanju dosedanjih odnosov na pokrajinski ravni. Gianluigi Devetag je pojasnil, da si novo gibanje prizadeva tudi za določene spremembe polti-ke na deželni ravni. Osnovni zahtevi sta večja avtonomija dežele in jasna določitev njene vloge v kontekstu mednarodnega sodelovanja. Prav tako je treba točno opredeliti vlogo Goriške pokrajine.
S pobudo gibanja za socialistično enotnost so se dejansko že pričele priprave za pokrajinski kongres, ki bo spomladi. V trenutni razporeditvi vpliva, oziroma mest v pokrajinskem vodstvu, gibanje lahko računa na okrog 40 odstotkov, vendar naj bi se stopnja konsenza v prihodnjih mesecih znatno povečala. Prav na račun prevetritve dosedanje usmeritve.
misli prevevajo tudi druge predstavnike stranke SSk. Dogodek dokazuje, da bo treba še veliko delati v smeri sožitja in razumevanja, ne more pa zasenčiti pomena dejanja sprave, ki ga je opravil Sergij Pelhan." Tako izjavo nam je včeraj ob vesti o odstranitvi šopka pred lapidarij em, posredoval dr. Mirko Špacapan.
Izjava dr. Mirka Špacapana
FORN01/1
KAVARNA SLAŠČIČARNA
šftefomaio
Claudio Cozzutti - Elena Devetak
OB NEDELJAH ODPRTO
GORICA-Tel. 521522 Ul. Garzarolli 195
JAVNA DRAŽBA PRI
GORIŠKI HRANILNICI
(Cassa di Risparmio)
V zastavljalnici Goriške hranilnice - Cassa di Risparmio'di Gorizia v Ul. Carducci bo v torek, 6. novembra 1990, javna dražba s pričetkom ob 10. uri.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
GLEDALIŠKA SEZONA 1990/91
Niccolo Machiavelli
MANDRAGOLA
Gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice
V Kulturnem domu v Gorici (Ul. I. Brass 20)
jutri, 5. novembra, ob 20.30	ABONMA - RED A
v torek, 6. novembra, ob 20.30	ABONMA - RED B
Vozni red avtobusa za jutrišnjo predstavo: 19.45 Poljane, 19.50 Doberdob, 19.55 Jami je (gostilna Pahor), 20.00 Dol (gostilna Devetak), 20.05 Gabrje, 20.10 Sovodnje (pri Kulturnem domu), 20.12 Sovodnje (pri Ušarju), 20.15 Štandrež.
Preiskava c v bankomatu
Preiskava za izsleditev tatov, ki so, po vsej verjetnosti v noči od srede na četrtek, izpraznili blagajno bankomata v tržiški ladjedelnici, zaenkrat ni obrodila sadov. Tatovi so se, potem ko so s silo odprli vrata poslopja, kjer je postavljen avtomat Banco di Roma, spravili nad železno blagajno in jo odprli, oziroma razrezali.
Odnesli so okrog štirideset milijonov lir.
Preiskavo vodijo karabinjerji. Primer je, kot kaže, precej zapleten, saj menda še niso ugotovili, če so tatovi prišli do stavbe z morske strani ali pa po suhem. Zagonetko predstavlja tudi okoliščina, kako in kdaj so na kraj prinesli vlomilsko orodje. Preiskovalci seveda raziskujejo v več smereh. Ena od teh ima za cilj tudi ugotavljanje, če so tatovi pri podvigu imeli kakšnega notranjega sodelavca.
včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 28. oktobra do 3. novembra.
RODILI SO SE: Marco Guarato, Jerica Klanjšček, Valentina Visintin, Riccardo
drzni kraji v ladjedelnici
Perizzolo, Federica Frezzato, Lisa Medeot.
UMRLI SO: 89-letna upokojenka Pavlina Ljudmila Hrast, 58-letni upokojenec Venceslav Skolaris, 63-letni upokojenec Felice Magris, 88-letna upokojenka Mar-gherita Zian vdova Budigna, 94-letna upokojenka Amabile Bon vdova Vecchi-et, 52-letna Anna di Lecce, 60-letni upokojenec Fernando Cortese, 56-letni Giorgio Soranzio, 84-letna upokojenka Akna Lutman, 76-letni upokojenec Alberto Peres, 57-letni upokojenec Luigi Pocar, 78-letni upokojenec Silvan Terpin, 80-letni upokojenec Adalbert« Magnarin, 84-let-na upokojenka Maria Melzi, 90-letna upokojenka Carmela Coos vdova Ščurk, 78-letni upokojenec Eugenio Sabo, 67-letni upokojenec Aldo Orzan, 85-letna upokojenka Luigia Leghissa, 84-letni upokojenec Amedeo Gratton, 84-letni upokojenec Paolo Jessi, 87-letna upokojenka Giovanna Policardo, 81-letni upokojenec Severino Sanvidotto.
■ Na županstvu v Zagraju bo jutri ob 12. uri sestanek županov iz občin, ki so bile tako ali drugače prizadete ob zadnjih poplavah. Razpravljali bodo o nastali škodi in o odpravljanju posledic ujme.
morebitne proste vstopnice za posamezne predstave prodajali v predverju Kulturnega doma le na podlagi dejansko v dvorani prostih mest.
Prireditelji so poskrbeli tndi za avtobusni prevoz, vendar le za ponedeljkovo predstavo.
Silvan Terpin
Pretežni del slovenskega tiska v povojnem obdobju v Gorici — pri tem mislimo na najrazličnejše izdelke grafične obrti — je šel skozi Silvanove roke. Knjige, brošure, plakati, vabila. Veliko plakatov je v petdesetih in šestdesetih letih, ko informatika še ni vdrla v tiskarne in ko je bilo tiskarstvo poleg obrti tudi umetnost, osebno izoblikoval. Kar precej teh, danes že muzejskih primerkov, iz zbirke obveznih izvodov, mi je pred leti, ko se je zamenjalo lastništvo v znani goriški tiskarni, nekdanji Lukežičevi tiskarni, podaril, v upanju, da se bodo ohranili. S posebnim veseljem in tudi umetniško žilico je osebno izrezoval linoreze, ki so v tistih časih predstavljali osnovo plakata in ta medij delali vabljivej-ši.
V	Lukežičevi tiskarni, v kletnih prostorih stavbe v križišču Ulice Favetti in Ul. della Croce, v kompleksu šolskih stavb, je bil Silvan Terpin zaposlen povojni čas. Leta 1966 je skupaj z nekaterimi delavci prevzel tiskarno od prejšnjega lastnika. Nastala je zadruga Grafica Goriziana, podjetje, ki uspešno posluje še danes in ki se je pred kratkim preselilo v nove prostore v industrijski coni.
V	tiskarni je Silvan delal do upokojitve pred dvanajstimi leti, ko je črke in tiskarske stroje zamenjal za delo na vrtu v Podgori, včasih pa prijel v roke čopič in svinčnik, saj ni mogel stati križem rok.
Odšel je tiho, saj tudi v življenju in delu, čeprav je bil marljiv, ni nikoli rinil v ospredje. Sredi prejšnjega tedna so ga pokopali v Podgori, kjer se je rodil leta 1912.
čestitke
Danes praznuje 86. rojstni dan Polda iz Rupe. Ob visokem jubileju ji čestitajo Milojka, vnuka, sestrična Darinka ter Majda in Matjaž.
razna obvestila
Družba se dobi v torek, 6. t. m., ob 19.30 na običajnem mestu.
kino
Gorica
KULTURNI DOM 11.00 Nedeljska glasbena matineja društva Lipizer. Nastopa pianistka Francesca Giangrandi.
CORSO 15,15-22.00 »Le comiche«. Igrata P. Villaggio in R. Pozzetto.
VERDI 15.30-22.00 »Week end con il morto«.
VITTORIA 15.30-22.00 »Fantasia«. Walt Disney. Risanka.
Tržič
EXCELSIOR 14.30-22.00 »Dick Tracy«.
COMUNALE 20.30 Gledališka predstava »Laž ima kratke noge«.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 16.00, 18.00 in 20.00 »Kitajska zveza«.
SVOBODA Šempeter 18.00* »Ptica na žici«. Ob 20.00 »Ptica na žici«.
DESKLE 17.00 »Sanje«. Ob 19.30 »Odporen na strele«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna št. 2 — Ul. Garzarolli 154 — tel. 522032.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolo — Ul. I. Maggio 94 — tel-790338. '
__________pogrebi___________„
Jutri v Gorici ob 10.30 Severino Sanvi dotto iz splošne bolnišnice v Červinja0'
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Silvana
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki s° 2 nami sočustvovali.
Družina Terpin
Podgora, 4. novembra 1990
Mednarodni Rallystar danes na 10. Motor Expo’ Racingu
Samo še danes si lahko na sejmišču ob Soči ogledamo številne novosti iz sveta motorjev, ki jih zastopniki avtomobilov in motorjev naše dežele razstavljajo na 10. Motor Expo' Racingu.
Na goriškem sejmu so predstavljene vse novosti avtomobilske proizvodnje. Na istem mestu lahko torej vidimo volkswagen Polo, rover 111, renault Clio, nove modele ford Escort in Orion, oplov kupe Calibra, japonske limuzine nissan Primera, luksuzne švedske avtomobile volvo 940 in 960, sanjski ferrari 348ts in še številne druge modele skoraj vseh svetovnih proizvajalcev.
Motor Expo' Racing pa ni le razstava avtomobilov serijske proiz-
vodnje. Na njem se lahko ustavimo kar ob petih dirkalnih avtomobilih Formule ena, ogledamo dva prototipa skupine C in nekaj relijskih avtomobilov, vidimo avtomobil zgrajen ves z odpuščnimi cevmi, obstanemo pri orjaških titovih limuzinah in občudujemo stare dirkalne avtomobile ferrari Daytona, lotus Elan, porscheje, alfa romeo in druge.
Jubilejni Motor Expo' Racing ponuja danes najzanimivejši del svojega pestrega programa. Ob 14. uri se bo na dirkalni progi za razstavnimi halami začel Mednarodni Rallystar za pokal Casino' Nova Gorica. Gre za tekmovanje zasledovalnega značaja, na katerem bo nastopilo še-

; AMtRAOI CCMMEhOO NDUSIUIA
--M	A?'IG!ANATO
mimu .-.'v-ico.nt^a
fiEREgORiziA
\SSin K \XIO\l
ra
G O R I Z I A
ORGANIZZAZIONE
ES
^iotoHEXPQKacinq S
MOTORISTIČNA PRIREDITEV TREH BENEČIJ
GORICA - sejmišče
27. oktober - 4. november
URNIK: delavniki: 17.00 - 21.00 ■ prazniki: 10.00 - 21.00
Praznil najrazličnegh^E
PROGRAM
DANES, 4. NOVEMBRA: ob 11.00 Rally indoor evropskih policij za trofejo Giovanni Franchini, ob 14.00 MEDNARODNI RALLVSTAR za trofejo Casino Nova Gorica
S
s
/?a//y
Superbikers
4
i

stnajst relijskih pilotov severno—vzhodne Italije in Slovenije. Danes zjutraj ob 11. uri se bodo na isti progi pomerili v podobnem tekmovanju tudi piloti evropskih policij.
Na takem sejmu ni morala manjkati dobra glasba. V razstavnem prostoru Casinoja nas bodo zabavali jazz zvoki Adria banda, sejem pa se bo zaključil z nastopom goriskega kantavtorja Gina Pipie, ki bo s skupino I trovieri ob 20.30 predstavil svojo zadnjo kaseto, Aqua de ieri.
waJ.
Tipo
Sprosti
Moč,
Sprosti
Izbiro.
Tipo 1400 In Tipo 1600 16.079.000 Lir Ključi V Roke
Od danes avtomobil Tipo vozi po italijanskih cestah z močnejšima in hitrejšima motorjema.
Sedanji motor 1400 ima 78 KM namesto 72 KM in motor 1600 ima 86 KM namesto 83 KM. Oba avtomobila Tipo imata isto ceno.
Izbira je samo vaša. Nobene razlike pa ni v opremi: vsa oprema je serijska.
Kadar boste šli k vašemu zastopniku Fiat ne vprašajte samo koliko stane avtomobil Tipo.
Naj vam tudi obrazložijo, koliko velja.
Cieck panel
Centralizirana ključavnica Peta prestava Sprednje električne šipe Halogenski žarometi Gibljivi sedeži
Vzglavnik na prednjih sedežih Termična zadnja šipa Varnostni pasovi na zadnjih sedežih Brisalec na zadnji šipi
anan
vrednost, nova Velika
PRIDOBITEV FIAT
0 cljjiiZZviiB
GORICA
Sedež: Korzo Italija 169 - Tel. (0481)520830 Servis: Ul. III. Armata 145 - Tel. (0481) 20466
TRŽIČ
Ul. IV. novembra 31/33 - Tel. (0481) 481725
S.V.A.G. DIZ0RZ
GORICA - UL. TRIESTE 138 - TEL. (0481) 521830-890-801 TRŽIČ - UL. S. POLO 19 - TEL. (0481) 776250
PRIČAKUJEMO TE NA . . . JVIOTOHEKPOKACINg
5
5
o
PRESTI,i<m
Do trideset milijonov lir, ki jih boš lahko vračal z ugodnimi mesečnimi obroki v časovnem roku do štirih let
i V prvem letu boš brezplačno razpolagal z vrsto posebnih zavarovanj, ki smo si jih zamislili v sodelovanju s S Al
(0481) 387333
NEPOSREDNA ZVEZA PRESTIAUTO Posebna telefonska številka, na kateri boš dobil katerokoli pojasnilo
3
Banca
Agricola
Kmečka
banka
Gorica
V	Idriji so pred nedavnim slavili 500-letnico rudnika Živega srebra - Mesto je nekoč bilo središče kulturnega
znanstvenega in političnega dogajanja na Slovenskem
V	okolici je veliko kulturnih, zgodovinskih in naravnih znamenitosti - Skrb in negotovost zaradi prihodnosti
Več stoletij je bil idrijski živosrebr-ni rudnik največje gospodarsko podjetje na jugoslovanskih tleh, vendar pa je ogromno podzemeljsko bogastvo vseskozi odtekalo drugam. Dolga stoletja je odtekalo na Dunaj, pa tudi v Trst in na Reko, 25 let je odtekalo tudi v Rim. Po drugi svetovni vojni je bil idrijski rudnik še vedno veliko let pomemben vir sredstev tudi za jugoslovansko državo.
