VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE RAZMIŠLJANJE O GOVORU BRIANA K. FOLLETTA IN POGOJIH ZAGOTAVLJANJA DOSTOPNOSTI DO ZNANSTVENE PERIODIKE IN PODATKOVNIH ZBIRK V SLOVENSKIH UNIVERZITETNIH IN VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNICAH V Knjižnicarskih novicah objavljamo otvoritveni govor konference LIBER (Ligue des Bibliothčques Européennes de Recherche), ki povezuje in zastopa interese evropskih nacionalnih, aka-demskih in raziskovalnih knjižnic. Konferenca LIBER je bila v obdobju od 3. do 7. julija 2001 v Britanski knjižnici v Londonu. Govoril je ugledni britanski znanstvenik s podrocja bioloških ved in bibliotekarstva, prof. sir Brian K. Follett, avtor slovite publikacije "Follett Report", ki je izšla leta 1993 in v kateri je podana vizija razvoja britanskih akademskih knjižnic. V otvoritvenem govoru je poudaril pomen knjižnic in njihovih zbirk za raziskovalno delo in izrazil razocaranje nad zaostajanjem velikih britanskih knjižnic za ameriškimi pri financnih sredstvih za nabavo serijskih publikacij. Poudarja, da imajo velike ameriške univerzitetne knjižnice narocenih 40.000 serijskih publikacij, britanske pa le 10.000 in, da je potrebno razliko zmanjšati. Po njegovem mnenju kot znanstveniku na podrocju biologije so knjižnice prav tako pomemben del infrastrukture kot novi sinhotron ali pripomocki za molekularno biologijo. Knjižnica mora postati vhod, skozi katerega raziskovalci vstopajo. Ponuditi jim je potrebno velik izbor gradiva in iskalnih orodij ter možnost, da se sami odlocijo, kaj potrebujejo. Poudarja tudi, da je bila zagotovitev hitrega dostopa do vseh informacij, ne glede na to, v kateri obliki so, skozi stoletja osnovna naloga univerzitetnih knjižnic. Ugotavlja tudi, da imajo v Veliki Britaniji gledano z vidika raziskovalcev prevec univerz in premalo knjižnic in da knjižnice niso dovolj dobro financirane. Predlaga zagotovitev vsaj trikrat vecjega proracuna za nabavo periodike. S pogledi Briana Folletta na pomen knjižnicnih zbirk, posebno serijskih publikacij za raziskovalno delo smo seznanili tudi Ministrico za šolstvo, znanost in šport dr. Lucijo Cok in državnega sekretarja na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport prof. dr. Staneta Pejovnika v upanju, da se bosta zamislila nad katastrofalno situacijo, v kateri smo se v letu 2001 znašle visokošolske in univerzitetne knjižnice obeh slovenskih univerz ter uredila financiranje znanstvene periodike in podatkovnih zbirk. Naslovi znanstvene periodike in podatkovnih zbirk v slovenskih visokošolskih in univerzitetnih knjižnicah so bili vsa leta skrbno koordinirani, tako da ni prišlo do podvajanja narocil. Knjižnice obeh slovenskih univerz so delovale kot celota, ki je z medknjižnicno izposojo posredovala clanke iz revij, ki so bile dostopne, v katerikoli izmed knjižnic v skupnem sistemu. Veliko naporov je bilo s strani knjižnic vloženih v dogovarjanje z dobavitelji za najugodnejše cene. V veliko pomoc nam je pri znanstveni periodiki in podatkovnih zbirk sistem COBISS, ki je poleg drugih prednosti omogocil uresniciti nacelo transparentnosti porabe sredstev, o katerem se zadnje leto veliko pogovarjamo pri vkljucevanju v Evropo. Knjižnicarji smo ob vsakem naslovu znanstvene periodike in podatkovnih zbirk vnesli ceno. V primerih, ko smo opazili, da ima katera izmed knjižnic v sistemu pri posameznem naslovu višjo ceno kot druge, so poskušale doseci nižjo ceno pri svojem dobavitelju tudi druge knjižnice. V zadovoljstvo bi nam bilo, ce bi se po sistemu transparentnosti porabe sredstev, ki je bil razvit za podrocje znanstvene periodike in podatkovnih zbirk, zgledovali tudi na drugih podrocjih. O problemu financiranja znanstvene periodike smo se knjižnicarji pogovarjali tudi na konferenci LIBER. Ob zakljucku konference smo ugotovili veliko razliko med položajem in vizijo britanskih akademskih knjižnic ter med položajem, v katerem smo se letos znašli uporabniki znanstvene periodike ter podatkovnih zbirk in knjižnicarji Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru, potem ko nam je bilo na 4. seji Komisije za knjižnicno informacijsko dejavnost dne 22. 5. 2001 v sejni sobi Ministrstva za šolstvo, znanost in šport sporoceno, da za znanstveno periodiko in podatkovnih zbirk ne bo nobenih financnih sredstev v letu 2001. O perecem problemu financiranja smo slovenski knjižnicarji junija, julija in avgusta razpravljali na številnih sejah komisij, svetov, senatov in upravnih odborov na univerzah, sklepi pa so bili posredovani Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, s problematiko pa so seznanili tudi poslance državnega zbora. V zacetku novembra 2001 so univerzitetne in visokošolske knjižnice prejele s strani Ministrstva za šolstvo, znanost in šport pripravljene pogodbe, ki so zagotavljale do 49 % lanskega pogodbenega zneska z obrazložitvijo, da je bila zaradi izrednih težav pri zagotavljanju proracunskih sredstev za ta namen potrebna prerazporeditev sredstev med proracunskimi postavkami MŠZŠ, za kar je dala Vlada Republike Slovenije soglasje šele 8. 11. 2001. Financer MŠZŠ je s podpisom pogodbe prevzel obveznost poravnati pogodbeni znesek v roku 30 dni, to je do 8. 12. 2001. Univerzitetna knjižnica Maribor in nekatere visokošolske knjižnice do 10. 1. 2002 še niso prejele v pogodbi dolocenih sredstev in niso mogle obnoviti narocil znanstvene periodike in podatkovnih zbirk za leto 2002. Razmišljanje ob govoru Briana K. Folletta in katastrofalnih pogojih zagotavljanja dostopnosti do znanstvene periodike in podatkovnih zbirk v slovenskih univerzitetnih in visokošolskih knjižnicah zakljucujemo z mnenjem uglednih evropskih bibliotekarjev, ki so se udeležili konference LIBER. Bibliotekarji ugotavljajo, da v velikem številu držav varcujejo pri porabi proracunskih sredstev, vendar pa zmanjševanje ali celo popolna ukinitev namenskih sredstev za znanstveno periodiko in podatkovnih zbirk na pragu 21. stoletja nikakor ne more biti prva postavka varcevanja, saj je zagotovitev dostopnosti do teh informacijskih virov kot podpora izobraževalnemu in znanstveno-raziskovalnemu delu primarna naloga univerzitetnih in visokošolskih knjižnic, ki je navedena v temeljnih pravnih aktih in razvojnih nacrtih. dr. Irena Sapac, UKM "KAKO BOMO ZADOVOLJILI NAŠE RAZISKOVALCE?" Otvoritveni govor na konferenci Liber 3. julij 2001 Hvala za povabilo in za priložnost, da vam povem nekaj misli o prihodnosti univerzitetnih knjižnic. Za tiste, ki niso profesionalci, podrobnosti niso pomembne, zato se bom osredotocil na strateška vprašanja, s katerimi se soocamo. Uvod Velik izziv za nas je, kako raziskovalcem zagotoviti neoviran in hiter dostop do vseh informacij ne glede na to, ali so v tiskani ali elektronski obliki. To so bile skozi stoletja osnovne naloge univerzitetnih knjižnic in zastavlja se vprašanje, zakaj je ravno zdaj to tako velik izziv. Mislim, da je to resnicno perec problem, ker se veliko dejavnikov pojavlja istocasno. Naj jih nekaj naštejem: Dejavniki sprememb 1. Vlade ocenjujejo, da je "raziskovanje in njegov razvoj v poslovno prakso" glavni dejavnik v nadaljnjem narodovem razvoju. Ta razvoj se je zacel že pred desetletjem in pomeni, da vlade vlagajo vec denarja v: - povecanje števila raziskav, posebej na podrocju biologije; - pospeševanje industrijskih raziskav in razvoja z razlicnimi davcnimi olajšavami; - vzpodbujanje znanstvenikov za razvoj izumov v patente in za razvoj podjetij; - razvoj infrastrukture - tukaj pa nastopimo mi, saj so po mojem mnenju knjižnice prav tako pomemben del infrastrukture kot nov sinhrotron ali pripomocki za molekularno biologijo. 