Za Ameriko celoletno polletno četrtletno Novi eatcčnlltl naj pošiljaj« naročnino po nakaznici. Oglasi se zaračunajo po porabljenem prostoru in sicer 1 min visok ter D5 mm širok prostor za cnkntt 2 f za večkrat popust. l51. štev. V Velja v Ljubljani in po pošti: celo leto ... K 180-— pol leta . . . „ 90 — četrt leta . ze mcscc 45’— 15-- Za inozemstvo: cela leto . . K 243 — pol leta. „ 120'— četrt leta . . „ C0 — za mcr.ec . . „ 20 — 1820. Poštnina plačana v gotovini. ||j Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telefon štev. 44. i' ......................... Izhaja vsak dan zjutraj. Fosamezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se lrankirajo. — —, , nZ^ZZ Rokopisi se ne vračajo. ——■— Jugoslovanski kraljevič, dobrodošel In Ljubljana z ostalo Slovenijo sprejema in pozdravlja danes svojega vladarja, predstavitelja državne oblasti. Ni prvič, da se vozi po slovenskih cestah in ljubljanskih ulicah suveren vladar, Prvič pa je, da moremo na svojih tleh sprejeti in pozdraviti vladarja-domačina, ’ sina lastnega naroda. Zato naš sprejem in naš pozdrav to pot nista prisiljena in hladna, kakor v nekdajnlh žalostnih dneh, ko smo morali vriskati, pa bi radi jokali; ko smo morali pozdravljati, pa bi radi proklinjali; ko smo morali razobešati svečane zastave pa bi radi žalne. Čutili smo v sebi nekaj« onega gneva, ki je polnil srbska srca, ko le prišel Ferdinand izzivat v Sarajevo na največji narodni praznik, Vidov dan. Frinčip in njegovi mučeniški prijatelji so dali duška boli in srdu srbskega naroda; pri nas še ni bilo dovolj moči za to. Današnje zastave, ki se vijejo širom Slovenije s stolpov, mlajev, drevja in hiš niso hinavske; zelenje in cvetje ne prisiljeno. Iskreno in prisrčno pozdravljamo našega kra-Ijeviča, ki prihala med nas v imenu svojega očeta, kralja-trpina. Saj prihaja kot simbol naše svobode, simbol našega ujedinjenja. naše veličine. prihaja kot simbol naše moči. Znak in dokaz nam je, da demarkacijske črte proti Nemcem in Italijanom niso samo meje male Slovenije, ampak mele velike, močne Jugoslavije. Dolga, težka, muk in razočaranj polna leta smo hrepeneli po tem, kar nam prinašajo slavnostni dnevi, v katere stopamo danes. Boječe in skoraj nezavedno nekdaj, s časoma vedno bolj jasno in odločno. Tera močnejše je postajalo naše hrepenenje, čim hujši je bil pritisk sovraga na nas. Med svetovno vojno, ko so vtikali naše najboljše moči v smrdljive ječe — v teh časih obupa in nesreče ie postalo srbstvo s Petrom in Aleksandrom naš Mesija, v katerega smo upali in verovali. In čim bolj so nas preganjali radi tega tem večja je bila naša vera, tem trdnejše naše upanje, da nas naš Mesija povede v obljubljeno deželo v Jugoslavijo. Karagjorgjevič ie postal toliko kakor Jugoslovan. Današnji dan je vidno znamenje naše zmage. Naš jugoslovanski kraljevič prihaja med nas, svoje brate, kot porok in znanšteli lepe, velike bodočnosti Jugoslovanstva. Bodi nam dobrodošel in pozdravljen! Sijajen sprejem Jugoslovanov v Pragi. Prga, 25. junija. Praga je pod veti kanskim vtisom Sokolske slavnosri. frestclica češkoslovaške republike ‘c vsa v zastavah. V Prago ie dospe la neštevina množha gostov. Včeraj so dospeli v Prago zastopnik deželic viade za Slovenijo dr. Lubec. dt. Trihrv in liubli magistralni svetivk Blciweiss ter zastopništvo Sokolskega Save,.a Na vsem potu po češkoslovaški republiki so iih rad vse navdušeno sprejeli. Danes ob 15 je do-; pel posebni vlak s nficijelnim jugo-rlovenskim zastopstvom katerega vodijo minister Ninčič, min:stei Pri-ličcvič in general 2ivojnovič. Nada’ ije so dospeli zastopniki lugoslover.-ekega parlamenta V Benešovu ie ju-goslovenske zastopnike pozdravil češkoslovaški jugoslovenski polk, kateremu se le zahvakl min.sfer Ninčič. Vlak z jugosuvenskimi zastopniki je dospel v Prago ob 15.: na kolodvoru ie bila postavljena častna stotnija. Da pozdravilo lugoslovensks goste, so se zbrali na kolodvoru ofi-cileln? zastopniki češkoslovaške države in oblasti ter velikanska množica naroda. V ‘msnu češkoslovaške vlade so pozdravili goste rr.inis«er za zunanje zadeve dr. Boneš praški župan dr Baksa in starosta COS dr. Seheiner. V imenu Jugosloveuov se ic zahvali! minister Priltičevič. Ob ovacijah zbrane množico se je iugo-slovensko odposhnMvo odpeljalo na Vaclavske Namesti; kjer bo. stanova v hotelu pri »Zlati Husi*. Nemška vlada sestavljena. l.DU Berlin, ?5. junija Državni m cds; link je na ored'og državnega knhcelaia Fehrenbncha imenoval m.vlednic ministre: Državni minislev za pravosodje zastopnik državnega imncelarjd. dr. Heinze dižavni minister za zunanje zadeve Simons, dižavni minister za notranje zadeve: '-V/rth. državni minister za prehrano: Hermes, državni minister za po-Ho in brzojav Giesbert. državni mi- i; ster za promet* Groener, državni domobranski minister: Gesser. dr-tfavni minister za gospodarstvo: beholz, državni minLter za zaklad; v. Raumer. Minister za obnovitev 5s ut imenovan Pogajanja glede ime-rovanja delovnega ministra se bližajo koncu. Kabinet sc sestane jutri k svoji prvi seli in se predstavi v ponedeljek državni zbornici. "■« •; . 4 k Črni Jurij. Karagjorgje je rejen v onem kiaju Šumadije, skozi katero drži »Cari-gradski put«, na kate-ein so se tristo-ietja trli gerski hajduki in harambaše, ki sc iz gozdov napadali Turke, da se i!m z mečem v roki osvetijo za nasilja. ki sc iih Turki vršili nad rajo. Vas Viševac, kjer je Karagjorgje 3. novembra 1752. ugledal luč sveta, leži na levi strani reke Rače v le-peniškem okraju. V srbskem narodu so se za Kara-g.ioifcievičcvc mladosti poedinci, ki niso več mogli prenašati turškega nasilja, začeli upirati zastopnikom carigrajskih oblastnikov. Taki junaki so se navadno zbirali v haiduških četah. Karagjorgje kot srbski junak ni mogel prenašati težkega turškega jarma, ki ie žulil rojake; radi tega je prišel s turškimi podrepniki mnogokrat v konflikt. Ker so mu vsled njegove odločnosti začeli streči po živ-lieniu. se ie moral leta 1786. preseliti v Srem, kjer je bil v krušedolskem monastiru (samostanu) za gozdarja. Avstrijske oblasti so v oni dobi iz takih beguncev sestavljale dobrovolj-ske čete, ki so vznemirjale turške obmejne straže z upadi v hcograd-skf pašnliik. Tudi KanuTjorgje la stopil v tako četo, ki se je zbirala v comboru. Toda kmalu je prišel do prepričanja, da službo ppd tujčevo peto ni hvaležna stvar. Zato se je po dveh letih svoje odsotnosti iz Srbije vrnil v domovino, kjer je posvetil delu za svobodo vse svoje sile. V Sibiii so se vsled okrutnega postopanja turških oblasti od časa do časa ponavljali upori, katerih se je naposled naveličal celo sam sultan. Srbi so poslali k sultanu v Carigrad odposlanstva, ki so zahtevala, nai se v deželi poskrbi za red. Ko so turški dahiie doznali, da so zatoženi pri sultanu, sc polovili in pomorili vse vplivnejše kneze in glavarje, ki sp jim prišli v reke. Mislili so, da se bo na ta način narod ustrašil jn jenial z upori in pritožbami. To zverstvo da-hii pa ie rodilo zanje in za turškega gospodarja porazne posledice: v Orašcu se je 2. februarja 1804. leta zbrala skupina uglednejših ljudi, ki je sklenila vstati zoper turške tlačitelje in poverila poglavarstvo uporne akcije Gjorgju Petioviču. imenovanemu Karagjorgje, Črni Juri. Karagjor-gje ie kos za kosom čistil srbsko zemljo od Turkov, izgnal tlačitelje iz Beograda in drugih mest, uredil je vojsko, postavil sodišča, odprl šole, ter tako utemeljil srbsko državo. V tem času so Karagjorgja nazivali njegovi ljudje vrhovnega vodio, preubo-ritelia ali komandarta Si bije. Žalibog srbski uporniki niso bili vedno složni, zlasti ne tedaj, kadar je lilo treba izvrševati nove naredbe. VIDOV DAN. Za Vidov dan. ki se praznuje 2?. junija, se bo pobiral po celi državi Vidov dar. V liulliani se bo robiral Vidov dar v nedelio 27. junija i:a ljudski veselici na Koslerjevem irtu, za ostalo dež-Jo se določi dan pozneje — Poživljamo slovensko tavnost, da prispeva po svojih močeh h kar napepšemu uspehu te plemenite akcije, ki ima za namen podpiranje vonih sirot in vojnih invalidov ter /lasti postavitev spomenika Zmage In Združenja Srhov. Hrvatov in Slovencev In počaščenih spomina bratov, ki so padii v bcilh za i aše osvobajanje MINISTRA PR'BIČEVIČ IN NINČIČ V MARIBORU. Maribor, 25 junija. (Izvirno poro« čilo.) Včerai sta se peljala rkozi Ma> libor ministra Pribičevič in Ninčič kt potujeta kakor znano v Prago, da zastopata pri sokolsKih slavnostih jugoslovansko vlado. Na kolodvoru so ministroma priredili svečan sprejem, pr katerem je gosta pozdravil dr. Kosina Za pozdrav in sprejem se je v imenu obeh ministrov zahvalil dr. N nčič, ki je zlasti naghšal gostoljubnost mariborskih Slovencev. : NEMŠKA PREDRZNOST V MAR! BORU. Maribor, 25. junija. (Izvirno ooro-ičilo.) Kakor se govori, se je oglasila pri vladm°m komisarju dr. Leskovar-in deputaeija mariborskih Nemcev in mu naznanila, da nameravajo mari* torski mehčani nemške narodnosti pozdraviti regenta z nemškimi zastavami. Kaj je dr. Leskovar odgovoril, tu znano, mislimo pa. da se o tem ne fca dvomiti. VOZNI RED DVORNEGA VLAKA. Po službenem obvestilu odide dvorni Vlak s prestolonaslednikom regentom Aleksandrom Iz Zagreba vočno ob 12. url 30 minut. Prihod v Brežice ob 13.38 (tu sc ustavi 5 minut); prihod v Videm-Kržko ob 13.54 (ostane 5 minut); prihod v Rajhenburg ob 14.05 (ostane 2 minuti); prihod v Sevnico ob 14. 