Idrija je najstarejši aktiven rudnik v Jugoslaviji, saj tu že od leta 1490 pridobivajo živo srebro (Hg). Po količini pridobljenega Hg je idrijski rudnik na drugem mestu na svetu.
V	500-letni zgodovini so rudarji globoko pod zemljo pridobili 107.000 ton živega srebra, kar predstavlja 13 odstotkov vse svetovne proizvodnje. Idrijsko rudišče še ni izčrpano. Visoki stroški obratovanja, nizka vsebinost kovine v rudi in težki pogoji eksploatacije, ob sedanjih tržnih pogojih onemogočajo rentabilno proizvodnjo.
Tako iz podjetniškega kot iz narodnogospodarskega stališča proizvodnja v idrijskem rudniku ni več zanimiva, zato je bila sprejeta odločitev (Skupščina republike Slovenije - septembra 1987), da se rudnik postopno zapre. Rudnik je skupaj z mestom Idrija gotovo tehnični spomenik naj višje kategorije. V rudniku in mestnem muzeju v Idriji si prizadevajo, da bi zgornja obzorja rudnika obnovili, preuredili v muzej in odprli za obiskovalce. Ob predlagani poti bi prikazali vse dejavnosti rudarjenja v Idriji z nekdanjo in sedanjo tehnično opremljenostjo. Poleg jamskih objektov pa bi v ogled rudnika vključili tudi nekatere objekte na površini in stare rudniške stroje.
»Veliko in zasluženo slavo uživa idrijski rudnik ter je prava zakladnica ali rodbvita mati živega srebra.« Tako je leta 1689 v »Slavi vojvodine Kranjske« zapisal Janez Vajkard Valvazor, prvi kronist slovenskega ozemlja.
Pisnega dokumenta o odkritju živega srebra (Hg) v idrijski kotlini zaenkrat še ne poznamo. Največji poznavalci najstarejšega obdobja idrijske zgodovine iz številnih posrednih podatkov prepričljivo postavljajo znamenito najdbo v leto 1490.
Po ustnem izročilu, ki je bilo zapisano skoraj 200 let kasneje, je bila najdba živega srebra povsem naključna.
V	tistih davnih dneh je živel na sotočju rek Idrijce in Nikove škafar, ki je svoje izdelke namakal pri bližnjem studenčku. Nekega jutra je opazil v škafu kapljice, njemu neznane, bleščeče »žive« tekočine. Odnesel jo je v Škofjo Loko, kjer mu je zlatar razkril, da je sijajna težka snov - živo srebro! Razumljivo je, da imenitna najdba ni ostala dolgo prikrita. Prav kmalu so se na brežinah Nikove pod Kobalovo planino pojavili rudokopi.
Pripoved o škafarju in najdbi Hg ima trdno geološko podlago, zato smatrajo, da gre za resnično zgodovinski dogodek. V idrijskem rudišču se nahaja živo srebro v obliki živordečega minerala - sinobarita (HgS) in tako imenovagena samorodnega živega srebra (Hg), ki se pojavlja v kameninah v obliki drobnih kapljic čistega Hg.
V	okolici cerkve sv. Trojice v Idriji, ki so jo kasneje postavili na mestu, kjer je izviral znameniti »srebrni studenec«, še danes najdemo v skrilavcih
kapljice živega srebra, kar nam vsekakor govori V prid resničnosti ustnega izročila.
Idrija je bila v času Avstroogrske monarhije drugo največje mesto na Kranjskem (za Ljubljano). S svojimi 6035 prebivalci (po ljudskem štetju iz leta 1910) je bila Idrija večja od Kranja (tedaj 5453 prebivalcev).
Seveda je bil rudnik živega srebra tisti, ki je dal Idriji tako veljavo. Rudnik je odprl Idriji okno v svet in zato ni čudno, da je tod delovalo ali od tukaj izvira toliko znamenitih mož.
Zaradi rudnika, njegovega izjemnega gospodarkega pomena, so v Idrijo prihajali strokovnjaki naravoslovnih, medicinskin in drugih ved ter pustili v zakladnici naše kulture trajne sledi.
Najvidnejša med njimi sta naravoslovca Giovanni Antonio Scopoli (1723-1788) in Baltazar Hacguet (1740-1815). Scopoli je večino svojih zdravniških in prirodoslovnih razprav napisal v letih 1754-1769, ko je kot prvi rudniški zdravnik živel v Idriji. Evropsko slavo mu je prinesla knjiga »Flora carnoli-ca« (1761), prvo znanstveno delo o naravi Slovenije.
Rudniški kirurg in široko razgledani prosvetljeni znanstvenik nemirnega duha Baltazar Hacguet (v Idriji od 1766 do 1773) je v svojem delu »Oryc-tographia Carnolica« zastavil proučevanje prirodoslovnih, tehničnih in do-moznanstvenih posebnosti Slovenije. S proučevanjem posledic dolgotrajnega dela v težkih jamskih razmerah v Idriji sta Scopoli in Hacguet utemeljila medicino dela na Slovenskem.
Z znamenitim raziskovalcem Krasa, rudniškim ravnateljem Steinbergom in njegovim bistrim učencem, domačinom Jožefom Mrakom se v 18. stoletju v Idriji začenja sistematično rudarsko jamarstvo. Jožef Mrak je v tem času zgradil znamenite »Klavže« - vodne pregrade - slovenske piramide imenovane, s pomočjo katerih je rudnik plavil ogromne količine lesa po Belci in Idrijci. Z Markom Vincencem - Lipol-dom, tudi rudniškim ravnateljem, pa se je v Idriji v 19. stoletju rodila slovenska znanstvena geologija.
V idrijskem proletariatu je imel glavno oporo Etbin Kristan. Idrija je imela prvo zidano gledališko stavbo na Slovenskem (1769), prvega socialističnega župana na Slovenskem in, kar je najpomembnejše, je leta 1901 dobila Idrija prvo slovensko realko - pred Ljubljano.
Med pomembnimi idrijskimi rojaki velja omeniti naslednje: Aleš Bebler (1907-1981), politik in diplomat; Jožef Blasnik (1800-1872), tiskar v Ljubljani; Stanko Bloudek (1890-1959), konstruktor, graditelj letal in športnih objektov - Planica; Henrik Freyer (1802-1866), lekarnar in botanik; Ludvik Grilc (1851-1906), akademski slikar; Vasja Pirc (1908-1980), šahovski velemojster,-Zorko Prelovec (1887-1939), skladatelj in glašbenik; Nikolaj Pirnat (1903-1948), akademski kipar in grafik; Ivan Seljak-Čopič (1929-1990), akademski slikar in ilustrator.
Idrijčani so ponosni tudi na oba zaslužna ljubljanska škofa Antona Kavi-ča (1773-1814) in A. Alojzija Wolfa (1782-1959) ter na dolgoletnega idrijskega dekana in zgodovinarja Mihaela Arka (1857-1938).
Čipka se je razvila iz tradicionalne dejavnosti ročno klekljanih idrijskih čipk. Izdelovanje le-teh sega v 16. stoletje, ko se je uveljavilo kot dopolnilna dejavnost (na domu) za žene in hčere rudarjev. Ročno klekljanje čipk se je izredno razmahnilo v Idriji in kasneje tudi v bližnji in daljni okolici rudarskega mesta. Pomemben razvoj je pomenila ustanovitev čipkarske šole leta 1876 v idriji, ki deluje še danes.
Povpraševanje po čipki doma in na tujem raste. Okoli 50 odstotkov vseh čipk izvozijo v Italijo. V podjetju Čipka Idrija se dobro zavedajo svojega poslanstva, to je, da ročno klekljano idrijsko čipko ohranjajo skupaj s čipkarsko šolo kot posebnost kraja, ljudi in običajev. V ta namen so letos organizirali že 5. čipkarski festival v Idriji, ki je obenem tudi vsakoletno srečanje slovenskih kljekljaric.
Med ostalimi znamenitostmi Idrije in njene okolice pa velja omeniti: grad Gewerkeneg (1527) v Idriji, kjer ima mestni muzej Idrija številne zbirke in spominske sobe. Nekdanji rudniški magazin, kjer danes delujeta mestna knjižnica in galerija Idrija. V bližini Idrije je znano Divje jezero - muzej v naravi, vodni kanal "Rake" z vodno črpalko "Kamšt" ter vodne zapore "Klavže" na Idrijci in Belci.
Okolica Idrije je ohranila'dva edinstvena spomenika NOB: partizansko tiskarno "Slovenija" na Vojskem (13 km) in partizansko bolnišnico "Franja" pri Cerknem (24 km).
V Idriji je znana pihalna godba idrijskih rudarjev, ki je letos praznovala
««&»,	, f Nad naslovom
Idrija po
xjj Valvasorju; ob *	strani obnovljei
‘St partizanska - bolnica Franja; j pod naslovom pogled na središče Idrije
325-letnico delovanja. Že leta 1902 je bilo v Idriji ustanovljeno Kolesarsko društvo "Sloga 1902".
Skoraj pol stoletja deluje v Idriji-tudi filatelistično društvo, ki je ob letošnjih jubilejih izdalo dve znamki z rudarsko tematiko in več ovojnic s priložnostnimi žigi.
Letos so 100-letnico delovanja obeležili člani gasilskega društva Idrija. Tu uspešno delujejo še lovci, ribiči, športniki, šahisti...
Za Idrijo so značilne tudi nekatere kulinarične dobrote - jedi in pijače, kot so: idrijski šlikrofi, bakalca, smu-kavc, želševka, geruš.
Bogata in pestra petstbletna dediščina je obvezala današnje generacije Idrijčanov, da so v pripravah na praznovanje jubileja v zadnjih letih ob pomoči krajevnih dejavnikov in podjetij uredili ter polepšali staro mestno jedro, grad Gewerkeneg in pripravili pester program obeleževanja 500-let-nice rudnika živega srebra in mesta Idrije. Poglejmo samo nekatere najbolj odmevne aktivnosti ob 500-letnici Idrije:
—	izid knjige dr. Jožeta Feiferja »Zgodovina idrijskega zdravstva«,
—	izid fotomonografije dr. Rafaela Podobnika »Osojna Primorska«,
—	premiera TV filma o zgodovini rudnika in Idrije »Sijaj v temi«,
—	srečanje slovenskih geologov in otvoritev spominske plošče Marku Vincencu Lipoldu,
—	7. jugoslovanski simpozij o jamskem izkopavanju »Rudarstvo včeraj, danes, jutri«,
—	otvoritev obnovljene Partizanske bolnišnice »Franja«,
—	izdaja poštnih znamk, posvečenih 500-letnici RŽS in Idrije,
—	proslava 325-obletnice rudarske godbe na pihala iz Idrije,
—	tradicionalni kolesarski maraton »Franja«,
—	V. čipkarski festival,
—	razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana »500 let Idrije v arhivskih dokumentih«,
—	centralna proslava ob 500-letnici Idrije. Slovenska filharmonija je izvedla kantato domačega skladatelja Alda Kumra »Na struni Merkurja«,
—	proslava 100-letnice rojstva pisatelja Franceta Bevka in otvoritev prenovljene domačije v Zakojci,
—	predstavitev romana domačega pisatelja dr. Jožeta Felca o Idriji v prvi polovici 20. stoletja »Duša imena«,
—	otvoritev učne poti v osrčje idrijskih gozdov,
—	slikarska razstava akademskega slikarja Rudija Skočirja,
—	odkritje zgrafita slikarja Ivana Se-Ijaka-Copiča in posvetila idrijskim rudajem v preddverju občinske stavbe v Idriji.
Kolikor je bilo za vse boleče leto 1976, ko se je pričelo delno zapiranje rudnika in tudi korenito prestrukturiranje idrijskega gospodarstva, je toliko bolj spodbuden današnji trenutek. Tovarna Eta Cerkno, Romantika Spodnja Idrija in Kolektor Idrija so stebri idrijskega gospodarstva in s svojimi izdelki v svetu priznana podjetja. Idrijska občina pa je po lanskih podatkih jugoslovanske strokovne revije »Ekonomska politika« na 7. mestu med 65 občinami v Sloveniji (glede na dohodek, izvoz, akumulacijo, investicije in druge gospodarske rezultate).