2. Število objavljenih raziskav je vedno vecje in že zaradi tega so knjižnice pod velikim pritiskom. Tudi najvecje knjižnice – recimo Britanska knjižnica ali Harvard – ne morejo vec zbirati vsega gradiva. Zadeva je še toliko slabša, ce stvari podrobneje analiziramo. V vecini primerov so univerze majhna podjetja z vsemi kulturnimi in izobraževalnimi prednostmi ter slabostmi, ko gre za nudenje glavnih infrastrukturnih zmoglji-vosti, kakršne imajo knjižnice. Poglejmo nekaj statisticnih podatkov, ki to poudarjajo: Univerza Harvard ima 14 milijonov enot knjižnicnega gradiva, vsako leto pridobi dodatnih 300.000 enot, narocena je na 100.000 serijskih publikacij in letno porabi 70 milijonov dolarjev. Tipicna elitna šola skupine "velikih deset" (na primer Wisconsin) ima 5 milijonov enot knjižnicnega gradiva, vsako leto pridobi dodatnih 150.000 enot, narocena je na 40.000 serijskih publikacij in letno porabi 30 milijonov dolarjev. V Veliki Britaniji ima državna univerza 2 milijona enot knjižnicnega gradiva, letno jih pridobi dodatnih 30.000, narocena je na 10.000 serijskih publikacij in letno porabi 6 milijonov dolarjev. Celo slavna knjižnica Bodleiana v Oxfordu bi bila po statistiki komaj med desetimi najboljšimi univerzitetnimi knjižnicami v Združenih državah Amerike. Ta statistika opozori na dva problema. Prvic – v Veliki Britaniji so univerzitetne knjižnice majhne (ce gledamo iz vidika raziskovalcev imamo mogoce prevec univerz, vendar premalo knjižnic) in drugic – niso dovolj dobro financirane. Rezultat tega je predvsem njihova nezmožnost kupovati serijske publikacije. Svetovno znane univerze kupijo najmanj 40.000 naslovov serijskih publikacij letno. V Veliki Britaniji dosežeta to številko samo Cambridge in Oxford, vse druge univerze pa le redko presežejo 10.000 naslovov serijskih publikacij letno. Mislim, da moramo – seveda brez veliko-dušnosti vsake univerze posebej, ki bi za zacetek morala zagotoviti vsaj trikrat vecji proracun za nabavo periodike – poiskati alternativne rešitve, ce želimo doseci naše prijateljice preko Atlantika. 3. Rast cen periodike je trikrat vecja kot splošna inflacija. Za to je delno krivo tako povecanje števila izdanih publikacij kot tudi dejstvo, da je založništvo visoko profitna dejavnost. Akademiki morajo objavljati svoje prispevke, saj so njihove kariere neposredno odvisne od kakovosti in vcasih celo od kolicine objavljenih del. Koncni rezultat je trg prodajalcev. Knjižnice so stalno prisotne v javnem sektorju, vendar imajo mnogo manj možnosti, da svojim uporabnikom vsilijo tržne dejavnike (na primer zaracunati jim vsak obisk). Vlade tega ne vidijo in samo še stopnjujejo nepopustljiv pritisk na proracun knjižnic. 4. Koncno sta tukaj tudi svetovni splet in informacijska tehnologija! Ni dvoma, da se informacijska tehnologija vsak dan razvija in da je tudi veliko novih clankov vsak dan napisanih na to temo. Za nas je najpomembnejše dejstvo, da lahko vsak povsod vse objavi in da je vsakomur vse dostopno neposredno, tako da knjižnic sploh vec ne potrebujejo. Eden ali oba razloga lahko spremenita univerzitetne knjižnice do neprepoznavnosti in ce bi komercialni dobavitelji vstopili na ta trg, bi lahko veliko funkcij knjižnic celo izginilo. Do sedaj se to še ni zgodilo in preveliko število novega raziskovalnega gradiva, ki se vsak dan dodaja fondu, onemogoca razvoj grobega poslovnega modela. Kakorkoli, trendi so jasno vidni in raziskovalci bodo zagotovo izbrali najbolj primeren vir informacij – brez posebne navezanosti na lastno univerzitetno knjižnico. Glavne želje in potrebe raziskovalcev Nekaj pa vendarle ostaja in mogoce se bo prav to izkazalo za najbolj pomembno in trajno stvar: zagotovljena je kakovost raziskav. Ce vprašate mlade ucitelje, kako vidijo svojo prihodnost, jo bodo videli v elektronskem svetu. Želijo si, da bi jim bila vsebina revije dostopna brez velikega truda in da bi imeli na voljo visoko razvita iskalna orodja. Prav tako bi radi raziskovali le dolocena podrocja, ne da bi pri tem morali prebirati 6.000 clankov tedensko. Te želje so vidne pri vseh vedah razen humanistike, kjer se še odlocajo o prihodnosti in o tem, do kolikšne mere bodo stvari prenesli v izkljucno elektronsko obliko. Humanisti si želijo nekaj drugega, ne pa elektronskega sveta. Želijo si stalno število osnovnega raziskovalnega gradiva, ki bo na voljo v elektronski obliki, tako da bodo namesto obiskov v knjižnici lahko raziskovali na svetovnem spletu. Ta odnos do osnovnega raziskovalnega gradiva se lahko razširi tudi na druga podrocja, kjer se velike kolicine podatkov proizvajajo elektronsko, na primer: vremenska napoved, fizika in genetika. Kakorkoli, osnovna želja je zagotovljena kakovost, kar je dobro, saj družba nikoli ne sme doseci stopnje, na kateri bi bila verodostojnost strokovnih clankov vprašljiva. Možne rešitve O teh stvareh je lahko govoriti, toda kje so dejansko rešitve za nas v univerzitetnih knjižnicah? Naj naštejem nekaj svojih zamisli: 1. Ekonomskega in znanstvenega razvoja ne moremo napovedati, lahko pa ohranimo našo vlogo pri hranjenju izkljucno visoko kakovostnega gradiva. 2. V prihodnosti bi morali zagotoviti hibridno knjižnico. Knjižnica bi tako postala vhod, skozi katerega raziskovalci vstopajo. Nato jim ponudimo velik izbor gradiva in zmogljivih iskalnih orodij, ki jim omogocajo iskanje med gradivom in možnost, da se sami odlocijo, kaj potrebujejo. Upam, da bodo morali priti v knjižnico in se poglobiti v knjigo, vendar je bolj verjetno, da bodo imeli na voljo tudi clanek v elektronski obliki. Že na moji stari univerzi je vec kot 50 % revij dostopnih v elektronski obliki. Druga možnost je, da bi našli gradivo v drugih elektronskih knjižnicah, ki se nahajajo v razlicnih univerzitetnih knjižnicah, in si bodo iz spoštovanja do maticne knjižnice to gradivo priskrbeli preko nje ali nacionalne zbirke, ki hrani tudi gradivo iz celega sveta. Prav tako bi lahko prišli do starih številk revij, ki so bile digitalizirane. Koncno pa bi lahko raziskovalci – in mislim, da bi bilo to odlocilno – želeli imeti dostop do vseh osnovnih podatkov, zbranih na nacionalni in mednarodni ravni. Naša naloga – naloga univerzitetnih knjižnic – je, da ugodimo tem zahtevam raziskovalcev. Sliši se zelo težko, vendar v bistvu vecinoma to že delamo. 