25 (ostane 2 minuti); prihod na Zidani most ob 14.57 (ostane 20 minut); prihod v Hrastnik ob 15.28 (ostane 2 minuti); prihod v Trbovlje ob 15.36 (ostane 5 minut); prihod v Zagorje ob 15.37 (ostane 2 minuti); prihod v Litijo ob 16.09 (ostane 10 minut); prihod v Ljubljano točno ob 17. url. J ko in Rusijo, kateri so bili dogovor* icni z izmenjavanjem not med Bene* som in Čičerinom. Sedaj ic poslal Krasin Benešu dopis, v katerem spe* Gficira. na kakšen način bi bilo mo« goče takoi navezati gospodarske st!« ir e in kakšno blago bi bilo mogoča iz Češkoslovaške izvažati v Rusijo. K dopisu je priložil Krasi« podrobni zaznamek vse*' izdelkov in blaga, i katerim more Rusija trgovati. Z ozirom na to te je češko mini* strstvo zunanjih za lev odločilo, da rošlie v naibližjih dneh v London v, svrho direktnega dogovora s Krasi« novo misijo strokovno komisijo, ki b! se o konkretnih vprašanih definitivno 'dogovorila, Člani komisije bodo iz« brani iz političnih in gospodarsko in« dresiranih krogov. ZA PRIKLOPITEV PRVE CONE ŠLEZVIKA K DANSKI. LDU Kodanj, 23. junija. Ministrski predsednik ie danes v deželnem zboru predložil 78 zakonskih predlog. ki se vse nanašajo na priklopi-tev prve cone severnega Slezviga k Danski. K načrtu c jezikovnem vprašanju v severnem £lezviku je ministrski predsednic izjavil, da je uradni jezik danski, da pa se more uporabljati nemški jezik, kadar bi delala uporaba danskega jezika težkeče. Po predlogi o ureditvi šolstva se more uvesti nemški jezik v občinah, kier zahteva to 10% prebivalstva. t :i rO DIREKTNA POGAJANJA MED ČEŠKO IN KRAS1NOM, Praga, 26. (Izvirno poročilo.) Zunanji minister češke republike dr. Lneš se ie ob priliki zadnji ga bivanja v Parizu in Londonu oešel tudi z zgstopnikom sovjetske vlade, Krasi-*om, da se dogovori ž njim. kako bi se uresničili stiki med Češkoslova- PREDSEDNIK NEMŠKEGA DRŽAVNEGA ZBORA. LDU Berlin, ?A. junija. Kakof poročajo listi, le postal Loebe (soc. demokrat) predsednik državnega zbora. OTVORITEV NEMŠKEGA DRŽAVNEGA! ZBORA. LDU. Berlin, 24. Junija. Zbornica Je po* polnoma zasedena, pravtako tudi tribune, Ob vladni mizi sedi državni minister za notranje posle Koch. Starostni predsednik poslanec Rieke (socialni demokrat) otvorl nekaj čez četrto uro popoldne prvo sejo republikanskega državnega zbora. Predla* ga, da se uporabi poslovni red prejšnje na* rodne skupščine, kar se sprejme brez ugovora. Nato imenuje starostni predsednik’ začasne zapisnikarje. Da se konštatlrg sklepčnost, se prečttajo imena navzočih I« se pri tem dožene, da je od 466 poslancev! navzočih 432. S tem je dnevni red piv e se« je zaključen. Prihodnja seja se bo vršila v, petek ob treh popoldne z dnevnim redom; Volitev predsednika. S5£j£(0 ZADNJA BORZNA POROČILA. Dunai, 25. Junija. (Izvirno poročilo)’. Valute; nemške marke 436, švicarski fran* ki 2765, francoski franki 1200, italijanske lire 900, ameriški dolarji 145, Zagreb 205 do 225, Budimpešta 92—104, Praga 368—388, Varšava 101—117, čehoslovaške krone 369—391, novi dinarji 850—900. Cufih, 25. junija (Izvirno poročilo). Devize: Berlin 15.10, Holandija 197.26, Ncw, Vork 549, London 21.80, Pariš 46.34, Milan 34, Praga 13.25, Zagreb 7.60, Budimpešta 3.55, Dunaj 3.90, avstrijske krone 4. LDU. Praga, 25. Junija. Devize: Beograd 237, Dunaj 26.12, Zagreb 59. Valute: Jugoslovenski dinarji 232, avstrijske krone 25.12. Čim je bila zemlja očiščena od Turkov, ie hotel vsak zaiotnik ostati paša v svojem okraju i« delati po lastnem prevdarku. Karagjorgje tega ni dopustil, ter je branil edinstvo države. prepričan, da 1» vsaka neenotnost v državnem vodstvu koristila samo Turkom. Zato celo upornemu lastnemu bratu ni prizanesel. Leta 1808. se je vršila po predhodnem sestanku v Topoli skupščina srbskih starešin v Beogradu. Na tem sestanku se je stvorih neka primitivna ustava. Starešine so priznali Karagjorgja za vrhovnega gospodarja zemlje in prveca srbskega vojskovodjo. Obenem st je osnoval tudi upravni svet in copečiteljstvo (ministrstvo) s šeslhni ministri. Srbija se ie začela na znotraj urejati. Kmalu v a so za mlado državico nagonih zopet težki časi borbe in trpljenja. L. 1811. je Rusija, ki ie bila dotlej Srbom največja opora, in jih ščitila pred Turki, radi predstoječe vojne z Napoleonom, sklenila v Bukarešti s Turčijo mir. s katerim ie bila srbska neodvisnost žrtvovana. Dasi so Rusi skušali, da se Srbom prizna vsa] nekakšne vi ste avtonomija, so se Turki tem ruskim zahtevam upirali in zahtevali, da se mota v zemlji vzpostaviti status nuo pred ustajo. Srbi se tej turški zahtevi niso udali in so sklenili, da se srbska vojska ne sme razpustiti, temveč, da se, mora Turkom postaviti po robu. Turki, svesti si svoje velike moči, so takoj zbrali veliko armado, da bodo Srbijo Cimprei porazili Mtd thčiteliem in tlačencem je prišlo do hudega boja v katerem so se Srbi junaško držali. Toda vse njihovo junaštvo ie bilo zaman. močnejši te ukrotil šibkejšega, Turki so zmagali — Srbi so podlegli. Vsled turške zmage ic Karagjorgje 20. septembra 1813. 1. pobegnil v Avstrijo. Celo to leto se ic v vrstah četašev boril s Turki ne da bi izgubil vero, da se vrne čas. ko se Rusi zavzamejo za pravico teptanega srbskega naroda. Ta nada ga je pahnila v nesrečo. Ko je na prigovarjanje ruskega agenta prišel v Zemun in zahteval oci Avstrije potni list, so ga Avstrijci vjeli, zaprh najprej v fru-škogorski mannstir Fenet nato pa v vetrovniadinsko trdnjavo, kjer je trebil dve leti. Ko so ga avstrijske oblasti izpustile iz zapor,a se je Karagjorgje podal v Besarabijo, kicr je čakal do drugega ustnnka. Ki ie izbruhnil leta 1815. pod vodstvom Miloša Obreno-viea. Podal se ie tudi v Petrograd, ruski car pa mu ni več dovolil, da bi se vrnil v očetnjavo. Sele s pomočjo grških agentov in društva »Heterija«, ki si je postavilo za čili osvoboditev vseh kristjanov izpod turškega jarma, se je Karagjorgju koncem luni]? J 1S17, ppsrečilo .vnovič prekoračiti; srbsko mejo. Toda čim so v Beogradu zvedeli, da se je Karagjorgje povrnil, so izdali turški mogočniki ukaz, da se mora Karagjorgje umoriti, njega glava po poslati v Carigrad. V noči 13. julija istega leta so. najeti ubijalci Karagjorgja napadli v snu in obglavUi s sekiro. Karagjorgjevo glavo so na sultanovo zahtevo poslali v, Carigrad, truplo pa co pokopali na mestu; pdzneje je biio prenešeno v; Topolo. Srbski zgodovinar M. G. Miliče« vič opisuje utemeljitelja srbske drža« ve takole; Karagjorgje je bil k met-šuma dl« nec, človek visoke rasti, takega teie* sa. visokega čela. živih oči in osr*o' izklesanega nosu.Njegoveustniec so bile kakor marmor. Govoril je krarko in odsekano, s tankim in jasnim glasom. Niepova beseda je vedno nogo« dila cilj. Po obleki se le Karagjorg e malo razlikoval od svojih sosedov. Preprosto se je oblačh. preprosto j: živel. Pred svojimi sodobniki se 'e odlikoval po duševni sili in čvrsti vu« lii. Karagjorgje ie vedno vedel kaj hoče napraviti, kaj mu je dolžni sr, da naredi: kar ie sklenil storiti, ie izvedel, pa naj si aa ie stalo karkoli. Kakoršen proti drugim, takšen ie bil tudi proti samemu seb;; brz kako;, sti£la in oster kakor biidki meč. Plodovi vztrajnosti. 1. 2let sokolskega naraščaja. — Deževne Plohe. — Vztrajnost naraščaja in občinstva. - Zlctovo zidanje kipa Svobode. Praga, dne 22. VI. 1920. VČeraišna nedelja Je bila praznik’ naraščaja Sokolstva iz cele republP ke. Za šolsko mladino, za majčkeni" mi Sokoliči, so nastopile mlade sokolske sile. Cele jate so priletele iz vseh krajev širne države, iz karpatske Rušile, Izpod Tatre, s Trenčina in Bratislave, iz Šlezije. z Morave, izpod Krušnih Gor, Rudo&orja, Su" mave, odpovsod so prihitele mlade sokolske čete, da pokažejo, kakšna je njihova sila, moč sokolske ideje. Sokolske jate so skoro pokrile matičko Prago. 