Vendar pa sedanje zaostrene gospodarske in tudi politične razmere v Jugoslaviji in svetu niso najbolj naklonjene vsem trem "vlečnim konjem" idrijskega gospodarstva. Prehod na tržno gospodarstvo je za vse dokaj zahteven. In vse to vzbuja med Idrijčani skrb in negotovost. Idrijski rudnik nima zagotovljenih vseh virov sredstev za postopno zapiranje rudnika, ki naj bi se po predvidevanjih zaključilo do leta 2002. Idrijsko gospodarstvo tudi ne izpolnjuje vseh sprejetih obveznosti, da se kvalitetno sanirajo rudniške naprave pod mestom. Rovi in jaški idrijskega rudnika so več 100 kilometrov prepleteni do skoraj 340 metrov globoko pod mestom. Strokovnjaki opozarjajo, da se mačehovski odnos do "jame" pod mestom z več kot 7000 prebivalci lahko maščuje, saj se brez odvodnjavanja in zračenja jamskih rovov in jaškov ter vzdrževanja le-teh, lahko izzove veliko naravno katastrofo.
Prizadevni rudarji in prebivalci si kaj takega zagotovo niso zaslužili-Zvesto so vseskozi služili vsem gospodarjem in jim globoko pod zemljo pridelali in podarili za "malo morje žlahtne živosrebrne kovine. Tudi za ceno svojega zdravja.
SILVO KOVAČ
Novembrski umik mejnih prehodov na Tržaškem,
NA TRŽAŠKEM Prehodi prve kategorije:
FERNETIČI	BAZOVICA	PESEK
ŠKOFIJE	LAZARET
Prehodi druge kategorije:
ŠEMPOLAJ
REPEN
SOCERB
OREH
MAČKOLJE
KOROŠCI
ČAMPORE
-	od 7.30 do 19.30
-	od 7. do 19. ure
-	od 8. do 17. ure
-	od 7. do 20. ure
-	od 8. do 19. ure
-	od 8. do 19. ure
-	od 8. do 19. ure
Prehodi za dvolastnike (s prošnjo 48 ur prej):
BOTAČ	GROČANA A in B DRAGA
CEREJ	GROPADA	MAVHINJE
NA GORIŠKEM
Prehodi prve kategorije:'
VRTOJBA	RDEČA HIŠA
Prehodi druge kategorije:
MIRNIK-GOLOBRDO
JENKOVO-NEBLO
PLEŠIVO
ČAST. VERSA-VIPOLŽE - od 6. do 18. ure
-	od 8. do 19. ure
-	od 7. do 19. ure
-	od 8. do 19. ure
ob nedeljah od 8. ure
ŠTEVERJAN-HUM
SOLKAN
UL. SV. GABRIJELA-NOVA GORICA
RAFUT-PRISTAVA
ŠEMPETER
MIREN
DEVETAKI-LOKVICA
JAMLJE-KLARIČI
-	od 7. do 18. ure ob nedeljah od 8. ure - od 7. ure do 19.30
-	od 8. do 19. ure ob nedeljah in praznikih od 9. ure
-	od 8. do 17. ure ob nedeljah in praznikih zaprt
-	od 7. od 19. ure
-	od 7. do 19. ure
-	od 9. do 18. ure ob sobotah od 7. ure
-	od 8. do 19. ure
Prehodi za dvolastnike:
CEGLO-MEDANA V KLANCU-VALERIŠČE PODSABOTIN SOLKAN 2-POLJE
-	od 8. do 17. ure
-	od 8. do 18. ure
-	od 8. do 17. ure
-	od 10. do 17. ure
Zgornji prehodi za dvolastnike so ob nedeljah in praznikih zaprti, prehod V klancu pa je do konca januarja zaprt tudi ob ponedeljkih, torkih in sredah.
ŠKRLJEVO in ŠTMAVER	- z obvestilom 48 ur prej
PALKIŠČE MIKOLI-OPATJE SELO	- z obvestilom 48 ur prej
Goriškem in Videmskem
NA VIDEMSKEM Prehodi prve kategorije:
STUPICA (pri Špetru)
PREDEL (pri Rabeljskem jezeru)
FUŽINE (pri Trbižu)
UČJA (za Rezijo)	- od 9. do 20. ure
Prehodi druge kategorije v Benečiji:
POLAVA	-	od	8.	do 18. ure
PONTEVIJTORIO (pri Prosnidu)	-	od	9.	do 17. ure
ROBEDIŠČE (pri Čeneboli)	-	od	8.	do 17. ur®
ob ponedeljkih in torkih zapr STARI MLIN	- od 9. do 17. ur®
Prehodi za dvolastnike (s predhodno prošnjo):
SOLARIA	FATAGNE A in B	KOSCINA
STOPA A in B	PODREG	OSTRUNJA
PONTEMISECCO	MELINA	ROVAN
• Urniki nekaterih prehodov na Tržaškem se bodo spremenili h aPr^ la, na Goriškem bo več sprememb 1. marca (z izjemo prehoda klancu, ki se mu bo urnik skrajšal januarja), na Videmskem se j30se nekateri urniki spremenili aprila, z izjemo Robedišča in Učje, kjer urnika lahko spremenita že prej, če zapade sneg.
V četrtek v stolnici sv. Justa nadaljevanje sezone GM
Orgelski koncert Huberta Berganta
Po nekajletni odsotnosti bo prihodnji četrtek zopet nastopil za koncertni abonma GM znani slovenski orgelski umetnik Hubert Bergant. Njegov koncert bo v stolnici sv. Justa, katerega orgle mu bodo omogočile, da bo v polni meri predstavil odlike svoje izvrstne orgelske igre.
Hubert Bergant je študiral orgle in klavir na Akademiji za glasbo v Ljubljani, obenem pa zgodovino umetnosti na Filozofski fakulteti tamkajšnje univerze. Po podiplomskem študiju v Ljubljani se je izpopolnjeval na Dunaju, kjer je diplomiral na tamkajšnji Akademiji za glasbo in upodabljajočo umetnost. Sedaj je profesor za orgelsko igro na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Intenzivna je tudi njegova koncertna dejavnost, tako doma, kjer se je s svojo kvaliteto povzpel v vrh najboljših slovenskih glasbenih umetnikov, uveljavil pa se je kot koncertant tudi v pomembnih kulturnih središčih v tujini. Sodeluje tudi na raznih festivalih, tako v Dubrovniku kot solist in z orkestrom Slovenske Filharmonije. Kjerkoli je Bergant nastopil, so mu glasbeni strokovnjaki priznali vrhunske izvajalske kvalitete. Kritik veronskega dnevnika Arena piše o njem med drugim naslednje: »Bergant je popoln interpret, ki se odlikuje po zanesljivi in briljantni tehniki kot tudi po zmernem in rafiniranem okusu v dinamičnih in koloristič-nih izbirah. Njegov koncert lahko smatramo za pravi biser te sezone...«
Slednje lahko velja tudi za njegova koncertna gostovanja v Trstu in drugih krajih zamejstva, kjer se je priljubil vsem, ki jim je pri srcu orgelska glasba.
Skladbe, ki jih bomo v Bergantovi izvedbi poslušali prihodnji četrtek, sestavljajo izključno nekatera izmed najpomembnejših orgelskih del Cesarja Francka, katerega stoletnico smrti se spominjamo letos.
Med skladatelji, ki so ob koncu minulega stoletja pripomogli k ponovnemu razcvetu instrumentalne glasbe v Franciji, predstavlja najpomembnejšo osebnost Cčsar Franck (1822-1889) po rodu iz Belgije. Po prvih glasbenih študijah v rodnem Liege-u, ga je oče, ki je želel izkoristiti njegove pianistične uspehe, poslal v Pariz. Tam je nadaljeval študij pri znanem kontra-punktiku Reichu privatno. Le s težavo so ga kot tujca sprejeli na konservatorij, kjer je tedaj neomejeno vladal Cherubini. Mladi Franck je hitro napredoval in kmalu prejel vrsto nagrad za klavir, za kompozicijo fuge in iz orgelske igre. Po nameri svojega očeta je imel postati klavirski vrituoz.
Načrt pa ni uspel in Franck je od svojega 22. leta do smrti živel v francoski prestolnici kot tih in skromen organist ter od 1. 1872 dalje kot profeosr za orgle na pariškem konservatoriju. Kompozicijski razred mu ni bil nikoli zaupan, zato pa je prav njegov orgelski pouk postal tedaj pravi študijski center kompozicije.
Franckova osebnost je najboljši ključ za razumevanje njegove glasbe, ki jo označujeta mirna zbranost in globok, mističen izraz. Pomembna novost so v nji harmonska, melodična in arhitektonska izrazna sredstva. Sem sodi za skladatelja značilna ciklična gradnja - glavne melodične teme gradi skladatelj iz ene same osnovne glasbene misli in jih kasneje ponovi.
Njegov skladateljski genij je prišel do izraza šele v poznih letih. Po letih monotonega, do najmanjših podrobnosti urejenega delovnega življenja, ki je bilo brez večjih vzponov ter iz naravnost asketske neambicioznosti in pohlevnosti, je Franck v zadnjih letih svojega življenja presenetil glas-
beni svet s svojimi zrelimi deli, polnimi liričnega, strastnega in 'dramatičnega izraza.
Sele v svojem petdesetem letu je Franck napisal obsežnejše delo, simfonični poem (oratorij) Rčdemption. Iz področja vokala-instrumentala naj omenimo Svečano mašo ter biblični oratorij Les Beatitudes. Pomembna je njegova klavirska literatura z dvema klavirskima koncertoma: Les Djinns in Simfonične varijacije za klavir in orkester, čudoviti skladbi Preludij, koral in fuga ter Preludij, arija in finale. Za violino in klavir je napisal popularno, slavno sonato v A-duru, ki spada v železni repertoar violinistov. Med ostalimi deli naj omenimo monumentalno simfonijo v d-molu, odlični klavirski kvintet, simfonični poem Psyche, da se s tem spomnimo le nekaterih Franckovih del.
Precej številna je njegova orgelska glasba, kar je razumljivo, saj so bile orgle Frančkov najpriljubljenejši instrument. Sem šteje najprej obsežni ciklus »Six pieces pour grand orgue«. Iz te Franckove zbirke, nastale 1. 1860-
62, bomo na koncertu Huberta Berganta poslušali štiri dele.
Najprej Grande piece symphonigue op. 17, najpomembnejšo delo omenjenega ■ ciklusa, ki so ga svoječasno imenovali tudi kot »prvo resnično francosko simfonijo za orgle«.
Tej obsežni skladbi sledi drugi del zbirke Preludij, fuga in variacije op. 18, ki je postal še posebej popularen v predelavi za klavir.
Drugi del Bergantovega koncerta vsebuje najprej dve nadaljnji skladbi iz zbirke »Six pieces...«. Najprej Pastorale op. 19 in nato Priere op. 20 s čudovito spevno temo. Pričre, ki predstavlja eno od najtehtnejših strani Franckove ustvarjalnosti, se oddaljuje od takratne orgelske literature, zagledane pretežno v učinkovito koncertno zvočnost »kraljevskega« instrumenta.
Bergant bo zaključil svoj nastop s Koralam št. 3 v a-molu iz zbirke Trois corals, ki predstavlja nekak skladateljev glasbeni testament, njegov glasbeni čredo, njegovo najpopolnejšo ustvarjalno misel.
GOJMIR DEMŠAR
Mandragola gostuje v Trstu in Gorici
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice bo ta teden (v okviru abonmajske sezone Slovenskega stalnega gledališča) gostovalo v Gorici in Trstu s komedijo »Mandragolo« Niccoloja Machiavellija, ki je znan v italijanskem literarnem prostoru predvsem kot državnik in avtor političnih spisov. Režiser novogoriške postavitve je Georgij Paro, eden najbolj znanih jugoslovanskih režiserjev. Igra je doslej naletela na zelo ugoden odziv kritike in navdušenje publike. »Mandragola« je ena najlepših komedij italijanske gledališke tradicije in sodi dejansko v "železni repertoar" svetovnih gledališč. Zasnovana je po zgledu rimske komedije in je sorodna srednjeveški farsi. Vsebina tega Machiavellijevega dela je izvirna; z njim si je avtor pošteno privoščil tedanjo družbo z njenimi spletkami, lažmi, varanjem. Edina skrb akterjev igre je le-ta, da bi resnica ne prišla v javnost.
Duhovita komedija »Mandragola« je zgodba o tem, kako mladi ljubimec Callimaco (igra ga Radoš Bolčina), prevara starega zakonskega moža Messerja Nicio (v tej vlogi nastopa Stane Leban), ki si za vsako ceno želi potomstva, da ga sam privede v posteljo svoje lepe in mlade žene Luc-rezie (kot gostja nastopa v tej vlogi Maja Sever). Vso igro pa v celoti obvlada spletkarski Ligu-rio (Bine Matoh). Zanimiv je tudi lik lakomnega in v bistvu pokvarjenega patra Timoteja (Sergej Ferrari). V ostalih vlogah nastopajo še Ivo Barišič kot sluga Siro, Mira Lampe-Vujičič kot Lucreziina mati Sostrata in Breda Urbič kot spogledljiva ženska. Treba je poudariti, da v tej Machiavellijevi komediji stranske vloge dejansko ne obstajajo.
Gre torej za visoko artistično komedijo, ki jo'člani PDG igrajo profesionalno trdno in navdihnjeno, kar bo znalo prav gotovo ceniti tudi naše občinstvo.
Mandragolo si bo mogoče ogledati v Kulturnem domu v Gorici v ponedeljek in torek (5. in 6. novembra) ob 20.30, v petek, soboto in nedeljo pa bo PDG iz Nove Gorice gostovalo v Trstu. V nedeljo se bo predstava pričela ob 16. uri.
