t_eto izv. ^/\ v
^ na piacana v gotovim	Maribor,	oonedePek	6,	maša	1935	s,ev	102
Cena 'i Din
MARIBORSKI
VECERNK
Uredništvo in uprava: Maribor, Uoapoaka ul. It / Telefon uredništva 2440, uprave 24BS	•	|PVN	BFR	99
Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob IB. url t Velja tneaečno prej e man v upravi ali po pošti 10 Din, doatavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku > Oglase	\
eprejema tudi oglasni oddelek .Jutra* v Ljubljani i Poštni Čekovni raCun SL 11.40«	77
JUTRA’
^emo«uadle
Ježki moralični udarci so zgrmevalina j aribor. V nedavnem članku, ki je zbu-'1 Povsod nedeljeno priznanje, smo navali vso tisto žalostno pot od tragikomične kanigalilejske klerikalne muškatelj pe afere pa do pobreške tragedije. Pri-jajaH p.a so tudi usodni gospodarski u-arci- Etapna demonlaža Maribora kot 0 'mejnega centra je imela svoje nevesele °Tneve v gospodarskem življenju in po-<}viiem krogotoku.
Pričelo se je s preselitvijo kontrole domkov državnih železnic. Potem je šla J2 Maribora inšpekcija dela. Ukinitev 'e«kega županstva je bil naslednji uda-'Cc- Tudi mariborski okrožni inšpektorat Se ie likvidiral, četudi je predstavljal sa-1,10 formalno upravno ustanovo kot namestilo za ukinjeno veliko županstvo, -a tem suhoparnim navajanjem tičijo ve-^ stvari. Okoli 300 rodbin je zapustilo ‘ ‘afibor. Kaj predstavlja to grozno dej-.s(v'o v poslovnem in gospodarskem življu? Kakšni so bili odjeki v maribor-SpUi trgovi in obrtniških ter drugih °hratih? Na pragu mariborskega gospodarstva se je pojavil bobnar in gnal na Mben ali v konkurz dve tretjini mariborskih trgovskih in obrtniških obratovalnic. Nesreča je bila tem hujša, ker so bile po teh žalostnih dejstvih pokopane Ese tiste razvojne možnosti, ki jim je Maribor svoje dni gledal naproti.
Udarcem je sledilo iskanje. Načeio se Jt vprašanje kompenzacij, ki naj bi bile oddolžitev za občutne udarce, ki so pri-'a;aIi tako nanagloma. Maribor je stal Mtaj kakor prikrajšani in razdedinjeni pa-s‘°rek. Ali je bila popolna kompenzacija ?°goča? Ustanovitev nižje gozdarske v Mariboru moremo smatrati samo °t drobec v velikem kompenzacijskem Drogramu, ki je danes še nerealiziran J)red nami. Naloga vseh vodilnih činite-jQv je. da ta kompenzacijski program z vso vztrajnostjo nadaljujejo. Na obzorju s° nekatere možnosti.
Na kulturnem torišču se je sprožilo 'hfašanje samostojne ženske realne gimnazije v Mariboru. Na pobudo našega ne-^ftidnega prvega meščana župana dr. r- Lipolda je to vprašanje prešlo v pr-v!° fazo realizacije. Osredotočenje vseh bliskih razredov tukajšnje realne gim-?8zije v poslopju drž. trgovske akademi-'e' kar se bo izvršilo že s pričetkom no-^e8a šolskega leta. predstavlja le prehod Popolni osamosvojitvi in združitvi teh kredov v avtonomen srednješolski žen 'sb> zavod, ki bo zaradi umljive privlačiti in nekoedukacijskih vzgojnih me-()d ponmoževal in razširjal svoj vzgojni radij na vse področje bivše mariborske ?Masti. In kaj pomeni za gospodarstvo pribora, če se radi tega znatno poveča stevilo konzumentov?
Na gospodarskem torišču se poraja no-0 kompenzacijsko vprašanje. Pred ne-;?vnim sta zasedali v Monakovem jugo-,°vanska in nemška delegacija, da ure-;lte nekatere nerodnosti, ki ovirajo finan . ,runje našega izvoza v Nemčijo. Osta'o
a ie slejkoprej odprto vprašanje ureditve
Vile težkoče na beneški konferenci
lahteve Ivslraie m ^9adi?rske — Potrebna bo ie ena konferenca Starte, Avstrile in Madžarske pred podonavsko konferenco
K,
!zvoza sadja za predstoječo sezono.
°f rezultat razgovorov z glavnimi eks-. °rterji sadja v mariborskem okrožju se strokovnih kr p ljubljanski Zbor-r"c> za trgovino, obrt in industrijo, forsi-nekateri važni predlogi. Tako se na r>tner zahteva, naj se 80% vsega Izvoz-^ka kontingenta jabolk naše države do-j * dravski banovini kot središču pro-in trgovine sadja, tako da bi pri-v° na dravsko banovino najmanj 3000 Ujkonov kontingenta namiznih jabolk in vagonov jaboik za prešanje. Za
BENETKE, 6. maja. Konferenca Italije, Avstrije in Madžarske, ki se je pričela v soboto pod vodstvom italijanskega zunanjega tajnika Suvicha, avstrijskega zunanjega ministra Ber-iger-Waldenegga in madžarskega zunanjega ministra Kanye, se je včeraj nadaljevala in bo po vsej priliki danes zaključena. Zatrjuje se pa, da o konferenci ne bo izdan noben komunike. Kolikor se je moglo izvedeti, so se na konferenci pokazale velike razlike zahtev in naziranj, zlasti med stališčem Italije in Madžarske. Madžarska zahteva za pristop k podonavskemu pak tu popolno enakopravnost z vsemi državami v srednji Evropi, ukinitev vojaških klavzul trianonske mirovne pogodbe, oborožitev v razmerju z njeno dejansko in politično močjo ter pozicijo v Podonavju, posebno zaščito madžarskih narodnih manjšin v sosednih državah, vsaj zagotovitev možnosti re
vizije in popolno izvedbo gospodarskega rimskega protokola. Ako se vsa ta vprašanja ne rešijo povoljno še pred podonavsko konferenco v Rimu, se Madžarska te konference sploh ne ude leži in ne sodeluje pri nobeni taki ak-cizji.
Pa tudi Avstrija stavi razne zahteve, predvsem to, da bodi vprašanje vrnitve Habsburžanov izključno notra nia zadeva Avstrije. Nasprotno pa zastopa Italija stališče, da je treba najti vsaj v nekaterih točkah neki kompromis, ki bi zadovoljil tudi druge države, zlasti pa države male antante, s katerimi je treba pri reševanju vprašanj Podonavja vsekakor računati. V tem oziru stoji Italija v diplomatskih zvezah s Prago, Bukareštom in Beogradom, pa tudi Berlinom in Varšavo. Po vsem tem izgleda, da se nekatera vprašanja na tej konferenci Avstrije, Madžarske in Italije še ne bo-
do mogla dokončno povoljno rešiti in bo potrebna pred podonavsko konferenco še ena konferenca omenjenih držav. To novo konferenco zahteva zlasti Madžarska, ker stavi za pogoj, da se pred podonavsko konferenco po polnoma razčistijo vsa obstoječa vpra šanja in se Madžarski zagotovi absolutna pomoč Italije in Avstrije. Iz vsega sledi, da je zašla italijanska diplomacija v težaven položaj in ima Su-vich nalogo, da te težkoče na vsak način i,n čim preje odstrani.
Italijanski listi poročajo o konferenci zelo previdno, značilno pa je pisanje dnevnika »Coriere della Sera«, ki pravi, da traja duh prisrčnost? med Italijo. Avstrijo in Madžarsko v mednarodni politiki glede njihovih skupnih interesov dalje in bo trajal tudi preko podonavske konference, ki se pričakuie z velikimi upi za mir Evrope.
Siiapa zmaga Jevtičeve liste
SKUPNI REZULTATI ŠE NISO OBJAVI JENI,. — NEKOLIKO REZULTATOV IZ NEKATERIH NAŠIH OKRAJEV.
BEOGRAD, 6. maja. Volitve v narodno skupščino so potekle včeraj povsod v najlepšeni redu in miru. Kakor se je splošno pričakovalo, je dosegla lista pred sednika vlade g. Bogoljuba Jevtiča sijajno zmago. Rezultati končnega izida bo do pa znani šele drevi ali jutri.