28.000 možkega in ženskega naraščaja se je v vzornih vrstah razlilo širom mesta, vsi z enim ciljem, da se snidejo v areni na Letni. Žal, da nebo n! bilo milostljivo. 2e ob 1. uri je začelo deževati, kar pa ni splašilo mladih Sokolic in Sokolov, ki so ob 3. uri že vsi premočeni nastopali, kot da bi sijalo, najlepše solnce. Arena polna luž in blata. Toda Sokoli se za vse to ne zmenijo. Opečena gola telesa, v platnenih Mačicah. prepasani s črnim pasom, preplavijo areno, vodeni od nevidnega in neslišanega povelja, vsi odločeni, da vztraja vsak na svojem mestu, ki ga dosedaj še ni videl. Rezko povelje, in 10.000 teles leži v lužah in blatu. v največji plohi. Nič zato. Sokoli vztrajajo, izvajajo na udlar najpre-prostejše in najkompliciranejšo vaje. Elementi teka, metanja diska. !l0.000 antičnih borcev, prežetih ene ideje: Pred očmi vanje zaupajoče domovine se morajo izkazati, da so tipanja vredni. Kakor Sokoli, vztraja tudi občinstvo, premočeno do kože; kazijo sl obleke m klcbuki, toda Izdržati je treba. Za moškim naraščajem nastopi ’10.000 mladih Sokolic. Njihova preprosta obleka: kratka modra krila, z všitki okiašeno ogrinjalce, cveti-čast predpasniček, vse nudi pri izvajanju prostih vaj krasna barvna polja, hitro izpremembo polja iz ene barve v drugo. Obleka se maže. Nič za to: tudi Sokolica vztraia, noče zaostati za Sokolom. Enakopravnost ,v pravici,' enakopravnost v. dolžnosti. Vzdržali so. Zvečer gredo v barake, kjer Imajo prenočišča. Poljske kuhinje se kadijo, vrsta za vrsto prihaja po skromno večerJico. da prežene mraz iz premočenih teles. Nato se začenja čiščenje obleke in danes so vse te vrste nastopile imova da postavijo Svojemu zletu krono: kip Svobode. Misel kipa Svobode so koncipirali Jaroslav Kvapil. A. Očenašek, Jos. SVenig in Ot. Rab!. Geniji so prosili Veliko Mater Domovino. da vzbudi življenje naroda. 'Arena zaživi najrazličnejših in najpestrejših narodnih noš. z livad se oglasi pesem, igra, ples. V te vesele skupine stopajo Sokoli vozeč težke granitne kamne, da postavijo kip Svobode ki se začne hitro dvigati nad temelje. Petje, veselje, delo... Naenkrat se izpremene rdeča krila kot bi tila kaluže krvi... Čez štreno plan drvi krvavi jezdec na črnem konju in za njim cela tropa... Vojna!.,. Narod utihne pod strašnim utisom... Samo Sokoli stojijo... V. daljavi pa grme za areno topovi in ragljajo strojne puške. Bitka je v pol- Kraljevič-regent. 'Aleksander, pravnuk' Karagjogja, se je rodil na Cetinju 4. decembra 1888. Prestolonaslednik je postal 27. marca 1909., ko se je princ jGjorgje odpovedal prestolu. Re-gentstvo izvršuje od 11. julija 1914. 1„ ko se je kralj Peter odpovedal izvrševanju vladarskih poslov radi bolezni. Aleksandrovo ime je tesno zvezano z borbami za osvoboditev jvseh Jugoslovanov. Že v balkanski yojni 1. 1912.—13. je bil na čelu mnogih vojaških polkov, ki so se borili proti Turkom in izvojevali proti tisočletnim zatiralcem krščanske raje več zmag. Njegovi oddelki so se bojevali tudi proti Bolgarom. V svetovni vojni je kot izvrševalec kraljevske oblasti v vojnih 2apovedih in drugih oklicih nastopal kot propagator ideje Jugoslo-jslovans-tva. Najznamenitejša njegova povelja končujejo z vero in zaupanjem v končnoveljavno zmago pravice, ki mora dati Jugoslovanom zadoščenje za vse, kar so pretrpeli pod tujimi gospodarji, Pol- nem razvoju. .V, areno nastopa naraščal. čimdalje glasneje se razlega njegova pesem. Narod vstaja bo« 'dren od Sokolstva. iV tem se oglase zvonovi, in pod zvokom tromb vkorakajo v areno češke legije za prapori antantnih držav, pred njimi sv. Vaclav na konju. Vse hiti, da dozida kip Svobode, na kar počasi vse odhaja ... Junijski predvečer... V polmraku na zapadu silhueta ponosnih HradČanov. Čez balustrado naslonjen gleda, kakor poduhovljen idejni zidar Svobode Domovine prrzident Masaryk, zamišllen. morda niti ne sliši strastnih nazdar-klicev, 10) 000-glaVe množice... _ lir. P,-n, Giolittijev program. 7 ... i Rim, 24. junija. Ministrski predsednik Giolitti je danes podal v zbornici in v senatu izjavo, v kateri je med drugim rekel: Možje raznih strank so se zedinili glede natančnega programa, ki obsega rešitev najnujnejših vprašanj, da se zagotovi kredit in obstoj države. »Vsak zastopuik raznih strank izpolnjuje program, ki jih je vse zedinil, program obnove. Glavni smoter naše zunanje politike je zavarovanje popolnega in končno« veljavnega miru Italije, za kar je bistveni pogoj mir v vsej Evropi, in zavarovanje obnove. Da dosežemo ta popolni mir moramo brez zadrž* ka navezati prijateljske stike z vsemi drugimi narodi in brez omejitve začeti normalne odnošaje tudi z rusko vlado. Giolitti je naznanil, da bo predložil zakonski načrt, s katerim se izpreminja člen 5 ustave. Po tem nal bi bili mednarodni dogovori in pogodbe veljavne samo tedaj, ako jih parlament odobri. Dalje se ne more napovedati vojna brez pritrdila parlamenta. Da bi postala kontrola parlamenta o zunanji politiki učinkovita, bo predlagal, da se ustanovijo stalne komisije senata in zbornice, ki jih bo vlada sproti obveščala in jim sama dajala dokumente o najvažnejših problemih, začenši pri Jadranskem problemu. O notranji politiki je izjavil Giolitti, da se vlada odreka promulgiranju zakonskih načrtov, izvzemši posamezne specielne primere. Italija bo storila svojo polno dolžnost v osvobojenih deželah, razlagal je bodoče zakonodajne ukrepe. Kar se tiče I Snančne politike, opozarja ministrski predsednik, da znašajo državni dolgovi 95 milijard, od katerih odpade 20 milijard na obveznosti na-pram inozemstvu. Ako naj se prepreči finančni polom, se mora delovati krepko, omejiti se morajo izdatki, prejemki pa povišati. Predvsem pa se morajo zahtevati nove žrtve od onih davkoplačevalcev, ki jih morejo -prenašati. Ministrski predsednik je prijavil vrsto zakonskih načrtov, med drugimi preod-kaz čezmernih vojnih dobičkov državi, ker ni moralično, ne pravično. porabljati vojno kot vir dohodkov. Giolitti je končal z apelom na parlament in na vse socijalne razrede, naj sodelujejo pri obnovi dr-žele In rešitvi iz poloma. Rekel je: Italija stoji po enormnih žrtvah premoženja in krvi v vojni, ali ob pričetku prebujenja, ali razpada. Vsi Italijani se morajo žrtvovati za domovino. LDU. Zahtevajte Jugoslavijo* v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicahH Boroevičevo jugoslovanstvo. Ob smrti maršala Borceviča so nekateri nemški avstrjski listi po« vdarjall nehvaležnost naše držav« napram Boroeviču. Pisali so. da so Jugoslovani dolžni Boroeviču neizmerno hvalo, ker se je zanje boril proti italijanski armadi. Kako se je Boroevič zavzemal za naše koristi, pa nam pojasnjuje dunajska »Ar-beiterzeitung«, ki piše o maršalu takole: Boroevič te bil človek brez nacionalnega čustva. Nikoli ni bil sin svojega naroda, temveč sluga habsburške dinastije, tej kot tak sploh nikoli ni imel domovine. Boroevič se ie pri razsulu avstroogrške armade preselil iz Vidma na Bled. Z ozirom na novonastali položaj Je imel samo eno sodbo: da je treba smatrati Jugoslovane za sovražnike. Medtem ie bil vsled novega dejanskega položaja neki avstrijski feldmaršallajtnant poslan v Ljubljano, da se tamkaj pogaja z Narodnim svetom glede raz-o rožen ja avstroogrskih čet na fronti Kljub temu. da je bilo ljubljansko vojno poveljstvo internirano, so imela pogajanja uspeh. Vojno poveljstvo je iskalo zveze z Boroevičem, ter ga ie opozorilo, da je sedaj gospodar položaja Narodni svet in da je treba ž njim računati. Na to obvestilo pa je dal Boroevič odgovor, »»čemu pa ne zaprete te družbe« (namreč »Narodnega sveta«). Da po tej izjavi, katero je čula naša cenzura, in seveda pogovor takoj prekinila. Boroevič id mogel postati Član jugoslovanske armade, se ni čuditi. Boroevič je s tem dokazal, da ie računal vselej samo z habsburško dinastijo, kateri je služil celo svoje življenje za žalostnih trideset Judeževih srbrnlkov. Pavšalno sumničenje trgovcev. Prejeli smo: Socijalna politika —zaščita mnijonar-pjv — j« naslov članka v Slovencu z 20. junija 1920, v kojem koče člankar pridobiti vso javnost za podporo poverjenika za so-cijalno politiko, ki baje Jemlje v zaščito milijonarje napram bednim brezstanovanjcem. Očita se v tem članku vsem »milijonarjem«, da so prigoljufali denar, ki ga čuvajo pred zazidanjem, da bodo mogli še dalje veri-žltl in delati nove dobičke. Med onimi milijonarji, ki Jih Je kot take Spoznala »posebna komlslia prt poverjeništvu za socijalno skrb«, ki je na podlagi zanesljivih podatkov in Informacij odbrala najpreraožnejše« — kakor trdi urada* poročilo, je pa prav veliko članov gTemija trgovcev, ki niso z goljufijami In veriže-njem nikdar Imeli opravka, ki so obče spoštovani in solidni