Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 4 - LETO 55 - CELJE, 27.1. 2000 - CENA 280 SIT Pilot akrobatskega letala lahko vidi vse črno ali vse rdeče. Obraz se popači, ličnice drhtijo, glavo vleče med kolena... MASAKER! Za masaker rib v Savinji niso krivii kormorani, pač pa človek zaradi \ posegov v naravo. Stran 25. ZANIKRNI GRADBINCI ALI DOBRE ZVEZE v Šentjurju zanikajo, da dobiva vegrad posel po strankarski zvezi. Stran 5. PROFESOR, KI IZGANJA HUDIČA Prof. Rafko vodeb izvaja obred po pravilniku, ki ga je podpisal sam papež! Stran 40. 2 DOGODKI KOMENTIRAMO Puzzii volilnega leta Ko človek spremlja domačo politiko, se včasih ne more znebiti vtisa, da so naši poli- tični prvaki na trenutke po- dobni malčkom, ki se v pe- skovniku prepirajo za lopat- ko, drugič pa spet jezljivim mladcem, ki ne morejo ukroti- ti dragega, seveda od staršev podarjenega, motorja. Žal ni- so kot otroci, ki zbrano sedijo za mizo in skrbno zlagajo drobne koščke zapletene se- stavljanke, ali pa dobro uigra- na ekipa košarkarjev, pa četu- di še iz šolske lige. Da bodo državnozborske vo- litve najkasneje letošnjo jesen, se ve že od zadnjih volitev v letu 1996. Štiriletni mandat je dovolj, da bi se volilni sistem, če so spremembe res nujne in sijih želi vsaj 2 tretjini poslan- cev, kolikor je za uzakonitev le- teh potrebno, lahko v miru postavil na novih temeljih, da bi imeli določene volilne okra- je še preden se predvolilna vročica do konca razvije. Pa ne, sprememb smo se v Slove- niji lotevali natančno tako, kot da si jih sploh ne želimo. Pred- log na predlog, vsi takšni, da se izključujejo med seboj! In, ko v državnem zboru ni več šlo, ■ je prišlo na vrsto ljudstvo. Sa- mo, pa čeprav se poznavalci strinjajo, da so volilni sistemi tako zapletena tvarina, da se okoli podrobnosti lovijo celo strokovnjaki, naj odloči! Zdaj imamo, v prvi vrsti pa seveda poslanci sami, pred seboj na- tančno takšno voljo ljudstva, da z njo spet nihče ne ve, kaj storiti. In zato ni čudno, da se pom- ladniki še vedno preštevajo, da še vedno ne vemo, ali bo koalicija Slovenija družila dve ali tri stranki. Za svojstven preobrat je pred kratkim po- skrbel še predsednik vlade in najmočnejše stranke LDS dr Janez Drnovšek, ki skuša svo- je, Svet LDS kot najvišji stran- kin organ, prav v torek, po zaključku naše redakcije, pre- pričati v primernost dvokrož-^ nega večinskega volilnega si- stema. Že zato, ker je takšna »volja ljudstva« in preko nje odločitev ustavnih sodnikov, zlasti pa zato, ker volilna pre- števanka LDS v večinskem si- stemu odpira morda še boljše možnosti, kot jih je bila vaje- na doslej. A le morda, pravijo tisti, ki sta jim demokracija in pluralnost (Tržavnega zbora pred samim volilnim rezulta- tom. Pri tem pa skorajda še ni slišati besede o volilnih okra- jih, ki bi - glede na to, kako bodo zaokroženi - že sami po sebi lahko povsem na novo premešali že sestavljene, z muko zložene drobne puzzle. Volilno leto, ki smo ga pred slabim mesecem načeli, pa so že začeli ob politikih barvati še drugi. Pravzaprav ne ob, ampak zaradi politikov! Sla- be volje zaposlenih v zdravs- tvu, šolstvu, državni upravi in pravosodju namreč ne bi bilo, če bi v državi znali in zmogli oblikovati enotno plačno poli- tiko za vse, ki so plačani iz državne blagajne. Opozoril je bilo dovolj. Slabe izkušnje s stavko učiteljev na začetku de- vetdesetih let, ki je udarila zlasti šolarje, pa niso pripelja- le dlje od parcialnega reševa- nja posameznih dejavnosti. Zato tudi napoved učiteljske stavke najprej za 14. marec, zatem za 12. in 13. april, in če do dogovora ne bo prišlo, še za dneve po 11. maju. In z vsakim dnem imajo naši politični prvaki manj časa in priložnosti, da drobcene puzz- le, ki skrbno zloženi zaokrožijo Slovenijo od vzhoda do zahoda, od severa proti jugu, sestavijo tako, da bo podoba naše države všečna Ijudem,^ ki živimo v njej, in sprejemljiva za tiste v Evropi in svetu, od katerih terjamo svoje mesto na zemljevidu seda- njosti in prihodnosti. IVANA STAMEJČIČ Štiri tisoč prehla jenih Zaradi hudega mraza je možnost okužbe večja - Povsod v regiji nelsolnce<, čevlji pa so bili >črevlji<... Daleč je že to, pa vendar materni jezik imam rad, pa naj bo takšen ali drugačen.« JOŽE MIKLAVC »Štirje letni časi« v Rogatcu štirje letni časi je naslov »eni veseli poslanski komediji v dveh aktih, z lahkotnim za- pletom in brutalno izpeljavo«, kot je zapisal njen pisec Vinko Moderndorfer in ki so jo na oder postavili člani gledališke skupine iz Rogatca. Tekstopisec je ponovno doka- zal, da je pri nas poslanska tema- tika praktično neizčrpna, z vse- mi vozli in zankami, ki jih prina- ša današnji čas v mladi demo- kraciji. Tako so jo razumeli tudi gledališčniki iz Rogatca in njiho- vo občinstvo. Fabula je pravza- prav zelo preprosta in lahkotna - komedijo na prvi mah gledamo kot bulvarko, čeprav ko se zami- slimo, to ni. Dejstva so namreč preveč resnična in tudi boleča in brez dvoma je bil to tudi namen avtorja besedila. Temu vzgibu so dokaj spretno sledili gleda- liščniki iz Rogatca, člani Kultur- nega društva »Anton Stefan- cios«, z režiserko Lidijo Zalezina na čelu. V predstavi sodeluje osem igralcev, in sicer Metka Kodrič. Branko Herman, Alek- sandra Stiplovšek. Sebastijan Ar- tič, Mitja Tudja, Franc Kregar, Milan Podhraški in Avgust Fric. Sceno za predstavo sta po pred- logi Rafka Tojnka izdelala Slav- ko Zalezina in Milan Podhraški, pričeske pa so bile delo Milke Halužan. Igralci so se v vrtincu igre, kljub morda nekaterim drobnim zadregam, ki nikakor usodno ne vplivajo na odrsko dogajanje, dokaj dobro znašli in smiselno podajali tako besedilo kot tudi odrsko igro. V zgodbi je opaziti tudi kar nekaj režijskih domislic, predvsem v rekvizitni igri in ne nazadnje tudi v lokalni aktuali- zaciji, kar je vsekakor dopustno in celo zaželeno. Sobotna predstava v kultur- nem domu v Rogatcu je bila, skupaj s premiero, že četrta po vrsti, občinstvo, ki je napolnilo dvorano in je očitno prihajalo od blizu in daleč, pa je nasmejano odhajalo s predstave. Rogaški kulturni delavci so predstavo pred kratkim odigrali tudi preko Sotle in po pripovedovanju tam dosegli še dodatne odzive ob- činstva v smislu komičnosti. Ro- gačani se bodo z igro odpravili tudi na gostovanja, prvo pa bo 12. februarja v Bistrici ob Sotli. ŽIVKO BEŠKOVNIK KULTURA itmmmmmmmmm Dobro je biti nor Borza humorja v Rogaški Slatini je literarni natečaj in prireditev, ki zanima vso Slovenijo. Letos, 1. aprila, bo v Kristalni dvorani že peta slovesna razglasitev zmago- valcev literarnega natečaja.^ Mod vsakim natečajem prej- mejo od dvesto do tristo pris- pevkov iz vse Slovenije. Nate- čaj, ki ga vsako leto razpisuje občina Rogaška Slatina, je le- tos na temo Dobro je biti nor ob pravem času. Letošnje na- grade za tri najboljše znašajo od 50 tisoč do 100 tisoč tolar- jev, podelili bodo tudi pet priznanj, trideset najboljših prispevkov pa bo objavljenih v posebni knjižici. Prispevke sprejemajo do 4. februarja. Avtorji lahko sodelujejo s hu- moreskami, basnimi, novelami, pesmimi in črticami, ki jih nato oceni posebna strokovna komi- sija. Prvo leto so pisali na temo Lažem, torej sem, drugo o Pas- jem življenju, tretje o Vseh mo- jih ljubeznih ter lani o Pošteno- sti po slovensko. BJ V vrtincu smeha V SLG se začenjajo Dnevi komedije Jutri (petek) ob pol osmih zvečer bodo v Slovenskem ljudskem gledališču Celje slovesno dvignili zastor in naznanili deveti festival smeha, ki se bo tudi letos odvijal pod pokroviteljstvom Mestne občine Celje in ob pomoči številnih sponzorjev. Vsak konec tedna, ob petkih in sobotah zvečer, se bodo pred polno dvorano do 20. februarja vrstile tekmovalne predstave in predstave iz spremljevalnega programa. Da so se Dnevi ko- medije občinstvu priljubili, ka- že tudi podatek, da so vstopnice za tekmovalne predstave že pošle, prav tako vlada letos veli- ko zanimanje 2a nedeljske predstave, katerih program je, tako kot tekmovalni, skrbno iz- bran in oblikovan. Glumači iz vseh slovenskih gledališč bodo zavrteli kome- dijo v festival, ki ob zaključku prinaša laskava (žlahtna) priz- nanja igralcem, gledališčem, režiserjem in piscem žlahtnih slovenskih novitet. Celjani bo- do letos v boj za festivalska odličja posegli 18. februarja z Limonado Slovenico, avtorja in režiserja Vinka Mdderndor- ferja. Jutri (v petek) pa se bo kot prvo predstavilo Slovensko mladinsko gledališče iz Ljub- ljane s Shakespeare-Rozma- novim delom Sen kresne noči, v režiji, scenografiji in kostu- mografiji Vita Tauferja. Celj- sko občinstvo bo imelo torej priložnost videti nenavadno ljubezensko komedijo zmeš- njav. Spomnimo se, da je Sen kresne noči Slovensko ljudsko gledališče Celje poleti uprizo- rilo na prizorišču na Starem gradu in bo zdaj celjsko ob- činstvo imelo priložnost vide- ti, kakšen je Shakespearov »Sen« v priredbi A. Rozmana- Roze. Prav tako tudi ocenjeva- ti. Razen strokovne žirije [Mi- ran Herzog, Primož Jesenko in Iva Zupančič) bo namreč tudi letos imelo občinstvo pri- ložnost ocenjevati tekmoval- ne predstave z ocenami od 1 do 5. Pred predstavo izžreba- na vrsta pa bo odločala o ko- medijantu ali komedijantki večera. V soboto prihaja iz Gledališ- ča Ptuj na celjski oder Triko. Organizatorji Dnevov komedi- je pa opozarjajo na razsežnost festivala, ki pljuska ne samo čez trojanski in vrholski kla- nec, ampak tudi čez mejo, v sosednjo Hrvaško in plete pri- jateljske vezi sodelovanja. V nedeljo ob 17. uri bo v sprem- ljevalnem programu nastopilo gledališče Movens iz Zagreba z Matula, Kovačevič, Stripano- vičevim: Munchhausnom. Val smeha in zabave se to- rej začenja! Fotografsica delavnica v novih prostorih celjskega fotografskega društva so minulo soboto pripravili prvi del fotografske delavnice in seminarja, ki sta ga pripravila društvo in celjska območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Na seminarju je sodelovalo 10 udeležencev, ki so prišli iz Celja, Mozirja, Slovenskih Konjic in Radeč. Delavnica obsega teoretični in praktični del. V soboto so udeleženci obravna- vali teoretične osnove fotografije, od zgodovine do fotograf- skih kamer, pripomočkov in njihovo uporabo. Praktični del fotografske delavnice se bo nadaljeval še v soboto, 29. januarja, ob 8. uri v prostorih Fotografskega društva Celje na Glavnem trgu 9. Udeleženci se bodo spoznali z razvijanjem filmov in delom v temnici ter z delom na terenu. Fotografsko delavnico vodita priznana celjska mojstra umetniške fotogra- fije Vinko Skale in Jože Hebar. ŽIVKO BEŠKOVNIK Aforizmi o obutvi in nogali »Mnogi so postali bosi zaradi slabo zavezanega jezika,« je zmagovalni aforizem četrtega natečaja na teme obutev, noge, trgovina in trgovanje, ki ga je maja lani razpisalo podjetje Borovo Trade iz Celja. Nagrajeni avtor Edin Sarače- vič iz Ljubljane je bil sicer tudi najbolj plodovit, saj je na razpi- sane teme poslal preko trideset aforizmov. Prislužil si je 130 ti- soč tolarjev. Drugo in tretjo na- grado sta prejela Jože Motoh in Ivo Antič, oba z Ljubljane. Prvo nagrado v kategoriji kari- katur (to kategorijo so letos raz- pisali prvič), je prejel Leo Ko rele iz Ljubljane, drugo pa celjski karikaturist Milan Alaševič. Na- grade so bile podeljene na Dne- vu podjetja Borovo Trade, ki ga praznujejo že osmič, vsakič 20. januarja. Program, ki ga je pove- zovala Mojca Mavec, so pripravi- li v Celjskem domu ob spremlja- vi celjskega orkestra Žabe. V podjetju Borovo Trade nate- čaj za najboljši aforizem razpiše- jo vsako drugo leto, nato pa najboljše objavijo v knjižni zbir- ki. Nekaj aforizmov so zapisali celo na skulpture, ki so jih umet- niki izdelali na temo čevljev in jih razstavili na stalni razstavi pred upravo podjetja na Trubar- jevi v Celju. »Mi znamo s sme- hom in s čevlji,« pravi direktor podjetja mag. Zlatko Kolar, ki je sam tudi pesnik in velik ljubitelj kulture in umetnosti nasploh. Zaposlene prodajalke Borova Trade se vsako leto trudijo, da bi osvojile naslov vzorna proda- jalna leta, ki ga podjetje razpiše na začetku leta, na dan podjetja pa podeli priznanje in denarno nagrado celotnemu kolektivu prodajalne. Vzorna prodajalna v letu 1999 je bila prodajalna v Murski Soboti. MG Ocenjevanje 9.200 Iconj Na lanski mednarodni raz- pis revije Likovni svet, name- njen otrokom med 5. in 15. letom starosti iz vsega sveta, so v podjetju Likovni svet prejeli 9.200 likovnih del iz 33 držav z vseh celin. Konec tedna, od petka do ne- delje, je 5-članska strokovna žiri- ja v Celju ocenjevala prispela dela in izbrala nagrajence. Delo žirije je vodil dr. Bogomil Karla- varis z Reke, ob njem pa so 9.200 likovnih del ocenjevali še akademska slikarka mag. Svet- lana Ralevič iz Beograda, kot predstavnica Unicefa akadem- ska slikarka Anka Košmerl iz Ljubljane ter likovna pedagoga Slavko Zupan iz Ljubljane in Marija Cene iz Celja. Po bese- dah urednika revije Likovni svet Mihaila Lišanina je imela med- narodno sestavljena žirija težko in zahtevno delo, saj je morala iz množice zbranih otroških del v treh dneh izbrati 50 posamičnih nagrajencev in 50 nagrajenih ko- lekcij. Med posamičnimi nagra- jenci bodo 3 enakovredne 1. na- grade prejeli: Danijel Slana iz OŠ Frana Milčinskega v Smled- niku (Slovenija), Aleksandra Mandič iz Madžarskega kultur- nega centra v Subotica (Jugosla- vija) in Julius Kollar iz Osnovne umetniške šole Lučenci (Slovaš- ka), med nagrajenimi kolekcija- mi pa nagrade pripadajo: OŠ Laszlo Toth iz madžarskega Kecskemeta, Likovni šoli Hyderabad iz Indije in Osnovni umetniški šoli iz slovaških Lu- čencev. Izbor otroških del prejšnjega likovnega razpisa na temo Konj prav zdaj gostuje v Mosk- vi, sredi marca pa bo razstava na ogled tudi v argentinskem mestu Rosario. Otvoritev raz- stave novih otroških del, ki bo seveda spet v Celju, v uredniš- tvu revije Likovni svet napove- dujejo za 9. maj. IS PRIREDITVE GLEDALIŠČE SLG - Alisa, Alica: 27. 1. in 2. 2. ob 20. uri na odrupodo- drom, za abonma in izven; Sen kresne noči 28. 1. ob 19.30, gostuje SMG Ljublja- na; Triko 29. I. ob 19.30, gostuje Gledališče Ptuj; Sex, drugs, rock'n roll 29. 1. ob 17. uri, gostuje Gledališče Glej Ljubljana in ob 20. uri Munchhausen, gostuje Mo- vens Zagreb. Kulturni center Laško 28. 1. ob 19.30 Narodni poslanec, komedija v izvedbi KUD Zarja Trnovlje. Kulturni dom Šentvid pri Planini 29. 1. ob 19. uri in 30. 1. ob 15. uri »Poročil se bom s svojo ženo«, v izvedbi dram- ske skupine KUD Zarja Šen- tvid. Dom kulture Velenje 29. I. ob 10. uri pravljica Tacamuca, Lutkovnega gledališča iz Ljub- ljane in Limonada Slovenica 31. I. ob 19.30 za beli in I. 2. ob 19.30 za rumeni gledališki abonma. RAZSTAVE Knjižnica Šentjur Robert Baron. Muzej novejše zgodovine »NE!« razstava o drogah. Likovni salon Mestece Ce- lje - alternativa sedemdesetih, do 8. 2. Avla zdravstvenega doma Celje slovenska zobozdravs- tvena zbirka. Razstavni prostor »stare občine« Šentjur Aleš Než- mah. Dom sv. Jožefa Ciril Velko- vrh - Dediščina ob Slovenski' planinski poti. Kulturni center Laško France Slana. Galerija Riemer Slovenske Konjice, razstava akad. slikar- ja Alojza Zavolovška in sina Aleša Zavolovška. Hermanov brlog Mamut v Hermanovem brlogu, do 30. 4. Pokrajinski muzej Celje Celjski grofje, do 28. 5. Galerija KC Ivan Napotnik Velenje Majda Kurnik, do 2. 2. 2000. Avla Splošne bolnišnice Celje »Dijaki in njihova sreča- nja z umetnostjo«, do 30. 1. Salon Fiat Dragan Ilič, do 31. L, Kladivar likovna dela Amine Kolarič, do 15. 2., Etol Marija Prevolnik, do 25. 2. OSTALO Občinska matična knjižni- ca Žalec 26. 1. ob 18.30 pred- stavitev knjige Hodim z roka- mi Ivana Sivca. Levstikova soba Osrednje knjižnice 31. 1. ob 17. uri predavanje proL Toneta Rav- nikarja »Izobraževanje žensk v srednjem veku«. Skomarska hiša Zreče 29. 1. ob 18. uri 4. literarni večer z naslovom Jaz 'mam en star znucan koš. Športna dvorana Zreče 30. 1. ob 15. uri tekmovanje mla- dih glasbenih talentov »Zvezdni trenutki«. Knjižnica Laško 27. 1. ob 19. uri domoznanski predava- nji z naslovom Kakšno je bilo sodstvo v preteklosti dr. Jože- ta Mačka in Sodni procesi pro- ti čarovništvu Jureta Krašov- ca. Mladinski center Celje 27. I. ob 20. uri potopisno preda- vanje Zvoneta Žigona o Ju- govzhodnem Sredozemlju; 28. 1. od 15. do 18. ure likova, od 18. do 20. ure angleška delavnica in ob 19. uri pred- stavitev »Bratovščine jeklenih votlin«; 29. I. ob 20. uri gleda- liška predstava Kajetana Čopa in Nataše Burger (2. del); 31. 1. od 15. do 18. ustvarjalna in od 18. do 20. ure nemška de- lavnica; 2. 2. od 18. do 20. ure nemška delavnica. GUTENBERGOVA GALAKSIJA Fenomen sive mize če določeno persono obse- de želja po knjižnici, natanč- neje po njenem študijskem ali domoznanskem oddelku, je treba na Muzejski trg. Zlasti ženske morajo na znamenitih mačjih glavah historično obar- vanega tlaka napeti gležnje, saj visoke pete najdejo vsako špranjo med kamni, zaradi morebitnega padca pa je treba pri hoji primerno spustiti del, ki bi mu šoferji rekli podvozje. Skratka - že pot v hišo infor- macij poskrbi, da se ji človek bliža resen in zbran. Včasih je treba s plaščem obrisati kak- šen prav v vhod parkiran avto prometno agresivnega bralca ali soseda, vrata se avtomat- sko odmaknejo in bralec pris- pe do razkošno zlatega ogle- dala, kjer se lahko še zadnjič prepriča, če je njegov EPP v redu. Stopi mimo telefona še par stopničk, pogleda na levo in - tukaj je. Tanke črne noge in nekoliko pusta siva plošča pripoveduje- ta, da sega njen EMŠO v 60. leta. Izgleda kot dama, ki sicer še popolnoma v redu opravlja svojo funkcijo, v estetskem smislu pa ji resna posvežitev ne bi škodila. Skoraj vsak se ob njej ustavi, čeprav videz ni ravno njen adut. Ljudje nekaj jemljejo v roke, se pogovarja- jo, včasih odložijo, včasih pa porinejo v torbo ali pod paz- duho. To bo! Skrivnost njene- ga šarma so odpisane knjige, ki iščejo novi dom. Vsak, ki se je na tem svetu nekoliko ukvarjal s poslom, ve, da so zaloge problematič- na zadeva. Če trgovca pokop- ljejo v finančnem smislu, ugo- nobijo knjižnico v prostor- skem. Zato vse normalne jav- ne knjižnice na svetu merijo uporabo svojih fondov in izva- jajo sprotni odpis. Gradivo je treba izločiti bodisi zaradi izrabljenosti bodisi zaradi za- starelosti ali neaktualnosti vsebine. Knjižnice v najbolj razvitih okoljih, kot sta an- gleško in skandinavsko, izva- jajo letni odpis skoraj v taki količini, kot je dotok novega gradiva oz. se splošna literatu- ra odpiše, če si je dve leti ni nihče izposodil. Pri nas gradi- vu ne postavljamo tako ostrih pogojev, še zlasti ne v študij- skem oddelku, pomanjkanje prostora pa vsee- no terja od nas hitre in sistema^ tične odločitve. Vlogo termina- torja v študijski je prevzela Gabi. Najprej je na nujno po- trebni obseg sesekljala nepo- trebne metre cirilic, ki jih ima- mo sicer tudi v latinici, omeji- la preštevilne izvode določe- nih naslovov in izločila kupe starih učbenikov. Pogum ene- ga se je počasi izčrpal, saj so na vrsto začele prihajati na videz uglednejše zadeve sta- rejših letnic in včasih lepih vezav. Sedaj odpisna komisija tehta vsak primerek posebej in mu skuša določiti vrednost bodisi v vsebinskem ali v zgo- dovinskem smislu. Tisto, kar izločimo, preko elektronske pošte najprej ponudimo dru- gim knjižnicam, kasneje dru- gim interesentom ali antikva- riatu. Ker tudi druge pesti po- manjkanje prostora ali pa gra- divo že imajo, gre veliko knjig na našo sivo mizo. In izgleda, da so prostorske ter interesne kapacitete naših bralcev neo- mejene. Le redko premoremo dovolj zašpehano, neaktualno ali v dovolj culukafrskem jezi- ku napisano knjigo, da je nih- če ne bi maral. Živela ljubezen do knjig! Na njej počivajo ste- bri pisateljskega in knjižničar- skega ceha. Bili Gates sicer pravi, da bo v naslednjem de- setletju prodaja elektronskih knjig dohitela tiskano čtivo, torej bo s časom tudi naš klasi- čen odpis postal zgodovina. Toda to je že druga zgodba. Za konec pa še drobna suge- stija. Nikar slučajno ne poza- bite izposojenega ali lastnega gradiva na tisti sivi dami pred študijsko. V najboljši veri vam ga bo ljubezen do knjig odne- sla neznano kam. 10 NASI KRAJI IN UUDJE Za mlade kmalu debatni večeri v Mladinskem centru Ce- lje, ki je poleti zaživel v me- stu ob Savinji, ugotavljajo, da so se prostori na Maribor- ski 2 med mladimi že dodo- bra uveljavili. Blizu 200 pri- reditev, ki se je v centru zvr- stilo doslej, pa je dokaz, da se v MCC resnično vsak dan nekaj dogaja. Svojim dejavnostim s podro- čij kulture, izobraževanja, so- ciale, mladinskega turizma in športa želijo letos dodati še prirejanje debatnih večerov in okroglih miz, v centru pa načr- tujejo tudi nekaj projekcij fil- mov študentov ljubljanske AGRFTV ter druge nekomer- cialne študentske produkcije. MCC je med tednom odprt med 9. in 20. uro, v dneh, ko pripravljajo večerne prireditve, zvečine pa tudi ob sobotah, pa se odpiralni čas potegne v noč. Prireditve v centru pripravljajo v sodelovanju s Klubom štu- dentov celjske regije, ki je tudi soustanovitelj MCC, listo Mla- til za mlade, KUD Alme Karlin in Medobčinsko zvezo prijate- ljev mladine Celje. »Med mladimi, ki nas redno obiskujejo, je precejšnje zani- manje tudi za internet sobo, kjer je nameščenih 5 računal- nikov, mladi pa imajo na njih dostop do Interneta med 9. in 20. uro« pravi direktor MCC Primož Kristan in dodaja, da bodo letos skušali v centru čimbolj uveljaviti druženje mladih. »V naše delo bomo pritegnili prostovoljce, zlasti pa bomo razvijali in vzpodbu- jali samoiniciativnost mladih. Radi bi, da bi bil center pro- stor, kjer bi se med 12. in 16. uro klepetalo, šahiralo ali kar- talo, kjer bi si mladi pomagali pri učenju, načrtovali kakšne akcije in jih potem pri nas tudi izpeljali,« Kristan našteva mož- nosti. MCC se je med mladimi kulturniki že uveljavil kot pro- stor, kjer imajo lahko brezplač- no vaje, gostoljubje pa kasneje »odslužijo« tako, da s predsta- vo nastopijo v centru. MCC med tednom obišče do 400 dijakov, študentov in za- poslenih ali brezposelnih mla- dih, vse dejavnosti v centru pa so brezplačne. Delovanje MCC zagotavljajo v KŠCR, Mestni občini Celje in Uradu RS za mladino, precej pa si pomagajo tudi s prispevki do- natorjev in sponzorjev. I. STAMEJČIČ Na petih računalnikih v internet sobi MCC imajo mladi vsak dan 11 ur brezplačni dostop do spletnih strani. Družinska nadaljevanka v MCC Minuli petek je bil v Mladinskem centru Celje koncert pihalnega orkestra Šentjur, ki ga vodi Franc Zupane. Dan pozneje, v soboto, 22. januarja, sta Kajetan Čop in Nataša Burger. žena Janeza Burgerja (režiser filma V leru), zaigrala 1. del improvizirane gledališke predstave Družina ali družinska nadaljevanka. 2. del predstave si lahko v Mladinskem centru Celje ogledate v soboto, 29. januarja, ob 20. uri. NMS Novi prostori za društva župan občine Prebold Vinko Debelak je prejšnji teden izročil ključe novega prostora v podstrešnem delu občinske stavbe Gasilski zvezi Prebold, Športni zvezi Prebold, Krajevni organiza- ciji Rdečega križa, Zvezi borcev in Planinskemu društvu Prebold. Prostor pa bodo uporabljala tudi druga društva. Kot je dejal župan, je vrednost investicije okrog milijon tolarjev, nove prosto- re pa je blagoslovil preboldski župnik Franc Serec. T. T. ^PLANINSKI KOTIČEK^ Zimski pohod na Boč Planinsko društvo Zabukovica in Planinsko društvo Zlata- ne Celje pripravljata to soboto 9. zimski pohod na Boč. Iz Zabukovice bo odhod posebnega avtobusa ob 6.30. Prijave zbira Franci Ježovnik, telefon 717-078. Na Ramšakov vrh Planinsko društvo Zlatarne Celje pripravlja 6. februarja zimski pohod na Ramšakov vrh. Odhod bo v nedeljo, 6. februarja, z avtobusom ob 8.10 z avtobusne postaje v Celju. Še vedno pa se lahko prijavite za izlet na Sardinijo, ki bo od 2. do 11. junija. Pokličite jih po telefonu 452-927 MOJCA MAROT Njeno drevo življenja »Dobro mi je in srečna sem!