Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Zagreba 1. marca. A. K., — Obilost plesov in drugih večernih veselic je odtegnila v pretečenem mescu gledišču toliko obiskovavcov, da ste se le dve igri igrale v domačem jeziku: ;,Sastanak u gradu Zrinju", izvorna historična drama v treh djanjih od Ljud. Vukotinoviča, in prevod poljske šaljive igre „Gospoje i Husari.tt — Dne 18. febr. bil je v dvorani narodnega doma šesti veliki zbor družtva za povestnico in starine Jugoslovanov pod predsedništvom gosp. načelnika Ivana Kukuljeviča Sakcinskoga. V lepem pozdravu je gospod Kukuljevič najpopred z obžalovanjem omenil, da presvitli ban grof Jelačič kakor pokrovitelj družtva zavoljo bolezni ne more današnjemu zboru predsedovati ; priobčil je tudi njegovo pozdravljenje pričujočim članom s serčno željo, da bi družtvo čim bolje napredovalo. Gospod tajnik je potem naznanil književni stan družtva in položil je račun od 31. rujna 1855 do 17. veljača 1858. Iz vsega se vidi, da gosp. Kukuljevič je duša vsega početja. Potovaje po Dalmacii, Italii, Slavonii in Bosni si je mnogo neprecenljivega gradiva nabral za povestnico jugoslovansko; tudi „Arkiv" vre-duje brezplatno. Premoženje družtveno znaša 5350 gold. 35 kr.; k temu je pripomogla največ blagodarnost svetlega gospoda kardinala in nadškofa zagrebškega, ki je daroval družtvu 4000 gl. v obligacijah. Družtvo šteje mnogo podpornikov v slovanskih kakor tudi v nemških deželah. Celo ruski car Aleksander II. in veliki knez Konstantin sta med dobrotniki, ki podpirajo družtvo s dobrovoljnimi prineski. Car ruski namreč je poklonil iz petrogradske knjižnice ve-ličastveno in dragoceno delo o ruskih starodavnostih v pet zvezkih, ktero se ne prodaja v knjižnicah. Po nje- — 86 - govem povelji se pošiljajo družtvu tudi velike ruske razredne knjige* Tudi med Slovenci se ne manjka druž-tvenikov; kakor po Horvatskem in Slavonskem ima družtvo tudi na Slovenskem svoje povernike (mandatare), kteri nove članove spravljajo, letne prineske pobirajo, poslane knjige razdeljujejo i. t. d. in sicer je v Celovcu g. Andrej Einspieler povernik, v Mariboru g. Dav. Terstenjak, v Gradcu g. dr. J o s. Muršec in v Ljubljani g", dr. E. Costa. Za častnega uda je bil predložen in jednoglasno poterjen med drugimi tudi učeni naš g. Peter Hicinger. Odredilo se je tudi, da odslej bode vsako leto zvezek „Arkiva" na svitlo prišel, in da se bode članom pošiljal brez plačila. Iz Ljubljane. Od naše dnarne hranilnice (spar-kasse) smo unidan obljubili povedati, kako je gospodarila pretečenoleto. 8. dan pr. m. je imela svoj letni zbor vpričo Njih ekscelencije deželnega poglavarja grofa C nori ns k i-g a. Višji predstojnik gosp. Janez Slaker, vodja ljubljanskih ljudskih šol, je razložil dnarni stan hranilnice v preteklem letu, ktero je bilo za-njo kaj veselo. Nobeno leto še ni štela toliko deležnikov kakor lani. Dva milijona in 22,365 gol d. in 51 kr. je imela v vsem skupaj v svojih rokah, tedaj 371,294 fl. 29 kr. več kakor predlanskim. 5288 ljudi ji je lani na novo izročilo 546,296 fl.; 2700 ljudi pa je vloženih 199,435 fl. 14 kr. nazaj vzelo. Po dobrem gospodarstvu si je (s tem, da dnar v hranilnico jemlje proti temu, da plačuje ljudem po 4 od 100 fl. letnega činža in da ga izposoj uje proti temu, da se ji odrajtujejo činži po 5 od 100) pridobila do konca lanskega leta že gotovega premoženja za 162,854 fl. 14 kr., čeravno je za milodarne naprave lani podelila 10,525 fl. Družba, ktera ima mošnjico že tako bogato napolnjeno, pač očitno kaže, da dobro gospodari, da stoji na terdnih nogah, in da varno svoj dnar naloži, kdor ga nji izroči, zakaj če bi se ji primerilo, da bi izposojenega ptujega dnarja kje kaj zgubila, ga lahko poverne iz svojega premoženja. Da se ji pa ne primeri lahko, da bi kje v kakošno zgubo prišla, se ve iz tega, kako varno ona dnar izposojuje. Na kmetije ga ne posojuje rada zato, ker jo skušnje uče, kako težko je večidel od kmetov činžev dobivati; čez 20,000 gold. ima na kmetih samo za čin že terjati. Ce posodi na kakošno kmetijo danes 300 fl., lastnik, kadar ta dnar prejme, plača čhiž za pol leta, — potem ga večidel več ni blizo; vsi opomini so bob v steno; nazadnje mora boben zapeti; to pa ji prizadeva veliko sitnost. Res je, da mar-sikteri ubogi kmet ne more plačati kar je dolžan, — al hranilnica ne sme ptujega pri nji shranjenega dnarja zgubljati , sicer ga ukrade tistim, ki so ga ji izročili. Ona mora imeti vse varno izposojeno, pa tudi veliko dnarja tako zamenjanega, da če hoče kdo pri nji naloženi kapital hitro nazaj imeti, ga mu more tudi hitro izplačati. V to ji služijo 12mesične zastavnice dunajske banke. Gospod predstojnik Slaker je sklenil svoj govor, da se je zahvalil Njih eksc. deželnemu poglavarju in protektorju hranilnice za Njih skerb in je posebno pohvalil neutrudljivo delavnost gosp. Karola Hradecki-ga in pa skerb gosp. kuratorjev in vodje v te hranilnice; mi pa sklenemo to kratko pisemce s tem, da rečemo, da tudi gospod Slaker je kot višji predstojnik hranilnice ves na svojem mestu, ali kakor Nemec pravi: jeder ZolI ein Finanzmann. — S hranilnico je sklenjena zastavil niča (JPfandamtJ, ktera na zastave dnar izposoja. Tudi tej je bilo lansko leto veselo leto, pa ravno nasprot temu. kar smo povedali od hranilnice; v hranilnico je lani prineslo veliko več ljudi svoj dnar shraniti; — v zastavilnico pa je lani dosti manj revnih ljudi priti— ralo blaga na zastavo, in sicer 2986 zastav manj kakor predlanskim. O vseh Svetih je imela 16,103 zastav shranjenih, na ktere je imela 73,906 gold. 30 kr. izposojenih. 16,103 zastav je sicer še zmiraj velik muzej vsakoršne robe. Iz Ljubljane. Za gotovo smo zvedili, da se je za ^Vodnikove bukve" že toliko naročnikov oglasilo, da se bo njih tisk kmali začel in da berž ko ne pridejo mesca junija na svetlo. Nedavno so poslali gospodje: Ana staž i Griin, žl. Wurzbach Konstant, Cegnar in Cigale spise za ta album; zadnji čas je, da jih pošljejo vsi, ki so za to spomenico kaj obljubili. — Veliki zbor zgodovinskega družtva v Ljubljani bo 15. dan prihodnjega mesca. Iz Ljubljane 14. marca. D. — V 9. listu je g. J. S. iz sv. Križa poleg Turna na Dolenskem na znanje dal, da so na Svečnice dan pri vasi Tihaboji o hudi burji *n snežnem vremenu červiči z neba padali. Zraven gospod dopisnik uprašuje : ali se je že kje drugod ob enakem času kaj tacega prigodilo? Res je, da ta prikazen je nenavadna, tako rekoč natornim postavam zoperna; pa znana je že od nekdaj, in červični dež (Insektenregen) se imenuje. V Bronnovi knjigi 5?Geschichte der Natur", II. del, str. 236, najdemo kacih 6 enacih prikazen naštetih, in natoroznanci so že davno to na pervi pogled čudapolno reč njene čudo-vitosti rešili in nje pravi uzrok natanko razložili. Červiči, kteri, kakor se sploh misli, z neba padajo, so go-sence, iz kterih se mesca junija snežni kukci izvale, ki se po sistematičnem imenu „Telephorus fuscus" zovejo. Kmetje okoli Dunaja te kebričke „Bader lass Ader" imenujejo, zato ker precej močno ščipljejo. Po slovensko bi jih imenovali snežne šoštarje, ker v versto tako imenovanih šoštarjev ali škarnjic spadajo. So prav koristne živalce, in posebno uši na rastlinah zatirajo. Gosence teh kukeov so černe, žametaste, skorej 1" dolge, iy2" široke, imajo 6 nog, roženo glavico z 2 očesoma, tipavnicama, in terdnimi ščipaii. Ta golazen živi od raznih červičev; se šleje toraj k merčesojedeom. O pervi pomladi lazijo povsod po njivah, vozarih, in zares so repnim gosencam nekoliko podobne. Pa tudi rade pridejo že poprej na svitlo; včasih že mesca svečana snežno odejo zemlje prerijejo, posebno kadar jug pihati začne, in po snegu lazijo; od tod izvira misel, da so z neba padle. Ravno take gosence so se tudi pri Tihaboji prikazale, in visokočastiti gosp. J. Sajovec, kriški kaplan, so nekoliko teh živalic ljubljanskemu muzeju poslali. Imenovani gospod so si zares velik trud prizadjali, to reč dognati, in od kar so od te prikazni slišali, so marljivo sledili po teh červičih. Pa še le 7. sušca, ko je huda burja pihala, in je močno sneževalo, so pri Tihaboji 3 tacih živalic našli. Vsi so poterdili, da so z unimi, ki m na Svečnice dan padle, popolnoma enake. Berž ko ne je tudi huda burja, ki je tisti dan pihala, toliko množico te golazni iz bližnjih krajev lesem nanesla. Iz Ljubljane 15. marca. Gosp. grof Rihard Biagaj, posestnik Polhograške grajščine, enako žlahen po rojstvu in djanji, je včeraj ponoči po dolgi in bridki bolezni svoje življenje sklenil, 72. let star. Bivši velik dobrotnik revežem in veri domoljub si je utemelil dovelj spomina v hvaležnih sercih, kteri bodo še dolgo svoj« roke proti milemu Zveli-čarju za zveličanje njegove duše vzdigovale. Bodi mu žemljica lahka! — V pondeljek popoldne od ene do treh je sonce merknilo, pa, kakor je že pratika povedala, ne tako, da bi bila tema vstala. -87 —