Gospodarske stvari. Trsoznanstvo. (Dalje.) Št. 8. Tičevina rana modra, fruhblauer Wildbacher. Ima bolj neravno, gubasto listje in vejasto grozdje, kteroblizo 14 dni prej zori, drugače pa je vsa enaka prejšnjemu. Št. 9. T i č e v i n a trnolomodra, schlehenblauer Wildbacher. Se razločuje od modre po beložoltetn rožju, bolj vejastem rahlem grozdju z drobnejimi rdečernodrimi jagodami in čeravno pozneje zori, ga nekteri bolj čislajo, ker so jagode vse na enkrat zrele, med tem, ko gosti grozd modre tičevine zelene jag^de hranuje in vino kvari, ktero se po 3. letu precej poboljša in bolj belo postane; drugi pa toto trto zatirajo. —-...,. . Št. 10. Tičevina rdečelistna, rothblatteriger Wildbacher. Je razun menj narezanega, bolj nagega in na robu zavitega listja, ktero je septembra že rdečkasto, enakaprvemu, vender manj vredena. Št. 11. Tičevina pozna modra, spater, blauer Wildbacher. (Catonia elongata,) ima bolj veliko listje, daljše kolence, močno raste in pozneje zori kakor prva, v cveta je občutljva, zato se povsod zatira. Št. 12. Tičevina bela ali tičjanek, muhovnik, weisse Vogeltraube, (lat. avicella inanis.) Mali trs je prtličen, rožje rjavo, črnopikasto, kolenca okoli 3 palce dolga. Listje je mali modrini ali cimotniku podobno, kakor papir tanko, malo narezano, ostro zobčasto; veruge stranske malo razsirjene, petlja napol odprta, večidel zaprta; zgornja stran ravna, temnozelena, spodnja gola, petlja 3 palce dolga, rdečkasta. Grozd rahel, mal, vender večkrat zlo dolg, recelj kratek, tenek, prhek; jagode neenake, opečene, prav tankomešičkaste, žilaste, zlo sladke, rano zori, že začetek septembra. Hasek izvrstnega vinograda. (Dalje.) Iz prejšnega vidiuio, da je to velik razloček! — Tudi letos plačujejo lanska, vina po 80 for. in še čez, stara vina pa po 120 for s posodo vred. Jaz sem prodal štrtinjak brez posode lanskega vina za 80 for 50 kr. Pridelal pa pri vsem em, da mi je mraz dobro tretjino pobral 90 veder ali 9 trtinjakov na enem oralu; nov vinograd blizo 3 oralov še ne rddi. — Koliko pa ti? ki si ne dajaš nič dopovedati, se nočeš učiti in se le vedno stare trme držiš, ter se hudiš celo nad une, koji te dramijo in k boljšeinu blagostanu silijo. — Uči se toraj rad, čitaj Slovenskega Gbspodarja, Novice, umnega vinorejca itd. Tu ni gledati na neke krajcarje bodisi 'orinte. Po krčmah, sejmih, shodih, na prevzetnih nošah itd. pa bodi skop in trd kot jeklo, ker te reči niso neobhodno potrebne, kolikor si v teh rečih pretrd, toliko bodi v unih darežljivši in velkodušnejši: jaz sem se iz slavnih nNovic" gospodarstva naučil; Bog jim plati! Ne izgovarjaj se s tem: En oral se lahko izvrstno oskrbljuje, al 10 in še več pa ne gre tako brzo! Na to ti rečem: Kdor ima 10 in še več oralov vinograda še ložej zboljšuje od unega z enim oralom; saj ima več dobodkov, več prikladDe k boljšanju zetnlje, živine, več moči, več vincarjev: daj jiin zaslužka! — Kdor ima 10 krav, iroa tudi več mleka, smetene, sira, masla, gnoja itd., iu mora obenem več krme, nastelje, ljudi itd. imeti od unega, koji ima le eno kravo. Ako pa ne gre, zmanjšaj si število krav ! Vse je prinierno. Spravljaj vino pošteno skupaj ; in na dobreni imenu ti naj več bo kot na vsaki drugi robi. V pivnici, kleti naj bo vse lično in snažno brez plesnin in pajčevin, kar se mora večkrat snažiti. Glej, lani seiu 2 polnjaka 64 leta prav kislega, en polnjak ztuešanega in en polnjak 65 leta izvrstnega vina brez posode le za 100 for. nekemu podkupcu prodal, ki je izvrstni polnjak za ljutomerski samotok ali sladino z velikim dobičkom prodal, in se ve, je bil moje odkrifosrčno8ti in poštenosti prepričan, in tako je letos spet radostno sedajno vino prevzel. Pred dvema letoma mi je pa nek drugi podkupec, ko je že vino odpeljel in izplatil po 80 for. štrtinjak brez posode, še 20 for. doposlal iz proste volje, tako je bil zadovoljen! Prepuatil sein mu nanireč ceno in vrednost spoznati in mi vino izplatiti. Jaz sem si inislil, ako me letos opehariš, vkaniš, drugokrat nič ne dobiš, saj goric ne prodani. Tako pošteni možje ravnajo. Iz tega se vsakdo lahko prepriča o hasnovitosti izvsvtnega vinograda. Sedaj pa še nekoliko besedic tebi, dragi vinorejec! Ne zaničuj me preden moj značaj poznaš. Vedi, jaz se prilizavati pa tudi ,,lagati" nevem: Kar je, to je; zmotim se že: to ie pa naravno. Zato so moji sestavki vsi nekoliko pikeči, ostrost ali kakor nježna gospoda pravi, ^surovost," pa s šalivnimi stavki krotujem, ker srce ni tako hudobno kot ostri stavki pričajo, ki izvirajo iz čiste Ijubezni za tvoj blagor iu srečo časno in večno. Tudi se nočem bahati s tem, Bog obvaruj! Al ker sem precej grbastega sveta obhodil, ljudstra raznega precej spoznal, menim, da pravo storhn, ako delansko, praktično Ijudem svoja prepričanja pred oči stavljam. Vedi se to. Moj vinograd hodijo skrbni vinorejci od daleč gledat. — Kar se pa trgatve dotiče, nisem sam, atn pak po 18 do 20 trgačev iraam na dan. 0 stiskovanju, prešanju je spet po 5 do 6 ljudi: 3 stiskavničarji, en raoštnar in ena do dve moštnarici, ki vsi oči imajo, in toraj vidijo, koliko polnjakov nalijejo. Mošt pa naravnost doli iz stiskavnice skozi žleb v kad v kleti ali pivnici postavljeno teče. 0 prodaji vina je pa moj ogleda, moja vincarja in vsi, ki vidijo vino odpeljevati. Iz vsega tega je tedaj očevidno, da carovati, coprati ne znam, le slabo moliti, trpeti, umno delati in kakor je Božja volja pričakujem blagoslova od zgoraj meni v hasek a tebi v posnem, zato ti toliko priobčujem. Pregovor: propria laus foetet: lastna hvala suirdi, po takem mene ne zadene, ker je resnica dokazana. Komur pa ni prav, naj me temeljito in neovržljivo zavrne in poduči; hvaležen mu bom. (Dalje prikodnjič.) Bčelarstvo. nMajhna je b č e 1 a med letečimi živalmi, pa njen sad ima prednost med sladčicami. Sir. 11. 3." Moje bčelarstvo. Akoravno na visoki gori, kder radi pihlajo neprijazni vetrovi, so bčelice moje v lanski jeseni semkaj prenešene skoz zinio čvrste ostale in se že v velikem travnu rojile ali mladile, kakor tukej govore. Imajo tukaj prav dobro pašo na cvetlicah in grmovju, na cvetečem sadnjem drevju, na domačib lipah in visokih kostanjih, na hojah in na travnikih. Dobil sem šest mladih rojev, in tri odroje ali roje prisiljence ktere sem sam napravil, dva iz dzierzonskih panjev in enega iz slamnatega koša. Imam različne panje. Slamnate in lesene pregibljive ali dzierzonske. Naj ročniši so dzierzonski pregibljivi panji, kder se zamore satovje (pogače) na deskicah viseče z bčelicanii vred pregledati, prenašati in tako bčelicam pomagati, odroje delati, roje ponoviti ali strd jim odjemati, brez da bi se ktera bčelica vmorila. Tudi pri slamnatih košib. (panjih) ni treba bčelic vinoriti, kakor je grozno to ravnanje pri mnngih dozdaj vladalo, ako ima koš zvrhoma do 3 palce veliko lnkujico, na ktero se naklada ali drugi kosek naloži in kterega bčelice v dobri paši sosebno v jeseni o cvetju ajde (paganke) s aamoj strdjo napolnijo, ktera se v pozno jesen ali proti zimi odvzame in porabi. Ložeje pa kakor to ravnanje s pregibljivimi panji in odroji popisati, se da očividno razkladati ia pokazati. K temu sem iz srca pripravljen. Pri sv. Križu 27. junija. Fr. V. Se za bčelarje nekaj. Ktero zelenje se ne sme polegulnjaka sejati ali saditi." Poleg ulnjaka se ne sme sejati ali saditi čebul (Cuk) česuik (bčele namreč jih duha nemorejo vohati) in ravno tako ne zelja, koloraba in salate kajti, ee bčele z voskom zlo obtežene na te zelenje sedejo, one so tako slabe in trudne pri nasprotnem vetru da si ne morejo več tako pomoči, da bi spet vzletele. Ako poleg ulnjaka stoječe zelje preiščeš, boš v njem našel mrtve bčele, salata njim vendar ne škodi toliko kot selje. (Ver. Fr. Bl.) t(I