« zatrjuje 80-letna Pani- ka Stropnik, ki jo poznajo številni Velenjčani in večina Starovaščanov. »Bodi srečna, ponosna in vesela,« so ji na priznanje zapisali sosedje in prijatelji ter primaknili tudi dvoje daril - drevo življenja in servis za kavo. V Staro vas je prišla kot de- vetnajstletno Avberškovo de- kle,,,spoznala je železničarja Franca.r5trop&ika in se z njim poročila novembra 1941. V za- konu sta se jima rodila Marja- na in Marjan. Obnovili so sta- ro domačijo, čeprav bi z de- narjem, ki so ga porabili, lah- ko zgradili novo hišo. Pri Glinškovih, kakor so pravili Stropnikovi domačiji, so imeli po eno ali dve kravi, na veliko pa se je Fanika ukvarjala z vzrejo svinj in jih prodajala, saj je imel mož, kot pravi, na železnici takšno plačo, da manjše ni bilo. Danes je naj- srečnejša., kadar jo obiščejo njeni štirje vnuki in pravnuka. Njena ljubezen so tudi rože, o čemer pričajo priznanja za urejeno okolje in nego cvetja. Od septembra 1995, ko so v Stari vasi obnovili kapelico sv. Marije, pa skrbi, da v njej ved- no gori sveča in da jo krasijo rože. M.L. Pomlad ne bo prišla na kolesu Ne vem, kaj je popadlo mo- je sorodnike, ampak častna beseda, da se mi zadnji te- den ni nihče oglasil ne pi- sno, ne telefonsko, ne v živo. Še Jaka, ki pogosto iz Pe- trovč do Celja prikolesari, je očitno podlegel mrazu zad- njih dni. No, in ko sem že ravno pri kolesarjenju, naj takoj povem, da se mi zdi Jakovo početje pravzaprav precej nevarna reč. Ker so kolesarske steze bolj na red- ko po tej naši deželi poseja- ne, pozimi se pa tako ali tako skrijejo pod kupe snega in avtomobile, ki jim ti isti kupčki še bolj kot sicer pre- prečujejo posegati na pločni- ke ... Razlog za spomine na kolo so poleg Jake in doma obtiča- lih sorodnikov seveda hrepe- nenja po lepših in toplejših pomladnih sapicah, ki bodo končale zimo, vsej lepoti nav- kljub vsakič znova predolgo. In razlog za spomine na kolo so redki pogumneži, ki jih vseeno srečujem na celjskih mestnih ulicah. Še poseben razlog pa je nedavni obisk v Mariboru, kjer so se zagrizehi kolesarji odločili za protestnb čiščenje težkih in zaledenelih kupov snega s kolesarske ste- ze čez most in na svoje spletne strani postavili ogorčena vpra- šanja na temo trapastega ste- reotipa, zakaj občinski komu- nalci mislijo, da kolesarjenje pozimi ni v modi. Pa je Mari- bor, si drznem takole na oko trditi, do dvokolesnih navdu- šencev vendarle prijaznejši kot Celje. So dobili nova stoja- la za priklepanje koles in če me spomin ne vara so imeli celo akcijo izposojanja teh perfektnih prevoznih sred- stev. Celo nekakšno bližnjico čez stopnice so jim uredili! Kaj pa pri nas? No, pri nas pa nič. Tisti, ki kolesarijo, se nam v glavnem zdijo reveži brez avtomobilov (lepo vas prosim!), tisti, ki s kolesi šiba- jo čez center mesta, so norci brez obzirnosti, tisti, ki celo na daljše poti pedalčkajo, se pa hitro znajdejo v predalčku rekreativnih zasvojencev. Ne spomnim se, kdaj so bile kole- sarske steze nazadnje pred- piše: PIKA KUKERL met kakšne večje debate v Ce- lju. Se spomnite vi? No, ampak saj ne gre samo za kolesarske steze. Pri kole- sarjenju gre - tako kot pri rola- nju ali katerikoli drugi obliki miganja, ki je povezano tudi z možnostjo nekakšnega alter- nativnega premagovanja raz- dalj - za odnos do samega sebe, do okolja in sploh vsega, a ne. Gre za to, ali se je po velikih akcijah kolesarjenja okoli mesta sploh še kaj nare- dilo, da bi nam bile alternative ljubše od dragocene pločevi- ne. Včasih se mi zazdi, da je skupaj s kritičnimi kazalci onesnaženosti upadla tudi na- ša skupna zelena zaveza, da moramo kaj storiti zase. In še za nekaj gre, kar ni samo stvar nas, Celjanov, am- pak tudi ostalih, ki bi v Celje lahko prišli, pa jih še vedno ni. Na marsikakšnem kosu slo- venskega ozemlja so v ekološ- kem turizmu, v kolesarskih transverzalah, v možnostih iz- posoje koles, v gorskem kole- sarjenju in celo v mount-bike. parkih že odkrili privlačne možnosti nove ponudbe za nove ljudi. Kdaj jih bomo od- krili mi? P.S.: Saj vem, da se vam ob mrazu, ki zunaj brije, zdi tole razmišljanje čisto skre- gano s časom. Pa ni! Pomisli- te, koliko občinskega denar- ja bo požrla nova mestna fontana ali spomenik celj- skim knezom, ki se zdaj ple- te po glavah občinskih mož, in ga primerjajte s številom koles, ki bi jih bilo mogoče kupiti za ta denar. Je pa res, da se kolesa izrabijo in za- starijo, s spomeniki se pa nekaj ljudi lahko za večno vpiše v zgodovino ... Sosedje in prijatelji so prinesli Faniki Stropnik za njeno 80-letnico priznanje, temu pa so primaknili še drevo življenja in servis za kavo. NASI KRAJI IN UUDJE 11 london Millenium Art Photo Shoiv, britansko obarvani družabni dogodek v celjskem mestnem središču. Med drugim s predpasniki z londonsko motiviko (Gregor Katic s predpasnikom, na levi strani). Savinja, Palca, Temza Milenijski blišč Londona na razstavljenih fotografijah Gregorja Katica v Celju je bilo v petek čutiti precej londonskega milenij- skega razkošja. V Zlatorog klubu so odprli razstavo fo- tografij fotoreporterja Nove- ga tednika Gregorja Katica, ki je bil med skokom v leto 2000 v britanski prestolnici. To je v svetovni metropoli, [ ijer je preživel v fotografski delavnici približno leto dni življenja, v velemestu, kjer ima ožje sorodnike. Med zad- njim obiskom Londona je po- snel najrazličnejše prizore tamkajšnjega milenijskega utripa, ki smo jih z zanima- njem spremljah že po televizi- ji. Oko fotografske kamere se od televizijske razlikuje, zato so njegove fotografije zgovor- ne na drugačni način. Med pri- zori, ki si jih je mogoče ogleda- ti v lokalu na Mariborski cesti, so tako silvestrsko osvetljeno londonsko nebo, znani lon- donski motivi, kraljica Eliza- beta II. v limuzini. Bon Jovi... Odprtje razstave Katičevih fotografij London Millenium Art Photo Show je bilo zani- miv družabni dogodek za mla- de ter mlade po srcu. Strop prizorišča je bil v znamenju balonov z blagovno znamko opojne britanske tekočine, us- tvarjalci dogodka so bili oble- čeni v posebne predpasnike z londonsko motiviko, med glasbeno spremljavo (za kate- ro je poskrbel Elabjer) pa se je vsako polno uro oglašala ura londonskega Big Bena. Gregor Katic dela kot foto- reporter Novega tednika bli- zu štiri leta. Solo za obliko- vanje in fotografijo je končal v Ljubljani, živi pa v Velenju. Dogodek je spremljala mest- na televizija, zbrali so se tudi nekateri najbolj znani celjski ustvarjalci fotografije, pred- stavniki lokalne novinarske sre- nje ter nekateri okoliški veljaki. BRANE JERANKO Nova brv V Vojniku Minulo sredo so v Vojniku postavili novo brv čez Hudi- njo (pri Pošti), saj je prejšnjo odnesla poplava leta 1998. Brv, ki je dolga 28 in široka 1,4 metra, je vredna 8 milijo- nov tolarjev, sredstva pa so v Občini Vojnik pridobili iz dr- žavnih sredstev za sanacijo škode po poplavah. Iz istega vira so dobiH tudi sredstva za sanacijo plazu Črešnjice, kjer so izdelali podporni zid ob lokalni cesti, katerega vred- nost je 7 milijonov 787 tisoč tolarjev ter za sanacijo plazu pri Kladušek v Selcah (pri Socki), kjer so obnovili te- melje poškodovanega gospo- darskega objekta. Ob novi br- vi v občini Vojnik še v tem letu obljubljajo tudi postavi- tev novega mostu, ki bo nado- niestil sedanji most, ki ga je tej občini odstopila Sloven- ska vojska. N.-M. S. Februarja v Avstralijo Od vseh celin, ki jih je doslej obiskal alpinist, po- potnik in fotograf Franci Horvat, je zanj ostala neodkrita le še Avstralija. 2. februarja se zato odprav- lja še na rdeči kontinent, ob tem pa bo obiskal še Novo Zelandijor Tokrat bo plezal sam. Med vrhovi, ki jih namerava os- vojiti, so najvišji novoze- landski Mt. Cook (3764 m) ter nekoliko nižja Mt. Ta- sman in Mt. Aspiring ter naj- višji avstralski vrh Kosciusz- ko (2228m). Obiskal bo še znano avstralsko plezališče Mt. Aropiles in se v začetku marca vrnil domov. TC Predsednik PD Polzela Vili Vybihal podeljuje zlati kipec planinca Urošu Vidaniču. Za 40 let, 40 vrhov Ob 40-letnici Planinskega društva Polzela, ki so jo praz- novali lani, so pripravili petletno akcijo slovenskih planin- cev, ki ima naslov »Za 40 let, 40 vrhov«. Zaključek te akcije je bil v soboto v planinskem domu na Gori Oljki. Ob tem so za zadnje, peto leto, podeliU 133 planincem iz vse Slovenije jubilejne priponke in devetdesetim kipce planin- ca. V petletni akciji so podeliU skupaj 314 priponk in 239 kipcev. Poleg tega je srebrnega planinca prejel za osemkrat opravljeno pot po gorah Žarko Jesenovec iz Maribora, Uroš Vidanič s Ptuja pa je s 40 vrhovi dosegel 99.634 metrov višine in osvojil najvišje priznanje petletne akcije zlati kipec planinca. Planinci, bilo jih je 314, so v tem času obiskah 409 slovenskih vrhov in 37 tujih. T. TAVČAR Plezalci, ki so se pomerili na solčavskem ledu. Jernej Gradnik stoji zadaj v beli majici. Plezalci premagali led Sobotni in nedeljski utrip je bil v Solčavi nekaj posebnega, saj se je 24 slovenskih plezalcev pomerilo v tekmovanju na lednem poligonu, tekmovanje pa so poimenovali Ice Extreme Solčava 2000. Solčavski alpinisti, ki so najbolj zaslužni za postavitev ledene kocke s štirimi plezalnimi stenami, so tekmovanje slovenskih alpinistov posvetili nedavno nesrečno preminulemu Marku Čadu, svojemu prijatelju, ki jim je pomagal pri postavitvi nenavadne atrakcije. V sobotni in nedeljski tekmi je na veliko veselje domačinov največ točk osvojil Jernej Grudnik iz zgornjesavinjskega Alpinističnega kluba Planika, ki je s 1.200 točkami in vzponom na sam vrh lednega poligona zasluženo slavil. Solčavski alpinisti upajo, da bodo prihodnje leto nadaljevali s podobnimi tekmami, do takrat pa je ledna kocka, vsaj dokler bo držal mraz, na voljo vsem, ki želijo preskusiti svoje moči v strmem in napornem vzponu. US, Foto: C. SEM DESKANJE PO SPLETU Piši mi! Zdi se mi, da so tudi naj- bolj zadrti nasprotniki Inter- neta do zdaj že spoznali, da je vsa stvar vendarle nekako koristna. Da kljub vsej ma- šineriji, odtujevanju, indivi- dualizaciji in kaj vem kaj vse je še bilo slišati, internet pravzaprav povezuje ljudi. Bolj kot katerikoli informa- cijski sistem do zdaj. Bolj kot tam-tam, bolj kot kreso- vi, bolj kot pošta in bolj kot telefon. Zdi se mi, da je bolj povezovalen samo še stari dobri seks. No, to je že druga zgodba. Izkazalo se je namreč, da je najmočnejše orodje Interneta pravzaprav tudi najstarejše. Govorim o elektronski pošti. Stara zadeva, ampak dobra. Pišeš, kadar hočeš, bereš ka- dar hočeš. Na odgovor ti ni treba čakati dva tedna in pris- pejo elektronsko sporočilo ti ne bo, tako kot telefon, zazvo- nilo sredi sestanka. Vedno si dosegljiv samo takrat, ko ho- češ. Indija Koromadnija infor- macijske mrzlice, vam ' po- vem. Ni čudno, da je v zadnjem času opaziti močno rastoče trende oglaševaiija preko elek- tronske pošte. In medtem ko strokovnjaki napovedujejo smrt vsiljivemu, nepovablje- nemu oglaševanju preko elek- tronske pošte (angleško »spam mail«), postaja vse bolj popularno komuniciranje preko poštnih skupin, oziro- ma seznamov (mailing groups, maiUng hsts). To so seznami, ki združujejo ljudi na nešteto poslovnih, intere- snih ali povsem neobvezno- zabavnih področjih. Tudi to je stara zadeva, ki zdaj doživlja novo renesanso. In kako stvar deluje? Pri po- nudniku internet storitev si ustanovitelj najame svoj pošt- ni seznam na določeno temo. Potem na seznam povabi ude- ležence, ki jih ta tema zanima. Ti na seznam vpišejo svoje elektronske naslove in stvar steče. Vsak uporabnik lahko pošlje sporočilo na naslov poštnega seznama in to sporo- čilo potem prejmejo vsi ostali uporabniki. Pojdimo k stvari. Internet ne bi bil to kar je, če se ne bi bili pojavili brezplačni servi- si, kjer lahko sami ustanovite svoje poštne sezname. Eden takšnih je e.Groups.com (www.egroups.com). Fino, a ne? Ja, ja, ampak zdaj se že gotovo sprašujete, kakšne poštne sezname bi si človek sploh lahko omislil. Ja, reci- mo, poštni seznam maturan- tov vaše generacije. Ali pa poštni seznam kulturnega društva, v katerem ste aktivni. Ali poštni seznam preučeval- cev neznanih letečih predme- tov. Hej! Kaj če bi si človek omislil poštni seznam, kamor bi lahko pošiljali povezave na zanimive spletne strani? Seveda, stvar sem moral ta- koj preizkusiti. Ustanovil sem seznam z naslovom Linki. Nanj sem povabil prijatelje in znance, ti pa bodo, upam, po- vabili, svoje prijatelje in znan- ce. Izmenjavali si bomo naslo- ve na spletu, ki so vredni obi- ska. Če je ideja dobra, se bo seznam obdržal - če se ne bo, pa tudi nič hudega. Ja, bomo videli. Obljubim, da bom po- ročal o tem. Vasja Ocvirk vasja@eurocom.si e.Groups.com KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO z.o.o., Kidričeva 2, i^ško objavlja javni razpis za zbiranje ponudb za oddajo poslovnega prostora - BIFE v Jurkloštru - vnajem. Poslovni prostor je v prostorih trgovine Kmetijske zadruge Laško v velikosti: • BIFE - 23,40 m^, • Kuhinja - 4,65 m^, • Pokrita terasa -15,58 m^, • Sanitarije - 7,58 Pisne ponudbe sprejemamo na naslov Kmetijska zadruga Laško, Kidri- čeva 2, Laško, 15 dni po objavi. Pisna ponudba mora obsegati ponuje- no najemnino na mesec v tolarjih. Stroški elektrike, vode, telefona in kurjave niso zajeti v najemnini in se obračunavajo dejansko. Ponudbe pošljite v zaprti kuverti z oznako »zbiranje ponudb«. Najugodnejši ponudnik bo o izbiri obveščen v 8. dneh. 12 REPORTAŽA Letenje na nož Kako je pilotu Matjažu Kacicniku, najmlajšemu članu akrobatske skupine najdrznejših slovenskih letalcev, volja pripela kovinske peruti Kar so češki Albatrosi, italijanski Frece tricolori, francoski Patnill de France in ame- riški The Blue Angels, so pri nas Zlata krila. Štirje akrobatski piloti letijo pri hitrosti štiri- sto kilometrov na uro kot senca drug druge- mu. Krmarijo vsak svojega Pilatusa PC-9, vrednega več milijonov ameriških dolarjev. Kovinski ptič je predrag, da bi vanj med letom trčila golobica, a še vedno cenejši od vodilnega ameriškega vojaškega bojevnika F-16, pri katerem je kilogram letala vreden približno toliko kot kilogram zlata. Vendar letalca ne zanima tip letala, ko v jasni zvezdnati noči gleda iznad Ljubljane ze- meljske luči v Trstu, Mariboru in Zagrebu. Ko je sredi sončnega zahoda, vidi več in čuti dlje kot zračni duh v najboljših letalskih romanih. »Za vse to je vredno potrpeti in obdržati cilj pred očmi,« meni 30-letni Matjaž Kačičnik iz Šmartnega ob Paki. To je izkušnja trmastega ovna, ki je hotel leteti. Drobcen in majhen, star štirinajst let, je vstopil v kolesje najtrše selekci- je v vojski. Bil je med dva tisoč dečki, ki so leta 1984 odšli v Beograd na sprejemne izpite za srednjo letalsko vojaško šolo in bil je med stoštiridesetimi, katere so sprejeli. Hoteli so fante z nadčuti. Teden dni so jim preverjali dnevni in nočni vid, sluh, dojemanje prostora, psihično stabilnost, znanje matematike in fizike, jih pri- peli na kolo in vrteli, jim ka- zali črne packe in vijuge ter ugotavljali meje čustvenih, in- telektualnih in telesnih zmož- nosti. Oče ga je pospremil v Mostar in razšla sta se na že- lezniškem peronu. Če bi se takrat istočasno obrnila drug proti drugemu, bi danes Mat- jaž sanjal na tleh. Vojaški dril Šolski program, v katerem postane otrok last vojaškega si- stema, je trajal od zgodnjega jutra do poznega večera. So po predpisih ostriženi in urejeni, dovolj disciplinirani? Kakšni so kot matematiki in športniki? »Vse vojaške šole so podob- ne, če hočejo izdelati človeka po načrtovanem končnem produktu,« pravi Matjaž Ka- čičnik. Več let kasneje je obi- skal ameriško letalsko akade- mijo in ugotovil, da filmi laže- jo. V resnici je njihovo urjenje še težje, vsaj v poniževanju individualizma. »V Mostarju je bil srednješolski program skrbno premišljen in selekcija je bila velika. Mnogi fantje niso vzdržali in so odnehali zaradi slabega uspeha, neu- streznih zdravstvenih sposob- nosti ah pa so se čustveno zlomih. To je bila borba in vedeli smo, da je vsi ne bodo zmogh. Bili smo železo, ki so ga kovali, da bi dobili najbolj- ši izdelek,« pravi. Prej je znal leteti kot voziti avto. Učili so jih stari preka- ljeni letalski mački, najprej na zemlji, nato v zraku. Začeli so s padalskimi skoki z višine osemsto metrov. Ni bilo časa za strah. Nazadnje so prestali še selekcijsko preizkušnjo na letalu Utva-75. Kdo bo smel na letalsko akademijo? Sito je bilo ostro in približno polovi- ci so presekali upe o letalski karieri, le najboljši, med nji- mi je bil Matjaž, so odšli v Zadar. Med izbranci »Urjenje na akademiji smo začeli kot navadni vojaki. Po- slali so nas za mesec dni pod šotore in na vojaški dril. Prvo leto smo letala gledali le od daleč,« pravi. Kdor ni uspel izpitov opraviti v treh predpi- sanih rokih, je moral oditi. V višjem letniku so gojence šolali na reaktivnem letalu Galeb G-2. Preden so smeh v zrak, so znali vse postopke na pamet in na slepo. »Sanjali smo jih,« pravi Matjaž, ki je po končanih študijskih obvez- nostih in treningu vsak večer pretekel še tri ali štiri kilome- tre. Skušal je narediti več, kot so od njega pričakovali. Vadili so zalet z letalom, vzpenjanje, spuščanje, zavoje, šolski krog, pristajanje, kasneje tudi osnovne akrobatske elemen- te. Medtem smo gledah v Slo- veniji Top Gun. »Pri figurah v zraku sem se odlično počutil. Bil sem sproščen in nikdar nisem do- živel občutka tesnobe,« pripo- veduje. »Nepozaben je bil moj prvi samostojni let. Vse je bilo odvisno od mene. To je krst, pri katerem pilota na zemlji opazuje eskadrila učiteljev.« Izpadli so še zadnji mladi le- talci, ki niso imeli prefinjene- ga občutka za palico ali niso znali natančno oceniti razda- lje. Treniranje se je nadaljeva- lo na letalu G-4 v titograjski bazi, ki je bila znana »kot ostra in najbolj borbena«. Tedaj je bila politična situa- cija v nekdanji Jugoslaviji že močno zaostrena. Ob dnevih vojne v Sloveniji je bil Matjaž že pri koncu šolanja, a ga je takoj prekinil in se vrnil do- mov, kjer ga je čakalo prese- nečenje. Pilot postane redar Republiški štab slovenske te- ritorialne obrambe je bil sez- nanjen s prihodom mladega letalca, a po končanih vojaških zapletih so nanj in na druge pilote, ki so se znašli v podob- nem položaju, pozabili. Matja- žu Kačičniku sta manjkala do zaključka letalske akademije en sam izpit in zagovor di- plomske naloge, pri nas pa so mu ponudili možnost vpisa v prvi letnik ljubljanske strojne fakuhete - smer letalstvo. Bil je že izdelan pilot, a ne glede na strokovno usposobljenost je bil produkt nezaželenega sistema. Trmasti oven mu je prigovar- jal, naj vztraja in doseže več. Zaposlil se je kot redar na smučišču in čakal na drugačno vzdušje. Potem se je uklonil in vpisal v prvi letnik spet zavoljo cilja. Hotel je leteti. Po konča- ni fakulteti, katero je večkrat doživljal z grenkimi občutki, se je zaposlil v 15. brigadi vojaškega letalstva Slovenske vojske, ki ima svojo bazo na Brniku. Sestavljena je iz heli- kopterske in letalske eskadri- le, namenjena šolanju bodočih pilotov, posreduje pa tudi ob gorskih in drugih nesrečah. Cilj je dosegel, ko je osvojil licenci za športnega in poklic- nega pilota, pooblastilo za le- tenje samo po instrumentih, pooblastilo za izvajanje akro- bacij in nazadnje licenco za učitelja poklicnih pilotov. Za- dolžen je za šolanje vojaških pilotov, ob tem pa njegov letal- ski duh polnijo Zlata krila. Ambasadorji letalstva Ne gre za cirkus, klovne in leve. Akrobatski piloti so am- basadorji letalstva. Zlata kri- la, akrobatsko skupino Slo- venske vojske, sestavljajo vodja Dušan Planko, Ljubo Žnidarič, Janez Gaube in Matjaž Kačičnik. Njihov pr- vi nastop se bo zapisal v zgo- dovino. 6. maja lani je namreč prvič preletela Slovenijo akrobatska skupina, v kateri so bili štirje slovenski piloti. To so edini akrobati v Evropi, ki letijo na Pilatusih PC-9. Podobno akro-skupino, The Rullets, imajo le Avstralci. Uspeh slovenske četverice je rezultat trdega dela, pred- vsem skrbnega načrtovanja in analiz. Izurjeni so do potan- kosti. Na višini trideset me- trov znaša razdalja med krili pri domala vseh akrobatskih elementih le od tri do pet metrov. Tesno skupaj letijo štirje Pilatusi pri hitrosti kak- šnih štiristo kilometrov na uro. »V vsakem trenutku mo- ra biti vsakdo na istem mestu ne glede na obremenitve,« pravi Matjaž Kačičnik. Za pi- lota ni problematična hitrost, temveč obremenitve, s kate- rimi vpliva akrobatsko lete- nje na človeški organizem. Obremenitve so pozitivne in negativne, merijo pa jih z oz- nako »g«. Matjaž tehta sedem- deset kilogramov in obreme- nitev, ki nastopi ob lupingu, ko potegne palico k sebi in poleti navzgor, znaša -i-7 g. To pomeni, da nanj deluje sila 490 kilogramov, kar občuti v mišicah in na obrazu. Obraz M stavka ne besede ne na- miga in tudi nobenega teh- ničnega pripomočka, kdajko- U natisnjenega, ki bi dal vsaj slutiti, dR se lahko zmogljivost letala poveča zaradi pilotove- ga upanja, njegovih želja ali njegove ljubeznivosti do nje- ga. Tega ne smemo pozabiti, da bi lahko razumeli. (Richard Bach, Podarjena krila) se popači, ličnice drhtijo, glavo vleče med kolena. »Pri pozitivnih obremenitvah,« pojasnjuje, »lahko nastopi popolna izguba vida, tako imenovani >black-out<. Vsa čutila delujejo, a letalec vidi vse črno. Pri negativnih obre- menitvah, ko ima pilot obču- tek, da ga hoče iztrgati iz aviona, pride do močnega iz- liva krvi iz spodnjih delov telesa v zgornje, in takrat lah- ko nastopi >red-out<. Povečan tlak v območju glave povzro- či, da vidno polje povsem pordeči.« Akrobatom je v po- moč poseben anti-g kombine- zon, ki je povezan s kompre- sorjem in močno stisne pilo- tove mišice v trenutku, ko začne obremenitev delovati. Za gledalce so lupingi, im- melmani, valjčki, hrbtni pre- leti, sodčki, raversmani, ku- banske osmice in venčki za- bavni in atraktivni, za pilote pa strahovito naporni. To je letenje na nož, v katerem pilot ne vidi ne sonca ne mest, pred očmi ima le peruti, ki se ne smejo zlomiti. KSENUA LEKIČ »Akrobatski piloti letimo blizu, hitro in niz- ko. V možganih je tedaj prostor le za tehniko pilotiranja,« pravi Matjaž Kačičnik. Zbranost pred vzletom mora biti stoodstotna. Zrcalna dvojčka. Formacija Diamant trideset metrov nad zemljo. Fotografirana iz petega letala. NASI KRAJI IN UUDJE Račke na smučeh V Mariboru gre h koncu svetovno prvenstvo novinarjev-smucarjev z današnjo tekmo v smu- čarskih tekih se bo v Mari- boru zaključil tekmovalni del letošnjega svetovnega pr- venstva novinarjev smučar- jev. Udeležuje se ga 190 novinar- jev iz 31 držav, organizatorji pa so s prijazno pomočjo sponzorjev in države pripravi- li izjemno bogat spored urad- nih in spremnih prireditev. Že otvoritvena slovesnost, v so- boto zvečer na mariborskem snežnem stadionu, je navduši- la. Med drugimi so na njej nastopili Laščani The stroj, ki so s svojim bobnanjem na ko- vinske sode dali pravi ritem dogodkom. Darja Švajger je odpela himno, pozdravnim govorom pa je sledil nastop slovenskega demo ski tima, ki uspešno predstavlja našo šolo smučanja, nastop bloškega smučarja, in na koncu še ime- niten laserski šov, ki ga je pripravil celjski Studio trg ter ognjemet. Za ples pa so, kot znajo le oni, zaigrali Štajer- skih sedem. Nedeljo in ponedeljek so novinarji smučarji izkoristili za spoznavanje smučišč in prosto smučanje ter številne šaljive tekme (hokej z metla- mi, vožnja s poki - enosedež- nimi pohorskimi sanmi). To- rek pa je bil v znamenju tekme v veleslalomu in zvečer krož- ne vožnje po vinskih cestah. Včeraj je bil v Mariboru prek- murski dan, z bogračem in nastopom tamburašev, v zrak pa so poleteh tudi toplozračni baloni, ki so tujim novinar- jem omogočili ogled tega dela naše domovine iz zraka. Zve- čer so se predstavili še organi- zatorji naslednjega srečanja, ki bo prihodnje leto v italijan- skem zimsko-športnem sre- dišču Val di Fieme. Po današnji tekmi v smučar- skih tekih pripravljajo organi- zatorji še izlet v Celje. Tujim novinarjem bi namreč radi predstavili mesto, kjer se sre- čujeta sodobnost in srednji vek, med obiskom v Celju pa si bodo novinarji ogledali tudi razstavo Grofje Celjski v Po- krajinskem muzeju. Najpogostejša misel udele- žencev srečanja po tekmi je bila - slabi gostitelji. Nič čud- nega, saj so naši tekmovalci pobrali (skoraj) vsa odličja. Med superveterankami je zmagala Albina Podbevšek, med veterankami Marjeta Šoštarič, med članicami pa Barbara Jerman. Med super- veterani je slavil Franz Go- ritschnig iz Avstrije, med ve- terani Peter Fryc iz Češke, med člani pa naš Gašper Boncelj. Tri dni pred koncem sreča- nja je že mogoče zapisati, da bo udeležencem letošnje sve- tovno prvenstvo novinarjev- smucarjev v Mariboru ostalo v čudovitem spominu. In, kar se zdi še najpomembnejše, mno- gi od uglednih novinarjev iz 31 držav sveta so končno z lastnimi očmi videli, kje in kakšna je Slovenija, spoznali so slovensko gostoljubnost in organizacijsko natančnost ter pozornost in njihova poroča- nja o tem srečanju, seveda pa tudi prispevki, ki jih bodo pripravili kasneje, bodo za- nesljivo najboljša možna pro- mocija naše mlade države. \ BRANKO STAMEJČIČ Dobitniki novinarskih smučarskih medalj. Na potep po Logarski dolini Biser v Savinjskih Alpah je pravi rekreacijsko-turistični center Logarska dolina je v teh dneh včasih pravo mravljiš- če - na zasneženih pobočjih in travnikih se sprošča in rekreira mnogo profesional- nih in popolnoma ljubitelj- skih športnikov. »V dolini je urejenih 14 kilo- metrov prog za tek na smučeh; ob vstopu v doUno, pri kapeli, družine vabi sankahšče, ki je tudi primerno za razne igre na snegu; za sankače je na voljo letos precej lahka proga od slapa Rinke, saj je cesta od doma planincev zaprta; v ne- posredni bližini hotela Plesnik je drsališče; seveda ne smemo pozabiti na smučišče v kam- pu...« je zimske aktivnosti na- števal Gusti Lenar, direktor podjetja Logarska, in zatrdil, da je v informacijski pisarni ob hotelu na voljo za izposojo tudi oprema, ki se potrebuje za vse tovrstne aktivnosti. Lenar je omenil ledno stezo v Solča- vi, kot obliko dodatne ponud- be za aktivno preživljanje pro- stega časa ali spopad z novimi izzivi, nad Logarsko dolino va- bi smučarski center Ložekar, na belih poljanah so cesti gosti jadralni padalci... Skratka, prava snežna idila, ki jo v podjetju Logarska skrb- no negujejo in se zato tudi precej na glas sprašujejo, kak- šna bo usoda penziona Palenk, ki ga je celjska Kovinotehna ponudila v prodajo. »Domači- ni so kar precej zaskrbljeni, kdo bo nov lastnik objekta. Za dohno je izjemno pomembno, da ostane objekt podobnega tipa, kot je bil doslej, s tovrst- no gostinsko ponudbo in cena- mi. Kar dobro smo že namreč uredili stacionarne namestitve gostov, ležišč je v Logarski do- lini zaenkrat dovolj, sedaj bi radi več pozornosti namenih gostinski ponudbi. Ravno zato je pomembno, kaj se bo zgodi- lo s Palenkom, saj bi bilo do- bro, ko bi v penzionu obranih dosedanjo ponudbo, torej predvsem domače speciahtete, po katerih je med gosti kar precej povpraševanja,« je pri- povedoval Lenar. Sicer so v Logarski dolini na splošno zadovoljni z letošnjo sezono, saj goste radi prihaja- jo in se tudi vračajo v dolino. V podjetju Logarska se zave- dajo dobrih naravnih in kli- matskih pogojev, za tekače je primeren razgiban teren, se- veda jih vabi lepa narava... Zaradi vseh naravnih danosti se domačini, med katerimi je za turizem čedalje več poslu- ha, trudijo za izboljšanje in oplemenitenje ponudbe, raz- mišljajo o novih infrastruktur- nih ugodnostih... Kakor kaže, v poletni sezoni za obiskoval- ce Logarske doline ne bo bis- tvenih sprememb (precej je bilo namreč napovedi o zaprt- ju doline), le na vhodu bodo uredili javna parkirišča in po- nudili možnost izposoje koles za potep po dohni ali vožnje s kočijo, poskrbeh pa bodo še za povezavo s pešpotjo. Kakor pravi Gusti Lenar, je načrtov za posamezne korake veliko, vendar jih bodo podrobno predstavili takrat, ko bo tudi narava prešla k prebujanju iz zimskega sna. URŠKA SELIŠNIK Zimska živahnost se začne že na vstopu v Logarsko dolino. MODRI TELEFON Kaže, da je odločitev pod- jetja Javne naprave o novem načinu obračunavanja od- voza odpadkov močno raz- burila Celjane. Sprejeli smo kar nekaj klicev z vprašanji, kje je mogoče dobiti obrazec za prijavo števila članov gospodinjstva ali vlogo za zmanjšanje posode za od- padke. Težave smo reševali sproti, in tudi tistim, ki jih še težijo podobna vprašanja, priporočamo, naj se oglasijo na sedežu JP Javne naprave. Domofoni ne delajo Karmen Sedlar iz Brodar- jeve 4 v Celju se je pritožila zaradi napake pri delovanju domofona v bloku, ki je iz- vajalec, podjetnik Boris Ajd iz Korpelj pri Slovenski Bi- strici, še ni odpravil. Lani decembra je omenjeni podjetnik, ki so ga lastniki izbrali zaradi ugodne cene po- nudbe, urejal domofone v blo- ku. Vendar dela ni dokončal, poleg tega ga je opravil neka- kovostno, saj je morala Sed- larjeva sama izklapljati zvo- njenje. Ker ji po telefonu ni uspelo priklicati Ajda, se je za pomoč obrnila na upravnika stanovanj Supra-stan. Robert Tiselj, upravnik v Supra-stanu je povedal, da so tudi oni skušali poiskati izva- jalca del, vendar jim to ni uspelo. Zato si je zadevo ogle- dal njihov serviser in naročil del, ki ga je treba zamenjati. Medtem se je v bloku oglasil Ajdov delavec, ki pa domofo- na ni popravil, pač pa povzro- čil novo napako. Stanovalcem sedaj ostane le še pomoč Su- pra-stana in njihovega servi- serja. VzdrŽevanje stanovanja Bralka Tjaša iz Celja je povedala, da ji v najemniš- kem stanovanju v kopalnici odpadajo ploščice. Ko je vprašala na Stanovanjskem skladu, če so jih pripravljeni obnoviti, so ji povedali, da to ni njihov strošek. Zanima jo, kaj sklad sploh vzdržuje iz zbranih neprofitnih na- jemnin? Direktor Stanovanjskega sklada Celje Slavko A. Sotlar Do prihodnjega četrtka, 3. februarja, bo vaše klice na Modrem telefonu sprejemal novinar Branko Jeranko. Na telefonsko številko 0609 620-133 ga lahko pokličete vsak dan od 10. do 17. ure. pravi: »Če je zaradi odpadanja ploščic bivanje za stanovalce nevarno, se lahko obrnejo na našega referenta Braneta Dre- venška, ki si ogleda razmere in se odloči, ali se obnovi cela stena ali zamenja samo nekaj ploščic. Sicer pa menjamo do- trajane naprave, ki se jih ne da več popraviti, kot so kotlički, pipe, okna, če je les prepe- rel... Hkrati ugotavljamo, da so za nekatere poškodbe krivi stanovalci sami, ki na primer v novem stanovanju ne polaki- rajo parketa in tla so zato hitro uničena in tega ne obnavlja- mo.