Obuditev spomina na lep koncert v goriškem KD
Skrivnosti in čar indijske glasbe
Pred časom smo imeli v goriškem Kulturnem domu priložnost prisostvovati svojevrstnemu, skoraj edinstvenemu glasbenemu večeru. Na pobudo Soriškega kulturnega krožka »Surya Chandra Yoga« sta se prvič predstavila goriški publiki svetovno znana indijska glasbenika Budhaditya Muk-herjee in Sankha Chaterjee. Pred sko-raj polno dvorano sta nas glasbenika v dveurnem programu popeljala v nam tako tuj in odmaknjen svet, težko doumljiv za človeka, ki živi po zapad-ujaških merilih. Ta glasba pa človeka očara in v njem odkrije posebne občutke, ki jih prej ni poznal in jih je mžko opisati. To so občutki poglobljenosti in omame, pa tudi vznemirjenos-V klasični indijski glasbi namreč zvoki zadobijo posebno barvitost in raznežijo ter ganejo čustva.
Mukherjee in Chaterrjee sta glasbe-mka svetovnega slovesa in sta nasto-Pua na odrih vsega sveta. Prvi igra na Sltar (posebno indijsko brenkalo), dru-
Občni zbor ZSKD
Zveza slovenskih kulturnih uruštev sklicuje za soboto, 17. novembra, (ob 14.30 in ob 15. uri v urugem sklicanju) v mali dvorani Jjfuškega Kulturnega doma svoj ?• redni občni zbor. Geslo letoš-J®ga občnega zbora je »Mavrica misli-vez med ljudmi«, kar že v hodiščii natančno opredeljuje dek>er^eV same Zveze in njeno
Občni zbor take množične or-ganrzacije, kakršna je ZSKD, je P av gotovo pomemben trenutek in Pr^ožnost. da člani pregledajo h ,se zamislijo nad ljubiteljskim .?.* v kulturi med Slovenci v ve ^redvsem v času, ko je slo-nnHA Kultura spet nosilec in in a<"rt°valec človekovih vrednot d1nSeveda dsta humanistična gla-Prih d 3 kateld se Kaže zaupanje v
gi pa na tabno, tj. neke vrste tolkalo. Po uspelem večeru smo oba indijska gosta zaprosili za kratek pogovor, da bi tudi za naše bralce povedala nekaj o sebi in o glasbi, ki jo izvajata.
Vpr.: Budhaditya, vidva s Sankho sta trenutno najboljša indijska izvajalca te glasbene zvrsti. Koncerte sta imela po domala vseh večjih svetovnih mestnih središčih. Zato bi nas zanimalo, kako sta se sploh znašla v tako majhnem kraju, kot je Gorica?
Odg.: No, to je bilo čisto naključno. Oba že več let sodelujeva na posebnih tečajih indijske glasbe na Glasbeni šoli v Benetkah. Tudi sedaj vodiva tam podoben tečaj. No, tam sva srečala prijatelje iz Gorice, ki so naju povabili v vaše mesto, in tako sva tu.
Vpr.: Ko sem sledil vajinemu izvajanju, sem imel občutek, da je vajina glasba povsem prevzela poslušalce v dvorani. Sta tudi vidva imela tak občutek?
Odg.: Seveda. To se dogaja po vsem svetu. Za vas Evropejce se bo morda prvi trenutek zdela naša glasba enolična in tuja za vaša ušesa. Poslušalec pa se kar hitro vživi in ko dojame rago, ga ta popolnoma prevzame in pelje v nadnaravnost. Glede današnjega večera pa me je presenetilo razmeroma veliko število poslušalcev. Navadno, tudi v velikih mestih, najinim koncertom sledi od 50 do 100 ljudi. Vaš dom pa je bil nocoj skoraj poln.
Vpr.: To je vsekakor pohvala tako za Kulturni dom, kot za našo malo mesto. Pravkar si omenil besedo »raga«. Kaj pravzaprav ta beseda pomeni?
Odg.: Raga pomeni duševno stanje. V klasični indijski tradiciji, je raga najplemenitejša oblika glasbene izraznosti in predstavlja neke vrste skupek zvokov, ki jih izvajalec uporabi za prikaz določenega duševnega stanja. Skratka, raga daje barvitost razumu!
Vpr.: Sankha, da lahko z na videz tako preprostim tolkalom, kot je tabla, dosežeš tako raznolikost v ritmih, je nedvomno potrebno dosti študija in vadbe. Kdaj si sploh začel s tem instrumentom?
Odg.: Zelo mlad, natančneje pri treh letih in s petimi leti sem že sodeloval
z drugimi glasbeniki. Takrat je seveda vse bilo precej po otroško, toda instrument mi je ležal in sem se v študij poglobil.
Vpr.: Na koncertih spremljaš samo Budhadityo, ali tudi druge sitariste?
Odg.: Spremljam vse, ki me za to prosijo, vendar se z Budhadityo še najbolje ujemava.
Vpr.: No, vajin nastop v Gorici je popolnoma uspel. Kakšni so pa vajini načrti za bližnjo bodočnost?
Odg.: Najprej ponovno v Benetke, kjer bova ostala še nekaj dni, nakar se Budhaditya vrača v Indijo, jaz pa grem v Berlin, kjer bom vodil tečaj table.
Indijskima glasbenikoma želimo še mnogo uspehov z upanjem, da sta v Gorici pridobila še nekaj ljubitlejev te glasbene zvrsti, pa tudi kaj novih prijateljev, ki bodo srečni, če bosta še kdaj obiskala naše mesto.
V. P.
Pirandellovo delo Henrik IV. uvod v sezono Teatra stabile
V torek se bo v gledališču Rossetti v Trstu (ob 20.30) začela nova, že osemintrideseta sezona Teatra stabile (Stalnega gledališča FJK). Otvoritvena predstava bo Pirandellov »Henrik IV.« v režiji Marca Sciaccaluge in interpretaciji velikega italijanskega igralca Giulia Bosettija.
Kot znano predstavlja »Henrik IV.« enega izmed vrhov Pirandellove umetnosti, to je drama, v kateri se izostri v nekakšno deziuluzijo kontrast med življenjem in formo, med resničnostjo in fikcijo, drama, v kateri se negacija realnosti ali bolje rečeno afirmacija edine resnice, misli in sanje, kaže danes kot tragičen izraz visoke in večne debate človeštva. »Henrik IV.« je pač tako delo, kjer »pirandelizem« odstopi iz svojih ustaljenih shem in se dvigne v univerzalno notranjo napetost.
To je tragedija »laži, ki ustvarja življenje in življenje uničuje«. Tematizira parabolo človeka, ki je žrtev padca s konja (nalašč je nesrečo povzročil neki ljubezenski antagonist) in od takrat za dvanajst let resnično misli, da je Henrik IV., nemški cesar, v katerega oblačila je bil oblečen ob padcu. Ko ozdravi odkrije, da je postala ženska, ki jo je ljubil, ljubica njegovega osovraženega antagonista. Takrat sklene, da bo še naprej hlinil norost, da se ne bi spet soočil z resničnostjo. Ampak realnost je neizprosna, življenjska usoda tudi nepredvidljiva, tako da se protagonist zaljubi v hčerko ljubljene ženske
Pirandello je »Henrika IV.« napisal leta 1922 za velikega igralca Rugge-ra Ruggerija in od takrat naprej je preizkusni kamen za vse velike gledališke interprete. Ob Bosettiju bo v Trstu nastopila še kopica velikih igralcev, med njimi tudi Marina Bonfigli, Stefania Barca, Francesco Acguaroli, Edoar-do Siravo itd.
I
I
1
p
£
usnje in krzna visoke kakovosti
PROMOCIJSKA PRODAJA
S POPUSTI
odl0%do40%
Ul. S. Caterina 8 - Tel. 631470
V kvalifikacijskem srečanju za nogometno EP
Ob zadnji dirki sezone v formuli ena
SZ zaustavila Italijo
Prost spet polemičen
ITALIJA - SOVJETSKA ZVEZA	0:0
ITALIJA: Zenga, Ferrara, Maldini, Baresi, Ferri, De Agostini, Crippa, De Napoli, Schillaci (v 69' Serena), Mancini, Baggio,.
SOVJETSKA ZVEZA: Uvarov, Cernišov, Kulkov, Cvejba, Alejnikov, Šali-mov, Mihajličenko, Kančelskis, Gecko (v 67' Protasov), Mostovoj (86' Tatar-čuk), Dobrovolskij.
SODNIK: Van Langenhove (Bel.); KOTI: 9:3 za Italijo; OPOMIN: Dobro-volski in Tsvejba; GLEDALCEV: 55 tisoč.
RIM — Italija ni uspela vnovčiti dveh zelo važnih točk in kvalifikacije za finalni del EP bodo brez dvoma težje. »Azzurri« so bili boljši v prvem delu igre, Sovjeti pa so bili še boljši v drugem.
Gostje so se na zelo razmočenem igrišču najprej trudili, da bi razbijali akcije nekoliko šibkejše italijanske sredine. Pomlajena ekipa SZ je poleg vsega pridno zaposlovala lastnega vratarja z vzvratnimi podajami, ki so oddaljevale vsako potencialno nevarnost.
Drugi polčas je bil odločno živahnejši. Predvsem po zaslugi gostov, ki so začeli sejati zmedo v italijanski obrambi. Odlikovali so se Mihajličenko,
SKUPINA 3
Mostovoj in Dobrovolskij, medtem ko je Cvejba odlično pokrival Schillacija, dokler je ta igral. Zenga je rešil rezultat z odličnim posegom pri prostem strelu Dobrovolskija, kasneje pa si je Protasov zapravil edinstveno priložnost, potem ko je spretno zbil žogo nepazljivemu Baresiju. Ferrara je v zadnjih minutah resno zaposlil sicer zanesljivega Uvarova.
Kljub pomanjkanju golov in tudi maloštevilnim strelom v vrata sta obe ekipi pokazali dober nogomet.
V italijanski B ligi
Triestina v Avellinu
DOSEDANJI IZIDI
SZ - Norveška 2:0, Norveška - Madžarska 0:0, Madžarska - Italija 1:1, Madžarska - Ciper 4:2, Italija - SZ 0:0.
Madžarska
SZ
Italija
Norveška
Ciper
LESTVICA 3	12'
PRIHODNJI TEKMI
5:3	4
2:0	3
1:1 2 0:2 1 2:4	0
14.11. Ciper - Norveška; 22.12. Ciper - Italija.
Težko je pričakovati, da si bo Triestina opomogla prav na igrišču prvouvršče-nega Avellina. Gostitelji so v štirih domačih nastopih prepustili svojim nasprotnikom le eno točko in nedeljski prvi poraz v Tarantu jih je še bolj »razjezil«, tako da se Giacominijevi vrsti slabo piše, najslabše pa se pravzaprav piše trenerju, ki se mu klop maje.
Za Triestino bo spet zaigral libero Consagra,. zadnjič pa bo v vratih odlični Biato, ki ga je društvo že odstopilo prvoligašu Bariju, od koder naj bi v zameno prišel Drago. Triestina naj bi v prihodnjem tednu najela tudi enega napadalca. Na spisku tehničnega vodje Salerna sta
Rizzolo (Atalanta) in Scarafoni (Bari). Iz Trsta se selita tudi Di Rosa in Romano. Okrepitve so kajpak nujne, če vemo, da bo v prihodnjih štirih kolih igrala Triestina doma le enkrat.
Udihese bo s svojim začasnim trenerjem Fontano (po nezaslišani odslovitvi Marchesija) gostil Foggio.
DANAŠNJI SPORED: Ancona - Verona, Avellino - Triestina, Barletta - Medena, Brescia - Cosenza, Cremonese - Asco-li, Lucchese - Salernitana, Pescara - Mes-sina, Reggiana - Padova, Reggina - Ta-ranto, Udinese - Foggia.
Jugoslovanska nogometna 1. Z L
Zmagi na tujem
Tri uvodne tekme 13. kola jugoslovanskega nogometnega prvenstva so dale kar dve zmagi na tujem. Veliko presenečenje je pripravila Vojvodina, ki je v Titogradu z 1:0 premagala Budučnost, ki spada v sam vrh lestvice.
Dokaj presenetljiv pa je bil tudi uspeh (2:0) Proleterja v Beogradu proti Partizanu. Ekipa iz Zrenjanina je s to zmago prehitela na lestvici prav Partizana. V skoraj beograjskem derbiju je Zemun premagal Rad z 2:1.
Današnji pari: Sarajevo - Hajduk, Rije-ka - Želježničar, Velež - Olimpija, Osijek - Spartak, Dinamo - Sloboda, Borac -Radnički.
Vodeča Crvena zvezda bo počivala in vsaj emotivno bi se znalo prvenstvo nekoliko odpreti, zaostanek Radničkega pa bi še vedno znašal 4 točke. Na sam vrh računa tudi Olimpija, ki bo v Mostarju igrala za zmago, čeprav je Velež solidna ekipa, ki zaostaja le dve točki za Ljubljančani.
Zadnji prvenstveni obračun iz prejšnjega turnirja se je zaključil z zmago Mostarcev, ki so se v finišu komaj rešili pred izpadom.