trgovci, ki so z 16 urnim delom na dan in s pravilnim trgovanjem sebi ustvariti dobro stališče in ugled tudi izvan mej naše države. Nanle je ves trgovski stan ponosen, ker so s svojo delavnostjo, marljivostjo in poštenostjo lahko vzor vsakemu državljanu. Ne da bi se zavzemal za resnične goljufije, verlžnike In brezvestne vojne dobičkarje, ogorčeno zavrača gremij trgovcev v Ljubljani splošne žalitve člankarja, v kolikor so naperjeno tudi proti poštenim trgovcem, ki jih je komisija na podlagi prav nezanesljivih podatkov ter krivih informacij spoznala za »Milijonarje«. Take pavšalne žalitve hujskajo nepoučene zoper celi stan kot tak in po krivici blatijo ljudi, dočim odvračajo pozornost od pravih goljufov in verižnikov, ki so pod okriljem različnih protektorjev na res nepošten način pridobili ogromna premoženja. Poživljamo člankarja, da pride z imeni Ih dokazi na dan in da opusti splošno grdenje stanu, če je sploh dostopen za objektivno sodbo. Legitimni in pošteni J tujoč s starim, izkušenim očetom in bratom skozi Albanijo, je vedno delil usode svoje vojske. Njen uspeh je bilo njegovo zadoščenje, njeno trpljenje tudi njegova muka. Prožet s prepričanjem, da izide Jugoslovanstvo Iz vojne vihr® zmagovito, je po vrsti odklanjal mirovne ponudbe, s katerimi so ga v dneh pregnanstva srbskega naroda in voh ske naskakovale osrednje države, posebno Avstrija, ki je ponujala njegovi vladi za separaten mir s centralnim blokom Bosno in Hercegovino ter koncesije v Albaniji. 1. decembra 1918. je proglasil ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno državo in s tem postal za Jugosla-vane to. kar je postal 1. 1908. Kara-gjorgje za Srbe. Kot oseba je Aleksander demokrat; etiketnim predpisom se Izogiblje, kjer le more. Preprostost ljubi nad vse. Najmilejše mu je, če more biti v direktnem stiku z naro* dom. Najljubši mu je pogovor s preprostim iseljaki; kadar pa ni med njimi, ima najrajše umetnost, posebno. gledališče in glasbo, Manica: POZDRAVLJEN! Pozdravljeni Ta klic Iz tisočerih ust pretresa zrak, v nebo doni, ko stopaš prvikrat med nas Tl naš vladar, Tl naša kri. Pozdravljen! Pozdravljen! Po temnih dneh, ki jih prebil le naš in Tvojih dedov rod, prinašaš nam svobodo v dar. Zato glasi se vsepovsod: Pozdravljen! Pozdravljen! Le čustva danes govore ki vro nam iz srca globin. Umuješ jih — naš car, nai brat, Tl mili naš največji sla. Pozdravljen! trgovci mu bodo hvaležni za tako izčišče-nje, ker so uverjeni, da bo tudi v bodoče ostal slovenski trgovec na najboljšem glasu, In da bo prednjačil v dobrih lastnostih tovarišem % celi kraljevini SHS. Ce pa ne bodo neupravičeni napadi prenehali, si bomo pa trgovci znali poiskati primerno zadoščenje. Ljubljana, dne 25. junija 1920. Gremij trgovcev, v Ljubljani. : -v Preosnova sodniške pripravljalne službe. Začasni zakon z dne 4. maja 1920 je preosnoval popolnoma sodniško pripravljalno službo. Pred preobratom se je moral pripravljati absolviranl pravnik še tri leta pri sodišču, predno se le mogel javiti k sodniškemu Izpitu., Avskultant je bil pride-ljen tekom teh treh let različnim senatom odnosno posameznim sodnikom in je bil zaposlen v prvi vrsti kot zapisnikar pri razpravah, v podrejen! vrsti je Izdeloval tudi načte sodb in sklepov. Samostojnejše delo je imel le v nespornem sodnem postopanju, Sistematični vzgoji novih sodnikov so služile samo vaje v zimskih mesecih, katere so posvečale pa premalo pažnje praktični vežbl. Radi preobilice naloženih poslov je preostajalo kandidatom za teoretični študij malo časa. Ker le nastopilo po prevratu silno pomanjkanje sodnikov, je bila triletna doba skrajšana v decembru 1918 na dve leti, ne ■ da bi si sicer izpremeuil način pripravljalne službe. Zakon z dne 4. maja 1920 pa ni skrajšal pripravljalne službe samo na eno leto za one pravnike, ki vstopijo do konca tega leta, marveč tudi popolnoma preosuo« val pripravljalno službo. Vsa pripravljalna služba se uredi tako, da bo le priprava za sodniški poklic, ne pa da bi bil kandidat la pomočnik pri izvrševanju sodne službe, te« daj v prvi vrsti samo zapisnikar pri raz« pravah. Vežbanje bode trajalo sedaj pef mesecev v kazenskih in sedem mesecev v, civilnopravnih stvareh. V tem času bode prldeljen kandidat vsem sodnim oddelkom, da se seznani natančno s sodnim ustrojem in spozna način sodniškega delovanja. Vaje se bodo vršile po možnosti celo leto in sa bode polagala pri njih največja važnost na praktično izvežbanje kandidatov. TI bodo imeli tudi sicer dovoli časa za privatni študij. Po dovrščnem letu dobi kandidat dva meseca dopusta, da se pripravi na Iz« pit. Izpit Je, kakor do sedaj, pismen in ust« men; domače naloge so pa kandidati, ki de« lajo skrajšano pripravljalno službo, oproščeni. Ce vpoštevamo, da dobo sodniški kandidati po štirih mesecih službovanja k adjutu doklado, po nadaljtiih Štirih mesecih plačo X. člnovnega razreda, in da postanejo po dobrem letu sodniki v IX. činov« nem razredu, lahko smatramo izglede z* mlada pravdnlke, ki se žele posvetiti sod« niški službi, za Jako ugodne, tembolje, kfctt Je nezasedeno veliko število sodniških mest vseh činovnih razredov. •Cii Jugoslavija. REGENT 0 POMENU ČASNIKARSTVA. LDU Zagreb, 23. junija. Prt včerajšnjem slavnostnem obedu se je regent Aleksander pogovarjal s predsednikom hrvat-skega novinarskega društva g. Kovačičem. Regent se je zanimal za zagrebško žurnall-stlko, o kateri se je zelo laskavo izrazil. Vprašal le gospoda Kovačiča o društvenih zadevah ter se zelo zanimal za organizacijo skupnega jugoslovanskega novinar ’ ga društva ter za organizacijo edinstvene Jugoslovenske poročevalne službe In za vprašanje penzijskega fonda. Regent Je Izjavil, da bo skupno jugoslovensko novinarsko društvo mnogo doprineslo k napredku našega novinarstva, ki Je v eminentnem Interesu za našo narodno kulturo In ta napredek naše države. Prlblčevlč in Nlnčič na potu v Prago. LDU Zagreb, 25. Junija. Včeraj sta potujoč v Prago dospela v Zagreb minister prosvete Pribičevič in trgovinski minister. NlnčtS. Prisostvovala ata pri slavnostih v. čast prestolonaslednika v pravoslavni cerk- vi In pri dejcuucru. Prestolonaslednik je t daljši avdijcnci sprejel oba ministra, ki sta odpotovala v Prago ob 15.25. Učiteljske plače. LDU Beograd, 24. junija. Komisija za ureditev učiteljskih vprašanj je dovršila svoje delo ter je minister prosvete podpisal nlene predloge. Tiskarska stavka v Beogradu končana. LDU Beograd, 24. junija. Končno je dosežen sporazum med stavkujočini! stavci in lastniki tiskarn. Delavci so se vrnili nai delo in prično jutri izhajati vsi beograjski Us«. .» Prenos zemskih ostankov Principa bi njegovih tovarišev. Iz Sarajeva se poroča« da je odbor za prenos zemsklh ostankov Principa In tovarišev nabral v domovini preko 160 tisoč kron, na Čehoslovaškem pa 10 tisoč kron. Ako ne bo posebnih zapjek. bodo šli Sokoli 1. julija v Terezin, prenesli kosti v Prago in od tam če* Spilje v Sarajevo. Razna poročila. Ruski ujetniki na povratku. LDU Dunaj, 24. junija. Na sprejemno postajo za vojake-povratnike — Leopoldau Je včeraj dospelo iz Rusije 21 Avstrijcev, 22 Jugoslovanov in 47 Mažarov. V Hiittel-dorf-Hacking pa je včeraj došlo 57 Avstrijcev, 35 Jugoslovanov, 39 Cehov, 15 Ukrajincev, 23 Poljakov in 206 Mažarov. Italijanske zahteve po vojni odškodnini. LDU Beograd, 24 junija. Iz Pariza br-zojavljajo, da je italijanski minister za zunanje stvari Sforza izjavil dopisniku »Ma-tina«, da zahteva Italijanska vlada na račun vojne odškodnine 60 milijard v zlatu. Ker je Avstrija insolventna, prihaja edino Nemčija v poštev pri plačilu te svote. Ob enem bi bilo treba plačati tudi gospodat« sko škodo, ki jo je Italija trpela. Sforza je izjavi^ da je Italija izgubila 650.000 ljudi in da potrebuje za pokojnine invalidov vsoto 30 milijard lir. Novi berlinski mostni zastop. V Berlinu so se izvršile občinske volitve z naslednjim uspehom: 38 večinskih In 88 neodvisnih socialnih demokratov; 25 nemških nacionalcev, 40 pristašev nemške ljudsko stranke, 8 pristašev centruma, .16 demokratov in 9 pristašev gospodarske zveze, Zanimivo je, da socialni demokrati niso kandidirali nobene ženske in ne bo v ob« činskem zastopu nobene ženske odbornice. Gospodarstvo. */- -v e Južna železnica. LDU Dunaj, 24 Junija. V današnji seji upravnega sveta južne železnice se Je sklenilo, naj se, dasl sestava računskega zaključka z ozirom na nejasnosti, ki vlft. dajo glede nekaterih temeljnih vprašanj, sedaj še ni možna, poroča družbi o rezultatih prošlega poslovnega leta na generalni skupščini, ki bi se sklicala koncem Julija ali začetkom avgusta. V začetku seje Je predsednik pozdravil nova kooptirana dana iz Jugoslavije Dragotina Hribarja In Frana Sukljeja. + Naročanje železniških živilskih garnitur za Slovenijo. Potom direkcija državnih železnic Zagreb smo prejeli odlok direkcije Subotica, s katerim slednja prepoveduje takozvane živilske garniture za odvoz živil za Slovenijo. Stranke naj vozove naročajo predpisanim potom pri predajnih postajah in skrbe za prevoz obe imenovani direkciji drž. železnic. Radi tega obveščamo javnost in vse v poštev prihajajoče kor poracije, dk so prošnje na podpisano obratno ravnateljstvo brezpredmetne.