« Zanemarjena cesta Breda iz Celja je opozorila, da je Cesta na grad v zelo slabem stanju in da je za mesto, ki si že nekaj let pri- zadeva obnoviti grad, prava sramota, ker pušča v nemar cesto, ki vodi do grajske utrdbe. Anatol Sazonov iz Komu- nalne direkcije odgovarja, da so projekt za ureditev ceste pripravili že lani, vendar ga zaradi varčevalnih ukrepov niso mogh uresničiti. Upa, da jim bo to uspelo letos, ter pojasnjuje, da bodo v skladu z naprti uredili dotrajano cestiš- če do bivšega skladišča Pivo- varne Laško, razširiti namera- vajo tudi ovinek na tem delu ceste, rekonstruirali pa bi tudi kanale, ki preprečujejo vdor vode. Predolgo Čakanje Marija iz Celja se je prito- žila, da so jo v ginekološki ambulanti v Splošni bolni- šnici Celje kljub pojasnilu, da ima težave, naročili na pregled pri njeni osebni zdravnici šele aprila. Predla- gali so ji sicer drugega zdravnika, kar pa Marija ni hotela sprejeti. Predstojnik porodniško-gi- nekološkega oddelka Vladi- mir Weber, dr. med., je pove- dal, da čakalne dobe za redne preglede v njihovi ambulanti niso nič neobičajnega. Ambu- lanta namreč dela le enkrat na teden. Če ima katera od njiho- vih pacientk težave, lahko pri- de kadarkoli, vendar pri tem ne morejo jamčiti, da jo bo pregledala prav njena zdravni- ca ali zdravnik. Bralka Marija je očitno vztrajala pri tem, da jo sprejme le njena zdravnica, zato je datum za obisk v am- bulanti dobila šele v aprilu. Če je zares nujno, priporoča dr. Weber, naj še enkrat pokliče svojo zdravnico, najbolje med 12. m 14. uro. mmmmmmmmmmm tc, ji 14 ŠPORT Zeleno v dveh obrazih Laščani nadigrali Union Olimpijo - Junak derbija je bil Dragan Miletič »Union Olimpija me je že dvakrat razveselila. Prejšnji teden v Beogradu in danes,« je dejal nekdo v dvatisočgla- vi odhajajoči množici, ki je v nedeljo pozdravljala zmago laških pivovarjev nad držav- nimi in pokalnimi prvaki iz Tivolija. Laščani so pač zbra- li precej več motivacije in se v domačih tekmovanjih do- slej najhuje znesli nad četo Zmaga Sagadina, ki je po- dobno kot lani tudi zdaj zaš- la v igralno krizo.. Pred srečanjem je bilo vpra- šanje, v katerem taboru bodo bolje preboleli poraza v Evro- ligi proti starima znancema iz jugo-lige. In če lahko ugotovi- mo, da so »kozorogi« trpeli le zaradi (neizpolnjene) vehke želje po uspehu nad Cibono, ki bi v končni fazi ne pomenil kaj dosti, pa je beograjska bela zastava Ljubljančanom pusti- la veliko več posledic. Poraza s Crveno zvezdo ni pričakoval nihče, niti ožji strokovni štab Beograjčanov, nenadejan mi- nus pa utegne zelenim naredi- ti še obilico preglavic v zad- njih treh krogih EL. Trener Aleš Pipan proti Ljubljančanom niti ni posegel po kateri od zvijač, saj so se gostje zapletali kar sami in se končno tudi sami premagali. Če je njegove proti Giboni iz- dal skok (20:35), ga je tokrat ob trdni obrambi, ki je ujela 11 žog, obrnil sebi v prid (28:23). Pivovarna Laško je uspela zrušiti še železno tradi- cijo slabe igre v drugem polča- su, ko so npr. Zagrebčanom v sredo nasuli le 23 točk, tokrat pa OUmpiji 41 in to brez kaz- novanega in rahlo poškodova- nega Gregorja Hafnarja, ki je bil eden vidnejših na zadnji tekmi Evrolige. Odkritje derbi- ja Lige Kolinska je še ne 18- letni branilec Dragan Miletič. Na parketu je edini prebil vseh 40 minut, dosegel 12 točk, imel polovično uspešen met iz igre in 75-odstotno za- nesljivost prostih metov. »Iz- kušenejši kolegi i« trener so mi pomagali, da sem zadržal mirnost, kot na treningu,« pri- poveduje junak obračuna. Z njim bo laška publika tudi ve- Uko lažje prebolelaSanija Be- čiroviča, ki je bil že s priho- dom na igrišče deležen žviž- galnega orkestra, ki se je ogla- šal ob vsaki njegovi potezi, kar je pripomoglo, da je imel zanemarljiv učinek, povrhu pa mu je Sagadin namenil še nekaj krepkih. Na splošno ve- lja, da je ugledni ljubljanski strateg v Treh lilijah kazal kaj klavrno podobo, veliko boljši vtis je na klopi Gibone pustil njegov nekdanji pomočnik Neven Spahija, ki je napadal- no miselnost dvakratnih evropskih prvakov iz 80 let v nekaj dneh preusmeril v obrambne naloge. Sagadin je večji del derbija porabil za iskanje idealne peterke, spet začel z mladim centrom Brez- cem in ga tokrat za razliko od beograjske odisejade tudi vr- nil na parket, vendar poteza ni več vplivala na razvoj dogod- kov. Ljubljančani pač niso imeli naravnanih merilnih na- prav. »Vem, da nismo v vrhun- ski formi, toda domači so nas preveč nadigrali. Sezona je še dolga, v sojenje pa se ne mi- slim spuščati,« je razlagal Marko Milic, še vedno našpi- čen z ostrimi prodori pod obroč. V napadu je blestel Mi- Ijan Goljovič, a si 14 minut pred koncem nabral 4 osebne napake: »Ostali igralci so do- kazali, da lahko nadaljujejo dobro utečeno igro. Nisem pričakoval tolikšne zmage, vendar pride dan, ko ti gre vse od rok. Vesel sem, da Olimpija. ni več brez poraza!« Kako se bo opisan položaj torej odrazil na aprilskem finalu pokala, kjer bodo Laščani imeli pred- nost domačega terena in za- nesljivo tudi publike? PRIMOŽ ŠKERL Foto: SHERPA Petica za čisto petico - junak derbija v Laškem Dragan Miletič. Po mnenju kapetana Lisice je igral, kot bi imel za seboj že 10 sezon. 60 let nogometne zveze Medobčinska nogometna zveza Celje je med večjimi in najbolj urejenimi v Sloveni- ji. Ustanovljena je bila de- cembra leta 1939, minulo so- boto pa je v celjskem Narod- nem doniu proslavila 60 let svojega delovanja. Na slovesnosti so predstavili tudi knjigo, ki so jo izdali ob visokem jubileju. V njej avtor- ji ponujajo v branje bogato zgodovino delovanja od vsega začetka. Zdi se, da celjska podzveza pravi razcvet doživ- lja šele v zadnjih letih, ko na- preduje v organizacijskih ak- cijah in je dobro zaslužila z vodenjem III. SNL vzhod. De- nar naj bi porabila ob selitvi v nove prostore, ki jih je že hu- do potrebna: »Sedanji prostori so neustrezni, premajhni, ob- jekt, v katerem so - na Ljub- ljanski cesti, pa je predviden za rušenje. Torej moramo naj- ti boljšo zamenjavo. Tudi žu- pan MO Celje Bojan Šrot je obljubil pomoč, tako da bomo najbrž dosegli primarni cilj. Ob prostorski stiski še naprej ostaja v ospredju kakovostno delo z najmlajšimi,« je pouda- ril predsednik MNZ Celje Jože Rajh. Ob jubileju je Nogometna zveza Slovenije celjski pod- zvezi podeUla posebno plake- to ob 60-letnici, Športna zveza Celje pa ji je namenila srebrno plaketo. Predstavniki MNZ pa so podelili tudi številna priz- nanja zaslužnim članom. Zla- te plakete so prejeli: Herman Arlič, Marjan Goleš, Janko Go- ričnik, Milan Hočevar, Ivan Hribernik, Drago Kostajnšek, Janko Križnik, Dimitrije Mar- kovič, NK Hrastnik, NK Kovi- nar, NK Publikum, NK Rudar, NK Laško, NZ5, Mestna obči- na Grevenbroich, Bojan Pra- šnikar, Jože Rajh, Boris Ropo- ša. Srebrne plakete: Zdravko Golob, Marjan Horvatec, Šte- fan Jager, Anton Kelenc, Dar- ko Klarič, Ciril Kolešnik, Jože Manfreda, MDNS Celje, Franc Nežmah, NK Dravinja, NK Šmartno ob Paki, NK Usnjar, Anton Pliberšek, Viljem Ro- mih, Janez Selinšek, Ratko Stevančevič, Dmitar Vasic, Marjan Vengust in Edvard Vranjek. Bronaste plakete: Da- nica Bezenšek, Vlado Delakor- da, Slavica Gosar, Kari Kase- snik, KMN Mizarstvo Krošelj, KMN Orkan, KMN Sportklub Velenje, Ciril Naprudnik, Ivan Pisanec, Alojz Polak, Vlado Ravnikar, Marjan Seme, Filip Volaušek, Franc Zelič in ŽNK Skale. T.L. Rekord in dvojni zmagi Na dvoranskem DP starej- ših dečkov in deklic je Ce- ljan Jernej Bojanovič s 360 cm postavil državni rekord v skoku s palico, atleti Kladi- varja pa so si priborili 4 zlata in 2 srebrni odličji. Bojanovič je poskusil tudi na 370 cm, a trikrat podrl. V palici je domačim pripadla dvojna zmaga, saj je Jure Orlč- nik je zmogel 350 cm. Domini- ka Gačnik je z 9,13 slavila na 60 ovire in s 521 cm tudi v daljini, zlato je na 60 m pri- padlo še Naji Eržen (8,15), medtem ko je Tadej Kotnik v višini s 163 cm pristal na 2. mestu. Vzporedno so organizatorji izpeljali še šprinterski medna- rodni miting za starejše kate- gorije. V preizkušnji najhitrej- ših deklet je s 7,32 zmago odnesla po SP v Sevilli nena- dejano ozdravela Alenka Bi- kar (Ohmpija). Presegla je normo za EP, 9 stotink pa je bila prepočasna za državni re- kord, ki je od 1997 še vedno v lasti Jerneje Pere. Takoj za njo je z osebnim rekordom 7,87 v cilj pritekla Celjanka Marina Tomič. Pri moški je najvidnej- ši dosežek tekmovanja (6,80) v isti panogi uspel Splitčanu Dejanu Vojnoviču. JK,PŠ Prihodnjič na travi? s finalnim turnirjem v ljubljanskem Tivoliju se je pred več kot tisoč gledalci končala letošnja liga male- ga nogometa na odboj, ime- novana Si.Mobil. Pri Zdru- ženju slovenskih prvoliga- šev, ki je tekmovanje orga- niziralo, so zadovoljni pred- vsem z obiskom in odmev- nostjo. Zato že razmišljajo o izved- bi podobnega tekmovanja tu- di prihodnje leto, ko si želijo ligo izpeljati celo na umetni travi, po zgledu nemških zim- skih turnirjev. Tako bo naš dvoranski žogobrc še pridobil na atraktivnosti, pa še poš- kodb je na mehkejši podlagi razumljivo manj. Letos jo je skupil celjski vratar Amel Mujčinovič, ki je manjkal na zaključku, njegovi soigralci pa so izgubili v polfinalu proti kasnejšemu zmagovalcu SCT Ohmpiji s 6:5, potem, ko je bilo v rednem delu neopdloče- no 3:3 pri streljanju kazenskih strelov pa so bili domačini us- pešnejši. Sicer pa je CM Celje Publikum nudil Ljubljanča- nom najtrši odpor, saj so v finalu gladko odpravili Dom- žale, medtem ko so se rume- no-modri poslovili s porazom v tekmi za tretje mesto, ko jih je ugnal Maribor Pivovarna Laško s 6:2. V nadaljevanju pripravljal- nega dela se Celjani odpravlja- jo na priprave v Poreč, fe- bruarja pa jih čaka piljenje forme doma in številne prija- teljske tekme. T.L. NA KRATKO Celje: Izidi 10. kroga ŠKL, osnovne šole: Hruševec Šent- jur-F Malgaj Šentjur 45:53. Li- vada Velenje-II. OŠ Celje 101:33. Šmarje pri Jelšah-B. Kidrič Kidričevo 55:50, Pod goro Slovenske Konjice-Loče 58:42. Ljutomer: Strelci SD D. Po- ženel Rečica so zmagali v 4. krogu I. in II. strelske lige. Rezultati, I. liga, ekipno: 1. Rečica 1706, 2. Celje 1676. Po- samzno: 1. Ljubic 583 (Slov. Konjice), 2. Veternik 579 (Ve- lenje), 4. Tkalec 574, 5. Maček 573 (oba Rečica). 11. liga, ekip- no: 1. Rečica 1654. Posamez- no: 1. Sajovic 570, 5. Knez 554 (oba Rečica). Cankarju dvoranski, Rovanu absolutni rekord Celjska atleta Jure Rovan in Gregor Cankar se ponaša- ta z novima državnima re- kordoma. Rovan je v Atenah ob palici zmogel 556 cm, Cankarju pa se je v Šempetru pri Novi Gorici posrečil (tro)skok na 16,39 m. Nosilec sevilljske medalje drži obljubo, da se bo v olim- pijski sezoni malce bolj posve- til troskoku, kar je že obrodilo prve sadove. Nov dvoranski naj-dosežek, ki mu je ponov- no uspel v zadnji seriji, je za 18 cm boljši od njegovega do- sedanjega, kot pa je Gregor pojasnil pred zimsko sezono. si je za cilj zastavil 17-tico. V soboto bo na mitingu v Karl- sruheu spet nastopil v daljavi. Na istem mitingu je Anja Va- lant v isti disciplini preskočila 13,98 ter takoj odnehala, saj so jo v to prisilile bolečine ob stari poškodbi. Jure Rovan je v Atenah po- tolkel celo absolutni rekord - za Icm, dvoranskega pa pre- skočil kar za 13. Nekaj dni prej je ob debiju nove sezone slavil še na mednarodnem mi- tingu v grški prestolnici, ven- dar takrat le s 535. PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIC ŠPORT Računalniki icažejo drugače Razmišljanja nekdanjega beloruskega odbojkarskega selektorja pred tekmo, ki bo navrgla novega prvoliggšg Beloruski doktor pedago- gike Nikolai Pozdniak velja za enega največjih odbojkar- skih strokovnjakov stare ce- line, vendar se je lansko po- letje svojo trenersko pot od- ločil nadaljevati v Šoštanju. Njegova naloga je tamkajš- njega drugoligaša povrniti in utrditi v l.DOL, čemur se je po zmagi v derbiju nad dotlej še neporaženo Brezovico močno približal, čeprav Šo- štanj Topolšica z zmago več po novem točkovanju še zao- staja za drugouvrščenim SIP Šempetrom. Pozdniak je najmlajši trener z licenco za vodenje ekip v ruski Superligi. Z moskov- skim MGFSO se je povzpel do 3. mesta, izkušnje pa si je nabiral še v Ukrajini in na Hrvaškem (Rijeka in Dubrov- nik). 7 let je vodil izbrano belorusko žensko vrsto in leta 1993 izgubil finale EP, z Iskro iz Luganska pa je v Pokalu konfederacij v finalu moral priznati premoč Napoliju. Z razmerami za delo je v Šošta- nju zadovoljen, zato se je ta- koj lotil pomlajevanja ekipe, za vsak slučaj pa je iz Minska pripeljal še organizatorja igre Valerija Bouiaka. Primerjajte prvo in zadnjo tekmo, odkar ste na klopi Šoštanjčanov. Na prvi uradni tekmi moš- tva sploh nisem čutil. Igrali so po svoje. Nismo še imeli pri- pravljenih kombinacij, Bouiak se še ni uigral, zato so bili problemi v bloku, napadu, obrambi, skratka povsod. V petih mesecih smo zgradili nek sistem, utrdil sem športno disciplino. Torej bo ekipa na koncu sezone zrela za prvo ligo, kjer vas mnogi že vidijo? Iz tekme v tekmo je boljše, ob izteku sezone bo to neka povsem tretja ekipa. Naša prednost je fizična pripravlje- nost, hendikep pa psihološka stabilnost, kar je najtežje pre- magati. Katera igralna mesta boste okrepili za prvoligaško kon- kurenco? Najprej moram povedati, da verjamem v svoje igralce, ki so do uspeha prišli izključno s svojim trudom. Seveda imam v glavi, kje bi se morali še okrepiti, zato bom počakal do konca ligaškega dela. Najprej računam na moje varovance, nato pa se bom o vsem pogo- voril s predsednikom kluba. Mislim, da bi potrebovali do- brega korektorja. Močno ste povečali inten- zivnost treningov, česar igralci niso bili vajeni. Se je to odrazilo tudi v poškod- bah? Avgusta smo lovili bazično kondicijo in imeli le 5 trenin- gov z žogo. Moč, vzdržljivost in spretnost smo pridobivali po posebnem programu, ki sem ga sam izdelal. Pol sezo- ne smo na srečo opravili brez poškodb. Slovite kot zelo pedanten zapisovalec in analitik stati- stičnih podatkov. Te prene- sete v računalniški program in dostikrat dobite zanimive rezultate! V Šoštanju mi statistiko v glavnem vodi kar soproga. Za- piše vsako najmanjšo podrob- nost in ko jih računalniško obdelam, dobim rating posa- meznih igralcev. Vsako točko, položaj ali element igre je mo- goče razdelati. Rezultate ob- delam za vsakega posebej in mu jih tudi pokažem. Dejal sem jim, da to ni kritika, tem- več analiza in izkazalo se je, da omenjeni pristop pripomo- re k večjemu razmišljanju v igri. Brez statistike ni odbojke. Ta ni tako enostavna, zapom- niti si je treba ogromno kom- binacij. Tu so še nova pravila, ki nekaterim moštvom ustre- zajo, drugim ne. Mi smo odlič- no pripravljeni za igro po sta- rih pravilih. Za primer naj na- vedem tekmo med Stavbarjem in Salonitom, ki sem si jo ogle- dal na jesen. 3:1 so zmagali Mariborčani, ko pa sem podat- ke vnesel v računalnik in jih pretvoril v stara pravila igre, so bili s 3:2 boljši Kanalci. Vrniva se k tekmovanjem. Čeprav nosite vlogo favorita, ste doživeli že dva poraza. Moštvo na trenutke deluje kar naivno. Jesenski neuspeh v Brezovici bi pripisal težkim razmeram v dvorani, odsotnosti dveh ključ- nih igralcev in d^stvu, da se je sodniški par povsem izgubil, ta- ko da sva srečanje v sodniškem smislu praktično vodila jaz in brezoviški trener Marko Zadraž- nik. V Šempetru smo se prema- gali kar sami, malce tudi po zaslugi prej omenjene psihološ- ke priprave. Ampak pravi obraz bo viden v soboto, ko SIP-ovce gostimo v naši dvorani. Že de- cembra smo se pričeli pripravlja- ti nanje. Za preučevanje vodim tudi nasprotnikovo statistiko. Torej tudi vi pripisujete ve- lik pomen lokalnemu rivals- tvu. Regija trenutno nima pr- voligaša, odbojka pa pri nas še išče svoje mesto. Šoštanj ima moč, rezerve, infrastrukturo in dobro orga- niziran klub. Pogoji za profe- sionalno delo so zadostni. Šempetrani za nas niso močni. V glavnem je to ekipa starejših igralcev, četverica odbojkarjev je k njim prestopila iz našega kluba, krasi pa jih visoka mo- tivacija. Slovenska odbojka pa je zanimiva: mala država s tremi normalnimi ligami, so- razmernno veliko igralcev, manjka pa vrhunskost. To je naloga za prihodnost. Odboj- karskih centrov mora biti več. Vabijo vas tudi v reprezen- tanco... Imel sem le nekaj informa- tivnih pogovorov. Poglejte, odbojka je moj posel, življenje in filozofija, o njej vem vse in poznam delo z mladimi selek- cijami. Morda bo do sodelova- nja nekoč tudi prišlo. Zvestobo klubu ste podpi- sali za 3 leta. Kje vidite me- sto Šoštanja Topolšice, ko vam bo potekla pogodba? V odbojki se v pol leta ne da narediti skoraj nič. Pravi rezul- tati bodo vidni čez dve aH tri- sezone. Ekipe pravzaprav še ne treniram, temveč jo priprav- ljam na treniranje. Igralci so se me kvečjemu le malo privadili. Zagovarjam racionalno odboj- ko, torej racionalno tehniko, taktiko, razmišljanje ter šport- no življenje in če mi katero od igralnih mest šepa, skušam re- šitev najprej poiskati znotraj kluba. Analize mi kažejo, da bi ekipa že sedaj bila silno neugo- den nasprotnik prvoligašem. Tudi finančno? Dokler smo v drugi ligi, se z igralci o denarju ne bomo po- govarjali. Niso si ga še zasluži- li. Za sedaj dobivajo hranarine, štipendije ipd., o pravih zne- skih bo govora šele v prvi ligi. PRIMOŽ ŠKERL Foto: RR.-Š. ŠPORTNI KOLEDAR SOBOTA, 29.1. Košarka Liga Kolinska, 20. krog - Laško: Pivovarna Laško-Tri- glav. Zreče: Rogla Atras-Kraš- ki zidar (obe ob 19), Maribor: ZM Maribor-Savinjski Hopsi (20). l.B SKL, 17. krog - Šentjur: Kemoplast-Union Olimpija mL, Slovenske Konjice: Ba- nex-Elektra (obe ob 19). 2.SKL vzhod, 16. krog - Domžale: Lastovka-Celje, Li- tija: Litija-Rogaška 98 (obe ob 19). l.SKL (Ž), od 1. do 6. me- sta, I. krog - Celje: Ingrad Celje-Maribor (18). SKL (Ž), od 7. do 12. mesta, 1. krog - Slovenske Konjice: Comet-Odeja Marmor. Rokomet l.DRL (Ž), 14. krog - Vele- nje: Vegrad-Branik, Škofja Loka: Jelovica-Žalec. Odbojka 2.D0L, 15. krog - Šoštanj: Šo- štanj Topolšica-SIP Šempeter. 2.DOL (Ž), 15. krog - Šem- peter: B&L Utrip Šempeter- Asics Kamnik, Šoštanj: Kajuh Šoštanj-Gradb. Stane Mežica. Kegljanje l.A SL, 11. krog - Ravne na Koroškem: Elektr. Dravograd- CM Celje (16). l.A SL (Ž), 11. krog - Mari- bor: Avtoh. Kolmanič-Miro- teks (13,30). Namizni tenis Velenje: Mednarodno pr- venstvo Slovenije (tudi v ne- deljo). NEDEUA, 30.1. Košarka Savinjska košarkarska li- ga, 2. krog, od 1. do 4. mesta - Polzela: Mozirje-Polzela (10,20), kk Velenje-Prebold (11,30). Od 5. do 8. mesta: Gornji Grad-NS Velenje (8), Laško-Nazarje (9,10). PONEDEUEK, 31.1. Celje: Izbor športnika leta *99 (19). PANORAMA NOGOMET Zimska liga Si.Mobil Polfinale: SCT Olimpija- CMC Publikum 6:5 (po 8-m, 3:3, 1:1). Za 3. mesto: Maribor Pivovarna Laško-CMC Publi- kum 6:2 (1:1). Končni vrstni red: SCT Olimpija, Domžale, Maribor Pivovarna Laško, CMC Publikum. 1.SLMN 12. krog: Puntar Alpkomerc- EM Celje Pelikan 1:3. Vrstni red: Sevnica 31, Lesna 27, Pun- tar 26, EM Celje Pelikan 25, Beton Divert 15, Meteorplast 14, Family Shop in Tomaž Poe- tovio 11. Vulk. Stipič 8, Orkan Zbelovo 4. Prijateljski tekmi ,'^udar (V)-Esotech Šmartno 5:2 (2:1). Rudar (V)-Feroterm Pohorje 4:1 (3:1). KOŠARKA Evropska liga 13. krog: Pivovarna Laško- Cibona 68:81 (45:50) Goljovič 24, Hafnar 12, Lisica in Dragšič II. Nachbar 5, Jurak 3, Kune 2. Vrstni red: Efes Pilsen in Ulker 21, Paf Bologna in Gibona 20, Varese 18, Pivovarna Laško 15. Liga Kolinska 18. krog: Pivovarna Laško- Union Olimpija 83:69 (42:38) Goljovič 23, Dragšič 15. Miletič in Lisica 12. Jurak 8. Kune 7. Nachbar 6. Rogla Atras-Krka Telekom 73:59 (36:26) Benič 22, Zinrajh 12, Starovasnik 11, Mihajlovski 10. Šporar 9. Tem- nik 5, Dundov 4. Zagorje-Sa- vinjski Hopsi 73:89 (35:36) Ka.- hrimanovič 27. B. Udrih 18, Ci- zej 15, Ovčina 13, Nikitovič in Čmer 6, Jovanovič in Josipovič 2. Vrstni red: Union Olimpija 35, Pivovarna Laško 34, Krka Telekom 32, Slovan, Zagorje in Triglav 28, Savinjski Hopsi 26, Maribor 24, Rogla Atras in He- lios 23, Loka kava 22, Kraški zidar 21. 1.B SKL 15. krog: Kemoplast-Jurij Plava Laguna 115:80 (52:36) Novakovič 27. Zorko 25. Rov- šnik 14, Kočar 13, P Maček 10, Ribezi 9, Jovanovič 7, Martino- vič in Tomažin 4, Krivec 2. Ba- nex-Union Olimpija ml. 87:81 (45:38) B. Sivka 28, Novak 22. Lušenc 20. Jesenek 8. Ravnihar 6, Keblič 3. Ten Krško-Elektra 91:90 (47:41) Boči 26, Vugdalič 23, Rizman 19. Zupane 11, Čre- šnik 6. Milic 4, Rupreht 3. Vrst- ni red: Kemoplast, Bežigrad, Banex, Nova Gorica in Raden- ska Creativ 25, GD Hrastnik in Krško 23, Elektra in Ilirija 21, Jurij Plava Laguna, Union Olim- pija ml. in Simp Radovljica 19. 2.SKL vzhod 15. krog: Celje-Ekipa Janče 75:66 (38:28) Šarlah in Djako- vič 13, Tajnik 11, Čmer in Ur- banija 9, Sušin, Benčan in Kitek 6, Gregi 2. Rogaška 98-Črno- melj 88:73 (40:41). Vrstni red: Rudar 28, Celje 27, Litija 25. Maribor mladi 23, Rogaška 98 22, Črnomelj in Ekipa Janče 21, Bistrica 20, Lastovka 19, Ruše 16. 1.SKL (Ž) 14. krog: Pomurje Skiny-ln- grad Celje 47:92 (31:39) Veble 22. Ramšak 21. Obrovnik 17, Sušin II. Vodopivec 10, Deak 8, Arbeiter 3. Končni vrstni red po rednem delu: Ingrad Celje 28, Imos Jezica 25, SKB Jezica mlade in Maribor 21. ADD Ilirija in BTC Legrand 20, Odeja Marmor 18, Pomurje Skiny 15. Savinjska košarkarska liga Končnica, od 1. do 4. me- sta: Polzela-KK Velenje 62:69 (28:32), Prebold-Mozirje 64:62 (31:32). Vrstni red: Pre- bold 8, KK Velenje 6, Mozirje in Polzela 5. Od 5. do 8. me- sta: Nazarje-Gornji Grad 62:62 (34:28), NS Velenje-Laš- ko 0:20 (b.b.). Vrstni red: Laš- ko in Nazarje 7, NS Velenje 5, Gornji Grad 3. ROKOMET 1.DRL (Ž) 13. krog: Baje Daewoo Izola- Vegrad 26:27 (10:11) Raukovič 9, nojinovič 5, Radič 4, Jukič 3. Krajnc. Ibralič in Stevanovič 2. Žalec-Robit Olimpija (prelože- no). Vrstni red: Robit Olimpija (-2) in Krim NR (-1)22. Žalec (- 1) 16, M Degro Piran'(-1) 15, Jelovica 14, Gramiz in Vegrad 12. Baje Daewoo Izola 9, Branik (-1) 2, Burja 0. Prijateljska tekma Gorenje-Bosna 39:19 (18:8). ODBOJKA 2.D0L 14. krog: SIP Šempeter-Črnu- če3:0 (25:13,25:19,25:15). Ko- vinar Kočevje-Šoštanj Topolšica 1:3 (26:24, 23:25,21:25.21:25). Vrstni red: Brezovica 39. SIP Šempeter 35. Šoštanj Topolšica 34. IGM Hoče 30. Ljutomer 27, Beltinci 22, Termo Lubnik 19, Prvačina 14, Fužinar GOK IGEM II. 12, Kovinar Kočevje 9. Krka 6, Črnuče 5. 2.D0L (Ž) 14. krog: Benedikt-B&L Utrip Šempeter 1:3 (12:25. 27:25, 14:25'. 22:25). Mladi Jesenice- Kajuh Šoštanj 3:2 (23:25, 25:15, 25:14. 21:25, 15:6). Vrstni red: Frupi ŠOU K2 Šport 35, B&L Utrip Šempeter 33, Krim 32, Gradb Stane Mežica 24, Infond Branik II. 22, Benedikt in Tabor Maribor 20, Kajuh Šoštanj 18, Asics Kamnik in Solkan 16, Mladi Jesenice 9, Kemiplast II. 7. HOKEJ DP|Ž) 4. krog: Celje-Acroni Jeseni- ce 0:9 (0:5,0:4,0:0). Vrstni red: Terme Maribor 8, Acroni Jese- nice 6, Bled 2, Celje 0. KEGUANJE 1.A SL 10. krog: CM Celje-Proteus Liv3:5 (5425:5443). Vrstni red: Iskraemeco 20, Prosol Stiking in Konstruktor 16, Proteus Liv 12, Rudar 11, Log Steinel % Elektr. Dravograd 5, Gorica Tek^ stina 4, Intercommerce 3, CM Celje 2. 1.ASL(Ž) 11. krog: Miroteks-Postojn- ska jama 7:1 (2611:2429). Vrst- ni red: Miroteks 20, Triglav 15, Prosol Stiking 14, Mehano Izola 12, Adria Convent 11, Postojn- ska jama 10, Gorica Tekstina in Gradnje IGEM 8, Kočevje 6, Av- toh. Kolmanič 2. 