ADELAIDE (Avstralija) — Pisati o dogodkih na drugi strani zemeljske poloble je vedno nehvaležno, saj bralci verjetno že vedo, kako so se iztekli, ko berejo te vrstice. Vsekakor velja povedati, da so več kot sama dirka v Adelaidu, zadnja- preizkušnja letošnje sezone v formuli ena, te dni bile v ospredju ostre polemike med Proštom in Senno na eni strani ter razni premiki pilotov na drugi. Poleg tega je Prost znova presenetil s svojo izjavo francoskemu časopisu »L Eguipe«, češ da je že obvestil odgovorne pri Ferra-riju, naj si za novo sezono poiščejo drugega pilota. Še predvčerajšnjim je Prost dal razumeti, da tega ni nikoli izjavil, zato tudi niso potrebni demantiji. Včeraj, ko so izvod omenjenega časopisa dobili v Avstraliji, pa se je enostavno odločil za tiskovni molk. Iz
neuradnih izjav pa naj bi se razumelo, da ni prav zadovoljen z osebjem Fer-rarija, ki je hierarhično nad športnim direktorjem Fioriom. Morda pa si Prost hoče le zagotoviti, da bi bil v prihodnji sezoni prvi pilot pri Ferrari-ju, z vsemi ugodnostmi, ki jih tak položaj prinaša. To pa ni malo, če pomislimo, da bo njegov tovariš ambiciozni in sposobni Aleši.
Kar se same dirke tiče povejmo, da v prvi vrsta startata Senna in Berger (oba mclaren), sledijo: Mansell, Prost (oba ferrari), Aleši (tyrrell ford), Patre-se (williams renault), Piguet in Moreno (oba benetton ford), Boutsen (willi-ams renault), Martini (minardi ford), Warwick (lotus), Larini (ligier) itd. Niso se uvrstili Alboreto (arrovvs ford), Dalmas (AGS ford), Caffi (arrows ford) in Gachot (coloni ford).
Svetovno prvenstvo v veslanju v Tasmaniji
Doslej največ pokazala NDR
LAKE BARRINGTON Prve finalne odločitve na veslaškem SP na Tasmaniji niso prinesle izrazite premoči eni ali drugi ekipi, čeprav je ekipa NDR, ki nastopa še ločeno, odnesla največ.
Ob izidih je vsekakor zanimiv tehnični podatek iz obeh finalov skifa.
V absolutni kategoriji je Jurij Janson (SZ) dosegel čas 7'22"15, v lažji kategoriji, ki naj bi imela fizično šibkejše veslače, je Frans Gobel (Niz.) dosegel celo 7'21"24. Razlog za boljši čas je bil v pomoči vetra.
Italija je osvojila 6. mesto v četvercu brez krmarja in v resnici ni bila nikoli v boju za višjo uvrstitev. Nekoliko bolje je šlo Jugoslovanom, ki so v dvojcu brez krmarja svoj čoln uvrstili na 5. mesto, v četvercu s krmarjem pa so bili šesti.
Italija in Jugoslavija sta zastavila ponoči svoj prestiž v dvojec s krmarjem. Za »azzurre« sta bila v vodi legendarna brata Abbagnale, ki sta se komaj uvrstila za odločitev, za Jugoslavija pa Krašovec in Janša.
VČERAJŠNJI ZMAGOVALCI:
ČETVEREC S KRMARJEM: NDR; DVOJKA: Jonke - Zinst (Avstrija); DVOJEC BREZ: Jung - Kellner (NDR); SKIF: Janson (SZ); SKIF (lahka teža): Gobel (Niz.); ČETVEREC BREZ (lahka teža): ZRN; DVOJKA (lahka teža): Dreher - Peterson (ZDA); ČETVEREC BREZ (ženske): Romunija; DVOJKA: Boron - Schramm (NDR); DVOJEC S: Werremeier - Althoff (ZRN); SKIF: Jensen (Dan.).
naše ekipe v mladinskih prvenstvih - naše ekipe v mtadimkih prvenstvih
__________nogomet________________
UNDER 18
MUGGESANA - BREG	1:2 (0:1)
STRELCA ZA BREG: Bandi in Buzzi.
BREG: Rapotec, Azzano, Ota, Švab, Cupin, De Franceschi, Donda, Rocchetti, Buzzi, Sancin, Bandi (Tamaro), Gillifano, Štefančič, Crissani, Majevski.
Brežani so zasluženo premagali viso-kouvrščeno Muggesano. Plavi so igrali zelo dobro, predvsem na sredini igrišča, kjer sta se izkazala De Franceschi in Donda. Domačini so redkokdaj ogrožali Brežane, ki so tudi v obrambi igrali solidno. Prvi zadetek Brežanov je padel proti koncu prvega polčasa, ko je Bandi po podaji De Franceschija z lepim strelom ugnal nasprotnikovega vratarja.
V drugem polčasu je Muggesana igrala odločneje, a Brežani so se uspešno branili. V 19. min. so domačini izenačili direktno s prostega strela. Zadetek ni potrl Brežanov, ki so nadaljevali z dobro igro in v 30. min. z Buzzijem drugič zatresli mrežo.
Naj omenimo še krstni nastop v tej kategoriji Švaba in vratarja Rapotca, ki sta zelo dobro opravila svojo nalogo. (E. B.) OLVMPIA - PRIMORJE	0:1 (0:1)
STRELEC: Škabar iz enajstmetrovke.
PRIMORJE: M. Fabris, Pez, M. Štoka, P. Štoka, Praselli, Štolfa, Križman, Geri, S. Fabris, Škabar, Tavčar, P. Gherardi, Košuta, M. Gherardi, Canzia.
Na razmočenem igrišču se je odvijal pravi boj. V prvem polčasu so naši imeli terensko premoč in tudi najboljše priložnosti s Tavčarjem in Fabrisom. Zadetk je padel po 11-metrovki po prekršku vratarja nad Fabrisom. V drugem polčasu so se »primorjaši« le branili, a vseeno imeli nekaj dobrih priložnosti s Fabrisem in Gerijem. Proti koncu tekme je sodnik zaradi prevelike živčnosti zključil dva igralca Olimpie. Pohvalo zaslužijo vsi, zaradi borbenosti pa še posebej Križman, Pez in Škabar. (Maxi)
NAJMLAJŠI
ZARJA - S. NAZARIO	3:1 (2:1)
STRELCI za Zarjo: Cocevari, Possega, Gregori.
ZARJA: Bellafontana, Ražman, Ražem, Cocevari, Tence, Gregori, Possega, Ju-rinčič, Kocman, Balbi, Poropat.
Visoka zmaga je seveda razlog za zadovoljstvo, a skoraj še bolj kot s samim
ŠK Kras prvak!
Na prvenstvu namiznoteniških društev v okviru centrov CAS (centri avviamento allo šport) v Fiuggiju je postava zgoniškega Krasa pred današnjimi sklepnimi borbami že matematično osvojila prvo mesto.
Kras je najprej zmagal v spretnostnem poligonu, nato pa tudi v preizkušnji preciznosti in koordinacije. Vse vaje so vsebovale elemente, ki pridejo v poštev za namizni tenis. V samem namiznem tenisu je Kras premagal Verzuolo (AL) s 5:4, Rosig-nano Solvay (LI) s 5:0 in Spoleto s 5:1 ter se bo danes boril z zmagovalcema ostalih dveh skupin. Ne glede na delni izid iz namiznega tenisa, pa bo Kras po zaslugi dveh prvih mest v uvodnem delu, zmagal na končni razvrstitvi.
rezultatom so bili pri Zarji zadovoljni s prikazano igro. V 1. polčasu sta si bili ekipi v glavnem enakovredni, čeprav je bila Zarja le nekoliko boljša v napadu. V drugem polčasu pa so Bazovci proti solidnemu nasprotniku pokazali nasploh boljšo tehnično in telesno pripravo. V tem polčasu je bil njihov nogomet res dopadljiv, čeravno težak, razmočen teren za kaj takega res ni bil primeren. (B. P.)
košarka
DEŽELNI MLADINCI
BOR - KONTOVEL	71:85 (39:52)
BOR: Drocker 2 (0:2), Pavlica 8 (2:5), Barini, Debeljuh 37 (4:7), Bajc, Brus, Starec 3 (1:2), Škabar 6, Tomšič 9 (1:1), Petti-rosso 6 (2:2).
KONTOVEL: Ban, Kralj 14 (1:2), Kapun, Briščik 2 (0:1), Gulič 8 (2:2), A. Daneu 4 (2:4), Rebula 22 (6:9), Vodopivec 2, V. Daneu 2 (0:1), Gregori 31.
TRI TOČKE: Debeljuh 1, Gregori 1, Kralj 3.
Kontovelci so takoj vzeli pobudo v svoje roke ter praktično vseskozi vodili. S točnimi meti z velike razdalje, predvsem Kralja in Gregorija, so dobesedno spravili domačine na kolena in jim tako onemogočili, da bi nadoknadili zamujeno. V nasprotju s karakteristiko, ki ozna-
čuje vse derbije in predvsem slovenske, ko na igrišču prevladujeta zlasti napetost in nervoza, so igralci obeh ekip igrali precej sproščeno. Postavi čakata namreč na mredsebojni spopad v kadetskem prvenstvu, ki bo na sporedu 18. t.m. v re-penski telovadnici, ko bo šlo zares. Moštvi sta povrhu nastopili nepopolni. Pri Tržačanih sta bila odsotna Simonič in Possega zaradi poškodbe. Iz istega razloga je pri Kontovelcih manjkah Emili in pa Budin, ki v tem prvenstvu ne more igrati, ker je premlad. Čez 18 dni pa bi morali le-ti biti zanesljivo na igrišču in takrat ne bo več opravičil. Sicer smo imeli vtis, da Kontovelovo moštvo razpolaga s širšim kadrom enakovrednih igralcev, katere je znal trener Meden odlično psihološko in tehnično pripraviti in na katere lahko vedno računa. (A. Pavlica)
DRŽAVNI KADETI
STFFANFI -
KONTOVEL	63:57 (33:37)
KONTOVEL: Ban, Kralj, Kapun, Briščik, Gulič 13 (0:1), Budin 20 (2:4), Daneu (0:1), Rebula 17 (4:7), Vodopivec, Gregori 8.
PON: Daneu (25), Gulič (32). TRI TOČKE: Budin 2, Rebula 1.
Kontovelci gotovo niso imeli sreče na včerajšnjem zelo pomembnem srečanju proti Stefanelu. Že v prvi min. se je namreč poškodoval Pavel kralj in že tako zdesetkano Kontovelovo moštvo je to drago plačalo prevsem proti koncu tekme, ko sta prišli na dan utrujenost in pomanjkanje enakovrednih menjav.
Naši so v prvem polčasu odlično igrali in so bili tudi pvosem zasluežno v vodstvu, čeprav se jih sodnika gotovo nista »usmilila«. V nadalejvanju pa so naši nekaj minut pred koncem vodili tudi za 9 točk (49:40), nakar so jim zmanjkale moči in poraz je bil tud.
(I. E.)
NARAŠČAJNIKI
BREG - STEFANEL B 36:155 (15:63)
BREG: Koren 12 (8:16), Pintarelli 4, Klabjan, Vodopivec 2, Gobbo 9 (1:7), Canziani (0:1), Žerjal 9 (5:11).
Tekma sama je bila nezanimiva in dolgočasna, za kar je prispeval tudi sodnik, ki je skupno piskal kar 64 osebnih napak. To pa je za tekmo s podobnim rezultatom najbrž svojevrstni rekord. Naj omenimo, da so bili kar trije igralci Brega neupravičeno odsotni, kar je za drugo
prvenstveno tekmo vse prej kot spodbudno in seveda jasen dokaz njihove brezbrižnosti in neodgovornosti. (D. Čok)
odbojka
MLADINKE
JULIA - SLOGA KOIMPEX	0:3
(7:15, 7:15, 6:15)
SLOGA KOIMPEK: Bogateč, Brišnik, Ciocchi, Čebulec, Fonda, Gruden, Kos-mina, Milič, Spacal, Starc. r
Sloga Koimpex, ki nastopa v A skupini, je svoj krstni nastop opravila pri tržaški Juhi. Čeprav je večina slogšaič kar tri leta pod starostno mejo te kategorije, je bilo takoj na začetku tekme očitno, da je tehnična pripravljenost odločno v korist naše ekipe. Sloga Koimpex se tako pravzaprav niti ni mogla zbrati in je le občasno pokazala svojo pravo moč. Kljub temu pa je bilo to dovolj, da je v slabih 40 min. osvojila prvi prvenstveni točki. (Inka)
ALTURA - BOR FRIULEXPORT 0:3 (16:17, 13:15, 6:15)
BOR FRIULEKPORT: Gregori, Ažman, Legovich, Neubauer, Vitez, Vodopivec, Flego, Faimann.
Borovke so nastopile brez igralk, ki so bile zaposlene s prvo ekipo. Garnitura večinoma 14-letnic je vseeno nadigrala itekoliko starejše nasprotnice. Kljub jasni zmagi pa mlade borovke niso prikazale posebno dobre igre.
MLADINCI
ALTURA - BOR	0:3
SK DEVIN - ŠD SOKOL
priredita 10., 11. in 12. novembra v dvorani Igo Gruden - Nabrežina št. 89
(v neposredni bližini Trga sv. Roka)
Tradicionalni sejem nove in rabljene smučarske opreme
Trgovina 3A ŠPORT iz Tržiča vam bo na razpolago z novo smučarsko opremo. URNIK SEJMA: v soboto. 10. t. m., od
15.	do 21. ure; v nedeljo, 11. t. m., od 10. do 21. ure in v ponedeljek. 12. t. m., od
16.	do 21. ure.
domači šport
DANES
NEDELJA, 4. NOVEMBRA 1990
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Miljah: Fortitudo - Juventina
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Romansu: Pro Romans - Vesna; 14.30 na Proseku: Primorje - Mariano;
14.30	v Fari: Pro Farra - Gaja; 14.30 v Vilešah: Villesse - Zarja
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Dolini: Breg - Montebello; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Sagrado; 14.30 v Repnu: Kras - Medea; 14.30 v Gorici, Straccis: Azzurra - Mladost
NARAŠČAJNIKI
10.30	na Proseku: Primorje - Portuale;
10.30	v Dolini: Breg - S. Luigi; 10.30 v Bazovici: Zarja - CGS; 10.30 v Tržiču: San Michele - Juventina
NAJMLAJŠI
9.00	na Proseku: Primorje - Servola
ZAČETNIKI
9.30	v Romansu: Pro Romans - Sovodnje; 12.15 na Proseku: Primorje - Zarja
ODBOJKA
MLADINKE
9.30	na Proseku: Prevenire - Kontovel
DEČKI
10.30	v goriškem Kulturnem domu: Teknoprogres - Vivil; 10.30 v Gorici, Slovenski športni center: 01ympia - Ran-gers; 11.00 v Repnu: Sloga - CUS
KOŠARKA
DRŽAVNI KADETI
11.00	v Trstu, Ul. Ginnastica: SGT -Bor Radenska
NARAŠČAJNIKI
9.00	v Trstu, na 1. maju: Bor - Servola-na B
JUTRI
PONEDELJEK, 5. NOVEMBRA 199°
KOŠARKA
MLADINCI (1. SKUPINA)
19.30	v* Repnu: Jadran Farco - Mestri' na
KOPER
CAPODISTRIA
O našem športu v živo
999) G
VSEBINA PRVE ODDAJE
—	amaterski nogomet: Juventina najboljša zamejska nogometna ekipa
—	košarka: Kontovel poskuša spet v drugem derbiju. Valter Vatovec pa odhaja
z razprtim Jadranom v Roncade
—	odbojka: štarta zamejski Brazil
—	kotalkanje: Pariz poškodoval Kokorovca
—	zamejski alpinisti iz Himalaje na poti v naš studio
Neposredno v PONEDELJEK ob 21.45 Ponovitev v TOREK ob 16.45
Tudi vi lahko neposredno sodelujete. Tel. 00066625991
V 5. kolu jugoslovanske košarkarske lige
Ljubljanska Smelt Olimpija končno osvojila prvi točki
SMELT OLIMPIJA -
BUDUČNOST 114:103	(51:52)
SMELT OLIMPIJA LJUBLJANA: Tomovič, Gorenc 9, Daneu 20, Bačar, Hauptman 39, Kralejvič, Čurčič 18, Trunič 4, Kotnik 14, Djurišič 10. LJUBLJANA — Končno so Ljubljančani izbojevali svojo prvo zmago, čeprav s prikazano igro še niso zadovoljili. Tokrat pa sta bila Hauptman in Daneu zares razpoložena, saj sta sama dala kar 11 trojk (Hauptman 6, Daneu pa 5). Vse do 35. minute je bilo srečanje zelo izenačeno, v poslednjih petih minutah pa so se Ljubljančani povsem razigrali in tako ni bilo več dvoma o zmagovalcu.
OSTALI IZIDI
Bosna - Čelik 87:80 (48:40); IMT Beograd - Gibona 75:83 (32:37); Zadar -Crvena zvezda 105:76 (52:34); POP 84 -Vojvodina 97:78 (50:40); danes: Partizan - Šibenka.
Italijanska A-l liga
Sidis - Ranger, Napoli - Filanto, Firen-ze - Clear.
Kasparov - Karpov: tudi tokrat remi
NEW YORK V 10. partiji za svetovni šahovski naslov sta se Kasparov (bele figure) in Karpov sporazumela za remi že po 18. potezi. V uvodu je Karpov nekoliko presenetil nasprotnika, nato pa izsilil zamenjavo dam kar je vodilo k delitvi točke. Stanje je sedaj 5:5. 11. partijo bosta šahista odigrala drevi.
Tržačani na maratonu v NY
NEW YORK — Uradna ekipa tržaške atletske zveze bo danes nastopila na maratonu v New Yorku. V ekipi sta med drugimi Maurizio Vangi (osebni rekord 2 uri 21) in Gianni Crevatin (2 uri 28 ).
Sinoči v 5. kolu košarkarske C lige v Roncadah
Zaslužen poraz jadranovcev
CRISTALLERIE VENETE RONCADE - JADRAN TKB 84:68 (45:39)
CRISTALLERIE VENETE RONCADE: Premi 9, Schiavinato 2, Guerretta 4 (2:3), Fava 13 (3:4), Biasin 2, Barbon 17 (5:6), Donai 12, Corro 17 (1:1), Pace 10 (0:1), Zavatta.
JADRAN TKB: Crisma 4, Oberdan 8 (4:5), Čuk 20 (4:4), Pregare 24 (7:9), Stanissa 4, Pertot, Merlin 4 (2:2), Paulina 2, Škrk, Smotlak 2.
GLEDALCEV: 250. SODNIKA: Trevisan in Bon iz Benetk. PON: Corro (30), Premi (35). TRI TOČKE: Premi 3, Donai 2, Pregare 1.
Skrajno neposrečen dan Jadranove-ga kolektiva je povzročil pekoč zastoj po treh zaporednih zmagovitih marših in golo dejstvo poraza je tokrat mnogo manj boleče od oblike le-tega.
V uvodnem delu sta obe postavi začeli s pospešenim tempom. Domačini so v tej fazi takoj prešli v vodstvo, medtem ko so jadranovci igrali vse preveč nesproščeno. Slabo vračanje v obrambo in neustrezno zapiranje pod lastnim košem sta povzročila hiter razvoj protinapadov gostiteljev, pri katerih sta prednjačila Corro in Barbon. Nekaj po četrti minuti prvega polčasa je Vatovec zahteval minuto odmora in
odtlej se je stanje nekoliko uravnovesilo. V peti minuti so modri bojevniki najprej izenačili, nato je igra potekala na vzporednih tirnicah vse do 13 minute, ko so si Roncade spet priigrale prednost šestih točk (27:21). Nekje sredi polčasa so jadranovci iz osebne prešli na consko ogrambo 3:2, vendar to ni učinkovalo v željenem smislu, saj so v nekaj minutah »prejeli« kar štiri zaporedne trojke.
Z izjemo Pregarca in Čuka, ki sta na plečih prenašala vso' težo tekme, so ostali zaigrali pod normalnim standardom. Gostitelji niso več popustili in so do odmora povečali razliko.
V	drugem delu srečanja pa so naši utrpeli pravi polom, ki ni toliko razviden iz izida, kolikor pa iz dogajanj na igrišču. Celotno moštvo je po pavzi vztrajalo v izbiri najbolj ponesrečenih rešitev za vsako tipično, oziroma netipično situacijo na igrišču. Edinole Pregare se je brez nihanj odločno boril z nasprotniki, toda sleherni poskus ustvarjanja je zvodenel.
V	10 minuti je bil delni izid že 68:47 v korist domačinov, ki bi ga ob spretnejši igri lahko znatno povečali. V Jadranovih vrstah so tokrat vsi igrali tako, kot da bi nastopali posamezno, brez prave povezave. Skratka črn dan v sozvočju z včerajšnjim vremenom, ki ga je treba čimprej zbrisati s kolektivnega spomina vseh tistih, ki so bili včeraj prisotni na tekmi.
V	prihodnjem kolu, v soboto, bodo jadranovci igrali doma proti moštvu Italmonfalcone Solvay iz Tržiča.
CANCIA
Stefanel favorit
Na gostovanju v Kalabriji bo moral tržaški Stefanel potrditi, da spada v samo elito italijanske košarke. Kolo tnu je danes ugodno, kajti domača ekipa Panasonica je na dnu lestvice s samo dvema točkama. Briljantna igra, ki jo letos predvajajo Tržačani, bi morala tudi po današnjem kolu ostati ena značilnosti prvenstva.
Domača ekipa razpolaga z Američanom Caldwellom, ki spada med boljše strelce prvenstva, v njej pa je tudi bivši igralec nekdanjega S. Benedetta Bullara. Drugi tujec Panasonica je 208 cm visok center Garret.
V včerajšnjem televizijskem uvodu je vodilni Benetton s precejšnjo lahkoto odpravil Auxilium iz Turina. Kontni rezultat je bil 112:91 za moštvo iz Trevisa. Tekma je bila bistveno izena-čena samo v prvem polčasu, ki se je končal 54:52 za Benetton.
Pri Benettonu se je izkazal Del Neg-ro s kar 40 pikami, dober pa je bil tudi Gay z 28 točkami. Pri gostih je bil najboljši strelec Dawkins. Za svoje moštvo je prispeval 31 točk. Tekmi je sledilo 4600 jjledalcev.
DANAŠNJI SPORED (ob 17.30): Sca-Volini - Phonola, Panasonic - Stefanel, Messaggero - Knorr, Livorno - Philips,
V L kolu ženske odbojkarske C-l lige polovični uspeh naših
Košarkarsko promocijsko prvenstvo
Borovke spodbudno, poraz slogašic
BOR ELPRO CUNJA - GAMATEK	3:0
(15:5, 15:7, 15:9)
BOR ELPRO CUNJA: Nacinovi, Maver, Fora-us, Stoper, Fučka, Grbec, Vidali, Vitez, Venier, Traettino.
Borovke so sezono v C-l ligi začele več kot spodbudno. Tremo so očitno premagale že pred začetkom tekme, kajti začele so odlično in do vse konca srečanja niso več popustile.
Nasprotnice iz okolice Vicenze so pokazale zelo malo in v prvenstvu verjetno ne bodo odigrale vidne vloge.
Pri borovkah je bil sprejem servisa res brezhiben, zelo dobro pa je deloval tudi blok in pla-ve res niso imele težkega dela. Nizki blok Ga-matexa ni utegnil zaustaviti napadov Maverjeve in ostalih.
Trener Kalc je poslal na igrišče postavo z Vitezovo kot podajačico in Nadjo Fučko v njeni diagonali, Maverjevo in Ivano Venier na centru, Traettinovo in Nacinovijo na tolkaških mestih. V tretjem setu, ko so nasprotnice s hitrimi napadi preko centra skušale preseneiti Borovo obrambo, je Vidalijeva na centru nadomestila Venierovo. Nasprotnice so zmanjšale zaostanek na 7:9, a več jim plave niso dovolile, (ak)
CONAD FONTANE TREVISO
- SLOGA KOIMPEK 3:1 (12:15, 16:14, 15:6, 15:12)
SLOGA KOIMPEK: Fabrizzi, Grgič, Kosmina, Lupine, Marucelli, Milkovič, Mijot, Pertot, Sosič, Škerk, Ukmar, Žbogar.
Sloga Koimpex se s svojega prvega gostovanja v C-l ligi vrača s porazom. Po pravem ogorčenem boju, saj je tekma trajala več kot dve uri, je položila orožje pred domačo ekipo, ki je, čeprav kot naša novinec v ligi, takoj dokazala, da so njene letošnje ambicije višje od borbe za obstanek. Sloga Koimpex je v primerjavi s tekmami za zvezni pokal igrala neprimerno bolje in je v prvem setu tudi presenetila domačinke. Prodorna igra naše šesterke se je nadaljevala tudi v drugem izredno izenačanem setu, v katerem so slogašice tudi povedle s 14:13. Prisebnejšemu Co-nadu je uspelo set osvojiti, to pa je bila verjetno tudi prelomnica tekme, saj bi se morda pri stanju 2:0 za Slogo Koimpex dogodki na igrišču drugače razvili. V tretjem nizu so naše igralke popustile, četrti je bil pa izenačen vse do konca, vendar so domačinke le preprečile igranje tie-breaka. Kljub porazu Sloga Koimpex vsekakor ni razočarala, le na prvi prvenstveni točki bo treba že nekoliko počakati. (Inka)
Derbi Kontovelu
KONTOVEL - BOR RADENSKA 108:95	(56:43)
KONTOVEL: Grilanc 16 (3:5), Gulič 30 (10:12), P. Sterni 7 (1:1), Štoka 12 (2:3), Pertot 5 (3:4), Starc 4 (2:3), Civardi 25 (8:9), Daneu 1 (1:2), Čuk 8 (0:1), A. Sterni.
BOR RADENSKA: Debeljuh 17 (5:7), Kovačič, Perčič 4, Jogan 3 (1:2), Simonič 2 (2:3), Smotlak 13 (7:10), Korošec 23 (5:6), Semen 2 (0:1), Furlan 2, Pieri 29 (1:3).
PON: Semen (30), Čuk (39),- Kovačič (40), Jogan (40), Smotlak (40). TRI TOČKE: Gulič 2, Grilanc 1, Civardi 1; Debeljuh 2, Korošec 2.
Drugi slovenski derbi v letošnjem promocijskem prvenstvu se je končal z zanesljivo zmago Kontovelcev. Borovci so bili namreč domačinom enakovredni le v prvih minutah, ko je bilo stanje še 14:14, nakar so si Kontovelci priigrali prednost 6 točk in jo še povečali do konca polčasa.
V nadaljevanju so gostitelji še poostrili tempo, povečali prednost in tako tudi zanesljivo zmagali. Borovci kljub agresivni obrambi in zelo požrtvovalni igri niso uspeli nadoknaditi zamujenega, saj so Kontovelci mirno in pametno izpeljali akcije, kar priča tudi dokaj visok izid.