3. Povsod po svetu se ta model že razvija in izboljšuje, a nekateri izmed nas na to vseeno gledamo malo drugace, saj vemo, da smo lahko uspešni le, ce povežemo vse te funkcije, ki bi jih knjižnica naj imela. Podporna skupina univerzitetnih knjižnic Po celem svetu spremljamo razvoj sodelovanja. Sodelovanje se razvija iz vec razlogov: zaradi ekstremnih razdalj med knjižnicami v deželah z redko naseljenim prebivalstvom (Avstralija), zato ker se narod trudi preskociti iz številnih univerzitetnih knjižnic na manj osrednjih z vecjim pomenom (Kitajska) ali pa ker želi dolocena regija povecati svoje že tako mocne vire informacij (Konzorcij velikih deset univerz srednjega zahoda + Chicago). Pri nas v Veliki Britaniji smo v zadnjih desetih letih vzpodbujali mocnejše sodelovanje med našimi univerzitetnimi knjižnicami. Vse skupaj se je zacelo s porocilom izpred osmih let, pri katerem smo sodelovali nekateri izmed nas. Rezultat so bile vecja prepoznavnost univerzitetnih knjižnic (pomemben politicni vidik je, da so knjižnice del vecje institucije), pobuda za ustanovitev elektronskih knjižnic, oblikovanje distribuiranih nacionalnih elektronskih zbirk (DNER), odlocitev za ustanovitev dolocenih knjižnic, ki bi s politiko odprtih vrat omogocile dostop raziskovalcem iz drugih univerz in koncno tudi priprava terena za nadaljnje spremembe v tem desetletju. Do sedaj so bili ti nacrti uspešno izpeljani in so nam dali vzpodbudo za nadaljnje delo. Naš naslednji korak bo vzpodbuditi in še bolj utrditi sodelovanje med univerzitetnimi knjižnicami in sicer v sodelovanju z Britansko knjižnico in dvema manjšima nacionalnima knjižnicama v Aberystwythu in Edinburgu. Pritegniti k sodelovanju nacionalne in univerzitetne knjižnice je velik korak. Posledica sodelovanja je odlocitev, da ustanovimo tako imenovano "Podporno skupino univerzitetnih knjižnic". Uganite, kdo bo predsednik! Zraven mene bodo v vodstvu še nekateri drugi sodelavci – Lynne Brindley, Reg Carr iz Bodleiane in Michael Anderson iz Univerze v Edinburgu. Smo resnicno "uradni" odbor, ki so ga ustanovili upravni odbori štirih univerz in Britanska knjižnica. Iz naših vizij je razvidno, kaj so naše naloge: 1. Zadolženi smo za oblikovanje takšne nacionalne strategije, da bodo imeli britanski raziskovalci stalen in nemoten dostop do vseh vrst informacij, tako v tiskani kot tudi v elektronski obliki. 2. Razviti moramo nacionalni program, ki bo omogocal najboljše sodelovanje med univerzitetnimi knjižnicami in obenem misliti na financerje, ki bodo to tudi omogocili. 3. Posledica bo verjetno razvoj modela hibridne knjižnice, ki bo uporaben v celi državi. 4. Z dobrim sodelovanjem moramo usmerjati dolgorocno upravljanje in razvoj raziskovalnih zbirk. Ta tocka se nanaša na moje prejšnje razmišljanje o relativni majhnosti angleških knjižnic z vidika nakupa periodike in knjig. Vemo, da bo to celotno sodelovanje uspešno, toda ocenjujemo, da bodo spremembe potekale prepocasi. 5. Razviti moramo nacionalno elek-tronsko knjižnico, v kateri bodo imele pomembno mesto distribui-rane nacionalne elektronske zbirke (DNER). 6. Poiskati moramo nacionalno strategijo za digitalizacijo že obstojecih zbirk primarnega raziskovalnega gradiva. 7. Izdelati moramo nacionalni projekt za ohranitev tako imenovanih zapušcinskih zbirk. 8. Svetovati moramo, kje najti informacije in razviti moramo kriticno podprte zahteve, ki lahko segajo od iskanja po katalogih do uporabe zahtevnejših iskalnih orodij v naših hibridnih knjižnicah. 9. Na koncu pa moramo povezati naše dosežke z dogajanji po svetu. Pravzaprav je zelo pogumno govoriti o teh stvareh. Kljub vsemu sem optimisticen in mislim, da nam bo uspelo narediti še en korak k boljšemu sodelovanju med našimi knjižnicami. Katerokoli rešitev bomo našli – z njo bomo raziskovalcem pomagali, da bodo še naprej pripomogli k našem razumevanju tega neverjetnega univerzuma in planeta, na katerem živimo. Brian K. Follett, Predsednik Filozofskega in humanisticnega odbora prevedla: Mateja Škofljanec, UKM IZOBRAŽEVANJE PRIZNANJA KVALIFIKACIJ BIBLIOTEKARSKE STROKE Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke je na svoji seji dne 12. 11. 2001 podelila strokovne bibliotekarske nazive naslednjim knjižnicnim delavcem: - Vlasti Stavbar, delavki Univerzitetne knjižnice Maribor, strokovni naziv bibliotekar specialist - Marini Hrs, delavki Maticne knjižnice Izola, strokovni naziv višji bibliotekar - Vladimiru Henriju Knezu, delavcu Knjižnice Ivana Potrca, Ptuj, strokovni naziv višji bibliotekar - Tatjani Oset, delavki Knjižnice Šentjur, strokovni naziv višji bibliotekar - Majdi Primožic, delavki Knjižnice Jožeta Mazovca, Ljubljana, strokovni naziv višji bibliotekar - Metki Kodric, delavki Obcinske maticne knjižnice Šmarje pri Jelšah, strokovni naziv višji knjižnicarski referent - Liljani Klemencic, delavki Knjižnice Ivana Potrca, Ptuj, strokovni naziv višji knjižnicarski referent - Heleni Kovacic Pižmoht, delavki Knjižnice Ivana Potrca, Ptuj, strokovni naziv višji knjižnicarski referent - Vesni Racman Radovanovic, delavki Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, strokovni naziv višji knjižnicarski referent - Metki Sraka, delavki Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, strokovni naziv višji knjižnicarski referent - Jani Štromajer, delavki Knjižnice Ivana Tavcarja, Škofja Loka, strokovni naziv višji knjižnicarski referent - Tatjani Šmid, delavki Knjižnice Ivana Tavcarja Škofja Loka, strokovni naziv višji knjižnicarski referent - Martini Gostincar, delavki Knjižnice Ivana Tavcarja Škofja Loka, strokovni naziv višji knjižnicarski referent - Tatjani Bertoncelj, delavki Knjižnice Ivana Tavcarja Škofja Loka, strokovni naziv višji knjižnicarski referent - Doris Požeš, delavki Maticne knjižnice Izola, strokovni naziv višji knjižnicarski referent - Marjanci Vežnaver - Kljun, delavki Valvasorjeve knjižnice Krško, strokovni naziv višji knjižnicarski referent - Karlu Šavlu, delavcu Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, strokovni naziv knjižnicarski referent - Suzani Lukovnjak, delavki Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, strokovni naziv knjižnicarski referent - Tamari Pišek, delavki Knjižnice Ivana Potrca, Ptuj, strokovni naziv knjižnicarski referent - Miri Jazbec, delavki Knjižnice Šentjur, strokovni naziv knjižnicarski referent - Andreji Bosio, delavki Knjižnice Šentjur, strokovni naziv knjižnicarski referent - Avguštini Grobin, delavki Knjižnice Šmarje pri Jelšah, strokovni naziv knjižnicarski referent Cestitamo! SPLOŠNE KNJIŽNICE KAJ ŽE? … KDAJ ŽE? … V LETU 2002 Desetletje za novo kulturo miru in nenasilja za otroke sveta. Progl. ZN. 2002 – mednarodno leto ekoturizma. Progl. ZN. 2002 – mednarodno leto gora. Progl. ZN. 2002 – mednarodno leto OZN za kulturno dedišcino. Progl. ZN. Salamanca – evropsko mesto kulture 2002 - 30 let revije Otrok in knjiga. - 10 let Slovenske sekcije IBBY (Mednarodna zveza za mladinsko književnost). - Zacetek praznovanja 50-letnice IBBY (ustanovljena 1953). Obletnice pisateljev: - Smiljan Rozman (28.01.1927 - ) 75-letnica rojstva - Jože Šmit (01.02.1922 - ) 80-letnica rojstva - Ela Peroci (11.02.1922 – 18.11.2001) 80-letnica rojstva - Marijan Tršar (17.02.1922 - ) 80-letnica rojstva - Anton Ingolic (05.01.1907 – 11.03.1992) 10-letnica smrti - Anton Aškerc (09.01.1856 – 10.06.1912) 90-letnica smrti - Arhar Vojan Tihomir (20.07.1922 - ) 80-letnica rojstva - Janko Kersnik (04.09.1852 – 28.07.1897) 150-letnica rojstva - Karel Destovnik Kajuh (19.12.1922 – 22.02.1944) 80-letnica rojstva Knjižni sejmi: 21.