LJUBLJANA, 6. maja. (Avala). V drav ski banovini so bili doseženi sledeči rezultati v posameznih okrajih: Okraj Slo-venigradec: oddanih glasov 3726, za Jev-tičevo listo 2896, za Mačkovo 784. Okraj Maribor, levi breg:	oddanih	glasov
15.774, Jevtič 15.397, Maček 278. Okraj Slovenske Konjice: oddanih glasov 2825, Jevtič 2442, Maček 165. Okraj Maribor, desni breg: oddanih glasov 6101, Jevtič 5963, Maček 137. Okraj Litija: oddanih glasov 4121, Jevtič 3387, Maček 196. Okraj Dravograd: oddanih glasov 3230, Jevtič 2997, Maček 231. Okraj Ptuj: oddanih glasov C 059, Jevtič 7293, Maček 734. Okraj Logatec: oddanih glasov 3394, Jevtič 3011, Maček 344. Okraj Laško: oddanih glasov 4099, Jevtič 3025, Maček 981.
Občinske volitve v
Franciji
*
PARIZ, 6. maja. Včeraj so bile po vsej Franciji občinske volitve, pri katerih je bilo treba izvoliti 450.000 občinskih svetnikov, v Parizu pa samo 90 na izpraznjena mesta. Za ta mesta se je potegovalo okoli 2 milijona kandidatov, dasi znaša število vseh volil-cev komaj 11 milijonov, ker v Franciji ženske še nimajo volilne pravice. Volitve so potekle mirno, samo v Parizu so postavile ženske pred volilne
lokale svoje žare in vabile volilce, naj glasujejo za žensko volilno pravico. Pri tem je prišlo do raznih tragikomlč nih scen, ker je policijska oblast ponekod skušala ženske razgnati in volilne žare odstraniti. Bilo je tudi nekaj aretacij, aretirane so pa bile kmalu spet izpuščene. Rezultati volitev še niso znani.
Oboroževanie Avstrije
DUNAJ, 6. maja. Doslej je imela avstrijska vojska le štiri samostojne eskadrone konjenice, sedaj je pa skle-
Maribor pa je pomembna druga zahteva, da se mora vršiti nakup in izvoz sadja po borznih uzancah in da naj bo sedež te sadne borze v Mariboru, ki ie center izvozne trgovine s sadjem.
Nedvomno bi bili ugodni odmevi v mariborskem gospodarskem krogotoku, če se posreči uresničiti ta predlog ljubljanske zbornice za TOT Pomen takšne pomembne gospodarske ustanove v Mariboru bi bil tem vidnejši, ker bi mo.al vsak izvoznik v naši državi biti član mariborske sadne borze. Borzne uzance naj bi se v smislu predloga takoj po vzorcih tujih sadnih borz formulirale in registrirale.
Dve važni točki bližnjega mariborskega kompenzacijskega programa:	avto-
nomna ženska realna gimnazija in sadna
borza. Vsi si moramo prizadevati, da se
obe vprašanji čimprej rešita ugodno za Maribor in mariborsko gospodarstvo. — Naše gospodarske korporacije in organizacije so že storile svoje. Na našem rotovžu so vodilni ljudje z dušo in srcem na delu, da se obe sproženi vprašanji prevalita v realnost. Oben .m pa imamo v našem novem mariborskem poslancu dr. Jančiču, ki ga vsi amo kot vztrajnega javnega delavca in ki ga je Maribor pri včerajšnjih vc h z o-gromno večino izbral za svojega zastopnika, moža, ki bo z vso vnemo ta prizadevanja podor! in na vso mo’ •	1.
Kompenzacijski program pa s tem še ne s ie shiapeti. Bogve, katere možnosti nam še prinese bližnja bodočnost, da se posveži krvni obtok v žilah mariborskega gospodarskega telesa.	-c.
njeno, da se dva eskadrona združita v eno divizijo, vsaka divizija pa bo do bila še po en eskadron strojnih pušk. Pri gorskem topništvu bo vsaka četrta baterija spremenjena v samostojno baterijo težkega gorskega topništva. Uvede se znova čin kadeta, ki ga dobe vsi oni, ki bodo kot prostovoljci napravili vodniški izpit in prešli v rezervo redne vojske. V jeseni bo sprejetih veliko število gojencev v vojaško akademijo v Dunajskem Novem mestu, ker se znatno občuti pomanjkanje nižjih častnikov.
FLANDINOVA AVTOMOBILSKA NESREČA.
PARIZ, 6. maja. V soboto sta se v okolici Pariza zaletela skupaj avtomobil ministrskega predsednika Flan-dina in bivšega ministrskega predsednika Herriota. Dočim je Herriot ostal nepoškodovan, si je Flandin zlomil roko in dobil veliko rano na glavi: njegova hčerka se je nevarno ranila in še ni gotovo, če jo bodo mogli rešiti, dočim je ostala gospa Flandinova nepoškodovana.
VENIZELOS OBSOJEN NA SMRT.
ATENE, 6. maja. Včeraj je bila razglašena obsodba v procesu proti pobeg lim voditeljem zadnje grške vstaje. Sodišče je Venizelosa, generala Pla-stirasa, Janakisa in Kondurisa obsodilo in contumaciam na smrt. Venizelosov sin je obsojen na deset let ječe, minister Maris in novinar Agiropulus vsak na devet let, bivši predsednik senata Gonatas pa na pet let ječe. Obtoženi Kafandaris, Papanastasiu, So fulis in Milanas so pa oproščeni.
VELIKA NESREČA NA DONAVI.
DUNAJ, 6. maja. Včeraj se je dogodila pri Wachau na Donavi velika nesreča z motornim čolnom, ki je zahtevala 6 človeških življenj. Neka družb, ki so jo tvorili večinoma Dunajčani, je hotela v motornem čolnu prevoziti zelo deročo Donavo, motorni čoln se je pa prekucnil in v mrzle valove veletoka je padlo vseh 10 potnikov. Štiri so rešili takoj, 6 se jih je pa utopilo. Doslej so našli samo truplo 13!etnega gimnazijca Josipa Schauerja, ki sta se mu utopila pri nesreči tudi oče in mati.
.'trati 2.
MarJBorsKJ »V e S er a JE« Infra
V M a r i 5 o r u, cine 6. V. 1935.
Dnevne vesti
Huda avtomobilska nesreča pri Narenbergu
PREVRNJENI AVTO Z VOLILCI. TRIJE HUDO POŠKODOVANI.
BORI S SMRTJO V BOLNIŠNICI.
EDEN SE
V marenberškem okraju so močno agi tirali za abstinenco pri včerajšnjih volitvah poslancev v Narodno skupščino. Pristaši tamkajšnjega kandidata g. Do-berška pa so šli z vso vnemo na agitacijo, da bi spravili r:a volišče čim več vo-lilcev. Prevoznik Vladko Ruter iz Ma-rtnberga je dal na razpolago svoj tovorni avto za prevoz volilcev in ga tudi sam šofiral.
Ko je omenjeni avto včeraj dopoldne okrog 9. ure krenil iz Marenberga proti Radiu, ga je doletela s potjo na hudi strmini in ostrem ovinku huda nesreča. Blizu Boršnikove gostilne je šofer Ruter opazil, pretečo nesrečo in zavpil: »Zavore ne primejo, kaj bo?« V naslednjem trenutku pa seje drveči avto nagnil ter se na ovinku z vso silo zaletel v breg ob cesti. Volilci, ki jih je bi'.o na avtomobilu okrog 20, so v strahu za življenje nekateri poskakali z voza, drugi pa so se izročili na milost in nemilost svoji usodi. Avto se je nekajkrat prekucnil in poko-val pod seboj posestnika Franca Koha od Sv. Treh Kraljev, šolskega slugo Emila Kneza iz Marenberga in še nekega tretjega posestnika z Radia. Karoserija pri avtomobilu se je popolnoma zdrobila, hu-
do poškodoval pa se je tudi šofer Vladko Ruter. Z avtomobilom se je peljal tudi 9-letni sinček šolskega upravitelja iz Marenberga. Sedel je v naročju nekega tam kajšnjega učitelja, ki mu je s prisotnostjo svojega duha v grozni nesreči rešil življenje in se otroku ni nič hudega pripetilo, dočim je dobil učitelj hude vreznine na obrazu.	•
O nesreči so bili takoj obveščeni nia-renberški reševalci, ki so z osebnim avto mobilom prepeljali vse ponesrečence v Marenberg. Banovinski zdravnik dr. Honigman je vse ponesrečence obvezal, pri posestniku Francu Kohu pa je ugotovil, da ima z'omljeno ključnico in hude notranje poškodbe, šolsk; sluga Emil Knez si jc nalomil rebra in zlomil desno roko, tretji poškodovanec pa ima zlomljeni obe roki. Omenjene tri ponesrečence so takoj spravili v bolnišnico v Slo-venjgradec, kjer so jim zdravniki nudili vso pomoč in jih operirali. Poškodbe posestnika Franca Koha so smrtnonevarne in se nesrečnež bori s smrtjo. Huda nesreča je precej razburila vse tamkajšnje prebivalstvo in so se popoldne širile neresnične vesti, da je zahtevala celo smrtne žrtve.
Včerajšnja volilna nedelja
Včeraj smo imeli volitve poslancev v narodno skupščino. Dopoldne je bilo o-paziti razgibanost po mestu, popoldne p« je mestno življenje zamrlo. Pretežna večina mariborskih volilcev je že dopoldne storila svojo državljansko dolžnost, popoldne pa jih je izvabilo v naravo toplo po miadansko solnce.
Po snegu, slani in mrazu je nastopilo .ežko pričakovano toplejše vreme. V soboto še majsko solnce ni bilo kos mrzlim sapam, preko noči pa se je ozračje segrelo in je bila zato včerajšnja nedelja prvi naitepši in najprijaznejši dan v letošnjem maju. Čeprav ni bilo dobiti v nobeni gostilni, ne v mestu in ne v okolici kapljice alkoholne pijače, so se izletniki pri malinovcu in kisli vodi prav si jajno zabavali in bili Židane volje. Marsikatera pametna je padla na račun prepovedi alkoholnih pijač, in naši vneti pro-pagatorji abstinence so imeli včeraj svoj triumfalen dan. Izkazalo se je, da je človek lahko tudi pri nedolžni vodi dobre volje in dobro razpoložen.
Mnogi Mariborčani so jo mahnili v Radvanje, Razvanje in na Pohorje. Rekorden obisk je bil ves dan na Pohorju, ime! ga pa je včeraj popoldne tudi prijazni Sv. Urban. Tja je izvabilo meščane toplo solnce in pa radovednost, ker so se sirile po mestu vesti, da ob prvi letošnji nevihti ni prizanesel sveti Elija svojemu tovarišu in je zgorela njegova streha. Tesel je bi' zaščitnik sladkega grozdja sv. Urban takega obiska, ni ga pa bil preveč vesel tamkajšnji gostilničar, čeprav so se pri njem po naključju sestali številni njegovi stanovski tovariši, gostilničarji iz mesta in okolice in izkoristili pri-iiko, ki se jim nudi le ob vsakih volitvah, ko se jim ne izplača sedeti doma in čakati na goste.
Ko je bilo zvečer ob 6. uri končano glasovanje, je raslo zanimanje za' izid volitev. Točnih podatkov niso mogli dobiti niti poročevalci listov niti uredništva. Znano je bilo le to, k«r je poročala Avala - in kar je poročal radio.
Drzen vlom v stanovanje
Včeraj popoldne se je zglasil na policiji trgovec France Gorjak, stanujoč na Aleksandrovi cesti 32. Prijavil je, da je neznan vlomilec vlomil v njegovo stanovanje in mu pokradel razne dragocenosti in večji znesek denarja. Policijski daktiloskop g. G rubin se je takoj v njegovem spremstvu podal v stanovanje, kjer je natančno in vestno preiskal vso zadevo. Ugotovil je, da je odpr. vlomilce s dobro ponarejenim ključem vrata in tako prišel v notranjost. Trgovec Gorjak
pa je ugotovil, da mu je odnesel tat iz pločevinaste škatle, ki jo je imel na o-mari v spalnici, 7 tisočakov, 10 starili avstrijskih zlatnikov po 10 kron, masivno zlato moško verižico, 5 zlatih prstanov, med njimi dva poročna inl briljantnega, nadalje je odnesel iz vmare 30 m raznega moškega manufakturnega blaga, njegovi ženi pa 2 spodnji krili, 2 spodnji obleki in 5 novih rjuh. Skoda, k: jo je na-, značil trgovec Gorjak, znaša okrog 20.000 Din. Vlomilec je v sobi vse razmetal, pusti; stanovanje odprto in pobegnil z bogatim plenom brez sledu. Na srečo je bil trgovec Gorjak zavarovan proti vlomu za znesek 50.000 Din.
Nedeljene uradne ure bodo na magistratu pričenši z dnem 13. t. m„ in sicer od pol 8. do po! 14.
Delo dobe. Mariborska Borza dela išče škrobnega mojstra, 2 kamnoseka in urarskega pomočnika. Interesenti dobe vse podrobne informacije pri borzi v Gregorčičev; ulici.
Jadranska umetniška razstava prof, Stjepana Bakoviča ostane na občo željo našega občinstva odprta še do 13. maja, tako, da sl jo more vsakdo oge-dati, ki je do sedaj še ni videl. G. prof. Bakovič je vpošteval to željo, da da možnost tudi našemu dijaštvu, da si jo ogleda. Vstopnia 4 Din, za dijake polovična, za skupine šol 1 Din za osebo. — Vstopnina gre v korist Jadranske straže za Mladinski dom v Bakru.
Nočna lekarniška služba. Jutri v torek bosta imeli nočno lekarniško službo Alba nežejeva lekarna »Pri sv. Antonu« na Frankopanov! cesti; in dvorna Vidmarjeva lekarna »Pri sv. Arehu« na Glavnem trgu.
Ljudska univerza v Mariboru. V proslavo 100-letrtice velikega ilirskega po-kreta in o njegovem pomenu bo govoril v petek 10. t. m. odlični hrvaški zgodovinar univ. prof. dr. Ferdo Sišič iz Zagreba.
Mariborski pododbor Združenja rezervnih častnikov in bojevnikov vabi vse rezervne poročnike, tudi nečlane, da se v sredo 8. t. m. od 18. do 20. ure zgla-se v važni zadevi, v naš: pisarni, Jurčičeva ulica št. 9 I. desno.
Jutri v torek 7. t. m. ob 20. uri občni zbor zadruge Pohorski dom v hotelu »Orel«.
Ne zamudite ogledati si prvovrstni koncert balaiajke in varietetno predstavo v »Veliki ksvarni«.
V soboto 11. maja
Narodno g»@daiiš£e
REPERTOAR.
Ponedeljek, 6. maja: Zaprto:
Torek, 7. maja ob 20. uri: »Kdo je kriv?'
Red A. Znižane cene. Zadnjič.
Sreda, 8. maja: Zaprto.
Četrtek, 9. maja ob 20. uri: »Prebrisan1
Amor«. Red C. Znižane cene.
Zadnja uprizoritev vojne zgodbe »Kdo je kriv?« bo v torek, 7. maja za red A. Angelo Cerkvenik, avtor te zanimive drame, je položil v svoje delo goreč protest proti vojnim strahotam. Pri tej P°’ slednji sprizoritvi veljajo znižane cene.
»Prebrisani Amor« prvič pri znižanih cenah. Domačo noviteto, Rasbergerjevo opereto »Prebrisani Amor«, ki je pri občinstvu naletela na splošne simpatije, ponove v četrtek, 9. trn. za red C in prvič po znižanih cenah.
Vedno privlačna Nedbalova opereta »Poljska kri« bo naslednja glasbena premiera, ki bo v kratkem. Režija je Ras' bergerjeva, nastopijo Udovičeva, Barbi-čeva, Zakrajškova, Gorinškova, Starčeva, Sancin, P. Kovič, Harastovič, Rasber-ger, Grom. Stupic-, in Verdonik.
KiMO
ssRjmsca kino
»
Danes ponedeljek premiera velefilma
Plavolasa Venera"
V glavni vlogi zamenita filmska igralk® Marlena Dietrich. Poje znamenite šlagerj6. Pred filmom krasen nastop mulatkinje Jok® Baku v zamorskem plesu in pa sestre Blan® in Noir v najnovejšem step-plesu. Velemesten spored pri normalnih cenah-
Kino Union. Danes ponedeljek nepreklicno zadnji dan »Regina«. Torek Liha" Harvey v veseli opereti »Suzana«.
v vseh prostorih „UNIONA“
G33JSKI KINO
»
Danes ponedeljek premiera velefilma
PS&¥oia$a Menera
V glavni vlogi znamenita filmska igralka Marlena Dietrich.
«
Iz pazniške službe. Pri tukajšnji moški kaznilnici so postavljeni za paznike slu-žitelje Slavko Horvat in Ivan Horvatiček iz Maribora, Franc Kapun iz Veržeja in Viktor Novak iz Stare nove vasi. Zaradi bo ezni sta šla v pokoj paznika Andrej Curk in Anton Jedvanjič.
Srebrni vladarski jubilej angleškega kralja Jurija V. je proslavil v »Vesni na slovesen način v soboto zvečer agilni tukajšnji Angleški krožek s pestrim sporedom. Lik znamenite slavljenčeve oseb uosti je orisala v izbranih besedah gospa profesorica Oxlebeva. S krasnim uspehom so nastopni pri posameznih glasbenih točkah M. Schonherr, J. Bizjak, E. Jetmar in G. Pelikanova v kvartetu in A. Živko ter ga. Studeničny-Rombotto-tnova v solističnih točkah.
Za kraljev spomenik v Mariboru so darovali Sokol, gasi ci, orožniki in fin. kontrole: Sokol Ruše 350 Din, Sokol Ja-renina-Pesnica 150 Din, Sokol Slov. Bistrica 150 Din, Sokolska četa Črešnjevec 116 Din, Sokol Selnica ob Dravi 100 Din, Gasilska četa Topoiščica 225 Din, Gasilska četa Majšperk 150 Din, Orožniška po staja Zavrč pri Ptuju 100 Din, Orožniška postaja Ribnica na Pohorju 55 Din, Glavni oddelek finančne kontrole, Dravograd 100 Din, Oddelek finančne kontrole Radenci 67 Din.
Protituberkulozni d-nar je dosegel *v mesecu aprilu vsoto 170.398 dinarjev, ki so namenjeni za zgradbo azila jetičnim bolnikom v Mariboru. Rrotituberkulozna liga v Mariboru se vsem darovalcem, zla sti pa hišnim posestnikom in stanovanjskim najemnikom, najiskreneje zahvalili--je za njihovo požrtvovalnost in prispev- , ke. Hvala vsem!	1
Radio Ljubljana. Spored za torek 7. t. m. Ob U: šolska ura; 12: plošče; 12.45: poročila; 13: čas, vreme, obvestila; 13.20 plošče; 14: vreme, borza, spored; 18; predavanje; 18.40: čas, poročila, spored, obvestila; 19: pesmi; 19.30: nacionalni ura; 20: majski večer; 21.30: čas, poročila, vreme, spored; 22: radio orkester; 22.30 plošče.
Grozovit umor v Savinjski dolini. V
Savinjskih planinah je prežal včeraj zjutraj na divje peteiine revirni gozdar škofijskih posestev Emil Krištof. Srečal se
je z nekim maskiranim človekom, ki je bil najbrže lovski tat. Krištof ni sluti! nič hudega, ko je nepričakovano omenjeni človek naperil proti njemu puško in oddal na njega več strelov. Krištof se je zgrudi! in obležal na mestu mrtev. Šele
v dopoldanskih urah so ga našli Judje in prepeljali njegovo truplo v Luče. Za zločincem poizvedujejo orožniki.
Poskusen samomor. Sobarica neke gostilne v Vetrinjski ulic! Terezija Lušni-kova je-prijavila včeraj popoldne stražniku, ki stoji na Glavnem trgu, da si je v njihovi tujski sob; končal življenje neki gost. Stražnik se je takoj podal tja in našel tam 401etnega delavca, Feliksa Rob-n:ka z Meljske ceste s prerezanimi žilami na levi roki. Ležal je nezavesten v postelji, poleg njega je bila na nočni omarici okrvavljena britev. Poklicani reševalci so nesrečneža, ki je kazal še znake življenja, takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico. Vzrok poskusnega samomora ni znan.
iMrtev pod razvalinami. Pri podiranju nekega gospodarskega poslopja v Dovžah pri Mislinju se je porušilo leseno o-grodje in pokopalo pod seboj tesarskega vajenca Franca Borovnika, ki so ga izvlekli mrtvega izpod ruševin.
Možtiar ni igrača. Ob priliki žegnanja
v Pamečah se je pri nabijanju možnarja ponesrečil 18-letni posestniški sin Ivan Hozner. Raztrgalo mu je levo roko. Zdra
vi se v slovenjgraški bolnišnici.	I
Streli ob meji. Avstrijski dijaki so se peljali v tranzitu mimo Dravograda prod Wolfsbergu. Še na našem ozemlju so streljali s samokresi in razbili šipe naši obmejni čuvajnici. K sreči ni bilo človeških žrtev. Preiskava zaradi ugotovitve krivcev je v teku.
Napadena dolžnica. Tkalka Ljudmil3 L. je bila včeraj dopoldne, ko se je vračala z obiska od svoje prijateljice v Mb" ski ulici, neprijetno iznenadena. Na hodniku je navalila na njo z vso silo neka njena znanka Alojzija J., kateri je bila Ljudmila dolžna 130 Din. Alojzija je izruvala Ljudmili šop las in jo tako hudo premikastila, da je šla k zdravniku P° spričevalo in bo tožila. Zadevo pa je tudi prijavila policiji, ki je Alojzijo zaslišala.
Tihotapstvo z žganjem. Neki Franc Has iz Špilja je odnesel znanemu šentiljskemu veleposestniku J. Baumanu sodček s 60 litri žganja, ki ga je spravil preko meje, nato pa po špilju ponujal žganje v nakup. Avstrijski orožniki so za stvar izvedeli in sodček z žganjem vred zaplenili, dočim jo je Has popihal preko meje na našo stran. Tukaj so ga ujeli 1" zaprli.
Žepar Ha volišču. Ko je prišel včerai popoldne, železničar Vinko Milošič na 15' volišče v državni trgovski akademiji, m" je med gnečo spreten žepar potegnil R' zunanjega žepa denarnico, v kateri ic ime! 210 Din. Milošič je prijavil tatvin0 policiji.
Žeparska nadloga na trgu. Železničarjevi hčerki Vilmi Dobrošek je med nakupom na trgu izmaknil drzen žepar 'v/‘ košarice denarnico, v kateri je imel" denar za nakup blaga.
Kolesa izginjajo. Trgovcu A. BaunirU' ku so odpeljali kolo št. 70669, posestnik" J. Prahu kolo štev. 11378, zasebnemu radni-ku H. Hardinu pa kolo št. 9033.
Domačije v plamenih. Do tal je pogorelo gospodarsko in stanovanjsko P°' slopje posestnice Ivanke Jamnikarjeve v Lobnici. Škoda znaša okoli 30.000 Din-
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 12.6 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura jc znašala 5.2 stopi"1 C nad ničlo; barometer je kazal pri \\ stopinjah 746, reduciran na ničlo pa 74m relativna vlaga 69; vreme je mirno jasno; vremenska napoved napovedu.,c stalno in toplo.	-
I
M a r i h' n r u. "diVe 6.
V.
1935.
: i* 1'
MariSorskl »V e S e r n i 6« Jutra
eBnEara-:. .,
Stran 3.
Čuvajmo našo severno mejo
GOSPODARSKE razmere ob severni meji. ekspanzija nemškega Kapitala, šolske, narodnostne in prometne razmere, najnujnejši ukrepi.
Gospodarska in finančna kriza zadnjih
Je predvsem zelo občutno zadela na-^e2a kmeta vzdolž naše severne meje.
°cim so bila prva leta po svetovni voj-!u 2a našega kmeta res zelo dobra in si ■je marsikdo opomogel in se rešil dolga, 1 sa je imel na posestvu, so se tekom panjih let prilike poslabšale tako. da anes z grozo strmi v bodočnost in ugi-a> kako se bo rešil propada.
»Lahko je bilo prva leta«, je pripovedoval star očanac, trda slovenska korenina, »res lahko je bilo. Ko sem prodajal es> sem dobil zanj lepe denarce, tako, ra sem lahko plačeval davke in poleg tega tudi odplačeval dolg, ki sem ga imel ‘la posestvu. In vedno mi je ostalo toli-v°> da sem hodil ob nedeljah lepo oble-Cen k maši. Prišel je lesni trgovec šla •Sva v gozd, pogledala drevesa in jih zaznamovala. Čez dva dni so že prišli njegovi dclavc; in po gozdu je pela sekira svojo pesem, jaz pa sem dobil za 33 150 200 Din, pa nisem imel nikakega o-Pravka. Potem je bilo vsako leto slabše. 111 več prihajal sem gori sam lesni trgo-Vec- nego prekupčevalec-mešetar, seveda je ta gledal tudi na svoj žep. Vedno j^nj so nam obljubljali za les ii: lani je no najslabše. Tako moramo sedaj sami kodirati, sami olupiti in spraviti v dolino, jtotem pa dobimo za m3 35 do 50 Din. *\es ne vem, ali imam plačano delo ali Pa les? Poleg tega so davki danes tako vjsoki, da jih res komaj zmoremo, da jih Plačujemo in če bo šlo tako naprej, bo-‘no prišli popolnoma na kant. Tudi živina nima nobene vrednosti več; za tisti denar, ki sem ga nekoč dobil za enega vola. moram dati danes dva. Tako, sedaj Pa vidite, kako nam gre in ker je vedno slabše, res ne vem, kako bomo živeli. Saj ne rečemo, hrane imamo dovolj in Polje nam hvala Bogu dobro rodi, pa kaj je to, ko tudi denarja potrebujemo, da poravnamo to, kar smo dolžni porav-
spodarsko dobro .situirani, in oni so sedaj ponudili pomoč našemu skoraj obupanemu kmetu. Posodili so neomejene vsote posebno našemu slovenskemu kme tu, ki ima svoja posestva tik ob državni meji. Iz kakšnega vzroka so posojali denar prav našemu slovenskemu kmetu, pa nam je jasno, če le malo poznamo njih težnje v Dravski dolini — z eno besedo rečeno — zopet hočejo zagospodariti in si na ta način z asi g ura jo glasove za primer volitev. Tako vidimo, da je ekspanzija nemškega kapitala namenjena prav na našo severno mejo, tako. da pridejo nekoč posestva, ki so danes last naših zavednih ljudi, v roke zagrizenih, nam naspr. in drugače čutečih lastnikov.
To je zlo, ki se dogaja tu pri nas. Ali se ne bi dala ta vprašanja kmetskih dolgov rešiti na drug način. Ali ne bi mogel to. kar dela nam tuji kapital..delati tudi naš slovenski kapital? Zakaj ne bi naši ljudje posojali našim denar, da se rešijo te momentane kočljive situacije? Kje je akcija: »Svoji k svojim«? Kje ste rodoljubi? Tu se lahko ta akcija razvija, tu ob naši severni meji, katere mejnike so postavili borci. V to smer naj bi nacij-nalne organizacije usmerile svoj delokroj da rešijo našo zemljo pred pohotno pohlepnostjo tujca! ITi se lahko naloži kapital iti domovina bo imela korist. Takoj na delo!
Drugo vprašanje ob naši severni meji je vprašanje šol. Saj šola je hram, kjer se vzgaja mladina v narodnem in državnem duhu. Imamo šole,- a same lesene enorazrednice, kjer ie stlačenih v enem razredu 40—60 otrok. Seveda so ti razredi vse prej ko pa higienični. Učitelj se mora mučiti kar s 4 oddelki, da včasih kar zgubi glavo. Poleg tega so te šole slabo oskrbljene z učili in podobnim, tako da je učitelj prepuščen sebi v milost in nemilost. Edino in vsa čast Ciril-Me-todovi družbi, ki še skrbi, da imajo revni
z državno mejo. Zelo težak je promet pozimi, ko so pota pokrita s snegom. Avstrijci skrbijo dosti bolj v tem oziru. Sedaj gradijo široko (vojaško!) cesto, ki vodi iz Zabelja preko Ivnika in Sv. Lovrenca tik ob državni meji tja gori na Koroško. (Baje delajo Stoljani cesto z druge strani!) Odkod jemljejo finančna sredstva? Čemu jim bo služila cesta? Jugoslovani! Prebivalstvo naše severne meje vas klice in prosi pomoči! Odzovite se! Pomoč je nujno potrebna v naslednjih točkah: L Da se pomaga našemu ! nasprotnikov. 4. Da se prepreči duhovna življu, da se gospodarsko opomore. 2. J in jezikovna asimilacija našega ljudstva. Da se napravi konec nepoštenemu inešc j 5. Da sc izboljša šolstvo in promet, če tarenju na škodo našega kmeta. 3. Da se ; bomo uredili te probleme, bomo lahko prepreči investicija tujega, nam sovraž- mirno gledali, kako stojijo naši mejniki na nega kapitala in hinavska podpora naših ] grebenu Kobanskega.	V.	K.
ustvarja
bonbon
Proizvod: »UNION" Zagreb
Nova afecija za tujski promet
3N?CIAT1VA TUJSKO-PROMETNE ZVEZE V MARIBORU Z ZAVODOM
A. B. C. V ZAGREBU.
Tujsko-pronietna zveza (»Putnik«) v
na.ti.« Tako mi je pravil kmet, ki je še učenci knjige in druge potrebščine. da danes dobro situiran.
Informiral sem se tudi drugod in videl sem, da so razmere res zelo slabe.
Marsikateri kmet se je v zadnjih letih Zadolžil pri raznih posojilnicah tako, da danes sploh obresti ne more poravnati,
^aj pa še kapital. In to ob naši severni 'tteji! Sedaj, ko je potekel čas, da kmet-Je poravnajo prve obroke svojega dolga Dri raznih denarnih zavodih, je bila za našega kmeta 12. ura. Odkod bo vzel de 'lar, ko so pa časi tako slabi. Torej če noče rešiti svoj dom, mora dobiti denar,
^a ga nese v posojilnico.
To situacijo so zelo izrabili naši na-rodni nasprotniki na naši strani, ki imajo v Dravski dolini tostran Drave v rokah skoraj vso industrijo, kar je je, in s tem *ndi ves kapital. Tako so oni edini go-
vsaj nekdo gleda za izobrazbo naših mal čkov na Kobanskern. Zato pa vsi podpirajmo to družbo, ki skrbi, da naš narod ne bo duhovni suženj Nentcev!
Glede narodnosti imamo ob meji še dokaj zavedno prebivalstvo, vendar skušajo organizacije in društva naših nasprotnikov vplivati tudi na naše ljudi. Najprej jim ponujajo gospodarsko pomoč, da so od njih gospodarsko odvisni, potem pa jih bodo ti finančni mogotci, ki so vsi v teh društvih, tudi duhovno zasužnjili, in sicer s pritiskom. Take pojave že zasledimo, a mi gledamo, ne da bi trenili.
Kar tiče prometnih sredstev, smo jako ubogi. Razen ceste, ki vozi preko Radija v Avstrijo, nimamo niti ene poštene ceste, ki bi vezala dolino z grebenom, to je
■
Mariboru je za dvig tujskega prometa za počela akcijo da bi zavod A. B. C. v Zr.grebu. ki deluje po vzgledu velikih lurističnih držav žc zelo uspešno v dru .rili delih naše države, razširil svoje po slov:;nje tudi na kraje bivše Štajerske, ki je zaradi svojih kopališč in 'letovišč zelo privlačna za prebivalce drugih pokrajin. posebno pa naših ,_elikih mest. Tujsko-prometna zveza je povabila uprave, naših kopališč: Rogaške Slatine. Dobrne. Slatine Radencev, Rimskih Toplic, Laškega, Rimskega vrelca, kakor tudi letovišča, posebno postojanke SPD na Pohorju in v Savinjskih Alpah, na.i stopijo v zvezo z zavodom A. B. C. v Zagrebu.
Spričo dejstva, da ie v današnji krizi skoraj slehernemu duševnemu delavcu nemogoče odpotovati na prepotrebni oddih. oziroma zdravljenje z likvidnimi sredstvi, je poslovanje zavoda A. B. C. velikega pomena za razvoj našega tujskega prometa. — Poslovanje zavoda A. B. C. obstoja v tem. da izstavlja fiksnim nameščencem in tudi drugim proti primerni garanciji kreditna pisma, nn podlagi katerih ooravnaio imejitelji — člani zavoda A. B. C. — izdatke za sobo in prehrano v kopališčih in letoviščih. Po prejemu računa s strari kopališča (največ do višine akreditiva) predpiše zavod A. B C. članu odplačilo računa v fi zaporednih mesečnih obrokih. Prav tako sprejme dotično kopališče ali letovišče računski znesek v fi zaporednih mesečnih obrokih, in sicer neglede na to, ali član zavodu plačuje ali ne. Zavod prevzame torej napram kopališču 100 odst. dalkredere.
Velika prednost te akcije obstoja v tem, da hotelirji itd. kreditirajo brez vsakega rizika, da vrši zavod A. B. C. obenem veliko brezplačno propagando, ki privabi v letovišča tudi veliko gostov, ki plačajo z gotovino ter da nima hotelir z gosti A. B. C. nobene administracije,
ker dobi od zavoda vsak mesec detajli-ran obračun. Zavod A. B. C. zaračuna za svoj trud le minimalne stroške. Zaradi obročnega odplačila ne trpi naš hotelir nobene škode, ker uporablja ta redna mesečna nakazila v kritje lastnih obveznosti z določenim plačilnim rokom.
Pozdravljamo to akcijo, ki je tudi velikega socialnega pomena in bo gotovo zelo pripomogla k razvoju našega turizma, ker ima posebno mariborsko okrožje nešteto letovišč, ki pridejo prvenstveno v poštev prav za oddih in okrepitev zdravja omenjenega srednjega stanu.
Gfosp&darske vesti
Kongres hranilnic. V času od 20. do 25.
maja bo v Parizu 3. mednarodni kongres hranilnic, ki se ga bodo udeležili tudi zastopniki jugoslovanskih denarnih zavodov.
Ugodne posledice bančne reforme na Romunskem. V preteklem letu je tudi Romunija izvedla sanacijo svojih denarnih zavodov, zlasti tudi s tem, da je država sklenila prispevati letno znesek 400 milijonov lejev za pokritje izgub pri denarnih zavodih. Danes vidimo, da se je zaradi tega ukrepa zaupanje vlagateljev povrnilo. Tako izkazuje »Banca de Credit Roman« v preteklem letu zvišanje vlog od S32 milijonov lejev na 1129 milijonov, »Banca Comerciale Romana« (Romunska trgovska banka) pa celo od 855 milijonov na 1.304 milijonov, torej za več kakor polovico lanskega stanja.
Monopolska uprava bo imela na letošnjem pomladanskem velesejmu v Ljubljani od 1. do 11. junija svojo posebno propagandno razstavo. Obiskovalci velesejma bodo imeli priložnost, da se seznanijo z vsemi vrstami tobaka, ki služi za proizvajanje jugoslovanskih cigaret in cigar. Naše kadilce bo ta razstava gotovo zanimala.
taominiafte se CMC
Arnuš:
Kako se je šahist Lilienthal v Mariboru meril z g. K.
V času, ko je še dobro v spominu neizprosen boj na črnem in belem polju v Moskvi, kjer so se največji mojstri kraljevske igre borili za častni naslov in nagrade, ne bo menda neumestno, če našim bralcem sporočimo, kako se je eden iz-11Jed njih, namreč mladi madžarski moj-ster Lilienthal, tudi v Mariboru poskusil '■ nekaterimi našimi veljaki. Najbolj zanimivo bo najbrž to-lc njegovo srečanje '■ gospodom K.
Pred dobrimi tremi leti sta sedela v ^avarni »Jadran« dva močna, da ne bo ^ake jeze, nočem reči najmočnejša ša-nista, in s tiho srditostjo šahirala za Svitle dvodinarske tolarje, ki sta jih lepo ^°Iagala zraven sebe. Seveda, polagal jč samo tisti, ki je prvi izrekel usodni besedi: šali mat. Običajno stori to samo eden, nikdar pa obedva ob istem času.
je že tako pri šahu. V tistem času je *°raj prišepal po kavarni neznan mlad bledega, ozkega obraza, pokoncu sWečih las in oblečen že v precej obglo-3eno in ponošeno sivo obleko. Stopala nje s°vih nog so bila zavita na znotraj in so
bila najbrže brez prstov, ker se je Ie s težavo premikal naprej. Z vidnim zanimanjem je zasledoval silni boj naših mojstrov. Za tolarje mu menda ni bilo preveč, gledal je le bolj na figure in kako jih postavljata po resnem poudarku, ni se pa kot dobro vzgojen kibic niti z eno besedo vmešavai v potek hudega boja. Čakal je le, če bi se tudi ž njim kateri poskusil. To je že taka navada, da šahisti povsod iščejo nevarnih nasprotnikov. In res, oni, ki ni rekel »šah mat«, pač pa zopet plačal dvodinarki tolar, naenkrat ni imel več časa, še manj pa tolarjev in se je s prisiljeno prijaznostjo zahvalil za dvomljivo zabavo in odšel. Zmagovalec pa se je oziral po novih žrtvah in tolarjih, kar sc mu je pa priklonil kruljavi neznanec in ga poprosil, če bi tudi proti njemu hote! voditi svojo zmagovito vojsko.
»Hm, zakaj pa ne? Toda samo po dva dinarja partijo.«
Tujec je malo premišljal, potem pa nekam boječe menil: »Pa naj bo.«
In znova se je začel nekrvav boj za dva dinarja. Naš mojster je sijajno razpostavil svoje legijone. Hrabro je marši-ralo kmečko ljudstvo naprej (ker nazaj ne sme), konjička sta brezobzirno skakala preko ubogih vragov, lovca pa prežala pri vsaki odprtini, da ustrelita SL
nasprotnikove vrste smrtonosne šibre. In kaj ko bi šele kraljico lahko opeval. 2e navadna ženska sila se težko popiše. Kaj pa naj rečemo potem o kraljici v šahu! Zaletela se je v sredino sovražnih trum in podrla zdaj tu zdaj tam kakega junaka. Kralj se ji je strahopetno umika', za svoje moštvo. A vse zastonj. Kraljica je podila s svojo kavalerijo sovražnega kralja za zidovje slabotne trdnjave in že v nekaj minutah se je dvigala iz nje bela zastava, kralj se je vdal, naš mojster pa si je priboril prva dva dinarja. Zmagovito je ošinil s pogledom svojega nasprotnika: »Še eno?« »Prosim.«
Tudi v drugem boju je padel sovražni kralj, njegov vojskovodja pa je tiho odštel dva dinarja za pogrebne stroške.
Tedaj je pa menil neznanec: »Prosim, ali za višji znesek tudi igrate?«
»O že, že. Ali vam je prav deset dinarjev za partijo?«
»Prosim, prosim. Kar igrajva.«
Tujec je podprl svojo glavo z desno roko in bolj globoko zamišljeno odgovarjal na sovražne napade. Nikomur, ne ka-vaieriji ne kraljici ni več dopustil, da bi brez kazni mandrala po njegovi vojski. Vsako luknjo je spet zamašil. Da, še več, kralj našega mojstra se je začel v svojem kraljestvu duSiti, kašljal je vedno huje in
sopel, dokler mu nazadnje res ni zmanjkalo sape in se ni mrtev prekucnil pod strašnimi napadi.
Naš mojster je plačal prvega kovača.
Gospod nasprotnik je molče nanovo postavil svojo vojsko, naš mojster pa tudi, že kar po prvi izgubi ni mogel meni-nič tebi nič iti in zbežati z bojišča. A že v Četrt uri se je njegov kup znižal za dru gega kovača. Znova sta se poskusila, a naš mojster niti enega kovača ni dobil nazaj, pač pa jih je še pet z jesihavim obrazom odrinil od sebe. Pred osmo partijo se je previdno potipal po levi in desni strani, namreč po žepih, res, res, za čast mu ni bilo toliko, ampak, seveda ampak...
Srečnemu nasprotniku je po modrem poudarku povedal, da tisti dan nima več časa. Morebiti pa jutri na revanšo?«
»Prosim lepo; morebiti zopet ob tem času?«
»Dobro.«
Ko je pa naš mojster drugi dan stopi! v kavarno, je naenkrat slišal, kako je nekdo klical njegovega neznanega znanca: »Gospod Lilienthal.«
A tako! Ti hudič, Lilienthal je to! Ne boš ti več mojih kovačev,« je dejal naš mojster.
In tiho se je izmuznil iz kavarne...
Stran 4.
■KEIC SC ftJZi&a
Mariborski »V e č e r n i k« Jutra.
Mariboru, dne 6. V
1935.
Ašpštonso Dattrfef-
«, «tH ZEJVE
70
škom ... spomniti .Favart’.«
»S
na
tem
tisto
ROMAN.
»Kakšna noč je brla to! Toda ti mi sedaj ne lhoreš nuditi več take opojnosti.« »Zakaj ne?«
»Zato, ker vse to...« — pokazal je na njene roke in ramena — »ker vse to ni več samo moje. Ti si dala to tudi drugim.«
In z jezno kretnjo se je skušal iztrgati iz njenega objema, toda povlekla ga je zopet k sebi in mu rekla z ginjenim glasom: »Ti torej misliš, da se nisem še dovelj kaznovala, da za vse to še ni bilo dovelj kesanja? Toda na. glej...« Pod polnim belim vratom je zapustila rana na koži dve. tri globoke brazgotine. »Morali so globoko poiskati kroglo ... Glej tu, kjer so me rezali o, ko bi vedel, kako sem trpela kljub vsemu kloroformu.«
»Uboga, draga moja!« je vzkliknil Richard. prevzet od usmiljenja.
In nagnivši se nad to lepo, gladko kosem te hotela samoKo je pričel poljubljati tiste brazgotine, najino noč v hotelu ^Nenadoma je pa vzkipel ob misli, da je trpela toliko zaradi drugega. »Da, zaradi
Očital si je blaznost in nečloveškost in si klical v spomin sosedove besede: »To se da vse storiti z enim objemom.« Dvakrat je vstal: »Grem tja...,« a obakrat se je boječe ustavil. Nazadnje pa le ni mogel več vzdržati, odšel je gori k njej.
Ležala je v svoji veliki, nizki postelji in luč, ki je stala na nočni omarici, je metala svoje žarke na njene roke, rame in vrat, ki so goli gledali izza koketne nočne srajce. Cim ga je zagledala vstopiti. so zmagoslavno zažarele njene biserne oči. toda v svoji ženski previdnosti jih je takoj spet zaprla.
»Se ne bojiš, da ti bo mrzlo?« je govoril tiho, a usta so mu bila suha od strasti; nato je pa v sumu dodal: »Prej si spala vedno v čisto zapetih visokih srajcah, veš, v tistih, ki sem jim pravil plavalni kostumi.«
»Da. v takih, v kakršnih sem spala še v sirotišnici.- mu je odgovorila z nasme-
svojega ljubimca, iz srda in obupa, da te ne ljubi več.«
»Motiš se, Richard: za onega, o komer govoriš, sem imela samo sovraštvo in prepir. Vprašaj samo svojo mater, ki je bedela nad menoj in me slišala izgovarjati tvoje ime v nezavesti, ki ni lagala. Mislila sem samo na tebe. ki si bil tako dober in na sladko, lepo življenje, katero si mi ustvaril in sem tedaj za njim brezupno žalovala.«
»Da, vem, da si dobra. Ti si zares hotela ljubiti samo mene, dati mi vso radost ljubezni, a kljub temu je bil vendarle tu on. oni drugi, in da ti da samo znak, pa ne bi mogla vzdržati, da spet ne pohitiš k njemu.«
»Molči... o molči!«
Toda nadaljeval je in njegov ironični srd je bolj in bolj naraščal: »Čemu naj bi molčal, ko pa je to tako enostavno? Boječ sem. neroden: ne upam si, ne urnem. On. on. on zna tako dobro, je tako lep ... Pel ti je, povej, kaj ne. tisto malaško pesem? Pokazal ti je greh oči. ne? Ta greh in vse drugo ...«
»Richard, prosim te ...«
Skušala mu je zapreti usta in ovila mu je roke okoli vratu, ko se je nenadoma oglasil zunaj lovski rog in se je bled vzravnal.
Tako se je nekoč Grosbourg pogovarjal z Uzzelesom. Charlexis je tako daja znak. da pride večerjat, in Richard ntu je na enak način odgovarjal: in vese j zvoki roga so spajali s te in one stran' reke v bratstvo obe rodbini.
»Poslušaj, Lydija ...« In ves zmeša" ji je v tisti mrzlici stiskal prste.
»Ne, ne. prijatelj moj, to je pri KR ^ mentu ... njegovi vrtnarji trobijo.«
»Ne. ne... to je s terase Grosbourg«'-Kako jasno odjekuje od vode Ve. "•* si se vrnila in ti daje spet prejšnje zna* ke. Slišiš?« In čim močneje so se ogla* šali jasni, bučni zvoki trombe v noč1-tem bolj je rasla njegova jeza. »Kako t«. izvablja, kako te hoče! Nocoj spati i-mojo ženo? Tako torej... ah. izvrstno-prav tako, gospod princ! Čakaj Ča*®1 da mu odgovorim.«
Planil je na stopnice, pa se je čez ni‘ kaj trenutkov vrnil. Bilo ga je sram »er se je že iztreznil. Lydija se je joka.'3 oblačila na stolu. Poklekni! ie pred "jo »Kam greš? Kaj hočeš?«
»Ne. pusti me. ne morem ostati tu--' To je strašno tebi in meni... Prebil® bom noč pri tvoji materi, jut’-' bom P'1 odšla, ker če bi ostala tu, bi to bi!" nekaj preko tvojih m očk moj ubogi Pr:' jatelj.«
(Se hn
r::ym
Zmai v so^rsograšldh gorah
NF.KI FOTOGRAF JE POŠAST CELO FOTOGRAFIRAL.
Niso še izzvenele senzacionalne vesti. Ki so se razširile po svetu o predpotopnem zmaju v jezeru Locli Ness na Škotskem, ko nam prihajajo že nove podobne vesti o zmaju, ki baje živi nekje v A pali na Solnograškem. Čudne zveri doslej sicer še niso ujeli, o njej p: pripovedujejo solnograški hribovci, da je ogromnih dimenzij. Že leta 1779. je baje kmet Hans Fuchs iz Unkena pri Solnogradu naletel v nekem gozdu, ko je nabiral jagode, na neko predpotopno zver. Ko je kmet zagledal pošast, ki ji v Alpah pravijo »Tat-zehvurm«, se je naglo vrgel na tla in zadržal dih, ker bruha po ljudski veri ta zver strupene pline, ki človeka zaduše. 'Poda strupeni dih zveri ga vendarle ni umori in na njegovo srečanje s pošastjo spominja v solnograškem muzeju neka primitivna skica nenavadnega strašila.
Vse bi pa bilo ostalo pri tem in takem pripovedovanju, da niso neki solnograški hribovci te dni razširili novih vesti o »Tatzehvurmu«. O tem nam pripoveduje sedaj »Berliner Illustrierte Zeitung«: Neki fotograf je posla berlinskim ilustriranim listom fotografijo, ki jo je sam posnel v gorah in predstavlja t. zv. »Tatzehvur-ma«. Slika je sicer malo nejasna, je pa vendar napotila mnoge, da iščejo sedaj neznano pošast. Fotograf, ki je napravil
posnetek, pripoveduje, kako je hodeč po gorah doživel čisto nepričakovano neprijetno srečanje. Zazdelo se mu je, da je pa del predenj hlod, toda že hip nato je z grozo opazil, da to ni hlod, ampak docela nenavadna žival. Od njega .ie bila oddaljena samo kakih deset metrov, vendar je imel toliko poguma, da je takoj segel po fotografskem aparatu in pošast fotografiral. Fotografiranje je živa preplašilo ali pa razdražilo, da je dajala neke piskajoče glasove.
Fotograf sc je tega tako prestrašil, da je pobegnil kakor brez uma. Ko se je u-stavil in obrnil, je opazil kako se pošast skakajoč bliža neki jami. Po fotografovem opisu je bila žival dolga približno en meter, na najširšem mestu pa debela okoli 25 cm. Po obliki ie bila zelo podobna kratki in debeli kači. itneia pa je noge, vsaj sprednje je fotograf prav razločno videl. Barve je bila sive s svetlimi in temnimi pegami. Telo je imela pokrito z luskinami. Zna teči in s', kati ter je pri tem precej urna. Rep ima kratek in koničast, a pogled ji je srep. Sedaj se prirejajo cele ekspedicije, da bi zopet izsledili in ujeli to čudno žival, ako ni • : skupaj samo — reklama za alpske kraje pred bližajočo se le. viško sezono?
Turki čistijo svoj jezik.
Turška vlada bo v kratkem izdala slo-\ ar onih besed, s katerimi se morajo zamenjati vse dosedanje tujke v turškem jeziku, ki jih je okrog <8000. Slovar bo izdan v veliki nakladi in ga bodo dobile vse šole. vsi uradi in vse oblasti. Hvalevredno skrbi torej Turčija za čistočo svojega jezika.
BREZPOSELNOST V AMERIKI.
Po najnovejših podatkih ameriške Splošne delavske zveze je sedaj v Združenih državah Severne Amerike okoli 22 milijonov ljudi, ki prejemajo delno ali popolno podporo za brezposelne. Od tega je gotovo 11 milijonov takih, ki prejemajo popolno podporo in so torej docela brez posla.
JAPONSKA IŠČE TRŽIŠČ.
Iz Tokia poročajo: Večja skupina japonskih gospodarstvenikov je odpotovala v Brazilijo, da pripravi podlago za okrepitev trgovinskih zvez med Japonsko in Brazilijo.
KAKOR MED VOJNO.
Znana angleška ladjedelnica v Belfastu. ki je doslej gradila samo velike ladje, celo tudi največje na svetu, bo v najkrajšem času pričela najbrže graditi letala. To je sporočil na seji delničarjev predsednik, ki jc dejal, da je bilo tako tudi
posel jetničarja s prav vzorno disciplino in je njegova stroga osebnost menda v celem ptujskem okraju dobro znana. Kakor je posneti iz statistike, je bilo v 13 letih njegovega službovanja 13.880 zapornikov. Vsi ti so bili obenem tudi iz njegove kuhinje prehranjeni, kar znaša v teh letih 105.214 porcij, ki jih je s pomočjo svoje žene Ivanke porazdelil med kaznjence. Sodni zapori med tem časom niso bili nikoli prazni. Največ kaznjencev je bilo 72, najmanj pa 4. Ker je g. Bambič dovršil 35 let službene dobe. gre v kratkem v zasluženi pokoj.
Razpis službe. Mestno poglavarstvo Ptuj razpisuje službeno mesto pomožnega knjigovodje. Prošnje, opremljene s potrebnimi listinami, je treba vložiti do 16.. t. m. pri mestnem poglavarstvu v Ptuju.
Sejem za prašiče. V torek 1. t. m. je
bil sejem za prašiče srednje obiskan, kunčiia pa je bila slaba. Od 266 prignanih živali so prodali samo 87 komadov. Cene za kilogram žive teže so bile naslednje: Debele svinje 5—6 Din. pršuta rji 4—5 Din, plemenske 3.50—4 Din; mrtve teže 9 Din. Prasci. stari 6~~ 12 tednov, so se prodajali po kakovosti od 45—80 Din eden. Prihodnji sejem za prašiče bo 8. t. m.
za časa vojne in so še od takrat ostale vse zadevne priprave.
NEMIRI NA FILIPINIH.
V gorečem boju za novo neodvisno ustavo Filipinov so sc politične strasti razvile do izgredov, ki postajajo vsak dan bolj resni. Levičarski elementi povzročajo krvave nerede, ki so že doslej zahtevali veliko število mrtvih in ranjenih. Vojaštvo jc v strogi pri-1 pravi jenosti.
OBRAMBA LITVE.
Vlada v Kaunasu je te dni sklenila zgraditi močno radijsko oddajni-co v Klajpedi, katere namen bo pobijati informacije nemškega tiska in radija o položaju na Klajpedskem.
Otroška usta.
M a m i c a : »Ti lenoba, ali te ni sram, da še ležiš, ko ti solnce sije na posteljo?«
Sinko: »Mamica, ali lahko še malo poležim iti se sramujem?«
Manom emigranta in Sokola Branka Lovrihe
Pred 10 leti Te je neizmerna ljubeze do domovine iztrgala iz objema Tvoje zlate mamice. Tvojega očka in vseh Tvojih dragih. Zapustil si svoj rojstni kraj ob sinji Adriji ter pribežal v Maribor. Bilo Ti je tedaj 16 let. Toda življenje Ti ie začrtalo že takrat s svojo
neizprosnostjo poteze zrelega moža. k' ljubi svojo domovino nad vse
Prišel si med nas in mi vsi smo Te vzljubili. Radi smo Te imeli, ker si bil blagega srca. ker si bil poštenjak in ker si tudi v izvrševanju svojega poklica b" mož na mestu. Vsem si bil dober in odkrit tovariš in prijatelj. Sovraštva Pr°*' komurkoli nisi poznal.
Živel si med nami. toda Tvoje misli so večkrat romale tja preko k Tvojim-ki bi jih rad videl. Vse si poizkušal, vs* poti si ubral, da bi še enkrat zamoge stisniti svoji mamici roko v pozdrav tet da bi pil iz njenih solznih oči tolažbe. Tudi mamica je hrepenela po Tebi. tod® usoda je hotela žal drugače. Niti Teb' niti Tvojim dragim se ni uresničilo žck1 zonetnega svidenja.
Kakor razjeda črv zdrav sad. tako začela razjedati bol Tvojo notranj Tvoje že itak zrahljano zdravje Ti je za-
A
čelo otežkočati izvrševanje
izbranega
čilo. da bi
poklica in Ti je tudi onemogočilo, mogel služili kralju in domovini kot v >-iok-Sokol. Prekrižalo Ti jc vse načrte-Tvoja najvišja želja, postati vojak, -c ni izpolnila. Obupanega nad '.-sem ’! c 'L' nod vznožjem ozelenega Pohoria obte*-) smrt in Te iztrgala iz naših vrst v dob' nailepše mladosti. Končana je Tvoja pot' a nam je ostal samo svete! spomini Branko naš dragi! Ob Tvojem grob" stojimo danes vsi. ki smo Te vzljubil'-Zemlja, ki si jo tako ljubil, naj Ti bo lah-
Snivai sladko
smrtni
sen
SVO’
** a r u * fi e za tpcmeniK Vite.3fe.egia **ra8ra «!ek* sandra I. Zedfln.te8Fa v Mariboru
Razno
Ptuj
TRAJNI KODRI
žc od Din 80. — naprej. Solon Mrakie. Cankarjeva ulica 1, Kralja Petra trg 4. Spec. barvanje las svetovno znanih tvrdk po naisotjdnejših cenah. 1935
Posest
POSESTVO.
hiša s tremi sobami in velikim vrtom naprodaj. Gosposvetska 48. Pobrežje. 1987
Stanovanie
Sprememba v nadzorstvu v ptujski'! sodnih zaporih. Z dne 1. aprilom t. 1. ie dosedanji jetničar g. Ivan Bambič zamenjal svojo težko in odgovorno službo z g. Jermanom s civilnega sodišča. Gospod Bambič je 13 let
STANOVANJE.
dve sobi in kuhinjo, oddam-Vprašati Radvanjska 30. 1936
Službo dobi
PERICO.
pridno in pošteno, iščem za takoj. Naslov v upravi -Ve-vestno vršil svoj černika«.	1983
f
Darujte za Pomožno akcijo
fmT»T»TVmTmTT»TTWmTTm¥TTT^
Edfrr slovemk? dnevnik na ozemlju bivše mariborske oblast? !e „Večern k“.
Ze to priprosto dejstvo nalaga našemu mestu in vsemu slovenskemu Podravju očito nalogo poskrbeti za to, da bo mo el uspešno vršiti svoje nacionalno poslanstvo. To pa bo mogoče le tedaj, ako „Večernik* izpopolni tudi svoje oglase, zlasti male oglase, ki so neverjetno poceni. Sedaj žal pogrešamo stotine Siovcncev, trgovcev, obrtnikov, posestnikov zasebnikov itd., ki bi, ko kaj prodajajo, kupujejo ali iščejo, morali oglaševati v »Ve-£ernikovih“ malih oglasih. „Večernik“ dela za Vas, delajte Vi zanj!
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatel
1 rtik: RADIVOJ RF. STANKO BETELA v Mariboru.
2 v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik