Zemeljna teža. Modri uCenjaki natvoroznanstva so premišljevali in preiskovali reči, ki se prostemu človeku dozdevajo prazna marnja. Med te stvari gre tudi vprašanje: koliko funtov ali kilogramov tehta cela zemlja? Sicer bi se moglo misliti, da je lahko rešiti to vprašanje. Izgo- vorila bi se na priliko kaka primerna številka, in nihče bi se ue podstopil, s tehtnico preiskovati, je-li knk dekagram premalo ali preveč. A ne vprašanje, niti odaovor ni nikakova burka, temuč oboje lma znastveno vrednost. Vprašanje je ravno tako važno, kakor je odgovor resničen, kojega moremo sedaj dati. Znana je velikost zemlje; misliti bi bilo, da je lahko vediti, kako težka da je. Naredila bi se namreč obla iz persti, in to bi na tenko tehtali. Zdaj bi se preračunilo, kolikrat luanjša da je od zetnlje, in tako bi skoraj mogli na perstih prešteti; ako bi n. pr. narejena obla tolikrat raeterski cent tebtala, morala bi toliko in toliko večja zemlja tehtati toliko več centov. Po tej poti pa bi se prav lahko prevarili in račun bi napačno razrešili. Zavisi namreč preiskava od tega, iz česa se mala obla naredi. Ako bi jo naredili iz rahle persti, tehtala bi rnalo; ako bi privzeli kamenja, bila bi težja. S kovinami napolnjena bi, se ve da, še večo pezo imela. Hočemo toraj po teži male oble preračuniti težo zemljske oble, treba nam pred vediti, iz česa da je; ima-li v sebi kamenja, kovin ali neznanih reči, ali celo prazne votline; ali je morebiti popolno otla obla in da na njeni zunanji lupini prebivamo ? Premišljevaje to le nekoliko, moramo spoznati, da vprašanje: Koliko kilogramov tebta naša zemlja, lneri le na to, da poizvemo, iz česa ta obla poprečno obstoji, in to pa je že vprašanje, ki se glasi bolj znanstveno. To vprašanje se je v novejšem času rešilo, in našlo se je, da je zemlja 7-84 kvadriljanov kilogramov težka in da je poprečno tvarina nekaj ložja od železa. Na poveršji jo odevajo redkejše plasti in v globočino pa se zgoščujejo, ter težje postajajo, v sebi pa, da ima mnogo posameznih votlin, a to pa nikakor ne, da bi bila votla obla. Način, kako da je bilo mogoče, to znanstveno preiskavati, hočemo kratko in umevno razložiti. II. Poskus zemljo tehtati. Sredstvo je prostejše, nego si s perva misliti utegnemo, a izveršitev pa je bila težavnejša, kakor bi se morebiti onemu dozdevalo, ki mu je to znano. Po imenitni znajdbi neumerjočega angleškega prirodoslovca Nevton-a vedlo se je, da se vsa nebeška telesa mej sabo privlačijo, in ta privlaka je tem veča, čim veče je nebeško telo, iz katerega prihaja. A ne samo solnce, zemlja, luna, premičnice in nepremičnice, temuč tudi vsa telesa imajo moč privlake, ki raste v isti meri, kakor telo v tvarini. V pojasnilo temu naj bode ta izgled. Kilogram železa deluje s privlako na malo telesce blizo stoječe, dva kilograma železa delujeta z dvakrat večo privlako. Kratko rečeno: Čim veča je teža kaki re6i, tem veča je njena privlaka do bližnjih stvari. Ako tedaj poznarao privlako kake reči, vemo tudi za njeno težo. Pogrešali bi lahko celo vse tehtnice, ko bi le mogli določiti silo privlake za vsako telo. To pa ni mogoče. Zemlja namreč je tako velika kepa, ter ima tako močno privlačnost, da vse stvari na se poteguje, naj vplivajo nanje še tako velike grude. Ko bi k obli še tako veliki približali majhino, da bi jo ona privlačila, precej bi majhna obla proti zemlji padla, ako bi jo izpustili, ker je privlaka zemlje mnogo mnogokrat večja od najobilniše železne oble in tolikrat večja, da ne zapazimo na železni obli nikakove privlake. — Prirodoznanstvo pa je učilo, da se privlačnost zemlje jako na tanko more določiti, in sicer s preprosto pripravo, z nihalom, kakoršne imajo ure na steni. Ako nihalo premaknemo iz svojega počivališča, kjer je zemlji najbližje, precej hiti z neko hitrostjo nazaj do tega počivališča. A ker je v teku ter se ne more ustaviti, oddaljuje se zopet na nasprotni strani od zemlje. Toda privlaka zemeljska potegne je zopet k sebi iu nihalo gre svojo pot sem ter tje s hitrostjo, ki bi naraščala, ko bi gruda zemeljska vekšala se, nasprotno pa pojemala, ko bi se, manjšala. Mogoče je, prav natančno nihalovo hitrost meriti s tem, da se šteje, po kolikrat se nihalo v jednem dnevu premakne, isto tako se je privlačnost zemlje natanko izračunila. Le malo je treba premišljevati in vsakemu bode jasno, da se precej gotova teža zemlje zve, ako se posreči najti pripravo, po kateri se nihalo da privlačiti po določeni grudi in nihati sim ter tje, n. pr. po obli cent tebtajoči in nihalu blizu obešeni. In tako se je tudi naredilo ter zaželjeni uspeli najšel. Toda tako labko ni to bilo. V naslednjem bočemo popisati ta mičen poskus. (Dalje prih.)