16 PISMA BRALCEV - FEUTON PREJELI SMO I Občina Prebold pod drobnogledom Ko po enem letu prebiram predvolilne obljube župana, ugotavljam, da je bilo zelo malo uresničenih. Vladajoča rdeča koalicija (LDS - Desus in ZL) pod vodstvom župana Debelaka si je razdelila vse ključne funkci- je v občini, za svetnike opozicij- skih strank pa se je našlo nekaj nepomembnih funkcij. Lahko b rekli, da so tako odločili volivci, vendar temu ni bilo ta- ko. Dobljeno število glasov ni sorazmerno z dodelitvijo man- datov svetnikov v občinskem svetu. Tako je LDS prejela za 31 % glasov kar 6 svetnikov od 15 možnih (42 %) SDS pa je dobila za 21 % glasov samo 3 svetnike. Res čudna matematika! Na raz- delitev mandatov se je SDS pri- tožila na Upravno sodišče, ki pa še do danes ni končalo postop- ka, čeprav bi po zakonu moralo rešiti pritožbo v 30 dneh. Tako se lahko upravičeno sprašujemo o legitimnosti sestave tega sveta. Od sodišča bi pričakovali, da zadevo vrne v prvotno stanje, to pa je mogoče samo z razpisom novih volitev. Zaradi teh razlo- gov so nastala tudi nesoglasja v občinski volilni komisiji, zato se je tudi župan odločil, da se ime- nuje nova komisija. Sploh me ne čudi, da funkcio- niranje občinske uprave poteka ■ tako neuglašeno in brez pravih idej, kajti znano je, da so se pretežno povzpeli na oblast tisti, ki so najbolj nasprotovali ponov- ni ustanovitvi občine Prebold. Povem lahko, da je g. Debelak na enem izmed zborov krajanov dal približno takšno izjavo: »Kaj pa boste s tako obubožano občino, saj ne bo imela druge pristojno- sti, kot so pogrebne storitve«. Torej bi lahko rekli, da g. Debe- lak ni župan občine, ampak samo direktor pogrebnega zavoda. Po- dobno velja za županovo desno roko - podžupana g. Kukovnika. Spomnim se, da je kot predsed- nik sveta KS Prebold na razširjeni seji hotel izsiliti sklep, da bi z dopisom preklicali pritožbo zo- per neustanovitev občine Pre- bold v prvem krogu leta 1994, ki smo jo poslali predstavniki pom- ladnih strank. Za takšen sklep g. Kukovnik ni dobil potrebne veči- ne. Gospodje občinski oblastni- ki, sprašujem vas, kje so vaša moralna človeška načela, da lah- ko danes opravljate tako odgo- vorne naloge, za katere nimate nobene srčne kulture in vizije? Zanimiva je tudi analiza refe- renduma za novo občino z dne 19. 4. 1998. Ponovni ustanovitvi občine Prebold so najbolj nas- protovali v Šeščah, Sv. Lovrencu in Latkovi vasi. Sedaj so ravno ta naselja deležna največ sredstev iz občinskega proračuna. Na ob- močju celotne občine je ZA gla- sovalo 1260 volivcev (55 %). Dan, ko smo se krajani suvereno odločili za vnovič samostojno občino Prebold, bi bil tudi pri- meren za občinski praznik. Po- sebno poglavje v vladajoči rdeči koaliciji je upokojenska stranka, ki je za 12 % dobljenih glasov dobila dva svetnika, tudi podžu- pana g. Kukovnika. Desus za svo- je politične cilje zlorablja tudi društvo upokojencev. Tako se v pisarni društva sestajajo funkcio- narji Desus, članarina se pobira tako za društvo kot za stranko. Sicer pa to ni nič nenavadnega, saj so vsi iz vrst starih partijskih struktur. V občinskem vodstvu bi se morali zavedati, da je občina temeljna lokalna samoupravna skupnost, ki v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja svoje zadeve v dobro vseh njenih občanov. Prepričan sem, da bi v prvem letu delovanja lahko dosegli bistveno boljše re- zultate, če bi upoštevali vsaj ne- kaj predlogov in idej, ki so prišle iz vrst opozicijskih svetnikov. Če bo šel razvoj občine tudi v bodo- če tako naprej (brez vsakršne vizije in razvojnih programov), potem nas bodo v razvoju sosed- nje občine še bolj prehitele. Zanimivo bi bilo natančno izvedeti, kako, kje in zakaj je občina porabila proračunska sredstva v preteklem letu. V normalnih pogojih bi za to mo- ral poskrbeti nadzorni odbor, katerega delo bi naj bilo javno, vendar od odbora, ki ga vodi predstavnik vladajoče koalici- je, tega ni za pričakovati. Kriti- ke, ki sem jih navedel so dobro- namerne. Prvič se javno ogla- šam po več kot letu dni,, na žalost pa se je nabralo preveč stvari, do katerih človek ne mo- re ostati ravnodušen. ALOJZ CILENŠEK, Prebold Sončnice in medgeneracijska druženja Moto leta 1999, ki je bilo pos- večeno starejšim^ smo tudi v Gri- žah vzeli resno. Človek potrbuje sočloveka, da se z njim pogovar- ja, rešuje nastale probleme, spoz- nava okolico. Prideta do spozna- nja, da je okoli nas še veliko lepega, zanimivega, da nam dru- ženje nudi veselje, sprostitev in razgledanost. Da bi se starejši več družili med seboj, si lajšali tego- be, Xi pridejo na starost ali že z upokojitvijo, se je v maju ustano- vila že tretja skupina za samopo- moč starejšim z imenom »Sonč- nice«. V skupini je 16 članic od starosti 55 do 81 let. Sestajamo se vsak torek od 14. do 16. ure v Kulturem domu Griže. Delo skupine poteka takole: pogovori, razgovori o vsakdanjih rečeh, zgodovina kraja, pogovori o zdravju, čajih, prehrani, zdra- vilnih rastlinah. Vedno je prisot- na rekreacija - telovadba ali spre- hod. Za razvedrilo še petje.Praz- nujemo rojstne dneve. Članica dobi cvet in nas pogosti. Moto mednarodnega leta sta- rejših je bilo »Sožitje med genera- cijami«. Starost je prihodnost mladih, zato je prav, da spreme- nimo odnos do starosti. Že mladi naj bi mislili na čas tega obdobja, saj bodo t^ko lažje premagovali težave. Starejši imajo veliko živ- ljenjskih izkušenj z različnih po- dročij, le prisluhniti moramo. Skupina Sončnic je prisluh- nila mladim iz vrtca Zabukovi- ca. Skupaj smo se igrali s fižolč- ki, kamenčki, delali žogice iz cunj, punčke - lutke iz koruze. Mali prstki so brenkali na stru- ne citer. Srečanje je bilo čudovi- to. Otroci so nam priklicali v spomin trenutke iz našega otroštva. Otroci pa so videli, da se še vedno znamo igrati in veseliti. Bili smo velika razigra- na družina. Dobile smo darilce. Ne pozabimo tudi srečanja z učenci šole Griže, ki so nam pripravili čudovit kulturni pro- gram in spominček (srček iz testa). Tudi vrtec Griže nas je razveselil s,programom in da- rilcem. Bilo je prijetno, skupaj smo še zapeli nekaj pesmi. Da pa ne bi pozabile kaj vse smo delale v skupini v letu 1999, smo si sproti vse zapisovale in pred nami je sedaj glasilo »Sonč- nice«. Pri našem delu nismo pozabile obiskati ob novem letu varovancev v domu na Polzeli in nekatere sokrajanke, ki so zara- di svojega zdravja prikrajšane za vsakdanji živžav. Članice ima- mo tudi svojo himno, ki jo je napisala članica Magda na melo- dijo Che sera, sera. Na srečanjih redno zapojemo našo himno. MAGDA JEŽOVNIK, Griže Uspešno delo društva člani Društva za cerebralno paralizo Celje so se ob koncu minulega leta zbrali na novolet- nem praznovanju v hotelu Štor- man v Celju. Bilo je okrog dvesto udeležencev, ki so veseli razpolo- ženi zaključili leto. Ob veselih zvokih glasbe so se tudi zavrteli. Tisti na vozičkih malce ob pod- pori staršev, pa tudi samostojno. Višek zabave je bil dosežen, ko jih je obiskal dedek Mraz in jim razdelil darila. Zahvaljujejo se gospodu Štormanu, ki je nudil solidno postrežbo z raznimi do- brotami po zmerni ceni. Leto 1999 so člani društva tudi pri izvajanju letnega programa uspešno zaključili. V Božičih pri Ankaranu so imeli v maju sreča- nje cerebralnih paralitikov iz cele Slovenije, ki se ga je iz celjskega Sončka udeležilo 80 članov. Juli- ja so se udeležili terapevtske ko- lonije, ki se ga je udeležilo 25 družin. V Štorah so pričeli z izgradnjo bivalne skupnosti, v kateri bo lahko bivalo šest varo- vancev. Odprli jo bodo predvido- ma aprila 2000. V letu 2000 nameravajo izvajati podobne de- javnosti kot vsa prejšnja leta. Uvesti nameravajo novost, ki bo razveselila marsikaterega varo- vanca. V Konjeniškem klubu v Škofji vasi nameravajo uvesti hi- poterapijo. To je terapija, ki jo že marsikje uspešno izvajajo za va- rovance. Zavedajo se, da bi svojih dejavnosti ne mogli tako uspešno izvajati, če ne bi imeli sponzor- jev, ki jim priskočijo na pomoč s finančnimi sredstvi. Vsem spon- zorjem iskrena hvala. MILAN GOMBAČ Celje POHVALE- ^ZAHmiE še so pošteni ljudje Prve dni novega leta sva se s sinom ustavila v pizzeriji v Hru- šovcu pri Šentjurju. Nato sva se odpravila še v trgovino in tudi tam nekaj kupila. Pri blagajni je sin vprašal, če še imajo nagradno igro. Prijazna prodajalka mu je dala listič in pisalo, da je lahko le- tega izpolnil in ga vrgel v škatlo. V hipu sva pobrala stvari in odšla iz trgovine, ne vedoč, da je tam ostala denarnica. Ker denarnice nisem potrebovala, je tudi drugi dan sploh nisem pogrešila. Tretji dan pa sem sina peljala k zdravni- ku in prej preverila, če imam vse, kar potrebujem. Šele takrat sem ugotovila, da denarnice ni. Bila sem zelo panična, a sem čez čas pomislila na trgovino Jager, če ni morda ostala tam. Oglasila sem se pri njih in trgovko povprašala o denarnici in takoj izvedela, da je pri njih. Ker vanjo niso pogleda- le, tudi niso videle dokumentov. Zato bi se rada po tej poti javno zahvalila trgovki pri blagajni Ma- teji Selič in vsem ostalim za po- štenje. Posnemajte jih. JOŽICA KRALJ, Tinsko Še prej pa so se v reorganizaciji OŠ vršile pomembne spremembe, katerih smo bili veseli vsi pedagogi. Ukinjene so bile nižje gimnazije in ustanovljena je bila enotna, splošno dostopna obvezna osemletna OŠ. Taka je bila ustanovljena tudi na Dobrni in gojenci Mladinskega doma Mihe Pintarja so lahko tam končali obvezno šolanje, ki jim je omogočilo enakopraven vstop v vse srednje šole in v nadaljnje šolanje. Tudi jaz sem bil skupno s preostalimi gojenci Dijaškega doma Šmarje pri Jelšah premeščen v Mladinski dom Mihe Pintarja na Dobrno in imenovan za upravnika. Stvari pa so se zapletle, ker prejšnje vodstvo Mladinskega doma Mihe Pintarja Dobrna nikakor ni hotelo izročiti vodilnega mesta in opraviti primopredajo. Z raznimi posredovanji in s podporo vodstva šole je doseglo, da sem, čeprav imenovan za upravnika, opravljal dolžnost pomočnika, ki pa ni imel odločilnega vpliva na vzgojno delo. Motilo jih je celo to, da so me vsaj moji gojenci iz Šmarja pri Jelšah vztrajno klicali »tovariš upravnik«. Urejal sem domsko knjižnico in opazoval življenje v domu. Tudi v Dijaškem domu v Šmarju pri Jelšah smo imeli bogato knjižnico. Bila je polna omara knjig z domačo in tujo mladinsko literaturo. To so bile predvsem knjige za branje predpisane v načrtu za nižje gimnazije, pa tudi druge knjige. Knjižnico so zelo skrbno vodili starejši gojenci in redno po urniku izmenjavali knjige. Žal mi je bilo zanjo, ker je ostala tam kot zapuščina, last občine Šmarje pri-Jelšah. V Mladinskem domu Mihe Pintarja Dobrna pa je bila še bogatejša, ki sem jo pri urejanju, pisanju kartic in evidence, imel priliko spoznati. Za izposojo knjig pa je tu odgovarjal eden izmed vzgojiteljev, pomagali pa so mu gojenci. Ker še nisem dobil na Dobrni stanovanja, sem se tedensko vozil k družini v Šmarje pri :^lšah, največkrat kar s kolesom. Končno sem dobil stanovanje in preselil sem se na Dobrno. Nekega večera, ko sem si urejal stanovanje, je pritekel gojenec in mi sporočil, da moram takoj v dom. V dom je prišla komisija iz okraja Celje in našla dokaj neurejene razmere. Prejšnji upravnik je bil v domu le občasno, ker je bil zaposlen tudi na Osnovni šoli kot predmetni učitelj. Vzgojno delo v domu je bilo zanemarjeno, gojenci neurejeni, dečki nepostriženi, itd. Komisija mi je naročila, naj z naslednjim dnem prevzamem vodstvo in razmere uredim. Kakšnih posebnih navodil o metodah in načinih dela v domovih seveda nismo dobili. Saj jih tudi ni bilo. Nekaj o vzgoji otrok sta že napisala prof. Gustav Šilih in dr. Leon Žlebnik, ki je imel oddaje po radiu o vzgoji otrok v naši družini. Vse to sem skrbno spremljal. Nastopil sem tudi na radiu Šmarje pri Jelšah o tej temi. Že v Šmarju sem skrbno preučeval tuje izkušnje o vzgoji vojnih sirot, predvsem Makorenkove. Njegovo »pedagoško poemo« sem večkrat prebral in skušal iz nje potegniti, kar bi mi ustrezalo. Vendar so razmere bile tako različne, da razen ciljev vzgojiti vsestransko razvito svobodno, kritično osebnost, ki bo sposobna vključiti se v življenje tukaj pri nas v Sloveniji, nisem mogel uporabiti skoraj ničesar. Tukaj bi rad povedal moje mnenje, zakaj so sestre Rački prišle šele na Dobrni skupaj. Kaj in kako je bilo v otroškem taborišču Petriček v Celju ne vem, ker tam nikoli nisem bil. O tem se tudi z gojenci nismo pogovarjali. Nekaj časa pa sem stanoval v gradu Šenek na Polzeli, kjer je bil otroški dom, ki ga je zelo lepo in uspešno vodila gospa Miilerjeva. Dobil sem sobico v kapelici, ko sem učil na OŠ Polzela. Kot tamkaj stanujočega učitelja so me povabili tudi na razne svečanosti. Ta otroški dom je bil namenjen'v glavnem predšolski mladini. Tem nalogam je ustrezalo tudi osebje. V domu so bile zaposlene v glavnem vzgojiteljice in otroške negovalke. Za otroke so zelo lepo skrbele. Marsikateri otrok takrat v družini ni bil deležen tako nežne in dobre nege in vzgoje, kot ti v gradu Šenek. Ko pa so otroci dosegli šolsko obveznost, so jih premestili v za to ustrezne domove, v katerih so bili zaposleni vzgojitelji za osnovnošolsko mladino. Domovi so bili že kategorizirani. Tako sta dve starejši sestri Rački, Florica in Pavla že bili šoloobvezni in so ju dali v ustrezen dom na Dobrno, predšolski Hedico in Lenico pa na Polzelo. Ko pa sta morali v šolo, so jih premestili na Dobrno. Nobenih drugih razlogov za bivanje v različnih domovih po mojem ni bilo. O domu v Laškem ničesar ne vem. Ne spominjam se, da bi otroci o njem kdaj koli kaj govorili. V mladinski dom »Mihe Pintarja« na Dobrno so prišli otroci iz Doma v Šempetru pri Novi Gorici, iz Rogatca in iz Vranskega in morda še iz katerega. Iz Šempetra sta prišli tudi dve vzgojiteljici Mamka in Vera. Zadnja dva domova so otroci tudi največkrat omenjali. Dom na Dobrni je bil skoraj štirikrat večji od Dijaškega doma v Šmarju pri Jelšah in seveda tudi organizacijsko zahtevnejši. V njem je bilo do 120 gojencev. Zaposleno je bilo preko 16 ljudi: 5 vzgojnega osebja, računovodja, ekonom, medicinska sestra, dve snažilki, perica, vrtna delavka, šivilja, honorarno glasbeni učitelj, pa še drugi honorarni in občasni delavci. Iz sedanjega vidika je to zelo malo za takšno število otrok. Leta 1956, ko sem prevzel Mladinski dom Mihe Pintarja na Dobrni je bil ukinjen BH dom (dom za sirote iz Bosne in Hercegovine), ki ga omenja ga. Monika v sestavku. Večina otrok je bila poslana domov v Bosno, nekaj pa je bilo sprejetih v Dom Mihe Pintarja. Vem, da se je nekaj otrok peš vrnilo iz Bosne na Dobrno. Kakšne so bile njegove metode in razmere v BH domu ne vem. Ko sem prevzel Mladinski dom Mihe Pintarja na Dobrni, je bil ta enotno organiziran, bolj kasarniško. Bile so štiri skupine, vsak vzgojitelj je imel svojo. Otroci so bih določeni v skupine po starostni stopnji: 1-1-2 raz. I. skupino 3+4 = II skupina, 5-1-6 = III. skupina in 7-1-8 = IV. skupina. Vzgojitelji so bili zelo dobri, sposobni in izkušeni ljudje. Angela Vovk in Vera Suša sta bili Primorki. Na Dobrno sta prišli skupaj z gojenci iz Šempetra pri Novi Gorici. Bili sta srčno dobri vzgojiteljici, ki sta imeli zelo radi otroke. Otroci so se navezali na njiju, posebej na Angelco Vovk, ki so ji otroci dali vzdevek »mamka« in ta se je prijel, da smo jo vsi klicali tako. Ona je imela vedno najmlajšo skupino. Vera Suša pa drugo. Tretjo skupino je imela Terezija Žmavec, doma nekje iz Savinjske doline, ki se je ukvarjala z ročnimi deli in veliko je brala. Četrto, najstarejšo skupino, je običajno imel Viktor Rožanc, doma iz Ljubljane. To je bil brat pisatelja Marjana Rožanca, ki je tudi večkrat prišel k nam in enkrat celo z nami letoval. Viktor je bil vsestranski človek, kakršnega so otroci rabili, oče treh otrok. Bil je umetniško usmerjen, prijel pa je tudi za vsako drugo delo. Odlično je risal, znal je risati plakate za naše prireditve, dobro je tudi pisal, da je s tem pritegoval gojence. Poleg tega je bil tudi dober športnik, kar je zelo veliko veljalo pri mladini. Znal je organizirati športna tekmovanja, improvizirati in urejati igrišča za razne športe in igre, itd. Bil je vsestransko uporaben, da ga je mladina imela rada. Vzpodbudo za pisanje spominov na vzgojo vojnih sirot v Dijaškem domu Šmarje pri Jelšah in v Mla- dinskem domu Mihe Pintarja Do- brna sem dobil, ko sem prebral sestavek »Mama, kam gremo?«, ki ga je napisala Monika Kokalj Ko- čevar, objavljen pa je bil v Reviji za zgodovino, literaturo in antropo- logijo Borec štev. 7, letnik 1998. Nanj me je opozoril nekdanji goje- nec Stane Inkret iz Kranja. Ker se v mnogočem z vsebino ni strinjal, me je prosil, naj jaz, kot nekdanji upravnik, o tem kaj napišem. FRANJO MAROŠEK INFORMACIJE - ROMAN ROJSTVA V celjski porodnišnici so rodile: 14. 1.: Romana ESIH iz Šent- jyrja - deklico, Metka METU- LJ iz Luč - dečka, Janja JEVŠE- I4AK iz Zreč - dečka in Nezmi- je CIKAJ iz Slovenskih Konjic . deklico; 15. 1; Sonja LAJHAR iz 2reč - deklico, Darja URAN- KAR iz Žalca - dečka, Zdenka SLOKAN iz Celja - dečka, Saša SILOVŠEK iz Petrovč - deklico in Tina PAPLER iz Štor - deč- ka; 16. 1: Romana ROMIH iz Šentjurja - dečka, Simona KRANČIČ iz Rečice - deklico, Jožica KRUMPAK iz Šmarja - dečka in Nataša SELIČ iz Celja . deklico; 17. 1: Brigita PLEŠNIK iz Žalca - dečka, Sonja KRAJNC GUBENŠEK iz Šempetra - de- klico, Marta TOME iz Celja - dečka. Darja ŠUPER iz Prebol- da - dečka, Saša CENTRIH iz Griž - dečka in Suzana RAN- ČAN iz Dramelj - dečka; 18. 1.: Jožica DRAME iz Mo- zirja - dečka. Romana JUVAN iz Laškega - dečka, Marija GRADIŠEK iz Buč - dečka. Dragica SOPA iz Celja - dečka. Marjeta VERTAČNIK iz Šent- jurja - deklico. Margareta ŽA- FRAN iz Gorice pri Slivnici - deklico, Slavica NEDIČ iz Ro- gaške Slatine - dečka in Marja- na MEKLAV iz Šmartnega ob Paki - dečka; 19. 1.: Suzana REDNAK iz Celja - deklico. Stanka ŠU- MAH iz Šmartnega ob Paki - deklico in Katja KOLŠEK iz Celja - dečka; 20. L: Petra PODLUNŠEK iz Prebolda - deklico in Simona KNEŠAK iz Petrovč - dečka. POROKE Celje Poročila sta se Mihael AR- ZENŠEK iz Rakitovca in Ivan- ka CIZL iz Celja. Laško Poročilo se je deset parov, od teh: Andrej VRANČIČ iz Ljubljane in Marjeta DUH iz Trbovelj, Slavko RIBIČ in Ve- sna JAKOPIČ, oba iz Bobove pri Ponikvi, Simon GRABER iz Medvod in Anita PECELI iz Gorišnice pri Moravčah. Mar- jan VERDEV in Aleksandra KRALJ, oba iz Kasaz, Igor KRAŠOVEC iz Škofe nad Kim- skimi Toplicami in Kristina IVANOVIČ iz Laziš nad Rim- skimi Toplicami, Dejan BAL- MAZOVIČ in Jolanda KOLAR, oba iz Celja, ter Amir MURA- TOVIČ iz Savne Peči pri Hrast- niku in Sanela MUJATOVIČ iz BiH. Diamantna poroka - 65 let skupnega življenja sta potrdi- la Ana in Ernest OPLOTNIK iz Lipnega Dola 5 pri Jurkloštru. Šentjur pri Celju Poročila sta se Maks BEZ- JAK iz Gradišča pri Ormožu in Brigita TANŠEK iz Tratne pri Grobelnem. SMRTI Celje Umrli so: Julijana ERJAVEC iz Celja, 54 let, Marija LAH iz Petrovč, 90 let, Bernarda JAZ- BEC iz Celja, 79 let, Marija OMLADIČ iz Celja, 77 let, Marija GOROPEVŠEK iz Kap- lje vasi, 88 let. Marija ZORKO iz Zvodnega. 78 let, Franc ČEH iz Celja, 85 let, Andrej LEBAN iz Celja, 90 let, Marija MAROVŠEK iz Štor, 89 let, Karol PUŠNIK iz Plešivca, 78 let, Marija KOTNIK iz Zreč. 80 let, Alojz KAVŠAK iz Gore- nja, 68 let, Pavla Kristina RAZBORŠEK iz Zreč, 89 let, Alojzij ČOKL iz Jazbin, 71 let. Frančišek MAJER iz Skrovni- ka, 78 let. Miroslav JORDA- NOV iz Poljčan, 61 let. Fran- čiška BOŠNJAK iz Blace, 87 let, Živko KRAŠOVEC iz Ka- saz, 51 let, Albina OCVIRK iz Celja, 93 let. Alojz DlACCl iz Žalca. 70 let. Stanislav TRČEK iz Sevnice, 80 let, Antonija KUKOVIČ iz Botričnice, 84 let, Jožefa METLIČAR iz Ško- fije, 68 let, Bernarda FELICI- JAN iz Šmarčne, 74 let, Alojz SITAR iz Škofje vasi, 93 let, Ludvik HALER iz Pernove, 69 let, Ana DOLINŠEK iz Celja, 68 let, Sebastjan POVALC iz Vojnika, 21 let, Mihael LES- KOVŠEK iz Celja, 68 let, Stan- ko OTOREPEC iz Zadobrove, 74 let, Jožefa MEŠKO iz Celja, 69 let, Franc KERHLANKO iz Trbovelj, 70 let, Emil GRAČ- NER iz Celja, 66 let, Avguštin ŽNIDAR iz Stražice, 71 let, Ciril HOJAN iz Andraža nad Polzelo, 65 let in Vincenc CVETANOVIČ iz Dekmance. Laško Umrli so: Anton ROZMAN iz Vrhovega pri Radečah, 62 let, Ana SELIČ iz Sedraža, 92 let. Karolina JANČIČ iz Vrha nad Laškim. 95 let. in Alojzija GOTAR iz Spodnje Rečice pri Laškem. 66 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Božena Angela ARZENŠEK iz Šentjurja, 71 let, Vincenc ŠUSTER iz Rifni- ka, 77 let, Pavla ZUPANC iz Celja, 88 let, Marija BEVC iz Šentjurja, 77 let in Leopold GRABNAR iz Celja, 86 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Monika ŽOLGAR iz Štor, 79 let, Janez KAMEN- ŠEK iz Kamene, 93 let, Albin HREPEVNIK iz Velike Rodne. 65 let. Božidar IVAČIČ iz Ro- gaške Slatine. 62 let, Marija KOJC iz Rogatca, 76 let, Dani- ca ZUPAN iz Pilštanja. 60 let. Velenje Umrh so: Karol ŠTANTE iz Podgorja pod Čerimom, 88 let, Terezija GORŠEK iz Vele- nja, 74 let, Frančiška JANC iz Brega, 86 let, Janez GALUN iz Tlak, 60 let, Franc PODPE- ČAN iz Nove Cerkve, 76 let, Ana ROŽEJ iz Topolšice. 84 let. France KAC iz Šoštanja. 86 let, Frančišek KREBS iz Bočne, 74 let, Albert PRIS- TOVŠEK iz Šoštanja, 72 let. Emilija ŠPEC iz Laškega. 88 let in Terezija PRAPROTNIK iz Velikega Vrha, 90 let. Žalec Umrli so: Marija KRAJNC iz Žalca, 89 let, Frančišek GRABNER iz Dobriše vasi, 79 let, Ivanka OREHOVEC iz Čep- Ije, 50 let in Cecilija VIDEM- ŠEK iz Lipja, 90 let. »Nisem mislila, da imaš ves dan zaklenjeno!« je zastavila Franica prikrito vprašanje v svoje besede, ko ji je sestra končno počasi in negotovo odprla. Anka ni nič odgovorila, samo nemo je pokimala, naj ji sledi v hišo. Franica se je čudila nepospravljeni in nekam zanemarjeni sobi, saj je bila vajena, da je bilo pri Anki vedno vse na svojem mestu. »Gledaš, kako je vse razmetano, ne?« ni prezrla Anka začude- nega Franičinega pogleda. »Nobene volje nimam do dela. vse se mi zdi tako nesmisel- no,« je dalje razpredala mračne misli. »Peter je v šoli?« je preslišala Ankine besede Franica in želela speljati razgovor v drugo smer. »O, saj res, dobro, da si me spomnila!« se je ovedla Anka. »Ura bo skoraj poldne, jaz imam pa še vedno mrzel štedilnik. Takoj moram zakuriti, da pripravim Petru kosilo.« »Le kam sem vtaknila vžigalice?« si je mrmrala Anka; Franica pa je hitro ugotovila, da Anka tega dne še ni nič kurila in prav gotovo tudi nič toplega jedla. Počakala je, da je Anka končno le zakurila ogenj in postavila na štedilnik vodo, potem pa je pristopila bliže k sestri in tiho vprašala: »Anka, kaj se godi s tabo?« Anka je šarila med vzplamtelo žerjavico in dolgo ni mogla odvrniti oči od plapolajočih plamenčkov, ki so počasi požirali naložena polena. »Le zakaj mene plameni samo žgo, nikoli pa do konca ne izgorim?« še je obrnila proti sestri, ki je zdaj že spoznala, da je nekaj hudo narobe. »Milivoj?« je kar naravnost vprašala Anka. »Da, Milivoj!« je trdo odgovorila. Nekaj časa sta si sestri gledali v oči. »Si mislila, da se bom začela cmeriti?« je še trše. da bi prikrila svoje bolečine, odgovarjala Anka Franičinemu vprašujočeinu pogledu. »Preveč dobro te poznam, Anka, da bi ne slišala, kako joče tvoja duša,« je mehko odgovorila in jo skušala prijeti za roko. »Ne, ne dotikaj se me z ljubeznijo, sestra!« se je Anka divje izvila iz sestrinega prijema. Težko je sopla, naslonjena na okensko polico in kar naprej ponavljala: »Sestra, ne dotikaj se me! Kdorkoli se me je v življenju dotaknil z ljubeznijo, vsak je občutil moč prekletstva, ki me spremlja!« »Daj, ne nori no, sestra,« se ji je Franica prav previdno bližala. »Bil bi že čas, da spoznaš, kako nisi kriva za čuden splet usodnih dogodkov, ki tako zaznamujejo tvoje življenje.« Anka se je počasi umirila, počasi je sama pristopila k sestri in tiho, z bolečino vprašala: »Misliš, da nisem jaz kriva?« »Daj no! Le kaj si komu storila krivičnega, da bi se krivila in po nepotrebnem mučila?« »Ti, Franica, ti si zame tako dobra, vedno prideš in me znaš potolažiti v trenutku, ko se vse okoli mene podira,« je zdaj hlipala Anka in se stiskala k sestri, kot bi iskala pri njej varno zavetje. »Povej mi, kaj je vendar narobe z Milivojem. saj je vseskozi kazalo, da se imata rada in da bo vse v najlepšem redu med vama?« je vprašala Franica, ko se je Anka končno umirila. »Nič ne vem natančnega, kar odšel je in se ni več vrnil,« je kratko odgovorila in si dala opraviti okoli štedilnika. »Čisto nič se ni več oglasil od tedaj, ko je odšel? Mar ti ni poslal nobenega sporočila s pošto?« se je čudila Franica. »Prav nobenega glasu ni več od njega, kot bi se vdrl v zemljo!« so se Ankine besede zopet borile z jokom. »Pa tako vesel je bil, ko sem mu povedala...!« ni mogla več zadržati solz. »Kaj si mu povedala?« je postala radovedna Franica. Anka se je zavedla, da se je pred sestro zagovorila. Postalo ji je nerodno in v zadregi si je brisala s predpasnikom objokan obraz. »Le kaj si mu takega povedala?« jo je Franica spomnila na svoje vprašanje. »Povem ti, samo bognedaj, da ti komu poveš naprej!« je spstra v pravem medsestrskem zaupanju odkrila svojo resnico. »Pa ja ni odšel zaradi tega!« se je razburila Franica. »Kje neki! Veselil se je novice kot majhen otrok in me imel še rajši, ko sem mu povedala, da bo očka. Vse sva si lepo načrtovala za naprej, a nenadoma je brez glasu in brez sledi izginil!« »Jaz pa mislim, da so ga samo kam prestavili, ko je v takšni službi in se bo prej ali slej oglasil.« je dajala Franica Anki upanje. »Naš Ivan se je tudi kar tako izgubil v noč. no ravno predvčerajšnjim pa smo dobili njegovo pismo, da služi vojsko nekje v Bosni. Tudi tebe pozdravlja, da ti ne pozabim povedati.« »A pri vojakih je Ivan, zato ni nič več slišati o njemu!« se je čudila Anka novici. »No, vidiš, verjetno so tudi Milivoja vpoklicali na kakšne orožne vaje, zato se Anka kar lepo pomiri, saj se zagotovo vrne k tebi!« »Tako rada bi ti verjela Franica. a kaj ko me razjeda temna slutnja nesreče. Veš. časi so takšni, da marsikdo tako nenadoma izgine v noči.« ni mogla Anka čisto verjeti sestrini tolažbi. »Vedno znova se bojim tistega Staneta in njegove hudobne, maščevalne roke. s katero tako neusmiljeno ruši moje upanje na srečnejšo bodočnost!« »Upam, da se ni toliko spozabil!« je zamolklo odgovorila Franica, stisnila svoji ustnici in ne da bi še karkoli rekla, odšla iz Dolinarjeve hiše. Mlada ženska se je živčno presedala na škripajočem stolu pred vrati Stanetovega urada na okraju. Minilo je le dobre pol ure, kar je takole čakala na predsednika, njej pa se je dozdevalo, da čaka že celo dopoldne. Vedno, ko so v tečajih zaškripala težka vhodna vrata je skočila s stola in potem zopet razočarano sedla nazaj, ko je spoznala, da prišlek ni pravi. Čeprav je težko in nestrpno čakala, se je nekje v podzavesti bala srečanja in zato se je vselej globoko oddahnila, ko je bilo neprijetno srečanje znova odloženo za nekaj časa. Nenadoma pa so jo škripajoča vrata znova zdramila iz njenih misli. Tokrat ni vstala s stola. Naslonila se je na razmajano naslonjalo in uprla svoj pogled v Staneta, ki je vzravnano vstopal v družbi dveh visokih tovarišev. Stane najprej ni posvečal nobene pozornosti čakajoči ženski, saj je bil vajen, da ga je vedno kdo čakal pred uradom. Nenadoma pa mu je zastal njegov trd, vojaški korak in čisto nehote si je pomencal oči, kot bi ne verjel, da vidi prav. Tovariša, ki sta bila z njim, sta se po nekaj korakih začudeno ustavila in z radovednostjo opazovala srečanje Staneta z mlado žensko, ki je zdaj počasi vstajala s svojega stola. »Zdravo, Stane!