Pri Kontovelu se je poleg odličnega Guliča izkazal še Civardi (sicer pa je vsa ekipa igrala dokaj zrelo), pri borovcih pa je izstopal mladi Debeljuh.
Sinočnjega derbija v Repnu si je ogledalo res precejšnje število navijačev obeh ekip.
D. STARC
V1. kolu moške odbojkarske C-2 lige
V sinočnjem L kolu ženske odbojkarske C-2 lige
Naši izbojevali dve zmagi
Naša dekleta slabo začela
Bor agrimpek -
PAV REMANZACCO	3:1
(11:15, 15:13, 15:6, 15:8)
BOR AGRIMPEX: Stančič, Paganini, "leton, Palin, Pernarčič, Marega, Giacca, Aiello, Batič, Rudes in Starc.
Solidni Pav iz Remanzacca je kar precej namučil borovce, še posebej v prvih |tveh nizih, predno je gostiteljem v prespi telovadnici na Alturi prepustil točki. Uvodni razpleti so kaj kmalu pokazali, je tržaška šesterka (kljub zmagi) trenutno v krizi. Po še kar dobrem začetku }e v nadaljevanju napravila veliko napak tako pri sami igri kot tudi sprejemu ser-visa in serviranju. Po izenačenju pri de-Vetici so gostje prevzeli vodstvo in tudi P°vsem zasluženo izbojevali prvi niz. Boj bil potem izenačenen tudi v drugem ?®tu in šele v zadnjih dveh nizih smo jahko gledali borovce v nekoliko boljši tpči, a še daleč ne v taki kot na nekate-t*n predprvenstvenih prijateljskih tekmah. Rahla kriza je več kot očitna in jnede prvega prvenstvenega nastopa ahko rečeno le: »Konec dober, vse dobro.«
°LYMPIA GORICA - TORRIANA 3:2 ( 10:15, 15:9, 7:15, 15:10,17:15 )
. OLYMPIA GORICA: Sfiligoj, Cotič, anez, Simon in Andrej Terpin, Černič, or®9anti, Pellegrin, Milocco in Bensa.
Mladi goriški odbojkarji v letošnjem pVodnem nastopu niso igrali najbolje, jjtacej težav so imeli predvsem v napa-Pr v 0 uvodnem spodrsljaju so domačini stal zaU Povsem drugačno odbojko ter , ,n° vodili ter na koncutudi povsem smženo stanje izenačili. Dobra igra -pOričanov žal ni trajala dobro, kar je 2Trrpana izkoristila in povedla v setih z Set’ C0 izenačenju pri osmici v četrtem trpU rumenem kartonu so varovanci in nferi® Jakopiča zaigrali kot prerojeni 2adst®nje spet izenačili. Skrajšana igra v Upr iem nizu spet ni obetala dober kp-1 naposled pa so naši le zamgali. (I. Č.)
V	rn£RApOR IMSA - FINCANTIERI
J-REMCAFFE	2:3
Hj*5. 15:10, 6:15, 15:11, 15:17)
Berz» PRAPOR IMSA: Vogrič, Tomšič, i-avro*3, Aleš-in Mitja Ferri, Buzzinelli, tani	Lutman, Rajko in Diego Peje-
®kipa aPi so se izkazali kot zelo močna kovr,;'?aJ i° vodi znani odbojkarski stro-PogJ k iz Trsta Seppi, a v njej je odlični bil SiLr R9vere. Petejan je letos spreme-Pri naj?® i9!e in takoj smo opazili, da je ?'a$ti ®kipi šepala predvsem uigranost, “brzar^i °\*cer ie v ekipi novi podajač
V	obrarnK1^35* so bdi dobri v napadu in J-fti. Orii I'- Pe^al pa je predvsem spre-i? stana }Jen ie bil peti set, v katerem
navareško-briški fantje že vodili s Kar so popustili. (Zip)
MOŠKA D LIGA
SOČA SOBEMA -
CARMONA RUOTE	3:1
( 16:14, 15:12, 11:15, 15:3)
SOČA SOBEMA: Battistf Igor, Štefan in Marko Cotič, Muscau, Čaudek, Černič, Tomšič, Hlede in Pisk.
Sočani so pričeli krstni nastop v D ligi nekoliko nervozno predvsem zaradi treme. Vse je kazalo, da bodo prvi niz osvojili odbojkarji iz Porcie, saj so povedli celo s 14:6. Po menjavi je prišelna servis Štefan Cotič, ki je s serijo odličnih servisov v največji meri pripomogel, da so ostali soigralci z dobro igro izbojevali kar devet zaporednih točk, po eni menjavi pa še potrebno deseto in stem tudi niz. Naši so nadaljevali z dobro igro tudi v drugem setu, nekoliko popustili v tretjem ter se zbrali v četrtem in zmagali.
(I. Č.)
ALTURA TS - AGOREST GO 3:1
(16:14, 15:12, 9:15, 15:2 )
AGOREST: Fait, Maša in Magda Braini, Florenin, Luvisutti, Krašček, Marassi, Orel, Roner, Scozziero, Vižintin in Zavadlav.
Naše odbojkarice so na gostovanju v Trstu ostale praznih rok. Poraz je nekoliko nepričakovan in še toliko bolj pekoč, če povemo, da je Pallavolo Altura novinec v C-2 ligi.Po tekmi nam je Jože Cej, ki se je po 6 letih vrnil na trenersko klop, povedal naslednje: »Predvsem moramo izboljšati sprejem servisa, a tudi pri serviranju smo napravili kar precej napak. Samo igro moramo organizirati in izpiliti, ker ni taka, kot si želimo in kot so same igralke sposobne prikazati.«
Glede same tekme moramo še dodati, da sta bila prva niza precej izenače-
V četrtek na 1. maju prva vadbena ura
ŠŠT za najmlajše
Za naše malčke, za otroke od drugega do petega leta starosti se ta teden začne telovadba v okviru Športne šole Trst. Prva vadbena ura bo v četrtek, 8. novembra. V mali dvorani stadiona 1. maj se bodo ob 16. uri najprej zbrali otroci starejše skupine (štiri, pet let), ki že telovadijo sami z vaditeljico, ob 17. uri pa bodo v telovadnico vstopili najmlajši v spremstvu roditelja (ali vsaj none, strica, tete, varuške ali koga drugega). Za mnoge bo to sploh prvi stik z vrstniki.
O pomenu vadbe predšolskih otrok, ki jih bo tudi letos (kot že vrsto let) vodila prof. Loredana Kralj, smo v prejšnjih letih že pisali. Verjetno počasi prodira v zavest staršev, kako pomembno je za njihove otroke, da se že v tako rani starosti skupaj z ostalimi otroci podajo v telovadnico, da se razgibajo, da se sprostijo, da se naučijo gibalne abecede, da se spoznajo z vrstniki, za najmlajše pa predvsem to, da preživijo eno uro z mamico ali očkom, ki se v tem času izključno posvetita svojemu otroku (kar se dandanes žal dogaja vse bolj poredkoma).
Toda ob vsem tem, je telovadba najmlajših ŠŠT pomembna tudi za našo širšo skupnost. Za mnoge od teh otrok (in tudi za njihove starše) je vadba na 1. maju prva priložnost, da stopijo v stiki z neko »uradno« slovensko organizacijo. V času, ko se veliko govori o pomanjkljivostih naše šole, o potrebi po ustanovitvi mestnih jaslic, se pozablja, da Športna šola po svojih močeh že prispeva svoj delež k reševanju teh vprašanj v Trstu, kajti tudi vadba na 1. maju - celo bolj kot kaj drugega -lahko vpliva na kasnejšo izbiro staršev glede vpisa otrok v slovenski vrtec oziroma v slovensko šolo.
Prav zato je še toliko bolj nerazumljivo, da je ta organizacija v dobršni meri prepuščena sama sebi oziroma dobri volji posameznikov in da so težave, ki se kažejo v zvezi s pridobivanjem vadbenih prostorov skorajda nepremostljive. Tako je žal tudi letos in vodstvo ŠŠT še čaka, da bo na 1. maju prišlo vsaj do obnovitve dotrajanega poda na odru, dotlej pa bodo otroci prisiljeni vaditi le enkrat na teden v mali dvorani, ki je sicer stalno zasedena.
(ak)
na, vendar so Goričanke v končnici napravile nekaj usodnih napak. V tretjem so bile občutno boljše in so ga zanesljivo izbojevale. Žal pa je bilo to tudi praktično vse v letošnjem prvem prvenstvenem nastopu. (G. F.)
SOKOL INDULES - OTTICA
TOMMASINI	1:3
(10:15, 12:15, 15:10, 9:15)
SOKOL INDULES: Pertot, Vidali, Ušaj, Škrk, Brumat, T. in L. Masten, Vižentin, Ciocchi, Drasič.
Sokol Indules je svojo prvenstveno pot slabo začel. Nasprotnik je takoj v prvem nizu povedel z 8:1, domačinke so sicer reagirale, a v ključnih trenutkih so bile nasprotnice spretnejše. Ista slika se je ponovila v drugem setu. Tudi trenerjeve menjave niso obrodile sadu. V tretjem setu so Nabrežinke sicer dobro zaigrale, sprejem je dobro deloval in rezultat so bile lepo izpeljane napadalne akcije, a četrti set je šel po tirnicah prvih dveh in točki sta
sinoči pešale predvsem pri sprejemu, servisi pa niso bili tako močni kot ponavadi, tako da so nasprotnice mirno gradile svojo igro. Lahko rečemo, da bi se bilo dalo ekipo Tommasini premagati, zato je poraz toliko bolj pekoč. Upati je, da bodo sokolovke na poraz takoj pozabile in v prihodnje spet zaigrale kot znajo in kot so že dokazale na prejšnjih tekmah. (Vip)
ŽENSKA D LIGA
GAMMALEGNO CECCHINI -
KONTOVEL	3:1
(13:15, 15:5, 15:11, 15:9)
KONTOVEL: Legiša, Pertot, Černe, Štoka, Kralj, Regent, Garbini, Bogateč, Pisin, Maver, Colja, Lukša.
Kljub porazu so Kontovelke v Pasia-nu pokazale dopadljivo igro. V prvem setu so takoj povedle in z močnim napadom strle vsakršen odpor Cecchini-ja. To je dalo misliti, da bodo v nadaljevanju z lahkoto premagale nasprotnice, vendar je ekipa Gammalegno tedaj povsem drugače nadaljevala in se izkazala predvsem v obrambi in hitrem protinapadu. Lahko pričakujemo, da bodo Kontovelke z igro, ki so jo prikazale Regentova (prav slednja zasluži posebno pohvalo) in njene soigralke, pripravile še marsikatero presenečenje, le večja uigranost je potrebna. (T. Č.)
tako šli gostjam. Nabrežinke s
obvestila
ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da bo prvi dan vadbe za predšolske otroke v četrtek, 8. t. m., na stadionu 1. maj v Trstu, Vrdelska cesta 7 (tel. 51377) po sledečem sporedu: od 16. do 17. ure starejša skupina (4 in 5 let); od 17. do 18. ure vadba otrok z roditelji (2 in 3 leta).
JAMARSKI ODSEK
ŠD GRMADA HOBLES organizira danes, 4. novembra, pohod na Grmado z ogledom Peice. Zbirališče ob 9.30 na trgu v Mavhinjah. Za informacije tel. 299442.
ŠD BREG
OTROŠKA TELOVADBA Sporočamo, da bo vpisovanje, oziroma prva vadbena ura v sredo, 7. t. m., ob
16.	uri v občinski telovadnici v Dolini.
ŠD BREG - REKREACIJA sporoča, da je v teku rekreacijska telovadba v občinski telovadnici v Dolini, in sicer ob torkih in petkih ob 21. uri.
DSMO - REKREACIJSKA
TELOVADBA ZA ODRASLE Sporočamo, da so že v teku ure rekreacijske vadbe v mali telovadnici italijanske srednje šole N. Sauro v Ul. D'-Annunzio 48. Urnik: sreda in petek od
17.	do 18. ure. Vadi prof. Igor Tul.
TENIŠKA ŠOLA ŠZ GAJA Teniška sekcija Gaje organizira v novem pokritem objektu na Padričah redno teniško šolo za mladino od 6. do 14. leta starosti. Šola bo trajala do 1. junija 1991, tečaji pa bodo dvakrat na teden v prvih popoldanskih urah. Vpisovanje ter informacije na telefonskih številkah: 212988 (od 12.00 do 14.00), 410740 (od 14.00 do 16.00) ali na sedežu Gaje v dneh 5., 6. in 7. t. m. od 18.00 do 20.00 (tel. 226115). Vpisovanje se zaključi v sredo, 7. t. m.
SK DEVIN in ŠD SOKOL organizirata 10., 11. in 12. t. m. v prostorih KD I. Gruden sejem nove in rabljene smučarske opreme.
SK DEVIN
obvešča, da je iz tehničnih razlogov tečaj na plastični .smučarski stezi prestavljen na vsak ponedeljek od 17. do 19. ure.
SK DEVIN
obvešča, da se začenja splošna rekreativna telovadba v telovadnici socialnega centra v Sesljanu vsako sredo in petek od 19.30 do 21. ure.
SK BRDINA
obvešča vse ljubitelje smučanja, da imajo na razpolago izkaznice FISI in Smučarske zveze Slovenije. Izkaznice in informacije dobite na sedežu društva ob ponedeljkih od 20. do 21. ure.
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 7.00.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70,- din, polletno 390,- din, letno 780.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul- Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
nedelja, 4. novembra 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Rlstori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Član italijanska zvaza časopisnih založnikov FIEG
k protesta, ker je soprog Benazir Buto, prav tako izvoljen, še v zaporu
V nižjih predelih je tudi včeraj močno deževalo
Izvoljeni poslanci pakistanske Ljudske stranke niso prisegli
Prvi sneg v gorah že povzroča težave
ISLAMABAD — Bivša pakistanska ministrska predsednica Benazir Buto (na sliki AP) in vsi ostali poslanci pakistanske Ljudske stranke, niso hoteli zapriseči pred parlamentarno skupščino. Protest so utemeljili z dejstvom, da se soprog Benazir Buto, Asif Ali Zar-dari, ki je bil prav tako izvoljen na listi Ljudske stranke, ni mogel udeležiti prisege. Zardari je obtožen ugrabitve in goljufije ter izsiljevanja, zato je v zaporu, kjer čaka na proces.
Direkcija kaznilnice, kjer je Zardari zaprt, trdi, da ne razpolaga z zadostnim osebjem in zato je bilo nemogoče poslanca spremljati iz Karačija v Islamabad. Kaže, da parlamentarna skupščina tudi ni poskrbela, da bi bil Zardari prisoten na zaprisegi, čeprav se izgovarja, da ni njena pristojnost skrbeti za varnost in prevoz zapornikov, pa čeprav gre za poslanca. Izvoljeni poslanci Ljudske stranke so zato odločili, da ne bodo prisegli, dokler ne bo poskrbljeno za Zardarijevo prisotnost.
Benazir Buto so odstavili s položaja preteklega avgusta zaradi korupcije in nepotizma, česar pa doslej še ni bilo mogoče dokazati. Butova pa trdi, da je le žrtev političnega maščevanja.
RIM — Val slabega vremena, ki je zajel predvsem severovzhodni predel države, se še ne misli umiriti. V nižinah je tudi včeraj močno deževalo, ponekod je količina padavin krepko presegla običajne sezonske mere, v gorah pa sneži. Meja sneženja je ponekod padla že na osemsto metrov.
Na Južnem Tirolskem je včeraj snežilo na višini 1.200 metrov, temperatura pa je padla pod sezonsko povprečje. Prometna policija priporoča zimsko opremo, nekateri prelazi v Dolomitih pa so tudi z verigami precej težko prevozni. Kljub precej gostemu prometu, ki mu botruje tudi praznični most, doslej ni bilo hujših prometnih nezgod.
V vsej Furlaniji-Julijski krajini je včeraj zjutraj močno deževalo, v gorah pa je snežilo. Na Mokrinjah je zapadlo 15 centimetrov snega, dvajset so ga namerili v Selli Nevei in na Zoncola-nu. Tudi na teh cestah je obvezna zimska oprema, čeprav jih redno plu-žijo.
Smučarska sezona se je torej tudi letos začela razmeroma zgodaj, lahko bi trdili, da kar nekoliko nepričakovano, saj so smučišča večinoma še zaprta in neurejena. Kljub temu ne manjka navdušencev, ki so izkoristili praznične dneve in se odpeljali v gore. Najvišji
gorski vrhovi pa so se včeraj pobelili tudi že v Abrucih, vendar meteorologi opozarjajo, da še ni primerno za smučanje. V Abrucih je bila smučarska sezona že dve leti tako rekoč mrtva; poleg popolne odsotnosti snega je na mrtvilo vplivala tudi velika suša, zaradi katere ni bilo mogoče pripraviti niti »umetnega« snega.
Obeti za danes in ponedeljek pa niso ravno pomirjujoči. Vodni tokovi se sicer umirjajo, ponekod pa bo še občasno deževalo. Zaradi jugovzhodnih vetrov, ki se pomikajo proti našim krajem, bo k nam dotekal vlažen in hladen zrak. To bo povzročilo rahel padec temperature, v gorskem svetu pa se bo meja sneženja še znižala.
Deževje, ki še grozi, pa povzroča velike preglavice Benečanom. Pojav visoke vode traja že celih pet dni, razširil pa se je tudi na otoka Burano in Murano. Plima je včeraj dosegla 111 centimetrov, zato je voda zalila dobrih deset odstotkov zgodovinskega jedra. Fenomen, ki je sicer pozitiven, ker prečiščuje vodo, se je te dni spremenil v pravo moro, predvsem za prebivalce, ki živijo v najnižjih predelih mesta. Pojav pa bi se moral počasi umiriti, saj je bil popolni ščip, ki vpliva na bibavico, že v petek.
Popoldanski protesti sestradanih Romunov
BUKAREŠTA — Po že ustaljeni navadi se prebivalci Bukarešte zberejo v prvih popoldanskih urah na Univerzitetnem trgu, kjer do pozne noči demonstrirajo proti vsesplošni draginji. V Bukarešti, kot tudi drugod po Romuniji, se poznajo posledice vladnega programa liberalizacije cen. Premier Petre Roman očitno ni najbolj priljubljena osebnost v državi, saj prav proti njegovi politiki demonstrira množica »sestradanih« Romunov. Včeraj se jih je namreč zbralo tudi nekaj iz sosednjih krajev, kjer je med drugim mogoče občutiti posledice moldovske krize.
V poznih večernih urah se na trgu in v bližnjih ulicah zbere večtisočglava množica, policijske enote pa se tru-
dijo, da bi preprečile sleherne huliganske izpade. Tiskovna agencija Rompres, prav tako kot radio in televizija, poroča o vse širšem nezadovoljstvu nad programom o sprostitvi cen. Opazovalci se sicer strinjajo z dejstvom, da je bilo treba nekaj ukreniti, sicer bi se gospodarstvo znašlo povsem na psu, vendar menijo, da je vlada izbrala neprimerno pot.
Svoj glas so dvignili tudi rudarji, prav tisti, ki so pred nedavnim nadomestili policijske agente in se s palicami spravili nad demonstrante. Kritične so tudi stranke, ki trdijo, da je vlada zagrešila usodno napako, ko je skušala iz niča izoblikovati močan privatni sektor.
V Abidjanu umorili italijanskega diplomata Daniela Occhipintija
ABIDJAN — Italijanski veleposlanik v Slonokoščeni obali je umrl med poskusom ropa v neki restavraciji, kjer je večerjal s skupino prijateljev. Veleposlanik Daniele Occhi-pinti je prispel v Abidjan pred sedmimi meseci, vendar se uradno ni še mogel predstaviti tamkajšnjim oblastem.
Po prvih informacijah, naj bi Occhipinti in skupina njegovih prijateljev večerjali v priznani libanonski restavraciji L'oriental. Malo pred 23. uro zvečer je v lokal vdrla skupina petih oboroženih neznancev, ki so od strank in lastnikov restavracije zahtevali, naj jim izročijo denar in zlatnino. Neka oseba libanonske narodnosti pa se ni zmenila za grožnje in je iz žepa potegnila pištolo, s katero je ustrelila enega od roparjev.
Restavracija je postala pravo strelišče. V križnem ognju med roparji in oboroženimi klienti je bilo ranjenih sedem oseb. Najtežje je bil ranjen prav italijanski veleposlanik, ki ga je krogla zadela v prsni koš. Occhipinti je izdihnil že med prevozom v mednarodni klinični center.
Evropa podpira demokratične procese
V	zadnjem času je opazno, da se je zanimanje Evrope za Jugoslavijo začelo tako rekoč vsebinsko spreminjati. Ne gre več za pasivno spremljanje jugoslovanskih razmer, pač pa za to, da bi Evropa s svojimi stališči tudi aktivno pomagala pri krepitvi demokratičnih procesov v Jugoslaviji. Seveda ni govor o vmešavanju Evrope v jugoslovanska dogajanja, marveč o novi kvaliteti odnosa med celino in njeno pomembno sestavino, kakršna sta Jugoslavija in Balkan.
V	Jugoslaviji so te dni mnogi obiski. Na pogovorih z jugoslovanskimi predstavniki so odposlanci Foreign Officea, State Depar-tmenta, Evropskega sveta in številni drugi. Država je deležna čedalje večje tako rekoč »prizadete pozornosti«, kakor je te dni napisal francoski »Liberation«.
Na spremembo v vsebini tega odnosa kaže tudi obisk Markoviča in Lončarja v Veroni; sogovorniki so kajpak potrdili potrebo po enovitosti Jugoslavije, vendar tudi po razvijanju »demokratičnih odnosov« navsezadnje kot pogoj za krepitev medsebojnega gospodarskega, pa tudi siceršnjega sodelovanja.
Razvoj demokratičnih odnosov seveda predstavljajo predvsem korenito nove razmere v Sloveniji in na Hrvaškem.
Značilnost novega odnosa izhaja tudi iz resolucije o Jugoslaviji, ki jo je pred dnevi sprejel Evropski parlament; v njej je odkrito naglašeno, da bi bilo treba umakniti policijske enote s Kosova, pričeti demokratični dialog z Albanci, osvoboditi zaprte politike in odpraviti cenzuro. Prozorno je rečeno, da je Miloševičeva politika takšna, da ne spada ne v Evropo in ne v demokracijo.
Stališče, da se bo pričela Evropa še bolj neposredno zanimati za Jugoslavijo pa izhaja tudi iz stavkov, po katerih si je treba sicer prizadevati za ohranitev Jugoslavije, vendar hkrati »spoštovati njena nova notranja spoznanja«. Potrditev tega novega »aktivnega« gledanja pa je med drugim v tem, da sta bila te dni na uradnem obisku v Strasbourgu predsednika skupščine Slovenije in Hrvatske, Bučar in Domijan.
Skratka, demokratične spremembe na severu Jugoslavije začenjajo doživljati tako rekoč uradno priznanje. Kajpak ne gre za slo-
vesne akte, pač pa za priznanja v tako rekoč »delovnem« odnosu med Evropo in Jugoslavijo. To pa v smislu, ponavljamo, naj bi Jugoslavija po »zunanjih« mejah le ostala kakršna je (kot takšna naj bi tudi bolj skrbela za gibanje neuvrščenih, kot so ji priporočili italijanski predstavniki med obiskom v Veroni), znotraj pa naj bi se začela prav tako »celoviteje« demokratično spreminjati. Ni naključje, če so na parlamentarnem zasedanju v Strasbourgu nekateri udeleženci kar odkrito omenjali konfederativno ureditev.
Vse bolj se širi prepričanje, da bodo jugoslovanske razmere kar v ospredju bližnjega srečanja v Parizu, posvečenega problemom evropske varnosti in sodelovanju. To bo za marsikoga poučno; s temeljnega vidika, da se vsa Evropa resnično korenito spreminja tako v medsebojnih odnosih, kakor notranjih razmerah domala sleherne države.
Razčiščevanje jugoslovanskih razmer naj bi zategadelj bilo tudi prispevek k novi, sodobni podobi Evrope, seveda v helsinškem
duhU	MIRO KOCJAN
Ivana hoče razporoko
Ivana Trump je tudi formalno zahtevala razporoko. ^ pred časom sta se z možem, bogatašem Donaldom, ločj1^ vendar sta oba trdila, da je bila to le začasna r®***^: zakonske krize. Sedaj, ko je Ivana v rodni ČeškoslovasK ; kjer se je udeležila očetovega pogreba, pa so odvetnj^ izročili Donaldu dokument, ki ga bo stal vsaj 25 mil*!, nov dolarjev	(Telefoto A
Protest zaradi ameriških »napotkov« za demokratične volitve v Jugoslaviji
BEOGRAD — Tiskovni predstavnik v Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve je izrazil globoko presenečenje ob sporočilu State Departmenta, v katerem dajejo navodila o pogojih, v katerih bi morali izvesti volitve v Jugoslaviji.
Omenjeno poročilo se na težko razumljiv način vmešava v izključne pristojnosti najvišjih predstavniških teles jugoslovanske federacije in republik in sugerira rešitve, ki so v glavnem že urejene z zakonom.
Predstavnik Zveznega sekretariata za zunanje zadeve je poudaril, da je znano, da se jugoslovanska vlada že od samega začetka zavzema, naj bi načela, ki jih State Department na tako nenavaden način sugerira, uporabljali in da v tem okviru večstrankarske svobodne
volitve ob polnem spoštovanju demokratičnih norm predstavljajo enega od bistvenih stremljenj politike in angažiranja vlade.
Vsebina in ton omenjenega sporočila predstavnika State Departmenta težko uskladijo s številnimi izjavami najvišjih predstavnikov in institucij ZDA, v katerih podpirajo stabilnost Jugoslavije, njeno enotnost, teritorialno integriteto in reformo v okviru demokratičnih formacij, ki jih uresničujejo po vsej državi.
Uradni krogi Jugoslavije pričakujejo, da bo ameriška stran našla način, da bi v duhu in interesu jugoslo-vansko-ameriških odnosov odstranili negativni odmev omenjene izjave, ki je izzvala ogorčenje jugoslovanske javnosti.
ELEKTR0G0SP0DINJSKI STROJI
TRST - Ul. Teatro Romano 9/2 - Tel. 60514
S. Servis
P.	Profesionalnost
Q.	Kvaliteta
R.	Prihranek
5 LET GARANCIJE za eiektrogosP°h dinjske stroje ZOPPAS in pri Pra njn strojih ZOPPAS 10 let za boben košaro.
ZOPPAS jih naredi neuničljive.