— Obratno ravnateljstvo jijžne železnice. ;+ Finance sovjetske Rusije. Službeno poročilo boljševiške vlade v Rusiji Izkazuje, da bo imela nacionalizirana industrija za leto 1920 23,756.700.000 rubljev deficita, In sicer 5.650,300.000 za plače ln organizacijo Industrije; 14.439,200.000 aa pokritje diferenc in izgub pri prodaji, ter 1J10,000.000 rubljev z* vdrževanle ***» med delavci, [+ Rekordna žetev v Argcntinljl. Med. narodni gospodarski urad poroča, da be znašala letošnja žetev v Argentini« 58 mili« Jonov meterskih stotov. Lansko žetev prekaša torej za 16. letino iz leta 1913—1914 ra za 43 odstotkov. ,+ Predujmi angleške vlade. V svrho obnove poškodovanih krajev in umlljenja bede Je dala angleška vlada Belgiji 4.995.000, Avstriji 3,794.000, Rumunij! 1.606.000, Jugoslaviji 1,156.000 in Poljski 942.000 funtov šterlingov predujma. + Izvoz rib. Finančni minister je dovolil .centrali za plačila v inozemstvu, da sme v bodoče dovoljevati izvoz svežih rib iz naše kraljevine v vse tuje države, tudi v Madžarsko, in sicer proti zagotovitvi kakršnekoli druge valute razen madžarskih in avstrijskih kron. VIŠNJEVA REPATICA. Levstikov humoristični in sr. tiri tičal roman, Jd Je vzbudil vsestransko zanimanje, ko je izhajal kot podlistek v »Jugosla« vljl«, Je ravnokar Izšel v lepo opremljeni knjigi. — Cena broširanemu ■ izvodu (3 zvezka, skupaj 306 strani) 40 K, okusno skupaj vezanemu 80 K. Naroča se pri »Zvezni knjigarni« v Ljubljani, Marijin trg štev. 8 ta prt podružnicah Jugoslavije« v. Maribora, Celju In Ptuju. 151. hiev: fJUGOSCAVTJA" m SS.Jilffija fSSB. Stran 3. Dnevne vesti. — Na naslov komisije za sprejetje častnikov. Piše se nam: RadovecP ni smo kedaj in če se sploh izvrši srreietje rezervnih častnikov v armado, da se vemo ravnati. Po listih le bilo razglašeno, da l>o komisija skoro sestavljena, a o tem. kaj se je napravilo, nihče ničesar ne ve. Kadar bo pa treba, bo seveda moral rezervni častnik pekazati svojo moško čast. pokazati bo moral, da je ponos in clika naroda, čeprav je danes brezpraven. Narediti je treba tukaj konečno red. Dobro ti bilo tudi. da se imenoma objavijo vsi sprejeti kot nesprejeti častniki v listih, da vemo. pri čem da smo. — Koroški teden. Opozarjamo še enkrat našo javnost na informativna predavanja o Koroški, ki se vrše po žc objavljenem sporedu od 27. junija cIo 4. julija. Želeti je da so jih udeležujejo prav številno tudi naše ženske. ker bodo slišale, kako delavne so njihove sestre Korošice. — Upravna komisija tehniško-visokošolski!! fondov v Ljubljani (Turjaški trg 1 I.) razpisuje za študijsko leto 1920-21 podpore iz tehn. visokošolskega študijskega fonda. Visokošolci-tehnlkl, ki reflek-tfrajo na tako podporo se opozarjajo na tozadevni razpis v »Uradnem listu.« — (Jvedenje selskc službe. Z dnem 1. julija 1920 se uvede pri kr. poštnem urada Dolnja Lendava dostavljanje poštnih pošl-Ijatev po selskem pismonoši v sledeče vasi: 1. okraj: Tronelince, PeteSovce, Centiba, Dolinska ves, Pince, Gentibska gorica, Krč-keš, Lendavska gorica; II. okraj: Duga ves, Zamostje, Banta; III. okraj: Spodnje in Zg. Sclišče, Gaberje, Kot, Kapca, Hotiza. Dostavljanje se bo vršilo po I. okraju vsak pondeljek, sredo in petek, po II. in III. okraju vsak torek, četrtek In soboto. — Na mestni glasbeni šoli v Ptuju se razpisujejo za prihodnje učno leto, L j. od 13. septembra 1920 mesta učiteljev za gosli, petje in glasovir. Plače po dogovoru. Prošnje naj se pošljejo redno kolkovanc (kolek za 4 krone) vsa) do 5. julija 1920 na mestni magistrat v Ptuju. Priložijo naj se potTebna spričevala. Prednost Imajo učitelji, vešči slovenskega jezika. Darilo. Gospod lekarnar G. Piccoll v Ljubljani daroval Je povodom prihoda regenta prestonaslednika Aleksandra v Ljubljano 1000 K v prid medicinskim fondom. — Za koroški cvetlični dan je nabrala sokolska župa Ljubljana I. na Izletu v Višnll gori 150 K. — Najprisrčnejša hvala! — Kronska zbirka za Koroško. Gospod poštni oflcljal Aleš CIcelj je prvi prinesel 1234 K, katere je nabral med svojimi tovariši. Vsem najiskrenejša hvala! • — Tiskovni pogrešek. V včerajšnji notici »Posebni vlak Vrhnika—Ljubljana« se mora zadnji stavek glasiti: Zadnji odhaja iz Vrhnike ob 21. uri in se vrne iz Ljubljane ob 23. uri kot vlak 2705-11. Priprave za regentov sprejem. iVsa Ljubljana je na nogah, da odene mesto v svečano obleko za sprejem prvega narodnega vladarja. Ulice, ki so leta in leta čakale, da se jih kdo usmili vsaj z metlo, če že drugače ne, se sedaj kar naenkrat popravljajo, da je veselje. Kupi smeti, ki so ležali na svojih mestih že celo večnost, ako jih ni odnesel veter, izginjajo drug za drugim. Izginila je tudi historična baraka pred »Slonom" s celo razstavo tandlersldh predmetov, ki so ležali za njo. Upamo da za vedno. Lelo ubogi cigani, ki so ložirali v Koslerjevem vrtu, so jo morali s svojimi mnogoštevilnimi rodbinskimi člani v hipu pobrisati, nekateri v zapore, drugi bogve kam... Tudi južna železnica se Je ojunačila in je posula trg in cesto pred kolodvorom, toda tako. da si bo regent pošteno pretresel kosti, ko se bo peljal po njej. Pri kolodvoru, po Dunajski cesti, pred »Slonom" in dalje do vladne palače so postavljeni lepi mlaji. Justična palača je vsa v zelenju In žarnicah. Okoli tisoč žarnic Je razpredenih po strehi in obronkih. Poskusi razsvetljave v mraku so se obnesli sijajno. — Tudi druga javna poslopja so primerno ozaljšana. — Spomenik »Franja Josipa I.“ pred justično palačo je sedaj popolnoma zabrisal spomine na habsburškega samodržca. Mlad kamnosek je ponoči izbrisal še zadnji sramotni napis. Sedaj delce simbolično nekaj predstavlja, ker drži žena v rokah mestni grb. — Zanimivo je dalje, da so iz Ljubljane izginili tudi težki, prah dvigajoči italijanski avtomobili, ki so drveli prej po Blevveisovi in Dunajski cesti danzadnem. Za njimi Ljubljani ni žal. — Hiše se belijo na največje yeselje »olepševalnega odbora", če-j[ar opomini in pozivi so bili popreje Vedno zaman. Tako upamo, da bo postala lepo, čedno in čisto mesto, tudi Ljubljana polagoma vendarle če jo bo regentj/saj vsako leto obiskali = Prihod kraljeve garde. Včeraj popoldne je dospela gardna konjenica. dva eskadrona močna, pii-lično 240 konjenikov. Vlak je moral pristati zadaj na rampi, kjer so petem izkrcali konje. V lepem redu so odjahali v artilerijsko vojašnico na Dunajski cesti. Pred glavnim kolodvorom se je zbralo v pozdrav število občinstvo. Po preteku dveh ur, ob polu 7. je prišel bataljon pehote, samih krepkih in junaških sinov Srbije. V vzornem, trdnem redu so čete korakale med svira-njem treh godb, dveh gardnih in dravske divizijske po glavnih ulicah v vojašnico kralja Petra I. — Ostali oddelki garde, ki so bili naznanjeni za 9. uro zvečer, pridejo tekom današnjega dneva, — Po ulicah korakajoče korenjake je občinstvo živahno pozdravljalo. = Za slavnostno predstavo v opernem gledališču o priliki poseta prestolonaslednika se je javilo toliko reflektantov, da gledališka u-prava pri najboljši volji ni mogla vsem vstreči. Ker je gledališče premajhno, se nekaterim sploh niso mogla dodeliti mesta, drugim pa ne taka, kakor so jih želeli. Zadnji naj blagovolijo upoštevati, da pri tako izredni priliki kakovost mesta ne more igrati nobene vloge. Reflek-.tantom, ki v svojih prijavah niso omenili svojega stanovanja, se mesta seveda niso mogla nakazati. — vstopnice!, ki se do nedelje zjutraj ne bodo dvignile, se bodo oddale drugim reflektantom. — Na mestnem magistratu se bode v soboto dne 26. junija uradovalo samo do 11. ure dopoldne. — Muzej bo v nedeljo, 27. junija zaprt za splošni posef. — Na dobro idejo je prišel »trgovec« brez koncesije, Id se kot tak dobro spozna v prostorih verlžniškega urada. Pogruntal je, da je tudi ta urad umesten, saj ima okna na Bleiweisovo cesto, po kateri se bo — pomikal sprevod. Pustil je na verlžniškem uradu povprašati, če ne bi ga hoteli sprejeti £e enkrat in sicer v soboto med sprevodom — seveda proti honorarju. Gospodje pa poznajo svoje klijente ln so prošnjo odklonili, baje z motivacijo, da