« je preprosto pozdravila in mu vseskozi gledala v oči. »Franica...« je zmedeno iskal besede Stane, »zakaj nisi nič javila, da prideš?« »Kako bi ti mogla javiti, ko še sama nisem vedela, da pridem? Zdaj, ko sem tu, te želim samo nekaj na kratko vprašati.« »Kakšno uro boš morala počakati, saj vidiš, da imam na obisku visoke tovariše, ki nikakor ne morejo čakati. Malo se razglej naokoli in se vrni čez kakšno uro, da se v miru pogovoriva.« Trgovci s smrtjo pod lupo kriminalistov Kriminalisti se osredotočajo predvsem na združbe in posameznike, ki se ukvarjajo s trgovino z mamili Uživanje mamil je na Celj- skem nedvomno v porastu, kar pomeni, da so aktivni številni preprodajalci nevar- nih drog, ki iščejo nove in nove žrtve, tudi med osnov- nošolci. Predlani je zaradi prevelike odmerka mamila umrla ena oseba, lani tri. Zaradi širine in težine te problematike, se kriminalisti osredotočajo na iskanje krimi- nalcev, večinoma povezanih v združbe, ki kupujejo in razpe- čavajo mamila. To pa je dolgo- trajno delo, je na ponedeljkovi novinarski konferenci povedal Robert Mravljak, direktor Urada kriminalistične službe na Policijski upravi Celje. 'V zadnjem času je na Celj- skem zaznan porast uživalcev mamil, in to vseh vrst, od mari- huane in amfetaminov do he- roina. Poleg treh smrtnih pri- merov zaradi predoziranosti je bilo lani kar 17 interventnih tovrstnih posegov, kar je v pri- merjavi z letom 1998, ko je bilo takšnih posegov 9, veliko. V porasti je število prekrškov, po- vezanih z mamili. Tako so pred- lani policisti in kriminalisti za- segli 26 gramov exstasyja, lani 597, heroina pa predlani 152 gramov, lani pa 613 gramov. Ti podatki opozarjajo, da je trgo- vanje z mamili živahno, zato kriminalisti glavnino sil usmer- jajo z iskanjem teh oseb. Pred- lani so dosegli velik uspeh, ko so zbrali dovolj dokazov, da so lahko tožilstvu ovadiU organi- zirano kriminalno združbo, zdaj imajo na očeh posamezni- ke, ki so še vedno na delu, pri tem pa celjski kriminalisti so- delujejo s kolegi iz ljubljanske. mariborske in koprske policij- ske uprave. Po Mravljakovih besedah stanje dobro obvladu- jejo, zato uspehi zagotovo ne bodo izostali. Kar se uživalcev mamil tiče, so kriminalisti povezani z ob- močnimi policijskimi postaja- mi, gre predvsem za preventiv- no opazovanje na določenih kritičnih mestih. Tu gre veči- noma za storilce prekrškov, te osebe policisti legitimirajo, največkrat pa jim uspe pobeg- niti, ko v bližini zagledajo po- licijsko vozilo. Kaznivega de- janja jim največkrat ni mogoče dokazati, saj imajo ti prepro- dajalci pri sebi manjše količi- ne mamila. Ob legitimiranju in zasegu mamila se izgovarjajo, da ga potrebujejo za lastne po- trebe, samo uživanje mamil pa ni kaznivo dejanje. mm^i-'mi marjela agrež Radarji bodo... • v petek, 28. januarja dopoldne na območju Laškega, popoldne pa na območju Slovenskih Konjic, • v soboto, 29. januarja popoldne na območju Žalca, • v nedeljo, 30. januarja popoldne na območju Velenja, • v ponedeljek, 31. januarja dopoldne na območju Šentjurja pri Celju, popoldne pa-na območju Celja, • v torek, 1. februarja dopoldne na območju Velenja, v popoldanskem času pa na območju Laškega, • v sredo, 2. februarja dopoldne na območju Šentjurja pri Celju, popoldne pa na območju Žalca in • v četrtek, 3. februarja dopoldne na območju Šmarja pri Jelšah, v popoldanskem času pa na območju Slovenskih Konjic. Laserski merilnik bo do 31. januarja nameščen na območju Mozirja in Žalca, od 1. februarja dalje pa bo stopil v veljavo spremenjen »radarski režim«, ko bodo kontrole z laserskim merilnikom na istih območjih, kot običajne, ki jih bomo tudi v bodoče objavljali. Tatvine ix vozil v sredo, 19. januarja po- poldne, je neznani storilec vstopil v osebno vozilo, parki- rano na dvorišču pri stano- vanjski hiši na Ljubečni pri Celju, je denarnico s 3 tisoča- ki gotovine in osebnimi doku- menti Damjana Č. Vozilo je imelo to napako, da je bilo nezaklenjeno. V četrtek, 20. januarja zju- traj, je neznani storilec kradel iz osebnega avtomobila Zasta- va 750, parkiranega na Razla- govi ulici v Celju. Odnesel je denarnico z denarjem, oseb- nimi dokumenti in vrednost- nimi papirji. Lastnik Marjan B. je oškodovan za okoli 22 tisoč tolarjev. V noči na 21. januar je nez- nani storilec vlomil v osebni avtomobil BMW, parkiran na Ljubečni pri Celju. Ukradel je denarnico z dokumenti, last- nika Zorana P. pa oškodoval za okoli 10 tisoč tolarjev. V petek, 22. januarja zve- čer, je bilo vlomljeno v oseb- ni avtomobil Mitsubishi Paje- ro, parkiran pred gostinskim lokalom Vinotoč v Škalcah. Storilec je ukradel borovelj- sko lovsko puško, s tem pa lastnika Borisa P. oškodoval za približno pol milijona to- larjev. V nedeljo, 23. januarja do- poldne, je nekdo vlomil v osebni avtomobil Peugeot, par- kiran na parkirišču pri mest- nem pokopališču v Celju. Sto- rilec je iz vozila ukradel žen- sko torbico z manjšo vsoto denarja, bančnimi karticami in čeki ter hranilnimi knjižica- mi. Angela D. je oškodovana za približno 20 tisoč tolarjev. V ponedeljek, 21. januarja zvečer, je nekdo vlomil v osebni avtomobil Suzuki Ba- leno, parkiran v celjskem mestnem parku. Ukradel je usnjeno poslovno torbo, v ka- teri je bil denar, osebni doku- menti in očala. Lastnik Vlado B- je oškodovan za okoli 20 tisoč tolarjev. MINIKRIMICI Delal bo v noči s ponedeljka na torek, 16. januarja, se je neznani stori- lec oskrbel z delovnim orodjem in materialom. Ko je vstopil v nedograjen objekt na Cesti v Trnovlje v Celju, kjer različni obrtniki opravljajo zaključna dela, je ukradel dva plastična kovčka z orodjem, kotno bru- silko Iskra, 11500 razhčnih vi- jakov, 80 zidnih vložkov in 200 klinov za beton. Lastnika Marti- na S. je oškodoval za okoli 400 tisoč tolarjev. Kdo je odgovoren? v torek, 18. januarja okoli 12.45 ure, se je s strehe večsta- novanjske hiše na Gosposki ulici v Celju s strehe odlomila ledena ploskev, ki je padla na glavo peški Marini R., ki je zaradi tega utrpela lahko tele- sno poškodbo. Policisti bodo zadevo preverili in tožilstvu ovadili odgovorno osebo. Vlom V Trnovi jah v noči na 20. januar je nek- do vlomil v prostore podjetja Isar d.o.o. na Trnoveljski cesti v Celju in tam kradel. Izbral si je električno orodje, telefon- ski aparat Panasonic s faxom, barvo, razredčilo, pokrove za vtičnice, dva daljinska uprav- ljavca za klimatsko napravo, za priboljšek pa še žgano pija- čo. Lastnika je oškodoval za okoli 240 tisoč tolarjev. Pogrešana golfa Na začetku prejšnjega tedna je neznani storilec ukradel osebni avtomobil VW Golf III, 1.4 GL, bele barve. Vozilo z registrsko oznako CE 85-36P je bilo parkirano na Tovarniški ulici v Celju, v vozilu pa je bila diatonična harmonika Zupan in glasbeni modul Roland. Last- nik Rosando P. je oškodovan za blizu 2 milijona tolarjev. V četrtek, 20. januarja zvečer, pa je v Škofji vasi izginil neregi- striran bel osebni avtomobil VW Golf 1.7 CLTD. Podjetje Avto Wikra iz Škofje vasi je oškodovano za 1 milijon 285 tisoč tolarjev. vlom V centralo v času med 14. in 21. januar- jem je nekdo vlomil v prostore telefonske centrale v Srednji strokovni in poklicni šoU v Ce- lju. Ukradel je audio ojačevalec Mikra, vreden 302 tisoč tolarjev. Razbil golfa v petek, 21. januarja zvečer, se je neznani storilec znašal nad osebnim avtomobilom VW Golf 1.9 CL, parkiranim pred bifejem Tomo v Zbelovem. Ta- ko močno je tolkel po njem, da je poškodoval zadnje luči, ves levi bok in stransko ogledalo. Lastnik Edvard C, ki ima očit- no nekje sovražnika, je oškodo- van za okoli 300 tisoč tolarjev. Ukradena clio in katrca Minuli petek zvečer je s par- kirišča na Cankarjevi ulici v Celju izginil osebni avtomobil Renault Clio 1.4 RT, temno sive barve, z registrsko oznako CE 85-55M. Lastnica Klavdija C. je oškodovana za okoli 700 tisoč tolarjev. V noči na 22. januar pa je nekoga zamikal osebni avto- mobil R4 GTL, sivozelene bar- ve, z registrsko oznako KP 95- 14L. Vozilo, ki je v času tatvine stalo na Vojkovi ulici v Celju, je vredno okoli 200 tisoč tolarjev, pogreša pa ga lastnik Anton T. Zapuščena torba Minulo soboto dopoldne se je v garderobi v Šolskem cen- tru Velenje mudil neznani sto- rilec, ki je tam zagledal odlo- ženo torbo, iz katere je ukra- del telefonski GSM aparat in denarnico z osebnimi doku- menti. Urška G. je oškodova- na za okoli 30 tisoč tolarjev. Mikavna denarnica Nekoga je 21. januarja do- poldne zamikala denarnica z denarjem in osebnimi doku- menti, ki jo je lastnica pustila v sobi v zdravilišču v Laškem. Po pravilu, da priložnost dela tatu, jo je storilec ukradel, Julijano S. pa oškodoval za okoli 60 tisoč tolarjev. Objestneži v noči na 23. januar so se neznani nepridipravi lotili hi- šice za pobiranje parkirnine, postavljene na Glaziji ob Ljub- ljanski cesti v Celju. S tem, ko so jo prevrnili in poškodovali, so podjetju Kostra iz Celja pov- zročili za okoli 15 tisoč tolar- jev gmotne škode. Tatvina kombi ja v času od petka do nedelje zvečer je bilo ukradeno kombi- nirano vozilo VW Transporter, parkirano na Kosovelovi ulici v Celju. Ukradeno vozilo je bele barve, z registrsko oznako CE 53-67P. Podjetje Transcom- merce d.o.o. je oškodovano za približno 2 milijona tolarjev. Vdepandanso po vino v času od srede popoldne do četrtka zjutraj je neznani sto- rilec vlomil v zapuščeno ho- telsko depandanso Vila Rečica v Laškem. Tam je iskal in našel nekaj steklenic vina. Zdravilišče Laško je oškodo- vano za okoli 10 tisoč tolarjev. Roparski napad v Velenju Neznani storilec je, 20. ja- nuarja okoli 13.30 ure, stopil h kiosku Jagoda na Trgu mlado- sti v Velenju in naročil krom- pirček. Ko ga je Vadrip S. začel pripravljati, je osumljenec od- prl zadnja vrata in vstopil v notranjost kioska, tam pa je Vadripa večkrat močno udaril v obraz, da je padel na tla in obležal nezavesten. Ropar je potem vzel s police denarnico z denarjem, "nekaj pa ga je pobral iz registrske blagajne in neopazno odšel v neznano. Va- drip S. je oškodovan za več kot 1 milijon tolarjev. Padel pod kolo V torek, 18. januarja dopoldne, se je na gradbišču avtoceste v Zajasovniku pripetila delovna nezgoda. Ugotovili so, da je Živko S. iz Ljubljane vozil vzvratno delovni stroj, na katerega je hotel stopiti delavec Miroslav Č. iz Ljubljane. Zaradi spolzkega terena mu je spodrsnilo, padel je pod sprednje desno kolo, ki mu je prevozilo desno nogo. Poškodovanega delavca so odpeljali v celjsko bolnišnico. M.A. Ukradena dragocenost v času od sobote opoldne do ponedeljka, je neznani sto- rilec vlomil v zapuščeno sta- novanjsko hišo na Čopovi uli- ci v Celju. V drugi etaži hiše je demontiral in ukradel rene- sančni kamin iz belega mar- morja, iz leta 1600. Zavod za spomeniško varstvo iz Celja je oškodovan za okoli 2 milijona tolarjev. Poškodoval, I izruval table * Neznani uničevalec se je v noči na 21. januar znesel nad tablami, postavljenimi na zbornem mestu smučarske šo- le na območju KTC Rogla. Ne- kaj tabel je poškodoval oziro- ma uničil, nekaj jih je izruval. Uroš M. je oškodovan za prib- ližno 100 tisoč tolarjev. M.A. Podjetje NT&RC d.o.o., direktor; Jože Ccrovšck. nadzorni svet: Milena Brečko Poklic - predsednica, Matjaž Jamnikar in Tone Vrabl. poslovni sekretar: Suzana Rober Podjetje opravlja časopisno- založniško," radijsko in agcncijsko- iržno dejavnost. Naslov; Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (063) 422-SO, fax; 441-032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Cena izvoda je 280 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 930 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 22.000 tolarjev. Številka žiro računa: 50700-601-106900. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij d.d., Ljubljana, Dunajska 5, direktor; Alojz Zibelnik. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Urednica Novega tednika: Milena B. Poklic. Urednica: Tatjana Cvirn. Uredništvo: Marjela Agrež, Janja Intihar, Brane Jeranko, Ksenija Lekič, Gregor Katic, Urška Selišnik, Ivana Stamejčič. Tajnica uredništva: Mojca Marot. Tehnični urednik: Franjo Bogadi, Računalniški prelom: Robert Kojterer, Igor Šarlah. Oblikovanje: Minja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt- rc.si; E-niail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Nataša Gerkeš-Lednik. Uredništvo: Simona Brglez. Vesna Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špcgcl. Vodja tehnike: Bojan Pišek. Telefon studia (za oddaje v živo): 4900-880, 4900-881 E-mail: radio(2)nt-rc.si AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja Agencije; Franček Pungerčič Propaganda; Valter Leben, Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen Koprivica, Vesna Matjašič; Telefon: 063/422-50 fax: 441-032, 443-511 Sprejem oglasov po elektronski pošti; agencija@nt-rc.si 23 NOČNE CVETKEJ • v Homcu sta se 17. januar- ja ponoči prepirala Drago in Darko, huda kri pa je narašča- la do stopnje, ko je Darko prijel za kmečke vile, ki pa se v tem primeru niso izkazale za dobre. Z vilami je Darko ranil svojega nasprotnika, da je tekla kri. Oba nastopajoča bosta morala k sodniku za prekrške, Darko pa za napad z vilami še na sodišče. • V torek, 18. januarja do- poldne, je bil napadalen Ado K., ko je udaril Bernarda R. in mu zvijal roke. • Damjana iz Štor je 18. ja- nuarja zvečer prijavila, da ji Damjan grozi, da jo bo spravil s sveta. Če je imel res trden namen to storiti, bodo možje postave še ugotovili. • V četrtek, 20. januarja zve- čer je na policijo poklicala raz- burjena ženska iz Štor in pro- sila za zaščito. Na kraju, od koder je klicala, so ugotovili, da sta se sprla Tatjana in Silvo, ker pa ju je pri prepiru podži- gal alkohol, ki sta ga imela v sebi, se je prepir stopnjeval do pretepa. K sodniku za prekrš- ke bosta stopila oba. • Na parkirišču pred Interš- parom se je v soboto popoldne Nacetu V. slabo godilo. Z udarcem ga je počastil Matej L. • Stanovalce na Ljubljanski 60 je nedeljska nočna glasba spravljala ob živce. Matjaž, ki se je imel za velikega »didže- ja«, se ni zadeval, da ima opravka s publiko, ki si želi samo spanca. Ko je bila mera prepolna, je prišla policija in Matjaža utišala s plačilnim na- logom. • Klasika. Pred diskačem Jungle so se v nedeljo ponoči ravsali Kristjan P., Boštjan B. in Bojan L. Sledi povabilo sod- nika za prekrške. • M.A. Iztirila lokoitioliva v četrtek, TO. januarja okoli 16.30 ure, je v Šentjurju iztirila loko- motiva. Strojevodja Matjaž S. je opravlja! premik lokomoti- ve po industrijskem tiru iz smeri podjetja Alpos proti podjetju Bohor. Ko je pri Bohorju pripeljal v bližino raztirilnika, je pazil, da je le-ta zaprt, zato je zaviral, a mu lokomotive ni uspelo ustaviti. Zapeljal je preko zaprtega raztirilnika, pri tem pa je vozilo iztirilo s sprednjo osjo. Gmotna škoda, ki je s tem nastala, znaša okoli 50 tisoč tolar- jev. M.A. Amidžic ni sposoben za sojenje Sojenje osmerici, ki naj bi delovala v organizirani združbi, ki se je ukvarjala s trgovanjem in razpečeva- njem heroina, je prekinjeno. Nazadnje je bila glavna obravnava 10. januarja, 21. januarja je ni bilo. Glavna obravnava se prejš- nji petek ni nadaljevala, ker prvoobtoženi Muho Amidžič ni bil sposoben sodelovati. O tem, da ga ne bo na glavno obravnavo, je zdravnik, ki ga je sodišče določilo, da sprem- lja Amidžičevo zdravstveno stanje, senat predhodno obve- stil. Na glavni obravnavi, ki je bila 10. januarja, je bil Ami- džič shiran in delno apatičen, je pa dejal senatu, da ni njegov namen zavlačevati sojenje, poudaril je, da pri njem ne gre za gladovno stavko,'ampak za to, da hrane preprosto ne mo- re uživati. Po mnenju zdravni- ka Amidžič ne bo sposoben sodelovati na glavni obravnavi dokler ne bo vsaj tri tedne redno užival hrane. Ker pa jo v bolnišnici odklanja, je nada- ljevanje sojenja pod velikim vprašajem. Vprašanje je tudi, kdaj bo sposoben za sodelova- nje s sodnim izvedencem pri- hiatrične stroke, kateremu je sodišče na glavni obravnavi 10. januarja naročilo, da oce- ni, ali je obdolženec sposoben sodelovati, slediti dogajanju na sodišču in se orientirati v času in prostoru. M.A. GORELO JE Vnele so se saje V torek, 18. januarja okoli 11. ure, je nastal požar na gospodarskem poslopju Iva- na N. v Planini pri Sevnici. Preiskovalci so ugotovili, da je lastnik dimil meso, takrat pa so se vnele saje v dimniku. Zaradi visoke temperature se je najprej vnel opaž, nato pa še lesena tla na podstrešju. Ogenj je poškodoval tudi 10 lesenih tramov, popokala pa je betonska kritina. Požar, v katerem je nastalo za okoli 100 tisoč tolarjev gmotne ško- de, so pogasili gasilci PGD Pla- nina. Zažgal svoj avto V torek, 18. januarja po- poldne je zagorelo na oseb- nem avtomobilu Zastava 126 P. Jožef M. iz Gorice pri Slivni- ci se je tega dne peljal po Cesti Leona Dobrotinška v Šentjur- ju ter v križišču z Ljubljansko cesto ustavil in vozilo zapu- stil. V bližnji trgovini je kupil pločevinko nitro razredčila, z njim polil motor avtomobila ter pritaknil vžigalnik. Požar na vozilu je pogasila patrulja PP Šentjur. Samovžig sena V sredo, 19. januarja ob 5.50 uri, je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju pri stanovanjski hiši v Pod- kraju, last Marije O. V požaru, ki so ga pogasiU gasilci prostovoljnih društev iz Velenja, Žalca, Šentilja in Ponikve, je poleg poslopja zgorelo še 28 tisoč kilogramov baliranega sena, približno 1 tona koruze in prav toliko ječ- mena, 3 rotacijske kosilnice, mešalec za gnoj, mešalec za krmo, 2 obračalnika, avtomo- bilska prikolica, nekaj pri- ključkov za kmetijske stroje. Komisija je pri ogledu kraja ugotovila, da je do požara prišlo zaradi samovžiga bali- ranega sena, ki je bilo skladiš- čeno na zemlji pod nadstreš- kom. Gmotna škoda, ki je na- stala, znaša približno 5 milijo- nov tolarjev. M.A. Huda delovna nesreča V velenjskem premogovniku Jama Skale se je 21. januarja dopoldne pripetila delovna nesreča, v kateri se je hudo telesno poškodoval 27-letni Boštjan S. iz Velenja. Boštjan S. je okoli 9.25 ure izvajal elektrikarska dela na povezavi s čelnim transporterjem. Tik pred nesrečo se je transporter premikal, Boštjan pa je stopil z desno nogo v obratujoči dvoverižni transporter, ki ga je zadel v desno nogo in jo potisnil v varovalno steno. Utrpel je posebno hudo telesno poškodbo, zdravijo pa ga v celjski bolnišnici. M.A. PROMETNE NEZGODE Na spolzkem VOZIŠČU Na regionalni cesti zunaj naselja Pristava pri Mestinju se je, v torek 18. januarja popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, na vozilih pa je škode za okoli 200 tisoč tolarjev. Slobodan A. (51) iz Rogaške Slatine je vozil osebni avtomo- bil iz smeri Podčetrtka proti Pristavi. V levem ostrem ovin- ku ga je začelo zanašati, da je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal na nasprotni vozni pas. Takrat je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebne- ga avtomobila, 19-letni Uroš L. iz Podčetrtka, nakar sta vo- zili trčili. V nesreči je voznik Slobodan A. utrpel hude tele- sne poškodbe. Čelno trčil v hišo Na cesti zunaj naselja Gro- belno se je, v sredo 19. ja- nuarja popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodo- vana, dva udeleženca pa sta bila lažje ranjena. Na vozilih in objektu je škode za dobre 3 milijone tolarjev, Jakob P. (83) iz Šmarja pri Jelšah je vozil osebni avtomo- bil iz smeri Grobelnega proti Šentjurju. Peljal je za vozni- kom tovornjaka, 53-letnim Ivanom P. s Stranic, zunaj na- selja Grobelno pa je Jakob P. tovorno vozilo prehiteval, ko je iz šentjurske smeri pripelja- la voznica osebnega avtomo- bila, 46-letna Januška 1. iz Ce- lja, ki se je, da bi preprečila čelno trčenje, umaknila skraj- no desno. Vozilo Jakoba P. je pri tem oplazilo obe omenjeni vozili, po oplazenju pa ga je zaneslo z vozišča levo, kjer čelno trčilo v stanovanjsko hi- šo. Voznik Jakob P. in njegova sopotnica, 43-letna Greta P. iz Šmarja pri Jelšah, sta bila laž- je ranjena, hude telesne poš- kodbe pa je utrpela druga so- potnica, 45-letna Sonja J. M., prav tako iz Šmarja pri Jelšah. Nesreča med prehitevanjem Na cesti Črnava - Velika Pirešica, zunaj naselja Stu- dence, se je, v sredo 19. ja- nuarja popoldne, pripetila nezgoda, v kateri sta bili ra- njeni dve osebi, ena huje. Na vozilih je škode za približno 4 milijone 700 tisoč tolarjev. Miroslav G. (34) iz Ljublja- ne je vozil osebni avtomobil iz smeri Črnave proti Pirešici. Ko je zunaj naselja Studence za- peljal na ravni del ceste, je prehiteval tovorno vozilo, ta- krat pa je iz smeri Velike Pire- šice pripeljala voznica oseb- nega avtomobila, 49-letna Alenka Č. iz Velenja. V trče- nju, ki je sledilo, je bila vozni- ca Alenka Č. lažje ranjena, hude telesne poškodbe pa je utrpel voznik Miroslav G., ki so ga iz zvite pločevine rešili celjski poklicni gasilci. Vozila ni obvladal Na cesti zunaj naselja Stu- dence se je, v soboto 22. ja- nuarja popoldne, pripetila nezgoda, v kateri sta bili ena oseba huje in ena lažje tele- sno poškodovani, gmotna škoda pa znaša približno 2 milijona tolarjev. Edi E. (38) iz Celja je vozil osebni avtomobil iz smeri Čr- nove proti Veliki Pirešici. Zu- naj naselja Studence, kjer je cesta speljana po dvojnem ovinku in prevoju, vozila ni obvladal, zato je z desnima kolesoma zapeljal na bankino, takoj nato pa nazaj na vozišče in pri tem močno zavrl. Vozilo je zdrselo na nasprotni vozni pas, kjer je najprej oplazilo nasproti vozeče vozilo, ki ga je vozil 49-letni Andrej Š. iz Ve- lenja, za tem pa je čelno trčilo v osebni avtomobil, s katerim se je iz nasprotne smeri pripe- ljala 26-letna Nikoleta F. iz Velenja. Hude telesne poškod- be je utrpela sopotnica v oseb- nem avtomobilu Edija E., 68- letna Marija E. iz Celja, lažje ranjena pa je bila voznica Ni- koleta F. M.A. 24 ZANIMIVOSTI NINA VAS OPAZUJE Do odločitve je pomagalo dobro vino Tisti, ki vodijo vse niti, so navadno v ozadju, pravijo poznavalci in tudi pri nogo- metu je tako. To bi lahko po- vedal 2^atko Zahovič, najbolj- ši slovenski nogometaš, ki je zaradi spora z zdaj že bivšim trenerjem 01ympiakosa iz Pi- reja Duškom Bajevičem, nato s predsednikom Socratesom Kokkalisom zapustil najprej 01ympiakos, nato Pirej, pa Gr- čijo, nakar je moral zapustiti še slovensko reprezentanco in nogomet nasploh. V roke ga je vzela peščica štajerskih prijateljev, samih bivših nogometašev, in ti so ga ob litrih vina pregovorili, da si je premislil in zapustil Mari- bor, nato Slovenijo in se prese- lil nazaj v Grčijo. Rešen je slovenski državni nogomet. Prijatelji so častno izpolnili svojo nalogo. Za senzacijo v svetovnem ob- segu je poskrbel eden najbolj znanih slovenskih novinarjev, Celjan Janko Sopar, ki bo v kratkem srečal Abrahama. Na 46. svetovnem prvenstvu novi- narjev smučarjev v Mariboru je imel na skrbi otvoritveno slove- snost. Tako sodobne, čudovite, kratke, enkratne prireditve še ni bilo, je dejal Franco Sitton, itah- janski novinar, ki je sodeloval že na več kot tridesetih srečanjih in večkrat tudi zmagoval. Po za- ključku prireditve je Janko So- par kar žarel od ponosa, saj so skoraj vsi misUU, da lahko spravi skupaj takšno prireditev le po- khcni režiser prvega razreda. Je pa bila na otvoritvi tudi Andreja Ročnik, ki je skupaj z Gregorjem Jagran nova lastnica celjskega podjetje Klasje in ki zdaj čaka, da ji sodobni oblikovalci pripravijo sodobno embalažo za odhčne proizvode konjiške slaščičar- ne Rogla, ki je tudi v njeni lasti. »Srečna sem,« je dejala, »ker se je prvotno nezaupanje v Celju pomirilo. Z Gregorjem načrtujeva, da se bomo še širi- li, pa ne samo z restavracijo Panda v Celju, nato pa v Ljub- ljani, kupovali bomo mline, tako, da bomo imeli na Štajer- skem nekakšno logistično ce- loto. Pozneje se bomo ukvar- jali z ostalimi področji Slove- nije.« Andreja Ročnik in Gre- gor Jager imata zdaj kar 1100 zaposlenih, vendar se, vsaj na zunaj, nista spremenila, ena- ko pridno delata, za vsakogar imata čas in ga poslušata, predvsem pa nenehno razmiš- ljata, kakšen bo njun in osta- lih zaposlenih jutri. Je pa kar precej vroče na nacionalni televiziji. Tako so čistke, ki so se začele na na- cionalki pred dobrim tednom, zdaj dobile končno podobo. Novi uredniki so postali Jure Pengov, ki je bil dolge mesece tako rekoč brez dela in ki je nekako prisilno vodil akcijo Roka pregnancem, s katero so postavili na Kosovu Slovensko vas, pa Rosvita Pesek, ki je vzbudila veliko prahu s kandi- diranjem za mesto urednice informativnega programa TV Slovenija, saj so ji očitali, da je preveč desna, pa Rudi Med- ved, ki je prišel iz radijskih vrst. Barbara Zrimšek in Blanka Doberšek, ki je že mi- slila, da bo šla v penzijo, pa mora še garati. Na svojem me- stu je ostal Drago Božičnik, rojak iz Kozjega, ki je bil pre- pričan, da ga bo zamenjal Vla- dimir Krejač-Uha. Ta pa se je točno pet minut pred končno odločitvijo spričkal z novim urednikom Urošem Lipušč- kom, nakar ga je ta brisal z vseh uredniških kombinacij. « NINAADLEŠIČ-KAVRAN Sodoben potniški vlak Fiat Pendolino -ne le za jubilejno poslastico, temveč kmalu za redni potniški promet. Dobrih sto minut od Maribora do Ljubljane z nakupom sodobnega potniškega vlaka Pendolino, kar naj bi se zgodilo predvi- doma 28. maja letos, in z uvedbo novega železniškega voznega reda v Sloveniji, bo vožnja na relaciji med Mari- borom in Ljubljano pomem- bno izboljšana glede varno- sti, kakovosti in hitrosti. Vlak bi namreč na tej razda- lji porabil le dobrih 105 mi- nut. Za ekonomsko plat razvo- ja železnic bi bilo potrebno poleg gospodarskih prevozov hitreje spreminjati tudi misel- nost, saj je železniški potniški promet boljša priložnost za varnejše in cenejše potovanje. kot ga ponujajo naše zastarele cestne povezave. Lani so v Ljubljani obeležili 150-letnico železne ceste in ob tem jubileju je na glavni peron železniške postaje prisopihal vlak oldtimer »Lukamatija«, iz nasprotne smeri pa najnovejši sodobni nagibni potniški vlak Pendolino. Tako je bilo ob lan- skem jubileju, uprava Sloven- skih železnic in ministrstvo za promet in zveze pa morata poskrbeti za hitro usklajeva- nje potreb po zagotavljanju fleksibilnih možnosti za kom- biniran cestno železniški pro- met. JOŽE MIKLAVC NASMEH, PROSIM! Šalo je prispevala Milka Selič iz Gorice pri Slivnici. Pravi čevlji »No, končno sem našel prave čevlje!