–24. marec: Knjižni sejem v Leipzigu 10.–13. april: Sejem knjig za otroke v Bologni 20.–26. maj: Bologna po Bologni, Ljubljana 9.–14. oktober: Knjižni sejem v Frankfurtu 6.–13. november: Frankfurt po Frankfurtu, Ljubljana 27.november – 02. december: Slovenski knjižni sejem, Ljubljana Projekti: - Evropa v šoli. Natecaj 2001–2002: "Naša zgodovina – naša evropska prihodnost". Rok za oddajo del na naslov regionalnih nosilcev natecaja je 1. marec 2002. Zakljucek junija. - Slovenski knjižni kviz 2002: Anton Ingolic in Štajerska. Predstavitev in razdelitev gradiva v tiskani obliki in na internetu 13. marca 2002 v Pionirski knjižnici v Ljubljani. 17. septembra zakljucek reševanja po SIK. Državna zakljucna prireditev in snemanje TV oddaje, v organizaciji Bralne znacke bo oktobra v Ljubljani. - Moja najljubša knjiga 2002: Izbor mladih. Osrednje SIK posredujejo izbore Pionirski knjižnici v Ljubljani do 8. februarja 2002. Svecana proglasitev najljubše knjige bo 2. aprila 2002 v Pionirski knjižnici v Ljubljani. - Knjižnica vesolje – zakladov: 1. marca zakljucimo vpise ucencev 5. in 6. r. Od 2. do 23. aprila podelitve knjižnih nagrad. Januar - Prosinec 1. Novo leto. Svetovni dan miru Februar - Svecan 8. Prešernov dan – slovenski kul- turni praznik 12. Pust 14. Valentinovo Marec - Sušec 8. Mednarodni dan žena 12. Gregorjevo 13. Zacetek akcije Slovenski knjižni kviz 2002: Anton Ingolic in Štajerska v Pionirski knjižnici v Ljubljani 20. Zacetek pomladi 21. Svetovni dan poezije. Mednarodni dan boja proti rasizmu 22. Svetovni dan voda 23. Svetovni dan meteorologije 27. Svetovni dan gledališca 31. Velika noc April – Mali traven 2. Mednarodni dan knjig za otroke. Rojstni dan Hansa Christiana Andersena. "Stopnice iz knjig" – poslanica in razstava "10 let Slovenske sekcije IBBY" ter svecana proglasitev "Moje najljubše knjige 2002" v Pionirski knjižnici v Ljubljani 20. Dan slovenske knjige 22. Svetovni dan Zemlje. Dan slovenskih tabornikov 23. Svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Otvoritev nove knjižnice v Aleksandriji 29. Mednarodni dan plesa Simpozij: Poezija in otroštvo. Zagreb. Org. Hrvaška sekcija IBBY in Knjižnice grada Zagreba. Maj – Veliki traven 1. Praznik dela 3. Svetovni dan svobode tiska 6. Svetovni dan babic 8. Mednarodni dan Rdecega križa 9. Mednarodni dan zmage nad fašizmom. Dan Evrope 10. Mednarodni materinski dan 15. Dan družine 18. Svetovni dan muzejev 24. Evropski dan parkov 30., 31. Simpozij ob 30-letnici izhajanja revije Otrok in knjiga: Iskanje mitskega v sodobni mladinski književnosti. Maribor. Junij – Rožnik 5. Svetovni dan varstva okolja 21. Zacetek poletja 25. Dan slovenske državnosti Julij – Mali srpan 29.7. – 1.8. 19. svetovni kongres o branju. Edinburgh. Škotska. September - Kimavec 8. Svetovni dan pismenosti 17. Dan zlatih knjig. Zacetek bralne sezone za Bralno znacko 19. Mednarodni dan miru 23. Zacetek jeseni 26. Evropski dan jezikov. (Progl. Svet Evrope) 29.9. – 3.10. 28. kongres IBBY: Otroci in knjige – svetovni izziv. Basel, Švica Oktober - Vinotok 1. Mednarodni dan starejših 2. Svetovni dan otroka 5. Mednarodni dan otroka. Svetovni dan uciteljev 15. Mednarodni dan šolskih knjižnic 24. Dan OZN 31. Dan reformacije 14. – 16. Strokovno posvetovanje ZBDS: Knjižnice in javnost. Bled. November - Listopad 1. Vsi sveti – dan spomina na mrtve 26. Strokovno posvetovanje Bralnega društva Primorske: Branje med oceno, recenzijo in kritiko. Sežana. Oko besede. Srecanje mladinskih pisateljev in podelitev vecernice v Murski Soboti. December - Gruden 1. Svetovni dan boja proti aidsu 5. Svetovni dan prostovoljcev 10. Dan clovekovih pravic 22. Zacetek zime 23. Dan slovenske ustavnosti 25. Božic 26. Dan samostojnosti Tanja Pogacar, Knjižnica Otona Župancica, Enota Pionirska knjižnica JUBILEJNI KONGRES IBBY V BASLU. Zacetek praznovanja 50-letnice IBBY (International Board on Books for Young People), ki je bil uradno ustanovljen 1953 bo na kongresu v Baslu, ki bo v casu od 29. septembra do 3. oktobra 2002. Tokratni že 28. kongres IBBY ima poseben status, saj ga ne organizira ena od nacionalnih sekcij, kot je bila to praksa doslej, ampak ga pripravlja poseben kongresni odbor. Clani kongresnega odbora so predsednica IBBY, Tayo Shima in vsi clani sedanjega izvršnega odbora IBBY, med njimi tudi slovenski predstavnik, urednik pri Založbi Mladinska knjiga, Vasja Cerar. Sponzorji kongresa so: Avstrijsko zvezno kanclerstvo, Švicarski filate-listicni sklad, Baselski mestni svet in loterijski sklad, Baselski okrajni svet in loterijski sklad, banka Baumann v Baslu, baselska založba Schwalbe& Co, Dr. V. Frank-Steiner iz Basla, Bayard Presse iz Pariza, Seuil Jeunesse iz Pariza, Danski bibliotekarski center iz Kopenhagna, založba Groundwood iz Toronta, Asahi Shimbun iz Tokija, Nissan Motor Co. iz Tokija. Pokroviteljice kongresa so: - Njeno Velicanstvo japonska cesarica Michiko - Suzanne Mubarak iz Egipta - Ruth Dreifuss, švicarska ministrica za izobraževanje in kulturo V casu kongresa bodo v Kon-gresnem centru v Baslu predstavljene najpomembnejše aktivnosti IBBY z razstavami, publikacijami in slo-vesnostmi. Nagradi Hansa Christiana Andersena 2002, pisatelju in ilustratorju za celoten opus bosta podeljeni na otvoritveni slovesnosti kongresa. Z razstavo in publikacijo pa bodo predstavljeni vsi dosedanji dobitniki Andersenove nagrade od leta 1956 dalje. Vsi dosedanji Andersenovi nagrajenci so vabljeni gostje kongresa. Podeljene bodo nagrade IBBY castna lista 2002, pisateljem, ilustratorjem in prevajalcem. Nagrajene knjige bodo razstavljene in predstavljene v katalogu. Z razstavo, katalogom in posameznimi predstavitvami bodo prikazani projekti, ki so bili odlikovani z letošnjo IBBY-Asahi nagrado za promocijo branja. V posebni publikaciji bodo predstavljene poslanice, teksti in plakati, ki so nastali v pocastitev mednarodnega dneva knjig za otroke, od leta 1969 dalje. Plakati bodo v kongresnem centru tudi razstavljeni. IBBY dokumentacijski center za knjige za prizadeto mladino iz Osla na Norveškem bo predstavil izbor "najboljše od najboljšega", izbor knjig namenjenih otrokom s posebnimi potrebami in tistim, ki z njimi živijo. Uredništvo revije Bookbird, ki jo IBBY izda štirikrat letno, bo kot vedno doslej do kongresa pripravilo tematsko številko posveceno Andersenovim nagrajencem in kandidatom za Andresenovo nagrado 2002. Strokovni del kongresa, katerega moto je: Otroci in knjige – svetovni izziv bo