bi se gospod verižnik ne mogel otresti stare navade In bi tudi kupljeno mesto po oknu — zverižil dalje. — — Pogodba zadruge pekov In kolačnl. kov s osrednjim društvom živilskih delav-cev ln sorodnih strok za Slovenijo v Ljubljani, kl'se je sklenila 23. t. m., je določila minimalne plače in sicer: za predpečnike, mešalec, skupne delavce po 250 kron temeljne plače in 70 kron draglnjske doklade tedensko; za »viccte« brez posebne odgovornosti po 200 kron temeljne plače in 70 kron draglnjske doklade tedensko; za pomožne delavce v I. kategoriji po 50 kron, v II. kategoriji pa po 40 kron dnevno. Za hrano In stanovanje sl odračuna mojster po 18 kron dnevuo. Perilo pa, pri katerih mojstrih je bilo to doslej običajno, ostane tudi še v naprej všteto. Belega kruha dobi vsak po pol kilograma dnevno. Nova plača velja od 21. t. m. — Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani ima dne 27. junija ob 2. url popoldne v državni obrtni šoli v Ljubljani sestanek načelnikov vseh obrtnih zadrug v Sloveniji. Z ozirom na važnost tega sestanka se prosijo gg. načenliki, da se sestanka zanesljivo In točno udeleže. — Gremll trgovcev poživijo vse ono svoje člane, ki so mu predložili spise o stanovanjskih odpovedih, da so jim Isti na razpolago v gremljalnl pisarni. K — Za načelnika »LJublj. proštov, gas. In reš. društva« je bil Izvoljen gospod Dln-tar Anton, slikarski mojster v Ljubljani. — Himen. Včeraj se Je poročil Janko Baloh trgovec v Ljubljani z gospodično Tinko Černetovo, hčerko znanega ljubljanskega Juvelirja in meščana gosp. Lu-dovlka Černeta. Novoporočencema želimo obilo sreče. — Komunisti pred sodiščem. Pred ljubljanskim okrajnim sodiščem je bilo v četrtek 11 komunlstov-železničarjev oziroma njih žena, ki so izvajali povodom žel. stavke represalije nad železničarji, ki so hoteli delati. 2eleznlčar}i Brus, Cepelin, Mirtič, Gorišek, Salamon In Pečnik so bili obtoženi, da so z grožnjami skušali zapreti blagajno lužne železnice. 2ene: Marija Spran-ger, Ana Kuhelj, Frančiška Pavlič, Joslplna Dobnik, Marija Lah In Alojzija Orli so bile obtožene, da so nadlegovale razne delavolj-ne železničarje. Obtoženci so bili oproščeni z utemeljitvijo, da ni dovoljnih dokazov. Klarinet, najbrže od opernega orkestra, se je našel včeraj v petek zvečer ob 22 In tri četrt v Prešernovi ulici pri pošti. Bale ga Je Izgubil deček, bi je vozil na vozičku instrumente. Najdeni klarinet je bil oddan na policijskem ravnateljstvu, kjef ga lastnik laHro dobi. Maribor. Priprav© za (prejem regenta Aleksandra. V Mariboru se vršijo velike priprave za dostojen sprejem prestolonaslednika regenta Aleksandra. Regent dospe v. Maribor 29. f. m. med 12, in 13. uro in sicer, z avtomobilom preko Celja in Slov. Bistrice. Občinstvo ga bo pričakovalo na glavnem trgu, kjer ga bodo. nagovorili vladni komisar dr. Leskovar in drugi, nakar bo Glasbena Matica zapela »Bože pravde". Regent bo šel potem po Koroški cesti, Strossmajerjevi in Orožnovi ulici na Stolni trg, potem po Gledališki plici, Koroščevi cesti na trg Svobode, od tu na Aleksandrovo cesto, Sodno ulico in po Tattenbachovi ulici v Narodni dom, kjer se bo vršil ob 14. uri v veliki dvorani slavnosten obed. Ob 17. uri se regent zopet odpelje. — Po ulicah’, po katerih bo šel regent, je še mnogo hemških napisov, katere je treba na vsak način odstraniti. Tudi drugih spominov na minulo sužnjost pod avstro-ogrsko monarhijo je še vse polno v Mariboru. Vse to Je treba brez odlašanja odstraniti. Organizacija vojnih Invalidov vdov ln sirot v Mariboru priredi v torek 29. t m., ob pol 10. url dopoldne v prostorih Gara-brinove dvorane II. izredni občni zbor. Mariborska porota. Stavbni mojster Viljem Denk iz Ptuja Je bil obtožen, da Je 17. marca t. 1. z namenom Jakoba Simoniča oškodoval za 10 tisoč kron v civilni pravdni zadevi, pred mariborskim okrožnim sodiščem krivo prisegel. V svrho zaslišanja nekega izvedenca se je razprava preložila na 3. julija. Celje. Sprejem prestolonaslednika v .Celju. Regent Aleksander pride 29. t. m. ob 10. urj dopoldne v Celje. Sprejem se vrši pred magistratom. Nagovorila ga bosta okrajni glavar in en za to določen župan iz dežele. Nato je predstavitev deputacij. Regent odide potem skozi Prešernovo ulico, Aleksandrovo ulico, Krekov trg, Cankarjevo ulico, Cesto kralja Petra, Mariborsko cesto, čez Vojnik, Konjice, Slov. Bistrico v. Maribor. Mestno gledališče. Danes 26. t. m. zvečer se ponovi po znižanih cenah Izven ab. Leonid Andrejeva drama »Misel«. 8 tem se zaključi letošnja gledališka sezona. Otroški vrtec, sedaj Imenovan »Dečja stanica« v Gaberjih priredi v soboto 26. In v nedeljo 27. t. m. v učni sobi razstavo ročnih del. Občinstvo vljudno vabimo, da si ogleda čedna dela malih gojenčkov. Regentov obisk. Slavnostni sprevod so ne razide, kakor jo bilo prvotno določeno na Kongresnem trgu temveč se pomika po Rimski cesti, Emonski ceatl, Cojzovi cesti, Trubarjevi ul» Starem in Mestnem trgu, Pred Škofijo do Vodnikovega oziroma Krekovega trga, kjer se razide. Važno za reditelje. Vsi reditelji se zberejo v soboto točno ob 1. popoldne na dvorišču hotela pri Slonu. Točno vsi! Društva, ki nastopijo pri sprevodu, morajo biti na svojih prostorih med 2. ln 3. uro, ker bode poznejši dohod radi navala občinstva za kordoni zelo otežkočen In lahko nastanejo pri prehodih razne neprlilke. Pozdrav pred kolodvorom. Za one funkcijonarjc, ki iinajo določen prostor za pozdrav na kolodvoru In pred kolodvorom se ima vršiti dovoz in odvoz po Resljevi cesti; dohod in odhod po Kolodvorski oziroma Miklošičevi cesti. Važno za društva ln skupine. Društva In skupine naj se zbirajo na gotovem prostoru — zunaj cest, ki so določene za slavnostni sprevod — ln naj pridejo korporativno na kraj, ki Hm je določen vsaj do 3. ure popoludne. Slavnostni sprevod se razvrsti po Dunajski cesti, Aleksandrovi cesti ln Blelwel-sovi cesti, Emonski cesti, Cojzovi cesti, čez St. Jakobski most, Stari trg, Mestni trg, Pred škofijo, kjer se na Vodnikovem trgu oziroma Krekovem trgu razide. Postajanje za skupinami ali pasaža je prepovedana. Prehodi Iz cest In ulic, ki vodijo v ceste slavnostnega sprevoda so zabranjenl. Na nekatera mesta teh glavnih ulic sprevoda ln sicer tam, kjer to dopušča širokost ulic, bo dohod občinstvu dovoljen, ob sebi se razume, da je tudi dovoljeno stati za kordoni, ki zapirajo dohod Iz stranskih ulic. Občinstvo se uljudno naproša, da se zadrži strogo disciplinirano, se pokaže kot kulturni narod. Uradniki se opozarjajo, da sl priskrbe za popoldanski sprevod od svojih uradov uradne legitimacije, brez katerih ne bo pripustila policija nikogar niti k tribunam niti skozi kordon. Poziv članstvu Zveze jugoslovanskih železničarjev 1 Vslcd spremembo voznega roda ln kasnejega dohoda prestonaslednika v Ljubljano so zbira članstvo mesto ob 14. (2.) ob 15. (3.) url na že vznačenem zbirališču pri Kollzeju. Predsedstvo Z. J. 2. Člani Narodne Socijalne Zvezo, v kolikor se ne udeleže sprevoda kot Sokoli ali Hani drugih društev, se zbiralo ob 1. url popoldne na prostoru med Narodnim domom in Gledališko ulico, odkoder odkorakajo skupno na odločeni jim prostor ob Dunajski cesti. Obleka promenadna! Planinci In planinke, ki hočejo pozdraviti regenta na planincem določeni tribuni dobe tozadevne izkaznice x dru- štveni pisarni 3PD (proti društveni legitimaciji) na Kralja Petru trgu št 2 v soboto ob 10. uri dopoldan, število izkaznic za prostor je omejeno. Planinci — gospodje in dame se zbirajo pol ure prod sprevodom pred Narodnim domom. Gospodje naj pridejo v. planinski obleki. Sokolska župa Ljubljana L se zbira ob 13. uri v soboto, na Taboru. Vsi kroji na dan! — Predsedstvo. Tovarišem akademikom! Sprejema regenta se udeleži celokupna akademska omladina korporativno. Ob prihodu regenta zasedejo akademiki tribuno pred Narodnim domom. V nedeljo, ko pcsetl regen* univerzo, se zbero vsi akademik: t.čno ob J? url dop. vred univerzo (deželnim dvorcem.) Tamle i) naznačijo člani akademskega sveta razvrabev. Zveza may,i>tratnih organizacij vabi vse svoje člane, da se v čimnajvečjem številu udeleže sprejema preslolonasledniua Zb:-rališče ob 3„ ur. popoldne na vže odkaza-nem prostoru cb Aleksandrovi cesti za »Zvezo jugoslovanskih železničarjev« in pred »Društvom učiteljskih vpokojencev.