PRIMORSKI DNEVNIK Abb pnsteieer^up^otovini - Cena 90 lir Leto XXVIIL Št. 105 (8198) TRST, četrtek, 4. maja 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni _ __________(Doberdob« v Govou pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. JUTRI ZADNJA ZBOROVANJA PRED VOLITVAMI Zaostrovanje polemik med strankami v zaključni fazi volilne kampanje talini o demokrščanskem premiku na desno - Berlinguer o deležu KPI v protifašističnem boju ■ Saragatov intervju reviji «Panorama» - Poseg vatikanskega glasila v volilno kampanjo IM, 3, — Volilna kampanja gre h kraju; politične stranke imajo Ho Je dva cjnj na ra2p0|ago, da skušajo vplivati na volivce pred a»ovanjem 7. in 8. maja. Kot je naravno, se je politična temperi U[* . V tej “ključni fazi znatno vzdignila, predvsem v primerjavi s bel i?*'01' *e{lnl' ko smo kljub dokaj kočljivemu političnemu položaju azili povsem umirjen potek kom panje. Med kopico govorov in pole-. ^eleiimo danes zadnji poseg senatorja Nennija v volilni boj, nimiv in nekoliko čuden intervju lvSega predsednika republike Sa- 9ata, odločen nastop vatikanske-9lasila v korist KD ter zaostri-Polemike med Forlanijem in Al-"antejem v zvezi z vprašanjem "‘»fašističnih glasov ob izvolitvi N S8dnika republike, ut je na zborovanju v Bariju svojo udeležbo v volilni ^Jbpanjd, čeprav kot dosmrtni sena-hot l*16 kandidira. Dejal je, da. je Vftrri, Prevzeti nase svoj del odgo-JtkKti proti nevarnosti premika d,„licne osi novega parlamenta na j a° ter predočiti volivcem vpraša& srečanja in sodelovanja med ankami, ki so izraz katoliških ter «'stičnih in laičnih ljudskih ten?Z1C' ^enni J® ugotovil, da proti srečanju poteka napad z desne, ^uoben onemu iz leta 1947, čeprav danes Nenehno napredovanje osvobo-„ ne v°jske na vseh južnovlet-v 2n*. frontah vzbuja hude skrbi kov ” 'n v krogih sajgonske lut-. "e vlade. Predsednik Van Thieu oCfo izgubil glavo, ko se je »ta Cl' *^a odstavi dva generala, ki (j0 ~~ Po njegovem — kriva za fotreV*6 P°raze- Medtem pa so Črto F • razblle drugo obrambno Pom ^r' ^u«Ju in zasedle važno jty 0r*ko oporišče nEnglistu). Oči kie °St'. S0 medtem uprte v Pariz, "an’ Pr'‘akujejo važnih izjav zu-vkJ* ministrice revolucionarne 8inlie Vietnama gospe Ngujen Thi *Ve» r-ITarne>> V0Htve v ZDA v treh dj| n'" državah so še enkrat potrudi' °a P°*eka volilni boj v de-di(i,[a,ski »franki med dvema kanonoma: McG, yelja . V o'b.1,19 ‘outf'5*3' Kakorkoli že, Mec " Nixon imel nevarna tek-nje ' ,or se oba odločno upirata lijn# Vlm vietnamskim pustolov-popu^'fr,ki »o med ljudstvom ne- Demjif0nria poročajo, da zvezna vi‘tsk3 v'ac*a r®dno obvešča so-rih 0 v®leposlaništvo o razgovo-°Pozi .?r®dstavniki demokrščanske *adov"l,e' n>»o doslej obrodili ‘Porih Venc*ar i® slišati glasove o *'",PineVKD>tran*OSt' par*amen,arne !.?.P0'n°či se bo v vsej Ita-V^MIUČII. volilna kampanja. »ic*r "j3 volilna zborovanja niso •fi»tU Prin®»la nobenih novih ele-č«k0v,,', k' Uh niti ni bilo pridno '' Pfč pa je opaziti dolo-karpj a°*fritev polemik med stran-'o, u' °* i® 'udi naravno glede na •ti ,)„! nianika do volitev samo še v drugačnih pogojih. V ta okvir spadajo vsa dejanja Krščanske demokracije, od predsedniških volitev do manjšinske enobarvne vlade in do razpusta parlamenta. Tako se je širok del KD med volilno kampanjo spustil v ostro polemiko s socialisti, istočasno pa ljubimkal z demokratično desnico. Senator Nenni meni, da bi v sedanjih pogojih prvi korak na desno povzročil še vrsto drugih, dokler se bo krhka pregrada med demokratično desnico in reakcionarno ter fašistično desnico zrušila ter bi se ustvarila dva nasprotna bloka, ki bi ogrožala demokratično življenje države. Tovrstna perspektiva se je ustvarila julija 1960 ob koncu centristične izkušnje ter je bila odločilni vzrok, da je KD z odprtjem na levo na kongresu v Neaplju dala pozitiven odgovor socialističnemu kongresu v Turinu iz leta 1955. Nenni je tudi zagovarjal politiko novih ravnovesij ter poudaril, da niso niti ponarejen ključ, s katerim naj bi komunistom odprli pot v vlado, niti ne nadomestilo za enotnost levice. Pač pa KD ni dala ustreznega odgovora na vprašanje glede politike reform: mogcče je res, da ni nobenega družbenega zakona, ki bi bil predložen v parlamentu, ali ki bi ga parlament odobril im ki ne bi nosil demokr-šeanskega podpisa. Po drugi strani pa je tudi res, da so vsi zastoji in vsa odlaganja zakonov o reformah prav tako nosili demokr-ščanski podpis. Na volilnem shodu v Latini je tajnik KPI Berlinguer ugotovil, da se voditelji KD v teh zadnjih dneh volilne kampanje vedno bolj premikajo na desno: ne samo, da kaže jo vedno večjo simpatijo do konservativne stranke, kakršna je liberalna, ampak postavljajo celo na isto raven neofašistično gibanje in komunistično partijo. To je — prava podlost — je dejal Berlinguer — kajti vsak pošten Italijan dobro ve, da je bila KPI sila, ki je dala največji prispevek žrtev in krvi boju za osvoboditev Italije izpod fašističnega tiranstva, v zadnjih 25 letih pa se je najbolj trdno zoperstavila atentatom proti demok-a-ciji, proti parlamentu in proti antifašistični ustavi. Forlani trdi, da glavna nevarnost za demokratične ustanove ni p-evratniška in neofašistična desnica, pač pa KPI, s tem pa se polemika med KD in MSI soremeni v pravo tekmo, kdo bo večji antikomunist. Ciklus tiskovnih konferenc na združenju tujega tiska je danes zaključil predsednik vlade Andreotti, ki je svoji enobarvni vladi pripisal zaslugo, da je zajamčila miren potek volitev. To se pred dvema mesecema nikakor ni zdelo lahko bodisi zaradi političnih okoliščin, bodisi zaradi težkega gospodarskega položaja, bodisi predvsem zaradi javnega reda. Treba je priznati) — je dejal Andreotti — da so sile javnega reda dobro funkcionirale. V intervjuju reviji «Panorama» dosmrtni senator Saragat med drugim razlaga, zakai je kot predsed nik republike pošiljal toliko brzojavk. Z dokaj čudno argumentacijo senator govori o «prisotnosti komu nističnega sveta* kot o »ogromni in stalni grožnji od zunaj*. Ta nevarnost pa ustvarja drugo nevarnost, prav tako hudo, tokrat pa znotraj. To je veriga neracionalnih reakcij, ki nastajajo zaradi želje, da bi se uprli omenjeni grožnji, se pravi fašizmu. To je razlog, da je Saragat pošilial brzojavke, s katerimi je — kot sam pravi — Dokazal veliko moralno in politično občutljivost. Saragat sicer dodaja, da komunizma in fašizma ne gre postavljati na isto raven: fašizem je «sramota buržoazije*. medtem ko je komunizem »tragedija proletariata*. Senator meni, da bi KPI lahko postala socialdemokratska stranka, ko bi ne imela na sebi «groznega prekletstva podložnosti Moskvi* Vatikansko glasilo «Osservatore della Domeniea* posveča dolg u-vodnik volitvam 7. maja ter poje slavospev Krščanski demokraciji, glede katere poudarja, da si ni nikdar lastila vse oblasti, ampak da je nasprotno ponujala sodelova- nje demokratičnim strankam. Po mnenju lista je treba priznati zgodovinsko resnico, ki jo laiki zaman zanikajo: Italija je katoliški narod, ki se mora izražati in tolmačiti v katoliški državi. Kljub včerajšnjemu Forlani je ve-mu demantiju je Almirante danes ponovno potrdil, da so neofašisti odločilno prispevali k izvolitvi predsednika republike. Dejal ie. da dobro razume propagandistične vzroke. zaradi katerih KD tega noče priznati, dodal pa je. da je nemogoče zanikati, kar je dobro znano tudi zadnjemu med poslanci in med senatorji. Forlani pa je tudi danes demantiral Almiranteja ter dejal, da je do izvolitve predsednika prišlo na osnovi točnega sporazuma med demokratičnimi strankami. Tajnik KD je tudi obtožil misov-skega prvaka, da vodi politični boj na ravni «nesramne laži*. PRIPRAVE NA VELIKO PARTIZANSKO SLAVJE PRI LJUBLJANI Proslava obletnice ustanovitve slovenske partizanske vojske Sestanek častnega odbora pod predsedstvom Franca Leskoška-Luke Na proslavo bodo povabili tudi predsednika republike Tita (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 3. — V dvorani republiškega odbora Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije se je danes sestal častni odbor za proslavo obletnice u-stanovitve slovenske partizanske vojske. Odbor — predseduje mu prvi komandant slovenskih partizanskih čet Franc Leskošek - Luka. — sestavlja več kot sto članov. Seje so se udeležile najvidnejše o-sebnosti revolucionarnega gibanja na slovenskih tleh: Miha Marinko, Lidija šentjurc in Vida Tomšič, predstavniki političnega življenja Franc Popit, Janez Vipotnik, Mitja Ribičič, Marko Bulc, Tone Kropušek in Janko Rudolf, dalje zastopniki jugoslovanske ljudske armade, nekdanji komandanti in komisarji slovenske narodnoosvobodilne vojske in druge osebnosti. Osrednja proslava jubileja slo venske partizanske vojske bo 4. julija na dan borca v bližini Zadobrove pri Ljubljani. Slavnostnega zborovanja se bo udeležilo več kot sto tisoč ljudi. Iz domala vseh krajev Slovenije bo prišlo z bojnimi zastavami več kot 60 velikih skupin. To bo edinstveni praznik vse slovenske partizanske vojske, ki se ga bodo udeležile tudi delegacije iz vseh jugoslovanskih republik ter avtonomnih pokrajin. Udeleženci današnje seje častnega odbora so opozorili na to, da naj letošnja proslava ne obeleži samo nastanka večjih enot slovenske partizanske vojske, temveč celotno vstajo proti fašizmu, ljudsko revolucijo na slovenskih tleh, ki se je začela v zgodovinskem letu 1941. Ob tej priložnosti so se tudi dogovorili, da bodo zaprosili tovariša Edvarda Kardelja za slavnostni govor, posebna delegacija pa bo obiskala tudi predsednika republike in vrhovnega komandanta oboroženih sil maršala Jugoslavije Josipa Broza Tita, naj bi se tudi on, če mu bodo dopuščale državniške dolžnosti, udeležil te velike proslave. DRAGO KOŠMRLJ Predsednik Bokasso prispel v Jugoslavijo BEOGRAD, 3. — Predsednik re puETike Tito s soprogo in drugimi visokimi državnimi funkcionarji so danes na beograjskem letališču po zdravili predsednika Osrednje afriške republike Jean Bedela Bokasso, ki je s soprogo in sodelavci prispel na uradni obisk v Jugoslavijo. Takoj po prihodu v Beograd je Bokassa položil venec na grob neznanega junaka na Avali, zatem pa je v svoji rezidenci na Dedinju sprejel predsednika mestne skupščine Pešiča, ki mu je izročil zlato plaketo mesta. Nocoj je predsednik Tito priredil večerjo v čast visokega gosta, zatem pa v palači zveznega izvršnega sveta v Novem Beogradu priredil sprejem. Med večerjo sta Tito in Bokassa izmenjala zdravici. . iiiiiiiiiiimiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiim iiiiiiii 1,11111,1111.1111, KLJUB BOMBARDIRANJU ODDELKI FNO NAPREDUJEJO NA VSEH FRONTAH Venem dne vu836nmeriških bombnih nnpndo v na os vobojena področja v Južnem Vietnnmu Predsednik Van Thieu po porazu v Kuang Triju odstavlja generale - Novo sovjetsko raketno orožje za partizane - Sestreljen «skyrider» in dva helikopterja SAJGON. 3. — Na južnovietnam-skih frontah vlada relativno zatišje, kar pomeni, da po zmagi v Kuang Tri.iu in osvoboditvi cele severne pokrajine FNO pripravlja redne oddelke svoje vojske na spopad za bivšo cesarsko prestolnico Hue. ki je izredno važen cilj že mesec trajajoče ofenzive. Zatišje pa je relativno zato, ker osvobodilna vojska, kljub ameriškemu bombardiranju, ki ie doseglo včeraj svoj višek z 812 naleti na osvobojena področja, ne daje miru sajgonskim plačancem. Tako je tankovska enota prešla proti večeru prvo zasilno obrambno črto 40 kilometrov od Hueia. na meji med osvobojenimi pokrajinami in pokrajino Thua Thien. Sajgonska vojska se ie po porazu v Kuang Triju zatekla v oporišče «Nancy». na bregu reke My Chanc. vendar .ji ni uspelo, da bi se razpostavila, ko se je nanjo vsula toča raketnih izstrelkov. Tanki so prešli reko in kmalu pognali najemnike v paničen beg. Sedaj skušajo ustvariti dr'igo obrambno črto tri kilometre boli proti jugu. Poročajo, da so partizani na tej fronti prvič uporabili izredno lahko sovjetsko raketno orožje «strela». Gre za cev. ki jo borci lahko no-tsi.io na ramenih, in iz katere švi-(gne v zrak termični raketni izstre-ek. Ta zasleduje leteče predmete letala, helikopterje) in se razpoči bližini vročih izpušnih cevi. S strelami* so oddelki FNO včeraj iestrelili dva helikopterja in reaktivno letalo «skyrider». Na obali so enote FNO zasedle važno ameriško - saigonsko. ofiori-šce »English*. V zadnjem trenutku je Američanom uspelo, da so spravili svoje vojake na varno z desantnimi plovili, medtem ko so se front. Na sliki borca osvobodilne vojske: mitraljezec in vojak s protitankovsko raketno cevjo najemniki razbežali. Medtem poročajo. da je skoraj vsa južna pokrajina Binh Dinh v rokah osvobodilne vojske. V Mekongovi delti so partizani osvobodili, po kratkem boju. »Bambusovo ravnino* in tamkajšnja vladna oporišča. Vest je objavila tudi sajgonska televizija, ki poroča o histeričnih reakcijah lutkovnega predsednika Van Thieua. ki že išče grešne kozle za poraz svoje najemniške vojske. Tako ie dal odstaviti generala Xuan Lama. poveljnika prvega vojnega področja in generala Vu Van Giaia, ki se je rešil iz Kuang Trija. Van Thieu je tudi izdal proglas, v katerem ukazuje okupatorskim in kolaboraedonističnim oblastem, naj brez vsakega pomisleka postrelijo »netilce nereda* v vaseh in mestih. Panika vlada v tudi v mestu Hue. kjer pričakujejo iz dneva v dan odločilni napad osvobodilne vojske. Požar, ki so ga zanetili pijani najemniki. .je popolnoma uničil vele-tržnico v centru, letalski listki za Sajgon pa so na črni borzi na prodaj le za trojno ceno. Ameriško letalstvo pa ie podvojilo intenzivnost bombnih napadov na Južni Vietnam, katerega uradno «branijo* pred ((komunističnim napadom*. V zadnjih 24 urah so ve-lebombniki B-52 napadli osvobojena področja 24-krat. navadni bombniki pa kar 812-krat. Radio «Giai phong (Osvoboditev) medtem iz džungle paziva funkcionarje in častnike najemniške vojske. naj dezertirajo in se v zadnji uri pridružijo osvobodilnim silam, ker je »Thieu izgubil vse svoje opore: najemniško vojsko, ki ie v razsulu in Ameriško pomoč, ki je neučinkovita*. Iz Hanoja pa poročajo, da je general Vo Ngujen Giap. zmagovalec pri Diem Bien Phuju, napisal daljši članek, v katerem ugotavlja, da po «petih tednih ofenziva še traja brez oddiha*. Osvobodilna vojska je prevzela iniciativo povsod in to ji jamči še nadaljnje zmage na vseh frontah, kljub nesmiselnemu naporu Američanov, da bi iz zraka obrnili vojno usodo. V Parizu vlada veliko zanimanje za današnji sestanek pariške konference o Vietnamu. Sporočili so, da bo gospa Thi Binh prebrala nove predloge začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama. in zastopniki kubanskih množičnih organizacij. Castro v Gvineji CONAKRY, 3. — Kubanski predsednik Fidel Castro je dospel danes v Conakry. kjer ga ie sprejel gvinejski predsednik Seku Ture. Z obiskom v Gvineji je Castro začel dolgo turnejo, med katero bo obiskal še drugih osem držav: Alžirijo, Bolgarijo, Romunijo, Madliarsko, Poljsko. Nemško demokratično republiko. Češkoslovaško in Sovjetsko zvezo. Turnejo bo kubanski predsednik zaključil konec junija. Castra spremljajo član politbiroja kubanske KP major Juan Almeida, številni člani centralnega komiteja Delegacija iraške Baas v Beogradu BEOGRAD, 3. — Tajnik izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc je sprejel danes delegacijo iraške arabske socialistične stranke Baas, ki je gost Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. V daljšem razgovoru so izmenjali mišljenja o mednarodnem položaju na svetu, posebno o stanju na Bližnjem vzhodu in Sredozemlju. Ob tej priložnosti so obsodili zadržanje Izraela in izrazili polno podporo palestinskemu ljudstvu. Dolanc je posebno poudaril podporo, ki jo narodi Jugoslavije in ZKJ dajejo narodom arabskih držav v borbi proti imperializmu. WASHINGTON1 3. — Predsednik Nixon je danes imenoval visokega funkcionarja pravosodnega ministrstva Patricka Graya za začasnega načelnika zvezne varnostne službe FBI. Kot smo že poročali, je dolgoletni načelnik FBI Hoower predvčerajšnjim umrl. Graya je Nixon nameraval imenovati za ministrskega podtajnika pravosodnega ministrstva, ko mu je nenadoma začasno naložil težko Hoovverjevo dediščino. Stalnega načelnika FBI bodo imenovali šele po predsedniških volitvah, ki bodo 7. novembra letos. Med demokrati ostaneta Humphrey in Mc Govern Zgolj prestižna uveljavitev rasista VVallaceja WASHINGTON, 3. — Humbert Humphrey in George McGovern sta po zaključku «primamih* volitev v treh zveznih državah Indiana, Ohio in Alabama, edina tekmeca za kandidaturo demokratske stranke za ameriške predsedniške volitve. V Indiani je namreč Hum-phrey zmagal s 47 odstotki glasov proti «favoritu» rasistu Wallaceu, ki jih je zbral 41. Razumljivo je, da ie Wailace, ki ie v Alabami guverner že dobro desetletje, zbral skoraj vse delegate svoje države, toda to so si vsi pričakovali. Presenetljivi pa so rezultati v državi Ohio, kjer so prav tako pričakovali uspeh rasista Wallacea, medtem ko je v resnici zmagovalec pacifist in levičar McGovern. Ta ima — po štetju 69 odstotkov vseh glasov — 39 odstotkov preferenc, medtem ko je na prvem mestu Humphrey z 41 odstotki. Rezultati niso definitivni, ker v Clevelandu no delujejo elektronski števci glasov. McGovern in Humphrey že govorita o možnih volilnih potvorbah v mestu, ki ie izrazito rasistično in podpira Walla-cea. Tretji kandidat. Jackson, pa se je umaknil iz volilnega boja. če u-poštevamo dejstvo, da ie AVallace stopil v volilni boj samo iz prestižnih razlogov, sta ostala v areni le dva: Humphrey in McGovern. Prvega podpirajo «centeisti*, drugega pa »levica* — delavci, kmetje, mladina, črnci. Vsekakor bi tako prvi kot drugi kandidat resno ogrožal Nixonovo kampanjo, ker oba oporekata sedanjim izbiram v vietnamski vojni. McGovern ie izrazit pacifist, medtem ko ie Humphrey razumel lekcijo iz časov, ko ie bil Johnsonov podpredsednik. Tedaj je namreč spoznal, skupaj z McNa-maro. da bombni napadi na Vietnam ne morejo zavreti napredovanja osvobodilnih sil. Rogers v Londonu LONDON, 3. — Ameriški zunanji minister Rogers je danes prispel na enodnevni uradni obisk v Veliko Britanijo. Tukaj se bo Rogers pogovarjal s svojim britanskim kolegom Kome jem in z drugimi britanskimi državniki. Rogers je na osemdnevnem uradnem potovanju po Evropi. V London je prispel z Islandije, kjer se je prav tako ustavil 24 ur. Obiskal bo še Panz, Rim, Bonn in Beneluks. Ameriški zunanji minister bo članicam atlantske zveze v Evropi poročal o prihodnjem obisku Nixona v Moskvi. Kmalu sporazum o omejitvi jedrskega orožja HELSINKI, 3. — Tukaj se nadaljujejo pogajanja med predstavniki ZDA in Sovjetske zveze o omejitvi strateškega oboroževanja. Danes sta se na ameriškem veleposlaništvu ponovno sestali obe delegaciji pod vodstvom njunih načelnikov, ameriškega veleposlanika Gerarda Smitha in sovjetskega ministra Vladimira Semionova. Ge rard Smith se je pravkar vrnil iz Washingtona v Helsinki, od koder je prinesel s seboj, taiko zagotavljajo dobro obveščeni krogi v New Yorku, nova navodila, ki naj bi omcgpčila skorajšnji zaključek pogajanj. «Washingtom Post* je danes objavil članek, v katerem piše, da so ZDA predlagale Sovjetski zvezi zamrznitev na sedanji ravni proizvodnje napadalnega strateškega orožja nameščenega na kopnem in na podmornicah. To naj bi bil osrednji del snorazuma o omejitvi jedrskega orožja, ki naj bi ga pod pisala v Moskvi Nixon in Brež-njev ob obisku ameriškega pred sednika v Sovjetski zvezi. «Washington Post* ugotavlja, da so bile podrobnosti o podpisu sporazuma o omejitvi jedrskega orožja že dogovorjene med voditeljema obeh držav in da Sovjetska zveza v glavnem sprejema ameriški predlog, članek, ki ga je objavil «Washington Post*, so v wa-shingtonskih vladnih krogih posred no potrdili. Še vedno neuspešni Brandlovi razgovori z demokristjani BONN, 3. — Tudi včerajšnje triurno srečanje med voditelji vladnih strank (socialdemokratske in liberalne) z demokrščansko opozicijo ni obrodilo stvarnih sadov. V sredo bodo v parlamentu začeli razpravo o ratifikaciji sporazuma s Sovjetsko zvezo in Poljsko, Brandt pa računa na nesporazume v samih demokrščanskih parlamentarnih krogih. Brandt se je ločeno sestal tudi z voditeljem CDU - CSU Barze-lom, vendar vsebina njunega pogovora ni znana. Izvedelo se je samo, da bodo v kratkem sestavili^ tri komisije, v katerih bedo skušali oblikovati stališča glede «evrcpske politike*, »samoodločbe nemškega naroda* in «svobode premikanja za nemški narod*. Gre za komisije, ki naj bi pripravile izjavo o teh vprašanjih. Izjava naj bi ne spreminjala pogodbe s SZ in Poljsko, marveč bi le služila za pomiritev notranje opozicije. Z druge strani pa se širijo vesti o ostrih sporih v parlamentarni skupini CDU - CSU, kjer so nekateri poslanci spoznali, da je nasprotovanje miroljubni politiki do Vzhoda nepopularno med ljudstvom. Na to Brandt računa verjetno bolj kot na pogajanja med tremi voditelji. Iz socialdemokratskih krogov so sporočili, da zvezna nemška vlada sproti obvešča o razgovorih tudi sovjetsko veleposlaništvo. Kot je znano so v SZ izjavili, da odklanjajo kakršnekoli naknadne razgovore o sporazumih. Pogodba o prijateljstvu med Romunijo in NDR BUKAREŠTA, 3. — Romunija in Nemška demokratična republika bosta sredi maja podpisali pogodbo o medsebojnem prijateljstvu, sodelovanju in pomoči. Kot poroča agencija Agerpress, bodo pogodbo podpisali ob priliki obiska vzhodnonemške partijske in vladne delegacije v Bukarešti. V Darilo za moskovske pogovore Tisti, ki so menili, da utegne sedanja ofenziva v Južnem Vietnamu slabo vplivati na priprave Niionovega obiska v Moskvi, so se ušteli. Nixon bo — to je zdaj, lahko bi rekli, že kot pribito — 22. maja prišel na uradni obisk v Sovjetsko zvezo. Ameriški predsednik je svoj čas razložil, kakšna je bistvena razlika med njegovim obiskom v Pekingu in prihodnjim obiskom v Moskvi: v Pekingu smo se šli po- govarjati, v Moskvi se pojdemo pogajati. Te dni je že obšla svet prva novica znanilka vsebine ameriško sovjetskih pogajanj. Gre za vprašanje, o katerem Sovjetska zveza že dolgo časa razpravlja z ZDA, enkrat v Helsinkih. drugič na Dunaju. Predmet pogovorov je vprašanje, ki močno zadeva obe veliki sili: kje postaviti mejo nenehni tekmi v atomskem oboroževanju, fci čedalje bolj tišči na ramena obeh velesil. Nixon in Brežnjev sta se v medsebojnih pismih že zedinila o tem, da skleneta pogodbo o ustavitvi tekme v strateškem oboroževanju. Gre za to, ali nqj se veliki sili lotita izgradnje novega sistema raketnih oporišč, s katerim bi opasali vsa najvažnejša industrijska in druga središča in jih tako zavarovali pred morebitno nevarnostjo z druge strani. Ti sistemi pa bi poskrbeli tolikšne vsote, da jih še tako močno gospodarstvo ne premore, ne da bi se to občutno poznalo na vseh drugih področjih. Torej, dogovor o ustavitvi takega oboroževanja bi prinesel obojestransko korist Tak sporazum pa pomeni kaj lepo darilo, ki si ga nameravata izmenjati Brežnjev in Nixon, ko se bosta sešla na moskovskih pogovorih. So pa še druga pomembna vprašanja, ki naj bi bila predmet teh pogovorov. Nobena tajnost ni več, da ZDA in Sovjetska zveza ne glede na njihova politična navzkrižja že zelo dobro sodelujejo pri izvajanju načrtov za osvajanje vesolja. Zato se utegnejo v Moskvi domeniti še o dosti bolj obsežnem programu skupnih akcij v poletih okoli zemlje in pri osvajanju Meseca. To pa še nikakor ni vse. Novi obeti se kažejo zlasti na področju medsebojnega gospodarskega sodelovanja. Sovjetski zvezi je potrebna sodobna tehnologija. Ključe dn nje pa drži najmočnejša kapitalistična država — ZDA. Ni pa težko pogoditi se o tem. Sovjetska zveza bi seveda potrebovala obilne ameriške kredite za nabavo tolikšnih količin sodobne industrijske opreme, kot jih nujno potrebuje sovjetsko gospodarstvo. Američani pa so se spomnili, da jim Sovjetska zveza dolguje precej milijonov še iz časa druge svetovne vojne, za vse orožje, ladje m drugo vojaško opremo, ki so jo dajali v najem in za posojilo. Z daj je treba stare račune poravnati, da bi začeli nove nakupe. Torejpriprave na Niionov o-bisk tečejo, ko da ni nikjer nobene ovire. Pa vendar je vietnamska vojna tista, ki pomeni veliko ločnico med velesilama. ZDA z vso vojaško in gospodarsko silo stoje za režimom v Sajgonu, Sovjetska zveza vojaško in politično podpira osvobodilno gibanje in Severni Vietnam. Kako to, da ta ostra nasprotja ne skalijo odnosov med velesilama v tolikšni meri, do bi oiio nemogoče celo pomisliti na kakršnokoli obliko ameriško - so-vietskih pogovorov, kaj šele na tak dogodek kot je srečanje najvišjih voditeljev obeti držav. Odgovor je zelo preprost: nikdar ne bosta velesili podredili njunih koristi koristim drugih. To pa pomeni, da se Sovjetska zveza zaradi Vietnama ne bo odrekla korisiim, ki jih ima od sodelovanja z ZDA in narobe, Nixon ne bo tvegal uspeha, ki naj ga zanj pomenijo pogajanja s sovjetskimi voditelji. samo zato, ker Sovjetska zveza podpira ameriške nasprotnike v Vietnamu. Tisto, kar pa je poglavitno pa je tale resnica: veliki sili, ZDA in SZ ne bosta nikoli dovolili, da bi ju kakršenkoli mednarodni spor, pa naj sta še tako vpleteni vanj, potegnil v vrtinec medsebojnega spopada. Iz tega pa izhaja nadvse pomemben sklep, če si veliki sili nikdar ne bosta skočili v lase zaradi Vietnama, tudi ne moreta brez Vietnamcev karkoli doko\žne-ga sklepati o Vietnamu. Torej drži tisto, kar so Vietnamci že sami večkrat poudarjali: nočeipoh da bi se kdorkoli pogajal o nas, marveč se lahka edinole z nami. Pot k taki metodi pa je samo ena: pariški mirovni pogovori. Drago Košmrlj PRIMORSKI DNEVNIK TRŽAŠKI DNEVNIK 4. maja 1972 VAŽEN VSAK GLAS, SE ZLASTI PREFERENČNI! JUTRI ZAKLJUČEK OSTRE PREDVOLILNE KAMPANJE Poslanec Škerk govoril pri Magdaleni ■ Kandidat PSI Košuta v Križu ■ Belci v Boljuncu ■ Zborovanje PSIUP Volilna kampanja prihaja v zaključno razdobje. Vedno bolj pomembno .je vprašanje, kako bodo glasovali slovenski volivci, kako se bodo odločili, za katero stranko bodo oddali svoj glas. Pri tem prihaja v ospredje še zlasti preferenčni glas slovenskih volivcev, za katerega se potegujejo številne stranke. Zelo pomembno je torej, da slovenski volivci pravilno glasujejo tako za senat kot tudi za poslansko zbornico, da ne bodo razočarani zaradi določenih težav, ki v resnici obstajajo, opustili svojega napora, temveč da bodo tudi tokrat glasovali za stranke, in kar še zlasti pomembno, za kandidate, za katere so se odločili. Včerajšnja volilna kronika je dokaj pestra, čeprav ni bilo pomembnejših volilnih zborovanj, ki jih napovedujejo za zaključek volilne kampanje, to je v petek zvečer. V tej zvezi je že napovedano volilno zborovanje KPI. na katerem bosta govorila dolgoletni sindikalni voditelj Novella, tržaški tajnik stranke Rossetti in slovenski kandidat Albin Škerk. V petek bo za PSDI govoril znani predstavnik stranke Preti. Tržaška federacija KPI sporoča, da se je včeraj zvečer pri Magdaleni sestal kandidat za poslansko zbornico Albin Škerk z volivci. V istem uradnem sporočilu ie rečeno, da ie »obsodil nesramno strumen-talizacijo Krščanske demokracije do slovenskih volivcev*. Škerk ie na daljeval, da se KD spomni Slovencev samo takrat, ko jih išče. da bi dobila njihov glas in ni prišlo do odobritve globalnega zakonskega predloga predvsem zaradi demokrist-janskega zavračanja. Gre za krajevne predstavnike KD. za poslance in za poslanca Belcija. ki ima vladno odgovornost, in ki so neposredno odgovorni za to zavlačevanje, ki izhaja iz njihvih ravnani da se niso nikoli zavzeli za preučitev zakonskega predloga 'vedriavnikov KPI in drugih predstavnikov levice. Uradno sporočilo KPI o volilnem zborovanju Škerka pri Magdaleni nadaljnje, da gre za odgovornosti Krščanske demokracije na krajevni ravni. V naši deželi niso uvedli dvojezičnosti v občinah s pretežnim slovenskim prebivalstvom^ ker je to preprečil «ščit s križem*, kljub obljubam in zagotovilom odbornika Ceschie na katere so po treh letih pozabili. Uradno sporočilo KPI nadaljuje, da .ie v krajevnih ustanovah, ki jih vodijo komunisti, drugačen položaj. Isto poročilo pravi, da ie Škerk pozval volivce naj ne bi oddali glasa KD. Za socialiste sta sinoči v Križu govorila najpreje pokrajinski odbornik Lucijan Volk. nato pa kandidat socialistične stranke Dušan Košuta. Volk je obsežneje razpravljal o načelih socialistične stranke glede levega centra, glede udeležbe pri vladi, o naprednejših ravnovesjih, ki pomenijo sodelovanje delovnih ljudi pri upravljanju države in je zaključil svoje izvajanje z ugotovitvijo, da ie moralna dolžnost KPI. da izvoli slovenskega predstavnika v parlament Kandidat PSI Košuta pa je go voril predvsem o vprašanju slovenske narodnostne skupnosti Dejal ie. da je treba voliti na levo. zato da se ne bodo nikoli več ponovili tragični trenutki ki jih Križani dobro poznajo izpred tolike let. Socialistična stranka se je vedno zavzemala za pravice Slovencev, zaradi česar so prav socialistični po slanci Fortuna, Bertoldi. Scalfari, Lepre in drugi predložili v parlamentu 15. julija 1971. leta globalni zakonski predlog, ki organsko zajema in rešuje celo vrsto odprtih vprašanj Slovencev v Italiji Dušan Košuta je podrobneje orisal ta zakonski predlog in nato govoril o naporih socialistične stranke za čimboljše odnose med Italijo in Jugoslavijo, saj je prav PSI bila prva. ki se je zavzemala za čim boljše odnose med obema državama. Dušan Košuta ie nadaljeval, da sta obe državi, kljub različni družbeni ureditvi, vzpostavili odnose mirnega obojestranskega sožitja in konstruktivnega sodelovanja, za kar je najlepši dokaz najbolj odprta meja v Evropi. V Boljuncu je podtajnik Belci ponovno govoril o odnosih do slovenske nacionalne skupnosti Ponovil je znana stališča o postopnosti reševanja vprašanj. To postopnost je povezal s tehnično - politično - parlamentarno logiko in z opravičevanjem. da je treba iti počasi da se ne izkrivi doseženo ravnovesje med raznimi silami. Na včera.jšnjem zborovanju PSIUP na Trgu Goldoni je nastopil politični urednik tednika »Mon-do nuovo» in član vodstva Andrea Margheri. Občinstvu ga ie predstavil pokrajinski tajnik stranke Mar-tone. ki ,je na kratko orisal krajevne in deželne nerešene probleme in vlogo, ki jo ima pri reševanju le-teh PSIUP Margheri je orisal politično sta nje v Italiji v povojni dobi. Vse to obdobje označuje stalen poskus Krščanske demokracije, da bi izsiljevala delavsko gibanje. Pri tem je našla dobre in zveste zaveznike v socialdemokratih in republikancih. Tudi levosredinska formula je imela ta namen: cepiti enotnost de lavskega razreda, izsiljevati socialiste in tako doseči boljše pogoje za že tako hudo izkoriščanje delavcev in večanje kapitalov. Levosredinska vlada ja propadla in je ne bo mo- goče nikoli več priklicati k življenju. Edina alternativa je mogočna enotnost delavskih sil. po zgledu zmagujočih borcev v Vietnamu. V tem je smisel in cilj PSIUP, v bor bi za vzpostavitev enotne politike na levici: ali vse delavske sile in stranke v vladi, če bodo dane možnosti, ali pa vse. enotno v opori ci.ji proti vladi gospodarjev. VOLILNA ZBOROVANJA PSI: 10.30 Ribarnica. 12.45 Trg Republike, 17.30 Ul. Capodistria, 18.30 Trg S. Giovanni, 19.00 Trg Bonomea, 19.00 Milje, 19.00 Trg Marconi — Pittoni, 19.00 Trg sv. Jakoba — Giu-ricin, 20.00 Boljunec — Pečenko. KPI: 10.00 Milje — Donadel, 11.00 Trg Cavana — Šema, 11.00 Trg sv. Antona — Poli, 12.00 Felszegy — Mil-lo, 12.00 Trg Goldoni — Poli, 12.00 Trg Garibaldi — Spetič, 18.00 Trg Goldoni — Cuffaro in Millo, 18.00 Drevored XX. septembra — Poli, 18.00 Ul. Catalani — Šema, 18.30 Milje — Donadel, 19.00 Pončana — Tonel, 20.00 Ul. Tratto — Tonel, 20.00 Podlonjer — Burlo, 20.00 Boršt — Škerk, 20.00 Korošci — Vidali in Millo, 21.00 Ric-manje — Šema in Poli. PSIUP: 10.00 Trg Ponterosso — Giorgetti, 11.00 Rojan — Braida, 11.00 Borzni trg — Martone, 12.00 Barkovlje — Giorgetti, 12.00 Stara mitnica — Braida. 17.00 Opčine — Jercog in Monfalcon, 17.00 Milje — Giorgetti, 18.00 Kontovel — Jercog in Monfalcon, 19.00 Prosek — Jercog in Lu-ches, 20.00 Devin — Jercog in Luches. pri pouku in raziskavah na tri r ški univerzi. Prof. Igino Tessari je direktor Inštituta za stroje in profesor strojnega inženirstva, prof. Matteo Maternim pa je direktor Inštituta za ceste in prevoze ter poučuje tehniko in ekonomijo prevozov. Zaprte šole zaradi volitev šolski skrbnik sporoča, da bodo zaradi volitev zaprte vse šole v tržaški občini od 14. ure 4. maja do vključno 9. maja. Pouk se bo nadaljeval v sredo, 10. maja. Deželni odbornik za javna dela dr. Masutto reže trak pri vhodu v novi podzemski prehod za pešče v Ul. Flavia Župan Spaccini s predstavniki oblasti ter številnimi občani si ogleduje podzemski prehod VČERAJ OB PRISOTNOSTI PREDSTAVNIKOV OBLASTI Upepeljevalnik na Panialejmunu končno izročen svojemu namenu Začel bo delovati prihodnji teden - Kompleks upepeljevalnika je eden najso- v dobnejših v Italiji - Zupan Spaccini je odprl tudi prehod za pešce v UL Flavia Občinska prevozna služba za člane volilnih komisij Tržaška občina sporoča, da je pripravila prevozno službo za člane volilnih komisij na sedežih izven mestnega področja. Odhod občinskih prevoznih sredstev bo izpred liceja Dante v Ul. Giustiniano po naslednjem umiku: v soboto. 6. maja ob 15.30; v nedeljo. 7. maja ob 5. uri; v ponedel jek. 8. maja ob 6. uri. Za povratek domov bodo lahko člani komisij telefonsko poklicali občino (29341), ki jim bo poslala prevozno sredstvo. Priznanje na univerzi Na seji akademskega zbora tržaške piivcrze, 27. aprila, ta rektor univerze izročil univ. prof. Iginu Tessariju in univ. prof. Matteu Ma-teminlju diplomo in zlato kolajno za zasluge v šoli, kulturi in umet-. bilo premalo delavcev zaposlenih, nosti, kot priznanje za njuno delo | Končno se je župan Spaccini naveličal aiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiivMUHmniiiimmiimiiitimiiimmimimimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii NA PODLAGI DEŽELNEGA ZAKONA Včeraj zjutraj so ob prisotnosti tržaškega župana ing. Marcella Spac-cinija, vladnega komisarja prefekta Abbrescie ter drugih predstavnikov občinskih, pokrajinskih in deželnih oblasti odprli podzemski prehod za pešce na Ul. Flavia. V kratki slovesnosti, po prerezanju trobarvnega traka, je župan Spaccini orisal prisotnim občanom, koliko birokratskih zapletljajev je bilo treba premostiti, dokler je bilo končno mogoče dati dela na dražbo. Prehod je veljal občinsko upravo 150 milijonov lir, bilo pa je potrebno približno 240 dni, da so delo dokončali. 17 delavcev je delalo skupno približno štiri tisoč ur, dokler so končali prehod, ki je bil za prebivalce tamkajšnje mestne četrti nujno potreben. Spaccini je tudi poudaril sodelovanje občinske uprave z rajonsko konzulto pri Sv. Soboti, kar je prispevalo k čimprejšnji uresničitvi tega objekta. Med otvoritvijo je bilo sicer slišati Strahi ipp^gib prebivalcev Sv. Sobo-pritožbe, češ da so se dela vlekla redolgo in da je tisti kos ceste ter-I sedem mrtvih, preden je občina čela graditi prehod. Prav tako so lfctele pritožbe na račun podjetja, ki je imelo dela v zakupu, ker je baje Porazdelili so štipendije univerzitetnim študentom Seznami so na vpogled na sedežu deželnega odborništva za šolstvo Na sedežu deželnega odborništva za vzgojo in kulturne dejavnosti (Trg Oiberdan 5) so na vpogled seznami univerzitetnih študentov iz naše dežele, katerim so dodelili študijske štipendije za akademsko leto 1971-72 na podlagi deželnega zakona 18 iz leta 1967. Študijsko štipendijo (150.000 lir letno) dodeljujejo marljivim in sposobnim študentom, ki nimaio zadostnih sredstev za študije na univerzi. Študentom, katerih družine stanujejo izven občine, v kateri je sedež univerze, dodelijo dodatno še 1500 lir na leto za vsak kilometer, in sicer do najvišje vsote 150.000 lir. Tako dobijo študentje, katerih družine stanujejo precej daleč, tudi do 300.000 lir na leto. Deželna uprava je v ta namen odobrila 150 milijonov lir za akademsko leto 1971-72. Štipendije bo dobilo skupno 482 univerzitetnih študentov, in sicer 209 študentov iz prvega letnika, 110 iz drugega. 63 iz tretjega, 75 iz četrtega in 25 iz petega letnika. Za štipendije bodo dali 121 milijonov lir. ostalih 29 milijonov lir pa bodo razdelili kot izredno pomoč najbolj potrebnim študentom, ki ne dobijo prej omenjene štipendije. Na podlagi omenjenega zakona ie dežela do sedaj podelila že 650 milijonov lir za študijske štipendije, dopolnilne štipendije za potne stroške in izredne podpore. DREVI NA UNIVERZI Prof. Curkovič o upravljanju jugoslovanskih trgovskih bank Danes, 4. maja ob 11. uri bo Rudi Curkovič, profesor na višji trgovski šoli v Mariboru govoril študentom fakultete za ekonomijo tržaške univerze o upravljanju jugoslovanskih trgovskih bank. K predavanju, ki bo v dvorani Q v prvem nad-stopju fakultete za ekonomijo in trgovino tržaške univerze na Trgu Evropa 1. vabijo vse. ki jih zanima argument. To predavanje je v okviru itali- I jansko - jugoslovanskih univerritet mh kulturnih izmenjav, zaradi če sar bo v Mariboru predaval tam- kajšnjim študentom prof. Gino Car-dinali. Vrnitev skupine izletnikov iz Kenije Včeraj v zgodnjih dopoldanskih urah se je vrnila v Trst skupina trideset udeležencev izleta v Kenijo, ki ga je priredil naš dnevnik s posredovanjem in storitvami potovalne agencije «Aurora». Izletniki, ki so potovali z novim orjaškim reaktivnim letalom «DC-8* podjetja Inex Adria Airvais iz Ljubljane, so si v sedmih dneh ogledali prestolnico Kenije Nairobd, pristanišče Mombaso in letoviški kraj Malindi ob obali Indijskega oceana kakor tudi nacionalni park pri Nairobiju, naravni rezervat Tsavo. ki ie največji na svetu, nacionalni park ob jezeru Nakuri, jezero Naivaši in druge zanimivosti Kenije. O izletu, ki je uspel v splošno zadovoljstvo udeležencev, bomo še poročali. in pozval enega od prebivalcev, ki je bil po njegovem mnenju nekoliko preglasen in ga zaprosil, naj mu jasno pove, kaj mu ni po godu. Mož, katerega imena ne poznamo, je dejal, da po njegovem mnenju dejstvo, da so prehod končali tik pred volitvami nikakor ni naključje in da gre za običajni predvolilni golaž. Izmenjava mnenj med županom in občanom bi se nadaljevala, ko bi ne nastopil karabinjerski častnik in odoeljal možakarja. Ugotovili smo sicer, da je bilo njegovo mnenje tudi mnenje precejšnjega števila prisotnih občanov. Po tej medigri je bilo na vrsti odprtje upepeljevalnika smeti na Pan-talejmunu. Za to priložnost je občinska uprava asfaltirala cesto, ki pelje do nove pridobitve mesta. V poslopju samem je najprej spregovoril upokojeni prefekt Iannoni, predsednik družbe SASPI, ki je upepeljevalnik projektirala in ga sezidala. SASPI ga bo tudi upravljala nekaj let. na kar bo prešel v pristojnost tržaške občine. Predsednik Iannoni je poudaril, da gre za enega najbolj modemih in največjih upepeljevalni-kov smeti v Italiji, ki ga prekaša po velikosti le upepeljevalnik v Genovi. Za njim je spregovoril župan Spaccini. ki je tudi tokrat orisal težave, ki jih je bilo treba premostiti, dokler ga niso končno sezidali. O upepelje-valniku so razpravljale tudi prejšnje občinske uprave, ie tej sedanji pa je uspelo delo izpeljati do konca. Posebno pozornost je posvetil dejstvu, da je novi objekt popolnoma v skladu s predpisi proti onesnaženju okolja. Rekel je, da morajo v današnji dobi vsi prispevati k ohranitvi zdravega življenjskega okolja na tej majhni vesoljski ladji, ki ji je ime Zemlja. Zadnji je spregovoril deželni odbornik za javna dela dr. Masutto. V svojem posegu je podčrtal prizadevanja deželne uprave za rešitev vprašanja očiščevalnih naprav, ki se vleče že celo vrsto let. Obstajajo dokajšnje težave, po njegovem mnenju, za izvajanje deželnega zakona zoper onesnaženje okolja. Po govorih so predstavniki tvrdke SASPI, ki je sezidala upepeljevalnik opisali, kako deluje. Upepeljevalnik je v glavnem sestavljen iz treh delov; velikega bazena, v katerega bodo z občinskimi tovornjaki dovažali mestne odpadke, iz upepeljevalnika, se pravi iz rotacijskih peči ter iz dimnikov, če jih lahko tako imenujemo, v katerem bodo dokončno očistili dim, tako da bo prešel v ozračje popolnoma čist, brez trdnih delcev. Osemnajst tovornjakov bo lahko Ihkrati praznilo smeti v bazen, ki bo Sprejel 2.500 kubičnih metrov smeti. Ves kompleks zavzema 29.000 kvadratnih metrov zemljišča. Upepeljevalnik bo začel delovati prihodnji teden. Spočetka bosta delovali samo dve od treh peči, kar bo za sedanje potrebe popolnoma dovolj. Trst ima dnevno 200 ton odpadkov, ko bodo delale z vso zmogljivostjo, bodo Predsednik SASPI Iannoni med svojim nagovorom ob odprtju u< epclje-valnika. V ozadju je videti eno izmed treh velikanskih rotacijskih peči, ki lahko upepeli 6 do 7 ton odpadkov na uro tri peči lahko upepeljevale 400 do 500 ton smeti dnevno. Odpadke bodo žgali pri zelo visoki temperaturi, ki bo nihala med 900 in 1000 stopinj Celzija. Delavci in tehniki, ki bodo delali v upepeljevalniku, bodo v prostorih, kjer ne bo čutiti smradu. Prav tako ne bo smrad uhajal na prosto, ker je v celotnem kompleksu zračni tlak nekoliko nižji in je tako onemogočeno sleherno uhajanje smradu iz poslopja. Posebno pozornost so posvetili tehniki obdelavi dima: iz peči vodijo dim po širokih ceveh, v katerih bodo elektrostatično oddelili trdne de’-ce, ki se bodo zbirali v posebnih nišah. Dim bodo tako očistili za 97 odst. Med elektrostatičnim postopkom se bo temperatura dima znižala na približno 330 do 350 stopinj, kar bo mogoče z ohlajevalno napravo, ki bo delovala delno z vodnim hlajenjem, delno pa z zračnim. Po koncu celotnega procesa bo pepel imel 5 -10 VPRAŠANJE UREDNIŠTVU Med številnimi vprašanji, ki nam jih nekateri naši bralci zelo pogostokrat postavljajo kar telefonič-no, se je prejšnji teden večkrat ponovilo tudi sledeče vprašanje; Zakaj nismo doslej še nikoli opazili — med oddajami RAI-TV — na klopeh časnikarjev med oddajami TV «Tribuna elettorale* tudi predstavnika uredništva Primorskega dnevnika? To vprašanje se nam zdi tembolj umestno, ker je prejšnji teden postavljal neka vprašanja med «Volilno tribuno* po TV tudi predstavnik ital. tržaškega dnevnika. * # * Odgovarjamo: Letošnje, lanske in vse prejšnje podobne oddaje vodi znani rimski televizijski časnikar Jader Jaco-belli, za katerega nam je nekoč naš rimski dopisnik sporočil, da se je za naš dnevnik še posebej zanimal in po njegovih navodilih smo mu poslali še posebno pismo z željo, da bi povabil tudi Primorski dnevnik. Od takrat zaman čakamo na vabilo. Zato smo pred dnevi zaprosili našega rimskega dopisnika, naj poskuša ugotoviti, zakaj se Jader Jacobelli ali njegov namestnik oz. naslednik za naš dnevnik ne zanima več. Sedaj čakamo na odgovor. Med razgovori o tej zadevi, nas Šolske vesti Gledališča SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Trstu Danes, 4. t. m., ob 16. in ob 20. uri v Kopru: Dušan Jovanovič ‘'Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni ali Trije rogonosci (po commedii delTarte). POLITEAMA ROSSETTI Pirandellovo komedijo «Pensari, Gia-comino* (sedmo abonmajsko predstavo letošnje dramske sezone Teatra Stabile) bodo člani milanskega ansambla «Teatro S. Babila* ponavljali do nedelje. Današnja predstava se b° začela ob 21. uri. Prihodnji teden bosta dve izvenabon-majski predstavi. Skupina Peppina De Filippa bo predstavila delo Armanda Curcia «A che servono questi quat-trini* in novost Luigija De FilipP* »Fatti nostri*. Koncerti odst. prostornine upepeljenih pdpad- |je eden izmed bralcev opozoril, l.AVf 1 ^_ 1 Ji ‘ 1 _ _ _ OA 1 I AA Žlicvl K A/t AM n L A kov, teža pa se bo znižala za 80 do 85 odst. Kot smo že dejali, bodo prvi tovornjaki pripeljali na Pantalejmun prihodnji teden in se bo tako začelo novo obdobje ter konec trebenskega smetišča, ki je bil vrsto let sramota za naše mesto. da tudi predstavnika bocenskega dnevnika «Dolomiten», glasila juž-notirolske manjšine, še ni nikoli Iopazil na nobeni >televizijski tribuni. (Torej: bo že res, kar nekateri trdijo, da namreč v Italiji ni bilo nikoli pravega razumevanja za po-I trebe narodnih manjšin!). liiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiU|ii«|liiiiiiil|||iiiiiiinl||||l||||||il||nimi|||imi| POOSTRENO NADZORSTVO NAD TIHOTAPCI FINANCARJI ZAPLENILI 181 KG GOVEJEGA MESA Meso je bilo skrito v treh avtih v Šoferje so prijavili sodnim oblastem V zadnjih dneh so tržaški finan-carji v teku dveh različnih akcij zaplenili 181 kg mesa. Do prve najdbe je prišlo na obmejnem prehodu pri Plavjah, kjer so stražniki, med podrobno preiskavo avto lancia flavia, našli skritih v dvojnem dnu avta, ki ga je vozil Giuseppe Petrini iz Ul. Foscolo 35, 73 kg govejega mesa in 10 kilogramov školjk. Avto je bil last Carla Crinija, stanujočega v Trstu v Ul. Coroneo 29, kateremu so finan-carji avto vrnili pod pogojem, da čimprej uniči dvojno dno. Prebeneška financarska brigada pa je zaplenila dva avta znamke fiat 500 pri Orehu. Gre za avta z evidenčno tablico TS 83136 ter TS 143201, ki sta ju vozila lastnika Ferrucdo Bulian, Ul. Conte S. An-na 17 ter Paolo Miani iz Ul. For-naci 2. V avtih so našli v azbestnih posodah, ki so bile skrite pod pokrovom motorja, 29 oziroma 79 kg mesa, ki so ga zaplenili skupno z avtoma. Vse tri šoferje so prijavili zaradi kršitve carinskih predpisov sodnim organom. ZARADI VOLITEV V soboto popoldne obisk bolnikov Uprava bolnišnice javlja, da ob priliki volitev, v nedeljo. 7 maja. ne bodo dovoljeni obiski bolnikov. Zaradi tega bodo obiski v soboto, 6 ,t ni. od 14. do 15. ure. Habilitacijski tečaji za slovenske profesorje v ponedeljek se je v deželnem šolskem uradu sestala deželna komisija za habilitacijske tečaje v slovenskih srednjih šolah. Glede na število kandidatov so sklenili, da bodo tečaji za vse habilitacijske razrede v Trstu. Predvidevajo, da bo v prvem ciklusu 50 predavanj o pedagogiki, psihologiji ta sociologiji Predavanja se bodo pričela v drugi polovici maja ter bodo skupna za vse razrede habilitacij, ciklus predavanj za vsak predmet bo trajal en mesec, habilitacije pa bodo v septembru. Deželno komisijo za habilitacije sestavljajo prof. Giuliano Angioletti, višji šolski upravnik, dr. Pericle Fi-denzi, šolski skrbnik v Trstu, dr. A-dolfo Martuscelli, šolski skrbnik v Gorici, prof. Cesare Brumatti, prof. Pie-tro Mazzarol, prof. Paolo Bozzi, prof. Giorgio Tampieri, prof. Lavra Abrami, prof. Ivan Basa, prof. Janko Jež, prof. Rosalia Lojk, prof. Mihael Rosi, prof. Sonja Tominc, prof. Elza Anto-naz, prof. Josip Pečenko, prof. Albin Sirk. Tajnica je Alma Riedel. Obvestilo šolskega skrbnika šolski skrbnik sporoča, da je na oglasni deski šolskega skrbništva na ogled ministrski odlok glede podelitve začasne službe neučnemu osebju v srednjih šolah za šolsko leto 1972-73. • Ministrstvo za promet je odredilo 25 odstotni popust na letalskih progah za italijanske državljane, ki so v tujini in ki bodo prišli domov volit. Zaradi volitev bo šentjakobski sedež Ljudske knjižnice (Biblioteca del Popolo) zaprt od danes 4., pa vse do torka, 9. t. m. V sredo bo knjižnica ponovno na razpolago občinstvu. Čelno trčenje simce in fiata Na državni cesti št. 14 med Bazovico in Trstom se je včeraj popoldne pripetila prometna nesreča, v kateri sta bila ranjena nizozemski državljan Joannes Antonius As-siule ter Aliseo Barriviero iz Monte di Livenza. Barriviero je vozil simco 1300, ko je na ovinku zaradi prevelike hitrosti in zaradi splozkega asfalta izgubil nadzorstvo nad vozilom ter zavozil na levo stran cestišča, po katerem je pravkar privozil Assiu-le. Simca in fiat 125, la ga je vozil Nizozemec, sta čelno trčila, pri čemer sta se oba avtomobilista poškodovala. Na kraj nesreče so prihiteli karabinjerji in rešilec Rdečega križa, ki je oba prepeljal v bolnišnico. Assiule je bil v nezavesti zaradi močnega udarca v glavo, okreval ja bo v 10 dneh, medtem ko je zdravniška prognoza za Barriviera 15 dni zaradi močnega udarca v grodnico ter v desno stran prsi, z možnostjo no-tvanjih poškodb. Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek* sporoča, da bo 10. maja zadnje predavanje letošnjega usmerjevalnega tečaja za dijake in profesorje zavoda, in sicer v zbornici z začetkom ob 12.15. 10. maja bo psih dr. Danilo Sedmak govoril vsem očakom o izgledih, ki jih imajo kot absolvirani učite-ljiščniki pri nadaljnjem študiju oziroma pri vključitvi v poklicno življenje. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 4. maja FLORIJAN Sonce vzide ob 4.48 in zatone ob 19.15 — Dolžina dneva 14.27 — Luna vzide ob 0.06 in zatone ob 8.50 Jutri, PETEK, 5. maja MIRAN Vreme včeraj: naj višja temperatura 18,8 stopinje, najnižja 12,3, ob 19. uri 14,8, zračni tlak 1002,3 stanoviten, veter 4 km na uro, jugovzhodnik, vlaga 83-odstotna, dežja je padlo 2 mm., nebo pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 14,6 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 3. maja 1972 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO: 73-letna Giovanna Sluga vd. Bianchi, 83-letni Giuseppe Manzon, 50-letni Ottorino Mininel, 83-letna, Mattoa Ongaro vd. Rabaz, 63-letnaWafflfčH8 Ulissi por. Fonsatti, 72-letna Assunta Venturin, 91-letna Ida Eorsattf vd. Zanella in 69-letna Giu-vd. Faiman. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Basilica. Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Liberta 6; Testa d'0-ro. Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al Llo>a, Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2: Aha Salute. Ul. Giulia, Ul. Giu-lia 1; Picciola. Ul. Oriani 2; Vema-n, Trg Valmaura 11. Izleti Slovensko planinsko društvo v Trstu organizira v nedeljo, 7. maja mladinski izlet v Glinščico ta na Mali Kras. Zbirališče ob 9.30 pred zavetiščem Premuda v Boljuncu. Dne 21. maja bo izlet na Matajur. Prijave do 17. t. m. pri Norči Zavadlal v Ulici Geppa 9. Dvodnevni izlet (1. in 2. junija) v Begunje ta dolino Drago z vzponom na Begunjščico. Planinci bodo prenočevali v Roblekovem domu, ki je 3 ure hoda od Drage. Neplaninci bodo imeli prenočišče v Domu v Dragi. Ogled muzeja v Begunjah in sprehod do planine oziroma do Sankaške koče. Vpisovanje do 24. t. m. pri Norči Zavadlal v Ul. Geppa 9. Prispevki V spomin Viktorja Štoke darujejo Magda ta Slavko Kalc 5.000 lir, družina Guštin (Prosek 142) 20.000 lir, Gisella Blasina 3.000 lir. Cvetko Pra-šelj 2.000 lir, N.N. 100.000 lir in Italo Pozzo 5.000 lir za spomenik padlim na Proseku. V počastitev spomina Vande Rauber daruje Alojz Kapun 5.000 lir za spomenik padlim na Proseku. V počastitev spomina Vide Franko daruje družina dr. Lamberta Mermo-lje 10.000 lir za Podporno društvo. Emilija Briščik daruje 1000 lir za šolo-spomemk NOB v Cerknem. V počastitev spomina pok. Josipa Kravosa daruje družina dr. Martelanca 10.000 lir za PD S. Škamperle. Ob priliki izleta 30. 4. in 1. 5. v Rimini in San Marino so izletniki darovali skupno 10.000 Ur za PD S. Škamperle. Namesto cvetja na grob pok. Ludvika Obersnela daruje Albin Bubnič 2000 lir za spomenik padlim v Bazovici. NOVO ZA HARMONIKARJE Prejeli smo zbirko notnih zvezkov narodno - zabavnih motivov •Beneška Slovenija poje ln igra* ter »Nove melodije*. Pester izbor skladb iz repertoarja radia, tele vizije in gramofonskih plošč sta za harmoniko in kitaro priredila znani beneški skladatelj Anton Birtič in glasbenik Franjo Zorko. TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792 VERDI Tržaški klarinetist Giorgio Brezigar bo danes ob 21. uri nastopil kot solist v koncertu za red A, ki ga bo dirigiral Lovro Matačič. To bo njegov zadnji nastop v letošnji tržaški si®' fonični sezoni. Brezigar bo nocoj nastopil v K<®" certu št. 1 za klarinet in orkester katerega avtor je C. M. von Weben Sledila bo Beethovnova Deveta star fonija s soUsti Doro Carral, Giovann® Fioroni, Beniaminom Priorjem in G*°f' gom Pappasom. Zbor gledališča J* uvežbal Gaetano RiccitelU. Pri gledahški blagajni (tel. 31-948; so na razpolago vstopnice za preostal« sedeže. Razstave V galeriji »La Lan terna* je do 5-maja kolektivna razstava pod našli* vom «Art spectrum*. V galeriji «11 Tribbio* razstavi)8 do 13. maja Silvano Mačehi. V galeriji Tergeste bo do 5. m*18 razstavljal sUkar Calusa. V Mestni galeriji v Piranu razstav Ija do 7. maja akademski slikar D°!t Klemenčič Maj svoja olja ta te® pere. V Galeriji Russo bo do 10 m8-18 razstavljal svoja dela slikar i‘°rlu nato Pugliese. V občinski umetnostni galeriji ra* stavlja Michele Piva svoja dela z «* slovom «Lager — spomin iz uni«e valnih taborišč*. V galeriji «Cartesius» razstavlja rella Schott-Sbisajeva. Razstava bo «« prta do 17. t. m. V umetnostni galeriji C. SofianoP|d« na Largo Papa Giovanni 6 kolektiv«8 razstava deželnega sindikata CCD' UIL. Razstava bo odprta do 15. t. ®j Prihodnjo soboto, 6. t. m., ob M- °j bo v miljski galeriji «Lo Squero» svojojrazstavo cvetja, pokrajin, “jr žitij in marin slovenski sUkar SiW ster Godina. Razstava bo odprta pr 15. maja. Tržaška umetnostna galerija bandena* v istoimenski ulici 3e svoji večletni dejavnosti prikazala žaškemu občinstvu dela vrste znanih domačih in tujih umetnik«' Danes popoldne, ob 18. uri, P8 "T otvoritev že 100. razstave, kar je kakor nekak jubilej: za to prilo**10^ je galerija pripravila razstavo d® nega najbolj znanih italijanskih H*®? nikov: Renata Guttusa. Hkrati P*j to tudi zaključna razstava v se*«1" 1971/72. Kino Nazionale 16.00 »Bernardo, cane e bugiardo*. Dwayne Hickman, ™ Lanchester. Barvni film. Fenice 16.00 «Don CamiUo e i 8*«^j d'oggi». Gastone Moschin ta 1^°^ Stander. Barvni film. Eden 16.30 «Boccaccio — L'ai'611^ beffarda, le burle piccanti, i amorosi*. Povzeto po neobjavij« novelah Decamerona. Barvni 1 Prepovedano mladini pod 18. let0 Grattacielo 15.00 «Zio Tom*. nina Jacopettija in Prosperija- P povedano mladini pod 18. *eW Barvni film. Excelsior 16.00 «Shaft il detecti'^ Barvni film. Richard Roundtree Moses Gunn. Ritz 16.00 »Gli ordini sono ord> ^ Monica Vitti, Corrado P&ttt Claudine Auger. jj Alabarda 16.30 »Attila, il flaged« , Dio*. Sophia Loren. Anthony ™ Barvni film. Aurora 16.30 «Donne in amore*-. jj ni film. Prepovedano mladini 18. letom. ^ Inipero 16.30 «La vittima desilta8 ^ T. Milian in P. Clementi. ®*ij, film. Prepovedano mladini P°^ «5 letom. Cristallo 16.30 «Dio perdona... >° ggd Barvni film. Terence HiU in Spencer. j, Capitol 16.30 «Rosso, bianco *Ge, Barvni film režiserja A. Latta8^ Adriano Celentano in Sophi Moderno 16.30 «11 gatto a no James Franciscus, Karl t Catherine Spaak. Barvni I^in-povedano mladini pod 14. Vittorio Veneto 16.00 «1 diavoll*-ni film. Vanessa Redgrave. povedano mladini pod 18. 1 Ideale 16.00 »Berlino, appui'tarl\(). per spie* (Operazione Dana Andrews, Annamaria V/jl« geli, Gastone Moschin. Barvni m Astra 16.30 «L’ultimo tramonto terra di McMasters*. Jack Nancy Kwan. Barvni film. ,jpt Abbazia 16.00 «Quante belle Sef ^ per le strade cittadine*. Horst *ctfr in Margot Merler. Barvni go prepovedano mladini P0® letom. Kino Opčine 19.00 «1 traffican*1 piacere*. KINO «|RIS> PROtff, Danes ob 19.30: •ALLEGRI IMBROGLIONI* Stan Laurel in Oliver Hari^ čmobeli film. > GORIŠKI DNEVNIK 4. maja 1972 y PRETEKLEM aprilu v Črne koze občutno zavrte mejni promet na Tržaškem Manj prehodov s potnimi listi in s prepustnico - V maloobmejnem prometu najbolj živahno pri Fernetičih ku Si! P?met na ^a®kem odse- njih letih. V samem Trstu je Dilo zapestnica, uhan, listnice, denarni- • jtahjansko - jugoslovanske me- .......... J Je bil v preteklem aprilu znat-o manjši kakor v ustreznem me-lanskega leta. Statistična služ-a obmejne policije je namreč u-^ ovila, da se je v aprilu podalo r* raejo s potnim listom le 1 mili-«5.732 ljudi, medtem ko so jih ?f™a. lani našteli 2.258.091. Prav 0 le upadel promet z obmejni-, Prepustnicami: s tem dokumen-je letos stopilo na sosedna ob-L0Cja 1-644.037 ljudi, medtem ko U g^2 014 S^em mesecu •*an^ našte- niL n^dt?arodnern prometu (s pot-JJr? Usti) je v letošnjem aprilu Prekoračilo mejo 776.435 italijan-X « 619.297 tujih državljanov. V znJ0!mesecu lani je število prvih 94?7ei° L315.331, število drugih pa itflti • ?adec je viden tako pri Dri držaljanih kakor tudi število prehodov z med- SE DVA DNI VOLILNE PROPAGANDE letos znatno manj jugoslovanskih izletnikov in kupcev raznega blaga kakor običajno. Odprt sedež «Adriacluba» ohTru1™ P°tnim listom se je pri ^"i'^10 za 662.359. . ed tujci so dali največ prome-ga_.uS0slovani: teh so obmejni orgiji V aprilu našteli 641.547. Na šini*1 meslu s® bili z znatno manj-tJ-promet°m Nemci (10.168), na tem ? Avstrijci (7.529), na četr-cozi (6-444), na petem Fran-(5^,6-166), nato pa še Američani (4876)’ iWAngleŽi (5'M3)’ Švicarji mi^ejno izkaznico je stopilo čez njeL 1-211.384 prebivalcev tukajš-skih Pas„u 1° 432.653 jugoslovanskim rPe'a®ev' V primerjavi z lan-ki apri'orn izkazujeta obe postav-biln na'n° nazadovanje (prvih je Pa 6P?ficfep 'an* 1-668.319, drugih ki <■ la-695). Kar zadeva promet, na ° ga obmejni organi- zabeležili jo Posameznih prehodih, pa veljaki! ?prd naslednji podatki: Fer-je škofije 380.388, Plav- 156 te'0"2: Lazaret 160.068, Pesek 59fifii Lipica 112.072, Repentaibor iai -iiri!! (Opčine (železniška posta-Čm526 prehodov- d; koze so po vsem tem tu-dotnaapr*'u vidno zavrle prehajanje Tujj nov in tujcev preko meje. PtOnJf3 Pnvoreajske praznike je bil U8t Ua TTVnniiJi rvre*V»/\rlriJ-» norvm. rriem a prenoaon nepn- Qo manj živahen kakor v prejš- V okusno opremljenih prostorih v Ul. S. Nicolo 6 so sinoči odprli sedež novoustanovljenega društva «A-driaclub». Namen kluba je združevati zavarovance družbe «Lloyd A-driatico» ter jim nuditi vrsto pobud in prireditev kulturnega, športnega, turističnega in rekreacijskega značaja. Klub namerava odpreti svoje sedeže tudi v drugih italijanskih mestih. Po Trstu bosta na vrsti Verona in Brescia. Novi sedež, v katerem so uradi kluba, več manjših dvoran in bar, je opremil Renzo Kollmann. Najdeni predmeti Na oddelku X - Ekonomat tržaške občine, občinska palača. III. nadstropje, soba št. 110 so na razpolago lastnikom naslednje v aprilu najdene stvari: italijanska in tuja valuta, ure. ce. torbice, dežniki, rokavice, površ' nik. "laid. kavni pribor kovček z oblekami, vreča iz plastične mase z igračami, torba z budilko in kolo. IZ KOPRA Umrl je Ludvik Obersnel Po hudi boiezm in operaciji je v torek umrl v Ljubljani Ludvik Obersnel iz zavedne slovenske družine Obersnelovih v Lokvi. Dobro so ga poznali in cenili mnogi Tržačani, zlasti pa Kraševci in Istrani, kot sposobnega mesarskega VValtritsch je na Oslavju govoril o naporih PSI za zaščito Slovencev Shoda PSI sta bila tudi v Beneški Sloveniji - PSDI zagotavlja ugodno rešitev vprašanj slovenske manjšine - Frazerstvo hladne vojne v slovenskih demokršžanskih letakih Na Oslavju je balo v torek zvečer mokratična«. je rečeno v letaku. volilno zboroval..- Socialistične stranke, na katerem je govoril kandidat za poslansko zbornico Marko Waltritsch. Po obrazložitvi vzrokov, ki so privedli do vladne krize in do predčasnih volitev ie slovenski kandidat PSI v parlament podrobneje govoril o vprašanjih, ki .zanimajo slovensko manjšino. Dejal .ie. da smo iz »rvotne faze vključevanja Slovencev v krajevne or gane oblasti (kar .ie tudi prineslo določene ugodnosti upravnega značaja. katerih so bili pred tem Slovenci in slovenski kraji prikrajšani) prešli v drugo, važnejšo fazo, v kateri ie treba misliti na zakonsko mojstra, kakor tudi zaradi njego- [ zaščito naše manjšine. Zaradi tega vega vedrega značaja in družabnosti. Svojo narodno zavednost je pokojni Obersnel pokazal tudi med zadnjo vojno in nabiral hrano za borce in partizanske bolnišnice. Leta 1947 se je z družino preselil v Koper, kjer je dolgo let pomagal na zadružnem sektorju ter opravljal vodilno funkcijo pri o-skrbi mesta z mesom. Vdovi Zori, hčerkam in sinu izrekamo globoko sožalje. Pogreb dragega pokojnika bo jutri ob 16. uri. iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiii VESTI IZ POMORSTVA DVE NOVI TRAJEKTNI PROGI PREK JADRANA Uspešno poslovanje tržaške družbe «Tripcovich» Družba «Linee Marittime delTA-driatico» iz Ancone je te dni u-vedla dve novi trajektni progi preko Jadrana. Trajekt «Tiziano» (900 potnikov in 100 avtomobilov) bo odslej plul na progi Pescara — Split, in sicer petkrat, v polni turistični sezoni pa šestkrat tedensko. Ob sobotah bo «Tiziano« pristajal tudi ’*vetd azn'6 L maja so podelili številnim delavcem na našem ozemlja e za zasluge na delu«. Med odlikovanimi je bila tudi Marija živec «U| (na s,iki) ■">Uuuill„„l,M„....................im...........mm BILI SO NAMENJENI V GORICO Trije mladi Rimljani Padli v mrežo policije b Verjetno gre za vlomilce, ki so v soboto razbili izlož-0 okno trgovine «Vedo» in odnesli 6 snemalnih kamer Agenti tožno n 6°riške kvesture so v torek fene, ,on°či aretirali tri mlade Rim-2 'stala* f° nekaj minut prej stopili V fenkah^* 'e Priletelo na letališče J4 29. 2e*°. verjetno za mladeniče, ki =°vin,,aprda razbili izložbeno steklo So n« T-----------.a ...a.- Pa Largo Santorio, od koder ^febi v aes' snemalnih kamer v so- ,e?nosU Približno 750 tisoč lir. feberto jLletni Dante Gressi, 18-letni fesale Giudici ter 21-letni Antonio . V L S1 trije so iz Rima. * ab 23. uri je uradnik le- i P8?*1' tla so z letala, ki je J? ttiladfL-. lo iz Rima, stopili trl-v trža?i*CI’ aa katere ga je opozo-...frgovirv , kvestura zaradi tatvine -ri je n! **.edo» v Trstu, katere lastil, arciso D'Ambrosi. Takoj je v služL**1* javne varnosti, ki je -,u pa letališču. Ta je tele-? ie jitoročil goriški kvesturi, da toč; s Tea odpeljala proti mestu ob ?0riško ““sijem alfa romeo 2000 z Nhim^siracijo. Vse poUcijske in h s*bih , e izvidnice ter izvidnice ^ paznikov so dobile povelje, k^je **? 'ak tip avta. Nekaj časa u-je jjj 2e sporočili, da so bili vsi j'c'fe jp den>či v mreži. Goriška poli.** Tr i mudoma obvestila tržaško v^fekj sta odpotovali dve podrti s«m „ aici' katerima je povelje-t *fe r, ^e'nik tržaškega letečega N° so t - Petrosino. uto, jp ^aški policaji prišli v Go-identificirali tri Rim-.febitpj kh prepeljali v Trst. vi tofeh p da je bil Casale že >u Policije v soboto takoj po p’Qjirn no.'kovini «Vedo», skupno s Ca5aa^aSem Santom D’Adamom. li 5i? *** au ka zato izgnan iz JP’t L’Adama pa so pridrža-" po aretaciji skušal nualeiu niso mogli takrat ugo-*P so ga zato izgnali iz je takoj zbežati, poskus pa se mu je izjalovil in agenti so ga po nekaj metrih bega ujeli. Zanimivo je tudi, da je Giudici, ko so ga v torek ponoči policaji u-stavili, dejal svojima tovarišema: «Saj nam nič ne morejo, ker je minilo že več kot 48 ur». Kaj je mislil fant s tem reči? Policaji menijo, da je govoril o tatvini v trgovini «Vedo». Casale, Giudici in Gressi so trenutno na tržaški kvesturi, kjer jih dr. Petrosino zaslišuje. Govorijo, da gre pripisati prav njim tudi poskus tatvine v zlatarni «Trevisan» in še nekaj drugih tatvin v našem mestu. Vse svoje podvige so izvršili z isto tehniko: s težkim predmetom so razbili izložbeno okno in ukradli, kar jim je prišlo pod roko. Snemalne aparate, plen njihove zadnje tatvine, so po vsej verjetnosti prodali na rimski postaji Termini in iztržili za vseh šest nekaj več kot sto tisoč lir. Od tega denarja so našli pri njih 10 bankovcev po deset tisoč lir. v Primoštenu. V maju bo trajekt opravil štiri izredna potovanja na relaciji Ancona — Zadar. Na tej progi pluje tudi jugoslovanski trajekt «Ilirija», ki je last reškega podjetja «Jadrolinija». Trajekt «Tintoretto» pa bo za «Li-nee Marittime dell’Adriatico» povezoval Bari z Dubrovnikom. Ladja, ki lahko sprejme na krov do 870 potnikov in 150 avtomobilov, bo v maju plula na omenjeni progi po trikrat tedensko, pozneje pa štirikrat na teden ter dvakrat na progi Ancona — Dubrovnik. Lansko poslovanje tržaške pomorske družbe «Tripcovich» se je zaključilo s čistim dobičkom 95,8 mi lijona lir (bilanca iz leta 1970 izkazuje nekoliko večji dobiček, in sicer 98,2 milijona lir). Vsaka izmed 99.500 delnic družbe bo prejela di videndo v višini 800 lir. Z lanskim letom je «Tripcovichs> zaključila delo v zvezi s premikanjem plovne vrtalne naprave, s katero velike petrolejske družbe o-pravljajo poskusne vrtine za nafto na dnu Jadranskega morja. Družbe so si namreč med tem časom nabavile potrebna pomožna plovila, tako da so ostali vlačilci tržaške družbe brez dela. Zato pa se je v zameno občutno razširil njihov delokrog v Trstu in Tržiču, v našem zalivu zlasti v zvezi z naraščajočim prometom petrolejskih ladij, ki dovažajo surovino za naftovod^ Trst — Bavarska oziroma za manjši vod Mauthen — Dunaj. Prav v pričakovanju, da se bo ta promet še bolj povečal v prihodnjih letih, je «Tripcovdch» lani na ročila gradnjo novega vlačilca. * * * V neški ladjedelnici «3. maj» so te dni izročili naročniku, večji plovni družbi iz Paname, 30.000-tonsko motorno ladjo «Iatis», zgrajeno za prevažanje sipkih tovorov. Ladjo potiska motor vrste Sulzer z močjo 11.200 KM, ki je bil tudi izdelan v reškem obratu, S tem je «3. maji, izročil že tretjo ladjo v letošnjem letu. Po vojni je ladjedelnica izdelala skupno 281 plovil s skupno nosilnostjo 2.007.006 ton, od tega 84 ladij s skupno nosilnostjo 1 milijon 623.389 ton. Ladje je obrat izdelal po naročilu 15 različnih držav. ★ * * Zadnje dni aprila je puljska ladjedelnica «Uljanik» izročila naročniku, plovni družbi «Bergesen» iz Osla, 225.000-tonsko petrolejsko ladjo «Berge Istra«, največjo ladjo doslej izdelano v jugoslovanskih ladjedelnicah. «Berge Istra« je o-premljena z dvema pogonskima strojema, katerih skupna zmogljivost znaša 35.000 KM. Ladja je namenjena najprej v Lizbono, kjer po bodo v orjaškem doku dokončno usposobili za promet. «Bergesen» je naročila še druge ladje v Jugoslaviji, med temi supertanker z 265.000 tonami nosilnosti. so zastopniki treh levičarskih strank, med katerimi ie seveda PSI, v pravkar minuli legislaturi, predložili zakonske osnutke o globalni zaščiti. PSI se je že obvezala, da bo ta osnutek predložila takoj po sklicanju novega parlamenta in upa. da bodo isto napravile tudi druge stranke. O tem se mora jasno opredeliti tudi KD. je dejal VValtritsch. ki žanje v vseh povojnih volitvah slovenske glasove in katere goriški parlamentarci so bili izvoljeni prav s pomočjo glasov volivcev SDZ. Ta volilna formacija je od KD zahtevala, da bi poslanec Marocco predložil zakonski osnutek o zaščiti Slovencev, a tega ni hotel napraviti. V «zameno» pa ie predložil osnutek o priznanju «Divisione Gorizia«, ki je Slovencem prizadela toliko gorja. Slovenski volivci morajo torej tokrat oddati glas tistim strankam. ^ ki se dosledno zavzemajo za reševanje slovenskih vprašanj, je zaključil govornik. V debati, ki je sledila, je bilo precej govora o domačih šolskih vprašanjih. V nedeljo sta poslanec Fortuna in VValtritsch imela dva shoda v Beneški Sloveniji. Veliko ljudi je bilo na shodu v Teru. kjer je govoril tudi domači občinski svetovalec PSI dr. Viljem Čemo. Tu so se zbrali naši voiaki iz raznih občin Zahodne Benečije in Terske doline. Fortuna in VValtritsch sta precej obširno govorila o zaščiti Slovencev. o zakonskem osnutku PSI in o potrebi, da se v teh krajih priznajo pravice Slovencem. Podobno zborovanje je bilo popoldne v občini Dreka v Vzhodni Benečiji. Tu sta zgoraj omenjena kandidata govorila nekaj sto ljudem, ki so se tu zbrali ob priliki prvomajskega praznika, ki so ga nrire-dili socialisti iz vseh teh občin. Na Goriškem se je medtem pojavila «Skupina slovenskih volivcev« ki vabi na glasovanje za Krščansko demokracijo. Letake v slovenskem jeziku so trosili po vseh slovenskih vaseh in dišijo oguljenih frazah hladne vojne. «SIovenci. proč s fašizmom, proč s komunizmom« ie rečeno v letakih. Gre oči vi dno za skupino v goriški SDZ, ki se je opredelila za glas krščanski demokraciji. «ld je že marsikaj napravila za nas in je še nadalje pripravljena podpirati naše zahteve« ie dalje napisano v omenjenem letaku «Zato smo za napredek brez nasilja, ki je seveda mogoč le tam, kjer se vsakdo zaveda svojih dolžnosti in spoštuje obenem pravice drugih v prepričanju, da samo tako lahko koristi skupnosti in predvsem tistim, ki si služijo vsakdanji kruh s poštenim in napornim delom«. V letaku je dalje rečeno: «Prav tako se bodo ugodno rešila vprašanja vaše narodne manjšine, če bodo v novem parlamentu možje, ki poznajo vaš položaj in so voljni DOd-preti vaše zahteve. Na naši listi je tudi slovenski kandidat Gradi-mir Gradnik s Plešivega pri Krmi-nu. Ako ste se odločili za nas, vas prosimo, da bi dali njemu še preferenčni glas.« v korist razvoja tega prostora. Poslanec Fortuna je številnemu občinstvu pojasnil osnovne vzroke predčasnega razpusta parlamenta in za hude napade v zadnjem razdobju zlasti na PSI, ki je z desetletno politiko reform «pritiskal na sklopko za plin, KD pa na zavore, da bi bil naš razvoj v stalnem nihanju«. Za «obglavitev« parlamenta in napade na PSI je odgovorna KD, ki se jc najprej otresla lastne levice, sedaj pa bi se rada otresla še PSI in se spečala z liberalci (PLI). ker ji to narekujejo razredni interesi in ker je KD nesposobna, da vidi in razume dinamiko in smer sedanjega razvoja ter išče rešitve odprtim vprašanjem naše družbe s politiko nizkih cen, s poskusom avtoritarizma, z grožnjo proti stavkam itd Preokret na desno, ki ga .je KD izbrala z izvolitvijo predsednika republike in je jasno razviden iz njenih načrtov, ne prinaša reda kakor zagotavljajo njeni predstavniki po televiziji, radiu in časnikih, pač pa nered, zastoj in zaostritve ter hude negotovost: soričo skorajšnje zapadlosti številnih kolektivnih delovnih pogodb. Vreči socialiste iz vlade, je ob koncu dejal Fortuna, pomeni izpostaviti nevarnosti svobodo in demokracijo, pomeni zaustaviti ravzoj. Fortuna v Gorici Na zaključnem zborovanju PSI v UGG v Gorici je. med predstavitvijo Fortune deželni odbornik Devetag dejal, da imajo Goričani še en razlog več, da glasujejo za socialiste zaradi zemljepisne lege Gorice, ki potrebuje mir in sodelovanje, zaradi prisotnosti manjšine, zaradi pobud gospodarskega in kulturnega značaja ...................................... KORISTNA IZMENJAVA PROSVETNIH GOSTOVANJ PO RAZDEJANJU SINAGOGE GROZILNA PISMA SAM GORIŠKIM OSEBNOSTIM V nedeljo so sinagogo spet posvetili V Venetu precej protižidovske mržnje V nedeljo zvečer so v Gorici ponovno posvetili židovsko sinagogo v Ulici Ascoli, ki jo je četverica pobalinov razdejala pred približno mesecem dni. Razdejanje so odkrili 25. aprila zjutraj, ko so pred spomin sko ploščo, ki spominja na goriške Žide, ki so jih nacisti odpeljali v taborišča, položili venec. Policija ie kmalu odkrila četverico mladih pobalinov (dva stanujeta v Ulici Ascoli, eden v Ulici Semi-nario. eden pa v Ulici Rossini), ki so sinagogo razdejali in svoje dejanje tudi priznali. Baje so na kvesturi vsi štirje izjavili, da jih k dejanju niso gnali politični nameni. To je tudi uradna obrazložitev goriške policije. V nedeljo so torej sinagogo spet posvetili. Prisotna so bili vidni predstavniki židovskih skupnosti tako iz Rima kot iz Trsta. Ob tej priliki smo izvedeli, da ie na področju. Treh Benečiji precej protižidovske rasne diskriminacije, ki io podpihujejo «kultumo« prežeti fašisti Tudi po razdejanju v goriški sinagogi so se taki rasistični prenape-teži oglasili. Ker so razne ustanove in osebnosti v mestu izrazile svojo solidarnost s prizadeto židovsko občino, so običajni ^neznanci« tem o-sebnostim v teh dneh poslali grozilna pisma s podpisom «SAM» (Squa-dre d’Azione Mussolini) s sledečim tekstom: «Non essere di idee moderne. Domani guerra anche a Te. V DOBERDOBU SO BILI DVA DNI GOSTJE PR0SVETARJ1 IZ POLZELE NA ŠTAJERSKEM V domači prosvetni dvorani so imeli koncert in gledališki nastop - Ogledali so si Oglej, Vrh, Števerjan in Tržič SAM: solo strage! Avanzata neofa-scista non muore«. V zvezi s tem je pokrajinski svetovalec dr. Rolando Cian poslal pokrajinskemu predsedniku pismo, s priloženo fotokopijo grozilnega pisma. O tem bodo v pokrajinskem svetu še razpravljali. Urnik trgovin v maju Združenje goriških trgovcev sporoča, da bo za ves maj veljal za trgovine jestvin sledeči urnik: od 8. do 13. in od 16.30 do 19.30. Tudi socialdemokratska stranka je med slovenske volivce porazdelila letak v slovenščini. «Naša politika je levičarsko usmerjena, a de V soboto in nedeljo je biio prosvetno delovanje v Doberdobu v polnem razmahu. Prosvetarji društva «Jezero» iz Doberdoba so namreč imeli dva dni v gosteh nekaj manj kot 50 prijateljev in starih znancev iz Polzele. Goste iz Savinjske doline so Do-berdobci pričakali v soboto popoldne, skupaj so potem šli na izlet v Tržič. V Tržiču so si ogledali pristanišče; šli so tudi na krov ruske ladje, kjer so zapeli nekaj pesmi, med katerimi tudi »Dvanajst razbojnikov« v ruščini. Ruski mornarji so z navdušenjem in ploskanjem sprejeli prosvetarje, kajti verjetno je bila za njih to edinstvena prilika, da so v Italiji slišali Slovence, ki so zapeli rusko pesem. Zvečer so gostje iz Savinjske doline pripravili v prosvetni dvorani bogat kulturni program. Pevski zbor DPD Svoboda je imel celovečerni koncert, za tem je nastopil še instrumentalni ansambel. Ob tej priliki so si prosvetarji izmenjali pozdrave in darove. Pozno zvečer so pa šli vsi v števerjan na prvomajsko slavje. V nedeljo zjutraj so se gostje spet odpravili na izlet v Oglej. Ogledali so si staro rimsko mesto in njegove zanimivosti ter moderno in turistično mesto Gradež. Popoldne so jih V Števerjanu šesta stanovanjska ljudska hiša Pred kratkim smo že poročali, da so v Sovodnjah oddali v zakup dela za gradnjo šeststanovanjske ljudske hiše. Stroške za hišo, ki je finansirana po deželnem zakonu štev. 27 z dne 29.12.1967, so morali ob dražbi povišali za 6,75 odst Dela za gradnjo podobne ljudske hiše so oddali v zakup tudi v Šte-Doberdobci pospre- verjanu, vendar so tu ob dražbi mili na izlet in ogled kraške pla- morali povišati strošek za celih 17,85 note. Bili so na Vrhu, kjer so si odst. Na dražbo ie bilo povabljenih imiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiininiiim|l||,,„,,,,ll,Iimi,|1|(|(|llI|11||1|I|niI|||iriIUM|ltM1||(inil|imil(111||11|1I|1|||11111111||||M S SEJE OBČINSKEGA SVETA V ŠTEVERJANU ogledali prizorišče prve svetovne 45 gradbenih podjetij, odzvala so se vojne, muzej in druge zanimivosti pa samo tri podjetja, od katerih je Ob 16. uri so prosvetarji iz Pol- samo eno iz naše pokrajine, žele uprizorili v prosvetni dvorani v Doberdobu komedijo «Kadar se ženski jezik ne suče«. Občinstvo je z navdušenjem ploskalo odlični izvedbi dramske skupine, ki je znala živo in duhovito prikazati razne momente komedije. Po končanem programu so se vsi zbrali v domači osmici ter v veselem razpoloženju dolgo kramljali. Doberdobci in gostje iz Savinjske doline so hib ž obiskom izredno zadovoljni, • tako da so se zmenili že za prihodnje 'srečanje: tokrat bodo šli Doberdobci na obisk v Polzelo Sindikati zadovoljni s proslavo prvega maja v Tržiču , Pokrajinska .tajništva, .treh sindikatov CGIL, CISL in UIL so nadvse zadovoljna z veliko prvomajsko manifestacijo, ki je bila v Tržiču. Proslave se .je udeležilo ogromno delavcev, zaposlenih na vseh področjih. Tajništva sindikatov se zahvaljujejo vsem, ki so na tej manifestaciji sodelovali in so tako pokazali voljo za nadaljnjo skupno in enotno sodelovanje. 300 brezposelnih v Gradežu Zaskrbljeni zaradi neodgovorne odločitve delodajalcev, ki so v Gradežu zaprli tovarno «SAFICA», zaradi česar je ostalo brezposelnih kar 300 delavcev, so se pred kratkim se stali pokrajinski predstavniki treh sindikatov kategorije FILZIAT -FULPIA in U1LIA, da preučijo pereči problem. Soglasni so si bili, da je takemu početju treba odgovoriti z energično akcijo. Zmenili so se tudi za zahte-I ve, ki jih bodo predstavili dežel-| nemu odborniku za industrijo in tr- govino Dulciju in predsedniku za de- 100 milijonov lir za šolsko poslopje&lSiaS X * ekonomije na področju Gradeža in v Števerjanu s strani deželne vlade Občina je zaprosila 240 milijonov lir - Zaradi tega bodo morali načrt prilagoditi odobreni vsoti - Sklep o dveh turističnih cestah Cervignana. Na seji števerjanskega občinskega sveta so svetovalci odobrili nekatere sklepe ožjega odbora. Župan je pojasnil, da je odbor sprejel te sklepe v naglici zaradi zapadlosti nekaterih rokov. Šlo se je za odobritev načrta za asfaltiranje dveh turističnih cest, ki peljeta z Valerišča v Graddščuto in z Vale-rišča na Kalvarijo. Občina si bo Svetovalci so odobrili tudi sklep občinskega odbora za najem posojila 6 milijonov 200 tisoč lir, s katerim bi prizidali otroškemu vrtcu še eno sobo ter bi uredili centralno kurjavo. Z majhnim letnim stroškom bo občina pristopila k državni zvezi gorskih občin in ustanov (UNCEM). S tem, je dejai župan, si lahko li spremembo proračuna zaradi nekih nepredvidenih sprememb v dohodkih, odobrili so razmejitev zazidanih središč ter sklenili povišati podporo za otroški vrtec od 300 na 400 tisoč lir. Izvolili so tudi preglednika zaključnih računov iz leta 1971. Delovanj« ERSA po deželnem zakonu prevzela samo A f IT, • j" “**»*> fe z"2 c , . ... . , , ze, če se nam to zazdj pravilno. Svetovalci opozicije niso odobra- Med ^ svetova]ci odobri- vali asfaltiranja ceste, ki pelje z Valerišča v Gradiščuto, ker bi bilo treba po njih mnenju to cesto najprej razširiti in ji pripraviti novo traso, kajti taka kot je, ne zadostuje, četudi asfaltirana, kmečkim potrebam in prevozom števerjanskega prebivalstva. Župan Klanjšček je povedal, da sta 16. marca obiskala občino deželni odbornik za šolstvo Giust in za finance Tripani, ki sta obljubila, da se bosta zanimala na pristojnih mestih za gradnjo osnovne šola. Občina je takoj vložila na deželo prošnjo in načrt ter vprašala za novo poslopje 240 milijonov lir. Dežela je od teh 240 milijonov odobrila samo 100 in sicer 60 milijonov prispevka po zakonu št. 5 in 40 milijonov po zakonu št. 10. Župan je seznanil svetovalce, da je bilo v načrtu, ki so ga poslali na deželo, predvideno prav vse, tudi stroški za nakup zemljišča in drugi. Sedaj bo treba načrt prilagodit; tako, da M stroški več ali manj ustrezali razpoložljivemu denarju. Deželna ustanova za razvoj kmetijstva ERSA je za 12. maja pripravila srečanje med vsemi ravnatelji srednjih šol iz štirih pokrajin naše dežele. Srečanje, ki bo v «Villa Chiozza« v Scodovacchi pri Cervi-gnanu, ima namen osvetliti progra-macdjo in delovanje kmetijske ustanove ter njene šole, ki tu deluje. Kot je znano namreč, vzgajajo v tej šoli mlade kadre, ki se tu srečujejo z vsakovrstnimi problemi kmetijstva in zadružništva. Na srečanju bo prisoten predsednik ERSA in deželni odbornik za šolstvo Giust. VOLILNA ZBOROVANJA KPI: danes ob 18. uri bo na Trgu Pacassi poleg Komja zborovanje, na katerem bosta govorila poslanec Mario Lizzero in deželni svetovalec Ful-vio Bergomas. Nocoj ob 20. uri bo na trgu v števerjanu zborovanje na katerem bosta govorila kandidat za poslansko zbornico Andrej Jarc in deželni svetovalec dr. Jan Godnič. PSI: nocoj ob 20.30 bo zborovanje na Vrhu, kjer bosta govorila kandidata Marko Waltritsch in Giorgio Dellago. Jutri ob 20.30 bo zborovanje v Sovodnjah; govorila bosta Marko VValtritsch in Giorgio Dellago, predsedoval bo župan češčut. Interpelacija PSDI predsedniku pokrajine Socialdemokratski pokrajinski svetovalec Tuliio Zorzenon je pokrajinskemu predsedniku in odborniku za finance poslal interpelacijo, v kateri ju sprašuje zakaj ni še osrednja komisija za krajevne finance v Rimu odobrila proračun pokrajinske uprave za leto 1971. Omenjeni svetovalec želi vedeti kaj je ukrenil omenjeni odbor, da bi zadevo ugodno rešil, kajti zavlačevanje odobritve proračuna bi utegnilo zakasniti izplačila zaostankov usluž benccm pokrajinske uprave. Zaradi hitrosti zavozil v ustavljeni avtomobil V torek pozno zvečer je 44-letni Armando Žnidaršič iz Ul. Cipriani 65, zaradi prevelike hitrosti zavozil s svojo simco v parkiran avtomobil last 24-letnega Romea De Majo iz Ul. Lantieri 25. Pri nesre-či, ki se je pripetila v Ul. D. d Aosta, se je lažje poškodoval sopotnik Žnideršiča, 45-letni delavec Armando Padovan iz Ul. Croce 15. Zaradi poškodb po obrazu in levi nogi so ga v bolnišnici pridržali za 7 dni. Oba avtomobila sta precej poškodovana. IZID DVEH PUBLIKACIJ «Clovek in vinograd» ter «lniziativa isontina» V okviru ESPOMEGO bo v soboto v dvorani deželnih stanov na Gradu zadnji shod posvečen pomenu vina v turizmu. Ob tej priložnosti bo predsednik trgovinske zbornice Lupieri predstavil knjigo Celsa Macorja rčlovek in vinograd«. Macor je urednik revije Iniziativa isontina, ki jo izdaja Krožek «Rizzatti». Gre za razmišljanja o človeku, ki se ukvarja z vinogradništvom. Besedilo spremlja vrsta fotografij v črno - beli in barvni tehniki, ki so jih posneli Altran, Cargnel in avtor sam. Izšla je tudi zadnja številka revije Iniziativa isontina, ki posveča več prispevkov blagovnemu sejmu ESPOMEGO ter pridruženim prireditvam kot je razstava belih vin. V kulturnem delu revije je Radmila Matejčič oživila lik gradiščanskega kiparja Antona Michelazzija, ki je deloval na Reki, v Gradcu, Ljubljani in Zagrebu. Perspektive zborovskega petja so nakazane v posameznih izjavah u-deležencev zadnjega pevskega tekmovanja «Seghizzi* v Gorici. V okviru sociološkega inštituta 1S1G v Gorici je bilo srečanje posvečeno zaostalim v razvoju in tehnikam, kako doseči njihovo polnopravno vrnitev v družbo. Zanimiv je prispevek Giannija Ciuffarina o radijskem sprejemniku v Števerjanu, ki je sposoben razbrati radijske impulze, ki jih sateliti pošiljajo na zemljo iz vesolja. Zaključni del revije je posvečen političnim volitvam. Šolsko obvestilo Zaradi zakasnitve v tiskanju u-radnega vestnika, v katerem je objavljena ministrska odredba od 23. marca 1972, so podaljšali do 20. maja rok za predložitev prošenj za premestitve in nove namestitve na srednjih šolah in zavodih. V skladu s tem je do 25. maja preložen rok za oddajo prošenj za premestitev šolskih ravnateljev in proveditorijev. Vest je ministrstvo za javno vzgojo poslalo vsem šolskim ravnateljem, didaktičnim ravnateljem in šolskim inšpektorjem. Mali oglasi Družina inž. Guida Delia, Korzo Italija 180, išče stalno hišno pomočnico, ki ljubi in neguje otroke. Plača odlična — 75.000 lir mesečno. Za pojasnila pisati na zgornji naslov. Kino Gorica VERDI ob 17.15—22.00: «1 diavoli*. Vanessa Redgrave in O. Reed. Barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO ob 17.15-22.00: «11 caso Mattel«, G. M. Volonte; barvni film. MODERNISSIMO ob 17.00 - 22.00: «Giungla erotica«, D. Poran in T. Rochelle; barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE ob 17.00-21.30: «Dogora, il mostro delia grande palude«, Y. Sujiyana in D. Yuma; barvni film. VITTORIA ob 17.00-21.30: «Obietto-ri di coscienza per ragioni ses-suali«, K. Kaughlin in L. Casey; barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan. Tržič AZZURRO Danes zaprto. ENCELSIOR ob 16.00: «1 diavoli«, Vanessa Redgrave; barvni film. FRINCIPE ob 17.30: «Seusi, lei š fa-vorevole o contrario«, A. Sordi; barvni film. ■\uva (.urico SVOBODA: »Vojna za petrolej«, italijanski barvni film —ob 18. in 20. DESKLE: «Tora, Tora, Tora«, ameriški barvni film — ob 17. in 20. RENČE: «Zarotniki svobode«, fran-cosko-italijanski barvni film — ob 16. in 20. ŠEMPAS: «Orli nad Londonom«, ameriški barvni film — ob 16. in 20. KANAL: »Dovoljenje za pekel«, italijanski barvni film — ob 20. PRVAČINA: »Tarzan in njegova žena«, ameriški film —ob 16. in 20. Dežurna lekarna v Gorici Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna Cristofoletti, Travnik, tel. 29-72. Dežurna lekarna v TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna San Nicolč, dr. Olivetti, Ul. 1. maja 94, telefon 73328. GORIŠKA BLAGOVNA RAZSTAVA SEJEM ZA VZHOD Od 28. aprila do 7. maja AVSTRIJA — JUGOSLAVIJA - MADŽARSKA - ITALIJA Sbomica za Trgovino I.O.K. • Gorica - Org. BIWU PubblicitA - tel. 87466 PRIMORSKI DNEVNIK 4 4. maja 1972 A. P. OGAREV: PRIPOVEDUJEJO VODNIKI I. PODREKA IN DRUGI DOMAČINI «Pri Kobaridu 1917 sem bil vodnik jaz...» «Zaradi veleizdaje bo ustreljen vsak deseti* - Cirila Kofola, ki je bil star le 17 let, so zamenjali s starejšim Jožefom Kurinčičem Karabinjerjem, ki so to počeli, je poveljeval neki kapetan 3. To, da so brez bojev zasedli nekaj vasi, je Italijane opogumilo. Za vsako ceno so hoteli dobiti v roke važno strateško točko — Mrzli vrh in planino Pretovče. Takrat je branilo Mrzli vrh in planino Pretovče kakih 200 avstrijskih čmovojnikov, ■M . Soča s Tolminom (Foto Ogarev) ki so bali oboroženi z več strojnicami. Dne 31. maja 1915 so Italijani z vso silo napadli s celim polkom po strmem žlebu navzgor proti planini Pretovče. Branilci so z lahkoto odbijali vse napade. Napadajoči polk je bil skoro popolnoma uničen. V naslednjih dneh sta po isti poti napadala kar dva polka. Avstrijske strojnice so neusmiljeno kosile in kosile napada-joče vrste. Napadalci so padali kot snopje in se mrtvi ali ranjeni valili nazaj po žlebu. Ko so preživeli videli ogromna izgube, jih je zajela panika. Zaman so jih častniki od zadaj z orožjem v rokah gonili v ponovne napade. Dezertirali so v skupinah in se skrivali po gozdovih v nižini. 4. junija 1915 so Italijani ponovili napad v veliko večjem obsegu kot prejšnje dni. Ponovilo se je isto uničevanje s strojnicami kot pri prvih napadih. Posamezni oddelki napadajočih so se razpršili v nič. Večja skupina dezerterjev se je priplazila v Smast, kjer se je srečala s skupino karabinjerjev, ki so bili poslani z namenom, da izsledijo morebitne dezerterje in jih izročijo vojaškemu sodišču. Iz obupa in strahu nad morijo, ki so jo doživeli v žlebu smrti pod planino Pretovče, so dezerterji začeli streljati na karabinjerje. Domačini, ki so takrat delali na polju in v senožetih, so zaradi streljanja v bližini vasi pustili delo in z orodjem v rokah bežali proti vasi. Ko so jih karabinjerji zagledali, so jih sprejeli s streljanjem. Dva domačina sta bila smrtno zadeta. Po tragičnem spopadu med karabinjerji in vojaki-dezerterji je poveljnik karabinjerjev, neki kapetan, ukazal, naj po vaseh polovijo vse moške kar jih morejo dobiti. V Smasti, Krnu, Libušnjem, Vršnem, in Kamnem je balo aretiranih 60 moških. Vseh šestdeset so takoj odpeljali na drugo stran Soče v bližino vasi Idrsko pri Kobaridu. Pri mostu čez hudournik Drganjšček so jih razporedili v vrsto in začeli z zasliševanjem. Tolmačil je neki domačin iz Matajurja, beneški Slovenec. Kapetan karabinjerjev je kar na svojo roko postal vojaško sodišče. Domačine so obtožili, da so bili v zvezi z avstrijskimi vojaki na Mrzlem vrhu in na planini Pretovče, katerim so dajali svetlobne znake in s tem označevali, kje so italijanski položaji. Dalje so jih obtoževali, da so se povezah z dezerterji in jim prihiteli na pomoč, ko so videli, da so se spopadli s karabinjerji. Naravno, da so domačini vse zamikali, saj o vsem, kar so jih obdolževali, niso imeli niti pojma. Poveljujoči kapetan karabinjerjev pa je bil napopustljiv. Ukazal je, naj vsakega drugega izločijo iz vrste. Prav takrat je prijahal mimo višji častnik in vprašal, zakaj je zbranih toliko ljudi. Ko mu je poveljujoči pojasnil, je odločil: «Zaradi veleizdajstva bo ustreljen vsak deseti.» Sledilo je usodno štetje. Vsak deseti je moral stopiti iz vrste. Pod močno stražo so jih odpeljali nedaleč od mosta. Tam jih je poveljujoči še enkrat pregledal. Ko je med šestimi zagledal 17-letnega Cirila Kofola, je pokazal nanj in dejal: «Tsga je škoda, ker bo lahko dober vojak naše vojske. Zamenjajte ga s starejšim moškim.» Karabinjerji so spremili mladega Cirila nazaj k ostalim in Del odkopanega grobišča Ilirov ob vznožju Kozlovega roba v Tolminu namesto njega vzeli iz vrste Jožefa Kurinčiča iz Kamnega. Obsojeni se niso niti prav zavedali, kaj se z njimi dogaja. Okupator pa je svoj zastraševalni ukrep hotel takoj izvršiti. Vse obsojene so odpeljali malo stran, jih postavili v vrsto tako da so bili s hrbtom obrnjeni proti svojim rabljem. Poveljujoči je dal znak. Šest kmetov iz vasi v dolini — «... bistre hčere planin«, se je zgrudilo. Njihova kri je pordečila zeleno travo in poljsko cvetje... Tistega dne, 4. junija 1915, so bili ustreljeni: 1. Jakob Maligoj iz Kamnega, 55 let, 2. Jožef Kurinčič iz Kamnega, 66 let, 3. Ivan Fratnik iz Smasti, 56 let, 4. Ivan Ručna iz Smasti, 33 let, 5. Matevž Smrekar iz Smasti, 60 let, 6. Matija Sokol iz Smasti, 45 let, 7. Alojz Faletič iz Smasti, 61 let. (Nadaljevanje sledi) POBUDA OPENSKEGA PO «TAB0R» VSEKAKOR POZITIVNA Razmeroma veliko je ljudi z dobrim umetniškim čutom Sodelovanje najmlajših dokazuje, da je vredno s pobudo nadaljevati Zamisel prosvetnega društva Tabor, da bi Opencem dala pobudo za umetniško ustvarjanje, ni le hvalevredna, pač pa daje dobre sadove. Letošnja druga prireditev to izrazito dokazuje. Čeprav je bilo letos na tej razstavi manj slik, je bil splošen videz mnogo bolj pester. Posebno je prišel do izraza z vrsto velikih marin že priznani slikar Vladimir Ražem, vtem ko se je Ati-lij Kralj, ki se pripravlja na bližnjo razstavo v «Kraški hiši», predstavil z vrsto duhovitih kolažev. Kostumerka Slovenskega gledališča Marija Vidau se je predstavila s tihožitji, Milan Bizjak pa Prof. Saksida razstavlja v Gorici Saksidova razstava v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici je za kulturno življenje na Goriškem precej važen dogodek. Gre namreč za domačina, ki je tu zrasel in dozorel v dobi in v o-kolju kaj malo vzpodbudnem, pa so mu bili takratni vzori kljub temu zadostni, da se je lahko čvrsto razvil in se uveljavil ter pomeni med drugim danes tudi edino vez med starejšo in povoj-7to generacijo. Brez dvoma je danes Saksida bolj navezan na Trst, kjer tudi dela, vendar pa ga še vedno »uteče« v Gorico domotožje, ki si ga lajša prav z občasnimi razstavami. Te so sicer razmeroma redke, vsebinsko pa zelo pomembne, saj je vsaka razstava sproten obračun in izčrpno ter v sebi zaključeno poglavje njegove slikarske dejavnosti. Saksiaa spada med ustvarjalce, ki odklanjajo eksperimentatorstvo za vsako ceno. Prav me se ne navdušuje za «glasništw» novih tokov, ki se danes tako mrzlično prehitevajo. To je pač zadeva značaja. Prav zaradi tega pa utegne biti njegova tematika podrejena globljemu preudarjanju in treznejšemu umetniškemu dognanju. Zato je tudi, prav kar se tematike tiče, življenjsko bolj upovezam. V dobi, ko je večina likovnih ustvarjalcev odklonila človeško figuro, jo Saksida zopet in zopet obravnava (ali bolje rečeno: secira jo z namenom, da bi v njej poiskal kaj človeške vsebine). U-gotovitev je pogosto grenka in žgoča, kot jasno izpričujejo razstavljeni človeški udje in njih o-svetlitev. Človekov razkroj bi bil že skoro definitiven, da niso vmes roke: pretirano velike roke, ki iščejo življenja. Saksida se še vedno poslužuje govorice, ki spominja na kubistično preteklost. To mu omogoča, da lahko svoje razmišljanje o človeških vrednotah odmakne v nekdanjost, v pravljico oziroma v nadrealno resničnost. Barve so zato elementarne, a se živahno prepletajo in odločno posegajo v ravnotežje kompozicije same. Izraz je potemtakem v svoji sintetič-nosti posebno mikaven. Kdor se spominja Saksidovih prejšnjih razstav, bo ugotovil, da je umetnik prehodil do danes veliko globokih izkušenj, pot, ki je stilno neprekinjena, zato pa še vedno skladna s problematiko, ki jo obravnava. Tu velja še poudariti, da Saksida nikakor ne udarja samo na eno struno: njegova motivika se nikoli ne ponavlja, pač pa se bogato izživlja v vedno novih domislicah in izraznih prijemih. Včasih najdeš v njem momemt vedrine, včasih zarezo grenkega nasmeha, pogostoma resno zamišljenost. Gre pač za pravljico o človeku, ki je vsestranska in ki jo Saksida potrpežljivo in vdano pripoveduje. Razstava bo odprta do 7. maja. m. r. je prikazal lepo olje kraškega borjača. Ob tovrstni razstavi, na kateri sodeluje veliko ljudi, prav gotovo ne moremo podrobno ocenjevati posameznih del in umetnostne ravni razstavljavcev in se zate omejujemo v glavnem tuj naštevanje, s čimer bomo nadaljevali Nekako modiljanski je naš Stradivarij, izdelovalec violin Marij Kralj, mlada komaj 16- letna Leda Zega je vsekakor veliko obetajoč umetniški naraščaj, ki ji je po domišljiji in barvnosti nevaren tekmec komaj 11-letni Boris Rauber s srednje šole «Srečko Kosovel». na kateri poučuje Elizabeta Ban. Prikaz risb njenih učencev je bil zelo pester, vendar je bil uspeh pristnejši v dolgi vrsti uspelih in v glavnem folklorno zasnovanih keramik. Sergij Guštin je imel na razstavi grotesken o-barvan kip parklja, Parid Sosič pa je iz delov stare ključavnice zvaril domiselnega petelina. Iz zvarjenega železja je nastala tudi resnična umetnina - odlični čLeteči maček*, ki ga je izdelal Marij Sosič, ki je razstavil skupino kompozicij ponekod kontrastno združenih s kamenjem, kompozicij, ki bi bile lep okras za gosposki dom. V to zvrst spadajo tudi strokovno dovršena rkovaška dela« Gvida Vremca. Iz srebrno svetle litine zares originalno nakapava svoje kipce Giacc.mettijevih dolgoudih ljudi že znani Sergij Sosič, ki jih sedaj tudi domiselno združuje s slikovito razvejanimi deli korenin v dela višje umetniške ravni. Mojster v obdelam lesa je njegov oče Karel Sosič, katerega ogromna fantastična rogata žival dokazuje, da ima mož domišljije polne kiparske prijeme, vtem ko bi njegova hčerka Alenka mogla z dobro voljo postati dobra slikarka stare ali bolje primitivne struje. Ferdinand F er luga pa lepi iz kratkih paličic kar lepo vrtno pohištvo. Obilno zastopana je bila letos fotografska umetnost. Tu sta bila spel Just Pahor in Alfonz Škerla-vaj z množico najrazličnejših motivov, vtem ko je Živa Gruden podajala v glavnem bistvo naše Benečije. Veliko zanimanja so vzbudili tudi diapozitivi Mila Košute, ki so prikazovali v glavnem kriške motive. Ob koncu še to: vse, kar smo doslej navedli, je kot pestro pomladno cvetje poživljala umetnost najmlajših, namreč vesele risbice otrok iz otroškega vrtca, med katerimi se že nakazujejo morebitni bodoči nadaljevalci te na vsak način hvalevredne kulturne manifestacije. Milko Bambič Državne založbe Slovenije pripravila skupina avtorjev iz Slovenije in obsega poleg sestavkov slovenskih pesnikov in pisateljev odlomke prevodov madžarskih avtorjev ter pojasnjevalni besednjak k učnemu gradivu. Omenjena založba je že prej izdala slikovnico in slovenski priročnik za pouk materinega jezika v porabskih osnovnih šolah. Razen čitanke za višje razrede osnovnih šol pripravlja skupina slovenskih in madžarskih avtorjev tudi ma-džarsko-slovenski in slovensko-ma-džarski šolski slovar, ki bo predvidoma izšel v drugi polovici leta 1973. Pred 6 leti je potres povsem zrušil Taškent Danes je Taškent povsem nov in še večji od prejšnjega MOSKVA, 3. — Pred tednom dni je minilo šest let. ko je strahoten potres do tal porušil Taškent. Kakor so strokovnjaki ugotovili, je bil epicenter potresa dobesedno pod središčem mesta. Ta primer pa je ponovno dakazal, kaj velja solidarnost. Sleherna sovjetska republika in sleherno sovjetsko večje mesto je Taškentu dalo nekaj, tako da je to mesto, ki je bilo popolnoma obnovljeno, postalo simbol bratstva in solidarnosti sovjetskih narodov. Pred šestimi leti je Taškent štel 1,127.000 prebivalcev, danes jih šteje 1 milijon 426.000. Seveda nam ti številki ne povesta vsega, kajti možno bi bilo, da bi se na isti stanovanjski površini zgnetlo 300.000 ljudi več, v resnici pa se je v zadnjih šestih letih, torej v času obnove Taškenta stanovanjski prostor povečal za 30 odstotkov. Sedanji Taškent se razteza na površini 23.000 hektarov, pred potresom pa se je raztezal na površini 16.000 hektarov. Taškent, ki je eno največjih industrijskih središč sovjetske osrednje Azije, je povečal svojo industrijsko zmogljivost in osmi petletni načrt, ki se je začel prav v letu potresa leta 1966, je dal vrsto novih podjetij, med drugim je začela obratovati tudi nova tovarna traktorjev. V času sedanjega petletnega načrta se bo Taškent povečal tako glede prebivalstva kot tudi glede industrijske zmogljivosti. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiif MAKS ZADNIK: KAKO JE PADEL Jože Dujmovič-«Simaj» Kljub temu, da je bil nepismen, je sledil dogajanjem v sveti Bujna fantazija mu je omogočila, da je izigral skupino fašistov V založbi podjetja za izdajo učbenikov v Budimpešti je te dni bilo dotiskano slovensko berilo za 3. in 4. razred osnovnih šol v Porabju. Čitanko je ob sodelovanju Kako je Šimaj. ki je bil nepismen. risal načrte in organiziral obnovo vodovoda, nam je opisal njegov vaščan Franc Ivančič - Jurko-tov. Prepustimo mu besedo: «Simaj je bil izredno krepke rasti in zelo podjeten. Njemu pri nas resnično ni bilo para. Vedno si je izmislil kaj pametnega. Skrbel je za svoje in vse druge domačine. Bil je takorekoč vaška duša. Leta 1927 pa je sedel za ognjišče in s težko kmečko roko vzel svinčnik in kos papirja ter začel nekaj risati. Od časa do časa je stekel iz hiše, pomeril in spet zarisal črto ali znak. Tedaj si še nihče ni mogel misliti, da bo že čez leto dni stekla do ceveh tako potrebna in dobra pitna voda iz vaškega vodovoda. Naš vaški župan ni nikoli ostal zgolj pri načrtih... Žal takih ni več med nami, zato se nam vas podira!« (11). Edvard Zupančič (82 let) edini še živeči odbornik materijskega «ob-činskega zastopa« iz 1920 -1922. leta. se spominja, da je bil Dujmovič zelo dober in domiseln človek ter neugnan šaliivec. «On je največkrat, ko je prišel na občino po opravkih, prinesel s seboj v torbici ali kar v žepu kos pancete (mesnati Špeh ali slanina), se vsedel v gostilno, naročil liter vina in makarone, potem pa jedel. Večkrat je «panceto» ponudil tudi občinskemu tajniku De Biasiju ali pa podestatu Nazariu Depangherju. Ta sta največkrat Dujmovičevo panceto odklanjala. On pa jima je v svoji pomanjkljivi italijanščini, ki jo je sicer bolje razumel kot govoril, prigovarjal: »Če volete. magnete, če non volete, lašete«. . je kon- •liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiijiniiiiiiiiiiiii Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Zvestoba poklicu in razumevanje sodelavcev, vse to bo pripomoglo k u- TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10) Potrudite se, da bi poslovna povezava, ki mnogo obeta, ne šla po spehu. Nevšečnosti v ljubezenskih | zlu. Sledili boste nagibom, ki vas odnosih. bodo pravilno vodili. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Pazite, j ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) ker se za vabljivimi ponudbami kri- Nov; elementi bi vas utegnili pri- je nekaj, kar ni v skladu z dejanskim stanjem. Prijetno vzdušje v družinskem krogu. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Le z zvestimi in sposobnimi ljudmi boste kaj opravili. Ne prepuščajte se romantični idili. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Na delu ali v službi nekaj ne bo prav. Vzdušje zelo napeto, toda nesoglas-, e se bo poravnalo. LEV (od 23. 7, do 22. 8.) Ne prepuščajte se željam in domišljiji, temveč poglejte resnici v oči. Vse se bo lepo izteklo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) 0-dločnost vam bo pomagala, da se boste rešili iz zagato. Drugič pazite, da ne zaidete v težave. peljati k staremu načrtu. Nekoliko razburljivi boste. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Sklepi, ki jih boste danes sprejeli. ne bodo med najboljšimi. Priporočljivo bi bilo prej posvetovati SC. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne računajte na srečo, pač pa se zanesite izključno na sposobnost. V družini nekaj ne bo v redu. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Vsekakor boste uspeli, vendar skušajte biti do skrajnosti previdni. Bodite zvesti svojemu prijatelju. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne boste soglašali z idejami svojih predstojnikov, toda držite se navodil. Nerazumevanje tudi doma. Ostanki »Šimajeve« domačije na Ostrovici čal Zupančič (12). Zupančič se tudi spominja, da ni le Šimaj pomanjkljivo govoril italijanščino. pač pa je «podestat» De-pangher, kot koprski Italijan, še slabše obvladal slovenščino, zato sta se največkrat pogovarjala v obeh jezikih. Šimaj je vprašal sobesednika. ali bo občina finančno podprla obnovo ostrovskega vodovoda. Ta pa mu je pod vplivom svoje žene. ki mu je vedno prigovarjala, naj ne ravna z ljudmi grobo, pač pa naj jim raje pom?- odgovoril. naj organizira gradnjo in prevoze gradbenega materiala, občina pa mu bo prispevala manjši znesek za nakup cementa in vodovodnih cevi. Obljubo je oozneje tu di izpolnil. Marija Mezgec, Šimajeva soseda. stara 81 let, se še spominja, da je bil vodovod zelo drag. čeorav so večino del opravili vaščani sami. Vsaka družina pa ie prispevala še Po 700 lir. kar je bilo za tedanje razmere zelo veliko (več kot je bila vredna dobra krava) (13). Glavna skrb v zvezi z organizacijo gradnje, prevozov in pripravo načrtov je padla na ramena župana Šimaja. Že 1927 so dela stekla, stavbo so sezidali pregarski zidarji in 15. julija 1928 so svečano izročili vodovod svojemu namenu Šima) in vsi Ostrovcd so bili ponosni nanj, saj je bil lep. še boli pa koristen. Dujmovič pa se z izgradnjo vodovoda še ni zadovoljil. Vaščane je nagovoril, da so organizirali in si zgradili s prostovoljnim delom tudi kolovozno Dot proti Misličam. ki je dolga približno 3 km in vodi po strmem gozdnatem zemljišču čez žlebove in grape. ŠIMAJ JE BIL VELIK ŠALJIVEC IN NEUGNAN DUHOVITEŽ Gotovo je duhovito že dejstvo, da je izrisal precej zahteven načrt za gradnjo vodovoda, čeprav le bil nepismen. Še bolj neverjetno se zdi, da je redno spremljal tekoča politična in gospodarska dogajanja doma in v svetu, in vendar je bilo res. Toda. kako mu .je to uspelo, ko ni znal brati časnikov, pa tudi radijskega aparata ni imel. o televizijskih sprejemnikih pa se tedaj v Brkinih nikomur še sanjalo ni? Iznajdljivi Dujmovič je tudi to uganko rešil na svojsten, izviren in komaj verjeten način. Naročil si je italijanski časopis, poprosil ženo, ki je znala pisati in brati, ni pa razumela nobene italijanske besede, da mu je brala, on pa je njej prevajal v slovenščino. Tako je rešil svoj in njen problem. 14) Z najhujšo potegavščino pa je prefinjeni in domiselni Šimaj »potegnil v začetku vojne italijanske fašiste in vojake. Vedel je namreč, da je tudi večina izmed njih naveličana vojne, zato je izkoristil nek njihov obisk na svojem domu. Najprej jih je, da bi prikril svoje prave namene, pogostil z jabolčnikom, pršutom in kruhom. Fašisti so se kmalu raznežili in začeli pripovedovati, da imajo doma družine in da so vojne siti. Neki desetnik (cappo squadra) pa je Šimaju rekel: »Tod ste res srečni; vsega imate dovolj! Mi pa smo tako daleč od doma«. Šimaj je komaj čakal, da je to izrekel in že je imel »stehtano« ukano, zato je fašistu, kot bi u-strelil, odgovoril: «Fantje, le še malo potrpite, saj se boste kmalu vrnili domov...« »Ja, kako pa vi to veste«, je takoj vprašal radovedni desetnik. (Nadaljevanje sledi) 11. Just Ivanovič, Prim. novice, 22. 1. 1972 — Hrust je klonil pod puškinimi kopiti. 12. Isto kot pod 10. 14. Izjava Slavka Zupančiča iz Materije 14 piscu 23. 3. 1972. Slovenski zdravniki o zdravstvu v Sloveniji Od 17. do 20. t. m. bo v Ljubljani tretji kongres slovenskih zdravnikov. Na kongresu bodo obravnavali vrsto perečih prtt" blemov. Na sporedu je na Pn' mer tema o zdravstvenem stanju prebivalstva ter o organi*®-ciji zdravstvenega varstva v Sle veniji. S to temo bi zdravniki hoteli opozoriti na najbolj P6" reča vprašanja nacionalne P810-logije ter na reševanja teh vprašanj z načrtovanjem zdravstvenega varstva ter funkcijsko P°ve' zanost zdravstvenih ustanov na vseh ravneh. Druga tema kongresa je & ma o življenjskih in delovnih razmerah zdravnikov na Slovensketn-Razprava naj bi prikazala splesni oris organizacije zdravstvenega varstva zaposlenih v zdravstveni dejavnosti. V tretji terni« ki bo obravnavala kajenje J® vpliv kajenja na zdravje, bo® obravnavali tudi o ustoeznih u' krepih, ki naj obvezujejo zdravstvene delavce in skupnost. Na kongresu je tudi tema 1 naslovom «Računalniki v zdravstvu in medicini«. Tema v svojem prvem delu govori o osnovah sodobnega računalništva, v drugem pa o konkretnih vpraša-njih zbiranja in obdelave podat' kov v zdravstvu. Naslednja tema, o kateri bodo razpravljali ®j* bližnjem kongresu slovensk>D zdravnikov, je tema z naslovonj «Medicinski in družbeni vidi)® hemofilije«, končno bodo gov ■orili tudi o zgodovini zdravstva n* Slovenskem, kjer bodo razprav ljali o utemeljiteljih slovenj medicine ter o družbenih odnosu1« ki so skozi prejšnja obdobja P** pletali zdravstvo, zdravstvene delavce in družbo nasploh. HolIywood ni vedno bogat HOLLYWOOD, 3. - Ameriško socialno zavarovanje se p"ece razlikuje od socialnih zavarovanj v Evropi. Tam imajo v glavne!r posebne sklade, ki jih v števil®® primerih upravijajo sindikati. 1 . Rt SOI di filmski in gledališki umet> imajo sklad za zdravstveno moč in za brezposelnost. Skia na kai toč upravljajo sindikati. Žal Pa,.: ameriški filmski ali gledali* umetnik v dobi svojega vrhu® ^ «nekoliko objesten« in se P1? nič ne meni za doto, ko bo ®J” gova zvezda v zatonu. In **. je bolj malo ameriških un^Jj. kov včlanjenih v sindikat, n1®: tem ko je veliko tistih, ki Pr trebujejo pomoč iz sklada. S**jr je res, da so v svojih mladih. tih tudi ti umetniki zanemarFj sindikat in ustrezne sklade, daj na stara leta potrebulj-r pomoč, ki je sklad ne more ® ti, ker je prišel v krizo. Izvršni tajnik sindikata skih in gledaliških umetn®1 John Dales je v zvezi s te®1 četi so Pa kal v« javil, da je zaradi brezposeln® sti, ki je zajela filmske *® dališke umetnike, in zaradi šenj starejših članov prišel s?j dikat v težave, kajti sindiR^S sklad beleži pasivo v znesku " tisoč dolarjev, kar velja že ^ same štiri mesece letošnjega . N; sr* » b D, hu ] ?»n. ta in se to ta primanjkljaj P°j pel do konca leta na milij°® več dolarjev tako, da bi v 4 četku prihodnjega leta sploh mogli več govoriti o skladu-Tudi združenje filmskih Pr°j. centov razpolaga s sklado®1« menovanim Motion Picture & - (9 >5 (}0i tile N tidi stv, Hi ,13'* stry Fund, ki pa tudi ne P- ,j# v blagostanju. Tudi zanj ve isto, kar smo rekli za sklad skih umetnikov. Ta sklad ®L primanjkljal enega milijona . larjev. Da bi rešili vse P1-0 ^ me .ki so s tem povezani« f* dlagajo dve rešitvi: predv^j skrčenje pravic tistih, ki h1 Vi uživali na račun sklada, pa hočejo povečati kvoto a ma prispevek članov obeh S1 c , katov. Seveda so sindikati PfJ vsem za poslednji predlog. ski producenti pa za skrče‘r j pravic. rim N V $4 S f t. k"* (t, ^ S TOH£ iVETliVA 377. IHANA TRETJA KNJIGA «Gredf je začel vstajo,« Je dejal Tarzan In ustavil bataljon. Klel je, ker na dogovorjenem mestu ni bilo človeka, Id bi j ih vodil v središče mesta. Čakali so, kot bd ždeli na razbeljeni plošči. Ko človek slej ali prej dojame, da se z njim svet začne In da se z njegovim kancem nič na svetu ne neha razen njega samega, se zdrzne. Laže umreš za neki skupen cilj naroda, ki mu pripadaš, si je dejal Vojko in si otrl potne roke, v katerih je pestoval ostrostrelsko pušiko. Strah ga je bilo velikega mesta, sivih zidov z mnogimi okni, ki so kot grozeče oči zrla nanje. Strah ga je bilo kleti, bunkerjev in neznanih pasti. Vedel je, da prav tako čutijo tudi drugi. Ce brigadam 30. divizije in IV. armadi ne uspe streti odpora Nemcev na obrobju mesta in če del sovražne grupacije, ki se bori vzhodno od mesta, vdre nazaj v mesto, zanje ne bo rešitve, žrtvovani bodo do zadnjega... Večina borcev ni mislila na to možnost. Pravzaprav je ni niti dojela. Vojko in Primož pa sta si bila edina, da bo tako. Tudi Boris, Tarzan in Veljko so vedeli, kaj v vsakem boju pomeni prvi val. Po navadi je to pot v smrt, da zmagajo drugi. Toda šli bodo, pa naj se zgodi karkoli. Kot vedno tudi zdaj, zadnjikrat... Neznano je vdiralo vanje z neba, z morja in zemlje ter se zgoščalo v tesnobo in strah. Naposled so le prišli domačini z vestmi, da Greifov! bataljoni uspešno razorožujejo Nemce in da napadajo že kolodvor. Dobili so nove vodnike, Tržačane, ki so poznali mesto kot svoj žep. Primož je vedel, da mora biti človek na vse velike stvari pripravljen, zbran. Toda kljub temu so strah premagali šele potem, ko so brez strela prišli v prve predmestne ulice in se navadili hiš. Bodrile so jih bele dekliške roke, ki so jim mahale v pozdrav, in slovenske zastave, ki so se z dekleti vred pojavljale po oknih. Med potjo v središče mesta so se nekajkrat srečali s skupinami razbeglih nemških vojakov. Tistim, Id so dvignili roke, so samo pobrali orožje in jih pustili, da so odtavali v noč, druge pa so pobili in jih pustili ležati na ulici. V neki ulici, kjer so se vrstile sive kasarne, jih je sprejel močan ogenj iz avtomatskega orožja. Zasedli so zgradbe v okolici in udarili. Stekla so zažvenketala, zadonele so zamolkle eksplozije ročnih granat. Po nekajurnem streljanju se Je posrečilo minercu, da je privlekel vrečo plastika k vogalnemu bunkerju. Eksplozija je bunker razbila in zavila zgradbo v dim. Poročnik Tarzan je hotel brezpogojno zavzeti kasarno, da bi se čez dan lahko držali v njej. Notri je zaslutil hrano, mu-nicijo In pijačo. šele okoli polnoči je bombašem uspelo vdreti v trinadstropno stavbo in zasuti kletni prostor v bombami, kjer so se utrdili najnevarnejši strelci. Potem se je nad vrati v prvem nadstropju prižgala luč. Skozi okno je zaplopolala bela zastava — vojaška rjuha. Tarzan se je potem pogajal z nemškimi in italijanskimi ofdcirji o vdaji, v kasarni Je bila enota Nemcev in Guardia civlca, pripravljena za posebne namene. Takoj ko je sovražnik sprejel pogoje splošne vdaje, so po vsej kasarni zagorele luči, iz oken pa je zaplopolalo še več belih rjuh. «Lahko da je katera od teh rjuh usrana,« je rekel Nande, ko so z brzostrelkami v rokah rinili čez cesto k vratom, ki so se odprla na stežaj. Široko se je zarežal, ko Je zagledal sovražnike z dvignjenimi rokami. Spomnil se je, kako so Italijani kapitulirali na Dolenjskem in kako so jih razoroževall okoli Dolenje vasi. Prav tako so čebljali sedaj ko takrat. ((Partizani buono, buono! Tito bučno, buomoU «Ald jih slišiš, Primož?« se je napihoval Nande. «SedaJ buono, buono! Ce bi te pa dobili pred nekaj dnevi, bi t® W pojili z ricinusom in te mimogrede skrajšali za glavo!« . ^ Vdrli so v poslopje. Črnolasi Italijani živih oči so vreli *, atrH« 4. __u____»____,« , _ 11**r v; Sj -V, . .IV.UO! J.co.iljam 4UVJ11 SAJ v*-' .-p mravlje iz sob in pridno zlagali na kupe orožje. ZagoM%o so, da so jih Nemci nasilno mobilizirali v Guarddo oivico. pT^\»' * i J * ^ luuuuiaunu v uuaroio C1V1GU. » m so vzklikali gesla, ki naj M do zob oborožene jurišače sp£®-k v dobro voljo: Evviva comunismo, evviva libertš! Evviva 'Pp Boris, Vojko in drugi, ki so znali nemški, so se lotili Ti CA fMn nrnnaoli ~ ei .1^1 ati B* < K H Ni; oev. Ti so teže prenesli poraz. Eden poveljujočih oficirjev, odp^i t M M--— —— — —t”' I ■«■■■■ >»| M«« uvu V/UV1 V/4*^ tih, ki se po urejenosti niso prav nič razlikovali od stotnik, plavolasec, severnjak, je z žalostnim obrazom pas in vrgel na mizo pištolo, ko da Je ne bo nikdar več v —1'~ ■ — is in vrgel na mizo pištolo, ko da je ne bo nikdar več P‘f L roke. Zvedavo je pasel oči po mladih, da zob oboroženi* i, W se po urejenosti niso prav nič razlikovali od ^ K elitne vojske. Medtem ko Je del borcev naježil zavzeto kasarno s ® in zaplenjenimi mitraljezi, so drugi v spremstvu ujetnikov v iskovali zgradbo. ^ «Diši po naftalinu kasarne in po mizerijl redne vojsk®’*; j je namrščil Vojko ob misli, da bo treba gozdove kasarnami. j Z Borisom sta velela nemškemu naredniku, da jih vodLj) stavbi. Obstali so pred zaprtimi vrati enega izmed poveljnikov. Na poziv, naj odpre, ker so se vsd v kasa®®* ; vdali, ni nihče odgovoril. Poročnik Boris je ukazal neri^i ujetnikom, naj s silo vderejo noter, medtem ko je on naperjeno pištolo. Vrata so zahreščala in padla s tečajev-Jjl rednik je prižgal luč. Vsi so ostrmeli. Nemški major j® f čez mizo, kot bd spal. V rokah je držal pištolo. Glava »o, V w M >£ K m* v jo umu pištolo. uiav» * slonela na pdsmu, ki ga je napisal samo do polovice. IzJV strel j enih senc Je na belo ploskev papirja curljala kri zlivala s črnilom. Dvignili so ga in položil na posteljo. ^ «Skoda zanj!« Je spokorniško mrmral narednik, mu & roke in obvezal glavo s povojem, da je zaprl režeča usta-Vojko se Je sklonil nad papir in prebral zadnji stavek; ^ «Kadar ni več poti naprej in ni vrnitve nazaj, Je s®®1’1 šitev, življenje pa Je norost...« $w H ss w',s V V S in A i" ŠPORT ŠPORT ŠPORT 4. maja 1972 KOLESARSKA DIRKA ALPE-ADRIA: 1. ETAPA Odredovec Mladen Leček zmagal na cilju v Gorici Najboljša mesta so si razdelili jugo-slovanski in italijanski tekmovalci 3. — Jugoslovan Mla-a ,ljecek je zmagal v prvi etapi A^atereke kolesarje dirke Alpe Ljubljana - Gorica, dol ^fcupina Gorica, dolgi se je že na klancu I -- T .1. *• osvojil Leček pred Čehoslo-bama1 Pate'kom, Italijanom Gam ločfl1"*1'1 kolesarjev rtmff t n<^ glavnine že na tuamju ni Leteči cilj v Postoj- V| in Nemcem Derlinckom. 5^!; tako nitITa,lese’ Valnzo. Da Re, Zakot-koU? •Jože Valenčič. Teh devet bralo iev. Je do Femetičev na in je zelo ovirala močna da so jih kmalu ujeli preko dve minuti prednosti rot; "—*-* J ’ je osvojil leteči Ul ftrv I **»uu*ui Večal) .J® Pod proti Gorici stalno cilj 4. V Tržiču je osvojil leteči RpiorvI -1Jan Lallalnese pred Da tnetJJ1 ln Valenčičem. Dober kilo- tegnii ^d cdjem pa je ostro po štoiLif0^ ® ®i nabral kakih 'netrov prednosti, ki jih je ob- držal vse do cilja, kamor je prispel prvi, 19 sekund pred ostalo osmerico, in 3’24” pred glavnino. Vrstni red na cilju prve etape Ljubljana - Gorica (147 km); 1. Leček (Jug.) 3.22’31”, s poprečno hitrostjo 43,600 km na uro 2. Gambarotto (It.) 19” zaostanka 3. Zakotnik (Jug.) 4. Dal Re (It.) 5. Vanzo (It.) 6. Jože Valenčič (Jug.) 7. Patek (ČSSR) 8. Dallanese (It.) Na tej šesti etapna dirki sodeluje 74 amaterjev iz Italije, Jugoslavije, Avstrije, Nemčije, Švice, Poljske in Madžarske. Jutri ob 9.30 bodo startali proti Ravasclettu. Naslednja etaipa jih bo pripeljala v Kranj, 6. maja bo najtežavnejši del dirke na progi Kranj - Stainz. Tekmovanje se bo zaključilo v Mariboru. NOGOMET WOLVERHAMPTON, 3. — Totten-ham je premagal Wolverhampton z 2:1 (0:0) v prvem finalnem srečanju nogometnega tekmovanja za pokal UEFA. Povratna tekma bo 17. maja v Londonu. * * # RIM, 3. — V ponedeljek bodo znana imena italijanskih nogometašev, ki bodo nastopili v povratni tekmi za evropski pokal proti Belgiji. Srečanje bo 13. maja v Bruslju. Borov košarkar Livij Pertot V 1. MOŠKI DIVIZIJI Goriški dom s težavo UKLONIL PORDENONESE V 2. ženski diviziji sta zmagali obe sesterki Brega . — Pordenonese 3:2 (2=15, & 9» 15:8, 15:17, 15:6) Komel ' .rCarinL Devetak, Strgar, ■Vitj >n "lužic, Prinčič, Cej, Sos- SOrHolrv11’ s™oneta. in »ufdKI: Marcon (TS), Mauri bjtti (GO). »a n Je naletel v Pordenoneseju katereiTarnega nasprotnika, proti točki p .k* kmalu zapravil obe li takr> l!00301 tokrat niso zaigra-Ve»p običajno, zlasti v pr- četku Z0-. <^ostje so namreč v za-s° bi];”100110 Pritisnili, domačini pa Oiz (j. Rreveč statični in so predali Da mF2 Večjega odpora. Povedati kal 22®». da je pri Domu manj-V skirv! ,pa tudi Cej je vstopi) Seta j? t e Pr°L! koncu drugega žaigfgi Pa je slovenska ekipa >Wa “olje in je osvojila ves & ta pri Goričanih je bil je trener Miran Strgar, ki v bein£; sv°j° najboljšo tekmo , IW ■ecem dresu. u W?-e ^veda še vedno na vr-bostj n 10? s štirimi točkami pred 2. ŽENSKA DIVIZIJA ^ ITI JL/1TJCI td' j) jo 7° konca prvenstva manjka-121 kola. IK Soj- ŽENSKA divizija [n .p Corridoni 0:3 Aot'.6;15' 13:15) Kfpl* - * LPUTlČa Anfr l^oniDONl .'alj 'p • Legiša, Antoni, Grobiša, CORr^u'®. Franco. D, Černič, Juren, Fi- v>erj i\.rcU’> Musig, Moratti, Olit- sobfc221- Mlado Pitacco in Briz. tale v Rrodstavnice Sokola so mo- ^bre«: a?deljo zopet poražene z Srdi igrišča. Corridoni ne ^Va , d najboljše ekipe prven- t,rnisti2atjj Sfno bili pred tekmo op '****» P3 se Je stvar ^skJpii drugače. Nabrežinke so “ So Oo, z okrnjeno postavo in bi-?'‘belin “rez rezervnih igralk. V s brest?01 ni šlo nič od rok. Sla-gradif2311^ servisev in še slab-igre sta že takoj v ■%a no k jasno sliko, da tako ) 6 teko,00 osvojila niti seta, kaj Edino tretji set je bil i1 trinJ y. Sokolovih rokah, toda t Prehitilc' je Corridoni dohitel v btočtv.6 domačinke. Res je, da *'vatii _ sonce oviralo igro, oško-K ten?a sta bili obe ekipi. M^tva zaključil prvi del "'gratj v’ Nabrežinke pa morajo e zaostalo tekmo s Slogo. P. A. 3:1 Olenik, Trenta, Breg A — UGSS B (14:16, 15:7, 15:12) BREG A: Meneghetti, Žerjal, Kofol, Pavletič, Ludvik, Cosma. UGSS B: Pizzul, Bartolomei, Sattler, Castellan, Nallon, A. in R. Be-nedetti, Cadore, Pellis, Botasso, Al-brigo, Basso. SODNIKA: Zacchigna in Žerjal. Igralke obeh šesterk so v nedeljo zaigrale statično in niso pokazale tega, kar resnično zmorejo. Brežanke so stopile na igrišče prepričane v lahko zmago, zato so jih nasprotnice v prvem nizu presenetile. V drugem setu pa so pokazale nekoliko bolj urejeno igro. Tako so nadaljevale do konca tekme in nasprotnice se niso mogle- več'ustjišš-no braniti. S to zmago je šesterka Brega A zaključila prvi del prvenstva. ■ FARIT — Breg 0:3 (3:15, 11:15, 6:15) BREG: Manin, Lovrečič, Gur- man, Sancin T. in K., Zahar A. in M., Dilič, Kuret, Maver. Druga postava Brežank je v ne-deljp gladko odpravila tržaški FA RIT s čistim 3:0. Dekleta dolinske občine so tokrat zaigrale mnogo bolje kot v prejšnjih tekmah. Končno so tudi one dokazale kaj zmorejo, čeprav ekipa na drugi strani mreže ni bila preveč močna. Naša dekleta so skušala graditi igro in jim je to v precejšnji meri tudi uspelo. Nekaj preglavic je nudila zelo nizka telovadnica, zlasti pri servisih in treba je bilo večkrat ponavljati. Končno so se tudi tej nevšečnosti privadile in zmagovito izpeljale tekmo do konca. Med najbo)jš!mi naj r.merrimo tokrat pri Bregu Tatjano Sancin, ki je bila vseskozi gpnilna sila ekipe. S. K. NOGOMET V zaostalih tekmah 1. jugoslovanske zvezne lige je Sarajevo premagalo Željezničarja z 2:1, Borac pa je odpravil Slobodo z 1:0. « * « LONDON, 3. — Alf Ramsey je danes sklical 18 angleških nogometašev, ki bodo nastopili v povratni tekmi z Z. Nemčijo v tekmovanju za evropski pokal. Prvič ni bil povabljen (po 49 zaporednih tekmah v državni reprezen- tanci) Geoff Hurst, junak finala za pokal Rimet leta 1966 v Londonu, ko je prav proti Nemcem dosegel kar tri odločilne gole. * * * RIM, 3. — Italijanska mladinska nogometna reprezentanca se bo udeležila turnirja UEFA, ki bo od 13. maja dalje v Španiji. V isti skupini z Italijani nastopajo še Malta, Španija in Romunija. Turnir je razdeljen na štiri skupine. Zmagovalci posameznih skupin se bodo uvrstili v finalni del tekmovanja, ki bo 20. maja v Barceloni. KOŠARKA Na košarkarskem turnirju TV v Beogradu je zmaggj^ Jugoslavija pred ekipo TV, SZ in Brazilijo. V zadnji tekmi je Jugoslavija premagala SZ z 99:92, BARI, 3. — V kvalifikacijah za evropsko žensko košarkarsko prvenstvo so danes dosegli take izide: Izrael — Grčija 77:40 Avstrija — Anglija 63:50 NASE ENAJSTERICE V MLADINSKIH NOGOMETNIH PRVENSTVIH PRIMORJE PREMAGALO CGS Z ZRELO IN UČINKOVITO IGRO Breg in Vesna sta med naraščajniki upravičila svoje visoko mesto na lestvici MLADINCI CGS — Primorje 1:2 (0:1) CGS: Paulin, De Gennaro, Miliani, Messineo, Gerli, Tassan, Furlan, Norbedo. Vodopia, Giurgevich, Xompero; Suber. PRIMORJE: Kante (Kemperle), Regent (Majcen), Husu, Versa, Košuta, Germani, Verginela, Štre-kelj, Zanella, Zampa, Bogateč. STRELCI: p.p. v 12. min. Germani; d.p. v 14. min. Vodopia, v 27. min. Verginela. Z zrelo in učinkovito igro je Primorje tudi v povratni tekmi premagalo CGS. Na kratkem openskem igrišču so Prosečani zaigrali z edino možno taktiko: zaprli so se v obrambo ter nato zalagali napad z dolgimi podajami. Na ta način so povsem onemogočili prodore nevarnim nasprotnikovim krilcem. V proseški ekipi je v nedeljo prvič nastopil vratar Kante. S svojo izkušenostjo je nedvomno pripomogel k zmagi, saj je bdi zanesljiv v vsakem posegu. V drugem polčasu pa so prišle na dan posledice poškodbe na nogi in tako ga je zamenjal Kemperle. Največ zaslug za zmago pa ima obramba. Verša in tovariši so igrali brezhibno. Ubranili so nasprotnikove napade in z dolgimi podajami zalagali napad. Pri tem so jim pomagali tudi krilci, medtem ko sta imela Bogateč in Zanella nalogo, da zadržita žogo čimdlje na drugi polovici igrišča. Pohvaliti moramo še Verginelo, ki je zabil drugi gol potem ko je hladnokrvno preigral dva branilca. Openci so pričeli z napadalno taktiko, «rdečerumeni» pa so odgovarjali z dolgimi protinapadi. V 12. min. p.p. je Germani usmeril prosti strel proti vratom. Vratar je sicer žogo ujel, vendar pa je ni zadržal in mu je ušla v vrata. Do konca polčasa je CGS vztrajal z napadi, vendar mu ni uspelo izenačiti. V drugem delu so domačini nadaljevali z napadi, dokler niso izenačili. Po prejetem golu pa je Primorje prešlo v napad in oblegalo nasprotnikova vrata, dokler ni Verginela postavil končnega rezultata. M. K. NARAŠČAJNIKI Union — Giarizzole B 0:0 UNION;.rServigliaui,,,Malalan, Benčič, Esposito, Babuder, Boschet-ti, Stigli, Colja, Lapi, Paludetto, Butul; Čok, Koc. GIARIZZOLE B: Scarcia, Inglessi, Dusich, Sussi, Cumani, Podgornik, Sinigallia, Sussi, Lenarduzzi, Pre-donzani, Scodeggio. Na stadionu «1. Maj» je Union ponovno izenačil, tokrat proti ekipi Giarizzole B, ki nastopa izven konkurence. Še kar zanimivo sreča- 23. min. Lonzar. VESNA: Košuta, Zuliani, Russi-gnan, Tamaro, Coglievina, Štefančič, Lonzar, Sodomaco, Dagri, Ten-ce, Majcen. Kriški naraščajniki so tudi v ne- nje je v drugem polčasu pokvaril l deljo iztržili lepo zmago in so tako sodnik, ki je izključil podlonjerske- j še v večji meri popravili svoj do- Odbojkarska ekipa goriškega Doma nastopa letos z izrednim uspehom prvenstvu 1. moške kategorije ga vratarja Serviglianija. V vratih ga je nadomestil Stigli, ki je moral opustiti svoje mesto krilca. Union se je tako znašel brez svojega najodločnejšega napadalca. Podlonjerci so zaigrali kot običajno. Predvsem v prvem polčasu so poskušali vse, da bi si zagotovili obe točki. Giarizzole pa so bile enakovreden nasprotnik, ki se je odlikoval predvsem v obrambi. Pri podlonjerskih fantih je ponovno prišla do izraza neodločnost. V kritičnih trenutkih, ko se znajdejo pred nasprotnikovimi vrati, ne znajo poslati žoge v mrežo. Radi S. Giovanni — Primorje 3:0 (2:0) S. GIOVANNI: Kus, Giombetti, Verdnich, Pribaz, Jugovaz, Romani, Sims. Del Negro, Franca, Bonnes, Marchio; Covi, Deschi. PRIMORJE: Ferfolja, Blažina, Kapun, Kralj, Milič, V. Husu, Štoka, G. Husu, Černjava, Maestrutti, Timeus. STRELCI: p.p. v 9. min. Sims, v 24. min. Del Negro; d.p. v 17. min. Franca. Po petih uspešnih kolih so morali naraščajniki Primorja kloniti ekipi S. Giovanni s 3:0. Svetoivan-čani, ki niso še zgubili točke, so zmago zaslužili, vendar ne s tako razliko. Prosečani so se jim dobro upirali, vendar jih je nekaj napak v obrambi pogubilo. Tudi tokrat sta se pri Primorju izkazala predvsem Blažina in G. Husu, vendar so njuni podvigi ostali osamljeni. S. Giovanni je solidna ekipa, ki zasluži prvo mesto lestvice, vendar je v zadnjih časih pokazala znake utrujenosti. Svetoivančani so pričeli zelo napadalno in so povedli že v deveti minuti, ko je Sims izkoristil Kapunovo napako. Prosečani so odgovorili s streli Čemjave in G. Husuja, ki pa so bili netočni. Pred počitkom so domačini še enkrat potresli mrežo Primorja. V drugem polčasu je S. Giovanni nadaljeval z dobro igro in je v 17. min. postavil končni izid s srednjim napadalcem Franco. M. K. Breg — Esperia 2:1 BREG: Ota, Žafran, Slavec, Samec, Košuta, Pavletič, Bržan, M. Lovriha. Strnad, Sovič, Stranj, P. Lavriha. V tekmi proti Esperiji so Brežani potrdili, da upravičeno sodijo v vrh lestvice in da njihovi uspehi niso siučajm, ternvec so sad požrtvovalnosti in uigranosti. Esperia je v začetku zaigrala napadalno in prišla do zadetka že v 2. min., ko je Zeper poslal žogo neubranljivo v vrata. Presenečeni Brežani so se zagrizeno podali v napad in niso več popustili ter stalno oblegali nasprotnika. Že v 8. min. je Strnad z glavo prestregel Bržanov strel iz kota in poslal žogo v mrežo. «Piavi» so še dalje pritiskali in v 11. min. je po lepi akciji srednji branilec Esperie z roko zaustavil žogo pred svojimi vrati. Sodnik je dosodil enajstmetrovko, katero je Sovič spremenil v gol. Tudi v drugem polčasu je Breg prevladal na igrišču in zapravil vrsto ugodnih priložnosti. Šele proti koncu tekme je nekoliko popustil, kar je seveda Esperia skušala izkoristiti, a brez uspeha. Najboljše so v nedeljo zaigrali Slavec. Samec in Strnad. IST * * * Vesna — Inter SS 3:0 (1:0) STRELCI: p. p. v 20. min. Tamaro. d. p v 10. min. Dagri, v ber položaj na lestvici. Vesna je tokrat igrala proti ekipi Inter SS in je tako z izidom kot s prikazano igro zadovoljila, čeprav je v kriških vrstah manjkal eden najboljših nogometašev Valente (izključen). Kljub tej odsotnosti, pa so Križani takoj odločno začeli in so izvedb vrsto lepih napadov. Tamaro, ki je bil najboljši na igrišču, je zalagal prvo vrsto z lepimi podajami. tako da je bil zadetek ta-korekoč «v zraku». In prav Tamaro je dosegel prvi gol za Vesno. Tudi v drugem delu so kriški igralci držali vajeti igre v svojih rokah in so že v deseti minuti podvojili izid z Dagrijem. Lonzar pa je postavil končni izid 3:0. Križani so medtem še zadeli prečko in zamudili so tudi nekaj ugodnih priložnosti. Torej, zaslužena zmaga, ki ponovno potrjuje, da je trener Gardini dobro pripravil svojo ekipo. b. 1. EL SALER, 3. — Belgijec Roger Kindt je zmagal v današnji prvi poletapi kolesarske dirke po Španiji. Po 120 km je v sprintu premagal Italijana Michelotta, in še druge tri kolesarje. Vrstni red: 1. Kindt v 2.59’37”, 2. Michelotto, 3. Van der Vleuten, 4. Grande, 5. Cambre, 6. Koeken po 47”. V drugi poletapi je zmagala ekipa KAS pred moštvi BIC, Goud-mdt - Hoff, Watoey in drugimi. PO ZMAGI NAD TRIVIGNANOM Pro Gorizia v D ligi Pro Gorizia si je zagotovila prvo mesto na promocijski lestvici in tako vstop v D ligo za prihodnje leto. Z nedeljsko zmago nad ekipo Tri-vignana (in ker je obenem tudi ekipa iz Cervignana, ki je zasledovala Goričane, svojo tekmo izgubila) si je Pro Gorizia priborila z matematično gptovostjo vstop v D ligo. V nedeljo zvečer je bilo v Gorici, predvsem pa med navijači, izredno veselo vzdušje. Goriški e-kipi in njenim voditeljem sta poslala čestitke tudi župan De Simone in odbornik za šport Moise. Pro Gorizia je sedaj prišla do cilja po katerem je hrepenela že toliko let. Seveda je sedaj postavljena pred še težjo nalogo, kajti vstop v D ligo zahteva še večje, napore in stroške. i Prihodnjo in zadnjo tekmo bo! Pro Gorizia odigrala na domačih tleh z ekipo iz Maniaga, ki se je v tem turnirju tudi odlično izkazala, vendar bodo Goričani šli na igrišče brez vsakega strahu, kar bo brez dvoma pozitivno vplivalo na potek in rezultat tekme. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiuiit. TEDENSKI PREGLED Izenačena borba v D ligi za zgornji del lestvice V prvenstvu 1. divizije visok poraz borovcev • Spodletelo je tudi Poletu D liga «Plavi» so v nedeljo zgubili le z devetimi točkami razlike. Igrali so proti drugemu z lestvice, proti ekipi Friulana Cosatto iz Vidma. Z nastopom borovcev smo torej lahko povsem zadovoljni, zlasti ker sta bila najboljša prav dva mlada košarkarja: Valter Hrvatič in Martin Kralj. Medtem ko je Kralj že nekajkrat dokazal v tem prvenstvu, da je dokaj koristen za ekipo (in ne samo v napadu, kjer je tudi v nedeljo dosegel 16 točk in je bil s tem najboljši strelec moštva). Tokrat pa je presenetljivo dobro igral Valter Hrvatič, ki je v prvem moštvu bolj malo nastopal. V nedeljo je moral v bistvu sam nositi breme režiserja. Nalogo je opravil zanesljivo, s čimer je bil trener Mari zadovoljen: «Valter je v nedeljo lepo presenetil. Že v Postojni je zadovoljivo opravil nalogo^ režiserja, v nedeljo pa je ša-.nv.nivačji meri potrdil, da mu lahko zaupamo to težko mesto*. V ostalih srečanjih ni bilo presenečenj. Goriška ekipa Tigers je še oolj utrdila svoje prvo mesto s tem, da je premagala tržaško peterko Cianocolori. Vse kaže, da so s tem porazom tržaški košarkarji zamudili poslednjo priložnost za napredovanje. Do konca prvenstva banjka-ta še dve koli. Vsi tekmeci za napredovanje pa imajo sorazmerno lahka srečanja. Končna lestvica na vrhu naj bi bila naslednja: 1. Tigers GU 32 točk, 2. Castelfranco in Friulana UD 28, 4 Hannibal 27, 5. Cianocolori 26 itd. IZIDI 9. KOLA Tigers GO — Cianocolori 71:63 Bor — Friulana 41:50 Castelfranco — Šanson VE 61:59 Treviso — CUS Padova 84:74 Pro Pace PD - Virtus PD 53:59 Počitek: Hannibal LESTVICA Tigers GC 30 Friulana UD, Castelfranco 26 Hannibal 23 Cianoomori 22 Virtus PD 20 Šanson VE 18 Pro Pace PD, Treviso 14 Bor 4 CUS Padova 1 Hannibal in CUS Padova imata točko manj zaradi napačne registracije igralcev. PRIHODNJE KOLO (7.5.) Castelfranco — CUS Padova Pro Pace PD — Šanson VE Virtus PD - Bor (11.00) r rrf »»oA * r rr ■ Hannibal — Tigers GO Cianocolori — Treviso Počitek: Fiulana UD Prva divizija Ferroviario je zadal borovcem hud poraz. Naši košarkarji so igrali medlo, poleg tega so zagrešili vrsto začetniških napak. Skratka, črn dan celotne ekipe. Upajmo, da si bodo «plavi» opomogli že v nedeljo proti Servolani. V ostalih srečanjih v glavnem preseneča pičla zmaga Servolane proti zadnjemu z lestvice. Tricolore pa je še vedno na prvem mestu. IZIDI Libertas — Tricolore 33:62 Ferroviario — Bor 82:49 CGI — Servolana 45:47 LESTVICA Tricolore Ferroviario Bor Servolana Libertas CGI PRIHODNJE KOLO (7.5.) Ferroviario — libertas Servolana — Bor (11.00) Tricolore — CGI Mlajši mladinci Brez dveh ključnih igralcev in brez trenerja je Polet nepričakovano zgubil proti ekipi Ricreatori. Pole-tovci so bili sicer požrtvovalni, niso pa znali igrati umerjeno prav v trenutku ko bi morali igrati bolj premišljeno. In prav tedaj bi bil trener zelo koristen, kajti Adrijan Sosič je le s težavo opravljal dvojni posel trenerja - igralca. Škoda za ta nepričakovani spodrsljaj, kajti tako so ostali poletovci s šestimi točkami v sredini lestvice. V nedeljo bodo openski košarkarji počivali IZIDI Lloyd B — Lloyd A n.o. POM — Don Bosco 71:47 Ricreatori — Polet 57:54 LESTVICA POM in Lloyd B 12 Italsider 10 Polet 6 D. Bosco, Ricreatori 4 Lloyd A 2 PRIHODNJE KOLO (7.5.) Don Bosco — Ricreatori POM - Uoyd A Lloyd B — Italsider Počitek: Polet Mladinske igre Borovi košarkarji bodo v soboto zopet zaposleni na košarkarskem turnirju za pokrajinski del mladinskih iger. V prvem srečanju so naši predstavniki doživeli poraz proti ekipi Ricreatori Nordio. Takrat pa so nastopili z okrnjeno postavo. Upajmo pa, da bodo v soboto zaigrali tako, kot znajo in da bodo proti ekipi Vasari po možnosti dosegli zmago. Srečanje bo ob 16.30 na igrišču Ferroviaria, Miramarski drevored 59. b. 1. MLADINSKA KOŠARKA Ekipi Bora in Poleta zopet položili orožje PRVA DIVIZIJA Ferroviario — Bor 82:49 (39:24) BOR: Košuta 1, Framda 2, Kapic 10. Klobas 16, Pertot 10, Deško 8, Bacazzutti 2. Prosti meti 11:24. V nedeljo so Borovi košarkarji doživeli svoj najhujši poraz v tem prvenstvu proti ekipi Ferroviario, ki je na drugem mestu lestvice. «Plavi» so si poraz povsem zaslužili, saj so igrali nepovezano v napadu, v obrambi so bili neodločni in prepočasni, poleg tega pa so zagrešili vrsto začetnih napak, kar so domačini izkoristili in so z uspešnimi protinapadi dosegli visoko prednost, ki so jo obdržali do konca srečanja. Zadovoljivo je igral le Robert Klobas, ki je bil obenem tudi najboljši strelec «plavih». Ferroviario je zasluženo zmagal in ie predvsem presenetil zaradi svoje hitre in enostavne igre. poleg tega pa so bala košarkarji Ferroviaria skoraj nezgrešljivi pri metanju iz vseh položajev. MLAJŠI MLADINCI Ricreatori — Polet 57.-54 Polet: Adrijan Sosič 15. Daned 6, Jugovič 16, Guštin 14. Dolenc^ Taučar, Edi Sosič 3. Prosti meti 6:18. Naša košarkarji so igrali brez dveh standardnih igralcev (Edi Kraus in Robert Gantar) in brez trenerja Tavčarja. Menimo, da so bile prav te odsotnosti za Polet usodne. V vrstah Poleta sta zadovoljila Guštin zaradi učinkovitosti v napadu in Adrijan Sosič, ki je le po vodil igro svojih. b. L ^ ^ fanatik; zelo dober človek je bil,» je govoril nared-, t>0 7° j.e Prvo uro ujetništva kar dobro počutil, k0 ie v 50 PrUlrurne'li kamioni z nemškim vojaštvom. Na 5 °ha j°Z^a avtoblinda in streljaia z mitraljezom na vse strani. SVeUitn clrvela tako naglo, da je samo zadnji kamion zagorel v Namenom in kot kresnica izginil med sivimi ulicami, ^toe, med katerimi je bil tudi komandir Zvone, so na- ,5flV Prinesite kaj za pod zob! Pa tudi žeja me!» se je j Hine ^ževal Haldni, ko ga je obvezovala. e|C' Tobakara in kuhar Nande so z intendantom Mati-h 56 V kjer so bila skladišča. Po dolgem hodniku ’ hiast 6 ^Pan® s policami. Moka, riž, sodi olja in marga-n ln kruh — vsega je bilo v izobilju. Kot bi se . ^r°erav«U bojevati še eno leto... m ko je Nande strastno otipaval vreče in lovil v nos Je Matij as hitel naprej. Z veselim krikom je naznanil, iWlohic* 11 oficirsico skladišče. Tu so se vrstile v nedogled 0%, v , Oajboljših vin, ob steni so čemeli sodčki žganja in ParmU Pa 80 P061^ velikanski kolobarji kot beton tr- K«! # Idi1’ t# [ti'* K [)0'f $ ku0® J® zgrabil za steklenico šampanjca. Minerec, ki je Je lo ]e »kot senca, mu je brž pomagal odpirati z bajonetom. ^izpT^amašek je odletel v strop in penasta tekočina jima v obraz. smaka!» je kriknil Matdjas in nagnil, da so mu pene IkH JSa,Usta ln grlo. t Pn -------— g*—‘ :3kara , 711111 Je privabil tudi druge. Kmalu sta bila tu tudi m Nande. Minerec Je mimogrede polokal steklenico ,l k^n je bil in zamikal ga je še sir. Dregnil je vanj ty Po rtl- Odkrhnil ga je ravno toliko, da je pokusil in dobil iij 16111' $o od|kriitdh dobrotah se je dvigal iz kleti v pritličje °®tail ' ^°Pri nosovi so zaslutili pojedino. Pri mitraljezih 1?elikjS£|fno strelci, vse drugo pa je navrelo dol. *0t iw*Tt>lobarj'1 sira so jim delali preglavice. Nekaj časa vrtali vanj z bajoneti. Potem se je Tobakara znašel in privlekel iz skladišča kramp. Kot bi vse življenje delal na cesti, je zamahnil in odkrehnil kos. Potem pa je kar kopal. «Daj še zame!« so vpili drug čez drugega. Kopal jim je sir, dokler mu oči ni zalil pot. Potem so prišli še drugi s krampi Tako je bil odprt nenavaden rudnik... Steklenice in kosi sira so romali na tekočem traku k tistim, ki so zdržali pri oknih. Nekateri so kar obležali v kleti okoli Matijasa. Le-ta je sedel na vreči sladkorja in pel: «šifela svobota slovenskega roda, šifeli partisani, vsi junaki znani...» Končno so prijetne vonjave vznemirile tudi Tarzana. Klet, je pomislil, ko je videl, da polovica moštva ni na položajih. Odvihral je k vratom oficirskega skladišča in zavpil na ves glas: «Kaj se tu dogaja!?« Nihče ga ni imel za mar. Iz kota mu je Matijas pomahal s steklenico in vzkliknil: «Naj šifi komandant Tarsan!» «2ivijo Tarzan!« so zarjuli okajeni fantje. Tarzan je pobesnel. Mar ne proslavljajo prezgodaj? Saj so okoli njih Nemci in na obrobju mesta spet tolče artilerija... ((Hudiči! Sami smo sredi Trsta, pa se ga naberete kot krave!« Ker ga ni nihče slišal, je dvignil brzostrelko in užgal z ra^ falom prek glav po vrsti steklenic na polici. Po betonskih tleh so zažveriketale črepinje. «Podganarji hudičevi! Marš ven, vsi na položaje! Tja vam bodo prinesli vsega!« Ostrmeli so. Tarzanovega steklenega pogleda so se bali Vsak s svojim kosom sira in kakšno skrito steklenico so se odmajali ven. Samo Matijas se je pijano režal in obsedel na sladkorju, ker ni mogel stati. Tarzan ga je ozmerjal. Potem je postavil stražo In prepovedal vstop v skladišča. Nandetu, ki je bil edini še trezen, je naročil, naj pripravi obrok hrane iz konserv in kruha — za vask primer, če bi jih Nemci vrgli iz kasarne. Preden pa je zapustil klet, ga je le zamikal šampanjec. Matijas mu je pomolil v staniol zavito steklenico. Tarzan jo je jezno odmašil. Tudi njemu je blažena tekočina s penečim se curkom umila obraz. «Daj še!« je zavpil, ko je bila steklenica prazna. Deli bataljona z domačimi vodniki so prodirali naprej po ulicah. Do jutra so zgnaii v kasarno štiristo razoreženih Nemcev iz raznih postojank v mestu.. Dva borca med jurdšači sta znala angleški. Zato sta v angleščini pozivala Nemce k predaji. Omenjala sta jim, da so tu deli novozelandske padalske divizije. Na angleški poziv se je takoj pokazala bela zastava in vdali so se brez strela. Naslednji dan so dobili vesti, da vdirajo v mesto brigade 30. divizije in IV. armade. Z njimi je dobil zvezo kurir, ki ga je pošiljal kapetan Bavec, komandant divizije. Major Cančd pa je z deli svojih enot napadal nemške utrdbe na Opčinah. Po obrobju skalnih vzpetin okoli mesta so grmeli topovi, kot bi orjaška kladiva razbijala stari svet v atome. Odgovarjale so obalne baterije in topovi z vojnih ladij. Artilerijska brigada IV. armade je bila razporejena v loku okoli mesta. Z ognjenim navalom je tolkla pas utrdb, v katerih se Nemci niso hoteli vdati. Čakali so Angleže. Vojko, Primož in Travnikarjev so z vodom borcev prodirali globlje v mesto. Sli so skozi predel, kjer ni bilo sovražnika. Bilo jim je ukazano, da zavzamejo tiskamo. Hodili so oddaljeni po deset metrov vsaksebi obakraj ulice, da so se ščitili. Vsa okna so bila zaprta, z visokih stavb ni visela nobena zastava. Bili so v italijanskem delu mesta, kjer jih očitno niso bili prav nič veseli. Nenadoma se je v šestem nadstropju desetnadstropne stavbe odprlo okno. Zagledali so v črno napravljeno žensko, ld Je thtavo vpila: '(Evviva Duce! Evvliva Italla! Non vogliamo banditi!« Preden so se zavedeli, se je ženska spet pokazala in spustila nanje nekaj rdečih paradajzaric. Vrgli so se po tleh. Kij ut temu so eksplozije oškropile nekaj borcev. Minerec je zakle in obesil nemško ročno granato na kljuko zaklenjenih vrat. Eksplozija jih je pahnila s tečajev. Medtem ko je vod z avtomatskim ognjem razbil vsa okna hiše, iz katere so bili napadeni, so Minerec, Tobakara in drugi vdrli po stopnicah navzgor. še preden so prišli do nadstropja, se je ženska pojavila na vrhu hiše. Njen vreščeči glas se je razlegel po vsej ulici: «Morte a voi, schiavi! Banditi sloveni! Evviva fascismo' Evviva Italia!« Razvila je italijansko zastavo in se — še preden jo je Vojko utegnil dobiti v daljnogled na puški — pognala v globino. Po zraku je letela kot bomba, črno krilo je zavihralo kot zastava obupa in se pomešalo z zeleno, belo in rdečo barvo. Z votlim pokom se je lobanja srečala z betonom umazane ulice. Ob padcu se je sploščila kot žaba, ld jo povozi avto. Kri je brizgnila vse dc zidov na drugi strani ulice... «Tu nas ne čakajo vsi z veseljem, kot smo mislila,« je rekel Primož. (Kje neki! Tu ne žive le delavci. Tu je usidrana italijanska buržoazija, ki je obogatela s trgovino. Niti najmanj ji ni do tega, da bi z nami delila svoj dobiček ali se ga celo odpovedala,« je menil Vojko. Minerec se je vrnil s tremi ujetniki. Čakali so z dvignjenimi rokami pri vratih, tam, kjer jih sploh niso pričakovali. Bili so fašisti, ki jih je streljanje vrglo iz varnih gnezd — mislili so, da je namenjeno njim. Zvezali so jim roke in jih vzeli s seboj! Naslednjega dne so bataljoni komande mesta, oboroženi z zaplenjenim orožjem, zavzeli skoraj vse glavne točke v mestu in se borili z Nemci, ki se niso hoteli vdati. Major Greif je ugotovil, da je nujna pomoč brigad. Z Bliskom sta sedla na motor in se odpeljala skozi predmestja proti položajem ene izimoH brigad IV. armade. V vasi pred mestom, v kateri ni bilo nobene vojske, ju je ustavil ženski vriše. Prerinila sta se škod množico razjarjenih žensk, ki so vreščale druga čez drugo. Sredi klobčiča sta zagledala možakarja srednjih let. Bil je krvav ko Kristus. Komaj se je pobral na kolena, že so ga ženske s krepelci spet pobile na tla in teptale po njem. (Nadaljevanje slediJ Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14,— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Stran 6 4. maja 1972 Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADW» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20' Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice >n sožalja 200 lir. «Mab °9'3S'. 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri * • Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska Z1T • 1,s* USPEŠNO DCLOVANJE DRUŠTVA SLOVENSKIH IZSELJENCEV V ŠVICI Italijanski veleposlanik bo sprejel Š predstavnike slovenskih izseljencev V soboto se je veleposlanik sestal v lausannu s predstavniki zdomskih organizacij * Ostre kritike slov. zastopnika Del Medica (Od našega dopisnika) LAUSANNE, 3. — Italijanski veleposlanik v Bernu Figarollo di Gropello je v soboto popoldne v Lausanni sklical predstavnike italijanskih društev v Švici, ki delujejo na področju za katero je pristojen lausanski konzulat. Sestanka se je udeležilo približno 60 predstavnikov emigrantskih društev. Veleposlanik, ki je prišel na sestanek s približno polurno zamudo, je razložil prisotnim probleme italijanskih zdomcev v Švici. Dejal je (kot vsi ostali veleposlaniki, kot vedno), da položaj v Italiji ni tako porazen, pač pa da so že vidni znaki novega gospodarskega preporoda. Dodal je tudi, da je politična nestabilnost vzrok, da Italija ni še utegnila rešiti nekaterih problemov italijanskih izseljencev v Švici (vlada v Bernu je podpisala italijansko - švicarski sporazum iz leta 1964 že pred dvema letoma, Rim pa, obremenjen s prevelikim delom, pa ni še utegnil podpisati te listine). Figarollo di Gropello je tudi pripomnil, da ni prišel v Lausanne pred volitvami, da bi med zdomci zbral nekaj glasov in kot dokaz za to je navedel obisk, ki ga ima v načrtu, v visokogorskih gradbiščih, da bi prinesel italijanskim delavcem pozdrav domovine (brez tega pozdrava revčki ne bi mogli več delati in bi si ne mogli nakopati silikoze). Nato je veleposlanik dal besedo predstavnikom društev zdomcev. Številni prisotni so spregovorili, da bi orisali težke življenjske pogoje in izrabljanje, kateremu so podvrženi italijanski delavci v Švici, ker manjka tudi obojestranska pogodba med vladama omenjenih držav. Med drugimi je spregovoril predstavnik Društva slovenskih izseljencev Dino Del Medico, ki je ostro napadel pomanjkljivosti v prenašanju zavarovalnin v Italijo, pomanjkljivosti pri zavarovanju sezonskih delavcev proti pohabljenosti! obojestranski načrt namreč zagotavlja vsakemu Italijanu pravico do zavarovanja, če je eno leto nepretrgoma plačeval zavarovalnico v Švici). Podjetniki pa pokličejo sezonskega delavca v Švico, ko se jim zljubi, domov ga pošljejo ko nimajo vec dela, najkasneje pa prve rini decembra, tako da mora delavec plačevati zavarovalnino, vendar nima pravice do zavarovanja. Del Medico je nato zelo ostro kritiziral zunanjo politiko italijanske vlade v zadnjih štirih letih. Nekateri predstavniki so spregovorili o italijanskem šolstvu v Švici (75 tisoč šoloobveznih otrok in 2.509 mest v šolah z italijanskim učnim jezikom — da o šolah s slovenskim učnim jezikom sploh r.e govorim'), pr. ur.), o pomanjkanju finančnih podpor društvom izseljencev, ki se morajo stalno boriti z notranjim primanjkljajem in z obvezo, da pomagajo potrebnim članom. Ob koncu je italijanski veleposlanik izjavil, da je pripravljen preučiti s pristojnimi oblastmi vse nakazane probleme. Najhujše je, da mu nihče ne verjame več. ravno ker je obljubil ,da bo preučil vse te probleme. Če bi veleposlanik ®3| pJ teranske pogodbe, ni razi ' občinski palači tribarvno Poleg tega je pozneje sam ^ med občinsko sejo, da je ^ ril nalašč, ker je to po njeg° jj- ___ .r~a:i j„i„AV*a lil > . mnenju »fašistična določba ^ znovanje te obletnice ni veC dobno*. Župan je začasno odstavljaj, funkcije javnega funkcio"3 upr lahko pa bo izvrševal vse “' jene županske posle. Videms*1, a fekt dr. Cellerino je imeno'-^,^ namestnika za vse posle drZ ^ ga funkcionarja komisarja > varnosti Daria Donata. je marveč tudi iz raznih niških središč Evrope. Veliki računalnik «Cybef. ima 650 tisoč znakov za pisovanje »v spomin*. Njeg" t/ sobnost pa se lahko P°vf.„[ za več kot 20 milijonov 9 Za Slovenijo pomeni n" ^ kega računalnika veliko pridobitev, saj se s tem . i nove možnosti za raziskuj jp1 in za napredek tehnologije ni ji. go bit ta; Sa. ta; H se bai k 5rj Val bjh V sta bar 4 skl« »ih *ali %0: Selc s kva A h n s ^i)ii I*iz ['•si biji. lk” Javil se je eden izmed morilcev Joeja Galla NEW VDRE 4 — ^ ,6! Tim«» V noliriJ* . ( s s Se >0 NEW YORK, 4. dnevnik «New York --- .,g nes naznanil, da ie P°h('''0 enega izmed morilcev znarjf( fijca Joeja Galla. Gre Luparellija. ki je bil do F kim član mafijske skuDihjp. ^ C£V;/ H, p k je poveljeval Joseph ga so ranili lani poleti 'n je ukaz za to akcijo d® V Gallo. Spopad med nasP^ gl' si tolpama je že povzroči* žrtve. , y.i Luparelli je sodeloval ^ j/j Joeja Galla nato pa se F, (P, svojimi pajdaši in ie zW*,e je javil ustanovi FBI. l|CJ.i> .j ga ti vrnili newyorski P01"^*j je zastražila, ker si P(^8par ščevanje Luparelli je vih & S,' !V h L10- .«>1 »Dr* S C* s