potekal ob plenarnih referatih, na seminarjih in okroglih mizah. Poskrbljeno bo za prevode v angleški, nemški, francoski in španski jezik. Otvoritveni govor bo pripadel Petru von Mattu, profesorju germanistike na züriški univerzi. Naslov njegovega referata je: "Kaj je bilo preje: kura ali jajce? Predstave mladih o nastanku sveta." Lilia Ratcheva-Stratieva, založnica, pisateljica in prevajalka iz Bolgarije, sedaj tudi ena od urednic revije Bookbird, bo v referatu: "Mladinska literatura za boljši svet. Ali lahko otroci rešijo svet? Ali lahko knjige za otroke spremenijo svet?" poudarila pomen, ki ga je imela knjiga po drugi svetovni vojni. Prav to dejstvo je tudi spodbudilo nastanek IBBY. Andersenova nagrajenka Ana Maria Machado je poimenovala svoj referat: "Mladinska literatura: most med odraslimi in otroki." Jeffery Garrett, nekdanji glavni urednik revije Bookbird, iz ZDA, se v svojem referatu: "IBBY nagrade in izbori", vprašuje: "Ali lahko obstojajo mednarodni standardi za odlicnost?" Nouchine Ansari, profesor bibliotekarstva in generalni sekretar Sveta za mladinsko literaturo v Iranu bo govoril o: "Pravici do knjig kot globalni obvezi." Slavni norveški pisatelj, Jostein Gaarder, avtor bestsellerja: Zofijin svet, je že zbudil zanimanje z referatom, s provokativnim naslovom: "Knjige za svet brez bralcev?" Napovedane so tri panel diskusije. Prvo bo vodila Patricia Crampton (U.K.), nekdanja predsednica mednarodne žirije za Andersenovo nagrado. Sodelovali bodo nekdanji predsedniki IBBY: Richard Bamberger (Avstrija), Dušan Roll (Slovaška), Miguel Azola (Španija/U.K.), Ronald Jobe (Kanada) in nekdanja podpredsednica IBBY Margaret McElderry (ZDA). Udeležbo na drugi, ki jo bo vodila Renate Raecke, predsednica Nemške sekcije IBBY, so že potrdili Andersenovi nagrajenci: Virginia Hamilton (ZDA), Jörg Müller (Švica), Kveta Pacovská (Ceška) in Tomi Ungerer (Francija). Na tretjo, ki jo bo vodil Peter Schneck, nekdanji predsednik mednarodne žirije za Andersenovo nagrado (Avstrija), so povabljeni gostje, vidnejši clani IBBY, z raznih kontinentov: Carmen Diana Dearden (Venezuela), Patsy Aldana (Kanada) in Nilima Sinha (Indija). Na programu so tudi seminarji in okrogle mize, ki so organizirane na razlicnih krajih. Srecanje avtorjev in prevajalcev bo v baselski Hiši literature, ilustratorjev v Muzeju karikatur in stripa, bibliotekarjev pa v JuKiBu, mednarodni otroški knjižnici. Seminarske teme so naslednje: A. Are Children's Books Still an International Issue? (Današnji pomen mladinske književnosti v mednarodnem prostoru). Na tem seminarju sodeluje mag. Tilka Jamnik s prispevkom: Using the Web to Motivate Schoolchildren to Read. B. Children's Books for a Better World. (Mladinske knjige za boljši svet). C. Children's Reading Promotion Projects. (Projekti za promocijo branja mladih). D. Children's Books as a Bridge Between Adults and Children. (Mladinske knjige kot most med odraslimi in otroki). E. What is Quality? Promoting Excellence in Children's Books. (Kaj je kvaliteta? Promocija odlicnosti v mladinskih knjigah). Razstave na kongresu: - Predstavitev 44 Andersenovih nagrajencev 1956 – 2002 - Predstavitev kandidatov za Andersenovo nagrado 2002 - Knjige, predlagane za IBBY castno listo 2002 - Predstavitev nagrajencev z IBBY-Asahi nagrado za promocijo branja - Revija Bookbird od 1963 - Plakati ob mednarodnem dnevu knjig za otroke 1968 – 2002 - Knjige za prizadete otroke Publikacije: Poleg rednih publikacij: IBBY Honour List in tematske številke revije Bookbird, bodo na jubilejnem kongresu še: - Festschrift, jubilejna publikacija - The Hans Christian Andersen Awards, s predstavitvijo vseh nagrajencev od 1956 - International Childre's Book Day, s predstavitvijo vseh poslanic in plakatov od 1968 - IBBY-Asahi Reading Promotion Award, s predstavitvijo vseh nagrajenih projektov, od 1988 Pisatelj – gost Baselska Hiša literature (Basel Literaturhaus) se pridružuje pocastitvi jubileja IBBY z imenitno gesto - Writer in Residence (Pisatelj – gost). Tri mesece, od septembra do novembra 2002 bo gostila mladinskega avtorja iz katerekoli države tako, da mu placa prevoz do Basla, bivanje v Baslu in 2.700 CHF žepnine na mesec. Edini pogoj za avtorja je, da komunicira v nemšcini, francošcini ali anglešcini in je pripravljen sodelovati v programu Hiše literature. Prijave se pošlje Leeni Maissen na sekretariat IBBY. Slovenska sekcija IBBY je pripravila kandidature za Andersenovo nagrado 2002 in za IBBY castno listo 2002. Slovenski kandidatki za ANDERSENOVO NAGRADO 2002 sta: pisateljica Svetlana Makarovic in ilustratorka, akademska slikarka Marija Lucija Stupica Mednarodna strokovna žirija za Andersenovo nagrado izbere po enega nagrajenca za celoten pisateljski opus in po enega nagrajenca za celoten ilustratorski opus. Ob kandidaturi smo izpolnili zahteve: 18 clanom žirije smo poslali 6 knjig pisateljice Svetlane Makarovic in 5 knjig, ki jih je ilustrirala akademska slikarka Marija Lucija Stupica. Financni prispevek ob kandidiranju je bil za vsako kandidatko CHF 250.- Za clane žirije smo izdelali tudi dosjeje o avtoricah z utemeljitvijo kandidature, ki jo je za Svetlano Makarovic napisal Andrej Ilc, za Marijo Lucijo Stupica je napisala utemeljitev Maruša Avguštin, z bio-, bibliografijami, ki sta jih izdelali Tanja Pogacar in Darja Lavrencic Vrabec. Pri likovni izdelavi dosjejev sta sodelovala akad. slikar Matjaž Schmidt in Oskar Wolf. Prevode je napisala Marjeta Gostincar Cerar. Andersenova nagrajenca 2002 bosta proglašena na sejmu knjig za otroke, aprila 2002 v Bologni, nagradi pa bosta podeljeni na IBBY kongresu, septembra 2002 v Baslu. Knjige Svetlane Makarovic, ki smo jih poslali clanom žirije: - Makarovic, Svetlana: Kam pa kam, kosovirja? Il. Matjaž Schmidt. Ljubljana: DZS, 1995. (Kosovirji). - Makarovic, Svetlana: Sapramiška. Il. Gorazd Vahen. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999. (Svetlanovcki). - Makarovic, Svetlana: Smetišcni muc in druge zgodbe. Il. Gorazd Vahen. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999. (Svetlanovcki). - Makarovic, Svetlana: Škrat Kuzma dobi nagrado. Il. Tomaž Lavric. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000. (Svetlanovcki). - Makarovic, Svetlana: Teta Magda. Il. Zvonko Coh. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999. (Domen). - Makarovic, Svetlana: Tacamuca. Il. Gorazd Vahen. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000. (Svetlanovcki). Knjige z ilustracijami Marije Lucije Stupice, ki smo jih poslali clanom žirije: - Andersen, Hans Christian: Pravljice. Prev. Silvana Orel Kos. Il. Marija Lucija Stupica. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998. (Veliki pravljicarji). - Grimm, Jakob&Wilhelm: Rdeca kapica. Il. Marija Lucija Stupica. Ljubljana: Prešernova družba, 1999. - Grimm, Jakob&Wilhelm: Trije možicki v gozdu. Il. Marija Lucija Stupica. Ljubljana: Prešernova družba, 2000. - Hoffmann, E. T. A.: Hrestac in Mišji kralj. Prev. Mojca Kranjc. Il. Marija Lucija Stupica. Ljubljana: DZS, 1996. (Velikancek). - Wilde, Oscar: Srecni kraljevic.Prev. Ciril Kosmac. Il. Marija Lucija Stupica. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993. (Cicibanov vrtiljak – Velike slikanice). Slovenski kandidati za IBBY HONOUR LIST 2002 so: pesnik Niko Grafenauer, ilustratorka Lilijana Praprotnik Zupancic in prevajalec Darko Dolinar. Priznanje se podeli pisatelju, ilustratorju in prevajalcu za eno delo, ki ni starejše od treh let. Za vsakega kandidata smo poslali po 7 knjig na sekretariat IBBY in prispevek v višini CHF 75. Dr. Marjana Kobe je napisala utemeljitev kandidature Nika Grafenauerja, Tanja Mastnak je napisala utemeljitev kandidature Lilijane Praprotnik Zupancic, Zdravko Duša je napisal utemeljitev kandidature Darka Dolinarja. Prevode je napisala Marjeta Gostincar Cerar. Priznanja bodo podeljena na 28. kongresu IBBY v Baslu. Knjige, ki smo jih poslali na sekretariat IBBY v Basel: - Grafenauer, Niko: Kadar glava nad oblaki plava. Il. Kostja Gatnik. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000. - Praprotnik Zupancic, Lilijana: Male živali. Il. avtorica. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000. - Moers, Walter: 13 ˝ življenj kapitana Sinjedlakca. Prev. Darko Dolinar. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2000. Kandidature so financno podprli in s tem tudi omogocili: Ministrstvo za kulturo RS, Knjižnica Otona Župancica v Ljubljani in clani sekcije. Informacije in prijave za kongres dobite na sedežu Slovenske sekcije IBBY: Slovenska sekcija IBBY Knjižnica Otona Župancica Enota Pionirska knjižnica Komenskega 9 1000 Ljubljana Tel.: 01 434 36 31 E-mail: tanja@lj-oz.sik.si Tanja Pogacar, Knjižnica Otona Župancica, Enota Pionirska knjižnica ŠOLSKE KNJIŽNICE PEDAGOŠKIM DELAVCEM OB LITERARNEM NATECAJU 2001-2002 "EVROPA V ŠOLI" "NAŠA ZGODOVINA - NAŠA EVROPSKA PRIHODNOST" Natecaj "Evropa v šoli" poteka že od leta 1953. "V Sloveniji natecaj organizira 22-clanski nacionalni odbor Evropa v šoli, v katerem sodelujejo zainteresirane vladne in nevladne organizacije, ki delujejo na podrocju izobraževanja, evropskih povezav, mladine ter predstavniki medijev in ucitelji iz osnovnih in srednjih šol."1 1 NATECAJ Evropa v šoli (3; 2001-2002; Evropa) Naša zgodovina – naša evropska prihodnost. Uredili Liana Kalcina in Nataša Jurišic. Ljubljana: Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope pri NUK za Nacionalni odbor "Evropa v šoli", 2001. Slovenski nacionalni odbor že tretjic po vrsti vabi mlade k razmišljanju o izbrani temi, svoje poglede nanjo pa mladi lahko predstavijo z likovnimi, literarnimi, fotografskimi ali inter-netnimi stvaritvami. Knjižnica Otona Župancica, enota Pionirska knjižnica, v Ljubljani, je tudi letos, torej že drugic po vrsti, nosilka literarnega dela natecaja "Evropa v šoli", ki letos odpira pomembno temo z naslovom "Naša zgodovina – naša evropska prihodnost". Z izbrano temo želi nacionalni odbor vzpodbuditi mlade k razmišljanju o naši skupni evropski preteklosti, dogodkih in ljudeh, ki so zaznamovali našo preteklost in sedanjost ter predstavljajo pomembna izhodišca tudi za našo prihodnost. Zavedanje kulturnozgodovinskih povezav iz preteklosti, ki so kljuc za prihodnost, je pomembno tudi za naše skupno življenje v povezani Evropi. Natecaj ponuja dovolj zanimivih podnaslovov, ki bodo, po našem mnenju, v mladih zlahka zanetili ustvarjalno iskrico in jih vzpodbudili k literarnemu, likovnemu, fotografskemu ali internetnemu ustvarjanju. Natecaj poteka na regionalnem in nacionalnem nivoju. Regionalni nosilci zbirajo prispevke svojih regij do 1. marca 2002. Naslove regionalnih nosilcev dobite v publikaciji Natecaj Evropa v šoli. Najboljše regijske prispevke ocenijo državne komisije, in sicer do 20. aprila 2002. (Za literarni natecaj je to Knjižnica Otona Župancica, enota Pionirska knjižnica). Skupni podnaslovi za vse natecaje: - Z Emoncem na potepu - Kralja Matjaža sem pocukal za brado - Ostrorogi Jelen mi je povedal - Le semkaj, le semkaj! Zažgali bodo carovnico! - Sedel sem na knežji kamen - Stara jadrnica iz preteklosti je priplula na obalo in… - Košcena pišcalka mi je zapiskala skrivnostno pesem iz pradavnine - Srecal/srecala sem popotnika iz preteklosti, ki je namenjen v prihodnost - Pisal mi je vojak s soške fronte - Srednjeveški pisar za racunalnikom se cudi - Prisluhnil sem pogovoru med cekinom in evrom - Bral sem knjigo prihodnosti - Harry Potter pri slivniških carovnicah - Obiskal/obiskala sem muzej evropske prihodnosti - Od latinšcine do anglešcine…kaj pa slovenšcina? - Kar je moj dedek posejal, bodo moji otroci… - Sedel sem na casovni stroj in… - Moj dedek (moja babica) je bil svetovljan (je bila svetovljanka) Pojem zgodovina je v prenesenem smislu tesno povezan s pojmoma pripoved oziroma zgodba. Tako imamo tudi mi Slovenci svoje zgodbe v casu, svoje prepoznavne mite in svojo preteklost, v kateri nam osupljivo zgodbo lahko zapiska pišcalka iz pradavnine, se na grajskem dvorišcu odvija napet viteški turnir ali nas mostišcar zapletete v pogovor o usodi našega rodu. V domišljiji se da tudi z Emoncem odpraviti na potep ali pocukati kralja Matjaža za brado. Mogoce je potovati iz preteklosti v prihodnost in nazaj s casovnim strojem in odkrivati razlike, ki jih življenju pripiše cas, medtem ko cakamo na eni izmed njegovih casovnih postaj. Mogoce je prelistati knjigo prihodnosti ali se s srednjeveškim pisarjem usesti za racunalnik. Domišljija ima krila, samo prepustite se ji. Ob letošnjem literarnem natecaju bi radi še enkrat našteli pogoje literarnega razpisa. Literarna zvrst je prepušcena svobodni izbiri (ucenci lahko ustvarijo prozni, pesniški ali dramski tekst, scenarij, lahko se lotijo razlicnih žanrov: potopisa, detektivke, znanstvene fantastike, fantastike, grozljivke, po obliki so sestavki lahko dnevniki, pisma, grafiti, slikopisi, stripi, lahko so napisani v zabavnem ali resnem tonu. Vsekakor sestavki ne smejo biti daljši od dveh strani za nižjo stopnjo in najvec štiri strani za sestavke za višjo stopnjo OŠ in srednješolce. Radi bi še enkrat opozorili, da je natecaj literaren in da zato nacionalna komisija tudi pricakuje literarne tekste. Seveda se da ob letošnji temi premišljevati o posameznih poglavjih iz naše nacionalne zgodovine tudi v obliki referatov, projektnih del ali esejev, vendar predlagamo, da naj tako zastavljeni projekti samo motivirajo za pisanje literature, na enak nacin kot mora vsak dober pisec zgodovinskega leposlovja nujno poznati tudi zgodovinska dejstva, preden se loti pisanja literature. Koliko srecanj in kramljanj s cisto pravo zgodovinsko vedo je za vas nujno potrebnih, pa naj bo prepušceno vaši lastni presoji. Vse o pogojih letošnjega razpisa "Evropa v šoli" boste dobili v že citirani publikaciji ali pa na internetnem naslovu: http://www.idcse.nuk.si/home_shell.html Veliko uspeha pri vašem delu vam želimo! Ida Mlakar, Knjižnica Otona Župancica, Enota Pionirska knjižnica SPECIALNE KNJIŽNICE LIBRERIA NAZIONALE MARCIANA 30.11 - 1.12. 