« Jug. dobrovolJcL Za sprejem regenta Aleksandra se zbirajo jug. dobrovoijci v Kolodvorski ulici št 3 v soboto ob 3. pop. Koroškim prostovoljcem! Koroški prostovoljci se udeleže sprejema našega prestolonaslednika In regenta Aleksandra skupno z jugoslovanskimi dobrovoijci. Zbirališče v Kolodvorski ulici št. 3 v soboto 26. junija ob 14. url. — K Skupina Primorcev ln Primork, ki M postavi pred pošto, je zamišljena od gospoda prof. inž, Vurnika kot turoben izraz Primorja, ki Je še vedno v skrbeh za svoje osvobojenje. Za to so predpisane črne ali pa bele obleke s črnim okraskom. Primorci in Primorke, ki so dobili za to skupino potrebne Izkaznice, se zberejo danes med 2. In 3. uro v Zvezdi ln od tam odkorakajo skupno na določeno mesto. Prosimo za točnost. Oklic hišnim posestnikom I Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani vabi vse svoje člane in članice kakor tudi ostale hišne posestnike v Ljubljani In Siškl, da se skupno v kolikor mogoče najvišjem številu vdeieže sprejema prestolonaslednika. Pokažimo s skupnim nastopom, da se zavedamo svojih dolžnosti napram državi In njenemu predstavitelju. Zbirališče pred »Slonom«. Finančna straža se zbira za sprejem regenta točno ob 13. url na Bregu št. 6. V špalirju stoji na Aleksandrovi cesti na Osrednji zvezi Javnih nameščencev namenjenem prostoru. Sprejema naj se vdeieže korporativno vsi tovariši, naj sl bodo že v uniformi ali v civilu. Soproge se pridružijo društvu »Sloga«, ki stoli poleg Osrednje Zveze javnih nameščencev. Greml] trgovcev poživijo vse svoje člane, da naj imaio radi tujskega navala svoje trgovine odprte v pondeljek in torek dopoldne. Člani gremija naj se v kolikor mogoče obllem številu udeleže sprejema regenta. Prostor za trgovce je določen v Gledališki ulici nasproti gledališča. Vsa pevska društva ln pevski odseki prosvetnih društev se prosijo, da pridejo v soboto 26. junija 1920 popoldne točno ob en četrt na 4. uro na določeno zbirališče v park pred »Glasbeno Matico« v Vegovi ulici. Na tem prostoru se pevski zbor! moški in ženski uvrste in urede sledeče: 1. Pevsko društvo »Slavila«, Vič-Glince; 2. Pevska zveza »Ljubljana« s pevskimi odseki št. Peterske, Št, Jakobske in Frančiškanske prosvete; 3. Pevski zbor društva »Rokodelskih pomočnikov«; 4. Pevski odsek Šišenske čitalnice; 5. Pevski zbor Glasbene Matice«; 6. Pevsko društvo »Slavec«; 6. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«; 7. Pevski zbor »Zveze jugoslovanskih železničarjev«; 8. Pevsko društvo »Krakovo-Trnovo« in 9. Pevski odsek društva »Merkur«. Slavnostni sprevod. Ulice, ki se stekajo V ceste slavnostnega sprevoda, 'se zapro s kordonom in to vsled tega, da je možno ob 2. uri popoldne napraviti špalir za udeležnl ke sprevoda, katerih bode nad 25.000. Zgornji del Dunajske ceste od Zidarjeve hiše do približno Janez Trdinovo ulice, nekateri prostori ob Aleksandrovi cesti, posebno prostor pred gledališčem, kar sc ga ne vpo-rabi za skupino opernega ln dramskega Osobja, in deloma ob Bleiwe!sovi cesti bode po navodilih roditeljev občinstvu na razpolago, spodnji del Dunajske ceste na obeh straneh od Janez Trdinove ulice do Slona ln ves preostali prostor ob pevski tribuni do Glediške ulice je za širše občinstvo brezpogojno zaprt. Posetnlke koncerta »Glasbeno Matice« na čast regentu v pondeljek zvečer opozarjamo na strogi red glede vhoda In Izhoda. Posetnikl, ki imajo svoje sedeže na levi strani koncertne dvorane bodisi v parterju, balkonu ali galeriji in stojišča, imajo določeni vstop Izključno le pri imionskih vratih v Frančiškanski ulici čez dvorišče. Poset-niki, ki imajo svoje sedeže na desni strani koncertne dvorane v parterju, balkonu ali desni galeriji ln stojišča na desni strani, pa Imajo vstop tekliučno le pri severnih unionskih vratih lz Miklošičeve ceste po poti, katero bodo reditelji odkazall. Pododsok za nastanitev tujcev naznanja, da bode danes v soboto 26. t. m. odprta Informacijska pisarna na Mest. mag-od ft, do }4, ln od » do & ur* ' Aprovizacija. Brezplačna moka za revnejše sloje. Povodom poseta prestonaslednika regenta delila bo mestna aprovizacija v soboto, due 26. In v sredo 30. Junija 1920 strankam, ki so svoj čas imele ubožne karte A iti B, brezplačno po 2 kg bele moke za vsako osebo. Nakaznice je dobe pri mestnem magistratu, moka pa y vojni prodajalni r.a Poljanski cesti. Telečje meso. »Vnovčevalnica za živino In mast« v Ljubljani je oddala za v soboto to je dne 26. junija sledečim mesrirjem svoja teleta v razprodajo in sicer: Cuzak, Delničar Franc, Janež, Javornik, Kočar, Kocjan, Makovec, Ocvirk, Petrič, Prepeluh, Prezelj, Selan, Smoljan, Škerjanc, Škrajner, Zajc Franc, Žganjar Jos., Zupančič, Novak, Ham Matija, Rihtar mi., Rihtar st., Sme, Škerl, ter Janežič po dva teleta. Kg sprednjega mesa velja 19 K, ter zadnjega 20 K. Vsaka stranka dobi največ en kg mesa. Šport in turistika* Nogometna tekma Hašk—Ilirija. Ob priliki navzočnosti prestolonaslednika regenta v Ljubljani se vrši v nedeljo 27. t. m. na prostoru Ilirije pred državnim kolodvorom nogometna tekma med slavnim H. A. S. K. ln Ilirijo. Tekma bo gotovo zanimiva In lepa, ker sc obe moštvi nahajata v prav dobri formi in je vrhutega Hašk ojačen z nekaterimi najboljšimi igralci od Viktorije. — Da ne bo pri blagajni na dan tekme prevelikega navala, se slavno občinstvo naproša, da si že v predprodaji preskrbi vstopnice, v drogeriji Kanc, Zidovska ulica. — Tekma se začne ob pol 19. uri. Blagajna se odpre ob 17. uri. Vstopnina: sedeži po 20 in: 16 K, stojišča 10 K, za člane ln dijake G. K. Tekma se vrši ob vsakem vrenmu. K. Za dirke na praznik Sv. Petra ln Pavla 29. junija it že zdaj priglašenih veliko število konj. Prijavljeni so tudi štiri konji kasači (traberji) Iz Maribora, tako da obeta postati tekma Amerlkancev zelo zanimiva. Novost za Ljubljano bode tudi prva cestna dirka (vežballšče-Tacen-vežbališče). Češka koča ln pot do nje sta v popravilu, ter svetujemo turistom, da je do otvoritve ne obiskujejo. Pot čez žrelo Iz Okrešlja ali Češke koče v Savinjskih Alpah je letos razdrta in potrebna temeljite poprave. Vse turiste na« prošamo, da opozore na to turiste v svojem krogu in jim to pot dokler ne bo popravljena, resno odsvetujejo, da se ne pripeti kaka nesreča, Triglavske koče (Triglavski dom, Aleksandrova, Staničeva, Vodnikova, Koča pr! TrlgL Jezerih, Zlatorog, Aljažev dom) so % dnem 27. t. m. vse otvorjene. Avtopošta Kranj—Železna Kapla. Celotna vozna cena stasa K 50.— in ne K 22.—* kot Je bilo pred kratkem javljena Gledališče. Repertoar mariborskega gledališča. V soboto 26. junija: »Hasanaglnlca«, Gostuje Nlva Vavrova lz Zagreba. Ab. A« 54. — V nedeljo 21. junlla: »Na dnu«. Al#-B-54. Drobiž. * Sladkor Iz žaganja. Pitsburškl kemik Hyde le Izumel način, po katerem Izpreme-nlmo za 10 vinarjev funt lesenega žaganja: v tri četrt funta sladkorja. Produkcija funta sladkorja bi stala 18 stotink, ki bi se pa lehko še znižala pr! veliki produkciji. Izumitelj kaže občinstvu najlepše koščke sladkorja, ki ga je baje napravil Iz lesa. Pitsburškl znanstveni krogi preizkušalo te dni Hydejev Izum. — To se vse prijetno sliši, samo ča bi bilo tudi res. • Usoda Ahllejona. Nekdanje priti::6* IJeno zavetišče avstrijske cesarico Elizabete na Krfu, prekrasni Ahilejon, ki ga Je bil kesneje kupil cesar Viljem II., bo v prihodnje Izročen, kakor poročajo, gršld listi, novemu namenu. Grška vlada bo ustanovila v njem Igralnico a la Monte Carlo. ŠIRITE MED NAROD. Koroška. — Spisa Carantanus. — Z barvnim zemljevidom Koroške-Cena 4 K. Gosposvetsko poiie. Spisal dr. Bog« Vošniak. Cena 2 K. Naša Istra. Spisal Fr. Erjavec. Cena 1 K. Jugoslovanska tena za narodov« svobodo. Uredil Alre. Cena 2 K. Slovenci, Slovenke! Stojimo tile pred odločitvijo, tik pred plebiscitom. Naša narodna dolžnost je, da se zavedamo svojih pravic, da spoznavamo svojo domovino ter da smo poučeni o naših najbolj perečih vprašanjih. Naročite te knjige in Sirite jfb med ljudstvom l Naročajo se pri »Zvezni knjigarni« v Ljubljani Marijin trg 8 in V. vseh podružnicah »Jugoslavije« ter; v vseh knjigarnah. Kolinska voda Proda se: Krncih! zlnti nliani lu breča starinsko umetno delo se proda. Poizve sc: vsaki dan od 8.—12. in od 2.-6. ure pri g. Zajcu v »Zvezni tiskarni, Ljubljana, Stari trg 19. 1025 Ginsovir prvovrstna znamka »Ehr-* bar“ na prodaj. Vpraša sc v Mariboru Gtithestrasse 27/1. 1024 Prodam radi odpotornnjo na javni dražbi (prostovoljno): pohištvo za spalno sobo, kuhinjsko opravo, zrcalo veliko z marmornato ploščo, planino, zoia, modroc, zlatnina, perilo itd. Dravlje, poleg čuv«jr.!co št. 83, Eberle. Dražba se viši v pondeljek ob 9. uri. 1023 Prodam: 2 izložbena okna in vrata z roleti in šipami potem pudel s tehtnico in stelaže za spec. trgovino. — Poizvo se na Rimski cesti 11. 1026 Vslcd bolczri se proda po nizki ceni modna trgovina z umetnimi cvetlicami na najprometnejšem kraju v Maribora Ponudbe pod »270* na »Zastopstvo jugosiov. novin, Maribor, Slovenska ulica 15. 