« vzklikne kupec, ko jih pomerja v trgovini. »Nič čudnega,« reče prodajalka, »te ste imeli obute, ko ste prišli k nam.« TRAČNICE Evropska kakovost? Za sadje in zelenjavo, ki ju kupujemo pri nas, naj bi bile značilne evropske cene in slaba kakovost. Ob otvoritvi novega cash&canj centra STC-Interfruct so obljubljali, da bo pri njih vse drugače. Ne vem, kaj so imeli v mislih. Morda gnile mandarine in pet obtolčenih pomaranč, ki so jih ponujali v soboto dopoldne? Šolska cvetka če želijo profesorji Kmetijske in gospodinjske šole v Šentjurju na WC, morajo kupiti ključ. Cena je 300 tolarjev. Ker je ponudba omejena, je treba pohiteti. Prvič konjske dirke s sanmi Konjeniško društvo Mustang z Gomilskega je minulo nedeljo pripravilo prve dirke dvovprežnih in enovprežnih sani v Sloveniji. Pokrovitelj prireditve je bila občina Braslovče, sodelovalo pa je sedem konjeniških društev iz raznih krajev Slovenije. Silvo Lenko iz Tabora, član Konjeniškega društva Mustang, je zmagal pri eno in dvovpregi, Anton Puncer iz Lok pri Mozirju je bil pri dvovpregi drugi, pri enovpregi pa tretji, Jože Češnovar, prav tako iz Lok pri Mozirju, pa je bil pri dvovpregi tretji in enovpregi drugi. Najboljši trije so prejeli pokale, prireditev pa naj bi postala tradicionalna, k čemur je prireditelja vzpodbudilo tudi veliko število gledalcev. T. TAVČAR. VROČA TEMA 25 Za masaker niso krivi kormorani Jata kormoranov, ki se je spustila v reko, je pustila za sabo na stotine ranjenih in mrtvih rib - Ribiči opozarjajo, pristojni pa se ne zganejo Ribiči celjske ribiške dru- žine so v soboto nemo zrli v gomili razmesarjenih rib, večinoma podustov, ki so pred tem ležale v plitvini reke Savinje na območju Levca, od koder so jih spra- vili na kopno. O poginulih ribah so nemudoma obve- stili območni center za ob- veščanje, na kraj sta prispe- li kmetijska in veterinarske inšpekcija ter policija. Za- devo so popisali, poslikali in pri tem bo bržkone osta- lo, če se ne bo nihče od pristojnih zganil, zamislil in ukrepal. Nad reko je konec minulega tedna priletela jata kormora- nov in se spustila vanjo po obrok hrane. Kormorani se prehranjujejo izključno z ri- bami, ki jih, potem ko se spu- stijo pod gladino reke, kar cele pogohnejo. Sobotni masaker Na območju pri levškem mostu, kjer ribe prezimuje- jo, jih je bilo veliko. Med njimi je bilo veliko takšnih, ki jim kormorani, glede na velikost, niso bili kos, saj jih niso mogli pogoltniti. Te ri- be so, mrtve ali komaj še žive, končale v plitvini, od koder so jih ribiči spravili na obrežje. Nekaj ranjenih rib je ostalo v Savinji, a bodo tudi te v kratkem poginile. Rib, dolgih od 41 do 47 cen- timetrov, ki so jih samo v soboto potegnili iz vode, so našteli 184. Mrtve riBe so, sicer v manjših količinah, ribiči našli že večkrat pred tem zadnjim masakrom. Ko- liko je ostalo ranjenih v vo- di, nihče ne ve. Kot je tudi mogoče le ugibati, koliko rib so kormorani požrli. Kormoran potrebuje pol ki- lograma hrane dnevno. Na območju Celja letos prezi- muje okoli 400 teh ptic, lani jih je bilo približno sto manj. Gre torej za veliko jato, ki dnevno potrebuje velike koli- čine hrane. Še pred nekaj leti je bil kormoran pri nas le preletni gost, zdaj je tu kot prezimovalec. Prezimovališ- če si je našel na območju Tremerskega polja, hrano pa lovi v krogu od 60 do 70 kilometrov stran od prezimo- vališča. Na lov za hrano se kormoran vedno poda v jati, ko se naje, poleti nazaj v pre- zimovališče. Najraje lovi tam, kjer je reka dovolj glo- boka, takih mest pa je, zaradi posegov človeka v naravni prostor, tudi v Savinji vse manj. V teh redkih in mirnih globočinah pod vodo, kjer so razmere za prezimovanje rib- jega življa ugodne, se nahaja veliko rib, kar so kormorani, v boju za preživetje, s pridom izkoristili. Ker pa kormoran uživa izključno živo ribo in mrtve nikoli ne razkosa, je bila škoda še večja. V vodi so ostale ranjene in s ptičjim kljunom stisnjene ribe, tiste največje, ki so bile za kormo- rana prevelik zalogaj. To so bile tudi ribe, ki so bile v največji drstni moči. Škoda, tista materialna, je ogromna, govori se o milijonih tolarjev, in je nepopravljiva, pokazala se bo šele v prihodnosti. Člo- vek kot uničevalec življenj- skega okolja, torej tudi last- nega, dela napako za napako kadar ukrepa in ko ne ukre- pa. Narava pa se maščuje. Ne zato, ker bi bila maščevalna, anripak zato, ker se tudi sama bori za obstoj. Minister pa nič Slovenski in celjski ribiči so na pojav večjega števila kormoranov, ki uničujejo ribji živelj, resno opozarjali že lani, kot že nekaj časa opozarjajo na dejstvo, da imajo ribe v naših rekah, tudi v Savinji, vse manj pogojev za življenje. Številni posegi v strugo reke so naredili svoje, o učinkih ukrepov za večjo poplavno varnost pa bo poka- zala prihodnost, morda že pr- vi večji hudournik. V Mini- strstvu za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano so s prob- lematiko, povezano s kormo- rani, seznanjeni že vsaj dve leti, a ne ukrepajo. Kormoran je ptica, ki je zaščitena z evropskimi konvencijami, torej se nanj ne sme streljati. Zdaj je več kot očitno, da kormoran (vsaj pri nas ne) ni tako zelo ogrožena vrsta pti- ce, a konvencija je konvenci- ja in treba jo je spoštovati. Lani so celjski ribiči prejeli odločbo, s katero smejo letno ustreliti 40 kormoranov. Pra- vilno ste prebrali: odločbo za odstrel so prejeli ribiči in ne lovci. O tem je Vinko Andolj- šek, predsednik komisije za varstvo voda in okolja pri Ribiški družini Celje, pove- dal tole: »Ribiči kormoranov ne bomo streljali, sicer pa za škodo, ki smo ji priče, ni kriv kormoran, ampak člo- vek. Naloga ribičev je, da vplivamo na sonaravno delo- vanje, da bodo ribe lahko preživele, nikakor pa ni naša naloga streljati na ptice. Ri- biči tudi ne moremo ves čas stati ob reki in odganjati Vinko Andoljšek: »Ribiči kormoranov ne bomo streljali.« kormorane, sicer pa so se te ptice že udomačile in se člo- veka vse manj bojijo Ni reši- tev problema v streljanju na kormorane, rešitev je v tak- šnih naravovarstvenih ukre- pih, ki bodo omogočali, da bodo preživele tako ribe kot ptice. Povzročitelj takšnih in podobnih poginov, kot je bil sobotni, je vedno samo člo- vek. Ker pa v kmetijskem ministrstvu ignorirajo naša opozorila, smo se odločili, da bomo za ta zadnji pogin rib podali na tožilstvo ka- zensko ovadbo zoper nezna- nega povzročitelja.« Kormoran je tudi v Avstriji zaščitena ptica, a so se enake- ga problema lotili preudarno, z zavarovanjem določenih ob- močij in tudi s smotrnim od- strelom. Podobne programe imajo tudi Nemci in še nema- ra kje. Se bo za naše ribe (in kormorane) našla ustrezna re- šitev vsaj do oktobra, ko bodo kormorani spet prileteli k nam na prezimovanje? Čez mesec dni bodo jate zapustile naše kraje in poletele proti Baltiku. MARJELA AGREŽ ■HH Foto: JAKA BOGADI V samo v dveh dneh so celjski ribiči iz rečne plitvine potegnili za približno 220 kilogramov ubitih rib. Štetje je bilo tudi za Janeza Krnica, predsednika RD Celje, in Janeza Vrtačnika, vodjo čuvajske službe, zelo mučno delo. Ranjene in mrtve ribe na sliki, prizor v živo je bil neprimerno bolj boleč. 26 NASI KRAJI IN UUDJE Nagrajenci v akciji Izbiramo naj voščilnico za leto ZOOO.t Ustvarjalnosti jim ne manjka Podelili smo priznanja v akciji Izbiramo naj voščilnico Na turistično kmetijo Do- brotin v Tomaž nad Vojnikom so nas letos povabili gostitelji. Občina Vojnik z županom Be- nom Podergajsom na čelu, le da tokrat ni mogel biti zraven, pač pa ga je nadomeščala Mojca Bombek, tajnica občin- ske uprave. Čeprav nas je bilo kar nekaj, nas je gospodinja Alenka Kunaj yse lepo razvr- stila za dolgo mizo, nas pogo- stila in prav prijetno smo pre- živeli dobro urico skupnega druženja. Tako smo namreč letos tretjič zapored podelje- vali nagrade najboljšim v na- ši akciji Izbiramo naj voščil- nico. Da bi nastalo pod spretnimi prsti otrok in odraslih čim več unikatnih voščilnic, drugač- nih, kot smo jih sicer vajeni iz trgovin, z lepšimi in bolj do- miselnimi voščili, smo pred leti prvič razpisali akcijo za izbor naj voščilnice. V začet- ku je bil odziv bolj skromen, sedaj pa je vsako leto boljši, čeprav smo letos pogrešali več osnovnošolskih izdelkov. V polni škatli izdelkov, ki so se nabrali do konca decembra na našem naslovu, je bilo kar težko izbrati najboljše. Zato sta nama s Tonetom Vrablom, ki si je izmislil akcijo, na pomoč priskočila Tatjana Cmok, vodja šentjurske knjiž- nice in likovnica ter hkovnik Jože Žlaus, ki je tudi letos izdelal priznanja za najboljše. Skromne nagrade pa smo jim lahko izročili ob pomoči Aera Celje. Odločili smo se, da je naj- boljša voščilnica Andreje iz Škofje vasi, ki nam je bila všeč tako zaradi enostavne li- kovne podobe kot zaradi pri- srčnega voščila [Noč je ogluše- la, svečka dogorela, kozarec je izpraznjen. Toda nekje v da- ljavi se budi nov dan, prihaja novo jutro, čisto nov začetek. Izkoristi ga!). Ker ni napisala svojih podatkov, je nismo mo- gli povabiti na podelitev priz- nanj, zato jo nagrada še vedno čaka. Med otroškimi izdelki pa so se nam zdeli posebej imenitni tisti iz vrtcev. Otroci Razvoj- nega oddelka vrtca Anice Čer- nejeve, enota Žarek, ki jih vodi vzgojitelj Iztok Miglič, so pripravili voščilnico na re- cikliranem papirju, ki so ga sami izdelali. Zanje je bil to vehk projekt, pri katerem je sodelovalo vseh pet varovan- cev. Žal je na podelitev prišel samo mentor, saj je otroke v posteljo položila gripa. Sicer pa so bili malčki iz vrtcev najštevilčneje zastopa- ni na podelitvi priznanj. Na- gradili smo tudi Vrtec Tončke Čečeve in sicer skupino malo- šolarjev pod mentorstvom Nade Koprive v enoti Hudi- nja, ki so risali hišice, ter enoto Center, v kateri sta naj- lepše voščilnice narisala Zala Zorko in Jan Cigoj pod men- torstvom Majde Pestivšek. Med šolarji so se najbolje odrezali na Ljubečni, od ko- der smo iz njihovega likovno- oblikovalnega krožka dobili vrsto izdelkov. Pridno so so- delovaU že v naši prvi akciji. Tokrat smo izbrali pujska iz lesa na kartonu pod mentors- tvo EMre Valant. ' V lesu na karton so ustvarja- li tudi varovanci Varstveno de- lovnega centra Šentjur, ki so pod mentorstvo Dolfija Žvi- žeja izdelali sporočilno naj- boljšo voščilnico - naj bo mir na svetu v letu 2000. Klekljan zvonček na modri voščilnici je delo Urške Kore- njak iz Celja, ki se je te ročno- delske spretnosti naučila na tečaju, sedaj pa skupaj še z nekaterimi navdušenkami pridno ustvarja v celjskem klekljarskem društvu. Vika Koch, učiteljica s III. OŠ v Celju, sicer doma iz Go- tovelj pri Žalcu, pa se ukvarja z lutkami in s slikanjem na svilo in v takšnem stilu je bila tudi njena zanimiva voščilni- ca - poslikana svila na okro- glem kovinskem obodu, lah- ko kot obesek. Osnovnošolci iz Vojnika so naši stalni sodelavci in tudi letos so se potrudili, saj so pod mentorstvom Milene Jurgec pripravili serijo neobičajnih voščilnic, nenavadnih zaradi svoje velikosti. Podelili smo jim priznanje, prav tako kot družini Jurgec iz Vojnika, ki je prispevala fotografije sneža- kov, Id prebirajo Novi tednik skupaj s člani družine. Čeprav ne gre za klasično voščilnico, bolj za domiseln način rekla- miranja časopisa, so si za za- misel zaslužili nagrado. Ob koncu leta vas bomo spet povabili k sodelovanju. Če ste tokrat še oklevali, pa boste morda prav vi v naši prihodnji akciji med zmagovalci. TATJANA CVIRN Foto: GREGOR KATlČ Jože Znidarsicie 120-krat daroval kri Območno združenje Rde- čega križa Žalec, ki združu- je 16 krajevnih organizacij RK v Spodnji Savinjski doli- ni, se ponaša z zelo močno krvodajalsko dejavnostjo. Tako so lani pripravili enajst krvodajalskih akcij, na ka- terih so 1899 krvodajalcem odvzeli 760 litrov krvi. Za transfuzijski oddelek Celje so pripravili sedem akcij, za Zavod za transfuzijo krvi Ljubljana pa štiri. Med krvodajalci je kar pre- cej takih, ki se akcij redno udeležujejo. Nekaj pa imajo pri žalskem Območnem zdru- ženju tudi pravih rekorderjev. Med njimi je Jože Žnidaršič iz Stopnika pri Vranskem, ki je kri daroval že 120 krat. »Krvodaj'alec sem postal v najstniških letih. Leta 1963 so me sodelavci pregovorili, da sem šel na svojo prvo krvoda- jalsko akcijo na Polzelo. Po- slej mi je to prešlo v navado, lahko bi rekel v kri in zgodilo se je, da sem tudi po petkrat na leto bil med krvodajalci. S tem bom nadaljeval, dokler mi bo zdravje dopuščalo, kar pa upam, da bo še nekaj časa, saj imam 52 let. Vsekakor bi rad tistim, ki se bojijo, da je dajanje krvi škodljivo, pove- dal, da so lahko brez skrbi in da je jemanje tuje krvi lahko dosti bolj tvegano, kot zadnje čase slišimo. Če bo vse v redu, bom 17. februarja dal kri na Vranskem,« je o svoji humani dejavnosti povedal Jože Žni- daršič. T. TAVČAR Sto kmečkih žensk spet na morje Psihodnji teden, 3. februarja, bomo v Novem tedniku začeli objavljati kupone za sodelovanje na 28. izletu lOo kmečkih žensk na morje, ki bo letos 14. in 15. aprila v Lucijo pri Portorožu. Tudi letos bomo objavili pet kuponov, ki jih bo treba zbrati, nalepiti na dopisnico, pripisati ustrezne podatke ter poslati na naše uredništvo do 7. marca. Javno žrebanje bo tudi letos na kmečkem turizmu Fatur v Slatini pri Ponikvi. Tako kot vsi prejšnji izleti je tudi letošnji namenjen tistim pravim kmečkim ženam, ki z nami v tej akciji še niso bile na morju. Ekipa, ki bo spremljala novo žensko stotnijo, je podobna lanski. Za veselje in dobro voljo bosta skrbela harmonikarja Janko Mogu in Joži Križnik, pel bo kvartet Trs, igral trio Vikija Ašiča, čaral pa bo Jani Jošovc z ženo. Glavni ansambel pa bo letos ansambel Savinja iz Levca z vodjo Mitjo Jankovičem: »Veseh smo, da ste nas izbrali in potrudili se bomo, da bodo potnice zadovoljne.« Hotel v Luciji pri Portorožu je že rezerviran in osebje z direktorjem Borisom Butinarjem nas že nestrpno pričakuje. Med potjo do Lucije pa si bodo kmečke žene ogledale še več drugih zanimivosti po lepih slovenskih krajih. Izlet, za katerega je pred 28 leti dala pobudo kmečka žena Anica Pevec s Slatine, tako še vedno živi in pomeni eno najlepših vsakolet- nih akcij Novega tednika in Radia Celje. Ne prezrite prvega kupona prihodnji četrtek, s katerim začenjamo z letošnjo akcijo za sodelovanje na 28. izletu 100 kmečkih žensk na morje. T. VRABL Oživljanje travniških sadovnjaicov V okviru zimskega izobraževanja kmetov in projekta Oživljanje travniških sadovnjakov in sadnih vrtov Sloveni- je se je oddelek za kmetijsko svetovanje Celje odločil, da prispeva svoj delež. Zato je v okviru tega projekta Kmetijska svetovalna služba Žalec prejšnji teden organizirala prikaz zimske rezi sadnega drevja v travniških nasadih, ki so ga pripravili v travniškem nasadu Vilija Čremožnika v Dobriču pri Polzeli. Namen prikaza je bil, da se oživijo travniški nasadi, oziroma, da so nasadi pravilno oskrbovani. Poleg prikaza je mag. Zlatka Gutman Kobal iz Kmetijskega zavoda Maribora pri Čremožni- kovih izvedla tudi predavanje z diapozitivi. Ob koncu se je ob domačem prigrizku razvil prijeten klepet, vsi pa so bili mnenja, da bi s takšnimi izobraževanji nadaljevali, saj je zimska rez le eden od ukrepov za pravilno oskrbo travniških nasadov. T. TAVČAR GUSBA 27 Uspešno gostovanje Poglddičev v Avstraliji Od 2. decembra lani do 18. januarja letos je bil družinski trio Pogladič na doslej najdalj- šem gostovanju pri Slovencih v Avstraliji. V tem času so imeli deset samostojnih kon- certov, igrali so na devetih ve- sehcah in še mnogih drugih priložnostnih srečanjih v cerk- vah, pri družinah in drugje. Dostojno so predstavljali Slo- venijo, dokaz za lep sprejem pa je vabilo za ponovni obisk. Oče Franc s sinom Milanom in hčerko Mojco je ne samo navdu- šil, ampak tudi očaral vse, ki imajo v daljnem svetu radi do- mačo besedo, še raje pa lepo pesem. Gostitelji so jih povsod lepo sprejeli, najbolj pa so bili veseli številnih pesmi, med kate- rimi je izstopala tista o zlati časih. Franc Pogladič je ob vrnitvi povedal: »Po 25 letih ukvarja- nja z glasbo sem tokrat dosegel svoj vrhunec. To je še toliko pomembneje, ker sta bila z me- noj sin in hčerka. Večji del bivanja v Avstraliji, kjer smo bili gostje Slovenskega društva Sydney, smo preživeli v prijet- nem okolju družine Fanike in Janeza Zafošnika.« Milan Po- gladič pa je dodal: »Preko raču- nalnika sem odkril naslov Slo- venskega društva Sydney, zače- li smo si dopisovati, poslal sem jim našo glasbo in stvar je bila dogovorjena.« Mojca Pogla- dič: »Veliko smo videli in lepega doživeli. Tako daleč od doma šele ugotoviš, kako pomemben ambasador si s širjenjem slo- venskem pesmi.« Vrnili so se 18. januarja, na 25-letnico po- roke Pogladičevih. Snidenje z ženo in mamo je bilo zato še toliko slovesnejše in prijetnej- še. Družinski trio Pogladič bo ok- tobra praznoval pet let obstoja v tej zasedbi. Doslej so bili Pogla- diči dvakrat v Ameriki in enkrat v Avstraliji, sodelovali so na fe- stivalu na Vurberku in nekaterih revijah, zlasti v Libojah. Do jubi- leja morajo končati s snema- njem tretje kasete, radi pa bi se udeležili festivala v Števerjanu ali Vurberku. In seveda, razmiš- ljajo o ponovnem obisku Avstra- lije. T.VRABL Družinski trio Pogladič z nekaterimi dobrotniki v Sydney}u (od leve) Hajdi Farkas, Milan Pogladič, Panika Zafošnik, Franc Pogladič, Štefan Merzel z ženo, Janez Zafošnik, Mojca Pogladič in Slavko Farkas. VIZA STOLETJA Finale vse bliže Bolj ko se približujemo 10. februarju, večje je zani- manje za obisk glasbene prireditve »Naj viža stolet- ja«, na kateri bomo s po- močjo občinstva izbrali najbolj všečno domačo me- lodijo v tem stoletju. V konkurenci je bilo se- demdeset skladb, za finale ste jih izbrali 36. V četrtek, 10. februarja 2000, ob 19. uri, bodo v Golovcu v Celju zbrani domala vsi, ki v slo- venski narodno zabavni glasbi kaj pomenijo. Finali- sti so: Na Golici (Avsenik), Na paure (Štirje kovači). Je- sen ihti (Klaužar), Vrh pla- nin (Slak), Veselo v Kamnik (Poljanšek), Šumijo gozdo- vi domači (Vesele Štajerke), Tam, kjer murke cveto (Av- senik), Te domače viže (Fantje z vseh vetrov). Na Robleku (Avsenik), Zlati ča- si (Kraški kvintet). Ko se ptički ženijo (Petrič), Vsi na ples (Mihelič), Savinjska dolina (Vitezi polk in valč- kov), Slovenija, od kod le- pote tvoje (Avsenik), Veseli muzikant (Veseli muzikant- je), V dolini tihi (Slak), Cvetje v jeseni (Dovžan), Ko v nošo se odenem (Alpski kvintet). Rdeči cvet (Beneš- ki fantje). Ko pride poštar (Alpski kvintet). Harmoni- ka (Poljanšek), Po dekle (Slak), Planinski krst (Na- gelj), Prinesi mi rože (Stan- ka Kovačič), Prelepa Go- renjska (Avsenik), Ne reci nikdar (Slapovi), Reka živ- ljenja (Fantje treh dolin), Ostal bom muzikant Alri Ni- pič). Gosli, cifre, orglice (Slovenija), Pesem zvonov (Štajerskih 7), Je hitla glavo na kušin (Primorski fantje). Mi Savinjčani (CIK), Kam le čas beži (Štirje kovači). Pol- ka, valček, rokenrol (Hen- ček) in Mami, oj mami (Kmetec). Vstopnice so v predprodaji v Mariboru, Velenju (VTV, Žarova 10), na Radiu Šmarje pri Jelšah, v Golovcu v Celju in na naročniško - oglasnem oddelku NT&RC. Kupone lahko pošiljate na VTV Velenje, Žarova 10 ali NT&RC, Prešernova 19, Ce- lje. Na posnetku so od leve: Igor Esih, Uroš Knaflc, Simon Šmerc, (zadaj) MatjažPrivšek in VikiAšičmL, BlažKlančnik, Matej Zaje, Jan Kosovel in Igor Korošec. Kaseta mladiii liarmonilcarjev iz Šentruperta Pred približno dvema leto- ma je Viki Ašič ml. začel s poučevanjem harmonike v gostišču Kocman v Šentru- pertu nad Laškim. Zanima- nje je bilo veliko med najm- lajšimi pa tudi starejšimi, ki so se resno lotili učenja igra- nja na raztegljivi meh. Prvi uspehi so se kmalu po- javili in z njimi tudi nastopi. Prvič so nastopili na miklav- ž evanju leta 1998 pri Kocma- novih, lani pa so že igrah na srečanju glasbenikov na Sta- rem gradu, na Lukeževi nede- lji pri Drakslerjevih v Tremar- jih, na božično - novoletnih prireditvah v Celju in gostova- li pri otrocih obolelih za ra- kom, ki se zdravijo v ljubljan- ski bolnišnici. Viki Ašič je vse nadebudne harmonikarje od- peljal v studio GODA, kjer so s strokovno pomočjo Igorja Ko- rošca posneli samostojno ka- seto. »Na njej so se predstavili vsi, ne glede na to, kako igra- jo,« je pojasnil Viki Ašič ml. »Otroci so biU kasete zelo veseU in so jo pred novoletnimi praz- niki izročali svojim prijateljem kot darilo. Na kaseti sodelujejo tudi moji učenci, ki jih pouču- jem v Loki pri Žusmu in Rogaš- ki Slatini. Naš dobrotnik Vlado Kocman pa nam je ob nudenju prostorov skupaj z Martinom Skubicem tudi priskrbel lepa oblačila, tako da se bodo fantje lahko dostojno predstavili po- vsod, kamor jih bodo povabili.« Promocijo kasete bodo ime- U v soboto, 11. marca 2000, v gostišču Šentrupert ob dnevu žena. TV 28 KAJ BI DANES KUHALI? Piše: MAJDA KLANŠEK Ribja jaha, teletina v omaki, karamelni venec. Ribja juha Potrebujemo: 40 dag rak- cev, 35 dag filejev sladkovod- nih rib, 3 dag masla, 2 kore- nja, 1 por, 2 peteršilja (zelenje in korenino), nekaj hstičev zelene, 4-5 malih paradižni- kov, Idi belega vina, 2 dag moke, 3 dag masla, 1 rume- njak, 3-4 žlice smetane, pol limone, sol, poper. Priprava: olupite in operite paradižnik in peteršiljevo ko- renino. Listom pora odrežite vrhnji del in spodnji del stro- ka s korenino. Prerežite ga po dolžini in ločite liste, da jih lahko temeljito operete. Pri- pravljeno zelenjavo narežite na tanke kratke rezine. Segrej- te maslo na nizki temperaturi, primešajte pripravljeno zele- njavo in dušite dve do tri mi- nute. Dokler se praži, mešaj- te. Dodajte vino in 1 1 vode. Liste peteršilja in zelene pove- žite v snop in dajte v vodo. Posolite in popoprajte. Vre naj 10 minut in dodajte rakce. Odvisno od vehkosti jih ku- hajte 10 do 15 minut. Medtem ribje meso narežite na kose. Paradižnike prelijte z vrelo vodo, ker jih tako lažje olupi- te. Če je večji, ga narežite. Odstranite kuhane rakce in ko juha ponovno zavre, dodajte paradižnik in ribje meso. Ku- hajte 10 minut. Odstranite snopič z zelenjavo. Medtem na zelo nizki temperaturi sto- pite maslo in dodajte moko. Zalijte z juho in mešajte, do- kler ne dobite omake. Vrnite rakce v juho in vmešajte prež- ganje. Mešajte, da se juha zgo- sti, vendar ne sme zavreti. Z limoninim sokom okisajte po okusu in po potrebi dosolite in popoprajte. Teletina V omalci Potrebujemo: 4 telečje nad- kolenice s kostjo (približno 25 dag), 2 žlici moke, 2 kore- nja, 3-4 vejice zelene, 2 čebu- li, 20 dag goste paradižnikove omake, 1 lovorjev hst, 1 veji- co materine dušice, 2 dl suhe- ga belega vina, 10 dag nariba- nega sira parmezan, 3 žlice olivnega olja, 1 kocko slad- korja. Za rižoto: 20 dag riža, 1 rahlo kost, 1 kocko kokošje juhe, 1/2 dl suhega belega vina, 2 dag masla, malo žafra- na. Za omako: 1 naribano li- mono, 1 strok česna, 5 vejic peteršilja, 1 vejico bazilike, 3 dag masla, sol, poper. Priprava: pečico vključite, da se segreje na 180 stopinj Celzija. Z zelene odrežite zgornje dele z lističi. Čebulo olupite in sesekljajte. Korenje olupite in narežite na kocke. Meso zavijte tako, da ne raz- pade med praženjem in peče- njem. Pazite, da bo kost lepo v sredini. Posolite in popopraj- te in pomokajte z obeh strani in lepo popražite, da dobi bar- vo. Iz posode za peko odstra- nite meso in prepražite polo- vico čebule, da porumeni in nato dodajte ostalo zelenjavo. Mešajte na ognju približno dve minuti. Dodajte paradiž- nikov sok, 2 dl vode, vino, sladkor in lovor. Posohte, po- poprajte in dobro premešajte. Na zelenjavo dajte meso in potrosite z materino dušico. Pekač pokrijte z aluminijasto folijo in položite v segreto pečico. Pecite uro in pol. Po eni uri peke mesa pripra- vite rižoto. Jušno kocko stopi- te v 5 dl tople vode, da se stopi. Rahlo kost dajte v vrelo slano vodo in se naj kuha 3 minute. Iz kosti iztisnite sre- dino. Zagrejte maslo in pre- pražite sesekljano čebulo. Ko dobi barvo, dodajte riž in me- šajte dalje, da postekleni. Pri- mešajte sredino iz kosti in žafran. Posohte in popopraj- te. Dolijte vino in 1/3 juhe. Ko zavre, pokrijte in znižajte temperaturo. Dušite 20 mi- nut. Ko tekočina povre, doh- vajte preostalo juho. Nato pričnite pripravljati omako. Česen oluščite in sese- kljajte in ostalo zelenjavo. Li- mono naribajte. Zmešajte ma- slo in česen, dodajte seseklja- no zelenjavo, limonino skorjo in sok. Posolite in popoprajte. Na segreti pladenj postavite rižoto, nanjo meso in vse pre- lijte z omako. Potrosite s par- mezanom. Karamoini venec Potrebujemo: 9 dag zelo fi- nega zdroba, 12 kock sladkor- ja, 7,5 dag sladkorja v prahu, 4 jajca, 4 dag masla, 4 žHce marelične marmelade, 1 žlico ruma, malo soli. Za vanilijeuo kremo: 2 vanilijeva sladkorja, 1 dl mleka, 5 dag sladkorja, 2 rumenjaka, 1/2 dag škroba. Priprava: dobro premešajte jajca s 5 dag sladkorja in škro- bom. Dodajte vroče mleko in na pari mešajte, da se zgosti. V mleko vmešajte vanilij slad- kor. Pustite, da se zgosti. Nato skuhajte venec. Najprej nare- dite karamelo. Za to vzemite aluminijast model za venec, dodajte kocke sladkorja, ki ste jih predhodno zelo malo navlažili z vodo. Model se- grejte na nizki temperaturi, da se sladkor stopi in dobi svet- lorjavo barvo. Cel model naj bo prekrit s karamelo. V vrelo mleko - 4 dl -vmešajte zdrob. Dobro mešajte, da ne nastane- jo grude. Kuhajte na nizki temperaturi približno 5 mi- nut, da dobite gladko, gosto zmes. Odmaknite s štedilnika in vmešajte sladkor, maslo sobne temperature in nato ru- menjake, drugega za drugim. Dodajte še marmelado in rum. Pečico segrejte na 180 sto- pinj Celzija in dajte vanjo po- sodo s polovico vode. Iz malo posoljenih beljakov naredite sneg in ga primešajte zdrobu. Zmes vlijte v že prej namazani model s karamelo. Model dajte v posodo z vodo, ki se segreva v pečici in naj bo višina vode do 2/3 modela. Tako kuhajte 45 minut. Po potrebi dodajte v posodo Še vodo, vendar mora vreti ves čas. Venček pustite v modelu 30 minut in ga nato previdno odstranite. Ribja juha 29 Varčujmo energijo! od skupne energijske pora- be v standardnem gospodinjs- tvu znaša poraba za razsvet- ljavo približno odstotek. Na gospodinjske aparate odpade 5 odstotkov skupne porabe energije v gospodinjstvih, za segrevanje vode se porabi 8 odstotkov energije. Ostanek, 86 odstotkov energije, se po- rabi za ogrevanje gospodinj- stev. To je nekaj orientacij- skih vrednosti, na osnovi ka- terih si lahko vsak sam izra- čuna, kje se da varčevati z energijo v gospodinjstvu. Razsvetljava žarnice porabijo zelo malo elektrike, trdijo tisti, ki jim gorijo luči v vseh prostorih ure in ure. Drugi so pretirano varčni in ugašajo luči celo na temnih stopniščih, kjer pome- ni svetloba tudi varnost, ali si preutrujajo oči ob šibki žarni- ci. Varčevati začnemo pri raz- svetljavi tam, kjer se najlažje odrečemo lučem, kjer so torej luči samo za okras. V enem prostoru je boljša ena močna luč kakor več manjših, ki os- vetljujejo zelo ozek krog. Po- leg tega svetijo luči, ki jih redno čistimo, močneje in svetleje od zaprašenih. V dnevni sobi je priporočljivo, da imamo nameščeno eno večje svetilo, ki osvetljuje ves prostor in eno manjše svetilo, ki ga uporabljamo ob branju, šivanju, pisanju... V kuhinji in kopalnici se priporoča fluo- rescenčno svetilo, ki porablja manj energije. Na hodnikih namestimo manj močne žar- nice, ki se naj po možnosti po določenem času tudi same iz- klapljajo. Stedilnilci in pečice Vsaka gospodinja lahko pris- peva k varčevanju energije pri vsakodnevnem kuhanju. Upo- rabljaj mo samo lonce in ponve z ravnim dnom. Zelenjavo in krompir kuhaj mo z dodatkom ene ali dveh skodelic vode, odvisno od velikosti lonca. Vedno kuhaj mo v pokritem loncu in pazimo, da pokrov dobro tesni. Velikost dna lonca in velikost kuhalne plošče mo- rata biti enako veliki. Pravoča- sno izklopimo iz kuhalne stop- nje 3 na predstopnjo kuhanja 1 in porabimo toploto kuhalne plošče. Na avtomatski kuhalni plošči izberimo pravilno na- stavitev temperature glede na vrsto in količino hrane. Pri daljših kuhanjih od 20 minut uporabljaj mo hitrokuhalne oziroma ekonom lonce. V pe- čici pecimo samo večje kose mesa (nad 1 kg), manjše zme- raj na kuhalni plošči. Ne odpi- rajmo vrat pečice večkrat, kot je nujno potrebno. Pet do deset minut preden je jed dokončno kuhana ali pečena, izklopimo kuhalno ploščo. Enako ravnaj- mo s pečico. Podobna pravila kot za kuha- nje na električnem štedilniku veljajo tudi za kuhanje na pli- nu. Tukaj je najbolj pomembna izbira lonca s primernim dnom, da pHn (ogenj) ne uhaja čez premer dna lonca. HJadilniJfin zamrzovaJnilc Hladilnik oziroma zamrzo- valnik namestimo v najhlad- nejši kot kuhinje, daleč od vseh virov toplote, tudi od okna, skozi katerega sije son- ce. Ne postavljajmo hladilnih in zamrzovalnih naprav poleg peči, radiatorjev, pomivalnih strojev ali štedilnikov. Za hla- dilnikom ali zamrzovalnikom naj bo toliko prostora, da lah- ko zrak nemoteno kroži. Hla- dilne naprave tudi redno čisti- mo in naravnavamo tempera- turo hlajenja tako, da so živila primerno ohlajena. Vrata hla- dilnih naprav naj bodo odprta samo kratek čas. Ne nakopiči- mo preveč živil in steklenic drugo zraven druge, ker s tem oviramo kroženje zraka. Vra- ta morajo dobro tesniti, na- prave pa moramo občasno od- taljevati. Nikoli ne postavljaj- mo vročih jedi v hladilnik, temveč jih pred tem primerno ohladimo. Zamrzovalnik naj bo čimbolj napolnjen, živila zložimo drugo zraven druge- ga, tako da porabi manj ener- gije. Pomiva Jni stroj Pomivalni stroj mora biti vedno poln. Če poleg krožni- kov, jedilnega pribora in ko- zarcev v pomivalnem stroju pomivamo še lonce, izberemo univerzalni program s 65 sto- pinjami Celzija. Če ne peremo loncev, izberemo program s 50 stopinjami Celzija. Če pa pomivamo predvsem kozarce in lomljiv porcelan, izberemo posebni program (za pranje skodelic in kozarcev). Za manj umazano posodo ah manjše kose posode izberemo varčni (ekonomski) program. Redno moramo čistiti vse fil- tre pomivalnega stroja in izbi- rati optimalna pomivalna sredstva. Pralni stroj Pralni stroj naj ne bo preve- lik, na to mislimo že ob naku- pu. Pralnega stroja ne smemo nikoli prenapolniti, ker nam varčevanje v tem primeru ne pomaga, saj lahko poškoduje- mo tkanine, ki jih peremo. V tem primeru lahko pride po končanem pranju iz stroja še umazano perilo, ker ga je bilo preveč in prašek ni učinkoval. Perilo, ki ni preveč umazano, peremo na varčnem programu ali na 60 stopinj Celzija ah brez predpranja. Za manjše količine perila uporabljamo varčni pro- gram. Večkrat moramo očistiti filter pralnega stroja. To poma- ga stroju do daljše življenjske dobe. Pralni stroj vklapljamo predvsem ob tistih urah dneva, ko je elektrika cenejša. Po mož- nosti izbiramo tudi učinkovita pralna sredstva. Bojleifi Če.je bojler večji, kot ga potrebujemo, segreva preveč vode in to za prazen nič. Mno- go elektrike prihranimo, če ga namestimo čim bližje pipe. Voda se v dolgih ceveh ne bo hladila. Kadar mejita kopalni- ca in kuhinja na isto steno, imamo lahko en sam bojler za segrevanje vode v gospodinjs- tvu in za kopanje oziroma tu- širanje. Termostata bojlerja ne naravnamo na previsoko temperaturo. Za vsakih 5 sto- pinj nad 60 stopinjami Celzi- ja, se poraba električne ener- gije poveča za 3 odstotke. Vo- de, ki je blizu vrelišča, pa skoraj nikoli ne potrebiTjemo. Za kopanje v čim krajšem ča- su napolnimo kopalno kad s toplo vodo. Energijo prihrani- mo, če najprej spustimo vročo vodo, nato pa jo pomešamo s hladno vodo. Namesto vsa- kodnevnega kopanja se rajši občasno tuširajmo. S tem po- rabimo manj vode in prihrani- mo energijo. Sesalec za prah in likalnik v gospodinjstvu je še precej električnih strojev oziroma aparatov, ki porabijo več ali manj električne energije. Se- salec za prah dela bolje in varčneje, če ga vlečemo po tleh počasi in brez zastojev. Vrečko, v kateri se nabira prah, čim večkrat očistimo. Tako bo moč sesalca večja, poraba elektrike pa manjša. Likalnik porabi precej elek- trične energije. Pri likanju lahko varčujemo tako, da zla- gamo in gladimo perilo, do- kler je še vlažno. Najprej zli- kamo sintetične tkanine in po- tem, ko se likalnik ogreje, še platno in bombaž. Energijo prihranimo tudi tako, da hkrati zlikamo čim večji kup perila in ne segrevamo likalni- ka za vsako malenkost. Prav tako lahko malo pred koncem likanja likalnik izklopimo in porabimo še nakopičeno to- ploto likalnika. Audio invideo naprave Radio, CD, video in televi- zor so skromni porabniki električne energije. A zakaj bi jih puščali prižgane, kadar ni nikogar doma. Kadar prižge- mo televizor, ugasimo luči, pustimo le eno, ki naj bo šibka in ne slepeča. „ . . . ._BQJAN.SEŠEL Varčne žarnice in prihranki Glede primerjav med varč- no in navadno žarnico velja glavni ugovor nekaterih po- trošnikov, da je cena varčne žarnice približno desetkrat višja od cene navadne žarni- ce. Kratkoročno je to povsem res! Večja začetna investici- ja pa se nam pri zamenjavi 100W klasične žarnice ob nekajurni dnevni uporabi povrne že v enem letu. Z višanjem cene električne energije za gospodinjstvo se ta doba še skrajšuje. Za razliko od običajne žar- nice ima varčna žarnica kar petkrat manjšo porabo elek- trične energije od navadne žarnice. Tako sveti 20 W varčna žarnica s svetilnostjo 100 W običajne, kakršne imamo večinoma vgrajene doma. Navadne žarnice veči- no sprejete električne energi- je pretvorijo v toploto, ki je, resnici na ljubo, sploh ne po- trebujemo. Dokaz za tako to- plotno razsipnost spoznamo že ob bežnem dotiku prižga- ne klasične žarnice, na kateri smo si nič kolikokrat opekli prste. Življenjska doba varčne žar- nice je 8-15.000 ur, navadne pa pribhžno 1.000 ur. V času življenjske dobe ene varčne žarnice moramo torej navad- ne zamenjati osem do pet- najstkrat. Pri eni sami žarnici izguba ni pretirano velika. Pri prižga- nih perih, desetih žarnicah pa pomeni že pravo razmetava- nje energije, ki jo občutimo na lastnem žepu. V merilih narodnega gospodarstva pa gre za velikanske izgube elek- trične energije. V Sloveniji imamo več kot 630.000 gos- podinjstev. Če bi vsako od njih zamenjalo eno samo navadno 100 W žarnico z 20 W varčno sijalko (in bi te seveda gore- le), bi prihranili približno to- liko električne energije, kot jo zagotavlja hidroelektrarna Mariborski otok. Da bi potencialnim kup- cem varčnih žarnic čim bolj približali razumevanje delo- vanja in zlasti prihrankov pri uporabi proizvoda, so razvili demonstracijski displej pri- hrankov. Gre za elektronski, mikroprocesorsko vodeni displej, kjer se na enostaven Displej za merjenje prihran- kov energije pri varčnih žarnicah. in pregleden način ugotovi, kakšne prihranke lahko dose- žemo z uporabo varčnih žar- nic. Bistvena prednost pred klasičnimi načini podajanja prihrankov (tabele, grafi ipd.) je v tem, da lahko za poljubno kombinacijo na- stavljenih parametrov vsakdo sam določi lastne prihranke. Tržna analiza pa je pokazala tudi to, da ljudje bolj zaupajo takemu načinu prikaza pri- hrankov kot klasičnemu in se zato hitreje odločajo za za- menjavo klasičnih žarnic z varčnimi. Princip delovanja je sledeč: - izbereš moč klasične žar- nice (displej pokaže moč us- trezne EU žarnice); - izbereš povprečno število ur, ko imaš svetilo prižgano Na vsakoletni mednarodni razstavi inovacij lENA v Niirnbergu je inovacija dr. Boruta Likarja Demonstra- cijski elektronski displej za merjenje prihrankov elek- trične energije pri varčnih sijalkah dobila srebrno me- daljo. (orientacijske vrednosti za kuhinjo, garažo, stopnišče, lokal bodo informativno že podane); - določiš število klasičnih žarnic, ki bi jih lahko nado- mestil z varčnimi; - izbereš obdobje, v katerem te primerjava zanima: 1 me- sec, 1 leto ali 5 let; - na displeju se izpiše pri- hranek v SIT glede na nastav- ljene parametre. Izračun upošteva tudi ceno električne energije (za 1 kW), ki se jo nastavi predhodno na displeju. 30 RADIO - FILM - TELEVIZIJA Februar v znamenju radijskih sprememb Potem ko smo minuli te- den izboljšali slišnost in jo s frekvenco 90,6 MHz razširili še na Zgornjo Savinjsko doli- no, želimo sedaj ponuditi vsem, ki nas poslušate, še več. Več informacij, kako- vostnejšo glasbo, če boste pozorno poslušali naš pro- gram, pa boste za to tudi nagrajeni. Kar precej časa je trajalo, da smo prodrli v Zgornjo Sa- vinjsko dolino, a minuli četr- tek smo uredili vse formalno- sti, ki so za to potrebne. Na- slednjih deset let, za tako dol- go smo dobili radijsko dovo- ljenje za oddajanje s Krašice na frekvenci 90,6 MHz, bomo tako v Zgornji Savinjski doli- ni prisotni aktivno. Ne le zgolj z vrtenjem glasbe za prebivalce te doline, temveč predvsem tudi z informacija- mi o dogajanju v njej. Zanje bo skrbel kot naš radijski do- pisnik Mitja Umnik. Odslej jih bo še več in tudi z našim reportažnim avtom se name- ravamo večkrat oglasiti od tam. Odslej tudi Druga jutranja Icronika Program Radia Celje bo tudi v prihodnje regijsko informa- tiven. Ker pa nas in vas gotovo zanima tudi, kaj se dogaja drugod, smo se odločili, da vam od februarja dalje ponu- dimo v poslušanje še Drugo jutranjo kroniko Radia Slove- nija, ki je na sporedu vsak dan ot3 7. uri. Seveda ohranjamo tudi prenos Dogodkov in od- mevov Radia Slovenija ob 15.30 ter BBC novice vsak dan opoldne. Ob 8. uri pa vam bomo tudi v prihodnje ponu- dili izčrpna jutranja regijska poročila Radia Celje. Mebiteijevaš S februarjem uvajamo ru- briko Mobitel je vaš. Na našo številko 4225-140 boste lahko odslej, vsak dan, od 6. do 19. ure sporočali vse, za kar meni- te, da bi utegnilo zanimati po- slušalke in poslušalce Radia Celje. Predvsem pričakujemo na tej številki informacije o stanju na cestah v regiji, o zastojih, kje so, o poUcijskih radarjih, o delih na cesti, o morda kakšnih zanimivih pri- reditvah, ki se obetajo... Vse to, kar nam boste sporočali, bodo naši napovedovalci in napovedovalke posredovali v eter. . Pozornost za pozornost Tisti, ki pozorno poslušate program Radia Celje, boste za to od februarja dalje nagraje- ni. Vsak dan, od ponedeljka do petka, bomo nagradili po tri poslušalce, v rubriki, ki bo na sporedu ob 17.30. Vsak dan bomo ob tem času zasta- vili tri nagradna vprašanja, ki se bodo nanašala na različne prispevke iz programa Radia Celje tistega dne, ko bodo vprašanja zastavljena. Tisti, ki nas boste pozorno posluša- li in boste na vprašanja odgo- vorili, boste nagrajeni. Trije vsak dan! Pozornost za po- zornost, torej! Ponovitve oddaj Tudi od februarja dalje bo- mo ponavljali nekatere oddaje iz programa Radia Celje. Ne- deljski zmenki, ki jim lahko prisluhnete vsako nedeljo ob 10.10, bodo odslej na sporedu tudi ob nedeljah ob 18. uri, da jih bo lahko slišalo čimveč po- slušalcev. Tudi tisti, ki se mor- da dopoldne odpravijo na sprehod, na izlete, v hribe, pa oddajo zato preslišijo. Zeleni val bomo tudi poslej ponavljali vsako nedeljo ob 19. uri. Ob torkih opoldne lah- ko oddajo poslušate, v njej sodelujete, če ste si kaj poza- bili pribeležiti, pa lahko to storite še v nedeljo zvečer. In tu je še oddaja Kuhajmo skupaj. Ob sredah po opold- nevu jo vodi Ivica Burnik. Po- novitve so bile ob sobotah pp 13. uri, zaradi Čestitk in poz- dravov pa smo jo premaknili na ponedeljkove popoldneve ob 18. uri. A očitno to zveste poslušalke moti. Zato bomo ponovitev oddaje umestili zo- pet v soboto, na 13.15 uro, čestitke in pozdravi pa bodo ob sobotah od 12.10 do 13.15. ure. In še eno priljubljeno odda- jo ponavljamo. Celjski žveplo- meter, vsakih 14 dni, ob ne- deljskih jutrih, ob 8.30. NATAŠA GERKEŠ LEDNIK KINO Celjski kinematografi si pri- držujejo pravico do spremem- be programa. Union: od 27.1. do 2.2. ob 16., 18.30 in 21. akcijski triler James Bond 007 - Vse in še svet. Mali Union: od 27.1. do 2.2. ob 20. nizozemska drama Iz- gubljena prtljaga. Metropol: od 27.1. do 2.2. ob 16. "odštekana" komedija Austin Powers 2 - Vohun, ki me je nategnil, ob 18. in 20.30 triler Zbiralec kosti, 28. in 29.1. ob 23. ter 29.1. ob 10. akcijski triler James Bond 007 - Vse in še svet. Kino Žalec: 28.1. ob 20., 29.1. ob 18. in 20. ter 30.1. ob 18. in 20. družinska komedija Očka po sili. Izgubljena prtljaga Ob slovesa nikoli ne po- zabi reči ljubim te. Ker je človek brez ljubezni« (in spo- minov oziroma korenin, se v citat iz filma rinem ter ga izpopolnjujem jaz) »kot... iz- gubljena prtljaga.« To je než- na najava za nežen film. V njemu pa... Kaja je moderna impulziv- na študentka s precej odtuje- nima staršema, po rodu Židi- nja, ki pa na svoje religiozne osnove pozablja. Toda ko po- trebuje denar, ji najhitrejši zaslužek nudi delo varuške pri družini hasidskih Židov, ki se najbolj striktno držijo svojih verskih zapovedi. Pa saj ona tam niti ne bi ostala - seveda ji stroge življenjske okoliščine niso všeč- če jene bi razorožil eden najbolj ra- zorožljivo simpatičnih otrok, kar jih je kdaj naselilo film- ska platna. (In ponavadi spadajo h kakšni rahlo nena- vadni verski ločini, a ni to zanimivo? Se spominjate ma- lega amiša Lucasa Hassa iz Priče in načina, kako je v pisarni Harisonna Forda iz- tegnil svoj nedolžni prst in pokazal na zlega morilca iz policijskih vrst, ovenčanega z vsemi možnimi medaljami in spoštovanji? To je to. Tema. vredna posebne disertacije.) Nazaj k tekočemu filmu: ta simpatični otrok je mali Simcha. Ki je nem. Ali pa vsaj ne govori. Kako se onad- va, varuška in varovanec, navez eta eden na drugega in kako se ona odreže pri prebi- janju zidu neodobravanja strogega družinskega pogla- ] varja (ki ga igra sam režiser filma, Jeroen Krabbe)... to boste morali videti sami. V filmu igrajo same dolgo \ počivajoče staroste filma. Isa- bella RosseUim (Modri ža- met), Maximilian Schell ; (Mala Odessa), Marianne Sa- \ gebrecht, Chaim Topol. No- I Vinka Lama Fraser se je odlič- j no vklopila med njih. In seve- da je tukaj tudi Adam Monty kot mali Simcha. Jaz sem od- kril nekaj manjših slepih črev pri igri, toda načeloma stvari ■ delujejo. Režija je zanesljiva. \ Ko že govorim o tem, se lahko > mimogrede posvetim tudi na-. grudam. Modri angel za naj- ■ boljšo režijo v Berlinu 98. Na- grada kinematografov za naj-; boljši film ter posebna ornem- ] ba I. Rossellini za izjemno igro (res jo je prijetno znova videti po dolgem času) - pa še nekaj ■ drugih nagrad, toliko njih. da niti ne morem omenjati vseh. i O zasluženosti teh nagrad bo- ' ste dokončno presojali sami, jaz vam lahko povem, da je film enostavno lep; da, to je drama, ki pa vam vsaj načelo- I ma ne bo grizla živcev s preti- ranimi čustvenimi izpadi, dra-.J, ma, kije dokaj nevsiljiva (če-y prav versko in tudi drugače'; dokaj striktno opredeljena), j drama, ki sprejema vse dru- \ gačnosti, in ob tem priznava, tudi vašo; zato raje pripovedu- |j je in pojasnjuje, kakor pa da bi vam solila pamet. Je pa proti- nacistična. Film ne vpije, tem- več deluje kakor stari, prever- jeni modrec, ki vam pač nekaj želi zašepetati na ušesa, vi pa- ' kakor hočete. Boste poslušali ali ne. Simpatično. In poleg vsega tega imate kdaj pa kdaj na razpolago ščepec bodiča- stega (židovskega?) humorja. Židje tako ali tako vedo vse. Ste recimo vedeli, da seje John F. Kennedj na tistem davnem obisku v Berlinu napačno izra- zil? »Ich bin ein Berlinner,« menda ne pomeni, da je fant Berlinčan, temveč da je krof PETER ZUPANC • Slovenski televizijci se, kot kaže, ne menijo kaj dosti za velike spremembe, ki se doga- jajo na javni RTV. Medtem ko je novi odgovorni urednik In- formativnega programa Uroš Lipušček tudi uradno začel izvajati kadrovske zamenjave, so mu nekateri ključni ljudje pobegnili v Maribor, kjer se je na 46. srečanju novinarjev smučarjev zbralo več kot 200 udeležencev z vsega sveta. Tam je tudi Vlado Krejač- Uha, ki je z Lipuščkovim de- kretom sicer izgubil vse ured- niške funkcije, je pa zato kot predsednik slovenske sekcije novinarjev smučarjev v centru pozornosti in glavna zvezda srečanja. Majhen obliž na ra- no za tisto, kar ga čaka po povratku v Ljubljano. • Na otvoritveni slovesnosti mednarodnega novinarskega srečanja v areni mariborskega smučišča je blestela tudi mla- da voditeljica TV Dnevnika Manica Janežič. Udeležence je očarala z vodenjem progra- ma v treh jezikih. Potem pa je odhitela nazaj v Ljubljano, da novi odgovorni urednik Uroš Lipušček slučajno ne bi poza- bil nanjo, ko bo na novo dolo- čal voditelje Dnevnika. • V ozadju otvoritvenega spektakla, za katerega so novi- narski kolegi z vsega sveta ugotovili, da tako dobrega showa še niso doživeli, pa je bil še en televizijec, čigar uso- da na »nacionalki« tudi še ni znana. Dolgoletni voditelj TV Dnevnika Janko Sopar je bil scenarist in režiser prireditve. Za vsak slučaj, če bi ga novi urednik odstavil, je dokazal, da zna poleg Dnevnika dobro narediti še kaj drugega. V Ljubljano pa po nepozabni ot- voritveni slovesnosti ni odhi- tel. Čeprav ga zaradi tega uteg- ne Lipušček pri določanju no- vih voditeljev spregledati, bo v Mariboru ostal ves teden. • Številne oboževalke Matja- ža Tanka ugotavljajo, da se mož med vodenjem oddaje 24 ur zadnje čase drži precej mr- ko. Legendarni voditelj infor- mativnih oddaj si namreč pri velikem POP Tvjevskem šefu Tomažu Peroviču ni mogel iz- prositi dopusta, da bi s kolegi v Mariboru doživljal smučarske avanture. S svojo neudeležbo pa je povzročil nekaj težav tudi prirediteljem, ki ob koncu sre- čanja niso vedeli, kam bi z vso silno pijačo, ki jim je ostala. Kuharski mojster Janko Sopar, v ozadju Vlado Krejač. Gremo v kino! ■Queen Latifah se je najprej uveljavila kot rap pevka. Nagra- jenci so: Danilo Jereb mL, Teharje 36, 3221 Teharje, Mojca Cvetic, Obrtna cesta 62, 3000 Celje in Andreja Dobrotinšek, Globoče 2a, 3212 Vojnik. Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov. Tokrat morate za žrebanje za nagrado našteti vsaj tri naslove filmov o Jamesu Bondu. Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 31. januarja. Izžrebah bomo tri dobitni- ke vstopnice za ogled filma. IZ OTROŠKEGA SVETA 35 STARŠEM KRATKOHLACNIKOV Nič me ne zanima Namesto ambicioznega i^ladega bitja imate v hiši l,rezvoljneža,- ki se izogiba j,gem obveznostim, ničesar jg ne veseli in nič ga ne (lavdušuje. »Ali bo takšen tu- ji kasneje?« je vprašanje, ki yas vse bolj muči. Sovražijo, ker jih silite, naj tiodijo na angleški in nemški [ečaj, mislijo, da je računalnik 5amo za tiste nedružabne, ki 56 igrajo sami s sabo, ne zani- ma jih šport niti izleti s kak- šnim organiziranim druš- tvom, ker so tam vsi brez zve- ze, knjige so jim nujno zlo, najljubša zabava pa gledanje komedij sumljive kakovosti na videu, v osnovni šoli so bili komaj prav dobri oziroma po vaši intervenciji in mnogih in- štrukcijah odlični, za srednjo šolo pa se sprašujejo, če je sploh obvezna. Vi seveda ne popuščate, ker ste prepričani, da je gimnazija edina prava izbira, jeziki ob- vezni, znanje računalništva pa nujnost v vsaki službi. Kaj lah- ko naredite? Težko je oceniti, kakšna bo življenjska pot va- šega najstnika. Iz skrajno neambicioznega se lahko spremeni čez nekaj let v odgo- vornega človeka, ki se zaveda pomembnosti izobrazbe. Po- pustite malo in pustite jih, da se razvijajo brez odvečnih in- tervencij z vaše strani. Spremenite dosedanji način ravnanja in obnašanja. Če še vedno kontrolirate naloge in šolske obveznosti, oni pa so v zadnjih razredih osnovne ali v prvih razrednih srednje šole, s tem nehajte. Naj za svoje ob- veznosti sami prevzamejo od- govornost. Podpirajte njihove dodatne aktivnosti ne glede na odpor, vendar jih ne prikazujte kot obvezo, ki so jo dolžni izpol- niti. Če tudi sami nimate zna- nja iz računalništva, se skupaj lotita učenja in ne odnehajte pri prvi oviri. Bodite realni pri oceni svo- jega otroka. Nismo vsi za vse sposobni. Mogoče se že zave- date nekaterih interesov, ki bodo prevladovali pri vaših najstnikih. Podpirajte jih, ne silite pa jih v nekaj, kar se že sedaj kaže kot velik napor. Mislite na to, kakšen zgled mu dajete. Rutinsko opravlja- nje dela in popoldansko pitje kave s sosedom ne ponuja no- benega življenjskega izziva vašim otrokom. S svojim pole- tom, pripravljenostjo na nove izzive in osebno ambicioz- nostjo pokažite svojim adoles- centom, da je življenje perma- nentno učenje. LIDIJA SENIČAR Želje v novem tisočletju Moja največja želja je, da bi spoznala dedka, saj ga še nisem nikoli srečala. Z njim sem se pogovarjala samo po telefonu. Bila bi zelo srečna, če bi odprla vrata in pred seboj zagledala dedka. PETRAKRSNIK,3.a. OŠ Petrovče Želim, da bi našo družino ne doletela kakšna huda ne- sreča, da bi bili vsi zdravi in da bi imeli malo več denarja. Želim tudi, da zberemo čim več denarja za brezdomce in ^ospo Nušo Ilovar. LIDIJA LESJAK, 3. a, OŠ Petrovče Naši vzorniici Moj največji vzornik je Po- paj. Všeč mi je zato, ker ima mega mišice in ker je zelenja- vo - špinačo. Ima dolgo pipo, s katero zadimi Olivijo. (Sandi) Moj največji vzornik je Mic- hael Jordan in rad bi bil tak, kot je on. Samo o ni v redi, ker je šel v pokoj. Moja največja želja je, da bi šel po njegovih stopinjah. (Anže) Moj največji vzornik je dok- tor Fig Fig oziroma pesnik France Prešeren, ker je bil naj- boljši učenec in je bil zapisan v zlato knjigo. (Simon) Moji vzorniki so Čuki. Zanje sem se odločila, ker dobro po- jejo in so lepo, predvsem Mar- ko. Njihove najboljše pesmi so Štorklje, Njene dolge noge in Hozentregarji. (Vesna) Najin vzornik je Ricky Mar- tin, ker je ful luštkan in ima ful dobre pesmi, lep glas, lepo postavo in je zabaven in razu- men. (Maja in Anita) UČENCI 7. d OŠ Vojnik Šola na snegu Sedaj, ko je dovolj snega, so v Osnovni šoli Polzela organizirali pouk športne vzgoje nekoliko drugače, na prostem. Na šoli so kupili več kompletov tekaške opreme. Pouk je potekal nedaleč od šole. Učenci od petega do osmega razreda so se učili hoje in teka na smučeh v klasični tehniki. Kot je povedala učiteljica telesne vzgoje Lotti Blatnik, so bili prve ure nespretni in nerodni saj so jim preglavice delale dolge, ozke smuči, učiteljicam pa organizacija ure. Kmalu so z vztrajnostjo in potrpežlji- vostjo odpravili začetne težave in vadbo organizirali v veselje in zadovoljstvo vseh učencev. T. TAVČAR Sto Suzaniniii omlet Suzana Krivec iz Ločice ob Savinji je živahna devetletna deklica, ki obiskuje tretji razred osnovne šole na Pol- zeli, in zelo rada prepeva. Za nameček pa ima tudi zelo lep glas. Na radiu Polzela so pred časom izbirali mlade glasbene talente. Suzana je skupaj z mamico odšla na avdicijo in potem nastopila v živo. Tam sta bila tudi pevca Spidi in Gogi, ki ju je Suzanino petje navdušilo. Spidi je ponudil, da ji napiše pesmico, potem pa jih je napisal kar sedem. Vse pesmice so živahne in Suzana jih z veseljem prepeva, še po- sebej všeč ji je pesmica Zvez- de božične. Pohvahla se je, da ji je tudi Zlatko Dobrič napisal eno pesmico. Z njim je že nastopala in sicer v gostišču Don Juan v Šmartnem ob Pa- ki. Pred mesecem dni je Suza- nina prva kaseta, na kateri je osem pesmi, zagledala luč sveta. Imenuje se Sto omlet, posneli pa so jo pri Bojanu Šerugi na Ptuju. Naj povemo še to, da Suzana poleg tega, da rada prepeva in nastopa, obi- skuje še glasbeno šolo, kjer se uči igranja harmonike. Mali Suzani želimo, da prva kaseta ne bi bila tudi zadnja in, da bi na glasbenem področju dose- gla še veliko uspehov. Suzana pa se skupaj s starši zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so ji po- magah pri izdaji prve kasete. T. TAVČAR ZABAVNE IGRE Prazni pujsi in novosti Novi časi, stare dileme. V šoli morate biti pridni, da dobite čimvečjo žepnino, da si lahko privoščite čimveč tukaj opisanih dobrot. Starši morajo storiti podobno v službi, da si to lahko privoš- čijo. Mi študentje lebdimo nekje vmes. Pravzaprav bi se stvari mo- rale zdajle po malem umiriti; saj veste, družinski prašiček se izprazni, trgovci in ustvar- jalci pa največkrat tempirajo izid česarkoli pač že tako, da je taisti pujs čimbolj poln. Za- to se vsaj še nekaj mesecev ni nadejati kakšnih novih iger, ki bi jih morali nujno imeti. Vsaj računalniških ne. Po drugi strani pa Intel in kompanija letos začenjajo z izdelavo pro- cesorja s krepko več kot giga- bajtom moči, kar bo (kot obi- čajno) prineslo boljše, lepše in Večje i-gre. Upagi pa, da bo to leto končno prekinilo tradicijo bolj ali manj neoriginalnih idej, ki so bile obdelane že deset in stokrat. Saj veste: naj- di rudo, postavi bazo, čimveč tankov/vitezov/velikih zele- tiih zobatih in robatih pošasti, ter zmelji nasprotnika v drob- ce kosce. Ali pa oprtaj kanon in v čimbolj temačnem okolju Čimbolj grobo puščaj kri prej onienjenim zelencem, vmes pa pretakni nekaj stikal, da ne bo kdo rekel, da ni treba raz- mišljati čisto nič. Druga muzika so na primer MTG in najnovejša kar tasta stvaritev Wizards of the coast (založniki kart MTG), Poke- mon. Predvsem slednji je tre- nutno svetovni hit, ki temelji na japonskem stripu, nisem pa si ga še pobhže ogledal, zato opis pričakujte čez nekaj številk. V trgovinah se je poja- vil decembra. Kakorkoli, te karte so pač svojevrstna droga in kot taka, mora ponuditi vedno novo in vedno več, zato so nove izdaje že pred vrati. Podobno, a vendarle druga- če, je z "VVarhammerjem. Sicer je igra več ali manj enaka že kakšnih petnajst let, vendar so figurice vsako leto nove in ta- ko presneto lepe, da jih mar- sikdo kupi že zato. In letošnje so res super. Skratka, letošnje novo leto nam ni prineslo nič kaj pre- tresljivo novega. Bi vas pa rad povabil 28. januarja v Mladin- ski center Celje, kjer bo spek- takularna predstavitev War- hammerja 40K, začenši ob os- mih zvečer. Pripravila jo je Bratovščina jeklenih votlin s pomočjo trgovine Črna luk- nja. GREGOR STAMEJČIČ ZAAVTOMOBILISTE NOVI TEDNIK Prenovljena toyota corolla Novosti iz Bruslja čeprav bruseljski avtomo- bilski salon zanesljivo ne spada med največje, pred- vsem pa ne med najpomem- bnejše evropske avtomobil- ske prireditve, je vsekakor eden tistih, ki se lahko poh- vali z dobrim obiskom. Letos je imel nekaj smole, saj je bil na sporedu točno v istem času kot salon v Detroitu - slednjega so zaradi strahu pred slovitim računalniškim hft-oščem premaknili za teden dni bolj globoko v januar... Kakorkoli že, bruseljski salon šteje že 78. ponovitev, kar ven- darle dokazuje določeno težo. Letos je bilo na ogled tudi ne- kaj novosti. Tako je nemški Mercedes Benz v Detroitu in tudi v Bruslju postavil na ogled prenovljenega roadster-kupe- ja SLK. Avto je nekoliko druga- čen tako znotraj kot tudi zunaj (novi odbijači, nova maska, kljuke v barvi karoserije ipd.), predvsem pa precej bolje opremljen (serijsko bo vgrajen protiblokirni zavorni sistem ESP, pa stranski zračni blazini ipd.). Po drugi strani bo avto od letošnje spomladi, ko naj bi bil na voljo tudi pri nas, napro- daj z bencinskim V6 motor- jem. Gre za znani bencinski šest valj nik z gibno prostornino 3,2 htra in s 218 KM; ta motor vgrajujejo že nekaj časa v seri- jo E, C in še v nekatere druge mercedese. Japonska Toyota, še vedno tretja največja tovarna na obli, si je letošnji Bruselj izbrala za predstavitev prav tako pre- novljene corolle. Avto bo tudi v prenovljeni podobi (karose- rij ske spremembe) na voljo v kar številnih izvedenkah, predvsem pa bodo vsi motorji opremljeni s tehniko VVT-I (Variable Valve Timing with InteUigence). Med drugim ka- že omeniti novi 1,4-litrski mo- tor, ki bo ponujal kar 97 KM. Kako bo z novimi corollami pri nas, pa ta hip še ni znano. Mercedes SLK Rekordi V letu 1999 Uradni podatki o prodaji novih avtomobilov v letu, ki je za nami, so znani. Lani so na Slovenskem tako prvič re- gistrirali 78.125 novih oseb- nih avtomobilov, kar je bil za 16,4 odstotka boljši rezultat kot leto prej. Končna številka sedaj ni posebej presenetljiva, niti dejstvo, da so dve tretjini no- vih avtomobilov prodali do 1. julija, torej do datuma, ko je pri nas začel veljati sloviti DDV. Če je številka morda razveseljiva, je manj dejstvo, da je bilo največ avtomobilov prodanih v nižjem razredu, še leto prej pa v nižjem sred- njem razredu. Po pričakova- nju je lani najboljši posel na- pravil francoski Renault. Po- srečilo se mu je namreč pro- dati 15.310 renaultov, pri če- mer je bil ta rezultat za 13,4 odstotka boljši kot leta 1998. Več kot 10 tisoč avtomobilov je prodal koncern Volksvva- gen (točno 10.237), kar pa je bilo za dobrih 20 odstotkov več kot leto nazaj. Na tretje mesto se je uvrstil južnoko- rejski Daewoo s skupno pro- dajo 6.189 avtomobilov, kar pa je bilo za točno sedem odstotkov ugodneje kot lani. Med deseterico najuspešnej- ših v letu 1999 so še Fiat (5929), Opel (4600), Škoda (4209), Kia (3665), Citroen (3434), Ford (3432) in Peu- geot (3107). Najbolje proda- jani avtomobil je bil seveda renault clio (7534), sledil mu je VW golf (4146) in renault megane (4052). Največ avto- mobilov, in to kar 21,4 od- stotka, je bilo lani prodanih na ljubljanskem območju, 7,9 na mariborskem, 3,9 na novomeškem, 3,8 odstotka na kranjskem, prav tako 3,8 na novogoriškem in celjskem 3,2 odstotka. Najuspešnejši lanski mesec je bil seveda junij, ko je bilo prodanih 11.552 avtomobilov, naj- skromnejši pa avgust, ko se je za nove avtomobile odloči- lo vsega 3559 kupcev. V naj- nižjem razredu so tako lani prodali 3,9 odstotka avtomo- bilov, najbolje pa je šel v promet daewoo matiz, v niž- jem razredu je bil prvak re- nault clio, prodanih pa je bi- lo 39,2 odstotka novih vozil; v nižjem srednjem razredu je bilo 32,7 odstotka kupcev (najbolje se je prodajal VW golf), v srednjem je bilo 15,9 odstotka kupcev (najuspe- šnejša je bila škoda octavia), v višjem razredu pa je dobilo nove lastnike 2,4 odstotka avtomobilov (najuspešnejši avto je bil kia clarus). V viso- kem razredu je bilo prodanih vsega 0,26 odstotka avtomo- bilov, največ pa so prodali volvojev S80. Na sliki: kia clarus. Priliodnje leto mali jaguar Britansko-ameriški Jaguar (že precej let je v lasti ame- riškega Forda) postaja v zadnjih letih vse uspešnejši in so torej spomini na čase, ko mu je šlo tako rel^č za nohte, bolj ali manj pozabljeni. Že precej časa se tovarna »spogleduje« z načrtom o izdelavi malega jaguarja, torej vozila, s katerim bi konkurirala pred- vsem v srednjem razredu. Vse kaže, da so sedaj skoraj nared, kajti leta 2001 naj bi na cesto zapeljal X400, mali jaguar. Kot je slišati, bi radi s tem avtomobilom konkurirali predvsem BMW serije 3. Avto bo narejen na osnovi naslednjega oziroma novega forda mondea. Mali jaguar naj bi imel stalni štirikole- sni pogon, pa šestvaljnike z močmi od 190 do 240 KM ipd. Ob tem so pri Jaguarju zelo zadovoljni s prodajo svojega najnovej- šega avtomobila, to je type S, ki gre odlično v promet. ZAAVTOMOBILISTE 37 Prenovljeni polo Volksvvagnov polo je v po- nudbi tistega, kar nastaja pri omenjenem koncernu, drugi najmanjši avtomobil. Ker gre dobro v promet, mu veli- kokrat pravijo tudi mali golf. Kakorkoli že, tovarna sedaj tudi na slovenskem trgu predstavlja prenovljeni avto- mobil, prodaja katerega bo stekla 29. januarja. Volksvvagen se je tokrat teme- ljiteje lotil predvsem spremem- be tri in petvratne izvedenke, medtem ko sta variant (karavan) in limuzina ostala bolj ali manj nespremenjena. Po novem ima polo drugačne odbijače, tudi lu- či, motorni pokrov, na zadku pa je prostor za registrsko tablico postavljen nekoliko drugače ipd. Morda najpomembnejša novost pa je, da je karoserija v celoti pocinkana, kar pomeni, da ponujajo 12-letno garancijo proti prerjavenju. Notranjost prenovljenega pola malo spomi- nja na golfa, predvsem pa so uporabili boljše materiale, nove so sedežne prevleka ipd. Na vo- ljo je sedem izvedenk, ročni in avtomatski menjalnik, pa poleg osnovne opreme še pet drugih. Osnovni motor je 1,0-litrski štiri- valjnik s 50 KM, najmočnejša pa je izvedenka GTI, ki jo poganja 1,6-litrski agregat z močjo 125 KM (ta različica bo na voljo nekaj kasneje). Omeniti pa je seveda treba trivaljni TDI (dizel- ski) motor z gibno prostornino 1,4 litra s 75 KM; ta avtomobil naj bi po tovarniških podatkih porabil vsega 4,4 litra dizelskega goriva. V serijski opremi ima novi polo dve zračni varnostni blazini, po višini nastavljiv vo- lanski obroč, elektronsko zapo- ro motorja ipd. Za doplačilo si je mogoče omisliti še protiblokirni zavorni sistem ABS, eletronsko ali ročno nastavljivo klimatsko napravo ipd. Pri Porscheju Slo- venija, ki je uradni predstavnik VW pri nas, menijo in upajo, da se jim bo letos posrečilo prodati kakšnih 3200 polov; najcenejši je naprodaj za 1,66 milijona to- larjev. Na sliki: novi VW polo. Prihaja šlcoda octavia 4x4 škoda octavia je eden na- juspešnejših avtomobilov omenjene češke avtomobil- ske hiše, saj je bistveno pri- pomogel k poslovni uspešno- sti tovarne. Že sredi lanskega leta pa je tovarna predstavila octavio s stalnim 4x4 pogo- nom, vendar avto šele sedaj prihaja na slovenskih trg. Naprodaj bo samo v izveden- ki combi (karavan) in samo z dvema motorjema. To je 1,9- litrski štirivaljni turbodizel (TDI), ki premore 90 KM pri 4000 vrtljajih v minuti (največja hitrost bo po tovarniških trdi- tvah 173 km/h, pospešek 15,2 sekunde do 100 km/h), sledi pa 2,0-htrski bencinski agregat (115 KM pri 5200 vrtljajih), ki bo avto pognal do največ 190 km/h, do 100 km/h pa pospešil v 11,3 sekunde (avto s tem mo- torjem bo na voljo kasneje). Navzven se octavia combi 4x4 od običajne izvedenke skoraj ne razlikuje. Karoserija je sicer nekoliko dvignjena, na zadku je napis 4x4, takšen napis je tudi na ročici menjalnika - in to je vse. Pogon je znan, Škoda in octavia sta ga prevzeli recimo od VW golfa, kjer se sicer ime- nuje 4motion; avto je oprem- ljen z znano haldex sklopko, ki deU motorno moč na tisto kolo, ki ima boljši oprijem. Zanimivo je, da je Avtoim- pex iz Ljubljane, ki je uradni predstavnik Škode pri nas, av- to že začel prodajati, toda za- radi velikega zanimanja se je dobavni rok raztegnil na sko- raj tri mesece. Znani pa sta obe ceni. Tako je izvedenka 1,9 TDI GLX naprodaj za 3,3, z opremo SLX pa za 3,5 milijona tolarjev. Focus slovenski avto leta 2000 Slovenski avto leta 2000 je ford focus. Omenjeni avtomobil je zmagal v drugem krogu, kjer se je v finalu tega izbora pomerilo pet avtomobilov, in sicer ob focusu še mercedes razreda S, pa toyota yaris, opel zafira in VW hrošč. Pri izbiranju slovenskega avtomobila leta 2000 je sodelovalo sedem slovenskih časopisov in avtomobilističnih revij ter Val 202 in TV Slovenija. To je bil tokrat že osmi izbor slovenske- ga avtomobila, pri čemer so doslej lovoriko osvojili mercedes C, BMW serije 3, VW polo, pa VW golf, že omenjeni ford focus, renauh megane, audi A3. Tudi v Evropi rekord o prodaji novih vozil na evropskem trgu bomo kaj več napisali prav kmalu, za sedaj pa le nekaj osnovnih podatkov, ki dokazujejo, da je šlo trgovcem z avtomobili večinoma kar dobro. Tako so v EU in še v treh drugih državah, ki jih štejejo zraven (Norveška, Švica in Liechtenstein), skupaj prodali nekaj Več kot 15 milijonov novih avtomobilov. To je bilo za 4,8 odstotka bolje kot lani. Vse kaže, da si je največji tržni delež prisvojil Volksvvagen, na drugem mestu naj bi bil francoski koncern PSA (Citroen in Peugeot), na tretjem pa GM Europa (Opel, Vauxhall ipd.). Volkswagen predstavlja AAC o detroitskem avtomobilskem salonu bomo zanesljivo še poročali, saj spada med najelitnejše avtomobilske prireditve. Letos je bilo tam kar živahno, kar seveda ni čudno, saj v ZDA v letu dni prodajo približno 15 milijonov vozil. Zato se med drugimi tam trudi tudi Volkswagen, največji evropski izdelovalec osebnih avtomobilov, ki je med drugim zelo uspešen s svojim Audijem. VW je na ameriških tleh prvič postavil študijo svojevrstnega avtomobila AAC ali Advanced Activity Concept. To je zanimiva mešanica trucka oziroma dostavnega vozila, limuzine in tudi terenca. S svojo dolžino, ki presega pet metrov, seveda meri na ameriške zahteve ter pričakova- nja, z motorjem prav tako, saj naj bi avto poganjal VIO turbodizelski motor s predvidenimi 313 KM in navorom 750 Nm. Zraven dodajajo stalni štirikolesni pogon, pa usnje na sedežih, šeststopenjski avtomatski menjalnik in verjetno še kaj. Seveda še ni znano, kdaj naj bi, če sploh, VW AAC pripeljal na trg. Na sliki: VW AAC. v MODNEM VRTINCU 39 Modne strasti mešane icrvi Ena izmed močnejših tendenc za pomlad-poletje 2000 je v znamenju multietničnega duha - indijansid navdihi flirtafo z volnenimi nordijskimi vzdušji Eni izmed najbolj trendov- jkih pogovorov v svetu mode so ob začetku leta 2000 še vedno ugibanja, napovedo- vanja in bolj ali manj uteme- ljena modrovanja o smerni- cah, po katerih bo oziroma že drsi v 21. stoletje naše vizualno življenje s kulturo oblačenja na čelu. W Modni futurologi si ne obe- tajo ravno velikanske revolu- cije. Le tisti najbolj smeh na- povedujejo, da bo naša obleka v prihodnjih desetletjih še naj- bolj podobna računalniku, torbici, in termos steklenici v enem. Oblačilo naj bi namreč zaznavalo vse zunanje vplive, od temperaturnih sprememb do onesnaženega okolja, po- dobno pa naj bi bilo nekakšni umetni, samointeligentni člo- veški koži. Ki bi jo navlekli čez svojo pravo kožo in bili prav- zaprav videti kot goli. Brrr... Ne, hvala? No, obstaja še druga, zmer- nejša varianta, ki napoveduje zgolj bliskovit razcvet tehno- logije novih tkanin. Tudi tak- šnih, ki jih ne bo treba likati ali takšnih, ki jih bomo po enkratni uporabi preprosto zavrgli. Ja, to se pa že bolje sliši. Čeprav bi nemara to po- menilo smrt za belo tehniko - le kaj bi potem še z likalniki in pralnimi in sušilnimi stroji? Ampak, pustimo zdaj to. Pri trendih smo ostali. Se- veda bi bilo ob logičnem raz- mišljanju kar nespodobno verjeti, da bo moda za leto 2000 znova kopala in brkljala po - preteklosti. Ampak, sto- rila je natanko to - seveda pod pretvezo, da je izrazito retro vzdušja ne zanimajo. Očitno pa se je tega strastne- ga opravila lotila tako neka- ko, kot če se zagledata kuža bernardinec in kužka zlata prinašalka. Plod njune lju- bezni so kajpak pasje kepice mešane krvi. Kar navsezad- nje lahko izgleda čisto všeč- no. Indijonlcd v mestu Všečno, tako kot tole novo- modno mešanje retro stilov, povzetih iz kulture in tradici- je. Orto - indijanska figurali- ka, vključno s ponči in tuni- kami, ki jo je južnoameriš- kim Indijancem in gavčem »ukradel« že slavni modni kreator Paul Poiret na začet- ku 20. stoletja, se vrača na mestne ulice. Vendar spret- no zmiksana z ležerno nor- dijsko folklorno linijo obla- čil, ki jo odlikujejo vrhunske tkanine z finim bombažem, moherjem, lanom, krepom, cool-woolom in strech-pli- šem na čelu. Po ležernih, skrajno udobnih krojih, kak- šni resici in borduri s perlica- mi bo prepoznaven ta slog, v katerega lahko kot duhovit preblisk vpletete tudi - dve pleteni kitki. Iz svojih ali umetnih las. Sredi zime za -t priiiodnjo zimo V Cankarjevem domu se je predstavil največji slovenski tekstilni gigant z gala modno revijo Začelo se je tudi doma. S sejmom mode sicer tokrat ne bo nič, zato pa se zače- nja sezona modnih revij do- mačih tekstilnih proizva- jalcev. Kot prva se je 19.ja- nuarja v ljubljanskem Can- karjevem domu predstavila Mura s svojimi blagovnimi znamkami Mura, LeOna in J.G.Carniolus za sezono je- sen-zima 2000/2001. Osnovne značilnosti novih kolekcij so vsekakor drugač- na barvna izhodišča. Barvi- tejša od dosedanjih, saj do- slej trdno zasidrano sivo bar- vo izpodrivajo petrolej no, smrekovo in olivno zelene nianse, barva temnih jagod, kot akcenti pa nastopajo rde- ča, rumena, bela. Bela se po- javlja tudi v kontrastu s črno. Linije so strastno oprijete, drzno prosojne ali udobne, asimetrične, večplastne, pla- hutajoče... Sem ter tja so ro- mantične v detajlih (volani, resice, čipkaste pletenine), z rustikalnimi, nedodelanimi robovi, ali pa - kot smo vaje- ni - strogo in istočasno sen- zualno elegantne. Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Poglavitne pa so vsekakor - tkanine. Prava eksplozija prešanih ^materialov, bruše- nih bombažev, pravega ali umetnega usnja, kašmirjev in rustikalnih tkanin z dvoj- nim licem, prelivajočih se tehno prej... Tkanine so teh- nološko tako dodelane, da se lahko v pralnem stroju pere- jo tudi blazerji oziroma ko- stimi. Podobna modna zgodba se je - kar se tiče tkanin, pono- vila tudi dan kasneje, na ten- denčni modni reviji največ- jih slovenskih tekstilnih proizvajalcev. Več o tej mod- ni prireditvi pa prihodnjič. Marini modni utrinki za jesen/zimo 2000/01. Foto: Stanei Jerko ] Nagradno vprašanje januarja: KDO JE BIL NAJBOU ATRAKTIVEN (ustreljen leta 1997) KREATOR PRETEKLEGA DESETLETJA? a) Jacques Griffe b) Gianni Versace. 40 KRONIKA S CEUSKEGA Profesor, ki izganja hudiča Ljudje, ki so v začetku leta 2000 v središču pozornosti - Srhljivka iz starega kozjanskega mlina - V znamenju veljakov iz Obsotelja - Vojničan med kmečkimi puntarji - Maneke^ Melanija Knavs iz New Yorka je radeških korenin Satanisti hudiča častijo, drugi ga izganjajo. Najbolj znani slovenski izganjalec hudiča (s škofovim dovolje- njem) je prof. Rafko Vodeb. Skromni in učeni mož iz Go- rice pri Slivnici je med tisti- mi Slovenci, ki so v začetku leta 2000 v središču pozor- nosti. Katoliški duhovnik profesor Vodeb izgovarja naslednji sta- vek: »V imenu Jezusa Kristusa ti ukazujem, katerikoli hudi duh si, da mi poveš ime ter da zapustiš to božje bttje.« Obse- deni začnejo pljuvati, se zvija- ti in kričati, trdijo tisti, ki za- devo poznajo. Večkrat začne- jo govoriti v tujih, celo v mr- tvih jezikih, zgodi se, da neuki ljudje pojasnjujejo formulo atomske energije. To je šo- kantna časopisna zgodba, ki je v začetku leta 2000 vznemi- rila državo na drugem bregu Sotle, ^e posebej, ker je prof. Rafko Vodeb dejal, da bo Hr- vaška kmalu dobila tri ekzor- ciste, saj je vsak tisoči prebiva- lec obseden s hudim duhom. O prof. Vodebu, ki živi tiho in odmaknjeno v starem mli- nu zaselka Turno, smo na teh straneh večkrat pisali. O teolo- gu, pesniku, prevajalcu, ured- niku in tajniku celjske Mohor- jeve družbe in različnih revjj, vodji slovenskih oddaj vati- kanskega radia, profesorju univerze v Rimu ter nazadnje profesorju mariborske teološ- ke fakultete. Za javnost je go- tovo posebno zanimiv njegov ekzorcizem. Pri obredu, ki lahko traja tudi po tri ure, se strogo drži novega pravilnika o različnih izganjanjih, ki ga je lani pod- pisal sam Janez Pavel II. Tako sta ob prof. Vodebu zdravnica in psiholog, saj lahko le tako ločijo, ali gre za duševno bole- zen, česar se v kozjanskem mhnu ne smejo lotiti. In kako ci, Nemčiji in Avstriji ni ekzor- cistov, v Italiji jih je več kot tristo, v Franciji sto. Po tem ko je pred dolgimi leti neko dekle med obredom umrlo, v neka- terih severnih državah ekzor- cizma ni več. Tako prihajajo v zakotno in temačno dolinico v smeri proti Prevorju številni gosti iz razhčnih krajev Evro- pe. Spominsici Icelih za papeža v Vatikanu je bila v zadnjih dneh slovenska delegacija, ki je izročila papežu Janezu Pa- vlu II. Slomškov stekleni spo- minski kelih. Čudovito darilo, s katerim se je naša država zahvalila za njegov drugi obisk ter razglasitev velikega Ponikovljana za blaženega, sta Svetemu očetu predala glavni direktor steklarne Ro- gaška Slatina Davorin Škri- njarič in direktor njene tovar- ne Dekor Kozje Jože Božiček (skupaj s slovenskim velepo- slanikom v Vatikanu dr. Kar- lom Bonuttijem in Marijo Ri- bič iz vladnega odbora za pri- pravo papeževega obiska, na- mestnico generalne sekretar- ke slovenske vlade). Javno izročitev Slomškovega keliha v dvorani za avdience je spremljalo deset tisoč obisko- valcev z vsega sveta. »V imenu Slovenije vam ga predajamo z veliko častjo,« je med drugim povedal direktor Škrinjarič, Sveti oče pa je po naše dejal: »Hvala vam, Slovenci.« Škrinjarič je na čelu steklar- ninega sistema s 1500 zapo- slenimi, ki ga je rešil negotove usode ter je zdaj med najuspe- šnejšimi podjetji celjske regije (njihovo steklo je kupil pred nekaj leti celo izbirčni modni kreator Versace, med lanskim obiskom naše države pa je bil edini slovenski izdelek, ki ga je kupil predsednik Clinton, stekleni set za žganje Bakhus iz Rogaške). Božiček je na čelu Dekorja, kjer so izdelaU izjemna stekle- na darila za tajskega kralja Bhumipola in jordanskega kralja Husseina, predsednika Olimpijskega komiteja Sama- rancha, za dvanajsterico pred- sednikov vlad in zunanjih mi- nistrov Evropske unije, pred- sednika vlad Ruvajta in arab- skih emiratov ter za ameriški predsedniški par (za Billa ste- kleni šah ter za Hillary šatuljo za nakit). Direktor Božiček, med prijatelji Gero, je uveljav- ljeni shkar, umetnosti pa so prav tako predani Škrinjariče- vi (direktorjeva hči flavtistka Eva Škrinjarič je študentka slovitega salzburškega Mozar- teuma). Obsoteljcaniv Ljubljani v zadnjih dneh veliko ome- njajo še enega občana Rogaške Slatine. Slatinčan Franci Kri- žan, oče obujenega Elitnega Aninega plesa, je med štirimi kandidati za direktorja Sloven- ske nacionalne turistične orga- nizacije (skupaj s z Janezom Siršetom, Mitjo Kočevarjem in Bogdanom Valentinom). Kri- žan, ki bo zaključil aprila štiri- letni mandat direktorja sloven- skega Centra za promocijo tu- rizma, je postal 27. decembra vršilec dolžnosti direktorja Slo- venske nacionalne turistične organizacije (na čelu njenega upravnega odbora je od prejš- njega tedna direktor Unior tu- rizma iz Zreč Maks Brečko). Sicer pa je Križan med drugim član sveta za turizem pri slo- venski vladi, član ASTA (Zdru- ženje ameriških potovalnih in turističnih agencij) in ETC (Evropske turistične komisije), pa tudi Rotary kluba Emona. Ekonomist Križan je začel po končanem študiju v Mari- boru kot vodja recepcije slatin- skega hotela Donat, takrat naj- boljšega hotela v Jugoslaviji. Po dveh letih vodenja prodaje v Korsu se je vrnil v zdravilišče, kjer je najprej skrbel za proda- jo na tujem trgu, postal direk- tor marketinga, direktor Hote- lirstva in gostinstva ter nato generalni direktor. Ko je prišlo do prodaje Rogaških vrelcev Kolinski, je odstopil. V domačem kraju, kjer bo letos že deveti najelitnejši slo- venski ples, je Križan od same- ga začetka predsednik organi- zacijskega odbora. Odkar je v Ljubljani, še posebej težko pri- čakuje konec tedna, ko je sku- paj s soprogo Biserko (računo- vodkinja zdravilišča) in hčerko Majo, osnovnošolko. Med najbolj zaposlenimi Slovenci je gotovo obsoteljski rojak mag. Franci But, na- mestnik vodje pogajalske sku- pine z Evropsko unijo in dr- žavni sekretar v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter tudi član izvršil- nega odbora SLS. V četrtek je bil zaradi izvoza slovenskega rdečega mesa v Bruslju, nato se je že odpravljal v Berlin. But je magister ekonomskih znanosti ter obvlada tri sve- tovne jezike, doma pa je iz Kostrivnice pri Rogaški Slati- ni. V kostrivniški okolici so tri velike rodbine But, ki med seboj niso v sorodu, med Francijevimi strici pa sta nek- danji dekan But Slovenske Bi- strice in narodni heroj But iz Rogaške Slatine. Franci But je doma s kmetije »pri Martinšeki«, v kostrivniš- kem zaselku Gabrovec, kjer ima mamo, dva brata in se- stro. Po končanem študiju agronomije je delal dve leti v kmetijski zadrugi v Šmarju pri Jelšah, nato se je poročil na kmetijo v Nemški Vasi pri Rib- nici, kjer živi z ženo Darjo (diplomirano ekonomistko, ki vodi oddelek za gospodarstvo v občinski stavbi v Ribnici) in osnovnošolskima otrokoma Marušo in Miho. Tam je začel kot vodja koo- peracije in prodajne službe Mercatorja KGP v Kočevju, na- to je bil na čelu Zadružne zveze Slovenije ter izvoljen za poslanca državnega zbora. Vsaj enkrat na mesec je ves konec tedna v domači Kostriv- nici; domačini so ga nazadnje videli z družino pri polnočni- ci. V prostem času kolesari, hodi peš, dela na zemlji, igra tenis in odhaja na rokometne tekme v Ribnici, pri vsem sku- paj je še zbiralec kaktusov. Med puntarji in bogataši Začetek letošnjega leta je v znamenju velikega kmečkega punta v Agroindu Vipava, kjer se je vključil v pogajanja Peter Vrisk iz Ivence pri Vojniku. Vrisk je, kot je dobro znano, od leta 1996 predsednik Zadružne zveze Slovenije, od leta 1991 je direktor Kmetijske zadruge Ce- lje, je tudi član državnega sveta in predsednik celjskega ob- močnega odbora SLS. S sopro- go Majdo Vrisk, kmetijsko svetovalko v Žalcu ter trem osnovnošolskimi otroci Bošt janom, Majo in Mitjem živijo in delajo na kmetiji, ki jo je prevzel od staršev. Mladi Peter se je po diplomi na biotehniški fakulteti-smei živinoreja najprej zaposlil v Hmezadu-Kmetijstvo Žalec, kjer je bil upravnik govedorej- skih farm. V okviru zadružne zveze posveča trenutno po- sebno pozornost pripravam na volitve v kmetijsko-gozdar- sko zbornico. Zaradi številnih obveznosti za smučanje nima časa, v veselje in sprostitev mu je delo na domači kmetiji. Med ženskami, ki korenini- jo v naših krajih, pa je po vsem svetu trenutno največ govora o supermanekenki Melaniji Knavs (onkraj luže jo poznajo kot Melanio Knaus ali Knauss). Lepa Slovenka je bila do nedavnega spremlje- valka ameriškega milijarderja Donalda Trumpa, ki se želi preseliti v Belo hišo (v oprav- Ijivih časopisih so jo pred ča- som že videli kot prvo Sloven- ko v Beh hiši). Skoraj tridesetletna Melanija je dolgo živela v Sevnici ter bila pogosto pri starih starših v Ra- dečah. Njen oče Vinko je na- mreč iz najbližje okolice Ra- deč, Melanija ima tam tudi stri- ca, ki ga kličejo Henko, in dru- ge sorodnike. Oče lepotice ko- stanjevih las in modrih oči ima v Sevnici ter Ljubljani trgovini, ki sta povezani s Tomosom. V začetku leta sta bila iz slo- venskih mestec ob Savi v središ- ču svetovne pozornosti torej kar dva človeka: ob spoštovani Melaniji še najhujših vojnih zlo- činov osumljeni Željko Raž- njatovič-Arkan (rojen v štajer- skih Brežicah, kjer je preživel mladost v družini letalskega polkovnika). Po svoje tudi ne- kakšen fotomodel, z različnih mednarodnih tiralic. BRANE JERANKO Peter Vrisk iz Vojnika. Mag. Franci But iz Kostrivnice. Franci Križan iz Rogaške Slatine. Prof. Rafko Vodeb iz Slivnice. Slovesna izročitev Slomškovega keliha papežu. Direktor Dekor Kozje Jože Božiček med rokovanjem, skupaj z Marijo Ribič in generalnim direktorjem steklarne Rogaška Slatina Davorinom Škrinjaričem (na posnetku v ozadju).