2001 strokovna ekskurzija Sekcije za specialne knjižnice ZBDS "Ta se živeci ostanek nekdanje slave Beneške države, ne slovi le po cudoviti citalnici iz XVI. stoletja, kjer sta umetniške sledi pustila znamenita slikarja Tizian in Veronese, ampak je knjižnica hkrati tudi zakladnica starih kodeksov in knjig nastalih v tej bogati trgovski republiki, ki se upraviceno ponasa z vecstoletno knjigotrško in tiskarsko tradicjo. Vendar se na “dolgo pot” ne bomo odpravili le z enim ciljem, saj si bomo ob tej priložnosti še ogledali Padovo, mesto z veliko umetnostno in kulturno dedšcino. Padovska univerza iz leta 1222 je namrec ena najstarejših v Evropi. Za nas pa ne bo zanimiva le zato, ker je na njej med leti 1592 in 1610 predaval Galileo Galilei, ampak, ker so se na njej šolali tudi mnogi Slovenci. V Padovi je obcudovanja vreden tudi najstarejši botanicni vrt na svetu s knjižnico in herbarijem, kljub temu pa bo nekatere morda še bolj presunila modrina kapele Scrovegni, ki je najobsežnejše in najbolje ohranjeno Giottovo delo ali razkošna bazilika Sv. Antona Padovanskega, saj vanjo vsako leto roma milijone vernikov iz celega sveta. Ker pa bomo prenocevali v samem mestnem središcu, bo mogoce to romanticno mestece spoznavati tudi ponoci. Naslednji dan si bomo ogledali palaco univerze z najstarejšim “anatomskim gledališcem” na svetu in tamkajšnjo knjižnico, po ogledih in pred vracanjem proti Sloveniji pa se bomo ustavili še v renesancnem mestu Vincezi, kjer bomo lahko obcudovali mojstrovine arhitekta Palladia". Tako smo nagovorili specialne knjižnicarje in kolege iz ostalih knjižnic ter jih povabili na tradicionalno strokovno ekskurzijo Sekcije za specialne knjižnice. Odziv je bil pricakovan. Vseh štiriinštirideset udeležencev strokovne ekskurzije iz vse Slovenije se je ob vrnitvi strinjalo - bilo je enkratno. Posebej nas je navdušil kolega iz knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino, Igor Zemljic, ki se je uspešno preizkusil v vlogi strokovnega vodica. Hvala gre tudi Italijanskemu inštitutu za kulturo v Sloveniji, ki nam je pomagal pri nakupu vstopnic in organizaciji obiskov. Fotografije z omenjene strokovne ekskurzije si lahko ogledate na domaci strani ZBDS, sekcije, Sekcija za specialne knjižnice. Za Sekcijo specialnih knjižnic, Violetta Bottazzo CESTITKA NOV DOKTORAT Koncem leta 2001 je na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani zagovarjala doktorat z naslovom "Zgodovinski razvoj knjižne tipografije" mag. Klementina Možina. Kolegici iskreno cestitamo! OBVESTILA LIBRARIES IN THE DIGITAL AGE (LIDA) 2002 Dubrovnik, 21. - 26. maj 2002 Maja letos bo v Dubrovniku že tretji mednarodni seminar Libraries in the Digital Age (LIDA). Letos bosta na seminarju dve osnovni temi: iskanje informacij; praksa in raziskovanje informacijskih služb in uslug v digitalnem okolju. Seminar bo potekar v Interuni-verzitetnem centru Dubrovnik (Interuniversity Center Dubrovnik). Na seminarju bo sodelovalo enajst vabljenih predavateljev in štirinajst predavateljev iz ZDA, Finske, Švedske, Danske, Velike Britanije, Nizozemske, Francije, Italije in Hrvaške. Na seminarju bo dvajset predavanj, šest delavnic in dva tutoriala (ucna ura, prakticne vaje) ter ena panelna razprava. Prvi del seminarja, katerega tematika je iskanje informacij, se bo zacel z dvema tutorialoma: Tefko Saracevic: Perspectives of information science in a digital age in Peter Ingwersen: From bibliometrics to webometrics : from citations to links. Seminar se bo nadaljeval s predavanji znanih predavateljev: Peter Ingwersen: Integrating Information Seeking &Retrieval, Kalervo Jaervelin: Perspectives of laboratory-based IR research, Pertii Vakkari: Models for information seeking and IR, Peiling Wang: Research on Web searching: user modelling and system design, Katriina Bystroem: Information and information sources in a task context, te P. Ingwersen & K. Jaervelin: Performance indicators for IS&R. V tem delu seminarja so predvidene naslednje delavnice: Nick Belkin: Interactive IR evaluation methods, Carol Kuhlthau: Longitudinal study methods in IS&R, P. Wang: Making sense of the observation: coding and mining qualitative data te P. Vakkari: Relevance assessments – which criteria. Ta tematska skupina se bo zakljucila s panelno razpravo: Research questions and methodology for IS&R. V drugi tematski celoti o informacijskih službah in uslugah v digitalnem okolju, s posebnim povdarkom na projektih, ki trenutno potekajo, so predvidena predavanja znanih predavateljev Tefka Saracevica, Christine Borgman, Sande Erdelez, Marije Dalbello in izbranih del, ki so bili prijavljeni Programskemu odboru do 15. januarja. Strokovni del programa bo obogaten s številnimi kulturnimi in drugimi zanimivimi dogodki - koncert v Kneževi palaci, obisk dubrovniških knjižnic, skupna vecerja vseh sodelujocih ter celodnevni izlet. Na seminarju bo predstavljen tudi prevod knjige Christine Borgman Od Gutenbergova izuma do globalne informacijske infrastrukture. Organizacijo tega, sedaj že tradicionalnega srecanja vseh, ki jih zanimajo novi dosežki in razvoj digitalnih knjžnic, so letos podrli Ministarstvo znanosti i tehnologije, Ministarstvo kulture, Ameriška ambasada in nekaj podjetij. Vec informacij o letošnjem in preteklih seminarjih LIDA lahko najdete na web straneh Odsjeka za informacijske znanosti, Filozofski fakultet u Zagrebu, URL: htt://www.ffzg.hr/infoz/lida. Sanjica Faletar PROŠNJA ZA POMOC Z Gimnazije Ormož smo dobili pismo s prošnjo za pomoc pri pridobivanju gradiva za šolsko knjižnico. Gimnazija Ormož je mlada šola, saj deluje šele cetrto leto in v letošnjem letu imamo prve maturante. V teh treh letih delovanja smo gostovali v prostorih osnovne šole Ormož in poskrbeli za knjige, ki jih dijaki potrebujejo za domace branje, tekmovanja in strokovno literaturo uciteljem. V novembru 2001 smo se preselili v lastne prostore, kjer imamo tudi veliko knjižnico. Cilj, ki smo si ga zastavili je, da knjižnica v šoli postane center informacij in izobraževanja,vas prosimo, da nam po svojih moceh pomagate, saj bomo veseli vsake knjige. Marjana Suric, ravnateljica Gimnazije Ormož POPRAVEK Zaradi naglice pri povzemanju in urejanju podatkov o prejemnikih Copovih diplom, sta v objavljenih utemeljitvah (Knjižnicarske novice 11(2001)11/12) ostali dve napaki, ki ju želimo popraviti, in sicer: ALJA BRATUŠA: strokovni vodja Obcinske maticne knjižnice v Žalcu do 1993-1995, sedaj zaposlena na Osnovni šoli Polzela. MAJA ŽUMER: vodja Bibliotekarskega razvojnega centra v Nuku do konca leta 2000. Kolegicama se zaradi nenatancnosti pri navajanju podatkov iskreno opravicujemo. Mihael Glavan PRILOGA V prilogi objavljamo podatke o delovanju slovenskih visokošolskih knjižnic v letu 2000, ki jih je pripravila mag. Helena Pecko Mlekuš, svetovalka za visokošolske knjižnice v Državni maticni službi za knjižnicarstvo NUK. DEŽURNI KNJIŽNICAR NOVICE IZ KNJIŽNICE PREŽIHOV VORANC LJUBLJANA Fotografska razstava Dušana Webra "Obrazi Tibeta" Dušan Weber je bil rojen 21.3. 1958 v Ljubljani. Študiral je na Fakulteti za šport v Ljubljani in je zaposlen kot športni pedagog. Z aplinizmom se ukvarja že vec kot 25 let in je opravil številne vrhunske vzpone v domacih in tujih gorah. Bil je udeleženec številnih alpinisticnih odprav med drugim tudi nedavne odprave na južno ameriško Aconcaguo. Od leta 1986 je clan Gorske reševalne službe Slovenije, kjer se je specializiral za vodnika reševalnega psa in reševanje v plazovih ter ruševinah. Bil je tudi aktivni udeleženec nedavne reševalne odprave v Turciji, ki je po rušilnem potresu v zahodni Turciji delovala v sklopu mednarodnih reševalnih enot specializiranih za iskanje preživelih izpod ruševin. Poleg aktivnosti povezanih z gorsko reševalno službo se aktivno ukvarja tudi z gorskim vodništvom in organizacijo komercialnih odprav v Himalaji kot tudi drugih gorstvih sveta. Odprtje razstave sta glasbeno obogatila Matija Solce na harmoniki in flavtistka Ksenja Kohek. Spremne besede k razstavi je imel umetnostni zgodovinar France Zupan. Odprtje fotografske razstave Dušana Webra je bilo v ponedeljek, 14. januarja 2002, ob 18. uri v galerijskem prostoru Knjižnice na Tržaški 47/a v Ljubljani. Razstava bo odprta od 14. januarja 2002, do 9. februarja 2002. Ogled je možen vsak dan ob 8. do 19. ure (ob sobotah do 13. ure). Vljudno vabljeni! Marko Lakovic NOVOSTI IZ KNJIŽNICE A. T. LINHARTA RADOVLJICA Prireditve v januarju 2002 TORKOVI VECERI vedno ob 19.30 5. 2. "Slovensko Tolkienovo društvo Gil-Galad" Svojo dejavnost nam bodo predstavili domaci castilci pisatelja Johna R. R. Tolkiena, ki so zbrani v Tolkienovem društvu Gil-galad. Na ogled bodo knjige iz društvene knjižnice, slike in razni rekviziti (orožje, maske, zastave). 19. 2. "Treking Nepal 2001" Na treking po nepalski Himalaji nas bo ob diapozitivih in prijetni glasbi popeljal Rado Urevc. 26. 2. "I Ching - knjiga spremembe" Znamenito kitajsko knjigo, ki s pomocjo sistema 64 heksagramov opisuje ciklus vesoljnega spreminjanja, nam bo predstavila Mila Ivanovic. cetrtek, 21. 2. Pogovor o knjigah ob 10.30 Vsak tretji cetrtek v mesecu se srecujemo in pogovarjamo o zanimivih novih in malo manj novih knjigah. Vabljeni! OTROŠKE PRIREDITVE cetrtki ob 17.00 7. 2. "Turjaška Rozamunda" (France Prešeren); lutkovna igrica za otroke, stare vsaj 4 leta. Gostuje Lutkovno gledališce Fru-Fru iz Ljubljane. 14. 2. "Zajcja zgodba" (Fred Rodrian). Pravljico za otroke, stare vsaj 3 leta, bo uprizorila Alenka Bole Vrabec. 21. 2. "Volk in 7 kozlickov" (J. in W. Grimm). Lutkovno igrico za otroke, stare vsaj 3 leta, bodo pripravili otroci iz Lutkovne delavnice Vrtca Bled pod mentorstvom vzgojiteljic Romane Berce in Majde Soklic. 28. 2. "Hvaležni medved" (slovenska ljudska). Pravljicno uro za otroke, stare vsaj 3 leta, bo pripravila Gusti Pavlic. 4. - 28. 2. "Rišemo in oblikujemo v zimskem casu" Razstava likovnih izdelkov otrok iz oddelkov podaljšanega bivanja OŠ A. T. Linharta Radovljica. ves mesec Otroška ilustracija meseca V sodelovanju z Galerijo Šivceva hiša smo pripravili razstavo originalne ilustracije in knjig ilustratorja Marjana Mancka. KNJIŽNICA LESCE "Ustvarjalnost mladih" Ucenci oddelka podaljšanega bivanja OŠ F. S. Finžgarja Lesce so pod mentorstvom Tanje Mencinger ustvarjali izdelke na temo: "Zima nam je prinesla mrzle dni, nas pa greje spomin na toplejše dni". Svoje likovno izražanje s plakatom, rocne lutke in hiške iz naravnih materialov pa bodo predstavili ucenci 4. B razreda OŠ F. S. Finžgarja Lesce z mentorico Janušo Avguštin. ves mesec "Nagradno vprašanje za otroke" Vsak mesec poišcemo najbolj brane mladinske knjige in postavimo nagradno vprašanje. Ce želite sodelovati, se dobimo v knjižnici! KNJIŽNICA BLAŽA KUMERDEJA BLED PRAVLJICA ZA OTROKE vsak 3. petek v mesecu ob 17.00 15. 2. "Volk in 7 kozlickov" (J. in W. Grimm). Lutkovno igrico za otroke, stare vsaj 3 leta, bodo pripravili otroci iz Lutkovne delavnice Vrtca Bled pod mentorstvom vzgojiteljic Romane Berce in Majde Soklic. BLEJSKI VECER vsak 3. petek v mesecu ob 19.30 15. 2. "Ekošola kot nacin življenja" Ekoribice z uciteljicama Nušo Poljanec in Meri Poklukar iz podružnicne šole Ribno vas vabijo na predstavitev svojega dela in projekta "Ekošola kot nacin življenja". V lanskem šolskem letu so raziskovali kakovost vod v Ribnem in okolici, letos pa v nadaljevanju projekta raziskujejo vodo kot vir energije nekoc in danes. Iz pogovorov z babicami, dedki in starejšimi krajani so ugotovili, da so naravo vcasih bolj spoštovali, cenili in upoštevali, zato so ribenski ekošolci skupaj s starši in uciteljicami sklenili, da bodo v odnosu do narave posnemali svoje prednike in k temu vzpodbujali tudi druge. ves mesec "Moja prva knjiga od zamisli do izvedbe" Ucenci 4. A razreda OŠ Frana Saleškega Finžgarja iz Lesc so z mentorico Mojco Slivnik ustvarjali pri pouku. Nastale so prave knjige, prakticni klobucki in še marsikaj. ves mesec Otroška ilustracija meseca V sodelovanju z Galerijo Šivceva hiša smo pripravili razstavo originalne ilustracije in knjig ilustratorke Mojce Cerjak. ves mesec "Nagradno vprašanje za otroke" Vsak mesec poišcemo najbolj brane mladinske knjige in postavimo nagradno vprašanje. Ce želite sodelovati, se dobimo v knjižnici! KNJIŽNICA BOHINJSKA BISTRICA OTROŠKE PRIREDITVE cetrtki ob 17.00 6. 2. "Turjaška Rozamunda" (France Prešeren); lutkovna igrica za otroke, stare vsaj 4 leta. Gostuje Lutkovno gledališce Fru-Fru iz Ljubljane. 13. 2. "Hvaležni medved" (slovenska ljudska). Pravljicno uro za otroke, stare vsaj 3 leta, bo pripravila Gusti Pavlic. ves mesec "Pust krivih ust" Razstava pustnih mask, ki so jih izdelali ucenci iz oddelkov podaljšanega bivanja OŠ F. S. Finžgarja Lesce pod mentorstvom Bojane Novak. ves mesec Otroška ilustracija meseca V sodelovanju z Galerijo Šivceva hiša smo pripravili razstavo originalne ilustracije in knjig ilustratorja Zvonka Coha. ves mesec "Nagradno vprašanje za otroke" Vsak mesec poišcemo najbolj brane mladinske knjige in postavimo nagradno vprašanje. Ce želite sodelovati, se dobimo v knjižnici! KNJIŽNICA MIRANA JARCA NOVO MEST0 in GALERIJA BOŽIDAR JAKAC IZ KOSTANJEVICE NA KRKI Vas prisrcno vabita v cetrtek, 7. februarja 2002, ob 18. uri v prostore hotela Krka v Novem mestu na predstavitev monografije o izjemnem slovenskem grafiku Bogdanu Borcicu. Z avtorico knjige Barbaro Borcic in umetnikom Bogdanom Borcicem ter sodelavci se bo pogovarjal novinar in ljubitelj umetnosti Tone Gošnik. Umetnik Bogdan Borcic je ob izidu knjige svoj celotni graficni opus, ki obsega 809 del, podaril Galeriji Božidar Jakac. O pomenu donacije bo spregovoril ravnatelj Galerije Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki gospod Bojan Božic. V glasbenem delu programa bodo nastopili ucenci Glasbene šole Marjana Kozine, Urša Kapš pod mentorstvom Ivice Ivanovica ter duet Pija Zorko in Darja Župancic po mentorstvom Petre Božic in Ivanke Benkovic. Vljudno vabljeni!