1028 Prodam motorno koio s priklopnim vozom, 7 konjskih moči. Dobro ohranjen. Franc Pavlin, Tovarniška ulica 191, Zelena jama, Ljubljana. 1030 IfiSa na JGIedu se proda takoj sestoječa iz kuhinje, veže in sedmih sob. Pripravno je za letovičarje, kaker tudi za obrtnika. Leži 10 minut od postaje Bled. Natančne|ši podatki pri lastniku Ivan Jamar, Rečica št 48 p. Bled II. Prodam trgovsko stelnžo in pult iz mehkega lesa ter salonsko suknjo. Orehek, Metelkova ulica 1. Hiša na prodaj. Radi nameravane Izselitve v Ameriko prodam svojo hišo na Vrhniki št. 210, z lepim sadnim in zelenjadnim vrtom ter rodovitno brajdo ob hiši. Istotako prodam 2 */» HP, brezhibno motorno kolo z novo pnevmatiko. — Pojasnila pri: Jos. Zelene, Vrhnika. 1037 Stroj za pletenje nogavic Itd. popolnoma nov, znamka »Styria* se ceno proda. Naslov pove upravništvo. Dekoracijskl divan, spalna oprava, kredenca za jedilno sobo, in salonska garnitura vse dobro ohranjeno se ceno proda. Dunajska cesta 6, slaščičarna. 1041 P rti J a raznih desk In re- mcljev pripravni za kakega mizarja ter zajčji hlev a 6 oddelki iz mecesnovcga lesa se poceni proda. Ogleda sc Tržaška cesta št. 13. 1042 Schafflianuen ure od K 7000 do 10.000. Lepe zlate z dvojnim pokrovom od K 4000 naprej. Briljanti velika izbira. F. £uden, Prešernova ul. 1. Poravnajte zaostalo naročnino takoj, da se Vam pošiljanje lista ne ustavil In pFcdajjusn vso vrste starine (antikvilete) kakor: narodne noše, umetnine, preproge, starinska stekla in porcelan itd., kakor tudi umetno, nerabno zobovje. Konce-sijoniran posredovalec pri prodaji in nakupu posestev in nepremičnin. Albert Derganc, brivec in starinar, Ljubljana, Frančiškanska ul. 10. 86 Stavbeno podjetje Tavčar & Svetina Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 6. se priporoča. BEHOII Zaloga pohištva in tapetniška delavnica Brata Sever, Ljubljana, Gosposvetska cesta (Kolizej) priporoča vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. !! Vabimo na ogled! !! Izdelovale!) usnjatih dokolenic (gamaš) Zg. Šiška št. ki Vsakovrstne slamnike, različne torbice, predpražnike, slamnate šolne in druge pletarske izdelke priporoča po primerni ceni g. trgovcem Franjo Cerar, tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani. 358 tomobi II Stil Priporočamo Kolinsko kavino primes Kolinska tovarna kavinlh primesi v Ljubljani. IB5BSE knjižica našim malim za zabavo in pouk s 45 slikami In k tem spadajočim besedilom. = Cona 20 kron. = Dobiva se v Ljtibijani: vZvezni knjigarni, Marijlntrg8, «Zvezni tiskarni, Stari trg 19,1. Tiskovine vseh vrst za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike Itd. izvršuje lično, hitro in ceno „Zvezna tiskarna” v Ljubljani, Stari trg štev. 19. Naročila sprejema tudi upravništvo »Jugoslavije* v Ljubljani, i Marijin trg 8 in njene podružnice v Mariboru, Glavni trg; v 18 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, Prešernova ulica. , Slov. eskompt. baške Ljubljana —-— glavnemu kolodvoru naspr kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah. Ima poseben borzni oddelek. Razprodam! Abadie patent, Golub, Casino* Tabu, Abadie - knjižica, Ottoman, Samum, Oleschau ter vse vrste stročnice št. 2 - 3. konceptni, črtani, karirani, fini pisarniški, pisemske mape, svileni, risalni trgovski pergamentni papir in vse Šolske potrebščine. Na debelo in drobno. Dunajska c. 6/1. Jas. Omersa, Ljubljana Dunajska c. 6/1. L’Eau de Cologne No 25® Tkanine - perilo - modno biago Velike zalegel TVPCEBlS KajnoveJSi vzorci! Ralmondo Malusa & €©•, Trst, vla San Laszaro štsv. 10. 751 de la Maison * J Tvrdke „DRIAY - PARIŠ44 Vaut plus que 1’ or! | Bolj zahtevano kot zlatoI Prodaja na debelo: Paifumerie des »Fleurs de France". — (Parfumerija .cvetja Francije*.) 21 - PRED ŠKOFIJO - LJUBLJANA. Prodam Eraemanu fotogra-flčnl aparat 9X12 eventualno s pritiklinami. Vpraša se v upravi »Ju-gosavije*. 1016 Kupi se: Kupi se tako) popolnoma obratno-zmožnega polnojarmenlka, najmanj 80 cm širok, 75 dvig jarmenika. Ponudbe z navedbo cene na elektrarno Fala. 1040 Službe: Stavbenega tehniku sprejme takoj pisarna ing. H. U h 11 f, Ljubljana, Sodna uljca 5. 1031 Pisarniška moč vešča tudi stenografije in strojepisja išče primerne službe. Gre tudi izven Ljubljane. Naslov v upravi. 1027 S zidarska polirja izurjena, sprejme takoj stavbna tvrdka VILJEM TREO, Ljubljana, Oosposvetska c. 10. Kontorlstlnja, ki je slovenske nemške stenografije In strojepisja dobro vešča, se sprejme v službo. Reflcktlra se le na boljšo moč. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo. 2038 Razno: Nemeblovano sobo išče žena brez otrok. Poleg plačila najemnine pomaga tri ure na dan gospodinjiti. Naslov v upravništvu. 1036 Stanovanje z S8 sohama in kuhinjo v Ljubljani se zamenja. Naslov v upravi. 1029 Fotografski atelje .Ilirija4 Gosposvetska cesta št. 4 (poleg kavarne »Evrope*) izdeluje vsa naročila v naj-iinejši izpeljavi. Slike za legitimacije izdeluje takoj. , 981 T&MiammmammnmmmmmmanmumausmmmmmmmmmmmmmMm Muholovnike (trakovne) In sveče ima v zalogi Ljubljanska komercijalna družba JJubljRna, Bicivrelsova c. 18. Mesarji pozor! Glede preselitve se proda takoj lepa pritlična hiša in še eno poslopje zraven,1 z d6bro vpeljano mesarijo z vsemi obrtniškimi prostori, obstoječe iz klavnice, mesnice, sušilnice, pralnice, ledenice, šupe, drvarnice in hleva in lepim vrtom. V prijaznem In prometnem kraju v bližini Ljubljane. Cena ugodna. Poizve se V upravništvu, 940 OTVORITEV trgouisie a šctemluo Pintar & Lanard v Mariboru, Aleksandrova cesta 32 bode 1. fuBija -1®2Q. Za obilen obisk se, priporočava PliifiF & Len ar d. 34, * pristno staro, belo in rdeče slivovko, rum in tropinovec, vse Špecerijsko In kolonBJafno blago: fino jedilno olje, kis, sol, sveče, milo, riž, kavo, cikorijo, kisovo kislino, metle, kolomaz vžigalice itd. prodaja BW najceneje na debelo "•S M. RANT, KRANJ. Kupujem suhe gobe, fižol, vse gozdne in poljske pridelke in dobro ohranjene železne sode. Konkurenčne cene 1 Samo na debelo 1 Vsakovrstno manufakturo se dobi po najnižjih cenah pri tvrdki BRUMAT F., LJUBLJANA, Mestni trg 25 L Lastni auto za prevažanje. Konkurenčne cene. 99 IMPERIAL najnovejši in najpriljubljenejši pisalni stroj sedanjosti. Izvrsten predvojni angl. materjal. Pisava krasna, zelo priporočeni, uporaba neoporečna, cena zmerna. FRANC BAR, LjUblfSEia, Cankarjevo nabr. 5. Cigaretni papir. Patent 100 kosov v kartonu Abadie ........ K 200’— Samum . . .,,«..» 195 — Ottoman ,..<•..» 200 — Altesse................ » 170-— Golub ...................170-— Cigaretni papir v knjižicah 100 kosov v kartonu Riz Abadie s tiskom ... K 185 — Altesse 1° vrst........K 150-— Stročnice: Mira ....... ..K 40 Pečatni vosek.............. 60-— Razpošilja na debelo Oranas-papirnica. Mesini trg II, Ljubljani Med. univ. Dr. VILJEM BLANKE naznanja slavnemu občinstvu, da začne ordinirat od 1.VIH. dalje predpoEdan od 9.-12. uro v PTUJU, Panonska ul. 8,1. ndsft. (nasproti pošte). UL- —..........- i , ■— '■ mJP Otvori se kopališče ČUČEK HUGELMAN v Dolah ob vrbskem jezeru dne 1. julija, letos prvič po 5. letih. Hotel ima na razpolago 30 krasno opremljenih sob, posebej restavracijo, obširno stekleno verando, veliko kopališče z 50 kabinami in lepo urejen park. Kuhinja izborna in se bodo točila najboljša štajerska ‘ ■ ljutomerska vinit. Prijave na naslov: ČUČEK — HUGELMAN, Dole, pošta Otok ob Vrbskem jezeru, postaja Ve-trinje, KOROŠKO. V) f. J. Pni Iste spili razpošilja na drobno in debelo v vsaki množici: slfiKkor, kavo, cikorijo, papriko, poper, rozine, namizne olje, •»**• mlfo, pralni prašek ter vsakovrstno špecerijsko in kolonljalno blago po^ najnllan dnevnih cenah ter se za mnogoštevilna naročila priporoča. 949 Tkalci pesmarica za ricUI zbor; Žepna izdaja 11X15 cm Štev. I. Davorin Jenko: Sto čutiš, Srbine tužni? 2. Ivan pl. Zajc: Zrinjsko-Frankopanka. 3. Anton Hajdrih: Slabo sveča je brlela. 4. Anton Hajdrih: Pod oknom. 5. Anton Hajdrih: V sladkih sanjah. 6. Anton Hajdrih: Jadransko morje. Vsaka pesem stane x K} u izvodov xo K. Številka 6 stane 2 kroni, U Izvodov 20 kron. Dobiva se v Zvezni knjigami, Ljubljana, Marijin trg štev. 8. Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani Marijin trg 8, Woifova ulica 1 — Podružnica v Murski Soboti obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun Ustanovljen septembra 1919. Prometa do srede junija nad 65,000.000 kron. čistih brez odbitka rentnega davka. Neposredno pod državnim nadzorstvom Tiska Odgovorni urednik Anton Pc .Učiteljska tiskarna" y Ljubljani. ^ek. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana